Dom oltub .. ni /5 nnrf}M ____- .. p CfuMfeml, 5, aprila 1939 £em 32 . Siev. Klic k vstajenju En ti3o8 devet sto let in čez je minilo, odkar se je na gori Goigoti dopolnila naj-preiresljivejša žaloigra v zgodovini človeškega rodu od začetka sveta. En tisoč devet sto let fn čez, ko je Sin človekov prelil svojo dragoceno kri nam v rešenje. In — Kristus vnovič poti krvavi pot in Njegovo telo je vnovič raz-hifano od udarcev, vnovič zasramovano. Zemlja odmeva od srditih, sovražnih klicev: »Križaj ga! Križaj ga!« In preko nje, od vzhoda do zahoda, je raztegnjen brezkončen križev pot ln ob njem postaje: nesrečna Rusija in druga postaja Mehika in tretja Španija in četrta in ... štirinajsta. In zbirajo se pismarji in farizeji našega časa in z njimi trume njihovih privržencev iz vseh dežel tega sveta. Na Goigoti stoji nov križ, do neba segajoč ln povprek nima konca. K njemu vodi pot sinove teme, da vidijo, kako bo Kristusovo telo vnovič razpeto na križ, skrivnostno telo Njegovo — sveta Cerkev... »Prihaja nam reč vojvoda tega sveta.« Vojvoda teme ln sovraštva divja preko zemlje T silovitem pohodu. Laž in zloba zoper duha P.esnico in Ljubezni, Tema pekla zoper Luč, imrt zoper življenje. In gnana od sovraštva nankakuje njegova vojska Trdnjavo na Skali. V strašni slepoti se dvigajo zoper večnega Kralja sinovi pogubljenja in menijo, da je zdaj prišla njihova ura, da osvoje za svojega vojvodo ves svet in na njegovih razvalinah Ustvarijo svoje kraljestvo. Uničenje spremlja njih pot, zasejali so razdor med narode in prižgali plamen vseobče revolucije. Množe se njihovo vrste, zakaj znali so preslepiti slabotne ln omahljive duše z omamljivlmi obljubami. Naš čas je čas Judežev. Za svetle srebrnike, za ceno nedolžne krvi so mnogi, premnogi vrgli iz sebe zadnji spomin na vero »vojili očetov, zatajili so v sebi Gospoda in »e ponudili v službo sinov krvave revolucije; «a pomočnike satanovim trumam, ki divjajo Preko zemlje, da zbrišejo z nje zadnjo sled Boga. Na desettisoče in deaettisoče kristjanov, duhovnikov in redovnic je bilo pomorjenih v »Panlji, še več v Rusiji, zemlja se je napojila * Prelito krvjo pravičnih, a svet Je molčal in pošiljal grmade orožja za novo klanje. Mo-Mrnj svet, Judež Iškarijot današnjih dni, je molčal - za svetle srebrnike 1 H H.NaS čas &8 Pilatov, čas neodločnih ki ne sovražijo in ki ne ljubijo; plašil cev brez zrele preudarnosti in moškega Poguma, ki ae boječe umikajo v varno, za- vetje, kadar grozi vihar sveti Cerkvi; ljudi, ki s® ne upajo nastopiti v obrambo resnice ia pravice — za ceno varnih sedežev ... In zaradi njih stoji danes Kristusovo telo — sveta Cerkev — osamljeno v trpljenju ln borbd zoper vojsko satana, vojvodo tega sveta. S trnjevo krono, razbičano, zasramovano. Kaj sem ti storil, ljudstvo moje? Z ljubeznijo in lastno krvjo sem te odrešil, do zadnjega sem zate izpolnil vse, kar ml Je bilo določeno po postavi. Izpil sem do dna kelih trpljenja, užil bolečine kot jih ni užil človek. Kar je bilo v meni, sem ti daroval; zakaj si se v novo dvignilo zoper mene in hočeš mojo smrt? In vi, ki sem vaa izbral za svoje zveste, spite, ko prihaja moj sovražnik? In se ne zbudite, ko služabniki teme hrumijo zoper mene? Mar ni v vas več moči, da bi odvrnili križ, ki so ga oni pripravili na Goigoti, da me vnovič nanj pribijejo?' Kyrie elelsonl Usmili se naa, Gospod, po svoji milosrčnosti! Težak, prepoln bridkosti je čas, ki ga doživljamo. Težak, zato velik. Vemo, Gospod naš in Kralj, da ni poguma ln moči v nas kot Ti želiš. Kakor ubogi romarji hodimo po zemeljski poti in zdaj nas je pot privedla do razpotja. Zato Te prosimo, Gospod, navdaj a pogumom svojo vojsko, ki s« hoče boriti za Tvoje kraljestvo I Posveti na nas s soncem svoje milosti, da postanemo otroci Tvoji. In Ti nam daj, da bomo ob vzgledu Tebe, učlovečenega Sinn božjega, ki si najvišji ideal osebnosti, mogli razviti vsa svoje umske in telesne sile in jih 3vobodno, samostojno, a popolnoma nesebično stavili v službo človeške skupnosti, v službo resnice in pravice. Ti utrdi naša srca, naš značaj, da bomo vredno izpolnili nalogo v luči bližajočega se kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani: da postavimo proti divjajočemu brez-boštvu v boj gorečnost prvih kristjanov, proti nasilju in krivicam svojo katoliško dobrodelnost. Da obnovimo sebe v veri in izpolnimo zapoved ljubezni do bližnjega. Da, s pravičnostjo in ljubeznijo si hočemo, o Gospod, utreti pot v svet, razbičan od strasti in nasilja. Izpolnjujoč svojo dolžnost do sobratov, v imenu Nove zapovedi, hočemo razbiti barikade sovraštva, ki so jih stoletja nakopičila proti sveti katoliški Cerkvi, Tvojemu skrivnostnemu telesu; odvzeti od Tebe nov kelih trpljenja, ki Ti ga svet pripravlja, novo Golgoto. In dela usmiljenja in odpovedi naj bodo naš most, preko katerega bomo privedli množice v Tvoje kraljestvo, naš Gospod Jezus Kristus! Za te vzvišene namene bomo šli v baj proti sovražnikom vere, proti vojvodi tega sveta. Za kraljestvo pravice in resnice. Hočemo svobodo otrok božjih 1 Svobodo, da bodo kristjani kjerkoli na zemlji smeli priznati svojo vero in živeti po njenih naukih, ne da bi zato trpeli preganjanja. Svobodo vere v družini, v šoli, v vsem javnem in zasebnem življenju; svobodo, da bo smela sveta Cerkev po svetu širiti luč svet« vere, reševati duše, izvrševati dela ljubezni In širiti kraljestvo Kristusovo. In to veliko upanje naj izpolni kongres. Njegov klic mora prevpiti hrumenje in divjanje satanovih trum. Iz njega naj posije sonca resnice v zmedo narodov. Kristus Je vstali Naj živi Kristus, Kralj in Zmagovalec! P. V. Vesele praznike! Uredništvo itt uprava SfcrtJL i. H Velika noč Sa« ismi as«®-' tmmS Sp^ ; shsbf. -^"»Ma star sms*. r-Kuss iBi isč-v- 11 lWB.-i 2JW» w w«Hto-auJtt ta-ase« ctstagt a u« Mi- -uea-s. --aSk 3u«a ji anajss. Ti H« »a-: J^t sporemi : : i-n ^rairr-m« KS-I* aainijr- x rvs ja* tK ■znmzt- simu st-am Sasasu-i. ia - -suusmi ibic J«£CC»i. U. liii.it- iaiiliiii ii Jfc- tSrr 1 m. ;n vmiaacrjVttsit c ia—ci.a t urc!."»iai BMBSEI tbembi c-ispum. ia au--5_a« nzmnE. b ie. Ijastis * «»t>:>č£f« «n-.«f ETeacsm -3?» »»5 a »a Sit B te r«XT.' SjrBfflBTUt. iT jf t wfct mruf^š isruBraa neŠEi -»HlirMCrai at wnr>;>T"lrT EHfsrai w »t čian-j isf 7«IB IiKasČ-T. M 3B1»;«a feŠJUfil N&tZi* in. Itoar- r-atn&r tt-ji^k. st k 3w;:m rti«. nscrr čt j* j krSsusr- rc «c«A Tf *i("~m;i. Tu^pi i? lafc šf » nrsis»> jr>i T iaš& tišfet aism »rsp?nr rsSiscni tjiffrTi* Li^fc > j«»n£isšaBft. a3 » »» ■"•f-irr SLrš-snaor. šk; ia? Sfttr » miw žaas* » JOT»6jwšk.. fa OKTEPT 3Hrrj lan&ar sen serk r^iššt tb sr ftaeži Vt; zfjnJ-rsna ETT CEi«' ?-IHHKfena lit 6TO? jj? fcj. 11 ass JLi usi: E he=t- Vstajenje *< žjMMMČmi S&S&OL. -rz ia '0.-3»: -« k> k s-rni- «u. M. ir^nikf. :lk w u T^- jiscf nm i- EČCEB »r T-aEr-i-ri-jL.« uis. za rmat 7.: ar n:c riiCTtaa- m aote aaosr « «L* iso ir-i:- -i._j4L.-Tbi.Tiii I«:« k nail mcmi zimia a -nt— a. k & e mamam m snsciii. 'f* «« i« rm 7i- JB - a Tser-.či tenaii ram. »Tua. ma ua ma ut acK^fcpi —a. irxrnk.t * .~rm. 111 « M ma n 111 JnaiM rssz. m ->&iL ia t:r--.s£- t>: rem. ricrr ra ta a t-. m « aosra. ii-i-i -čcami. » \i kaao ae^ia fes,« tu -g i»rwetna. T cn gjct, '-•ISC: J.J. TiiccČ3K. « R ili-Si XJ "KMET. ju ~e5£ •fjng^ j TrL;. S^icii. IiniiE«? tTTTT 7VV1 - , i^EŽ « fCE- ia aBKmmjiL^ H itasanri tirno. Jia® ub ir-jajt, ja ac Jtni tii,- aamt., m -< — Fige z: af še *«Ef» »Hiaž -s n-sts»»i 31 »rk-r necunaa. ažu. 1« mnri-. rr-^jari. sen. Jt j« ae ».^cr-i ti it e ka mi laja. it krukj iaao. « iriz -sežiii 3 ia >iiasa. < - *"1-1 « sria. ia. "a. anjrrrla i jsr«oak w 31 311 sat niciim-tat * fCi ja roua.a ia ia i. mriča. Jacjal m. na 3C 3«C. uaar »; ji 11 ni:o-> jsau^T- ^»"sr-ii. ? imnišii k na bob ume aaerceirra Lttt:nčat% mt-m-ia. mm RT»ci-.i ac caoiiiEaa t ro-na. iso. J ®"1 iisnrajica. ftacm w »1 ^ca*« „„ , '?r£ jtasr-a rur&A- mi ^ -snmafe^ Aleluja jg j* m trmSk vrrunaaL ta & P»- -f cm t,ca«t ■•raaS« ansja o» >w M J«i »flisal * -»• me T lil caa. fa«"T»iHiic -»ish m w«*ut a vnmu sra1" « iok sf t- HLzrta um ii-eranu. ururt tru.ts pAUt. fflKt HHk MtnHIlic. U iairVOStllši.tr Iu!pwra to fi-.H-n IT.iliji '-J- sit;, -s caerrnii r~uaf ja j- w ipira nt tami: 3h<:.. ih- za iti^sr-^ Jrrssaal ir-KanaCca 3» i n»t j i?-- iiii. cidar r:j>!>- iiir?: — .r_E- t-st mn x «-eaii«jnait aL £ aac i: vs m m»BWW T K /L 5« r sein K » v,« nKfflsrsi uiBjr.a. n veštoa auijiT: .tir ijiin t IbrfKHE l.iiiDsa. c m mtm. i«: » rw- mi nt -.rmcrtsa^* ".«f aac .<». j. ni: .»Tui..(i jrftit^t ^nui a:?« ia. ;»:-Ti jc s«i«aam. >iri«s. cta»«^3i y b&nu b lar-ni j«ša latVe-.,«. -»i»r...i: T nB.iajf vsiBsxtaaeiiaB» Trnrc lan: ia tetctiar snž e. iirossags tttm$. k n « Si**!«* nsrSt <«i naa ia isuflK atraoiK'*!. te t kš isi m?! iabmr.th. »Fistinga^e -a." rac- a. sfuMErji sgusaai lar&arr Da. jtascuju« sni.- "rrsr:"'«tjnt a sic^iis- iii'11'ifiiiMain.. KO* a fcrstoTito. trap m m^L ^t i* t is » Vf-t j 1 a«. Jneieaa«, ki 1 k< za ut »Kifi pt jtr^ rs&i ii ja (teti rr»TTO aw jt > j- tit »_ tt s. ise ŽKSi 'iKftf^T'^ IKS ja :;nr T>' a jscaciial n p.^ > Uaacasi te trtia... j* Jud fostrttpTi tiari«*. »?r»T. za:; s« it tkors. tscteri . . »A-. c pr^srk.i Kts."< |t >e joj ti. rttao, > . rjii«t 1 »in jbB »Ti>iat aaerti r^nv-.S spe--tai. L-rt « Toaari -račaaat. r^acSsa « * i^ai-I paraiiea: .cru — '-feril m 4 proč xr .p,y2tamL M >t« ac tpa:4-lil zabijt w >t bjioa* prsrkfjias« ito-&:"r e rr-acea-r Vav: i U <4 je T£» ' 1 1 rTtiiiar : ~ - iioai •liaa. -arT?Bfra t me^n ii t ;i.-r.f i« j vtSfceaečaa yrwra \.r------ — -----* " -----" ' «r t frahaiB ic pasč •'t-šr-L < i£i te ti |ii.«rri ■ .* rrc. iatf ,t zuoitt, iasts ti Sit so--'-i. < sc riiia^ti rtirčii as . 'il ci-ia. procesna ; < Bol" lacc -t i t iattaiaca kr t«. A^i t« « i-T te" itfi •£ ucf-ia rnT 'aic- sa«r«ct tii rr u >!?•» st spcoaaSa ms uk «<>'•* * rda. suh^rii » « am. aa az Voc jstet ..Tjpk 'e p11" rai ionma-rit: r*r?mf az»i.-»> jrešeiioft 'To-ta iunfcc- ut lai^Ej^stjcr. . .* Ki aasjoč« < »rrša-s* št s šaitči> peoaic"^' ->-",TTB|<: a» « shbš« k aessm »Kr^as )« franjo Neubauer: Vstalemu Zveličarju Dviguj se iz groba, Zveličar! Iz tvojih ran zmaga žari, sijajnejše zdaj so od sonca, na njih ni nobene krvi. Ko visel na križu si v runah, vsa kri je potekla iz njih, iz Tvoje strani prebodene poslednji izvil se je vzdih. Zdaj svobodne roke polagaš trpečim na težko glavo, ki že so jo mučile misli, da več Te iz groba ne bo. Stopinje Ti lahke hitijo ljubečim in dragim naprot, ki niso nikdar pozabili naukov in Tvojih dobrot. Več grenka ni Tvoja beseda. Tvoj glas ie sladak, tolažljiv, ln kliče spokornim in zvestim, da vstal si in zopet si živ! Ob 40 letnici mašnistva Pija XII Dne 2. aprila 1899 je bil sedanji papež Pij XII. kot Evgen Pacelli posvečen v mašnika. MaSniško posvečenje mu je podelil poznejši kardinal Casseta, ki je bi! takrat namestnik papeževega vikarja v Rimu. No-vomašnik Pacelli je velikokrat izrazil svojo irečo, da je postal duhovnik na Marijin praznik. Svoji hvaležnosti do Matere božje je dal tudi vnanji izraz s tem, da je daroval ivojo prvo daritev v najbolj češženi Marijini cerkvi v Rimu, v baziliki Maria Maggiora (Marija Velika, ali Marija Snežna), in sicer i kapeli milosti polne Marijine podobe, ki ji pravijo >Mati božja sv Lukec Svojo drugo iv. mašo je daroval dne 4. aprila nalašč za ivoje šolske tovariše spet v Marijini Novi cerkvi, ki je pozidana po a|>osto!u Rimu sv, Filipu Ncriju. Mati božja, ki je z obilnim blagoslovom pred 40 leti sprejela novomašnika Pacellija, naj danes z vso polnostjo svoje milosti blagos' ,vi papeža Pija XII. To so molitve in želje, ki jih pošiljamo svetemu očetu M praznik 40 letnice njegovega mašnistva. v»tal za tiste, ki ao padli.., Njegovo vstajenj« je žarek v temo večne smrti...« Globoko v srce so segle neznancu t« be-wde. V očeh mu je zablestela solza kes&nja. Procesija se je vračala počasi proti cerkvi »Poslušaj, kako pritrkaval« ga je hotel razvedriti. »Meni se zdi, kakor bi mi zvonilo k pogrebu ...« »Prijatelj, duša ne umrje ... Kristus je vstal poveličan ...« »Ce bi se s po ved al in obžaloval svoje Jretie, ali bi mi bilo odpuščeno?« — Siromaku ,e ]e tresla beseda. »Trideset let sem zanemarjal ...« , »Desnemu razbojdniku je odpustil m mu °l>l|ubil: ,§e danes boš z menoj v raju.'« »Trideset let že nimam žive vere, upanj"® I* ugasnilo in ljubezen se je ohladila ...« »Zaupaj, prijatelj!« ga je bodril pobožni •tarč?,k. »Qni ki je premagal smrt, « Ko vrnil kar si izgubil...« »Tedaj uredite vse, kar je potrebno.« — Tujec »e je vdal in oddahnil, kakor bi odložil mučno breme. Brž ko je bilo v cerkvi končamo vstajenje, je pozvonilo k obhajilu. Duhovnik je hitel o mraku z zadnjo popotnico k Lovrincu opravit drugo slovesnost — vstajenje duše iz mračnosti zmot in zablod v novo življenje. Po končanem opravilu je vprašal duhovnik gospodarja, ali mu je znano, kdo je bolnik, ki se je pravkar spravil z Bogom. »Ne vem,« je odvrnil z vprašujočim pogledom. »Za pirhe ste dobili brata,« mu je odkril nepričakovano novico. »Vaši otroci pa strica, ki ga doslej najbrž še niso poznali.« »France I — Ali si res ti moj brat — France?« Lo vrine je stopil iznenaden k po-se ti j i ter ga prijel za roko. »Da, jaz sem,« mu je odgovoril m sreča mu je sijala z obraza. »Zdaj sem miren in potolažen; samo to me boli, ker ti bom v nadlego, zakaj kot berač sem prišel umiral pod tvojo streho.« »Saj si doma kakor jaz,« ga je zavrnil im vsi domači so ga obstopili ter mu želeti zdravja. Lovrinčevemu stricu je čez noč čudovito: odleglo. Drugi dan je imel že toliko moči, d« je vstal in sedel k mizi, kamor so ga posadili na prvo mesto. Dolga in pretresljiva je bil* njegova zgodba, kako je zašel na kriva poUu Kakor izgubljenec je taval po temi, dokler ni omagal iu obstal na bornem ležišču. Velikonočni žarek vstajenja pa ga je čudežno pre« budil v novo življenje. Limbarski. Nekaj razmišljanj v sedanjih težkih časih Duh MapČevaiija Morda se vam bo zdelo kot kaka pridiga, kar vam napišem v naslednjih vrsticah. Toda pridiga gori, pridiga doli, na vsak način je prav, da o svojih napakah spregovorimo par besed. Biti hlapec ni samo po sebi nič sramotnega. Napraviti pošteno delovno pogodbo in jo pošteno držati, je nekaj častnega. Izvršiti dogovorjeno deio kar se da dobro, je vse hvale vredno. Če tedaj govorimo o duhu hlapčevanja, ne mislimo tu na pošteno izvršeno delo dobrega hlapca, ampak na tisto sramotno mišljenje, da sc kdo zaradi trenutnega navideznega dobička hinavsko ponižuje pred močnejšim. V starih časih so imeli sužnje, ki so jih gospodarji kupili in spet po svoji mili volji prodajali. Ti nesrečneži so se mnogokrat navadili na sramotno klečeplazenje in dobrikanje, da bi se prikupili svojim gospodarjem ali da bi ušli kazni. V srcu so svojega gospodarja preklinjali, na zunaj so se mu sladkali. Vedno pa so se klanjali in brez sramu poniževali sami sebe. Izgubili so čut samozavesti in čut spoštovanja do samega sebe. Ali je kaj takega duha med nami? Bili smo žal dolga stoletja pod graščaki, ki so biti tujci. Bili smo odvisni dostikrat tudi od domačih mogočnjakov, ki so ljudstvo pritiskali, ki pa so se navzgoraj pred tujcem prav tako sramotno klanjali. Zdi se, tla jc med nami še vedno nekaj tega duha klanjanja pred tujcem in predvaem pred tujčevo mogočnostjo. V občudovanju tujčeve moči ponižujemo sami sebe, ne da bi piav občutili, kako je (ako prazno občudovanje za pametnega človeka sramotno. — S tem v zvezi pa je, da imamo premalo spoštovanja in premalo ljubezni do tega, kar je v resnici naše. Premalo mislimo na to, da nas nihče ne more spoštovati, če sami sebe ne spoštujemo in če ne ljubimo tega, na kar bi morali biti z vso dušo navezani. Mi nočemo odrekati tujcu njegovih prednosti. Od vsakega se lahko učimo, toda ne pozabimo nikoli, da je tudi naše nekaj vredno. Ne pozabimo dalje, da ima tudi tujec svoje napake, morda večje kot so nase. Prav zadnja doba nas sili k razmišljanju. da se nismo popolnoma otresli napačnega spoštovanja pred tujstvom. Kako nekatere prevzame zunanji sijaj, s katerim razkazuje danes neraštvo svojo silo, ki ne vpraša ne po pravici, ne po pogodbah. Pred zunanjo močjo nekateri klonijo z duhom, kakor da jih ta divja sila omamlja. In ven-' Ye ve vedno bil° na tako, da se je zanič tisti, ki se ne brani, kadar je krivično napaden. Vsak človek po naravi skuša braniti to, kar je njegovega, naj bo to imetje, naj bo čast, naj bo življenje. Ne samo, da je naravno, da brani to, kar je njegovega, da, mnogokrat je naravnost dolžnost, da se postavi v bran. Grda in strašna je vojna. Njene posledice so vselej nedogledne. Še strašnejše je, če bi kdo za čel krivično vojno. Totla kot se sme in dostikrat mora braniti posameznik, tako se sme in mora braniti tudi družba in tudi največja družba — država. Obramba tega kar je naše, je vedno sveta dolžnost države. V časih tedaj, v kakršnih mi sedaj živimo, ne more biti nikomur v korist stra hopetnost in neodločnost. Sužnji, o kakršnih smo zgoraj govorili, ki ne znajo drugega kot klečeplaziti pred tujim, taki seveda se ne branijo. Zato pa jih vse zaničuje in ostajajo zmeraj tudi samo izkoriščani sužnji. Taki nikoli ne morejo pričakovati boljše usode. Kadar tedaj nasilje pride do viška, kadar je treba braniti svoj dom in svojo zemljo ter svojo čast, tedaj ne sme biti niknkega oklevanja in ni kak epa napačnega poniževanja samega sebe. Mi smo prepričani, da danes ni nevarnosti, ki bi neposredno grozila naši domovini. Toda tistega duha omahovanja in straliopetnosti, tistega se moramo iznebiti. Le spomnite sc, koliko je v zadnjem času šlo po slovenski deželi praznih čenč, koliko so ljudje videli praznih strahov, kako se je poyečaval vsak malenkosten dogodek in kako je šel mnogim strah v kosti. Pri tem smo pozabljali, da tujec samo tistega spoštuje, o katerem ve, dn bo v odločilnem trenutku storil svojo dolžnost v svojo obrambo. Nasproti prozni boječ-nosti mora v naše duše mnogo pogunm. Ta bo najboljša obramba proti vsakim nasiljem. Če je tedaj kje preveč takih bojazljiv-cev. jim povejte, in to bo tudi držalo: Naj pride karkoli, naša država bo branila vsako ped zemlje. Nikogar ne bomo izzivali, nikogar dražili, toda od tega, kar je naše, ne damo in ne pustimo prav ničesar. Poudarjam, da je ta odločnost naša najboljša obramba. , Slovenci smo imeli vedno ogromno škode od svoje premale zavednosti. Ko so konč no surova zunanja sila zdrobila *>red duhovno močjo. Ne mord^ naenkrat, pa zato toliko bolj gotovo. Če je kje kaj tega napačnega spošto-J ,a do ^Jega. odstranimo to iz vrst našega naroda. Učimo se pač od tujca, toda nikdar pred njim ne kionimo. Odločnost Vsi vemo, da je pretep nekaj slabega. Pa Vem° in vsi tako rodimo, da Pcttta i* pomlad... vse se preraja — tudi naši domovi morajo biti prerojeni - obnovljeni. Zato ne pozabite iste prepleskati z najboljšimi in Siki kUiLd0bite V K1*6*'' ilbH odlični kvaliteti in po solidnih cenah pri tvruki IVAN ROZINA assr^rrajss drugi narodi znali držati » tem, kar hovo, smo mi ie preradi občudovali tir-0''' mogočnost. Nismo zaupali v svojo |JC?V° moč. Pomanjkanje zavesti, da smo SI sam svoj narod, da moramo sami skl"0' za svojo usodo in svojo bodočnost, et® največja nevarnost za našo pogubo. V njih letih je brez dvoma ta zavednost m"' gočno zrastla. Zadnje volitve, ko so poslat iz vsakega okraja na Slovenskem slov ' sko zavednega poslanca v Belgrad, so p" kazale, da ogromna večina naroda J^" čuti, d a mora držati skupaj. Ti poslanci lo j politično vodstvo mor« sedaj voditi narod narod pa se mora zavedno zbirali okoli' svojih voditeljev in jim dajali oporo s svo. jim zaupanjem. Tako bo rustla naša no trunja moč in naša zavest, da nismo po,| božjim soncem nič manj vredni kot (jrUfj narodi. Sporazum Rekel sein, da je naša moč v odločnosti in zavednosti. Naj dodani še besedo, da pomeni veliko novo moč naše države notranji sporazum med tremi narodi. Če bomo notranje močni, ee bodo vsi trije narodi zadovoljni, potem ne bo nihče upal kakorkoli kršiti našo mejo. Pamet danes govori Hrvatom in govori Srbom, tlu jo treba medsebojno odnehovati in iskati načinov, da n rešijo vsa medsebojna sporna vprašanja. Vsaka trmastn nepopustljivost v vprašanjih druge vrste ali vsako licitiranje na kvišku o zahtevah, ki jih slavi eden ali drugi, inore pomeniti le zavlačevanje lako zaželjenega sporazuma in le slabljenje moči, ki jo danes potrebujejo Srhi in Hrvati in seveda tudi mi. Mi Slovenci z vso dušo želimo, da bi prišlo hitro do sporazuma. Tu na meji dveh velikih tlr/at toliko bo!j vemo, kako potrebna nam je notranje močna Jugoslavija. Mi, ki gledamo spore med Srbi in Hrvati od daleč, živo čutimo, tla botlo morali žrtvovati eni in drugi, da bo enim in drugim treba samo-premagovanju v končno skupno korist. Mi se ne moremo v ta spor vmešavati z drugim kot s prisrčno željo in prošnjo, da bi zmagovala v polni meri pamet nad strastmi, pamet, ki vsem pravi, dn jc treba za vsako ceno najti pota h končni rešitvi srbsko-hrvaškega sporazuma. Vemo, da so težave velike. Naj bo sporazum kakršenkoli hoče, mnogo Srbov bo ostalo v hrvaških pokrajinah in mnogo Hrvatov mod Srbi. Vsem tem je treba odvzeti strah, da bi kaj izgubili na svoji narodni svobodi in svojem naravnem razvoju. Enim in drugim bo treba zagotoviti vse pravice v šoli u> cerkvi, v godni in upravni službi. Težka, pravim, bodo ta vprašanja, toda ob preudarnosti in dobri volji se bo dalo tudi to rešiti. V nedeljo, 2. aprila, se je peljal ministrski predsednik DragiSa Cvctkovič v Zagreb in v ponedeljek, 3. aprila, so se začeli razgovori s hrvaškim voditeljem dr. Mačkom. Ne vemo, kaj vse ponutli ministrski predsednik, da bi prišlo do sporazuma s Hrvati, gotovo pa ponuja vse, kar je mogoče pri najsvobodoljubnejši razlagi sedanje ustave. Bog daj, da bi se našla predstavnika hrvaškega in srbskega naroda na pravi poti do resničnega in hitrega sporazuma. __^^ . I V vsako hlšo~»Domoljuba<ifranz-JoBel« vode. znižal-Cre,g0TeiCmU ln mesu 80 znizah ptujski mesarji. d Ve,ikono«no čiščenje v slovenskih hišah je posebno važna zadeva naših dobrih gospodinj, toda koliko truda in jeze Vam lo prihranjeno, če boste vzeli tudi Vi za to nrt znano »Oven« terpentinovo milo kotdela to toliko diugih gospodinj sebi v veselje in snažnem stanovanju v ponos. Toda izrecna samo terpentinovo »Oven« milo! d 100 kg težkega soma je ujel na trnek ribič Rado Obradovič, iz Bosuta ob Savi. d Oče pri 87 letih. Dvaindvajsetega tina je pri svojih 87 letih dobil musliman Ari! Adamovič iz Gostivarja. Mož se je bil oženil šele s petdesetimi leti. Ker se po desetih le. tih zakona ni rodil noben otrok, je žena sa« ma nagovorila starca, naj si preskrbi še eno ženo. Ko tudi s to ni imel otrok, se je oženil v sedemdesetih letih v tretje. Kmalu nalo pj sta mu porodili druga in tretja žena. Ko i« Arif nedavno tega dopolnil 87 leto, je dobil dvanajstega otroka, ki je bil sinček, Vse tri žene žive pod isto streho, seveda v veliki revščini, ker Arif pri svoji visoki siarosti ne more z delom zaslužiti toliko, da bi preživel družino, ki ima šestnajst članov. d Postajališče na Rakovniku v Ljubljani, Na Rakovniku je končno postajališče dolenjske električne železnice. Proga je izvrstna in tramvajski promet v popolnem redu. Todi prebivalstvo ima eno željo: na Rakovniku naj bi se zgradila prava čakalnica, ker j« treba včasih po pet minut čakati, da pride nov voz. Ce pa se že ne zgradi čakalnica, pa naj bi tramvajska družba postavila na progo nov, peti voz, ki bi čakal na tem končnem postajališču, dokler ne pride naslednji. Stroški za peti voz bi bili malenkostni, ustreženo pa bi bilo občinstvu in kar je glavno: uslužbencem cestne železnice, ki na tej progi največ trpe in ki so tudi potrebni počitka. d V pogozdovanju so se izkazali šolski otroci iz Varaždina šn okolice. V teh dneh, ki so bili namenjeni pogozdovanju, so otroci zasadili nič manj kakor 32.000 mladih drevesc v neposredni bližini Varaždina, okrog 42.000 pa v varaždinskem okraju. Varaždin-ska občina je za stroške te akcije dala 25.000 din. O podobnih lepih uspehih pogozdovanja poročajo tudi iz dmgih hrvatskih krajev. d Bata napreduje. 7,e nekaj dni se mudi ravnatelj Batovih tovarn v Borovu Maksimo- H»< <*i n*- * ^1 čaiežke toplice najbolj vroči (59%) radio-aktivni vrelci dravske banovine, pošta Brežice ob Savi, postaja Brežic« in Dobova. Začetek sezone dne 1. maja. V pred-in posezoni znatni popusti. Zdravijo se z neprekosljivim uspehom b«* lezni: visoki krvni pritisk (hipertonija), revm«' tizem sklepov ia mišičevja, vnetje, protm, nev-ralgično trganje ter predvsem išias, nevras» nija, zastarele poškodbe kosti in sklepov, dail» ohromelost, kronični eksudati in vnetja, ženss* bolezni in drugo. . Rekonvalescenti, slabotni in slabokrvni najdejo tu svoje izgubljeno zdravje. Velffconočncv nedelja Kdor količkaj » Cerkvijo iuti in ima Odre&enika vsaj malo rad, tega velikonočna Aletuja vsako leto na novo jtretreie v dno duše. Velikonočni zvonovi vzbujajo kristjanu moqoČne, veličastne spomine na one prve velikonočne jeruzalemske dogodke, Kaj vse je mala apostolska cerkvena oblina v tistih dneh doiivelat Prazen grob, pred njim Va božji poslanec; genljivo srečanje Marije Magdalene s svojim Odrešenikom; potovanje dveh učencev v Emavs v spremstvu božjega IJčenika, katerega nista takoj spomola, in potem prihod od mrtvih vstalega Sina božjega pri zaprtih durih v obednico ladnje večerje v sredo med prestrašene apostole. In končno čudoviti, junaški plamen, ki je zajel te bojeie duše ob pogledu na tvojega zmagoslavnega Učenika, da se niso bali nobene stvari na svetu več in kot božji vihar ponesli Jezusov nauk po vsem tedaj enanem svetu. Na vse to mislimo ob vsakoletnih velikonočnih praznikih. Pa ne samo na to! Mi katoličani 20. stoletja gledamo Se vse silneje velikonočne dogodke, ki so spremljali Cerkev Kristusovo v teku stoletij na njenem zmago-ilaonem pohodu med narode sveta. Strašna preganjanja prvih stoletij, ki so grozila mlado Cerkev izrtebiti iz zemeljskih tal; potem po-vodenj različnih zmot vsa stoletja do današnjega modernega poganstva v katoliški Evro- -j»', ki napoveduje konec Kristusovi nevesti na zemlji. Pa se molijo. Zadnji dan Cerkve je kakor prvi, je velikonočna nedelja, je Vstaje- vič v okolici Visokega ter pregleduje zemljišča, ki bi prišla v pežlev za gradnjo tovar-niSkih objektov in drugih stavb. Visoko je bilo že od nekdaj središče bosanske kožar-»ke industrije, poprej v turških časih pa je bil kraj znan po svojih krasnih usnjatih izdelkih v orientalskem slogu. Toma Maksimo-vii je izjavil, da bo v primeru ugodne kupčija i zemljiščem njegova tvrdka takoj zgradila šolo za otroke delavcev, katere bo sprejel v novo tovarno več tisoč. Tovarna bi bila hitro zgrajena, obenem z njo pa tudi delavska stanovanja in vse ostale zgradbe, ki spadajo običajno k Batovim tovarniškim naselbinam. V novih tovarnah bi Bata izdeloval prvenstveno obutev, ki jo rabijo prebivalci vzhodnih delov naše države. d Pot do blagostanja, sreče in--neodvis-nosti vam pokaže Hranilna posojilnica »Moj d°m<, Ljubljana, Dvofakova 8. Prospekti brezplačno. — Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna ^Franz-Josetora« grenka voria zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški Praksi se uporablja »FranE-Josefova« voda 8 polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih. El>«. Po Slin. soo. pol. ta nor. »dr. S-br 1518i, 84. V. »5. d Nova imena nekaterih občin. Izšel je ukaz glede preimenovanja naslednjih občin: %unje v logaškem okraju v Begunje pri erknici; Brezovica v ljubljanskem okraju v Brezovici pri Ljubljani; Cerklje v kranjskem wraju v Cerklje na Gorenjskem; Dobrova v poljanskem okraju v Dobrovo pri Ljublja-» l v ljubljanskem okraju v Dol pri Ljubljani; Križevci v ljutomerskem oferajto v Sv. Križ pri Ljutomeru; Križevci v mur-sko-soboškem okraju v Križevci v Prekmurju; Leakovec v ptujskem okraju v Sv. Andraž v Halozah; Ljubno v gornjegrajskem okraju v Ljubno ob Savinji; Planina v logaškem okraju v Pianiua pri Rakeku; Ribnica v kočevskem okraju v Ribnica na Dolenjskem; Sela-Šuinberk v novomeškem okraju v Seia pri Šumberku; Slivnica v okraju Maribor desni brez v Slivnico pri Mariboru; Stari trg v črnomeijskem okraju v Stari trg ob Kolpi; Stari trg v logaškem okraju v Stari trg pri Ložu; Šmarje, ljubljanski okraj v Šmarje pri Ljubljani; Videm v brežiškem okraju v Videni ob Savi. d Zaradi znanih sleparij pri tomboli t Kranju so bili obsojeni: Albin S. na 1 leto in 4 mesece strogega zapora, Edvard T. na 10 mesecev strogega zapora, Janko R. na 1 leto in i mesec strogega zapora ter na 500 din denarne kazni, Avgust P. na 3 mesece strogega zaipora in 360 din denarne kazni. d Švicarske ure, zlatnina in srebrnina za birmo, Čuden, tu, Prešernova 1. NAZNANJAM PREVZEM MLINA NA FUŽINAH. Zamenjaval bom vse vrste žita solidno in poceni. Se priporoča Franjo Grmek. d Kakor Domoljub, tudi naše blago v vsako domačijo. Prepričajte se o naši veliki izberi in nizkih cenah. Svilene rute in šerpe. Jeloenik & Simončič, Ljubljana, Pred Škofijo 13. IZ domače politike p 0 potrebi sporasuma med Hrvati in Srbi je ono nedeljo predaval v Belgradu književnik-kmet in narodni poslanec na listi dr. Mačka Mihovil Pavlok Miškina. Med poslušalci »o bili številni veljaki opozicije. Miškina je na preprost način pripovedoval, kako je Hrvate učil Stjepan Radič, o potrebi sloge med Srbi in Hrvati, nato pa je razlagal cilje hrvatskega narodnega gibanja. Nazadnje je povedal željo, da bi imeli Srbi in Hrvati medsebojno zaupanje, pa jih nič ne bo moglo zavreti na poti, po kateri gredo, namreč k sporazumu. Poslušalci so Miškini navdušeno ploskali, p »Hrvatski dnevnik« razpravlja o sporazumu ter pravi, kako so se zmotili tisti, ki so mislili, da «e bo hrvatski narod zadovoljil a tem, da so bile ustanovljene banovine, ki o hrvatska tvorba. Toda banovina pomeni le obliko in za Hrvate ni oblika vse. Tudi se ne bi mogli Hrvati zadovoljiti s federacijo, če bi bili iz nje izključeni kraji, v katerih imajo Hrvati večino. Hrvatski narod more pristati samo na rešitev, ki bi popolnoma slonela na načelu enakopravnosti. V ta namen je neobhodno, da sodelujejo pri sklepanju sporazuma pravi zastopniki Srbov in Hrvatov. — Slovencev! Naše žitatelje opozarjamo na današnji oglas tvornice čevljev »Peko«. p Sarajevski »Jugoslovanski list« razpravlja o pripravah za rešitev hrvatskega vprašanja in pravi, da si v Belgradu odločujoči ljudje prizadevajo, da bi čim prej prišlo do razgovorov glede hrvatskega vprašanja. Sodeč po nekaterih znamenjih, je mogoče slutiti, da bo v tem vprašanju že prav v kratkem nastal nov, odločilen položaj. p V kakšno vlado bi šel dr. Maček. 0 tem piše tudi list »Slobodna Misao«, ki izr baja v Nikšiču, kateri pravi: »Vodja hrvatskega gibanja dr. Maček pristaja na to, da bi njegova stranka sla v koncentracijsko vlado« ki bi vanjo šli tudi zastopniki strank, katere imajo podlago v ljudstvu«. — Zagrebški »Obzor« dodaja tej razlagi črnogorskega lista tale stavek: »Ta novica je nepopolna, ker, kakor jo znano, dr. Maček zahteva, da se mora poprej natančno določiti naloga take vlade in da se mora poprej dobiti jamstvo, da bo nova vlada res izvršila nalogo ki jo bo dobila«. d Bralci »Domoljuba«, kadar ste namenjeni kupovati moške ali ženske obleke ter sploh vaše oblačilne potrebščine, ne premišljujte, kam bi šli, ampak se takoj odločite za našo najbolj solidno trgovino Goričar —i Ljubljana, Sv. Petra cesta 29, kjer boste najboljše postrežem. p Nemci zvesti Jugoslaviji. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je prejel iz Novega Sada tole brzojavko: Na »Dan prosvete«, ki ga prireja nemška prosvetna zveza, zbrani Nemci zagotavljajo Vaši Ekscelenci svojo brezpogojno ljubezen, vdanost iu zvestobo svoji domovini Jugoslaviji in prosijo, da Vaša Ekscelenca blagovoli podpirati njihova prosvetna prizadevanja, ki služijo splošnemu dobrobiti!. Predsednik Keks. Jugoslovanski Nemci bi lahko mnogo pripomogli, da bi s® položaj naših rojakov na Koroškem izboljšat nesreče n Na dravskem polj« sropet gori. V, občini Rače, kjer je pred nekaj leti vsak dan gorelo, se pojavljajo zopet pogosti požari. Na prazaiik v soboto je gorelo v Prepoljah. Vnela se je streha na hiši posestnika Jožefa Goj-čiča v Prepoljah št 7. Požar je nastal »pukLn« ter se je z vso brzino razširil na gospodarsko poslopje in hišo posestnika Antona Peska in na gospodarsko poslopje njegovega soseda Ivana Kirbiša. Ogenj je uničil vse navedene zgradbe, poleg tega pa še gospodar- ASPIRIN T A i L E T i v novem zavitku od celofana pri prehladu, reumi, hripi in groznici. %m Oni as res. pod S, br. S838 u HL «8» Misijonar Pire Vrtnarsko in sadjarsko društvo je sklenilo, da postavi v Ljubljani primeren spomenik ameriškemu misijonarju Francetu Pircu, ki počiva v Ljubljani nu starem pokopališču pri Sv. Krištofu. Saj je bil ta veliki misijonar tudi v domovini pravi oče umne sadjereje. Društvo je zaprosilo vse slovenske ameriške organizacije, da zainteresirajo vso Ameriko za ta spomenik. Neizmerne so zasluge, ki si jih je pridobil Franc Pire za Ameriko. Kakor je bil veliki žkof Baraga misijonar in učitelj Indijancev, tako je bil Pire tudi telesni dobrotnik in sko poslopje zgoraj imenovanega Gojčiča. Skupna škoda se ceni na okrog 150.000 din. Oojčiču je zgorelo tudi pohištvo, ki so ga reševalci znosili na dvorišče in 5000 din, ki jih je imel v omari. Ta denar si je pred nekaj dnevi izposodil v Mariboru ter ga je nameril kot doto svoji svakinji. d Blago za ienske pomladanske kostume in obleke dobite Dajlepše pri Goričar • Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. n Avto je do smrti povozi! 59 letno po-sestnico Katarino Rupar iz Loga v zminski občini. n Zastrupila se je z alkoholom. V Fra-mu je umrla 63 letna preužitkarica Marija Oplet iz Morja. Njena smrt je bila žalostna, ubil jo je alkohol. Ko so šli zjutraj framski orožniki na službeni obhod, so našli na Petkovi njivi blizu ceste nezavestno staro ženico, v kateri so spoznali Marijo Oplet. Ležala je na trebuhu in z obrazom v zemlji Orožniki so io dali prenesti z njive v bližnjo hišo te r so poklicali zdravnika, ki je ugotovil, da je ženica zastrupljena z alkoholom dobi spomenik gospodarski pionir v Ameriki. Poleg tega, da je prinesel Indijancem v državah Mi-ehigan, Wisconsin in Minnesoti dobršne kulturnega napredka, je njegovo največje delo, da je spremenil državo Michigan v največji sadovnjak sveta, in to z nušiini mladikami in semeni, ki jih je dobival od svojih dobrotnikov iz domovine. Zatorej zasluži Vrtnarsko in sadjarske društvo vse priznanje in podporo, ko si je zastavilo nalogo, da temu velikemu delu slovenskega misijonarja za domovino in za Ameriko postavi spomenik v izraz hvaležnosti. in da že umira. Res je kmalu nato izdihnila. Ugotovilo se je, da je zakrivila sama svojo smrt. Marija Oplet je gospodinjila v Morju posestniku Močniku. Te dni se je odpravila iz Morja v Hoče na obisk k nekim znancem. Ko je potem šla iz Hoč nazaj proti Framu, se je ustavila med potjo v neki gostilni ter pila vino in žganje. Nazadnje je bila že tako pod vplivom alkohola, da je niso več nosile noge ter je v bližini Frama obležala v cestnem jarku. Mimoidoči so jo dvignili ter se je odpravila počasi po cesti naprej. Med tem pa je že nastopila noč in v temi je zgrešila s ceste na njivo, na kateri je obležala. Zjutraj so jo našli mrtvo. NOVI GROBOVI n Zveličar je od smrti vstal, grob tudi nas ne bo končal. V Frankovcib pri Ormožu je umrla 60 letna Munda Terezija. — V Go milskem je odšla v večnost vdova šol. upravitelja Karolina Zoter roj. Bauerheim. — Pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini je na veke Gospod živi Odprt je grob, Gospod je vstal, razbiti pekla no načrti; poganja svet iz mrtvih tal. Končana mož je večne smrti. Odprta pot je do neba, čez vrh Kalvarije se suenja; nad praznim grobom plapola zastava večnega življenja. Gospod živi, zato povsod pomlaja vse se in prenavlja; pred Njim pokleka verni rod iu z alelujo Ga pozdravlja. Gospod živi — vstajenja svit nas v boju k večni zmagi vodi. Zveličar vstal je zmagovit in glasno kliče: »Mir vam bodi!< Odprt je grob. Gospod živi in mi skrivnostno v Njem živimo; trpljenje več nas ne straši in smrti v Njem se ne bojimo. zatisnila. oči Ana Kit. — V Radovljici je za. spal v Gospodu odvetnik dr. Alojzij Homaa — V Makolah je umrla Cecilija Žolnir, mati g. župnika iz Stranic in g. kaplana z Mut& — V Mariboru je preminula soproga upok. Sol. upravitelja Marija Kodermanova. — ^ Mariboru je umrl 73 letni kaznilriiški paznik v p. Alojzij Pečenko. — Pri Sv. Lovrencu na Pohorju je izdihni! bivši gostilničar Anton Oder. — V Žužemberku je odšla v večnost 82 letna vdova po davč. uslužbencu Marija Horvat. — V Mariboru »o pokopali tehničar* ko banske uprave Olgo Zgrablič. — V Ljub-Ijani so umrli: Edvin Rozman, vdova po žeL uradniku Lucija Kokolj, višji poštni kontro lov v p. Evgen Križaj, vdova po mestnem polic, vodji Ana Ižanc, 80 letni želez, upokojenec Anton Kadunc, 80 letna Marija Bogataj, soproga nadsprevodnika v p. Josipina Hebst, posestnik Matevž Brgskvar in Jožica Olruba. — Naj počivajo v miru! Za otroke Že je dahnila na osušena polja zgodnja pomlad, ie je vzbudila prvo cvetje. Po rebreh so kimali zvončki, i vseh skal so se ponujali modro-oki jetrniki in pod slehernim grmom ne je stiskala velikonočnica. Za Savo so ae razcvetale vrbe in vsak leskov grm je vetru predajal svoj cvetni prah. Trde kmetove dlani so že prijele za plug in že je zemlja sprejela vase prvo (seme. In molitev oračeva je kipela pod nebo in prosila blagoslova za polja in za domove, ki so se pripravljali na Veliko noč. Vsak dan lepSa je bila ta pravkar nastopajoča pomlad in sleherni dan je navdajala človeška srca s večjim veseljem in z radostnim upanjem. Na vrata vseh src je potrkala in našla pri otrocih največ odziva. Prej čemerni, so postali veseli, zbirali so se in se pomekovali o radostih Velike noči. , P1 J Hribarjeve tri je objela skrivnost pomladi, tudi v n|ih srca je dahnila Velika noč, da to Jimi oči zažarele v Boju radostnega pričakovanja. Njihova mati jih je gledala s ponosom in srečo V,er,CU.n , Banla se i« skušala vživeti v po-mlad Toda čim lepša je bila narava, čim bliže J® blla Velika tembolj nemirna je postajala ona. — Od kod ta nemir v meni? — se je spraševala včasih, a odgovoriti gi ni zna!a. _ Morda se bo kaj preokrenilo pri nas? - je mislila dalje z še večjo skrbjo. Z^V? 7*a(tehteio je v cvetni teden. V če pričakovanju so zažarele otroške oči, toda Zbolela "."^nevih treh je leglo kot težko breme, trdnih 1 ,e. nla!J-.2e dolgo časa ni bila več trdnega zdravja, zdaj pa je nenadoma postala bolezen večja od n enih moči. - Tako se ie sedal Sf10' nT/*™ le-bala' ie mislila vsa diti T^r ° Ve', kai vse se 6e u'egne zgoditi. - Z boljo Je sedaj zrla na svoje tri otroke mori Tr^r 1 niej. in i(> spraševali, če ? ni g, bol'e- Toda n,ei ni bilo bolje, ampak ved- no slabše. To so tudi čutili otroci in so skušali biti kar najbolj pridni. V njihovih dušah pa se je pojavi) strah, kaj bo z materjo, in ta strah pomešan s skrbjo in usmiljenjem, jim ni dal, da bi z radostjo zrli v prihodnje dni. Nič več se niso mogli igrati, še celo pogovor se jim je zazdel nepotreben; vse njih misli so se vrtile v krogu, čigar središče in ves obseg je bila bolna mati. Počasi so minevali dnevi cvetnega tedna ln nastopil je končno sam veliki teden. Povsod so je pojavilo novo vrvenje in življenje, a v domu Hribarjevih je vladal vedno večji strah in skrb, kaj bo ie prišlo. Vsak dan je prihajal zdravnik, vsak dan isto je odgovarjal, da bolezen ni najhujSa in da se bo v dogtednem Času vse uredilo. Toda v resnici ga je vedno bolj skrbelo, kajti dobro je vedel, da bi se končno moglo zgoditi tudi nai~ B-ujše. Bolnica sama tega ni pričakovala, a prav počasi je začela dvomiti v odkritosrčnost doktor-jevih besed, ker se ji ni in ni hotelo obrniti ra bolje. Zunaj se je razcvitala pomlad v vsej svoji moči. Drevje je vzbrstelo, polja so ozelenela, nebo je sijalo sinje in nanj je gledala bolnica. S tiho boljo jo je navdajala zunanja krasota. — Novo življenje vstaja, povsod kliče delo, jaz pa delati ne morem. In kdaj bom mogla, kako dolgo bom še priklenjena na postelj? Kako dolgo, če Se sploh bom vstala? - Tako trpke so bile njene misli in tako grozne, če bi se v resnici zgodilo tako! — Da, ali bom sploh še kdaj zdrava? Toda nel Ne sme se zgoditi, da bi umrla, ne sme se zgoditi, da bi svoje tn otroke zapustila I Vse premajhni «o Se, da b! mogli živeti brez materinske ljubezni. L® n"® "T," ,ZR?dili' cla bi zapustila! - da bi h tn,!ri^a,a m-na,° moli,a in P™''* B^a, oi W , ,drav|,'.,m mo{- - ^e zaradi mene ?arad> ™,ih otroku je ponavljala. dosti in m^i ^n°/ri5-,a .Velika sobola' LeP- m,a-*hba L fn Pp'n,.da,n Jp b«- a Hribarjeva je bila haiala nrJ j 0'1 seda'- Venomer ji je prihajala pred oči misel na smrt. Kaj pa, če se ven- dar zgodi? Upala je, da se ji ne bo treba posloviti od sveta, toda ... Prišel je zdravnik. »Gospod doktor, prosim, povejte mi, kaj bo i menoj.« S težavo je govorila, glas so ji dušil« solze ,svoje oči je upirala naravnost v doktorjev«, »Ne bojte in ne razburjajte sel Nič tako telo hudega ne bo. Pravkar naBtopa višek bolezni, ko bo minil, boste skoro ozdraveli.« Govori! je mirno, kolikor je mogel. Ni hotel pokazati, da ga resno skrbi. Ko je odhajal je zrlo vanj Sestero otroških oči. Zazdelo se mu je, da te oči naravnost tirjajo zdravja za mater In grenko mu je zavalovalo v srcu, kajti predobro je vedel, kako veliki reveži lahko postanejo ti otroci... Pristopil je gospodar. Skrb je ležala na njegovem ticu-Jn plaho, boječ se, da ne bi zvedei najhujšega, je vprašal: »Kako bo?« Že je hotel izreči zdravnik: »Bodite priprav-ljent na vse k a pred njim je zasijalo šestero žalostnih ottoških oči in hipno je pomislil: saj se n» bo zgodilo I »Upajmo, ko mine kriza, bo Mo na bolje.« Odšel je in pogled otroških oči ga i* spremljal. Nastopilo je pozno popoldne. Vsi naenkrat » prišli k bolnici in sedli okoli nje, ne da bi kal govorili. Trpkost jim je vezala besedo. »Ali boste šli k Vstajenju?« je čez dolgo vprs-Sala bolnica. »Čemu?« Nihče niti mislil ni, da bi šel k procesiji. »Cemu? Velika sobota je! Le pojdite, pa v« pojdite!« »Vsi? Boš mar ti sama doma?« »Da! Pojdite vsi.« Premotknila je. >1" molile, molite za ... za rne.« — Vstali so brez besede in šli. ■ Vstajenje. Procesija. Sredi polj gre ln pr«» blagoslova. Zvonovi zvone, zvone, zvone in ll"uiB so prežeti skrivnosti vseobsežne ljubezni. flrina£ jevi molijo z lahkoto in z ognjem vsega srca. razgled po svetu Španska državljanska vojna končana IU'60Si0¥ftM$KA MlimUM V UMgUftMg NABOŽNO SLOVSTVO PO IZREDNO ZNIŽANIH CENAH I MOLIT VENIKI SMARNIČNO SLOVSTVO NABOŽNO MLADINSKO SLOVSTVO NABOŽNO VZGOJNO SLOVSTVO VERA IN ŽIVLJENJE ZAHTEVAJTE CENIKI Španska vojna, ki je trajala skoraj 3 leta je končala s popolno zmago generala Franca. V začetku preteklega tedna se je vdal Madrid brezpogojno in brez bojev in je Franco vkorakal v staro Špansko prestolioo. Dan po-nieje sa je vdala še ostala pokrajina, ki je bila še v rokah rdečih in Francove čete so jo iekoin tedna po načrtu zasedale. Danes je vsa Španija pod oblastjo prave španske vlada. Trpljenje je končano m spričo nepopisnega veselja, ki je zajelo ves španski narod odhajajo spomini na prošle grozote in na prestala bolečine v pozabljenje. Španija, katoliška Španija, osvobojena od strašnega snu komunističnih grozodejstev, gre sedaj nasproti veliki bodočnosti. Ob koncu strašne vojne ne bo odveč, «ko s8 v kratkih potezah ozremo na potek usodnih bojev s komunisti. Začetek nasilja Nasilje se je začelo v Madridu že janu-»rja leta 1934, ko se je pod republikansko vlado začel generalni štrajk, ki so ga spremljali politični umori, požigi in plenitve ter je lodrga napadla celo ministre republikanske vlade. Strašen val se je v še hujši obliki ponovil naslednjega leta, 1935. Takrat so že boijševiški komisarji imeli toliko moč, da so popolnoma obvladali ulico, kii je pobijala vse njej ncvšečne ljudi. 14. julija 1936 pa se je zgodilo tisto hudodelstvo, ki je bilo neposredni povod državljanski vojski. Vladni agenti »o namreč zahrbtno ubili poslanca Calvo Sotelo, ki je bil v parlamentu razkrinkal grozodejstva marksistične tolpe: 58 ropov z oboroženo roko, 12 političnih atentatov ln 106 požganih samostanov v dobi treh tednov. Obleganja Ko je general Franco nato udaril iz Maroka na španska tla, da dvigne splošno vstajo, ki naj bi Španijo osvobodila boljševiške tiranije, se je večina madridskega prebivalstva, ki je težko trpelo pod nasiljem sodrge, seveda želelo V3taji pridružiti in se je tudi napravil tak poizkus, ki so ga pa rdeči zadušili, in vse, ki so ostali živi, postrelili. Potem so rdeči hitro uredili obrambo, da ne bi mesta zavzel Francov tovariš general Mola, ki je bil zavzel vso staro Kastildjo. Nato se je začelo obleganje na črti, ki jo je zavzemal leta 1809 že Napoleon. Madrid se da namreč izvrstno braniti, ker je obdan na vse strani od visokega gorovja Sierre Guadarrame, ki dosega 2000 m višine ter od Sierre di Gredo«, čije najvišji vrh šteje celo 2500 m, vmes pa teče cela vrsta drugih strmih hribov s strmimi pobočji in glo-belmi. Okoli Madrida so se vršile krvave bitke in v mesecih oktobra in novembra 1936 je bil general Franco na tem, da mesto zavzame, tako da se je rdeča vlada preselila v Valencijo Ob njej sloji mož. Gleda ga, resno, dolgo, proseče. Nič na reče, le k otrokom pokaže z zadnjo močjo svojo roke. Mož strmi vanjo, strmi.,. Govoril bl, ioda kaj? Ne more. Ne zna. »Tebi izročam svojo dušo.. .« moli umirajoča mati. Potem otrpne njena misel, pogled ostekleni in beseda za zmerom zamre. — Mož se sključl v bolesti, zatisne ji oči, komaj zavestno moli: »Daj Ji večni mir!« in ne ve, kaj storiti. Zunaj se budi vse nasmejano praznično jutro, n9 vedoč za žrtev, ki Jo je doprinesla mati. d Za veliko noč bo treba naši mladini novo obleko. Cisto po ceni blago ve boste dobili pri znani tvrdki Goričar — Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. oziroma Barcelono. Bitke med nacionalisti ia rdečimi so se vršile že v tako imenovanem vseučiliškem predmestju Madrida, toda odpor obleganih je bil tak, da je general Franco sklenil, da vojsko konča na drugih bojiščih in zavzame Madrid šele potem, ko bi bila ostala Španija osvobojena. Klanje, požigi, plenitve V mestu samem pa je vladalo pomanjkanje in nasilje," ki je sedaj doseglo vrhunec* Vlada je postala popolnoma boljševiška m so* cialistični ter liberalni ministri so bili golo orodje v njenih rokah. Znan je napad podiv« janih žensk na hotel »Ritz«, ko so biil po« klani vsi gosti. Tolpa je razdejala iu zažgala vse cerkve in samostane ter poklala redovnike in redovnice. Le kapucinski samostan so ohranili kot ječo za politične nasprotnike in za talce. Sodrga je nagnala v posamezne cerkve in samostane celo ženske in otrok« ln jih' potem zažgala. Miličniki so dobivali za to delo 50 pezet za vsako ubito osebo, 25 pa za vsako požgano truplo. Ustanovila se je tajna policija-po vzorcu moskovske GPU in zdaj so *e začeli arestl, streljanja in mučenja na kupe datt za dnem. Opieniti so tudi vsa poslopja ia pri* vatne hiše, v katerih so bile umetnine, ttf uprizarjali divje orgije. Pri tem se je nabolf odlikovala ženska, proslula Paaaiooaria. Nad vsako zmago nacionalistov so se rdeči maščevali s tem, da so začeli klati talce, ki »o bili zaprti t prostore brez zraka, kjer ao glado« vali in umirali ne samo od gladu, bolez.nl tetf umazanije, ampak tudi zaradi mučenj, ki so bila na demonski način organizirana od sovjetskih strokovnjakov. Demokratična Evropa pal je k svemu temu molčala, da «4 so člani Aka« demiie znanosti, kolikor jih je zbežalo v Evropo, junija 1937 na podlagi točnih poizvedb ta lastnih izkušenj pozvali javno ves kulturni svet, da se dvigne proti taki grozovitesti. Koliko so rdeči nakradii Nato so se začeli letalski napadi na mesto, marksisti pa so divjali naprej in so v tem čas« izropall tudi enega najbolj slavnih muzejev n« svetu, znani del Prad.o in muzej Modeme umetnosti. Tudi «0 ©plenili Se vsa, kar j« ostalo, in znano je, da »o ob tej priliki mini« stri rdeče vlade in njihovi prijatelji nakradM ogromno premoženje, ki »o ga naložili v «w»* nje so vrne v njih duše. — Bolnica posluša zvo-njenje, v duhu vidi procesijo iu svoje domače, ki molijo In prosijo za njeno zdravje. Še sama začne moliti, zvonovi zvone venomer. »Za moje otroke, moj Bog, zaradi njih ml vrni zdravje!« — Toda nova misel se dvigne v njej: mar bi bili z njeno kmrtjo zares zapisani propadu, mar jih edino ona more obvarovati? AH nI nlkeko pomoči zanje, če ona res umrje? Saj bl vendar ne biio vsega koneo potem! — »Ne, no, moj Bog le vzdihne, pretežke so zanjo te m i sil. Zvonovi zvone in kličejo v spomin največjo daritev ln najlepšo žrtev. Bolnici se zazdi, da ponavljajo: »Daruj, žrtvuj!«... Se moli in prosi za vse najboljše, a misel, da so bo le morala {»sloviti od sveta, jo muči. Zdi se Ji, da niti zaradi otrok ne bo uslišana. Saj je tako zelo, zelo slaba. — »In če res ni mogoče, da ozdravim?...« Zvonovi no Se venomer peli: »Žrtvuj!« — »Za moje otroke, moj Bog, kakor bo všeč... tebi I Da bi oill oni srečni in dobri, da bi jih spremljal tvoj Magoslov... vzemi tudi moje življenje. Zgodi se tvoja volja... « 2o so se vrnili Hribarjevi domov. Sli so k »jej in videli, da je rahlo zasnala. »Odleglo JI «>■••< Bili so veseli. Noč. Vsi spe, le Hribar bdi pri bolni ženi. •prasuje, če jI je bolje in trpi, toda ona noče ro-•onti. Cez dolgo ga šele zaprosi: da bl prišli k ™1' » sv. Zakramentom. »Zakaj?« — se ustraši mož. »Velika noč je,« odgovori on« in misli na oaritev za svoje otroke. Velika noč. Bolnica je srečna, ker 30 jI usllšall m0, V3i "r>ajo, upajo... trn' , il i0 rtan- Noi poteka. Bolnica Je slaba, "T", toda ne toži. Njeno ustne šepečejo: »Za moje "iroke, za njihovo srečo, naj bo vse, kot je tvoja Volh moj Bog!« V jutro velikonočnega ponedeljka se zori. Bolna mati otroke. Spe. Videla bl Jih Se rada, »nitratSo, zadnjič, potem se bo ločila od njih. To-0 spij0... Naj spijo torej, bolje ja zanje takol zercstvu ta od katerega danes v Franciji, Švici ia Angliji živijo. Tudi miličniki najboljše boljševiške legije, pod poveljstvom proslulega rdečega generala Lislerja, so takrat nagrabili ogromno premoženja in ko so letos pribežali čez Pireneje v Francijo, so na avtomobilih prinesli s seboj zlata in dragih kamnov v več sto milijonski vrednosti ter so bili še ogorčeni, ko je francoska oblast ta bogastva zaplenila, da jih vrne pravim lastnikom... Zadnja postaja križeve poti Lani in letos pa je madridsko prebivalstvo, ki je po pretežni večini bilo na strani nacionalne vlade, prestalo zadnjo postajo svoje Kalvarije, v kateri more zaznamovati veliko mučenikov za vero in domovino. Potem, ko so letos zbežali teroristi in se je ustanovil na- rodno-obrambni »vet s polkovnikom Casadom in generalom Miajo na čelu, se je začelo za Madrid novo trpljenje, ker so se komunisti obrambnemu svetu, ki je ime! namen skleniti z generalom Francom mir, uprli. Po ulicah so zopet streljali, napadali hiše in morili svoje politične nasprotnike, še več pa nedolžnih ljudi, ki so jih tudi oplenili. Danes to prebivalstvo plava v radosti, ker so minuli dnevi strahotnega pekla pod rdečim režimom. Na koncu naj ugotovimo samo sledeče žalostno dejstvo: Skoraj vse slovensko časopisje, razen katoliško usmerjenega, je pisalo ves čas v prid boljševiške zmage. Kar prelistajte naše časopisje zadnjih treh let od —• od skrajnih levičarskih do nacionalističnih, edino »državno-tvornih« listov in prepričali sc boste, kako so se trudili, da bi postala nesrečna Španija najvažnejša opora ruske sovjetije na zapadu! v Kakšno doto je prinesla Češka Nemčiji Po zasedbi Češke in Moravske pretekli teden, se je nemško ozemlje razširilo za 50.000 kv. km in sicer od 584.000 kv. kin na 634.000. Prebivalstvo se je povečalo za sedem milijonov duš: od 77 milijonov na 84 milijonov. Ce štejemo — kar lahko storimo — k veliki Nemčiji še slovaško ozemlje, je Nemčija pridobila še nadaljnih 52.000 kv. bili zemlje ter dva in pol milijona ljudi. Še pomembnejše kakor to, so številke, ki kažejo ogromni gospodarski dobiček, katerega so Nemčiji prinesli na novo zasedene pokrajine. Pridelek žita v Nemčiji je z zasedbo teh pokrajin zrasel za 32% dosedanjega celotnega nemškega pridelka. Pridelek vina za 10%, izdelovanje piva za 25%, pridobivanje premoga za 18%, proizvodnja kemične industrije za 26%. Na novo pridobljeno bogastvo najbolj jasno ponazarjajo naslednji podatki: Velike tovarne. Pod nemško oblast so s 16. marcem prišle naslednje velike industrijske ustanove: Skodovi zavodi v Plznu, za Kruppovimi tovarnami največja orožarna v Srednji Evropi, z 42.000 delavci in letno proizvodnjo 340.000 ton brona, 360.000 ton jekla, 385.000 ton raznih izdelkov. Batove tovarne v Zlinu, največja čevljar-na v Evropi z 32.000 delavci ter z letno proizvodnjo 20 do 30 milijonov parov čevljev. Mestna pivovarna v Plznu, največja pivovarna na svetu z letno proizvodnjo od 2 do 5 milijonov hektolitrov piva. Waldes & Comp. v Pragi, največja tovarna gumbov na svetu. Češke delniške tovarne za zrcala s 15.000 delavci in z letno proizvodnjo od 60 do 100 tisoč ton zrcalnega stekla. Thalnice Kosmanosy z 200.000 vreteni. Avtomobilske tovarne Laurin in Iilement v Mladi Boleslavi z letno proizvodnjo od 10.000 do 30.000 avtomobilov vseh vrst. Tovarne mehaničnih, konstrukcij v Pragi z 11.000 delavci in z letno proizvodnjo od 200 do 300.000 ton. Dr. Zvoke!) Dominik odvetnik v Kamniku javlja da je preselil svojo pisarno z Glavnega trga na Graben št. 1 (kjer je pisarna g. notarja) Plavži Vitkovice s 35.000 delavci z letno proizvodnjo 750.000 ton jekla, 600.000 ton vlitih izdelkov in z dnevno proizvodnjo do 2000 ton železa. Letalstvo. Miles, Iiendy & Comp, tovarne letal »Avia«, z letno proizvodnjo 200 do 500 aparatov. *Aero«, letalske tovarne v Pragi z letno proizvodnjo 600 do 1000 aparatov, letalske tovarne »Letev«. Tovarne letalskih motorjev pri Walterju in Škodi. V nemške roke je prišel ves češkoslovaški vojni in civilni letalski park, ki je pred zasedbo štel 750 najmodernejših vojaških letal ter 34 civilnih potniških aparatov. Vsa češka kemična industrija, izborno organizirana, s približno 700 tovarnami, 62.000 delavci z letno proizvodnjo 150.000 vagonov kemičnih proizvodov. Industrija vžigalic z 21 tovarnami in 6000 delavci. Letno so te tovarne izdelale od 80 do 120 milijonov škatel vžigalic. Papirna industrija s 60 papirnicami, s 50 tovarnami za papirno kašo, z 20 tovarnami za celulozo in 40 tovarnami za lepenko. Letna proizvodnja čeških papirnic je znašala 35 do 40.000 vagonov. Lesna industrija je letno dajala 12 milijonov kub. metrov obdelanega lesa vseh vrst in 8 milijonov kub. metrov lesa za kurivo. Sladkorna industrija je letno pridelovala 8 do 12 milijonov nečiščenega sladkorja. Čeilco rudarstvo in industrije, ki so z njim v zvezi, je proizvajalo letno 8 do 10 milijonov ton premoga, dva milijona ton koksa in je zaposlovalo 41.000 delavcev. Industrija alkohola s približno 960 desti-lerijami daje letno čez 600.000 hI alkohola vseh prst. Pri njej je zaposlenih 12.000 delavcev. Poljedelstvo. Češko poljedelstvo, ki zaposluje okrog dva in pol milijona ljudi, daje povprečno na leto: Pšenice 10 milijonov stotov, rži 13 in pol milijona stotov, ječmena 12 milijonov stotov, ovsa 13 in pol milijona stotov, koruze 3,100.000 stotov, krompirja 64 milijonov stotov, c i k o r i j e za izdelovanje kavnih do- datkov poldrug milijon stolov, sladkorne pese 28 milij,'atotov zelja 4 in pol milijona stotov ' sena 90 milijonov stolov. Živinoreja in perutninarstvo. P0 zadni'h uradnih podatkih sta imeli Češka jn nj0 ravska: 4,500.000 volov, krav in telet, 990.000 ovac, 1,250.000 koz, 2.100.000 svinj, 610.000 konj, 16 milijonov kokoši, 2 milijona gosi. Češko rudarstvo daje manjše količine zlata, srebra in bakra ter grafita. Dalje okros 520.000 ton kaolina za porcelanske izdel. ke, od katerega so doslej izvažali 180.000 ton, Železnega kršca 70.000 ton. Kamene soli 65.000 ton. Gozdov imata Češka in Moravska 4 mili. jone 800.000 ha. 75% vsega drevja je smreka. Usnje. Industrija usnja obsega nad 250 večjih atrojarn, ki dajejo posla okrog 13.000 delavcem in lahko na teden ustrojijo 150.000 vo-lovskih kož. Češke usnjarne lahko tedeusko obdelajo 20.000 kož. Industrija usnjenih rokavic je letno dajali 12 milijonov parov rokavic vseh vrst in je tvorila eno najvažnejših izvoznih panog za Češko. ŠPANIJA s Zvcsfi tistim, ki so nas podpirali. Ne- tranji minister nacionalne španske vlade Su-ner je ob sklepu meščanske vojne izjavil tudi sledeče: »Nacionalna Španija želi sodelovali > vsemi državami, da doprinese svoj delež k po-mirjenju Evrope. Toda vsekdar se bo zavedala in tega se morajo zavedati tudi drugi, da ji špansko vprašanje rešil general Franco s pomočjo moči in hrabrosti španskega naroda na bojišču. Tudi bomo ostali neomajno zvesti nasproti tistim, ki so nas v tej državljanski vojski podpirali dejansko tako politično, kakor na naših bojiščih. RUS!J A s Zbližanje z Anglijo. Uradno poročilo o razgovorih, ki jih je imel angleški minister u čezmorsko trgovino Hudson v Moskvi pravi, da so se končali z uspehom in da sa bodo v Londonu čimprej začela pogajanja za novo an-gleško-sovjetsko trgovinsko pogodbo. Hudson je med svojim bivanjem v Moskvi razpravljal o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na gospodarsko sodelovanje med Anglijo in Sovjeti. Imel je sestanek tudi z sovjetskim zunanjim ministrom Litvinovim. Ta mu je dejal, da so Sovjeti pripravljeni politično in vojaško podpreti Francijo in Anglijo pri vseh njunih akcijah, če se Francija in Anglija ©bvežeta, da bosta podpirali Rusijo na Daljnem vzhodu, ako bi jo napadli Japonci. Vsa ta vprašanja pa naj končno reši mednarodni sporazum, ki naj bi se ga udeležilo čim več držav, ki vežejo svojo usodo na skupno obrambo. ITALIJA _ s Razno. Glavni urednik Mussolinijevega glasila »Popolo dltalia«, Gajda, je da! izjavo, v kateri pravi, da se razmerje med Italijo ln Francijo ne bo zboljšalo, dokler ne bo Francija zadostila italijanskim zahtevam glede »m* žanja pristojbin v Sueškem prekopu, glen« P0' ložaja Italijanov v Tunisu in glede prometa v friškem Džibutiju. — Generalu Francu je ob " scdbi Madrida čestital tudi Mussolini, ki je *me 1 govor z balkona Beneške palače, v katerem je ta dogodek imenoval končni poraz boljševizma v Evropi. SLOVAŠKA cionalisti 8 sedežev, do sedaj 5 (+3); 5. komunisti 3 sedeže, do sedaj 4 (—1); 6. reksi-sti 1 sedež, do sedaj 8 (-7). Nadaljnjih 66 senatorjev bodo volili tako, da jih senat sam izbere 22, 44 pa jih bodo izvolila pokrajinska zastopstva. Češka trditve je ministor navajal Poljsko in dejal, da nemško-poljski sporazum o manjšinah, ki sta ga obe državi sklenili leta 1937, ni zadovoljivo in končno rešil tega vprašanja. Pred kratkim so se v Berlinu začela nova pogajanja glede poljsko-nemške manjšine. Frick je izrazi! upanje, da bo ta pogajanja zadovoljivo rešila vsa manjšinska vprašanja, ki jih je treba urediti. Nemški notranji minister je dalje tudi izrazii željo, da bi položaj nemške manjšine uredila tudi Jugoslavija, ker Nemčija polaga največjo važnost na mirno in prijateljsko sodelovanje z našo državo. — Naša želja je samo ta: Pravice jugoslovanske nemške manjšine naj bodo točno take, kakor so pravice naših bratov v Nemčiji, s To in ono. Na ameriškem poslaništvu v Berlinu so odpustili vse pomožno osebje za nedoločen čas, iz česar sklepamo, da Amerika ne misli več pošiljati svojega poslanika v Berlin, katerega je pred meseci odpoklicaia, — Nov trgovski sporazum sta podpisali Nemčija in Argentina, ki bo na leto prodala Nemčiji 100.000 ton žita in 100.000 ton zmrznjenega mesa. drobne novice 100 novih najmodernejših bombnikov je spet naročila francoska vlada v Ameriki. 36. svetovni evharistični kongres bo leta 1942 v Španiji. (35. bo 1940 v Niči v Franciji). Glavni poveljnik bivše rdeče španske armade Miaja sc naseli v Afriki v francoskem Alžtru kot zasebnik. Češka delavska stranka (socialisti in komunisti) se je razšla. Skrivno madžarsko oddajno postajo so odkrile slovaške oblasti v Prešovu. »Orel« se bo imenoval nov slovaški denar. s Pretirane madžarske zahteve. Časopisje niše, da Madžarska ne zahteva samo vse pokrajine, ki so jo te dni nasilno zasedle madžarske čete, temveč tudi predele vzhodno od teh krajev. Skupno zahteva Madžarska od Slovakov 1700 kvadratnih kilometrov zemlje, na kateri živi 70.000 prebivalcev. Od tega števila je P° slovaških podatkih 37.000 Ukrajincev in 26.000 Slovakov. Slovaški krogi ne izključujejo možnost, da bi Madžarska za te pokrajine odstopila Slovaški nekatere druge slovaške kraje. Madžarska dvi^a glavo nekoliko previsoko. Kdor stoji, naj gleda da ne pade, pravi naš slovenski pregovor. BELGIJA s Državnozborske in senatske volitve so Imeli 2. aprila v Belgiji. Izid je sledeč: 1. Katoliške stranke 73 sedežev, do sedaj 03 (410); 2. socialni demokrati 64 sedežev, do sedaj 70 (—6); 3. liberalna stranka 33 sedežev, do sedaj 23 (+10); 4. flamski nacionalisti 17 sedežev, do sedaj 16 (+1); 5. komunisti 9 sedežev, do sedaj tudi 9; 6. reksisti 4 sedeže, do sedaj 20 (—16); 7. neodvisni 2 sedeža, do sedaj 0, — skupno število poslancev znaša 202. Volitve v senat, ki so bile tudi ono nedeljo, pa so prinesle sledeče izide: 1. Katoliške stranke 38 sedežev, do sedaj 34 (+4); 2. socialni demokrali 35 sedf žev, do sedaj 39 (—4); 3. liberalna stranki* 16 sedežev, do sedaj 11 (+5); 4. flamski na- s Molitev za domovino, Po Čeških cerkvah se moli zdaj ta cerkvena molitev za do: movino: »Molimo! Gospod, bodi nam, svojim (služabnikom, milostljiv zaradi zaslug naših svetih patronov: Marije, Jožefa, Petra in Pavla ter Klimenta, Vojteha, Jana, Vita, Vaclava, Kristina z brati, Jana Nepomuka, Cirila in Metoda, Prokopa, Klementa, Marije, Korduke, Ljudmile, Anežke in Zdislava, da bi bili z njihovo neprestano molitvijo ohranjeni od vsega zla po Kristu Gospodu našem, amen!« — Uradni pozdrav na Češkem bo odslej »Vlasti zdaf« — to pomeni: »Živela domovina«, z dvigom desne roke. — V3i častniki bivše češkoslovaške vojske bodo ali upokojeni, ali pa bodo prevzeli vodilna mesta v novi češki delovni fronti — pravi odlok vrhovnega poveljnika češke vojske Sirovega, — Večino češkega vojaštva, ki je bilo pod orožjem že od lanskega septembra, so poslali domov, s čemer se je češka samostojna vojska razšla. nemčija s V skrbi za nemško manjšino v Jugoslaviji, Nemški notranji minister dr. Frick je včeraj imel govor, v katerem je obravnaval položaj tujih manjšin v Nemčiji in nemške manjšine v drugih državah. Dejal je, da je primerjava nemogoča z ozirom na ugodne razmere, v katerih žive tuje manjšine pod nemško oblastjo in na pravice, ki jih uživajo. Položaj nemške manjšine v tujini je dosti slabši. V dokaz svoje RAZNO žuželke in sladkor. Italijanski raziskovalec C. Nitti je objavil v časopisu »Saperer podatke o svojem večletnem opazovanju čutil pri žuželkah. Ugotovil je, da občutijo metulji, muhe, čebele in di. okus samo po priseskih na zadnjih nogah. Omenjeni prise-ski so izredno občutljivi. Muha je 1200 krat do-netnejša za sladkor v vodi kakor človek. Čebela, ki se spusti na wctko, najprej preizkusi f uožicami njeno sladkost. Prične nabirati med Mda ne padejo pijanci v vodo. Saj veste, kakšni sok se je glasil odgovor. Na leskovem grmu je ščebetala sračka. Leska je bila vsa belo pikasta in umazana; Slavko jo široko razlagal, da ne more najti gnezda. Da gre in gre, pa da sračka zleti, ščebeta in se dere, kakor da je vse njeno. »Pa ni, to je naše!« Še pokazal je z roko. Brest pri leski je že kazal rumenkaste liste. Ose so brenčale okoli male luže na kamnu. Sonce je žarelo in žgalo, nad njivami je trepetal vroči zrak, kakor bi razpredel velike pajčevine. Zemlja je že pekla in njene razpoke so bile kakor žejna usta. Krošnjar je sedel za mizo in izvlekel krivač. Odprl ga je, poizkusil ostrino ter prerezal trsko, ki jo je dvignil s tal. Podložil je krošnjo, da ni stala poševno, kakor bi imela samo eno nogo. Zima je imel občutljivo oko za vse. V griču se je zamolklo glasila kukavica. »Le kukaj!« je godrnjal. »Zdaj imam svoj denar!« In je trdno verjel, da moraš imeti denar, če slišiš kukavico. In misli! Oh, Jernej ni bii breg misli in želja! Kušinka mu je prinesla pivo. Zahvalil se ji je m nalil v vrček. Kakor da nl videl, kako je pogledala težko naglavno ruto, ki jo je bil kar tako vrgel čez drobnarijo. Ni še odšumela v vežo, ko je prišel mežnar. Ze od daleč je mahal z roko. »Gospod da je vozniku nekaj rekel. Povedal mi je in mi rekel, da ne smem povedati. Da država ni dolžna dvajset metrov drv. Če ni določeno, jih gotovo ne bo dala. Dolžna da je samo deset. Pa zdaj, ko tako pripeka, bo že, toda pozimi, pozimi! Kdo pa naj zdrži na tem zbrisu? Država? Ona je na gorkein, toda farovž!« »Da ni dolžnal Zakaj pa daje?« »Kaj vem?« je rekel Luka. »Seveda, če so papirje našli šelo zdaj!« je prikimal z glavo krošnjar. Hotel je nekaj reči, ko je prinesla Kušinka solate in velik kos kruha, na drugem krožniku pa je bila mesena klobasa. »Ali ste slišali?« je vprašal Zima. Pogledala ga je in njene žive oči so se zasvetile, kakor bi sonce posvetilo na nikljaste vilice. »Država da je dolžna župniku samo deset in ne dvajset metrov. Našli so papirje in zdaj ne da več!« »Res!« »Ne da!« je dejal krošnjar. »Kaj bo, če ne da?« je vprašal Luka. »Kaj bo, ali bo župnik zmrzoval ali pa kmetje sekali, da bo kuril!« Po jedi je krošnjar prodajal ruto. »Nimam denarjak je rekla. »Vam pa dam na upanje!« se je smehljal. Nagnil se je k nji in zašepetal: »Pa še to! Koliko otrok imate? Štiri! Dovolj. Vzemite še to. Zdaj tega mnogo prodamo. Ljudje so se naveličali garati ln trpeti za druge. Saj na ostane nič za življenje. In če se življenje prepreči, ni življenja in če ga ni, se ne prepreči. Ne bi prodajal stvari, če bi jih ne smel. Država že ve, kaj se sme, ker vojaki so le njeni in jih rabi. Kupite!* Na vasi Na hribčku pri si onjem« VMica je vsa zavita v zelenje dreves, da »e uiti ne razloči posameznih hišic. Izgleda, kot da čuva drevje hiše in obratna ter e tem kaže na skupnost usode na prav iskren način. Prav nič ne moti tihega sožitja sprememba, ko odpade »tare drevo, da naredi prostor mlajšemu, ali stara bajta novi hiiici. Poslopja »Ione dnigq ob drugem, kot da bi se zavedala, da mora biti tako, če naj obstoiaio v miru naprej. Saj so nevšečnosti, če se poelopje dviga tako, da zakriva manjše ali vendarle v soglasju je poko|. Na vasici je živ-žav, kier se pode otroci ter nezavestno uživajo vsakdanjo brezskrbnost, Od-rastlih sc ne vidi, vse je na delu, Le ob nedeljah se spremeni vaška slika, ko se vas praznično obleče. Dopoldne vse bolj mirno, zato da je popoldne več življenja Ali slika vasi ne izgleda vei tako kot nekdaj Kako domače, kat velika družina se je predstavljala vas ob nedeljah Po jutranji maši so se zbrali gospodarji m starejši va-ščani na posvet in kramljanje bodisi na klopci pred kako hišo ali pod lipo. Mlajši sa prisluškovali. To je bil že star običaj. Niso prišli vsi ali vendar večina. Pričelo se je z vaškimi, še tako malenkostnimi novicami. Nato so prišle na vrsto novice iz okolice, vasti iz časopisov. Modrovalo «e je tudi o državni politiki. Vse pa v lepem soglasju, bolj v pouk kot zabavo. Oglasil se je kak vaščan, ki se mu je pripetilo kaj nevšečnega bodisi pri živini, orodju in slično. Takoj je bii pri roki nasvet ali pouk starčka, ki je navedel poleg tega kak eličen primer. Opogumil se je vaščan, ki je imel spor s sosedom, in opisal je dogodek, Padala so razna mnenja in nasveti, do podrobnosti se je »se pretehtalo. Mlajši se niso oglašali k besedi. Končno je kak starček povedal svoje mnenje, prav nič doloečnega in vendar tako, da je mogel prizadeti s pridom uporabiti nasvet. Zavest akupnosti je bila tako močna, da so se rešili Po««* Ste!®uL8 perilo. 1 perite zadovoljni .pori, radi katerih bi ae danes vlekle dolgotra;ne tožbe. Čeprav se je povzročitelj več ali man, branil in ugovarjal, ee ie le uklonil. Popravljeno in že pozabljeno. Lep način rešitve ee je vsem globoko vtisnil v spomin za morebitne slične primere... Verjetno se niti zavedali niso, da so taki posveti nad vse koristni. Tako je bilo prej, ko so sami kot otroci poslušali starejše. Zakaj bi ne bito dobro sedaj, ko so sami vstopili na njihova mesta ( S tem so pokazali, da so medsebojno neprisiljeni razgovori in posveti še najboljše jamstvo za mirno sožitje. Drug drugemu so na ta način jemali skrb in živeli v večji povezanosti kot dandanes. Kakšna je sedaj po vojni orisana skupnost 7 Ali jo še imamo? Nastopila je silna sprememba, ki je v škodo naši vasi. Tiste domačnosti ob praznikih se ne opaža več. Saj je še tu in tam ohranjena. Nov rod dorašča, ki ne ve dosti več o vaški povezanosti. Res je, da gospodarske prilike preusmerjajo tudi običaje. Res je, da se dane« hitreje živi kakor prej. Nobene stalnosti ni, vse je v iskanju za nečem novim. Navoaobni pojavi pljuskajo iz mest tudi na deželo. Vse to je resnično. Toda kje je naša odpornost? To, kar se je v teku stoletja izkazalo koristno za vasi, to naj ostane. Naša vas, naš steber naj bi ostala v tem pogledu taka, kot je bila. Dovolj je, da se vidi vse slabe strani za naš narod po mestih! Kai pa rahlja dandanes našo skupnost po vaseh? Naj navedemo samo nekaj primerov, Gostilne «o ob nedeljah m prazatkih prenapolnjene, iz tega dejstva izvira večji del vse, kar razkraja vaška skupnost. Koliko prepirov, koliko tožba in solza ima svoj početek prav v gostilnah. To je prav zanimiv pojav, da so gostilne polne, ko se največ toži o slabih časih. Duh razdvojenosti iz gostiln se širi pa vasi. Nič več se ne opazuje stare odkritosti, vsak živi bolj zase, Posveti mož postajajo redkejši, ker se gre rajši v gostilno pomenkovat. A konec po'7ienkov? Beseda da besedo, žaljenje časti, morebiti še tožbe, stroški, jeza in maščevalnost, zanemarjanje posestva. Kako neprijetno je življenje, če se sosedje ne morejo videti. Če stopiš na sosedov svet, je že pro-pir. Če mu rečeš krepko besedo, je že užaljen. Ako šepa kokoš, je kriv sevsed, Potrpežljivosti ni več, takoj je ogenj v strelu za še tako neznatno zadevo Za zmerjanjem sledi pot na sodišče. Nad vse je žalostno gledati, kako te kak kmet neprestano vrli bodisi pred sodnija ali pred pisarno odvetnika. Saj ni sodnija za to tu, da bi reševala samo prepire na vasi. Zato bi kmetu svetoval: »Če si užaljen, pojdi domov in sprijazni ee spet Neredna s4a£ica M f*l J. Sr. m44/J4 upliva tU) vaj organiienu Uofc.TMrodsIvo za odva jsii, ki zanesljivo deluj« In ima prijeieri okus, j. s sosedom. Odpusti mu, ali pa polrpi, {e . ,, zdi, da trpiš le tako krivico. Lažje in cenejše h i šel preko tega, kot d« se obračaš v mesta« M sto in vse v njem živi svoje življenje in ne\az!i me vaščana. Prečilaj si pesem Simona Gregorčii. ki pravi, da je pravica in enakost samo v groj,aj Če ne poslušaš glas pameti, boš silno razočaran, ka boš maral po sodbi spoznati, da velja še vedno ljudski pregovor, da kdor išče časii po sodnijaV da nima časti. Če imaš sitnega soseda, jsotrpi in potoži sta. rejšim, ki ti bodo svetovali, kako da pobotaj • sosedom. Ako se ti dozdeva, da je meja pr«. maknjena v tvojo Škodo, posvetuj se s sosedom, pritegni še druge vaščane, da se v miru uredi meta. Geometer bo na novo izmeril parcelo brei večjih stroškov. Nikdar ae ne odtujuj vaški skupnosti. saj uči vsakdanje življenje, kako odvisni smo drug od drugega. Vedno se posvetuj v tamo-tanih zadevah z vaščani in če vidiš, da n« gr« drugače, vprašaj »Domoljub«, ki ba prav rad ustregel utemeljeni želji. Piši in vprašaj Če vidiž soseda v stiski, pomagaj mu, nikar ga samo ne pomiluj. Beseda ne zaleže, kjer ji treba dejanj. Kako hvaležen ti bo, skušal bo uslugo vrniti še r. večjo uslugo. Stori tako tem raji«, čan vidiš, da je sosed revnejši od tebe. 1'ridobil si boš veliko iskrenih prijateljev in zaživel za-davoljno, čeprav skromno življenje. S leni boi pripomogel poživiti vaško skujmost, ki je nekdaj bila prav živa, a sedaj ponehava. Ravno današnji doba nas živa opom-nja na to, da gojimo ne samo skupnost vaai, atnpatt da .•'liilimo tudi na mesta, ki naj z vasjo vred tvori,o narodno skupnost. Saj nas že okolica vasi, vse zelenje in drevje uči, d» je samo v jnimem sožitju m medsebojnim poma-ganju možno človeka vredno življenje. VINA Vam nudi CcntralBfl vinarna. ijutiiiana, v svoji posodi nniu?odnej«. Kušinki je planila kri v lice; zameglilo se ji je pred očmi. >0, pri nas pa tega ne rabimo!« je rekla ogorčeno. »Smo sdravi. In že še kaj prenesemo! To so mi že rekli, ko so prišli s Salcburškega. Tam so videli. Pa mi smo zdravi, da veste!« »Prav!« se je sladkal Jernej. »Prav, če ne potrebujete, pa ne. Trgovec mora imeti vse. Med nabožnimi knjigami tudi druge in med svetinjicami hudiča. Kar ljudje kupijo. Pa za moža tole!« Izvlekel je t jelenovino okovan nož. »Kar vesel ga bo, ker je takšer nož za dvajset orodij. Cepe vleče, obrože napenja, žeblje ruje, vijake suče tn vsaj še dvajset drugih. Ce bi ga kje drugje ponujal, bi zahteval vsaj še enkrat toliko, pri vas, ki veste ceno, povem po pravici.« Nož je kupila, ko mu je zbila na ceni tri krajcarje ter mu plačala vse in tudi nato porožljala z denarnico. v., v naj zapnem z dražbo?« je dejal Zima, ko je izročil nož. »lako je poceni, da me spravite na boben!« »No, no!« je dejala, pa se ni nič več smejala, tako J« je prej pretreslo. vc» *S,am°\ da 1)0 Dreja vestl! °> {e Je mož vesel, je vse zidano!«: ' onrfntDedCl skupai drŽitek ]e rek,a ,er ®u Pomagala oprtat, potem pa se obrnila in šla v hišo. Na pragu ji je priletel nasproti Slavko. Nenadoma ga je objela in pnhsmla nase. Deček ni bil vajen in % je začudeno »Mama, ti imaš pa solze v očeh!« »Sonce je!« je rekla. . »Meni pa ni!« strmf.e?ek ie- in i7-sin'1 7a Kušinka je strmela za njim, kakor bi nekaj poslušala v sebi, potem pa vsa tamasta, kakor je rekla, če se je je lotevala omotica, odšla v vežo. Jernej je za hip gledal ves začuden. »Ce pa država drv ne da, ne da!« se je obrnil k Luki, ki ni razumel Kušinke. »Samo deset da, kakor je pisano in v tistih papirjih ne bereš več. Zato pa so župniku odpovedali. Ne morejo Bič zato. Kar je pisano, je pisano Ce bi hoteli kaj več, bi jih še prijeli in bi morali vračati iz svojega. Deset metrov pa tudi ni be-raška štrena hodne niti. Je nekaj več! Vidiš, tako je!« je zgovorno potrkal s palico pred seboj. »Prav!« je rekel mežnar in potegnil z rokavom umazane srajce čez mizo, MurČek v ušesu mu je bingljal kakor robida. »Občina bo morala tudi to urediti. In za solo. Tudi šoli da več navržejo, kakor je država dolžna. Samo dvanajst metrov da je pazisauo, dajali ao pa več. Povsod ščipajo, kakor bi to zneslo milijone!« »Tudi šola?« se je začudil Zima ter se obrnil. »No, če Ollicane zaradi farovža, naj Dolčane zaradi žwle. Sa- m!o T ? in 0bei,,a .mora ne'iaj reči. Zakaj pa je tajnik? Tajnik naj napiše: s Vzeli sle drva farovžu, vzeli soli. Ali naj ljudje prineso vsako nedeljo poleno v fa-°'ror;i ,Vfak dan v šoi«'?< M'akar bi udaril po IH M? t' Bh k0Zard! Kaj 1)0 novi ^Pan. bomo vl- Ce mfni tT pa Je ,bMo Škodal In "a taki iepi cesti! o m al! n i Ir 'i ^'f! p,eŽk' da se Je k<>>° "Bulo in voz Z ib i. J? Je kd° narezal! Mlakar P« je mrtev! Da mu jih je nekdo nažagal! Zdaj je mrtev'« lako je prepletala domišljija resnico Luka'1e oV'n^M,1 Tm'.ko,SIem ko>,ai ^obl< si je brisal »Kivtn '• la tar je bil mož' Kakšen mož!« on živ£ hUC ^ in Mlakar i'e padel! Ce bi bil " Ž'V' bl drzava črhnila. Njega so se gospodje lišče, tedaj se spuste do-rnačini v beg in sc d« vrnejo v vas, dokler s» niso prepričali, da je iHa nevarnost mimo. To s« pa zgodi ftole tedaj, ko je mravljična armada po-Žrla vse živo in mrtvft kar je izsledila v človeškem naselju. Da je napravila s tem veliko Modo, je jasno, a tudi brei koristi ni takšen obisk nikoli, saj so mravlje pospravile ludi ves mrže« in vso golazen, kar ta je drži človeških naselij. Aaa — najbolj priljubljeno žensko ime! — Švedski profesor Kprleoa se mnogo bavi z imeni. Nedavno je dognal, d» J® med ienstvom najbolj priljubljeno ime Ana. AjJ je po njegovih številkaS največ na svetu. Ne samo med Germani in Komam, tudi med Slovani je Ana zelo priljubljena. Po njegovih računih ie danes vseh An na svetu okrfr glo 94 milijonov. Potolkle so rekord Marije, katen« je na svetu okoli HO milijonov. - Torej, žive.« Anel Neka Švedska tvorni« za brikete (premog ' kockah) je začela f°l0_ vati brikete iz olja «» kurjavo avtomobilov. Veliko delo o slovenski kmetski umetnosti rodno ornamentiko, ki je bila že zdavnaj zavržena, vrednosti ohi'anievula v sebi leP<>te neprecenljive Prol. Grebene je izdal sedaj knjigo, ali bolje rečeno zbirko prekrasnih barvanih ali risanih motivov slovenskega sloga in slovenske ornamen- • Slovensko ljudstvo mora biti na tako zbirko ponosno. Saj to je njegova duhovna lastnina, in je prof. Grebene kot vesten človek to zbral, uredil, narisal in objavil. Ponosna pa mora biti tudi slo-veska banovina, ki je to knjigo izdala na lastne stroške. Ze do sedaj je bilo mnogo povpraševanja, toda tudi Se bo hsjiga do zadnjega kosa prodana, nikdar ne bo poplačan več desetletni trud profesorja Greben« in stroški banovine, ki so neprecenljivi. Knjiga namreč pomeuja pravo zakladnico idej in osnutkov in kar je glavno —■ vse je domače, vse je iz našega nadarjenega naroda ustvarjeno. Priporočamo knjigo vsem, ki imajo količkaj opravka s stavbami, s pohištvom, z zunanjo in notranjo opremo človeških bivališč. Naše podeželje mora biti zopet slovensko, tudi na zunaj! Posegajte po njej, lastniki hiš, kmetovalci, mizarji, industrialci, učitelji in duhovščina! Ne bo vam žal sorazmerno malih nabavnih stroškov za knjigo, zakaj hišo, ki jo boste opremili po načrtih profesorja Grebenca, boste ustvarili kot dragoceno in tipično slovensko lastnino! Oh 30 letnici Zadmžne šole Naši pisatelji in pesniki, jezikoslovci in pro-svetitelji so gradili svoja dela na temeljih, ki jih je zgradil sloveski kmet: naše narodne psemi, naše izreke, naš slovenski jezik in naše narodne ohičaje. Ostalo pa je neizrabljeno še nekaj, namreč naše narodno premoženje, to je naš slog v naših hišah in na našem pohitvu. Prof. Grebene se je trudil nad trideset let, da je izrabil vse bogastvo še narodne ornamentike (okrasja) in našega narodnega sloga, pri tem pa je preučil do malega sleherno slovensko vas in včasih tudi kakšno na- Letos je minulo 30 let kar je bila ustanovljena v Ljubljuni Zadružna šola. Prav za 30 letnico je bila šola povečana v dvorazrednico in prvi dijaki drugega letnika so za ta pomenljiv jubilej koristne ustanove priredili v dneh 24. in 25. marca poučno potovanje v mariborsko okolico. Ogledali so si Maribor in njegove zanimivosti, predvsem pa državno vinarsko in sadjarsko šolo, kjer jim je prijazni profesor agronomije Šiftar razkazal vzorna gospodarska poslopja, lepe sadovnjake in vinograde. Posebno pa jih je zanimalo novo moderno sadno skladišče, v katerega se lahko vskladišči pet vagonov sadja. Iz Maribora jih je peljala pot naprej v Ruše. Tu so si ogledali veliko tovarno za dušik. Inž. Josip Teršan jim je razložil postopek izdelave raznih umetnih gnojil in drugih kemikalij. Iz Ruš so šli še naprej proti severni meji, ua Falo, da so 3i ogledati drugo največjo elektrarno v Jugoslaviji. Tudi tu jim je inž. Josip Rus razkazal in razložil poglavitne zanimivosti te ogromne naprave, katerim so se fantje upravičeno čudili. Poleg teh zanimivosti so si ogledali še ba-novinsko gospodinjsko in kmetijsko šolo na Svcčini in posestvo Jareninskega dvora. Mladi zadružniki so bili povsod prijazno sprejeti in primerno pogoščeni. Potovanje je vodil profesor Dolfe Šauer in bo mn fantje hvaležni za lep in točno izpeljan program. Posebno so pa hvaležni še Zadružni zvezi in banski upravi za izdatno denarno podporo, ker ie na ta način je bilo mogoče izpeljati to lepo zamisel. Veselih obrazov in s pesmijo na ustih so fantje hodili iz kraja v kraj, občudovali lepoto slovenske zemlje in širili svoje rnlado obzorje. Prav posebne važnosti pa je bilo to potovanje za nas »Kranjce«, ki doslej »Štajerske« še nismo dosti • poznali in smo živeli v tistem napačnem predsodku, da je lepa samo naša Gorenjska. To pot pa smo vi deli na lastne oči, da je tudi »štajerske« lepa dežela in v gospodarskem oziru v marsičem bolj napredna kakor »Kranjska«. Pa tndi to smo spoznali, da so »Štajerci« postrež-liivi ljudje, saj so šli v vseh ozirih na roko in dali pokušati pristna Štajerska vina, kakršnih se na Kranjskem nikjer ne dobi. Vse to si bodo mladi zadružniki ohranili v lepem spominu na tiste dni, ko so polagali izpite na drugem razredu Zadružne šole in se odpravljali na delo za povzdigo in napredek slovenskega zadružništva po znanem zadružnem načelu: vsi za enega, eden za vse I Vsem slovenskim kmečkim ljudem gper »časne, da be letošnji kmečki tabor v Celju r nedeljo 30. aprila. Tabor prireja Kmečka zveza, ki vabi k udeležbi vse siorenske kui«Žkc ljudi! Da, vsi zavedni slovenski k racije se bede r nedelje 30. aprila »brali na svojem taboru t Celja! Zakaj? Not »poklic«. V Londonu ie stal pred sodnikom mož, čigar življenje |e kaj svojevrstna V zadnjih 15 letih si je 57 krat skušal vzeti življenje, seveda samo navidezno, da je izzval pomilovanja družili in si lažje izprosil njihovo pomoč. Štirikrat je skočil v reko Temzo, trikrat v morje, devetkrat si |'e prerezal žile, 31 krat le vzel strup in desetkrat ie iznašel še druge načine »samomora«. Običaj-JO se ie nastanil v kakem imenitnem hotelu in e svojo zvijačo, ki jo j* seve dobro pripravil, uka-0,1 goste. Z darovi je ži-T?1 Po knežje, dokler Mo odkrili njegove go-ljufije. Pred sodnikom je izjavsl, da njegov »poklic« nikakor ni lahak aii l^ieten. Črno satovje imajo £«-,T..V, Birmi, v zapadni '»V Te čebele «o prav »aihne in bivajo v votlinah dreves, ki imajo črno uiiult). Narodi, Id ne jedo me- Pr- Hindi v In-«11 sploh nimajo raka v u it, dobi'° Pa raka v haje zaradi žveče-tel)sfa™ih rastUn !"be- 70G,°8' *> 'udi po 60 do let stare. bali. Meni niso hoteli dati patenta.« — Obrtni list je bil njemu patent. — >Da jih je dovolj! Ce bi ga videlil Cez teden me je gospod glavar sam poklical in mi ga dal v roko. Ne po pošti! V roko! >'Tu imate, ker smo dognali, da je potreba!« Dognali? Kako pa! Dognalil Niti kihnili niso! Mlakar jim je svojo povedal! Zdaj imam patent in hodim od hiše do hiše! Zdaj je potreba!« Obrnil se je. >Ce bi bil on župan, bi ne jemali ne župniku, ne šoli! Kolo pa je bilo narezano in se je zdrobilo!« »Da se jel« je vprašal mežnar. »Ce rečem!« »Ce bi bil on živ, bi ne mislili na organista?« je poizvedoval Luka. »Ne bi!« je že za grobljo odgovoril Jernej. Odšel je. Rumenkasta krošnja je spet škripala kakor nenamazan voz. Pred sončnimi žarki ga je skrival širok slamnik, kakor ga imajo kosci. Sel je mimo kala in na zgonjah zmagal z glavo. V kaliču se je videlo dno in kačji pastirji so obletavali belouška, ki jo požirala žabo. Žaba se je otepala ter obupno kvakala. Jernej je zamahnil s palico, da se je belouška zvila v trstje ter pustila žival, ki je zbegana in prestrašena planila pod vodo. »Suša se že vidi!« je momljal ter spet sladko privzdignil ustnice. »Vse bo zgorelo, če bo trajala. Trava je uvela, otave ni nič; kar požgano je za redmi. Zdaj je še čas, da se kaj proda! Ko suša pritisne, bo stiska, stiska! Potem bo denar samo še pri onih, ki so pri cesti!« Mislil je na krčinarje in voznike. Sel je, da bi prodal svoje škarje in nože,-orglice in konjičke, rute in ustnike, čeveljčke in lepe zaponke, ki so bile svetle ter so imele velike pisane zvezde iz ro- | ženega papirja. Dekleta so jih tako rada imela za lase in da so fantom pripele šopke za klobuk. In pri svojem opravku je potreboval novic: po svoje jih je prikrojil, da so bolj tekle, Domišljija mu je vedno pripletala. Pripovedoval je in zraven razkladal svoje blago. Kjer so bili otroci in dekleta, je biio lahko. Podaril je malenkost in ga niso mogli pustiti brez vsega, »ker je bil tako prijazen«. Mladim ženskam je tudi po-šepetal na uho, da ima nekaj posebnega. »E, trgovec je trgovec in mora imeti vse! Ce pa ljudje vprašajo in hočejo imeti to in ono. Saj je država dovolila, država, ki potrebuje denar za davke in fante za vojake. Življenje je življenje!« In rekli smo že, da je imel še skrivno željo. Kadar je šel mimo Mlakarjevega kala, je vzdibnil. Ferlutova hiša! V njej je imel Bizjak trgovino. Pet poti se je križalo, otroci so mimo šli v šolo, od maše so hodili tam mimo ter ni mogel nihče mimo oken, če je bilo v njih pisano blago, svetla posoda in na vratih bičevniki. In Bizjak je otrokom delil sladkorčke, če je kdo videl. Da ima otroke rad. Naučil se je tega pri Jerneju, Jernej pa je vedel, da otroci povedo, če jim daš, ako nobeden ne vidi, in da je to še boljše za materino srce, ker potem pridejo v štaciino radi ter se na vagi toliko pritrže, kolikor dobe cukrčka. Nihče ni na škodi in prijatelje imaš povsod. »Da bi ne bilo PovhovegaS Denar ima ter je pri Prački že govoril!« Pračka mu je bil povedal in mu je tudi rekel, da bo Maks poročil Kozo, Rozo, ki se je učila pri PraSki in je zdaj doma. Ko je zadnjič šel mimo, je nekaj šivala ter se mu nasmejala, ko je vprašal, če bo bala* »Bala?« je dejala. »Ce bi me kdo maral!« Češkoslovaški generalni konzul v Ljubljani Minovskv se ie poslovil „ . y J ! Prekop kralja Alberta T Belgiji. Slik« največjega slovaškega pesnika Hviezdoslav«, Naredi! )o Je te dni na Slovaškem umrli slovenski slikar Ivan Sabota, Velik modras, ki ga je toplo sonce že izvabilo na dan. V boj za naše časopisje! Kraljevski grad v Madrida, PintariS i svojo rokovnjaško tolpo. Privezan in Juliart, je za verigo. Poleg njega stoje: na desnici Kelc evici Majerič in Koder. Dr. Maček in ministrski predsednik Cvetkovič pri sporazumevanju t Zagrebu, Hupujte ppi tvrdhab, hi oglašajo v Joioljiu" S Železna ptica nad ameriškim! nebotičniki 14" Največji človek na svetu Amerikanec Robert Wandlow. Bvptiub najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tiskn. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. Vojaki na kamelah ob poroki s«slre egiptovskega kralja v afriškem Kairu. po d_ojjojULKl Blagoslovljene velikonočne praznike ®® V W * • vosctjo E Slovenski delavci iz Nenabinga pri Muache- an: Težak Tone, Suhorje, Težak Martin, Dra-eomlja vas, Josip Slobodnik, Marko Stankovič fn Alojzij Slobodni, Bojanja vas. Slovenca iz Leutkirchna Jurij in Peter Kune iz Čepel j. „,...„.. . . Slovenski fantje v Nemčiji. Križan Jože, Otok, Klemenčič Janez, Bereča vas, Martin Hočevar in Janez Gornik, Grabovec, Jože Rogel, Bošinja vas. Fantje-vojaki iz Belgrada: Zaje Anton in Zaje Ignac, Veliki Gaber, Gril lvan; Moravče, Zuferajšek Franc, Baštetje, Sončar Franc, Veliki vrh pri I.itiji, Mandelj Štefan, Podboršt, Turšič Jože, Brezovica, Ovscc Jože, Kozarce pri Ložu, Setnikar Jakob. Polhov Gradec, Temelj Alojz, Iška Loka, Celarec Anton, Lesno >rdo, Petemel Pavel, Sovode, in Kraljic Jakob, Kremenca. Slovenski radarji iz Leče v Srbiji: Prek Maks z ženo Julko, Prosenik Ivan z ženo Štefko, družina Pirca Ivana, Tacer Henrik z ženo Anico, Cirar Franc in Štefan, Golob Ivan in Alojz, Rudolf Sajovec, Novak Franc, Maškon Adolf, škrjanc Fr„ Bricel Ivan in štnon Filip. Slovenski fantje-vojaki iz Novega Sada: Vertot Boris, Maribor, Smiil Jožef, Podlonka pri Železnikih, Prah Franc, Janša Franc iz Ptuja, Potisk Jože in Škrbinc Blaž iz Maribora, Vav-potič Alojz, Našinci, čebul Franc, Ježica, Bik Franc, Murska Sobota, Steklasa Miroslav, Ljubljana, Doboj Janko, Slivnica pri Mariboru, Si-vec josip, Selnica, Batiinan Kari, Maribor, Novak Friderik, Dobrava pri Mariboru, Cven Janko, Maribor, Šega Bojan, Ljubljana, in R. Gril, Bistrica pri Mariboru. Slovenski fantje-vojaki v Belgradu: Zaletel Jožko, Grčeča vas, Avguštin Martin iz Velike vasi, Dornik Alojz, Drnovo, Novak Stanislav, Tacen, Novak Alojz, Selo, Kastncr Anton, Orežje, Zupančič Miha, Selo, Zupančič Peregrin, Zagorje, Vetrih Jurij, Celje, Lovka Anton. Rašice, Strle Alojzij. Dan, in civilni mojster krojač Boškovič Srctan iz Belgrada. Slovenski fantje-vojaki iz Banjaluke: Anton Prijatelj, Jože Golubič, Janez Kočar, Stanislav Žagar, Leopold Berčič, I rane Guzelj, Alojz Jelene in Janez Velkovrh. Iz faznih krajev Žalna. K večnemu počitku smo položili zaslužnega moža Finka Janeza. Pokojni je dočakal visoko starost 82 ict. Pred dvema letoma ie zdrav in krepak obhajal svojo zlato poroko. Lansko leto se je moral podvreči hudi operaciji, po kateri se mu zdravje ni več povrnilo. S pokojnim je »Domoljub« zgubil zopet enega svojih najstarejših naročnikov. V moški dobi je bil dolgo let občinski odbornik. Več let je hil iudi predsednik krajevnega šolskega odbora. Ko je naša Vzajemna zavarovalnica začela poslovati, je bil zopet eden prvih poverjenikov, kar je ostal do konca. Brez skupne večerne molitve sv. rožnega venca se pri njem ni šlo k počitku. Naj uživa blagi pokojnik za svoja dobra dela veselo Veliko noč v nebesih! Št. Gotard. Mickama v Št. Gotardu dela že 13. leto v zadovoljstvo in v veliko pomoč v svojem delokrogu. Letos se bo po sklepu odbora zidala nova mlekarska stavba v št. Gotardu, ker je večina tako odločila. Ali ima zadruga, ki ni ustanovljena iz gospodarskih ali zadružnih potreb, kakšno prihodnjost, bo kmalu pokazal — čas. Kakšen uspeh so imela nasilstva nasprotnikov, se vidi iz tega, da so naši stari in na novo pristopivši člani iz Blagovice sedaj, ko je novž mlekarna pričel« delovati — masia-riti, ostali zvesti svoji zadrugi v št. Gotardu. Naj brez ozira na desno in levo ostanejo tudi v bodoče pravi zadružniki. Kolovrat. Prihodnji teden se bomo f , poslovili od vsega, kar nam ie najdružie i " z« gotovo dobo ločili od družinske in'f°s' skupnosti. Komaj bomo radostno zapeli Vp 1® pesmi Kristusovega vstajenja iu /mage • el' bomo znašli v novih, resnih razmerah Tov« ■>' pogumno in korajžno se podajmo na noti1 ponosom pokažimo, da smo sinovi slove,,s|! naroda. Vedno izkazujmo globoko narodno vest s čisto materino govorico s prelepo si"' vensko pesmijo! St. Jernej. Pretečenl teden se je pri nas vrJil zdravniški pregled živine. Ugotovljeno je bilo j je naša živina primeroma trdna proti jetiki' Na belo nedeljo bo v Dolenjskem Maharovcu bl7 goslovitev novega Gasilskega doma, katerem« kumuje gradbeni minister dr. Miha Krek Snre. jem g. botra ob 10, nato sveta maša in drLo. Popoldne javen nastop gasilcev, tcmbola in » selica. Dobiček je namenjen za kritje nov™ doma. Pridite I. ® Sv. Frančišek K s. Pri splavljanju lesa se i. težko ponesrečil bivfii načelnik fant. odseka Aii še k Alojz. Nad kolenom si je prelomil kost, pr£ trgal in stisnil tudi kite in žilo odvodnico. Za no. go ni bilo več pomoči in so mu jo v bolnišnici morali odrezati. S težko preizkušenim zavednim fantom sočustvuje vsa župnija. — Pri nas ictoi grozno razdaja »gripa« in ni je skoraj hiše, ki ns bi imeli bolnika. — Pevski of,ofi J'.itro I)re5Iai da poslušamo gospoda,« je rekla Kržiša. ' Ketbng k'6r S0"C0 8veti!< i® odgovoril 80 ker Je bilo v resnici že pozno. Gospodični sta spali skupaj in ponavadi poprej se dolgo čebljali; toda ta večer Baša n ie bifa nm ^^ * isti *akor driiao . v .^azgovarjanje razpoložena, je bila ie zafJa * 'V* S?1 ^varjala. In ko je začela Baša, govoreč o Ketlingu, izmišljati si osnutke (govorov), malo se norčevati iz n ega net,eRrnoOPobč1rU' fc ie Kržlfia "^0,/kokr'aT z nroslbi mi i nlv, ,8 J0 °yela okoli vratu in Jo prosila, naj neha s to prešernostjo. »Un je tukaj gospodar, Baša,« je poverila »me »Odkod veš to?« je vprašala Baša. »Kdo bi te namreč ne vzljubil? Vate so vsi zaljubljeni... tudi jaz... zelo!« Tako govoreč je približala svoj lepi obrai Bašineinu, se pritisnila k njej in jo poljubljali na oči. Naposled sta šli v posteljo, tods Kraiša dolgo nI mogla zaspati. Grabil jo je nemir. Trenutno ji je bilo srce tako silno, da je položila obe roki na svoje kot nllas lepo prsi, da bi ga pomirila. Prav tako trenutno, zlasti kndar je poskušala zapreti oči, se ji je zdelo, da se neka kakor sfn lepa glava sklanja nad njo in ji tih glas šepefe na uho: »Rajši te imam kakor kraljestvo, kakor žezlo, kakor zdravje, kakor dolgo življenje!« XII. Nekoliko dni pozneje je pisal gospod Zaglotia Skrzetuskemu list, ki ga je končal takole: ,Ce pa pred elekcijo ne pridem domov, se ne čudite. Ne zgodi se to zaradi premajhne naklonjenosti do vas, ampak zato, ker hudič ne spi, jaz pa nočem, da bl mi namesto ptiča ostalo v pesti kaj nemarnega. Slabo so izteče, če no bora mogel Mihaelu takoj ob njegovem povratku povedati: ,Tista je zasnubljena, hajdnček pa vacat. Vso je v božji roki, vendar mislim tako, na mi tedaj ne bo treba Mihaela dregati, pa l"di n° dolgih praeparationes" delati in da pride ze na pripravljeno izjavo. Med tem pa bom moral P" Ulikaovem" zgledu uporabiti zvijače in marsikrai olepšati, kar mi tudi ni lahke, ker sem vse svoje življenje resnico više cenil kakor vse slas.ice ' se rad z njo pasel. Vendar za Mihaela in za nnj-dučka Be tudi tega lotim, ker sta oba čisto z«1"; Zdaj pa vaju oba s paglavčki vred objamem " je prost " priprav. M pravljični junak, ki je slovel po i _ T Metliki in je v tem času napravil »nogo >>or."______ Deinlo se je na cesti Drašiči—K mla- čen Te'je" klanec nad Urhorn v Metliki i. marsikaj drugega potrebnega. Za bodoče 1" -gstni odbor v načrtu Se več važnih del. V zadnjem času so vrstijo tatvine kar nepre-v pokradli so v različnih mlinih žito in "nko v zidanicah pa vino. Če bo šlo tako na-i bo treba vsekakor uvesti nočno stražo, KjJo zavarovano naše že itak skromno imetje. Sv Križ nad Moravčami. Vsako nedeljo pri-h k nam veliko izletnikov iz Ljubljane in t ,ji od drugod. Naš kraj zelo hvalijo izletniki " a()i lepote in lepega razgledu, a ne morejo dovolj grajati naših cest. Naj bi se vendar erooajni krogi zmenili za nnša zanemarjena La in jih izboljšali. Jesenice. Pretekli teden se je kovem domu zbor zaupnikov JRZ, je po; vršil v Kre-, na katerem oročal naš poslanec dr. Šmajd o vseh važ-iV zadevah zadnji" ______ jih dni o zunanji in notranji noiitiki noše države. Vsa točna pojasnila, ki lih je podal, je vzel odbor z odobravanjem na znanje. Po prostem razgovoru z g. poslancem ie zaupniški zbor soglasno sklenil, da se pošlje zaupnica narodnemu voditelju dr. Korošcu, nakar je predsednik krajevne JRZ g. Bertonceij zaključil uspeli zbor zaupnikov. — Uspešno in koristno gospodarstvo jeseniške občine se je izkazalo pri letošnjem občinskem proračunu za leto 1939-40. Preračun izkazu je 3,308.949 din izdatkov in prav toliko dohodkov. V primeri z lanskim je letošnji za 421.384 din (14.6%) višji. Povišana je postavka za ubožni sklad za 1 228.950 din. Dogradilo in opremilo sc bo mestno zavetišče, pod katero streho bodo sprejeti najbolj revni in potrebni občani. Ta korak obč. uprave je vse hvale vreden, da posveča občina toliko truda in žrtev za socialno skrbstvo svojih občanov. K ril je za to povišanje preračuna je našla občinska uprava v uvedbi nove občinske trošarine na uporabo koksa, ki služi industriji. V poslovni dobi sedanjega obč. odbora se je občinska doklada dvakrat znižal«, v lanskem lelu za (>%, letos za 14%, in obvarovala občane picd povišanjem doklnd; v dveh letih pa za 20% znižala ter jim prihranila lepe denarje. V načrtu ima, da bo izvedla ureditev prostora na novem pokopališču. Izvršila se lio rcgulacija in razširitev cest pO novem regulacijskem načrtu. Namerava se podaljšati vodovod Pod Gozdom, Muravi, Ilirski cesti, Janševi ulici in po- Da srce pritisnem, priporočujoč vas Bogu najvišjemu.' Ko je gospod ZaRloba pismo končal, je po-lipal lis! s sipo, udaril nato z roko obenj, ga še enkrat pretiral, držeč ga daleč od oči, potem ga je zložil, vzel pečatnik s prsta, ga oslinil in se pripravljal, da pismo zapečati; pri tem poslu ga i« dobil Ketling. »Dober dan, gospod!« >B«f; daj, Bog daj!« je odgovoril gospod Zagloba. »Vreme je, hvala Bogu, izvrstno in ravno nameravam poslati poslanca k Skrzetuskim.« »Pokloni se jim, gospod, v mojem imenu.« »To sem že napravil. Takoj sem si rekel: treba se je pokloniti tudi v Ketlingovem imenu. Jasno, da sem se jim v tvojem imenu poklonil, saj sem cčlo pismo napisal o tebi in o gospodičnah.« »Kako to?« je vprašal Ketling. Zagloba je položil roke na kolena in začel prste prebirati, sam pa je sklonil glavo, in gledalo« na Ketlinga izpod obrvi, je rekel: »Moj Ketling, res ti ni treba biti prerok, da liprevidiš, da kjer je kremen in kresilo, se prej •li slej ukrešejo iskre. Ti si gladiš vseh gladišev, deklet pa menda tudi sam ne grajaš?« Ketling se je zelo zmedel. »Mreno bi moral imeti na očeh ali pa biti ™lo divji barbar,« je odgovoril, »ko bi ne videl 111 slavil njune lepote.« >No, vidiš,« je rekel na to Zagloba in zrl "nehljaje se v zardelo Ketlingovo obličje. »Samo 'a te nisi barbar, ne smeš meriti na obe, ker 0 Počno samo Turki.« »Kako moreš, gospod, kaj takega domnevati?« >saj tudi ne domnevam, samo tako pravim ... 1 Majica, saj si jima vendar cvilil o amorih, 2 n™1 Kržiša že tri dni bleda okoli ust kakor „ , "i '"ui ne uomnevam, samo iano piovun... "». Majica, saj si jima vendar cvilil o amorih, "Odi Kržiša že tri dni bleda okoli ust kakor P" zdravilu. Ha, ni čudno! Sam sem v mladosti Fsiaval z iUjnj0 pod oknom neke črnolaske •-rohojovski je bila podobna — in spominjam se kako sem prepeval: pravil se bo vodovod v Plavškem Rovtu in pri av. Križu. — Občina namerava v svoji režiji uvesti po Jcsenicah osebni avtobusni promet. V času šolskih počitnic se bo izvedlo letovunje zdravja potrebnih in revnih otrok v počitniških kolonijah. Našteli bi lahko še celo vrsto zelo potrebnih stvari, ki jih misli izvesti sedanja občiuska uprava. Prepričani smo, da bo delo občinske uprave pod vodstvom sedanjega župana g. Murkeža uspešno, navzlic vsem težko-Čam, s katerimi se mora jeseniška občina boriti. Kemonda. V Suhadolah pri Komendi je umrl 90 let in 2 dni stari Jože Benda, oče podružničnega cerkovnika v Suhadolah. Bil je najstarejši faran In veren krtčanski mož, — Na Bregu je šel po plačilo k Bogu 78 letni Sitarjev oče. — Na Mlaki sc je preselila k Bogu 81 letna Gašperlin Marija. Bog bodi vsem milostljiv sodnik. — Na veliko, nočni ponedeljek ob pot 4 popoldne gostujejo v Komendskem domu z igro »Bele vrtnice« igralci Prosvetnega društva iz Homca. Iskreno vabimo. — Fantovski odsek in Dekliški krožek se vnelo pripravljata na svojo akademijo, ki bo na belo nedeljo. Dol. Logatec. 2G. marca je imelo »Društvo za zavarovanje goveje živine v Logatcu občni zbor. Lepa udeležba je pokazala, kaj pomeni to društvo za naš kraj. Ustanovljeno je bilo leta 1928, ter je edino na Notranjskem in najbrže v Sloveniji. Društvo temelji na samopomoči ter pomaga svojim članom v nesreči pri živini. Viri dohodkov so v rednem mesečnem prispevku članov v društveno blagajno, iz katere dobi gospodar ponesrečenega goveda 75 odstotkov vrednosti ponesrečeno živali. Društvo ima vzoren red v poslovanju, kakor tudi v hlevih in pri živini. Želimo, da bi se društvo v bodoče še bolj razmahnilo, kakor tudi da bi se te prekoristne ustanove oprijeli tudi drugod. Čaglif. v Slavoniji. Zima, ki nam letos s svojimi nevšečnostmi ni prav nič prizanašala, jemlje slovo. Zdaj pa zdaj bo zavel topli dih pomladi po gajih in livadah. Srce naše bo zopet polno pomladnega veselja. Lepo je bilo videti na praznik sv. Jožefa, ko so k obhajilni mizi pristopili vsi člani moške in dekliške Marijine družbe in tako opravili velikonočno dolžnost. — Vesele velikonočne praznike vsem bralcem »Domoljuba«, prijateljem in prijateljicam, posebno pa onim iz raške tare želi Jožef Kostrevc. Celjski okraj. Letošnja pomlad bo za naš okraj čas taborov. Tako se nam obeta za 30. t. m. tabor celotne Kmečke zveze v Celju. Okrožni tabor celjskega fantovskega okrožja bo predvidoma 18. jun. v Vojniku. Ožji okrajni tajior Kmečke zveze pa je napovedan za bmkoštni ponedeljek 29. maja. Skoraj preveč dobrega! St. Vid pri Stični. Dne 1. aprila smo imel! izredno slovesnost. Krščen je bil 13 član Ka< steličeve družine s Pristave. Za botra so nai prosili dr. Antona Korošca, ki se je rad odzval. Pri krstu ga je zastopal banski svetnik Ignacij Pevec. Krščencu so dali ime Anton. — Dne 23. marca smo pokopali Jožefo Kutnar, teden dni nato pa njeno sestro Marijo Kutnar. — Po-družnn cerkev sv. Nikolaja na Gradišču dobiva novo ostrešje. Sosešcani so navozili lesa in drug material, za kar jim izrekamo na tem mestu vse priznanje in zahvalo. Dela pri cerkvi bodo ,Ti tam, gospodična, spiš vsa trudna, meni pa tu v roki poje dudaM hoc, hocl' Če hočeš, ti to pesem posodim ali pa zložim popolnoma novo, ker mi ne manjka duhovitosti. Ali si opazil, da spominja Drohojovska nekoliko na prejšnjo Bilevičevno, samo da ima ona lase kakor konoplja in nima tistega puha nad ušli; so pa, ki vidijo v tem večjo lepoto in smatrajo to za raritas." Ona zelo ljubeznivo nate gleda. Prav to sem pisal Skraetuskim. Ali ni res, da je ona Biievičevni podobna?« »V prvem trenutku nisem opazil te podobnosti, vendar utegne biti. Po rasti in postavi spominja nanjo.« »Zdaj pa poslušaj, kar ti povem: naravnost rodbinske tajnosti ti razkrijem. Ker si pa tudi ti prijatelj, jih moraš vedeti; pazi se torej, da no boš Volodijovskega z nehvaležnostjo nakrmil, zakaj midva z gospo Makoviecko sva eno teh deklic zanj določila.f Tu je začel gospod Zagloba bistro m pro-dirljivo gledati Ketlingu v oči; ta pa je prebledel in rekel: »Katero?« . »Dro-ho-jov-sko,« je rekel Zagloba počasi. In porini! je spodnjo ustnico naprej in začel Izpod namršenih obrvi mežikati z zdravim očesom. Ketling je molčal in molčal tako dolgo, da ga jc slednjič Zagloba vprašal: »Kaj pa ti na to, he?« On pa je odgovoril s spremenjenim glasom, toda krepko: »Lahko ti zagotovim, gospod, da ne bom sie-dil srcu na škodo Mihaelu.« »Zagotoviš?« »Mnogo sem v življenju pretrpel,« je odgovoril vitez, »tu moja viteška beseda: ne bom sledil.« « glasbeno orodje. « redkost, posebnost Zdaj šele mu je gospod Zagloba raztegnil roke v objem. »Ketling, le sledi, revček, sledi, kolikor hočeš; hotel sem te samo preizkusiti. Ne Drohojov-ske, ampak hajdučka določava za Mihaela.« Ketlingu se je obraz razjasnil v odkritosrčni in globoki radosti, zato je Zaglobo objel in ga dolgo držal v objemu; nato pa je vprašal: »Ali je pa to že gotovo, da se onadva ljubita?« »Kdo bi pa mojega hajdučka ne ljubil, kdo?i je odgovoril Zagloba. »Torej je bila tudi že zaroka?« »Zaroke ni bilo, ker se je Mihael komaj ža. losti otresel; vendar pa bo... prepusti to moji glavi! Dekle —- čeprav se zvija kot podlasica — mu je zelo naklonjeno, ker njej je glavna re8 sablja...« »To sem opazil, kakor mi je Bog mil!« um je razvneto segel Ketling v besedo. »Ha, ali si opazil? Mihael še plaka po oni, vendar če se mu katera vseli v dušo, bo to gotovo hajduček, kor je oni bolj podobna, samo da manj i očmi striže, ker je mlajša. Dobro se vse sklada, kaj? Jaz sem porok za to, da se bosta ti dve svatbi obhajali za eiekcijo!« Ketling ni rekel nič, ampak je zopet objel gospoda Zaglobo in začel pritiskati svoj lepi oluaz k njegovim rdečim licem, dokler se ni stari šlal-čič odsopel in vprašal: »Tako se ti je torej že Drohojovska za kožo zarila?« »Ne vem, ne vem,« je odgovorit Ketling, »vem samo to, da je komaj njen nebeški pogled razveselil moje oči, ko sem si že tudi rekel, da bi njo edino še. moglo vzljubiti moje potrto srce; in iato noč, ko mi je vzdihovanje sčn odganjalo, sem se predal ljubemu hrepenenju. Posihnial jo ona zavladala nad mojo bitnostjo, kakor vlad« samovlada rica nad podložno in zvesto deželo. Jell to ljubezen ali kaj drugega, ne vem.« 12" do praznikov že končana. — Na belo nedeljo bo na podružnici cerkveno žegnanje — patronsko opravilo. — Ponovno opozarjamo, da bodo na velikonočni ponedeljek šentviški dijaki igrali igro »Henrik, gobavi viteze. Vljudno vabimo. — Vsem bralcem »Domoljuba« in našim rojakom, ki so raztreseni po širnem svetu, želimo blagoslovljene velikonočne praznike. Sela pri Kamniku. V letošnjih zimskih mesecih smo imeli pri nas kmečki tečaj, ki ga je vodil g. šol upravitelj. Predavanja ob četrtkih zvečer so biia o sadjarstvu, poljedeljstvu, živinoreji, gospodarskem računstvu, zdravstvu, kmečki zakonodaji, narodopisju i. dr. Udeleževalo se je tečaja 20—25 fantov in mož. Vsakih 14 dni je po eno uro predaval tudi domači župnik. Ob nedeljah popoldne so prišli tudi predavatelji od drugod: kmetijski referent in zdravnik iz Kamnika ter kmetijski referent ban. uprave. Vsem se iskreno zahvaljujemo in želimo še kdaj podobnih preda- J vanj. — Na praznik Marij. Oznanjenja je priredilo Prosvetno društvo (Dekliški krožek) s prav dobrim uspehom materinski dan z igro »Madona v gozdu«. — Dne 28. marca smo imeli občni zbor kraj. organizacijo JRZ, na katerem je prav aktualne in važne reči povedal naš poslanec Štrcin. Izvoljen je povečini prejšnji odbor. Cerklje pri Kranju. Pretekli teden so pokopali. objokovanega od žene in nedoraslih otroričev, 36 letnega posestnika Bogomila Ho-cina iz Oešnjevka. ki mu je pljučnica pretrgala nit življenja. V Zalogu je umrla Štular Marija v 73 letu življenja in je lansko leto obhajala zlato poroko. V Vopovljah so pa odšli v večnost Šuntarjev oče. — Naj v miru počivajo! — Dekleta so v proslavo Materinskega dne igrale lepo dekliško igro »Po trnju do cvetja«. — Pretekli torek nas je obiskal naš poslanec gosp. Brodar, ki je na občnem zboru krajevne JRZ podal politično poročilo. — V četrtek smo pa v prav lepem številu zbrani sledili poučnemu in koristnemu predavanju g. živinozdravnika Be-denka, kakršnih si še želimo. — Igralci Prosvetnega društva se pripravljajo na Finžgarjevo igro »Divji lovec«, na katero že sedaj opozarjamo Gorje. Občinski odbor Rdečega križa v Gorjah je zaključil danes samarijanski tečaj, kateri je trajal od 22. februarja do 2. aprila dva do trikrat na teden po 2—3 ure. — V nedeljo po jutranji maši se je vršil v Gorjanskem domu občni zbor krajevne jRZ v Gorjah, katerega se je udeležilo lepo število članov iu prijateljev, i Na občnem zboru je poročal poslanec dr. Sinaid, katerega smo z zanimanjem poslušali in odobravali delo naših poslancev. — Popoldne po litanijah pa se je vršil občni zbor Hranilnice iau ^u JV jv ...... ....... - in posojilnice v Gorjah, kateri je pokazal, da je zavod v preteklem letu zelo napredoval. Izplačal je svojim vlagateljem čez 700.000 din vlog. prejel pa je novih vlog le nekaj manj. Tudi manjša posojila je zavod tudi že dovolil. Sedaj obrestuje hranilnica nove vloge po \% in jih izplačuje na zahtevo takoj, zato svetujemo in priporočamo tudi tem potom vsem, naj brez skrbi vlagajo svoj deriar v naš zavod, ki je tako trden, da ga niti najtežja kriza ni niti maio omajala in je denar doma naložen v dobiček in dobrobit le našim domačim potrebam. — Kat. bralno društvo bo uprizorilo na Veliko noč Jalenovo igro »Dom*. Stari trg pri Ložu. Zopet je poklical Vsemogočni iz naše doline moža v 62. letu starosti, značajne-ga katoličana, skrbnega gospodarja in dobrega očeta sedmerih otrok — Jožefa Komidarja, doma iz Dan (Klance). Pokojni je bil tudi večletni ključar podružnice sv. Pankracija na Klancih. Po kratki bolezni se je podul v ljubljansko bolnišnico, da bi dobil zaželjeno zdravje, toda namesto zdravja je našel smrt. Prepeljali so ga domovin položili k večnemu počitku na domačem pokopališču. Naj v miru počiva. Svojce pa naj tolaži dobri Bojt ob izgubi dobrega očeta. Raka pri Krškem. Prošli teden je neprestano pel mrtvaški zvon. Dokaj starejših ljudi je odšlo v večnost. Na Površju je umrl Janez Zupančič. V Celju je končala življenjski tek 90 letna Urškotova mati. Na Raki je zapustil svoje Alojz Baje. V Ravnem pa je smrt pretrgala življenjsko nit tudi dokaj priletni Tereziji Povhe. Naj bo Gospod vsem milosten sodnik. Slovenci v Zagrebu, Meseca marca smo doživeli mnogo zanimivih in pomembnih stvari, ki jih hočemo spomniti, V tem mescu smo dobili k sv. Roku novega dušnega pastirja. 12. marca se je poslovil naš dosedanji dušni pastir g. Jože Gre- gorič, Iti je štiri leta in štiri mesce del«« zagrebškimi Slovenci. Na njegovo mesto g. Marko Mihelič, dozdaj kaplan v vS-^1 Laščah. On je imel prvo službo liožjo 19 V nedeljo 12. marca po|>oldne je vjirizoriii/si"11' Skovo prosvetno društvo lepo igro »Priaesa noči«. Hežiral je g. Franc Rupnik. IKra -1 S" zelo lepa, lepo pa je bilo tudi petje ,,„,<1 ki ga jc vodil bogoslovec g. Andrej I.jsac or!i smo tudi dva prosvetna večera in 2B fčh • predaval ravnatelj r. Bregar, 5. marca" pa „ 'J' Ludvik. 7.a belo nedeljo, ko je obletnica kar jc začela služba božja za zagrebške Slovonce »* sv. Itoku, pa je napovedan koncert, ki se zaf [Kipoiilne ob štirih. Vsem dragim domačim fe limo veselo Veliko noč! Stara Loka. Naši pridni igralci pripravljajo a Veliko noč že težko pričakovano ljudsko igroii turških časov: Miklovo Zalo. Prva predstava (1 na Vel. nedeljo zvečer ob 8, druga na* Vel nedeljek ob pol 4 popoldne. Kupujte vstopnice r predprodaji pri Šinkovih v Stari Loki, da ne bo prevelikega navala pri blagajni. Moravče. Elektrika bo tudi Morauauom v krutkem zasvetila. Drogovi za vod so že p0. stavljeni in nekatere vasi so že zbrale določen« prispevke. Druge pa še pomišljaio, ker se bojijo stroškov. Na pomoč sta priskočili obe moravški posojilnici z znatnim denarnim zneskom. Za sedaj sta določena dva transformatorja; eden za zahodni del moravške doline v Krascah, drugi pa bo stal nekje pri Češnjicah, ako bon« drtijski strani dovolj odjemalcev. Do Velik« noči bo končano priglaševanje, nakar bodo pričeli graditi transformatorje in omrežje. — V Moravčah je nedavni teden zamenjaval neki mož, po imenu Rusjan, ponarejene 30 dinarske kovance. Izdelki so bili slabi l«-r so jih ljudje hitro spoznali. Orožniki so raz.pečcvalca prijeli in izročili sodišču. Pravijo, da so v zadevo zapletene še neke druge osebe. Studenec pri Sevnici. Neljuba liripa je tudi k nam prišla pogledat in se oglasila v marsikateri hiši. Pretekle dni smo imeli pri nas, kakor menda tudi drugod, hudo burjo, ki nam je napravila mnogo škode. Ob večerih že slišimo iz vinogradov prepevanje veselih kopačev, znamenje, da smo že v spomladi. Kostanjevica na Dolenjskem. »Agrarna reforma« nam še vedno razburja živec. Kar težko čakamo. — V naši pošteni dolini so se pojavili tizmoviči, ki so se spravili na vino in meso. Eden izmed teh uztnovičev se sedaj zdravi v »Veš pa, da lo ni ne čepica ne trije vatli sukna za široke hlače ne podprsni ne podrepni jermen ne klobasa z jajci ne čutarica z žganjem. Ce si si tega v svesti, vprašaj o ostalem Kržišo, ali pa če hočeš, jo vprašam jaz..« »Nikar, gospod,« je smehljaje se odgovoril Ketling. »Ce bom moral utoniti, naj se mi vsaj še nekaj dni dozdeva, da plavam.« »Vidim, da so Skoti v bilki dobri dečki, toda v amorih niso za nič. Na ženske je treba kakor na sovražnika navaliti. Veni, vidi, vici" to je «• Prišel sem, videl sem, zmagal sem. bilo moje načelo...« »Sčasoma, če bi prišlo do tega, da se izpolnijo moje najbolj vroče želje,« je rekel Ketling, »te morda poprosim, gospod, za prijateljsko pomoč. Čeprav sem dobil domovinsko pravico in se plemenita kri pretaka v mojih žilah, je vendar moje nTkova < neZnan° De V6m' ali bi g08pa stot~ 7„„iIk0SP? slo.t1nikova?< mu je segel v besedo lLe mkar se niC' ne b°) Slede tega. Gospa stotnikova je prava ura z muziko... Kakor jo navijem tako zaigra. Takoj pojdem k nji. Treba jo je tudi opozorili, da ne bi napačno gledala LmP "*k Z Kospodifuo, v kolikor je vaš ne bom ^L°Pek/,rURaCen' kakor i« ,la5- Seveda samot. Ln P a t izjave v tvojem imenu, ampak "' ■pr!|!0™"1 da deklica zbudila tvojo naredil h k t i b ,0 dobro' bi se moke nared i kruh. Tako pojdem, kakor mi je Bog kar migala«"6 ^ smeta Poveda"' Zagloba iieJetUn!? 50 ZaVira1' * ^ dirjata; Teke/V^' BaS°' ki * kakor »-adno »Nie«nKf,5a ie Ke!rns?a popomoma potolkla.« »Ni on prvi,« je odgovorila Baša. »Ali ji nisi za to nevoščljiva?« »Ketlmg je mila jera, vljuden kavatlr, tod« mila jera! Udarila sem se, vidiš, a kolenom ob oje, to je vse!« Tu se je Saša sklonila in si začeta otirati koleno; pri tem je gledala na gospoda Zaglobo, on pa je dejal: »Za Boga, bodi previdna! Kam pa sedaj letiš?« »H Kržiši.« »Kaj pa ona dela?« »Ona? Nekaj časa že me neprestano poljubuje in se drgne obme kakor mačka.« J »Lkar ne pravi' da ie Ket!inga potolkla.« »Aha, kakor da bi mogla to zamolčati!« Gospod Zagloba je dobro vedel, da ne zamolči, in samo zaradi tega ji je prepovedal. Zato je ves vesel svoje zvijačnosti šel naprej Baša pa Je padla kakor bomba v sobo h gospodični Drohojovski. B 1 »Potolkla sem si koleno, Ketling pa je vate na smrt zaljubljen!« je zaklicala takoj s praga »Nisem opazila, da gleda iz. kolnice oje... in lopi Tr, sonca sem cideia., toda nič za to! Gospod Zagloba me je prosi!, naj ti tega ne povem Ali t' 72 P|aII \d? *ko? Tak°i sem ti povedala, „hP.tn Km,Kh?teIa ^°Povedati, da je vame zaljubljen! Ne boj se, poznam le! Se maio me boli! Jaz nisem pravda, da je gospod Novoviejski vale zaljubljen, Ketling pa je, oho! Zdaj hodi po VSel T enn"V5-• - I Za i?avo in ?am s seboj govori Lepo Kri,ša .po fekot. kot. kot (maček)!« očem ' " BaSa Primik8« P^t tovarišici k ^!f!e 7f«-!a čez, trenutek tolažiti toda 2™nek.jndS iet',- kak0 se je z njo nekaj čudnega; obšla jo je kakor nek» silovita slabost, toda to ni prišlo polagoma, stop-njetna, ampak na mah. Zgrabilo jo je kakor vihar, kakor burja; razvnelo ji jo kri kakor plamen, oslepilo kakor blisk. Niti trenulek se ni mogta upirati tej sili, ki je tako neusmiljeni) naglo udarila nanjo. Mirnost jo je zapustila. Volja ji je bita kakor ptič z zlomljenimi krili... Sama ni vedela, ali Ketlinga ljubi ali g« sovraži, in neizmeren strah jo je obhajal pred tem vprašanjem; toda čutita je, da ji je srce tako hitro bilo le zaradi njega, da ji glava tako vztrajno misli samo nanj, da ga je polno v njej, nad njo. In tudi ni bilo mogoče se tega ubranitil Lažjo bi bilo ne ljubiti ga kakor pa nanj ne misliti, ker so se s pogledom nanj opajale oči, s» v njegov glas zatopita ušesa, bita od njega prevzela vsa duša... Spanje je ni oprostilo tega vsiljivca, zakaj komaj je zaprla oči, se je že nad njo sklonil njegov obraz in ji šepetal: ,Rajši '« imam kakor kraljestvo, kakor žezlo, kakor slavo, kakor bogastvo...' In ta glava je bila blizu, taka blizu, da je krvava rdečica lic oblivala deklici čelo. Bila je Rusinka vroče krvi; zato so ji vstajali v prsih neki neznani plameni; a doslej nI vedela, da morejo v resnici bivati, pod njih žarom jo je obhajal obenem strah in sram in velika slabost in onemoglost, bolestna in hkrati ljuba-Noč ji ni prinašala počitka. Prevzemala jo 1» vedno večja utrujenost kakor po težkem delu. »Kržiša, Kržiša, kaj se godi s teboj!« je klicala sama sebi. Toda bila je kakor v neprestani omotici, kakor bi se ji bledlo. Nič se še ni zgodilo, nič pripetilo, s Ketlin* gom nisla doslej dveh besed spregovorila M s»" nem, in čeprav jo je misel nanj popolnoma zajeta, ji je vendar neki nagon neprenehoma šepetam .Varuj sel Umikaj se mu!...' In umikala » j' '' * (Dalj®-) Gasilski kongres v Ljubljani (Od IS. do 15. avgusta 1939) Gasilstvo je danes pri Slovencih tako vkoreininjeno in tako razširjeno, da moramo imenovati njegovo organizacijo eno največjih najmočnejših naših organizacij. Sedaj šteje še gasilstvo v vseh svojih edinkah (četah) ■več kot 30.000 izvrštijočih članov, ki so razdeljeni na 955 čet, oziroma društev. Člani teh druitev so po veliki večini sami resni in zreli možje ter ravno zaradi tega predstavljajo pravo slovensko prostovoljno armado, ki je nimamo nikjer drugje. Ni ga kraja in nimamo pomembnejše vasi, kjer bi danes še ne bilo gasilcev. Imamo v Sloveniji nad 400 občin. Ce število čet oziroma gasilskih društev primerjamo s številom občin, vidimo, da je po nekaterih občinah po več gasilskih edinic in je res pri nas več občin, ki imajo po pet gasilskih čet (Mursko polje, Savinjska d edina). Ako upoštevamo statistiko, ki jo vsaj vsako leto objavljajo naše gasilske edinice, moramo pač potrditi, da je delo, ki ga naši gasilci opravljajo, ogromno. Nešteti požari sc< v zadnjih 20 lotih in tudi prej uničevali naše narodno premoženje, velikansko škodo so ti požari povzročili, ali moramo primati, da bi ta škoda mogla bit« mnogo, mnogo večja, fto bi ne bilo našdh gasilcev. Dan za dnevom Imamo priliko opazovati njihovo požrtvovalno dalo, podnevi iu ponoči, v burji in dežju, v vročini in mrazu, vedno eo takoj in brez pomisleka na razpolago za pomoč, kjer je treba. Kes je že v našem narodnem bistvu, da drug drugemu pomagamo v aili, ali organizirano in pripravljeno pomoč v naših stiskah in ujmah imamo samo v naših gasilcih. Saj imajo naši gasilci stalne šole in tečaje, v katerih se za svoje človekoljubno delo vedno znova šolajo ia urijo ter drug drugega navdušujejo. Čuvarji našega narodnega premoženja, ki je itak skromno, zaslužijo vso na&o pažojo in pomoč. Nekdaj smo se za svoje gasilstvo morda premalo brigali, morda smo imeli preveč pred-»odkov napram njim. Moramo pa seveda tudi reči, da je bila podoba, kakor da za nas take reči niso. Mnogokrat so bile temu krivo ne earno razmere v gasilstvu, ampak tudi dogodki, ki emo jim bali dan za dnem priča. Tudi niso bili vsi možje, ki so pri vodstvu slovenskega gasilstva sodelovali, vselej taki, da bi mogli o njih imeti najlepšo sodbo. Pred vojno so ponekod pod vplivom vodilnih mož požarno brambe bile celice prutinarodne propagande (na bivšem Štajerskem), ponekod so jih znali vpreči v strankarsko politični voz (gasilci so morali leta ,1931 in 1935 s svojimi gasilskimi vozova voziti volivce na volišča). Danes je pa v vsakem pogledu boljše. Sedanje vodstvo slovenskih gasilcev se trudi in prizadeva, da vse slabo odpravi. Sledovi tega prizadevanja se že kažejo. Številni tečaji, sestanki, prireditve itd. kažejo, da se razmere hitro obračajo na boljše in prepričani smo, da bodo pod dobrim in modrim vodstvom kmalu urejene. Gotovo je, da danes ni več samo za Salo ali za kratek čas biti slovenski gasilec. Za letos pripravljajo slovenski gasilci evoj veliki nastop v Ljubljani, § tem nastopom hočejo pokazati svoje resno prizadevanje za zboljšanje razmer v svoji organizaciji in tudi pokazati, da nameravajo pri izobrazbi svojih članov hoditi po novih potih, da se dobro pripravijo za vse velike naloge in dolžnosti, ki jih imajo in ki jih še čakajo. K tem velikim nastopom hočejo tudi dati korajžo drug drugemu pri resnem šolanju in urjenju v svojih domovih in pri resnih nastopih. Ko bi Slovenci pred &G ali še več leti posvetili gasilstvu vsaj malo tiste skrbi, kakor v zadnjem času, bi morda bili že daleč naprej. Kar še ni storjeno, še ni zamujeno. Be je časi Bodimo zvesti podporniki našim vrlim gasilcem in pomagajmo jim vsi, da bo njihov letošnji kongres v Ljubljani prava manifestacija naše narodne zavesti, pa tudi iziraz hvaležnosti za vse požrtvovalno delo, ki ga gasilci med nami opravljajo. bolnišnici, ker so ga zasačili pri tatvini in na wgu obstrelili. Mi bi z veseljem pozdravili zakon, ki bi ljubiteljem tuje lastnine stopil nekoliko bolj trdo na prste, kakor dosedanji. Pogojne kazni se nekateri prav nič ne boje. Nova čititta pri Gor. gradu. V nedeljo, dne j 26. marca smo pokopali 80 letno Apolonijo Verš-ajk, po domače »Pobreško mamoi, Pokojnica je bila dobra krščanska mati, ki je vse svoje | °tr<>ke vzgojila v pravem krščanskem duhu. Neštetim otrokom je bila krstna in birmanska | botra. Kako je bila priljubljena, je pričal njen ! P.°?r.el\ katerega so je udeležilo zelo veliko ! ljudi. Naj počiva v mirul Žalujočim sinovom in Meram naše sožaljel , Škofja vas pri Celju. Naša občinska uprava Je v zadnjem času naročila že tretji vagon živil za prehrano, in sicer dva vagona bele moke in en vagon koruze. Medtem ko je imela za dva 'agona uputnice, ie bil zadnji vagon moke brez "putnice, zato je bila ista tudi nekoliko dražja. MMje so zadovoljni s skrbjo občine, ki kaže J01?0jazumevanje za potrebe občanov. — Naša ter * feta s' 1,0 "al™™'3 noy prapor, za kakega tudi pobira prostovoljne prispevke. Kdor d 2a.J k"i daruje. ttb«1'a P1' Celju. Ker je bila letošnja zima ZLu?odna. »o ljudje zelo pridno rigolali vino-L.,m nasadili mnogo nove vinske trte. Ljudje doCl zav®,1ai°. da je vinogradništvo dober vir dobm novem rudniku Socki delo prav ie £ naPreOrIovsko himno« na besedilo dr. Evgena Lampeta, je zdaj izšla v novi izdaji pri »Sedejevi družini« v Ljubljani. Ni je bilo že dalje časa dobiti na našem književnem trgu, dasi je bilo po nji veliko povpraševanje, Zato je prav, da je izšla in bo lahko postala himna vse slovenske mladine. Skladatelj Vinko Vodopivec jo ie za to novo izdajo primerno preuredil, tako da bodo mogli vsi naši zbori in godbe igrati himno povsem enotno. Prav to enotnost doseči ima zmisel te nove izdaje. Pesem z notami je tiskana na dobrem papirju in z razločnim tiskom ter slane 2 din. Naroča se pri »Sedejevi družini« v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. tO (za tO izvodov dobi naročnik enega zastonj). St. Andrai pri Velenju. Ko se je pred nekaj leti skozi našo faro zgradila nova banovinska cesta, ki veže Savinjsko dolino z Šaleško, se je pri nas javno ti vi jen ie precej razvilo. Dočim prej mnogi tujci za nas niti vedeli niso, ali pa so smatrali našo laro za hribovit kraj, ki je bil mnogim, zlasti bolj težkim ljudem težko dostopen, se jo z otvoritvijo imenovaiie ceste to naziranje takoj preobrnilo na boljšo plat. Leto za letom jo začelo prihajati več tujih ljudi, ki se jim je naš kraj s svojo slikovito okolico mahoma miljubil, Vendar pa je vzlic temu središče tare — cerkev in šola — šo vedno bilo precej oddaljeno od avtomobilskega prometa. Tega nedostatka so 60 dobro zavedali tukajšnji javni činitelji; zato se je po njih prizadevanju kmalu za tem razširila in ]>opravila cesta preko Smodejevega klanca, tako da je sedaj prav pripravna tudi za avtomobilisle, ki se lahko pripeljejo prav do cerkve. Sploh pa ee sedaj mnogo skrbi tudi za vse ostale občinsko ceste, da so v kolikor toiiko dobrem stanju. Jesenice. Pretekli tc-den je umrla na Jesenicah Katarina Pu« celj v starosti 88 let. Skoraj do zadnjega je vraila službo kot snažilka železniških pisarn. Pred 40 leti je izgubila moža in od tedaj se je morala veliko truditi, da je mogla preživeti in vzgojiti svojih 9 otrok. Blaga pokojnica je bila nad 50 let naročnica Domoljuba, katerega je vedno rada p'v.......a Bog ji bodi bogat plačnik za vse, kar je dobrega storila. Preostalim naše iskreno sožalje. Male Dote pri Vojniks. Izmed vseh okoliških vasi je naša največja, saj šteje 86 Številk. Hiše so preproste in precej raztresene. Toda pošten in delaven rod biva tod okrog. Tudi zgodovinsko astno izročilo nam pripoveduje, da je bil v bližini Selatjekove domačije nekdaj grad z imenom »Turnuš«. Danes ta hrib prerašča gozd in le malo je še znakov o razvalinah. — Tudi živosrebr-i no rudo so iskali pred nekaj leti, ali so delo pustili, ker ni bilo znakov, da bi res kaj bilo sledu o rudi. Vojnik pri Coljn. Tiha nedelja je bila za Vojnik in vso okoli/o lep dan. Obiska! nas je popoldne naš poslanec Mihelčič Alojzij, ki nam je v lepem jedrnatem govoru popisa! notranji in zunanji politični položaj. Tudi o gradnji cest je podal poročilo. Vsi, ki smo ga imeli čast pozdraviti v svoji sredi, smo pač lahko ponosni na nje* ga, k! je izšel iz naše kaietsko grude. Upamo, da bo g. poslanec tudi v bodoče nam ostal naklonjen in tudi mi mn ostanemo hvaležni. Ajdovec. Že dolgo sa nismo oglasili. Zato moramo poseči malo nazaj. Dne 3. februarja 1989 je odšel k Bogu po večno plačilo naš rojak, žkof skopljanski, dr. Janez Frančišek Gnidovec. Sveto ie živel, zato upamo, da je že naš priprošnjik pri Bogu. Dne 7. februarja 1939 se je nenadoma poslovil od nas Janez Vidmar iz Podlipe št, 3, brat Franca Vidmarja, župnika v Višnji gori. Bil jo cerkveni ključar, dober oče in gospodar. Dne 20* marca 1939 je Bog poklical k sebi Franceta Zupančiča, Zuiigrovega očeta iz Gor. Ajdovca St. 8, ki je veliko trpet na zemlji. Bil je veren in po« Fran jo Ncubauer: Zveličarjev klic Zveličar priboril jo slavo, drli imagovito »astavo, napis je in geslo na njej: Za mano k svobodi naprej! In kliče Gospod nam življenja: Za mano iz mraka trohnenja k svobodi, kjer suženjstva ni ne zlobnih, hinavskih laži! Sdor it<> resnirs željam je, a v .o zaklet je bil spanje, zaupno iiaj sluša maj klic, jas zmagal sem sito kriti«! Zveličar le kliči in vabi! Bron Tebe smo plahi in slabi, a Ti sam pokaii junak, kako naj premagamo mrakt iten vse življenje. Star je bil 81 let. Glavno pri-prave za nov prosvetni dom, ki ga bomo posvetili trem velikim možein-duliovnikom ajdovšk* Župnije: Akofu dr. Janezu F. Gnidovcu, proštu dr. Antonu Jarcu in župniku g. Francu Grivcu, so končane. Načrti so narejeni, apno pripravljeno, velika množina kamenja in peska čaka zidarjev. Vsa čast fautom in možem, ki eo vozili pesek in kamenje in s tem najlepše dokazali, da ljubijo svoj rojstni kraj in njegov napredek I Nov prosvetni dom bo dar, ki ga bomo poklonili svoji fari ob 150 letnici. Vse drugo bo šlo, le eno nas skrbi: Kje bomo dobili denar? Zato lepo prosimo ponovno, vse naše rojake, prijatelje in znance: Pomagajte nam z denarnimi prispevki I Za vsak dar bomo hvaležni. Dne 29 marca 1969 je bil stavbni ogled. Po veliki noči bomo začeli zidati, če De bo posebnih ovir. Nova cerkev. Izredna čast za našo župnijo je, da je več ko pred 100 leti kaplanoval pri nas svetniški škof Anton Martin Slomšek. Mi vsi vemo za velike in neprecenljive zasluge, ki jih je on sloril za narod. Lepše hvaležnosti mu ne moremo izkazati, nego te, da mu tu v Novi cerkvi postavimo spomenik — »Prosvetni dom«, kt bo ognjišče katoliške prosvete. Druge primeroma manjše župnije že imajo »Slomškov dani, zakaj bi ga mi ne imeli? Torej: v Novi cerkvi inora biti »Slomškov domkar bo zvon dvignjen L - T .Tak° b0 Prevzvišenega nadpasti^a, ko pride ob birmanju blagoslovit novo cerkev rit?i.erVWOn' Vabi,no domačine in dru-pL»?„ l ' da", P?frudite v Gornjo Rečico. nShod, LnJ° odk(>der i« dobro uro Farne ^hkT'32"1 r6fiSki dolini mim« jame. — Odbor nove cerkve. struge na Dolenjskem. .Na cvetno nedelio so - Zdfivi0^ in,Sl0pi!i P°* Marijino zastava teto?I kKS-«?^ 16 enesa mrli?a in"""° M* liri x .Kao,l5ko Prosvetno društvo uprizori na moža« In Ia TiAnAvri' v,» i__i^ ■ i, r!^1.1® treba Fran Erjavec: Med kmeti v srednji in zapadni Evropi Precej pozno zvečer je že bilo, ko sem prispel končno še na krasen štirikotni kraljevi trg, čigar vzhodno stranico tvorijo nove palače, v katerih je sedež »Narodno socialistične stranke (NSDAP), kakor se urudno naziva. Ker je še vsa Evropa govorila le o »m o n a k o v -skeni sporazumu« štirih evropskih velesil, oziroma točnejšc povedano o kapitulaciji Anglije in Francije pred Mussolinijcni in Hitlerjem, katere žrtev je postala nesrečna češkoslovaška, sem nehote zamišljen obslal pred belo Fiihrerjevo palačo iu v duhu razmišljal, s kakšnimi občutki je pač moral pred par tedni korakati po teh stopnjicah gospod Chauiberlain, ministrski predsednik največjega in najbogatejšega imperija, kar jih pozna človeška zgodovina, ki se je pa moral vendarle brez ugovora ukloniti diktatu gospoda Hitlerja. Tisoč misli in ugibanj o razvoju evropske politike v prihodnjih letih se mi je podilo po glavi, ko sem skoro skrušen korakal nazaj proti znameniti »dvorni pivovarni« večerjat. Šele v tern pravem pravcatem čebelnjaku, kjer se ob dolgih mizah drenja vse ou delavca do vseučiliškega profesorja in mirno prazni ogromne lončene vrče sijajnega monakovskega piva, človek nekoliko pozabi na nič prida obetajočo prihodnjost iu zučne opazovati to nemško ljudstvo. Naslednje jutro je bila, kakor v Solno-gradu, moja prva pot zopet v urade »državne prehranjevalne korporacije«. Nemški uradniki so do minule točni, toda gospod, ki sem ga iskal, je bil službeno odsoten in svetovali so mi, naj se vrnem malo pred poldnem. Ta čas sera uporabil za lo, da sem si v naglici ogledal »staro pinakoleko«, v kaieri so nagroiua-dene stare grške in rimske umetnine in kjer vise dela najznamenitejših starejših slikarjev vseh narodov. Ker ob mojem povratku v prehranjevalno korporacijo gospoda še vedno ni bilo, sem si začel podrobneje ogledovati številne slike, zemljevide, statistike itd., ki vise po vseh hodnikih. In kar sem v Solnogradu le izvedel o tej prezanimivi, pretežno kmečki ustanovi, sem začel opažati tu že na lastne oči. Socialno in gospodarsko stanje kmečkega stanu je raziskano do vseh podrobnosti in uvedeni so vsi mo- prijatelje domače In sodelujočih fara I Ker Zahvala. mi ie pogorela stanovanjska hiša sem dobit od uprave »Domoljuba« - din podpore. Za ta velik dar, ki mi je bil v prvo pomoč. ciTl r iep0 zahvalim in »Domoljub« vsakemu toplo priporočam. Franc Reve, Skocjan pri Jesenicah. St. Ru-pert dne 22. marca 1939. goči ukrepi ter sredstva za ohranitev zdravega in samozavestnega kmečkega rodu. Tako visi tu slika, ki točno ozaačuje odtok nemškega kmečkega prebivalstva v druge kraje in druge poklice. Dalje visi nekuj rodovnikov bavarskih kmečkih rodbin od XV. stoletja dalje v običajni obliki drevesa in ko rod ugasne, je veja odlomi jena. Proglasitev kake kmečke domačije za stalno »dedno kmetijo« slovesno izvrši »deželno kmetstvo« in ob tej priliki se vzida v hišo na častno mesto tudi primerna spominska plošča Nekaj slik kaže tako slovesnost. Dalje nekaj slik nazorno prikazuje vrste in množino dajatev, ki so jih morale konkretne kmetije v raznih preteklih dobah odrajtovati grasčaku ali samostanu, kateremu so bile pod-ozrte Potem vidimo tu lep vzorec za manjši kmečki redovnik, kakršen naj bi visel v družinski sobi vsake kmečke hiše z najvažnejšimi podatki o vsakem članu rodbine. Dalje konkreten rodovnik, ki nazorno kaže kvarne posledice, ako je bil eden izmed obeh utemeljitev rodbine bolan. Poleg visi rodovnik, ki zopet nazorno prikazuje, koliko zemlje je tekom stoletij zaposedla konkretna bavarska rodbina. Slicnih stvari bi lahko naštel še več Vmes vise najrazličnejši gospodarski, socialni, politični, narodnostni (tu seveda ne manjka tudi našega Kočevja ,. dr. zemljevidi. Dalje razne propagandne slike, ki nazorno kažejo, da mora imeti vsak kmetijski delavec svoj domek in kmečlfnnde na-J'aŽe <)0 Itd" skratka" kmečko vprašanje ni zgrabijeno samo z eo- ttti^nT kaxk°ri *a navado gledati pri nas, temveč od vseh, kar je tudi edino pravilno in kar edino mire voditi do kakega U3pešnega reševanja. Zato drugod kme- a še od "laleč ne edhii »jev! meje SSSS /p^t^zg^S mladine r današnji Nemčiji!P^a^ki sem jih dobil tu, potem v prosvetnem rainistr. stvu v Monakovem in pozneje še v Berlina ter pri ljubeznivem docentu učiteljske visoki šole v uionakovski okolici, je urejena ta stvar v današnji Hitlerjevi Nemčiji takole: Razne nemške dežeie so imeli doslej ds-loma sedem, deloma osemletno ljuriskošolsko obveznost. Na ljudsko šolo je bila navadns navezana še 1—3 letna nadaljevalna šola, ki j« bila deloma obvezna, deloma prostovoljna ia je imela ponekod nekaj strokovnega (kmetijskega, obrtniškega) značaja, drugod je pa 1« poglabljala in utrjevala ljudskošolsko znanja otrok, nikjer pa ni mogla najti pruve naklo-njenosti prebivalstva in se zato tudi ni mogla prav uveljaviti. Vse to je sedaj preurejeno ia poenoterio za vso Nemčijo in jx>vsod ja uvs. dena osemletna vsakdanja IjudškoŠolska obveznost za vso nemško mladino od 6—14 leta. Ljudska šola ne daje nobenega strokovnega (n. pr. kmetijskega) pouka, temveč le splošnega, pač morajo biti pa vse v čira najviiji meri prilagodene značaju, razmeram iti potrs-bam svojega okoliša, kajti središče pouka mo* ra biti človek, ne pa učna snov. Zato hočejo Nemci svojo kmečko ljudsko šolo naravnost osvoboditi od dosedanjega vpliva mestnih šol, kajti ljudska šola nikakor ne sme le posredovati neke določene količine znanja, temveč narediti kmečko mladino tudi sprejemljivo za vsa kulturna vprašanja kmečkega podeželja, kar se mora izražati pri pouku vseh predmetov. Ljudskošolski učitelji morajo imeti m srednjo šolo in nato še dve leti posebne »visoke šole za izobrazbo učiteljev«, kjer se jim nekaj malega predava tudi o nemškem krneč-t Po dovršeni ljudski šoli pa obveznega šo« lanja nemške mladine še ni konec, temveč mora obiskovati še tako imenovano »poklicno šolo«, ki traja za delavsko in obrtniško mladino po 3 leta. za kmečko pa po 2 leti (od U nje krijejo občine, pri njih vodstvu pa sodelujejo posebni sveti. Namen te »kmečke poklicne šole« je izoblikovati vrednote značaja kmečke mladine ter ji nuditi potrebno tehnični) znanje in spretnosti za bodoče življenje. Kmečki otrok v večji ali manjši meri sodeluje pri kmečkem delu sicer že od ran« mladosti, vendar se začne njegovo redno delo v polnem obsegu šele po dovršeni ljudski M-Tedaj preživlja nekako vajeniško dobo, a poklicna šola naj to vajeništvo spremlja. Medlem ko naj obrtne poklicne šole nekako znanstveno utemeljujejo bodoče poklice te inladin«. ima pa kmet opravka z naravo in z živi« življenjem v vsej njegovi pestrosti, ki se nikakor ne da ukleniti v kake ojnice, temveč ima v vsakem času in v vsakem kraju »«>J* posebno lice. Vsak kmet mora sam zbirati izkušnje, ki so zanj dragocenega pomena. M'? ima kmetijstvo kot prapoklic človeka svoje cisto posebne zakone, ki se ne dajo naučit* Življenje naših splavarjev vit Savinjsko doline.) Ko zapiha Jug preko gor«, ko »e odtaja sneg «"asle voda v etrugi Savinje, takrat ee vzra- a Sin lica »plavarjem iz gornjega dela naše do-v ki že čakajo o pripravljenimi »plavi lam za di, ju, ponese doli na Hrvaško in Se dalje j^Belcrada V duhu ie štejejo denar, ki ga bodo Marali za evoj les ln računajo, koliko jih bo stala "Za in brana na vsej dolgi poti. In še si aašte-io kaj vse je treba nakupiti za dom in družino; Slih rok so nobeden ne vrne, saj bi bili žalostni žena in otroci, kateri za trdno upajo, da L oče nekaj lepega prinese. Savinja je važna prometna žila za spravljanje lesa posebno lz gornjih predelov dolino, ki gre dalje doli P° Savi v kraie naše države- Splavarstvo je v Gornji Savinjski dolini že staro; J, pa je bila proti koncu poprejšnjega stoletja skoti Savinjsko dolino zgrajena železnica, ni splavar-,tTii plav nič škodovala. Se danee gre po železnici prav malo lesa; lesni trgovci se mnogo raje poslužujejo »plavarjenja po vodi, ker jim pride dokaj ^Preko zime, ko vlada hud mraz 'n ie voda prav majhna, pa splavarjenje poneha, da si tudi tpla-varji pridobijo potrebnega oddiha. Pa ta oddih je navadno prav kratek. Saj jih kliče delo v gozdih, kjer j« treba posekati kupljeni lea. Veselo pojeta sekira in žaga. Čeprav je še tako mrzlo in ee ledena burja še tako zaganja v vrhove dreve«, raz-greilh in pridnih sekačev prav nič ne moti pri delu. Pridne roke podirajo dreveea ln jih razza-jujejo na primerno dolge hlode, ki jih potem spravljajo po drčah do caste. Tukaj pa že čakajo vozniki s konji in vozovi, da jih zvez i jo do žag, ii jih j« polno ob Savinji in ki noč in dan v šumenju vode pojejo svojo enolično pesem ter režejo v diske in late. Kar pa je griavega in vrhatega lesa, ki ne spada v žago, pa ga tesačeva plankača ob» !eie v primerne trame, ki tudi gredo dobro v denar. Še veselejši pa eo vozniki, kadar ;e dober laninec; takrat spravljajo lee na pokih (kratke rani), pri čemer precej manj trpijo konji in oprema. Tako skozi celo zimo pripravljajo naši spla-virjt les za pomladansko pot. Rezan in ieflnn les roiijo na pripravna mesta ob strugi, kjer ga velijo in zbijajo v splave. Ce pa jim hodi prostor pretesen, si pomagajo s tem, da navežejo več splavov drug vrh drugega. Tako je le« priprav- ljen za vožnjo Sn eedaj čakajo «uno še ugodnega narastka vode in pa da mraz malo poneha. Ko pa voda zaradi tajajočega ee snega ali od primernega dežja toliko naraste, da za silo zakrije tudi najhujše plitvine — takrat ee naši eplavarji podajo na pot. Najboljši in »ajizikušenejšl se postavijo k prednjim krmilom; in v trenutku, ko primejo vesla, že tudi prevzamejo vso odgovornost za epiav na nadaljnji vožnji. Svoje odgovorno? i •e pa v polni meri zavedajo; zato tudi previdno vozijo ter ee skrbno Izogibajo nevirnih čeri 1« vrtincev. Preden «e podajo na pot, »e še založijo • primerne zalogo vina in klobae; kajti voda ja nevarna in človeka kmalu utrudi, zlasti še, Če j® treba na kakfini plitvini skočiti v vodo ter »plav vzdigovati. Mriogokje je eplavaneki posel tako ukoreninjen, da ee podeduje iz roda v rod; mnogi že gredo na splav, ko komaj šele šoli odrastejo. Čeprav je njih posel težak in mestoma zelo nevaren, se splava rji vendar zelo veselijo tistih dni, ki jih prebijejo na vodi. Pojejo in šale uganjajo, kadar je voda mirna in «e z vesli ni treba fiosebno ukvarjali; poleg pa se vesele lepega zaslužka, ltl bo tako prav prišel njim in njihovim družinam. Ljudje, varujte se nepotrebnih pravd! Mati Je izročila svojemu sinu posestvo. V izročilni pogodbi je bilo določano, da mora prevzemnik dajati svojemu očetu dosmrtno stanovanje, če pa bi bil oče dela nezmožen, pa vso preskrbo, t. J. hrano, perilo, obutev, zdravnika iu zdravila. Ta pravica je bila na posestvu vknji-žena. Sin je posestvo prodal in kupec je seveda prevzel vknjiženo breme, za io je bila kupnina dokaj nižja. Dokler je mogel oče delati, je bila stvar v redu, ker ni od kupa ničesar zahteval razen stanovanja. Ko pa je mož dosege! 63 let ln postal za težja dela nesposoben, ga je začel kupec goniti iz kamre, ga zmerjal, pretepaval, žalil in sploh zeio grdo z njim ravnal; hrane in obleke mu ni dajal. Starec je ob ponedeljkih zaslužil 2 do 8 kovače, ko Je s sejma gonil živino za mesarje, sicer pa je beračil. Tako se Je pretolkel skozi štiri leta. Naposled Jo mož iskal pomoči pri sodišču. Zahteval Je nadomestek za hrano 1000 din, za čevlje 150 din, za popravilo Jevljev 30 din ter eno srajco in ene hlače. Kupec o tem ni hotel ničesar slišati ln ni je najel za pravdo celo advokata. Zatrjeval je, da mož še lahko dela, da je dela dovolj, da ga pa noče sprejeti. Zdravnik-izvedenec je izjavil, da je možak v teh letih starosti za navadna kmečka dela nesposoben. Sodišče je možu priznalo, kar je ta s tožbo zahteval. Ta pri met kaže, kako Jo bila ta pravda nepotrebna. Vsak človek mora uvideti, da starček pri 67 letih ne more biti kaj prida za delo. Kupčeva dolžnost je bila skrbeti za starca. Najlepše pa je temveč se je treba vrasti vanje, a kmečka poklicna šola naj kmečki mladini odpira oči za vi«, kar se dogaja v njegovem življenju, delu ln poklicu. Nemogoče je, da bi mogle te šole t tako kratkem času podrobno znanstveno prepojiti in utemeljiti obsežno dogajanje v kmetijstvu, kar je končno tudi šele naloga kmetijskih šol in ie kmečka mladina v tej starosti za tak pouk tudi še premalo zrela, pač pa lahko doseže veliko razumevanje vsega kmečkega dela in življenja, ga utemelji in vzgaja pravo kmečko in kmečko občeslveno miselnost. Pouk na taki kmečki poklicni šoli traja dva leti po 150 učnih ur, t. j. 40 tednov po eno popoldne (4 ure) tedensko. Tako je pouk porazdeljen na vse ieto, kajti on naj spremlja bvo kmečko delo in tako dopolnuje praktično kmetijsko vaieništvo mladine, Poučujejo v teh ■fso snov ljudskošolski učitelji, kajti pravi učitelji morajo biti zrasli s kmečkim prebival-»tvom, poznati osnove kmečkega dela ter učenje in njih rodbine, zaradi česar morejo potem ju PrimRrno vzgojno vplivati. Nemci izrečno odklanjajo, da bi poučevali na teh šolah tudi »metijski strokovnjaki, kajti te šole naj ne "čijo le kmetijske' tehnike, temveč naj bodo jim nekake kulturne sobojevnice kmečke vasi °za izvrševanje takih nalog so ljudskošolski nc»elji najprimernejši. Ker je velik del nemškega učiteljstva iz aeKniečkih vrst in učiteljski naraščaj tudi na znrt Solal1 *a izobrazbo učiteljev ne dobi ""ostnega znanja o kmetijstvu, so uvedli za- ^fnc tečaje na kmetijskih strokovnih ski i' ' Tčitc. Pokličn ^ji __________ ^................... i' • s Prihodnje ieto jih nameravajo nadolj .v ■ "*■", tefaii. ti jih vodijo okrožni kmetij- telji n *raj klicni le na Bavarskem usposobili na ta način 1.11---I • ..... r ■ J IS nfit v.-'"'1'' "a.jai° po en teden in na njih se >e'.H na hitro usposobijo za pouk v kmečki in i l"< Snli za hodoče četrtletje. Samo letos nih 2000. Seveda pa taka izobrazba ne more biti posebno temeljita in je mišljena le za prvo silo, pozneje bodo pa izmed tistih učiteljev, ki se bodo v teh poklicnih šolah dobro izkazali, odbrali najboljše, jih temeljito izobrazili najprej v devet mesečnih tečajih na kmetijskih strokovnih šolah, nato pa še tri mesece v posebnih tečnjih na kmetijski visoki šoli. Te bodo potem oprostili pouka v ljudskih šolah in jira poverili le pouk na 4—5 poklicnih šolah (na vsaki po eno popoldne tedensko), kar bo tem laže, ker bo imel kmalu lahko vsak izmed njih svoj avto. Za pouk na teh šolah ne izključujejo tudi kmetijskih strokovnjakov, toda vsak mora poprej dovršiti tudi dve leti redne visoke šole za izobrazbo učiteljev, kajti Nemci pravilno trdijo, da je vzgojeslovno pravilen način učenja prav tako važen, kakor snov, ki jo podajajo. Vse kaže torej, da bo nemška kmečka poklicna šola taka, kakršno so si zamislili, šele v nekaj letih, ko bodo vzgojili zadostno število popolnoma usposobljenega učiteljstva zanje. Odlašati pa z njo ne nameravajo prav nič, kajti v vsej »stari državi« so jo postavili na noge z zgoraj omenjenim zasilnim učiteljstvom že zadnji dve leti (samo na Bavarskem se vrši pouk že v 7000 razredih kmečke poklicne šole), v Avstriji jo pa uvajajo sedaj. Seveda je pa tisto učitelj-stvo, ki' poučuje tudi v ljudskih šolah, za delo v poklicnih šolah posebej plačano in sicer po 2 marki od ure. Ker znaša ostala plača nemškega podeželskega šolskega upravitelja povprečno kakih 400 mark letno, se tako njegovi dohodki zvišajo na 440 mark, to je okroglo 6400 dinarjev. S temi prejemki pa že tudi vsak lahko misli na nabavo lastnega avtomobila, kajti prav sedaj grade Nemci velikanske tovarne, ki bodo začele že prihodnje leto dobavljati tako imenovane »ljudske avtomobile« po o™ mark (I3500 din). to I Namesto da bi bil na opomin možu kaj plačal, se je raje pravdal in pri tem plačal sodnih in zastopniških stroškov 1396 din, ko je vendar vedel, da bo moral stroške sam plačati, že tudi bi e pravdo zmagal, ko pa oče ni ničesar imel. Koliko lepe obleke in dobre hrana bi bil možak imel za te denarje! Iz Prosvetne zveze VII. romanje Slovencev v Rim priredi Prosvetna zveza v Ljubljani od 22. do 29. maja« Kakšno zanimanje vlada za to romanje, priča dejstvo, da ae je prijavilo do 1. aprila že nad 800 oseb, tako da je jpoeebni viak, ki bo vozil ia Ljubljane v Rim zagotovljen. Spored potovanja Je ieti, kakor Je bilo že objavljeno. Za izletnike v Neapelj velja sledeče: Odhod iz Rima v soboto 27. maja zjutraj ob 7, prihod v Neapelj ob 10. Tu bo podana možnost za obisk Vezuva ali za Pom-peje, ali pa za ogledovanje Neaplja. Izletniki so vrnejo v Rim ob 9 zvečer. Odhod iz Neaplja ob 6. Naslednji dan 28. maja imaio ostali romarji prosto, izletniki v Neapelj si bodo pa ogledovali cerkev sv. Pavla in obiskali Kalistove katakomb©, Ne morejo pa se neapeljski izletniki udeležiti službe božje v Domitilinih katakombah, ker bo ista 27. maja ob pol 8. Za izlet v rimsko okolico se je večina odločila za Laggo Albano, Castel Gandolfo (letna rezidenea papežev) in Frascati. Duhovniki bodo stanovali v istem hospicu. Seboj naj vzamejo taiarje in cslebret. Prijavilo se je tudi precej narodnih noš, dekliških krojev in fantov v fantovskih krojih. Vsi ti naj obleke spravijo v kovček in jih bodo rabili pri slovesni av« dienci in pri slavnostni službi božji na binkošlno nedeljo v cerkvi sv. Petra. Vodstvo želi čim vcS narodnih noš in krojev. Vsak romar bo dobil pravočasno obvestilo, kateri skupini je dodeljen, znak, številke sobe in točen naslov bivanja v Rimu, kakor tudi označke za kovčege. Izletniki pa imajo v primeru bolezni pravico zahtevati denar nazaj, če ee ne morejo potovanja udeležiti. Odštejejo se le režijski stroški do takrat. Na splošno željo se zaradi velikonočnih počitnic jx>-daljša rok za prijavo do 17. aprila. Na poznejše prijave se ne bo mogoče ozirati. Prijave sprejema Prosvetna zveza, Miklošičeva cesta 7 z navedbo rojstnih podatkov, ime staršev. Priložiti je treba 2 »liki, ki morata bit enako veliki 4X5 cm. Pri prijavi se plača 250 din. ostala vsota, to je 600 din za III. razred ln 750 din za II. razred ee mora plačati do 1. maja. Višnja gora. Na p- t« Wl«pMQi[ilMBJ Pristavi je umrl dne s "" ^miuKfrK^^-s- marca posestnik Janez Omahen. Rajni je bil dober in »krben gospodar. Bil je dol* goletni občincki od' bornik. in večletni župan bivše občin« Križka va«. Svoje otroke je vzgojil v atrogo krščan. duhu, V njegovo hiSo so prihajali samo kalo« liški časopisi, na »Do« moljuba« je bil nam* čen, cjdkar izhaja« Dočaka! je 83 let, čeprav je mora! v življenju mnogo pretrpeti. Kako Jo bil priljubljeni, je pričal njegov pogreb. Naj pačiva v miru Prevala!« 711 naj | tolaži Bog. Mam SL i. znak it Slovenska občina v letih diktature 'S' ^ ' < J>'. ilt- -- *..... . r.--rr • rti.ii s*«* -l IMim i» 11' ha », « m. ,-rn vn • m i.t * '•* .* j»-tr. r- »I^MMII £ ' Ta • .•* "T « «"* — T« •» j« r—\ '. T -«f«4 » w-n >• *.i t*-t.i. •".!•«." '.! i tta-vvn ' •> 'i.i 1,"; ■■ ; • « * 'Ta;«^ ' ' • ■''!,. - -J-;.' • ! .. . .■ * •—: t — n : .1» 1.-C '' ' YS.*y-\ < -'-C < < • /.t .1. r- ' e.-. 4 . • i. ; v*.4"'14.1 ' : . '" T-J,- , dh ,va >» KW4rb>. ',iM — «i i u » J,.- ■ , '.li-...- ^.t -»s v. C 1.i- ......'.': < ' <. ■« ;»•••* ! > .fc -^j f . / utrr.tm v* ».- V ;».-»* •//.•.&;» T <"š»>- n r. . ■■:/•■ n ;:.-v 'm r*- * -.*:•■ :. ,» X - ^ < t ?t f.'/ ^ Vl l > VSVraf!.*/* • , > ■■ > t r i . '/a1*^. '. bi/, » •» /•»p/vA »//•i '»-i »r..« tr..i t>< «4 a > '• tx •Jriur.l — — — i ,» ,V.J» i*, t M^.iSj .ur. ? t,. f/ ' > IJOlf.S -. I .i.'. E -. K, 'Sfjm. -thks* i-i«'.'n,< yj ! ■ /.tikssr .J.¥ ;> .r. -jdv ' . « fci rtr/. »J h>wt M t»w '//<». | ** t* s« "i* •« mm »t xstr». m/, i i: i " ■ < il lit jf-sil. a.ilO-*« EUUi ■ i» « H!*' J»'W»n. w w (.ua rjan« acrru -MU a nt... ,., »• "ii :-i 'a -i i -1 ''"'*" i t - i. "M n; m vmc. .V.. < ( 1 . - -A vek Hi..-a wm Ml "« •'-1 ; »•».-M i« (mm -tai-t **wc»wn n K t«- ;■•. rt«. 1 i.«, .-i .«: —i. :iui 1 ni i' •. . ..n.' •» ' • ' • 'v' • ' ' '• 1 i,- * M t a v. j-.I " • j9i v. • f t-tt. {.t v, v. .trr.'» iitjr*tsi^t '"M* ; , , j- ^ , , ; J. / ' - . < ; r t - ' i... IA C V. Š» V>".t i V - " ''t- A • t ^ '."'-»T ' I'"."3 S" "" *> ' »i—.r. Ti.sr. -J«, i'. '.i art | - -. 'v: ' < ' i^tg > , - ' i ^ f j.' A. 1 » trvr *srum.n/. -.t.«T«: >-- ' 'r rrprjsi a v-i .! S* • y i l - > . t.*; ** -.-»-r. ^-T. ir r« rt ""s; rr •;» f' ! t l'.--^-..! - --- >_ - r • >£-.. l i ... -si- i • '. -- —. r* > ■ — - -- -*> r prfcrrssz. * V. -i i i--?.v; -f . ■>» rt at .v., •.--r i-K/CJt vt i-j.-t Z^ii ;* c- k- «c: r: j« -^..-srfi t". Ne odlašajte i K.'J je rud Tarfirjfmi i.v^&ik »SLOVENEC« p«>»iaJ todi aa;T€c|! «f/y<-n.tlu diitvuik, jt Jaataiitr«* >HJ/>/'•./<««« »kleaiio dati trojim n&rouukoia 390 raznih bogatih nagrad ti //.v? Mroč/jike razdeljene z žr':l>anj«rr/j, ki Uj 29. aprila L L pred koniiiijo M/o<'aik//r ta 'Ai B.mrzejčnr>«fj jav'n>:^a notarja. f, 2 *lr med troje naročnike razdelili pri lanskih žrebanjih, so 11,1 1 ,xMmnci '»^Am. zato tmo prepričani, d* jiM ba.no a letošnjimi nagradami še p rov ponnbfio uatreglL J Naj zato vsak pryota»««o poatane naročnik »Slovenca«, kajti poleg viaokovred- ni« področjih Človekovega delovanja ia ma posta tudi najboljši oblikovalec nip^ veg« ilohn, bo vsakdo lahko deležen lepih Jgrad. ki jih razpisujemol ' * Na odiaiajt« niti dneva, ampak pasti* takoj larečuife »Siovaaca«! SUldA VAS ČAiCAf Lastništvo »Slovenca« Pred ZveBcarjem ftatmt « st otfc j« as taart «-« m, 'i UOAM«^ fUJkA. bit« ; hru ia u, £<«: btii tTi*t Ice zarvr^-^aaict k.. 'i: ije&... ?r-«i ie«;« moram omttajti v. so l-ie f.-* tek. n -«iri<;»aj>e hfnj^«. Po rskuo« istsjo p.-« railti - v»imli is p«s iri prei »t.^aiii «i pa «w*t«v!je^i r..i«a»j» r.4 še mvtp. ki »e 0 *0 polai« . d jet, fi-.n■»!;«"> h jim za te w»lit*e ob t Ljiib- S*1! je fsH* ^»pr-r ^ — i- od- ž^paae iraova dvie^ila eo-ji «». t.i ša ses!=«a3i deBoocijaaHkih rrs«. Tako so »e zsssjja'.: žap4»ki sto čk: celo Vi » epred režŠDMga. a 90 .'•tli 'rcumljcni, da ejšbrrro .zpre^Am-aj« morda le »i ' ilo po-p>h». Vrrej morda !e »šso še- po"ts!. pravo-verni -. rr Vr^iao se oi zdi oasea;ti tadi še i". oaroda>ti p. - —'.cct« na diktatorsko koaianli j?:«.-:!. Ji j* De mr,te striaja!: z njrmi, ker se jih ne u li-it-a največja sioieBiU stranka SLS. ia ker pogreša meiJ kajjriKiati dr. Korošca. — Re>ika izjema, vendar — le izjemal l>oi>i »e še it«k p-^u^jak r nasprotnem LaiX/ra, sacio >ia jih je bo.-e malo. Ko pr:bajam k zaključka tei tsK^er ie pred i".im'ra leti pisanih) spominov, naj se >b tej pnilil -e r^nkrat dotaknem županske orjatti-zacij^ ki je bila lodi poseben trn t peti ia-krstnem i režimu. To je bila »Žop;in>ka n cu ra dravsko banovino v Ljubljani«, ki je bila >0 nori raz.ieiiiTi države osnovana iz prej;njih ukoraj trideset let obstalih županskih organizacij. Prav tisti čjm. ko je imela >>č-nota zl«ra naši obstoječi zveri (telefonieno) prapoverlol voliti odbor. Vcradar pa so s končno ustam/vitvijo nore zveze čakali do roiitve se-riakrt-jev dne 3. januarja 1932. Na sestanku pred temi volitvami je 2. januarja dr. KramerJ Kazini z dolgim povorom utemeljeval nove županske zveze, češ d« je tedaj obstoječa ziera »strankarska«. .. Neposreihto po voHtvi senatorjev, ki je 'k'1 t mafri^tratovi posvetovalnici, pa 90 bili livoi-župan« i. dr. dirigirani v Kozino, kjer jua je bil prehran že določeni odbor, ne rali 00 njih članarino na najenostavnejši način tako, da so jo kratko malo odtegnili orl dijet, ki so se jim izplačevale ne na magistratu, am(w* T Kazini. S tem je Ma seveda zapečatena usoda prej-Snje Županske zveme, a odlok o oblastvenem razpustu je prejela »Županja zveza za dravm" banovino šele dno 18. aprila 1932. Naše škodljive rastline Pripominjamo pa, da ne povzroča viiega krom-nirievega gnilja krompirjeva plesen, marveč tudi peke vrete bakterij, ki ee lotevajo po plesni že naletih gomoljev. k plesnim spada tudi zloglasna trlna škodljiv-. t r t n b p 1 e s e n i ki jo poznamo tudi pod Imenom peronospora. Tudi ta nastopa na spodnji .trani listov. Tudi ta strah in trepet vinogradnikov ie doma iz Amerike. Ponekod jo imenujejo stru-oena rosa, ker napravi na spodnji strani listov drobne, svetlikajoče bele .rušice. Na zgornji strani listov pa opazimo med belimi nitkami tudi rumene včasih rdečkaste, pa tudi črnkaste. To so troso-noaci, ki se razvijejo drevesasto, pa na koncih odebelijo- Te odebeline eo trosi, ki jih veter odnaša ln raznaša od trte na trto, od vinograda na vinograd. Zahteva pa toplo in vlažno vreme. Podgobje je ludi pri tej bolezni v notranjosti lista, ki mu jemlje hrano, ae na njegov račun redi ln povzroča smrt stanicam, pa vsemu listu. Včasih napada tudi jagode in jih uničuje. Trtua plesen se »lino hitro množi, saj nastane na enem listu več ttotisoč trosov, katerih vsak moro povzročiti novo okuženje drugega lista. Kot najuspešnejše Bredstvo proti temu Škodljivcu uporabljajo škropljenje z raztopino modre gallce ln ugašenega apna, toda to škropljenje mora T1NAT1NATINATINATINAT1NAT1NAT1NAT1 NA < 3 Z P X F < z 5 Bohro In g>@€@iil kupite za vsako priliko samo v modni trgovini > Z > Ljubljana - Miklošičeva cesta 12 kjer se vam nudi največja izbira krasnih datnskib bluz, kombinež, robčkov, nogavic, usnjatib rokavic in pasov, moških »raje, kravat ter vse ostale modne potrebščine za dame in gospode v samo prvovrstni kvaliteti in najnižjih cenah l Oglejte si blago in nitke cene v naši izložbi kakor tudi neobvezno naravnost v trgovini. > g > H 5 > d d sa tiNATlNATINATINATINATINATi NATINATI NA biti opravljeno, preden je trosje odpadlo in prešlo drug list ter se zarilo pod kožico. Ker so o trtnl plesni že mnogo pisali, naj povedano zadošča. Po mokrotnem svetu se rada razpase in tvori močne ruše druga trava, ki napravlja precej ftode, če jo pustimo, da se razvije. Ponekod jo Imenujejo k o s t r e b a, drugod kurja jesenka ali rnuič, muSič, munvič, vef i muhar itd. Ta trava napravlja kot smo prav' omenili, kjer se razvija, mogočne ruše, ki sestavljajo vlaknaste korenine. Iz ve" ruše pa požene navadno Is ena »ama bil, včasih pa tudi kar cel gozd ležečih stebel, Le konci stebel štrle naviš. Vse, včasih pol metra, včasih skoraj meter visoko steblo je zelo kolenčasto in pri tleh, kjer leži, od strani stisnjeno, pa obdano od listnih nožnic. Listi so črta-lasti, veliki, goli in po robu zgrbančeni. Njihove no&nce so dolge in često rdečkaste. Cveti so zbrani v gostocvetnem klasastem latu. Posamezni klaski so jajčasti in porasli s Ščetinami; v vsakem klasku sta po dva cveta. V skupino kostreb bi prišteli še vretenčasti tn rumeni muhvič, ki rasteta kaj rada po obde-lanem Bvetu. Oba sta nižja od kostrebe, pa nič ®«nj nadležen plevel. Silno razširjen plevel, ki postaja zlasti po obranem svetu in po travnikih že nadležen, je enoletna 1 a t o v k a , jamica, solzica, mavra, Marijine Mizice, ali Marijini laski. Povsod jo najdeš, nit c?8tah' cel° med ploščami tlaka po mestnih ulicah, goličavah, po travnikih, poljih, in sicer w zgodnje pomladi do pozne jeseni. Ne škoduje i,«?9 vro®na in ne suša, ne mraz. Po najhujši I« 1 Iax3ri. . i. Pr.^Terjio r 1 Ši v; prireiiiJ 11 »eUk.a-iča; ;>.ieiie{jek ob 3 pcpci-iae i". 310 la-ire.-čekc Tj^iai:' Za T" iano»hie >~i.;:i: i -i "kjfc-sio - :-.'» -a ■ aa 5iiiifl«ea«i 7. a. Meiaiee s pra- 12 itapjr? paii;*n» ia pirin a-tkai :*iAv:emi t Tuncmm e*ra;u. iCs/.^a »p-M^saia m-mo PrasT^taa iveza. M.i.o^ ie.a ? od j i» - ia •>.' 2 iu i T«i zav^i^a 5i»v->a« u, ii-12. lo M siov-rnsk-Ma dtiasea! Za Veliko noč Vam Hduig »iij»jco icjaae e*c« sra.ce i»k> trp^in« i« oi 14 d;a napr^ » sporšnje kia^e kratk* » » 9 > > > » > do'ae > » li » > !»!a knatea.ua » » 5 » > brisaiice teto dois« » » 3 » > Velika izb:-a kravat, cogatrc moških ia dacskik ?a •.•ar.e ših do na;!5o»i*ih. Najao««}** :ep>cu. — Og!«;-e ii uloibe 'B ten;. krslreto preizkusite! L !•«$ S C, Lja&Ifsiia, St. Petre c. 38 Nagrabse spoaieniks ii stare« pokopališka St Krištofa (ter aove jpotr.ec sel po oizki coni dobite dokler 'r«!» raloir* pri kamnoseka KUMOvan mAHW pofcspalii*« Krii. Ljab!;iaa Cemeat železo, pločevino, čeri, sesalka, ketie. o kosi« za stavb« - pohištvo, štedilnike. tehtnic«, ogral.no mrežo, kuhinjsko posodo, razno železnino, obeaske šipe, fir-aež. barve, strojno olk, ksurboiinej, čepič* itd. kupite naiboljše tx> znižanih cenah pri A. SUŠNIH. Zdeznina Liuibljazia, ZaloSka «lvA IN POSOJILNICA V KAMNIKU - 5JJTM 22 - IflSTfia HIŠA patoivsait atoraifa s lenmeieno -j&vtaa ^ 3 *» ** pnmv* .sesek T** TIO* m-aiinc* rcczi. V---1-J.S1 i- rojoc. SOLSDES DOMA C IZBELEJC. .«s -j za. »sok stres' popcisa \a=srso. aiZA* foiaarer.čas MLATILNICE ^ V TRPEŽNIH IZBOLJŠANIH IZVEDoAH -'•> S PRVOVRSTNIMI KROGLIČNIMI LE2AJI r£> 25*00'"® M18-M22-H118? ^ 3000- »Uv. 14 itru -t _S.'Jll<. — L iJ ■■ 1 r ' —' - **f_ dokler ga ni primerjala z Radion belo obleko! Ure ira ure s© j® mučila z mencanjem in drgnenjem perila, pa vendar, zraven te bleščeče beline se zdi njeno perilo naravnost sivkasto. Kakšno razočaranje! Da, to doživi lahko vsaka gospodinja, če primerja svoje »navadno" prano perilo z Radion belim perilom. Kajti Radion odstrani iz perila vsako, pa tudi najmanjšo sled nesnage. Pri kuhanju v učinkoviti in vendar blagi raztopini Radiona se namreč tvori kisik, ki skupaj s peno mila struji skozi perilo en temeljito odpravi vso nesnago. Bleščeča belina popolne čistote — fo je Radion belina. Schicht Kupujte pri tvrtikah, ki oglašajo ¥ „DonioliubuSJl Z VDELANO RUM EN ICO IN 2 BRILJANINIMA ISKALCEMA ZELO osmi POSNETKI IDEALNA KAMERA ZA ZAČETNIKA Uporabljajte AGFA-1SOCHROM Mm DOBIVA SE V VSEH FOTOTRGOV1NAH Mali oglasnik Vsaka dro»na rrstica ali me prostoi veliš za enkrai Die j. Aaročniki »Domciiuba« plačalo samo polovico, ako kupuieio kmetirske potrebščine ai nrodaiaio svoje pridelke ali iščeio poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Pristojbina u malt oglase M plačuje naprej. Dekle in hlapca vajena kmečkega dela, sprejmem. Ljubljana, Vodnikova cesta lil. Sprejmemo več krojaških pomočnikov in učenca od poštene rodovine. Janko Rogelj. konfekcija, Loka 55. Zidani most. Kmečki fant želi nastopili službo gozdne-ga čuvaja, lesnega manipulanta ali oskrbnika. Založi več tisoč dinarjev kavcije. Naslov v upravi Domoljuba pod št. 5064. Fant star IS—20 let. posten, sprejme na malo kmetijo. Sodja Jožef, čeb. In pos.. Dobrava-Vintffar Gorenjsko. osojilo din 30.000- iščem na posestvo, na scaterem se redi pet glav živine. Možna je tudi pri ženi tov k mlademu dekletu. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Domoljuba« pod »Polteno življenje« 4 79?.. Valilnt jajca roaeiland kokoši, kon-rolirana prodaja, Lenič. Piefeivica p. Brezovica pri Ljubljani. Iščem deklo za poljska dela in za k živini. - Mencinger Viktor, ZgoSa 1 prl Lesca h. Vsakdo. moSkl ali ženska, v službi aH brezposeln, lahko zasluži tedensko 25: din Za pojasnila pošljite 5 din v znamkah, sicer ne odgovorim Lintlič. Ljubljana 245/o. Prijavite se takoj. dokler ni prepozno ! Sprejmem vajenca za mesarsko obrt. Leopold Kamnar. Sv. Jakob ob Savi i,. Dol pri Ljubljani. Vajenca za kovaško obrt sprejmem takoj. .Starost od 15—17 3et. Hrana in stanovanje pri mojstru. Urh Ivan, kovač, Metlika. Hlapca Ii konjem •(250 din) in hlapca za manjšo kmetijo (200 din) sprejmem. Zavaš-nJk Andrej. Vič 14. 1000 kg sena za konje prodam. Rotar Pavel, Pod bo rš t 6, Ježi ca. Hlapca za kmečka dela sprejmem takoj. škerlep, Malavas 5, Ježica. Dober Sackov plug in domačo črno deteljo proda Cerne Anton, Zs Šiška. Ljublj. VII. Kmečkega fanta sprejmem v službo k tovornemu avtomobilu, ako položi 8(1.000 din kavcije v gotovini ali hranilni knjižici. Obenem ee Izuči za Šoferja. Ponudbe pod * Nastop takoj« G23I na upravo ^-Domoljuba. Šivalni stroji pogrezljlvl, poceni naprodaj. Hermes, Stari trg 21 I. Sprejmem hlapca za vsa poljska dela takoj. Kuftar Janez, Dobrova ? pri Ljubljani. Naprodaj jc travnik velik okoli S orale v Mestnem logu. Kravja mrva. P«lzve ae v Mo-«<«h, Predoviieva 6. Krojaškega pomočnika j Vsaki osebi - družini sprejmem s 15. aprilom Zmožen mora biti tudi konfekcije Delo stalno. Vrečar Fr„ Dobrunje 4 7, pri Ljublj Rozine kg 6,55 din v vrečah, zelo dobre, sočne, dobite samo pri J u g o s a d, Ljubljana. Resljeva 4 Išče se maj ar, vajen molže in mlekarstva, priden in zanesljiv. Ponudbe na upravo Domoljuba pod značko »-Planina* 5226. Ra prost jav. dražbi dne 10. IV. ob 14 uri se bo na drobno prodajalo posestvo v Zg. Pirničah štev. 76 pri Medvodah. Kozolec dvojnik z 6 okni (štanti), dolg 15 m. stebri in del tramov hrastovo, nova slamnata streha. se takoj proda za 2000 d. Jože Lorber, Zagorje ob Savi. Malo posestvo prodam. 7 8 mernikov posetve, njive, travnik, gozd. vinograd. — A. Dšeničnik. Dolnilakni-ce. Mokronog. Dol. Vaiilni stroj na tok za B00 jajc. preSo za sadje, in palme proda KasteUc, Studenec 1, D. Mar. v Polju pri Ljubljar.1 Hlapca za kmečka dela sprejmem. Dravlje IS pri Ljubljani. Knjige za samouke za štiri razrede gimnazije se prodajo. Ponudbe na upravo Domoljuba pod »lahka metoda* 5234. nudimo stalen zaslužek doma. - Pišite: A n o s. Maribor. Kupujem stalno stoječ les za produkcijo tramov. Ponudbe pod sečnim dovoljenjem'na upravo Domoljuba št 2Gž8. Za vsako družino vsa oblačila, posebno moške obleke in perilo si nabavite najboljše in najcenejše pri Pre-skerju. Sv Petra c. 14. Ljubljana. Vino in sadjevec prvovrstno sortirano, od GO litrov naprej, razpošilja . Posestvo »GRIC« pri Mariboru. Brinje in fige najboljše kakovosti dobite pri tvrdki Fran Pogačnik d. z o. z. v LJubljani.Tyrfteva (Dunajska) cesta št 23. Svete kipe majnlške Marije nudi po najnižjih cenah F. Konjedlc, Stražlšče pri Kranju. Vosek kupuje in mitnino povrne Fr. S t u p i c & . Ljubljana. Oosposvet-ska cesta 1. Kovačnico oddam v najem ali prodam. — Naslov upravi Domoljuba pod 44,13. Usnje domačega izdelka nudi najugodneje obrtnikom in kmetovalcem Lavrič, uanjarna, 9t. Vid pri Stični. Sprejmem hlapca na kmetijo takoj. Za vasjo 6. Ljubljana VII. Zahtevajte i vseh javnih lokalih »Domoljuba"! y/oui OD: . v.-n katalog M E IN E L H ER 0 L D - n aribor , Q Halo! Gospodinje, jsoror! Nova Irgotina z ostanki in cenejšim oblačilnim blagom, katerega potrebujeta delavec in kmet za vsakdanjo porabo, je olvorjena v Ljubljani bližini /majskega mostu. Sv Peira nasip 21 /nizka hi^a za Ljubljanico, tam. kjer je krompirjev trg) Bela komenina, dlobra. se dobi po ■5 din m. najboljša din. pihano zs srajc« 5 din. najboljše 9 din. kambrik za obleke io predpasnike, dober 6.80 din. najboljši na ob« Strani 9 din. hlačevina, srednja 22 din, najboljša 30 din. kamgarocajfri od 28 do 40 din, cvirticajgi za ženske in otroške obleke 9 do 14 din. razni bombažasti čtofi dvojne širine od 20 do 30 din, žepni robci po I din, naglarn« rute po 6 din, različni ostanki od 3 din naprej komad To trgoviDO jc na tem proMoru odprli špecijelno za cenejše in delavno blago znan« Ijubljanstva tvrdka F. L GOR1ČAR. 'za to f« • njeno ime jamči za ugoden nakupi Pri tvrdki: Verovšek & Ko. LtUbilllRO Hrenov (rg n «• dobite najcenejše in najboljše ortop«-dične in bandažijske izdelke kot - umetne roke, umetne noge, ortopedične steznike, oporne aparate, ravnodržalce, vložke zt ploske noge. kilne in trebušne pa«ov«, otroške popkove bandaže iz gume, popkov« bandaže za odrasle, suspenzorj«, gumi nogavice, gumijaste varovalk« i« kolena in členke, povoje, vato, g»i«t brizge, vsakovrstne terapeutične pripomočke in higijenske predmete. Lastne delavnice. — Za dame dam»k» postrežba. V vsako h f i o »Dotnolfnba«! Garantirane gonilne Jcr-fene, usnjate in gumijaste, ter vse rniSnske po- _ trebi£ine nudi tvrdka BRCAe & Co Ljptiljsn«, Kolodrorika nI. $5 - * , ■ Z' v NAJNOVEJŠIH VZORCIH V NAJVEČJI IZBIRI <$*TAI I V NAJBOLJŠI KAKOVOSTI \ I ||| f| IN PO NAJNIŽJIH CENAH I HLI' NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI ^P^CEIJE D® CENIK ZASTONJ mmm cai Ste (m Jg§j£kv W Vam bo pomagal, da hoste, zopet dobili ^MaStefe ZDBAVJB i pomožjo (dratiloih svoj-^ stev rastlin. Ne bodite samim sebi i sovražniki Obolenja pri MENI in BOLEČINE PRI MESEČNEM PERILU (menstruaciji) Vam bo ablaSil HERSAN-CAJ. Ali Vas urinu DEBELUŠNOST f Bi bili radi VITKI? Tedaj lahko uporabljate BERSAN-CAJ. ZAKAJ trpite bolečine BEtJMATIZMA iu PROTINA, »o ni treba? HERSAN-CAJ je sredstvo, ki Vam lahko olajša muke. HEBSAV-CAJ pomaga pri ABTERIOSKLE-KOZI in HEMOROIDIH (zlati lili). Ali res ne veste, da je Hcrsan-čaj dobro sredstvo pri OBOLENJU ŽELODCA, JETER in LBDVIC? HERSAN-ČAJ sc dobi SAMO V ORIGINAL. ZAVITKIH v vseh lekarnah. >RADIOSAN«, ZAGREB, Dakljaninova 1. Bog. S. Ii. I9B34-85. Tovarna verig d. d. Lesce pri Bledu oddelek za pluge Izdeluje najmodernejše jeklene pluge, okopalnike, osipalnike in izorače za krompir, njivske in travniške brane. Kmetovalec, zapomni si: njive obdelaš z najmanjšim trudom le, če orješ z Lesce plugom. — Naročila pošlji na: ta plugi, Ljubljano, umrih »Doitoljuln stane 38 din za celo leto, za ino-»eiastvo 60 din. - Dopise in spise sprejema feduištvo »Domoljuba«, naročnino, inse-™n? r.tklaiua«i« po oprava »Domoljub«« ~ 8C aarafanflvajo po posebnem ccniku iu: . ..on nrer.Fran«Dergan« W-pie»nj kimg.idd.if, OjfilSflUa: IL-HU Gospodinje, neveste, gostilničarji Itd. Naročite ftu danes vzorce (brezplačno) od bele In rojave kotenine raznih Širin za posteljno. namizno in teieano perilo pri tvrdki Pnvtn *lrnn»ky,,TrJSie, Vedno Mika zaloga tudi v bombažu %u pleati. Direktna dobava, točna postrežba, siaernt ceno! za pomladanske površnike in obleke ima po nizkih cenah Ljubljana Tjrževa cesta 29 (hiša Gospodarske zveze) Mosfous Esenca listin Z našo umetno esenco Mostic si lahko vsakdo z malimi stro Ski pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo.Cena 1 »teki. za 180 litrov din 20 —, po poŠti dfn 85—, 2 steklenici po pošti din 55'—. 8 steklenice pO poŠt) din 75-—. Prodaja drogerija Kaac, Ljubljana. Židovska ul.1. HoopsriSnili „«A!HAU domač proizvod, izdelek isti kot ino zemski ia nad polovico cenejša izdeluj« Orli PadrZal, ia pri ILiaDiieaiUt lOietno jamstva. Ceniki brezplačno. V vsako hišo Domoljuba/ je za masažo pri raznih poškodbah nog in kit, pri rev matizmu ter pri težkem delu. BISTER prašek prepreči mnogotere konjske bolezni, posebno pa naduho ML1KIN . je sredstvo za pomnoženje mleka pri kravah, za prebavo in celo pomišljanje. Navodilo priloženo. Bister fluid mala steklenica Din 10-—, velika Din 16"—, Bister prašek zavoj Din 10*——. Mlekin zavoj m sli Din 10-—, veliki Din 16 -. Poštnina od 8—10 Din. Prodaja Drogerija Ivan Kane. Ljnbljana-NebottiRik BISTER FLUID J^S—K lil «*Mai 6» Mu «* » i£u»«t 6*»». £jb*J» w»j«a pmaU* t, i. •Hrt-sn i^issit: Hmikiunfc MH- »T-ms J vn jj kalim idtra**. ;» uau. «398— ia g *rr>- 3u a orna*. LnJic a »■ni sa farmrt«. acr—«Mi 'j«>>4Mi n i*>ii* Ij. m is Jii »atiia C. a s-a* ut «Arai»ai t x-. ,« saa.ws — J»« m. tmn