Dopisi. lz Savinjske doline. (0 u r a d n i j a h.) Pred kratkim je dobil neki kmet iz aodnije poklic k neki obravnavi, ae ve, da kakor je že navadno, v nemškem jeziku. Kmet pogleda ia pravi, zakaj mu v slovenskeni jeziku ne dajo, ker nemško ne razume. Sodnijski aluga mu na to razlaga, da v aodnijah oatane nemški jezik na večne čase uradni jezik.in še mnogo drugih neumnosti. Kmet je letal s tem sodnijskim poklicem od hiše do hiše in še v soaednjo vaa, da bi mu kdo to nemško piaarijo^razložil.^Vjel je nekega »kunštnega^j^fevljarja, ;ki mu je nekaj tolmačil, česar sam ni razumel."t Se^ve^da mu je kmet za to modrijanost moral nekaj litrov dobre starine plačati. Obravnavaje bila, pa brez našega kmeta, zakaj'? Tiati ,,kunštni" čevljar mu je vse sorte neumnostH pravil, iu naš kmet ni vedel, kedaj ima v sodnijo iti. Kdo je škodo imel? Kdo drugi/.kakor ta ubogi kmet. Pa zakaj? Zato, ker mu aodnija ni alovenakega piama poslala. Kmetje slovenski, marsikateremu iztned Vas ae je že enako"godilo in se še godi. Bodite toraj pametni in storite v prihodnje tako, kakor Vam danes tukaj svetujem. namreč, ako dobi eden ali drugi izmed Vaa iz kakega c. kr urada, naj že bo sodnija ali davkarija. glayaratvo ali kateri drugi urad, kakšno pismo v nemškem jeziku, naj ga sicer tokrat vzprejme proai ga potem pa v s 1 o v e n s k'e m jeziku. Ako bi ae pa uradnik ali kakšen pisar temu uatavijal, pa recite: ,,Kako ae glaai 19. člen osnovnih poatav?" Vsaki urad v našej lepej državi nam mora v n aš em ;'matern em jeziku vaa potrebna piama napraviti. To želijo tudi naš avitli cesar, ki vae avoje narode enako Ijubijo. Če mi ravno taka bremena noaiti moramo, kakor drugi narodi avstrijaki, zakaj bi ravno tistih pravic ne imeli ? Kdor bo te vrate čital, naj tudi drugim svojim aosedom to pove, da ne bodo tako varani, kakor je bil naš kmet. Ako pa kdo še vee poduka o tem želi, naj se obrne na uredništvo ,,Slov. Gosp.", ki bo gotovo rado vae potrebno storilo. Ne udajmo ae! Ciril. Iz Šoštanja. (Svoji k svojim!) Kolikokrat ae poudarja, priporočuje v narodnih društvih, po čitalnicab, pri volitvah in drugih različnih priložnoatih zgoraj navedeno, zlato naSelo, a kako redkokrat ae izvršuje v dejanskem življenji! Evo prav aijajen dokaz! Da se nahajate v našem trgu dve atranki, slovenska in nemčurska, to je itak znano od zadnjili obč. volitev. Da smo propadli Slovenci, to je tudi znauo, a videlo se je jasno, da prej ali slej bode zapel nemčuraki stranki mrtvaški zvon, to je le še vprašanje časa. Po nearečnem izidu volitev sporaznmela se je alovenska stranka, da ae hoče v bodoče atrogo držati zgoraj napominjanega načela ,,Svoji k avojim" ter tako pokazati nemčurjem Šoštanjakim, da Slovenci brez njih lahko izhajajo, težje pa nemčurji brez tilovencev. In rea kmalo ao se začeli pritoževati nemčuraki krcmarji, trgovci in obrtniki, kaj da več k njim ne zahajamo, kaj ao se nam tako ailno zamerili itd. A značajni domoljubi niso se dali pregovoriti, niso odstopili ne za laa od atorjene obljube, besede dane. Toliko sramotnejše pa je za nekaternike, ki nosijo vedho avoje rodoljubje na jeziku, v društvu navdušeno govore, da mora biti načelo: ,,Svoji k avojim" vaakemu aveto, sami pa brez vsacega pametnega vzroka k nemčurjem zahajajo, kakor da bi res brez njih živeti ne mogli. Taka nedoalednost, da ne rečem brezznačajnost, ae je že in se še bode mašuevala^ žal, da le narodu na škodo ia nečast. Nihče ne more dvema si nasprotujočima gospodoma služiti. Ostanimo vstrajajmo pri avojih prayih načelih, proč s polovičarstvotn, z grdečo nas ,,šviga-švagostjo" in apoatovanja nam tudi naši naaprotniki ne bodo mogli odreči. Še, nekaj imamo na arci, kar naa vže dolgo teži. Težko nam gre beaeda iz peresa, a mora na dan. Kedo bode dvomil, da je duhovščina Saleške doline vaeskozi narodna? Saj je vsekdar atala in še atoji na braniku v prvi vrsti, ko je šlo za pravice naroda. Vaekako čudno se nam torej dozdeva, da ae že ni navelieala podpirati obrtnika, ki ni iz našega tabora, ne ,,naše gore liat", moža, ki bi bil lahko s avojim upljivom mnogo narodu na korist, ki je med Slovenci obogatel, a je SIovence vaekdar v odločilnem trenotku zapuatil. Mi menimo Kriat. Kerna, svečarja v Šoštanji. Nismo še pozabili, kako nečuveno je njegoy pomagač Striny o čaau volitev proti Slovencem agitiral; ali po naročilu svojega šefa, to nam ni znano, a to vemo izveatno, da z dovoljenjem in vedenjem njegovim, kar zadoatno osvetljuje stališče mojstra samega. Da-ai rodom Kranjec, in obeuje večinoma s Slovenci, vendar je dal — vaaj tako z nekako radostjo nemčurji pripovedujejo—' g. Kern pri štetji zapisati ,,nemški jezik" kot obcevalni. Čemn ae več dokazov? Skrajni eaa je toraj, da vsa č. cerkvena pred- stojništva store odločilen korak v tej zadevi, ter g. Kernu stavijo pogoj — ali ¦— ali —. Tako bode vendar enkrat primoran svojo ^barvo" spoznati, duhovščina pa je dokazala dejansko, kaj pomenijo beaede: ,,Svoji k svojim". jIz Celja. (Dijaška kuhinja.) Tej domoljubni napravi so darovali v času od dae 24. julija do konca leta 1890. ti le gg. podporniki: Urek, župnik na Polzeli 5 fl., dr. Alb. Poznik, c. kr. notar v Novem me8tu 1 fl. 20 kr, Celjaki maturantje od leta 1870 12 fl., dr. J. Glančnik, advetnik v Mariboru 5 fl., Andrej Elabacher, trgovec v Laškem trgu 5 ŁL, F. Cajnkar, c. kr. sod. pristav v Laškem trgu 2 fl., dr. Rudolf, odvetnik v Konjicah 5 fi., goapa Joaipina Prua v Konjicah 5 fl., Norbert Zanier, trgovec v Št. Pavlu 5 fl , dr. Gvidon Srebre, odvetnik v Brežicab. 6 fl.., J. Jeraj, kanonik v Žalci 5 fl., Vilibald Venedig, župnik v Središči 2 fl., Ferdo Roš, velepoaeatnik v Hraatniku 2 fl , dr. Martin Matek, prof.bogoal. v Mariboru Krušič Jakob, župnik v Št. Andražu 2 fl., goapa Marija Potoč-in na Zidanem mostu 5 fl., J. Janežič v Grižah 3 fl., Jožef Matob, bivši župnik v Galiciji 2 fl., Vilhar Iv. v Ljubljani 5 n., Planinšek Jakob, deficijent v Neu-Algeradorfu 2 fl., J. Kozinc, prov. v Koatrivnici 2 fl., Fran Zdolšrk, župnik v Solčavi 5 fl,v Kupljen Anton, c. kr. notar v Crnomlji 2 fl., Sepic Iv., trgovec v Konjicah 5 fl., M. Ogorevc, trgovec v Konjicah 5 fl., Fiacher Anton, župnik v Dolu 2 fl., Slavno županstvo na Vranskem 5 fl., Miloa Landetov 2 fl., Turnšek Anton, trgovec v Nazaretu 5 fl, Slavna občina Šmarije pri Jelšah 5 fl., dr. Celestin, kr. profeaor v Zagrebu 5 fl., Ferdo Jahn, župnih v Št. Petru v Savinjski dolini 5 fl, Slavni okrajni odbor v Gornjem gradu 50 fl., Mat. Vrečko, župnik v Ponkvi 5 fl., Alojzij Kreft, župnik v Kalobji 2 fl., J. Ogrizek, kapelan v Št. Juriji pri juž. žel. 1 fl., Slavni okrajni odbor Vranaki 10 fl., Železnik Jakob v Trbovljah 1 fl., Kral Neža v Trbovljah 1 &., Dimnik Ana v Trbovljah 3 fl. (Dalje prih.)