РоЯМпа phíeui т getnlfli Leto XL št. Ljubljana, torek 15. aprila 1930 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din. za inozemstvo 40__Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefca št 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne -vračajo. — Oglasi po tarifu. Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. — Telefon št 3122. 3123. 3124, 3125, 3126. Eneeratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon šl. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulic« _ št 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št. 105.241. V Londonu sestavljajo besedilo dogovorov Z dogovori je ustvarjena podlaga za izstavitev tekmovanja v pomorskem oboroževanja London, 14. аргЗа, AA. Delo odbora ib± redakcijo sporazuma na pomorski lazorožřtvem konferenci je v soboto m v nedeljo zelo napredovala. Ker pa ima redakcijski odbor rešiti več težkih vpra-saLukeor in »Narkipo , Miliš Vlatkovic. Zakaj je izvršil samomor. slej še niso mogli dognati, ker je bilo znano, da je ž;vel srečno, da je bi! bogat in da ni imel prav za prav nobenega vzroka za nasilno smrt Poklonitvena deputacija bivših radicevcev Beograd, 14. aprila, p. Program prihoda nove poklonitvene deputacije hrvatskih se-ljakov v Beograd je že definitivno določen. Deputacija, ki jo bo vodil bivši podpredsednik nekdanje HSS Karlo Kovačevič, bo sprejeta v avdijenci od kralja 22. aprila ob 5 popoldne. Deputaciji bosta na razpolago dva posebna vlaka iz Zagreba. Bolgarski listi o tekmi Jugoslavija -Bolgarija Sofija, 14. aprila AA. Sofijski listi prinašajo poročila o nedelj.sk: nogometni tekmi med Bolgarijo in Jugoslavijo v Beogradu. Listi naglašajo, da se ie ob tej priliki v Beogradu svirala bolgarska državna himna. Bolgari da b: bili morali postaviti za to tekmo boljše moštvo. >;Zname« vprašuje. zakaj da se niso postavili v reprezentanco oni dobri igralci, ki iih ima Bolgarija. List se nada. da bo poraz imel tudi dobre posledice. »Mir« pravi, da bi Bolgari potrebovali za svoj nogomet dobre trenerje in da ie treba paziti na razvoj bolgarskega športa, list »Pladne« pa piše. da je rezultat za bolgarski nogoiaiet katastrofalen. Angle modro ШШ visoke stopnje 98/100% si lahko nabavite pri: Eksportno in importno d. d. „Koloniale" d. d. F. Ledick} in drng ZAGREB - - -v" i- , Ъх/Л-^Ь Zalivala Za številne izraze sočutja ob izgubi našega srčnoljublienega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda Ivana Sirka posestnika in mesarja se tem potom zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so z nami čutili ter pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti. IVIodne predmete pretestno Izbiro kravat, lepe, fine srajce In perilo sploh, ovratnike, nogavice za gospode pri E. LUKIČ у Stritarjevi ußcL Žalostna slika pogorišča L T. de Krabbe član sekretarijata Društva narodov v Ljubljani Društvo za pospeševanje ciljev Društva narodov in akademski klub za Društvo narodov javljata vsem članom m prijateljem, da bo g. de Krabbe, oficijelw zastopnik Društva narodov na proslavi lOIetnice Lice narodov v Zagrebu, prisostvoval informativnemu sestanku drevi ob 18. v francoskem institutu (Narodni dorn). Svrha sestanka je. da г. Krabbe spozna vse ljubljanske prijatelje Društva narodov in da nam obenem poda kratko sliko delovanja Društva narodov in sodelovanja naše države v tej instituciji. G. de Krabbe prtoada eni najstarejših odličnih farni 1'ij na Danskem. Dva njegova prednika sta bila danska podkralja na Norveškem. — G. Krabbe je bi! že leta 1920. član danske delegacije na prvem sestanku Društva narodov. 1921. leta je postal član glavnega sekretarijata Društva narodov. — V svojem delovanju ko-galno, ki je bila v nevarnosti da zgori. Rešili so jo le na ta način, da so jo od daleč polivali z vodo, dokler je končno niso potegnili v stran, ko so bližnja poslopja pogorela že do taL Kakih deset gasilcev je dobilo pri reševanju hude opekline. Enega, nekega Ziijana iz Otoka, so morali danes prepeljati celo v bolnico. Preden je minula dobra ura, je bil vdSfi del poprej cvetoče nasefeine spremenjen v eno samo pogorišče. Le z največjo požrtvovalnostjo je «asilcem s pomočjo dk>- 1 činov uspelo, da so rešili na skrajnem severnem in na najzapadmejšem konce vasi, kjer je neka i poslopij zidanih, vsega -rog 20 stavb. Vse drugo je pogorelo do tai. Zgorele so todS vse stvari, ki яо jih sprva rešili i» gorečih poslopij ш raosdi na prosto. Lepi uspehi „Kola jugoslovenskih sester" Ljubljana. 14. aprila. Na cvetno nedeljo popoldne se ie vršil v dvorani DZ IX. redili občni zbor Kola jugoslovenskih sester pod predsedstvom dvorne dame ge. Franje Tavčarjeve. Občni zbor ie v splošnem prav dobro uspel ter je podal zanimivo siiko o delovanju te organizacije na prosvetnem, socijalnem tn humanitarnem polju. Vztrajne kolašice sr lahko Donosne na svoie delo za siromašno deco. Na p redi 02 predsednice je občni zbor poslal vdanostno brzoiavko Nj. Vel. kralju in kraljici, kakor tudi brzojavni pozdrav svoiim srbskim tovarišicam. Poleg ljubljanskih in okoličanskih članic so se udeležile zbora v lenem številu del. podružnic iz Kranja. Škofje Loke. Kamnika. Ptuja. Za-eoria ob Savi. iz Most in Štepanje vasi. Acilna m požrtvovalna tajnica га. Mira Enge Ima nova ie podala prav izčrpno in zanimivo poročilo o delovanju centrale in posameznih podružnic Kola jugoslovenskih sester.. V toplih besedah se je najprej spominjala pokoine ее. Ane Wiesel, ki ie v Šiški organizirala lepo število požrtvovalnih in marljivih članic. »Kolo« šteje seda* v Sloveniji 28 podružnic, od katerih so vse prav delavne. Mnog m sirotam v Ljubljani řn na deželi so priskočile na pomoc z darili in obleko. Skrbele pa so tudi za bolno sirornas.no deco. »Kolo« šteje sedaj 7185 članic. Lani ie »Kolo« organiziralo materinski dan ter je bilo oddanih nad 4000 odkupnih znakov. Stalno zanimanje go.ii »Kolo« za napredek feriialne kolonije, ki omogoča revni deci odd h ob morju. V Omišlju je bila lani deca na počitnicah v treh skupinah. Bilo je v ferijalni koloniji 182 otrok, med temi 34 brezplačno. ostal; so za preskrbo prispevali od 100 do 500 Din. »Kolo« je v ferijalni koloniji podpiral tudi so-ciialnopolitičff urad mestnega urada s podporami in dejansko. S pomočjo mestne občine ie bilo »Kolu« omogočeno, da je bilo za kolonijo kupljeno posebno poslopje v Kraljeviči, kamor bo letos poslana mladina na oddih. Druga velika akcija »Kola« je bila božična obdaritev siromašne dece v Ljubljani in po važnih industrijskih in drugih kraiih na deželi. Za božične praznike so sestre nabrale okoli 20.000 Din. V Ljubljani in drugod ie bilo obdarovanih 233 otrok. Siromašnim družinam — 25 po številu — Je »Kolo« naklonilo t ude denarne podpore řn živila. Stalno podpira »Kolo« 1 marljivega dijaka in eno siromašno družino. Prodaja oljk ie lani donesla prav lepe rovce. Dobiček je bil namenjen za ferijal-no kolonijo. »Kolo« goji tesne zveze z vsemi ženskimi društvi v Sloveniji in v državi. kakor tudi z inozemstvom, osobito s Češkimi ženami. Ga. tajnica ie nato v vseh podrobnostih poročala o delovanju vseh 28 podružnic. Zelo agilne so podružnice v Kranju. Škof j i Loki. Ptuju. Celiu. na Rakeku in v Grahovem. Marenbergu. Dravogradu, Cerknici, Dolenji Lendavi in še mnoge druge. Celjska podružnica ie za ferijalmo kolnijo kupila »Narodni dom« v Bakaracu. Nakupna pogajanja ie vodil brezplačno odvetnik dr. Sernec Celjska občina pa je naklonila »Kolu« 10.000 Din. Prav marljive in delovne so podružnice v obmejnih krajih, tako na Rakeku, v Cerknici in Grahovem. Naše učiteljice zelo nesebično delujejo v podeželskih organizacijah »Kola« ter prirejajo razne gospodinjske iti druge tečaje. Svoie nad eno uro trajajoče poročilo je sra. tajnica zaključila s pripombo, da prihodnjo cvetno nedelio praznuje »Kolo« svoio desetletnico ter je nasvetovala. da bi se izdala ob tei priliki spominska knjiga. Občni zbor ie vzel poročilo ge. tajnice z odobravanjem na znanje. Nato je blagainičarka ga. Vita Zupančičeva podala pregledno poročilo o denarnem poslovanju »Kola«. Na predloge preglednice računov se. Maše Gromove je občni zbor izrekel razrešnico in zahvalo obema društven"ma funkcijonarkama. Pri volitvah ie bi! izvoljen z malimi izjemami stari odbor s predsednico dvorno damo go. Franjo Tavčarjevo na čelu._ Praško šunko različne delikatese in pristni kraški Teran nndi F. К НАМ, Miklošičeva cesta štev. 8 Zaključno predavanje društva „Soča" Ljubljana, 14. aprila. Društvo »Soča« je imela prošlo soboto »animiv i-n zelo animiran zaključni večer ietošnje zimske sezije. Društveni blagajnik g. Sfiligoj je uvodoma omenjal, da je današnje predavanje 14. jai obenem poslednje v letošnji seziji, pozdravil predavatelja in otvoril večer. Predaval je g dr. Franta Mis o duševni higijeni človeka posebno pa otrok v domači in šolski vzgoji po ameriškem načinu, kar je osebno proučil na svojem potovanju po Ameriki. Društveni predsednik g. dr. D. Puc se je govorniku s kratkim, jedrnatim govorom zahvalil v imenu društva »Soče« in pripomnil, da je društvo postalo po 10 letin б voj ega obstanka prava ljudska univerza, ki je imela v tem času nad 200 izbranih predavanj različnih panog znanstva naj-odličnejših predavateljev, katerim se prav iskreno zahvaljuje. Društvo je po lOlet-nem obstoju močno m čilo, zavedaioC se svoje kulturne misije v korist članstva in naše narodne skupnosti sploh. Njegovemu duhovitemu govoru je sledilo dolgotrajno odobravanje, kot izraz zahvale za njegovo plemenito požrtvovalnost T korist društva. G. Sancin je obrazložil nekatera ameri-Eka higijenska pravila v tako lepo zamišljenem humorističnem smislu, da je bila dvorana polna smeha. Med poedinimi govori so prav ljubko deklamirali sinko m hčerka g. Klavora in gdč. Podbrščkova. Navdušenje in veselo razpoloženje pa je Se povečalo krasno umetniško proizvajano petje oddeüka gledaliških pevcev, iki j"e trajalo kasno v noč. Večer je bil zelo poučen, zanrmtv in zabaven — ras lep zaključek letošnjih večernih prireditev. i Crozdna semena SAŠA STABE, Mengeš. Zahtevajte cenik. J „Bremen" - kralj morja (Najnovejša filmska premiera ZKD) Za Velikonoč prinaša ZKD ljubljanskemu občinstvu popolnoma nov. pravkar dogo-tovljem íilm. to je v teh dneh ba« zelo aktualen. Rim nosi naslov »Bremen — najhitrejši Lioydov Drek°oceanski veleoarnik« in nam popisuje srradrnio takega morskega velikana od prvega početka do zadnjih faz. nato splav m prvo njegovo vožnjo iz Evrope v Ameriko.— Zanimivo je, da je bil oarnik Bremen deležen odlikovanja za najhitrejšo vožnjo in predel takozvani »Modri trak«, dokler ea ni za nekaj minut prekosil pred nekaii tedni parnik »Evropa« od iste družbe. Film ie snemala berlinska Ufa. — Predočuie nam luksus na ladji — udobne kabine, spalnice, obed nice. igralnice, telovadnice, velike kopalnice, prostor za promenado Ladja ima nadalje prostor za pristajanje letal, dvorano za prirejanje koncertov. gledaliških predstav itd. V prvem delu pa vidimo, koliko rok in koliko truda je stala gradnja modernega plavajočega mesteca. Ker ie ta film prv; svode vrste v Ljubljani. bo Prav gotovo vzbudil vseobce za-nimanje občinstva._ Solitaire najpopolnejše čistilo za čevlje ш usnje vseh vrst m barv. Požigalka iz Arclina obsojena Celie. 14. aprila. V soboto ob 17. se le vršila pred tričlanskim senatom, v katerem so bili s. ap. s. Levičmk, s. o. s. dr. Bavdck ir. s. o- s- dr. Dolničar, na celjskem okrožnem sodišču razprava proti 28 letni posestnikovi hčer Justini Vrečko iz Arclina pri Voir.iku za radi požigov, ki jih je izvršila oziroma nameravala izvršiti v decembru 1928. in v januarju 1929. v domači vasi. Državno tožilstvo je zastopal dr. Rus, obdolženko ie zagovarjal odvetnik dr. Juro Hrašovec V okolici Voj nika pri Celiu je v decembru 1928. in v januarju 1929. izbruhnila več požarov, ki so bili dokazano pod tak njeni. Tako je nastal dne 5. decembra 1928 ogenj v kozolcu posestnice Roze Jesenko-ve v Arclinu. Kozolec je zgorel do tal. Istotako je pogorelo popolnoma gospodarsko poslopje Jožefa Vrečka na Silvestrovo 1928. in nato 14. januarja 1929. gospodarsko poslopje Martina Vrečka, oboje v Arclinu. Pravočasno pa je bil opažen podtaknjeni ogenj 12. decembra 1928. v kozolcu Franceta Ločnikarja in 15. decembra v gospodarskem poslopju Martiina Vrečka Obdolženika ie precej omeiena in nevra-čunljiva ter svoio krivdo v polni meri priznava. Nekaj časa je v preiskavi trdila, da so jo napeljali k požigom njena sestra, njen brat in še neka druga ženska. Pozneje pa je to obdolžitev zopet preklicala Ofbsojena je bila na dve leti strogega zapora in na povračilo stroškov, po prestani kazni pa pride za dobo 3 let pod zaščitno nadzorstvo. Zanimivosti iz Dravinjske doline Poljčane, 11. aprila. Minule dni je bila pri naišem zdravniku izvršena neobičajna tatvina. Peljal se s kolesom k nekemu bolniku v sosednji trg Studeníce. Ko je svoj posel opravil in se že vračal proti domu je še mimogrede stopil k gostilničarju g. Wirthu. Kolo in na njem ročno torbico z nekaj najpotrebnejšimi zdravilnimi inštrumenti ter zdravili v njei. pa je prislonil zunaj pred vrati Nemalo se ie začudil kratek hip nato, ko je prišel ven in ni bilo o torbici ne duha ne sluha. Kako ie tatič potem v kakem skritem kotičku strmel nad predmeti v njej. ki bržčas zanj nimajo vrednosti, si lahko mislimo. In kai bo počel s torbico, ki je vsa prepojena z iodovim in lizolovim. duhom, nam ie tudi uganka. Zdravnik pa ie oškodovan za kakih 800 Din. Orožnikom se navzlic takojšnji poizvedbi ni posrečilo izslediti tatu. V četrtek ie bilo tu ves dan živahno vrvenje. vriskanje in prepevanje, da so mnoge že kar ušesa bolela. Od vseh strani so prihajali vozovi, polni veselih rekrutov, med njimi pa so bile tudi ženske in seveda harmonikarji. Orožniki so imeli z nekaterimi precei opravka, vendar se je nazadnje vse dobro izteklo. Posebno korajžo so kazali oni iz oddaljenejših krajev. Naravnost ganljiv ie bil prizor, ko je neki fant na kolenih prosil svoje dekle, nai ga v tem času ne zapusti. K vojakom so odšli te dni tudi trije člani našega pevskega odseka, ki jim ie priredil na predvečer v slovo in srečno vrnitev lepo odhodnico. Koncem marca se ie vršil v Slovenski Bistrici občmi zbor trgovskega gremija za nsr> okraj. Med drugim so bili izvoljeni tudi delegati za jugoslovenski' trgovski gre-miialni kongres, ki bo maja v Kočevju Zastopal bo kraje Polfjčane, Pekel. Lušeč-ka vas. Studeníce ter Makole poleg načelnikov g. Kaca iz Slov. Bistrice še g. Franc Kavčič, trgovec v Studenicali. Mladinska igra »Desetnik in sirotica«. napovedana za cvetno nedelijo. bo vprizorjena po Veliki noči. Vremensko poročilo meteorološkega zavoda v Ljubljani 14. aprila 1930. (SteviJke za otnačbe «raja pomenijo: 1. Cas opazovanja, 2. stani« barometra, 3 temperatura. 4. relativno vlago v %, 5 smer из brzino vetra, 6. oblačnost 1—10. 7 padavine v mm) Ljubljana: 7, 744.5, 8.9. 88, —, 10, dež, 4.9. Maribor: 7, 743.4, 10.7, 85, S2. 10. — Zagreb: 7, 744.4, 13. 75. SE2. 9. dež, 0.5. Beogtad: 7, 748.6, 15, 58, SE 10, 1, — Sarajevo: 7, 749.4, 11 65. SE 10. 10, dež, 2.0. Skopi je: 7, 755.7, 11, 75, W2, 6. —. Split: 7, 748.3, 14, 85. SE14, 10, nevihta, dež. 0.4. Solnce vzhaja ob 5.17 zahaja ob 18.44. luna vzhaja ob 21.56, zahaja ob 6.3. — Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 126. najnižja 8.2. Najnižja temperatura: v Mariboru 9, v Zagrebu 12. v Beogradu 14, v Sarajevu 11, v Skopi ju 5, v Splitu 13. Dunajska vremenska napoved га torek: Negotovo izpremenljivo vreme, v severnih Alpnh deževno, na nekaterih krajih mogoče za Masiranje s Creme Simon ie obraz božanje. Ker ni ne suna ne mastna nego popolnoma voljna, naglo prodre v Kožne znojnice. ČRĚME SIMON oživlja vrhnji del kože, ie napravi voljno in povzdigne naravni lesk vaše polti. Kacin uporabe: Razgrnite jo po še mokri koži potem, ko ste napravili toaleto. Masirajte nalahno, da prodre v znojnice, potem pa osušite z brizačo. PUDER & MILO SIMON - PAIUS S S i s KULTURNI PREGLED Josef Pekař (Spisano za sJutro«). 1'raga, 12. aprila. Dance je doživel svojo »petdesetletnico dr. Josef Pekař, profesor češkoslovaške zgodovine na Karlovem vseučilišču v Pragi, ki ga splošno priznavajo kot najpomembnejšo osebnost v sodobni generaciji čeških zgodovinarjev, Pekař pomeni za sedanjo generacijo to, kar je bil prejšnji njegov veliki učitelj Jaroslav Goli in kar je značil za starejšo, preporodno generacijo oče češke hi-storiografije František Palacký. Pomeni propagatorja novih znanstvenih smeri in močnega idejnega pobudnika v celotnem češkem narodnem življenju. Pekařev pomen ее v smislu dobre češke tradicije ne izčrpuje zgolj z njegovim znanstvenim delom; ta zgodovinar marveč posega naravnost v sodobno zgodovino kot idejni tvorec in představiteli svojevrstne miselne smeri, ki zavzema v češkem intelek-tualne-m življenju pomenljivo mesto. Pekař dosihmal ni spisal velikega sintetičnega dela ki bi obseglo vso češko preteklost (izvzemši pregledni srednjeveški učbenik »Dějiny československem iz 1. 1922. ki je najboljši izmed dosedanjih orisov češke zgodovine). Toda njegove široko zasnovane monografije obsegajo vse zgodovinsko življenje češkega naroda, od njegovih prvih kulturnih pojavov do današnjih, še žgočih dni, torej več ko tisoč let. Začetkom češke zgodovine so posvečene njegove študije o legendah prvih čeških svetnikov kneza Vaclava in Ljudmile: z njimi je rehabilitiral najstarši, res češki zgodovinski vir, Kristiánovo legendo iz 10. stoletja (»Nejstarši kronika česká 1903r, Die Wenzels — und Ludmila Legenden und die Echtheit Christians, 1906), Na tej osnovi je za lanske milenijéke slavnosti kneza Vaclava orisal zgoščeno sliko čeških kulturnih začetkov, ki jo najdemo v njegovi knjigi »Svaty Václav.« Z vprašanji zgodnjega srednjega veka se bavi tudi njegov polemični spis proti brnskemu profesorju B. Brethol-zu j-Bretholzova odkritja, ali od katerega časa bivajo Nemci v naši domovini?« (1922). V vseh pisih je Pekař posvetil nenavadno pozornost vprašanjem socialnega in gospodarskega življenja ter analizi sta-ročeške družbe sploh. Z njimi je prof. Pekař postal vprav pionir novih smeri češkega raziskovanja, ki jih zgovorno zastopa z vseučiliške katedre s predavanji o češki socialni in gospodarski zgodovini in s kritičnimi razpravami v jčeškem Časopisu historickém«. Mlajšemu srednjemu veku je posvetil Pekař svoje disertaci jsko delo o kandidaturah češkega kralja Přemysla Otokarja II na cesarski prestol (1892), v najnovejšem času pa je skušal s tridelnim, širokozasno-vanim spisom o vodji husitskih vojsk Janu Žižki (tretji del izide letos) podvreči smeli reviziji dosedanje nazore o husitski dobi, ka jo je Palacký nekoč postavil na vrhunec češke zgodovine. To zadnje in najnovej-Pelatfevo delo je vzbudilo na češkem že potrai, ko je izšel prvi zvezek, nenavadna pozornost, pa seveda tudi rodovitne polemike, iz katerih se poraja zares novo pojmovanje slavne husitslke epohe. Z njim v zvezi nastopa tudi novo pojmovanje nekdanjega in sedanjega češkega življenja, у katerem je videl Masaryk češko reformacijsko prizadevanje kot osnovno vprašanje češkega naroda. Največji del svojega zgodovinskega dela je Pekař posvetil delogorski dobi, ki pomeni v češki zgodovini usoden razvojni mejnik, naj jo potem že merimo s kulturne ali s socijalne strani; tu je tudi začetek poloma češke državne samostojnosti. Češko vprašanje belogorske dobe je orisal Pekař v svoji veliki habilitacijski monografiji »Dějiny valdštejnského spiknuti« (1894), ki po srečni spojitvi analitične metode s pesniško izdelano sintezo predstavlja vprav klasičen vzor češke historiografije. Gospodarsko in socialno je orisal to dobo v dvodelni »Knize o Hradu Kosti« (1910 in 1911) in r študiji »Češké Katastry« (1915); kte zopet odpirajo češkemu zgod ovinskemn raziskovanju nove poti in vodijo tndi k bi-strejšemu notranjepolitičnemu spoznavanju. Cel-Чпо belfwonsko dobo je Pekař orisal ▼ vrsti krasnih poglavij, ki jih je sintetično strnil v knjigo :»Bila hora« (1921). Problemu češkega narodnega propadanja eo posvečene njegove »Tři kapitoly o ev. Jarní Nepomuckem« (1921), v katerih Pekař temperamentno brani narodni pomen ae poka-№šVp nobelogorske družbe. Preporodna doba « začetki novega politični ga življenja na Češkem je oriean.n ▼ krasni Pekařevi monografiji o »očeta naroda« Františku Palackému (1922). Ta Študija i" Tripeln рркагя že v vprašanja žive sedanjosti. kjer je večkrat trčil z drugim vodilnim duhom češkega kulturnega Svijenja, T. G. Masarykom. V sporih med obema je üb za umevanje češkega vprašanja, za do-umetja duha češke zgodovine, ki ga je Masaivk videl v reformaciji m ▼ humanističnem prizadevanja. Pekar pa predvsem v naiodni ideji in državnopravni tradiciji. Ti spori, ki so v času zadnje faze češke zgodovine po osvoboienju zopet oživeli, ее zrcalijo v Pekařevih episih »Masarykova filosofie českvh dejin« (1912) in »Šmyel če-Л-vh dějin. O novy názor na české dějiny« (19291 Borb za češko samostojnost se je Pekař udeleževal kot zgodovinar tako. da je s krasnimi članki dvigal in bodril narodno zavest. Ti članki so zbrani v dveh zvezkih »Z české frontv« (1917 in 1918). Ostali bodo trajen dokument o sodelovanju češke biete» riografije pri osvobodilni akciji. Vprašanje vojne krivde in avstrijske razmere pa je Pelkář premotril v knjigi »Svetova válkat (1921). S tem pregledom pa seveda ni izčrpanj vse Pekařevo zgodovinsko delo. V njem zavzemajo dosedaj še neprecenljivo meeto njegova sijajna vseučiliška predavanja, s katerimi je zanesel v raziskavanje češke zgodovine nov nemir in zbral okrog 6eb<* celo šolo vdanih učencev, ki nadaljujejo na poteh, ki jih je bil Pekař zarisal. Nič manjše niso njegove zasluge z organizacijo Historičnega kluba Karlove univerze, prav tako Pekařevo uredniško delo pri »Češkem Časopisu Historickém«; ki mu je dal z Gol-lom. Šusto in Krofto vred znanstven značaj in evropsko višino. Vrhu vsega tega se Pekař odlikuje v češkem narodnem življenju kot ostro izoblikovana osebnost, ki zastopa svoje mnenje brez ozira na levo ali desno ln tudi brez ozira na lastno korist, ker ima vedno pred očmi samo interes svojega naroda. Pekařů zgodovina ni samo katederska znanost marveč pripomoček k spoznavanju narodnega bistva in živa služba narodnim vzorom. Zato se Pekařev glas razlega kakor gl a narodne vesti, kadar gre za reševanje načelnih vprašanj narodnega razvoja, ali če pridejo narodni interesi v pogibeljni pol žaj. Že kot mlad docent ie smelo odgovoril na barbarski napad berlinskega profesorja Mommsena na Čehe, med vojno je zgovorno branil češke pravice proti Dunaju, рю vojni pa je zopet neustrašeno opozarjal na nevarnosti, ki iih je videl v nekaterih pre tiranih reformah mlade države Tako je postal Pekař skoro da nekak simbol starih čeških tradicij, ki jih brani z ognjevito zgovornostjo in я prepričanjem rodoljuba, ki je z vsem svojim srcem zvest narodu. Izven Češke Pekařevo ime nI preveč zna no, saj pa tudi njegovo zgodovinsko delo ne sega preko ožjih meja češke narodne zgodovine. Toda če hoče tujec spoznati zgodovinarja, ki predstavlja narodno bistvo v vsej njegovi polnosti, tedaj ne bo našel nobenega, v katerem bi bilo toliko jedrnatega češtva. kakor ga ie v Josefu Pekaru. Dr. Karel Stloukal, docent Karlove univerze. Gostje v naši operi V soboto zvečer j'e ▼ spevoigri »Pri treh mladenkah« gostovala gďč. Lubejeva, zagrebška operetna subreta v ulogi Hanerl, v nedeljo pa v >Hofmanovih pripovedkah« zagrebški tenorist gosp. Vičar. Nahajamo se morda trenotno v najtežjem času nase opere. Zmanjkalo nam je repertoarja, nimamo pevcev, pomlad je, ljudje gredo radi na iz-prehode. Da vsaj nekoliko poživi interes publike do opere, je uprava primorana delati z gesti. Z obema: z gdčno. Lubejevo in gosp. Vičar jem ima precejšnjo srečo, kajti oba sta pevca nadpovprečnih kvalitet. Hanerl gdč. Lubejeve eicer ni bila senzacija, toda ker je operetno gostovanje pri nas, kjer smo vajeni videti v tej stroki бкогэ vedno iste osebe, novost, je njen nastop bil vsekakor že zaradi primerjanja zanimiv. Gdč. Lubejeva je simpatičen pojav, njena igra je precej skromna, njen glas pa je prijeten, v vseh legah dovolj izdaten in dokaj šolan. Pevka ima vse pogoje, da se bo v bližnji bodočnosti krepko uveljavila. Schuberta je pel gosp. Mohorič, na katerega ramenih v zadnjem času leži veliko breme. V znani svoji skromnosti, veliki ambiciji, še večji pridnosti je našemu operetnemu in opernemu življenja velika opora, ki jo je treba podčrtati in primerno oceniti. V »Hofmanovih pripovedkah« je gosp. Vičar pokazal svoio precejšnjo igralsko spretnost ter e svojim mehkim prijetno bar-vanim, zvočnim, lahkotnim tenorjem dosegel pri, žal. le maloštevilno zbranem občinstva odločno prav lep uspeh. Močno, z veliko umetniško silo ie zagrabil svoje štiri uloge gosp. Križai. Stal je visoko nad vsemi svojimi sotrudniki tega тг-čera. Izčrpneje o njegovem nastopa v >Hof-manovih pripovedkah« sem že poročal. Tako gdč. Lubejeva, kot gosp. Vičar sta nam vedno dobrodošla gosta. Dokaz njihove priljubljenosti: topli aplavzi, celo pri odnrti sceni. Obe deli je dirigiral gosp. Mirko Polič. Dočim so si lansko leto operno vodstvo delili štirje gg. kapelniki, morata v zadnjem času to ogromno breme nositi le dva: gosp Polič in gosp. Neffat. Tudi lega ne smemo pozabili! " _f. LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20 Torek, 15. aprila: I. N. R. I. Izven Sreda. 16. aprila: I. N. Р. I Tzven. Četrtek. 17. aprila: I. N R. I. Izven. Petek, 18. aprila: ob 16.: I. N. R. I. Izven. Sobota, 19. aprila: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob nol 20. Torek, 15. aprila: Zaprto. Sreda, 16. aprila: Norma. Premijera. Četrtek 17. aprila: Zaprto. Petek, 18. aprila: Zaprto. Sobota, 19. aprila: Zaprlo. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Torek, 15.: Herman Celjski. Ab. A. Kuponi. Pismo iz Črnomlja Črnomelj 14. aprila. Bliža se majnik. Pred vojno so domača dekleta na Florijanovo aii na binkoštni ponedeljek redno vsako leto plesala стпо-meljsko kolo, sedaj pa se je ta stara, lepa navada popolnoma opustila. Treba bi bilo dati le malo vzpodbude, pa bi mladina zopet plesala domače kolo; saj melodija še ni pozabljena, ples pa tudi ne Mlaje (smreke) bomo pa 'etos tud» postavili Vinograde smo po večini okopali; da bi le pomiadanskih mrazov ne bilo. potem bi bila prva nevarnost že za nami. Sadje je v bujnem cvetju in prekrasen pogled se ti nudi, ko se pripelješ z vlakom iz Dolenjske skozi semiški predor v Belo Krajino Vsa semiška gorica in še daleč naokoli zaduhti v raznobarvnem cvetju. Vlomi po zidanicah, ki so bili zadnje čase pogosti in dovolj drzni, so sedaj ponehali; oblastem pa se dosedaj le ni posrečilo izslediti zločincev. Kljub padanju cen. se je lesna trgovina še bolj razvila. Vsak dan drdrata dva težka tovorna avtomobila, ki voz.ta les na postajo; pa tudi drugi domači in tuji vozniki si s prevažanjem lesa služijo kruh. Cestam se pa seveda pozna, da trpijo na močnem prometu in od težkih voz. Nova katastrska uprava bo nastanjena v poslopju »Posojilnice«, ki te dni preureja prostore za njo Tvrdka Koren gradi nove prostore, v katerih bo imela veleprodajo tobaka in soli. Občni zbor obrtniške zadruge za sodni okraj Črnomelj je bil dobro obiskan in izvoljen je bil zopet stari odbor s priljubljenim g. Josipom Fabjanom kot načelnikom. 107 za strope izdelujem z najmodernejšimi stroji in iz najboljšega marte-riala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji ceni. Jos. R. Puli, ^Ljubljana Gradaška nI. 22. Tel. 2513 a Ljubljana, Stari trg st. 30 in Tržaška 11 ža Velikonoč: čajno surovo maslo, kuhano iajno maslo, rozine, orehi ter sploh vsa špecerija najugodneje. Zastopstvo in zaloga izdelkov dobro znanega mlina F. Majdič, Vir. 5830 Številk ilustrirani га lista lahko razírešlj-emo sa ogled ara lahko kupite, kar potrebujete, sKoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah s posredovanjem Kreditne zadrug-e detajlnih trgovcev v Ljubljani, Cigaletova ulica 1. Gospe ie gospodične, sporočite г dopisnico svoj naslov opravi т Ljubljani, Prule št. 11. m шшш m Vas Radio - Balzam mi je kurja očesa in trdo kožo v štirih dneh popolnoma odpravil, za kar se Vam najtopleje zahvaljujem, piše: Mihael Heimbring, posestnik, Ponikve, p. Jesenice o. S. Dol. — Rešite se tudi Vi kurjih očes, bradavic, trde kože itd. — Lonček 10 Din (predplačilo) ali 18 Din na povzetje pošlje: R. Cotič, Ljubljana, VIL, Kamniška ulica 10 a. 5859 Hladilni га 4 tonski tovorni avtomobil, že rabljen, v dobrem stanju, kupimo. Ponudbo z navedbo cene jn dimenzije je poslati na: Tovarno cementa d. d. v Mojstrani. Sprejme se tudi za tovarniški laboratorij izobražen deček, posebno v računstvu in pisavi. 5852 Elektrotehnično velepodjetje řšče za blagovni oddelek verzi-ranega trgovskega URADNIKA jugoslovenskega državljana z znanjem srbohrvatskega in nemškega jezika. Ponudbe s curriculum vi-tae na Publicitas d. d. Zagreb, Gunduličeva 11, pod »Za-22.933«. Юоюшасе Testi * Izpremembe v železniški službi. Upokojeni so zvaničniki II. kategorije 1. skupine: Zirer Avgust in Stampfer Ivan, progovna sekcija Maribor glav. proga; Špa-capan Lovro, kurilnica Ljubljana II. gor kol.; Pogačnik Avguštin Jesenice; Kolšek Ivan in Kaukler Ivan, progovna sekcija Maribor glav. proga; Polaujko Rudolf, Ormož; Haber Josip progov. sekcija Maribor kor. proga; Hertiš Anion, Sv. Lovrenc na Drav. polju; Doleš Josip, Prevalje, Dreu Vincenc, Esich Mihaed vsi progovna sekcija Maribor kor. proga; Baš Franc Maribor gl. kol.; Vitez Anton, progov. sekcija Ptuj; Kralj Josip in Kramer Josip. Maribor glav. kol.; Ransšak Mihael pragov. sekcija Celje; Cerkvenik Gregor, progov. sekcija Zidani most; Frass Feriinand Račje F ram; Gosar Ivam in Hrovatin Ivan, progov. sekcija Ljubljana glav. proga; Bračko Josip, Soršak Valentin, Pragersko; Gomilšek Valentin, Poljčane; Pegam Ivari. Wieltscn Jožef, Kotnik Jožef, Hartman Matevž, vsi progov. sekcija Jesenice; Selin šek Jernej Tezno; Kögl Matija Hoče; Kos Anton, Slemendak Pavel, Robatsch Franc vsi kurilnica Maribor; Sbaschnik Josip, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.; OgrijeK Ivan, Celje; Dolesc Josip in Mre žar Franc Zidani most; Cerne Anton, Litija, Jezov-šek Franc, Kresnice; Husu Alojzij, Zalog; Gabrenja Franc, Rakek; Lombar Janez, Juvan Matevž in Kropar Ivan, Kranj; AM-jančič Josip, Kranjska gora; Oman Ivan Jesenice. * »Uradni list kr. banske nprave Dravske banovine« objavlja v 48. številki finančni zakon za leto 1930-31. ter uredbo o povračilu potnih in selitvenih stroškov državnih uslnžbenccv. * Otvoritev telefonskega prometa med Sv. Jurijesn ob južni železnici in centralama v Genovi in /Milanu. Pogovori v teh relacijah so se pričeli 10. t. m. in stanejo v relaciji: Sv. Jurij ob južni železnici - Genova 46.20 Din, v relaciji Sv. Jurij ob južni železnici - Milano 39.60 Din. * Kako morajo biti izpolnjene carinske napovedi k paketom za Italijo. Uradno se razglaša: Italijanska poštna uprava zahteva, da so carinske napovedi k paketom za Italijo najtočneje izpolnjene, TreDa je natančno navesti vsebino pošiljke, potlej bruto in neto težo ter vrednost vsakega predmeta. Po tej vrednosti je treba označiti vedno valuto, v kateri je vrednost izražena, na pr. lire. dinarji, zlati franki. * Razpisuje se mesto predstojnika pri pošti v Mojstrani (IV. r.) Prošnje naj se vlagalo do 19. t. m. na oblastno upravo v Ljubljani. Razpisana je pogodbena pošta Sv. Pavel pri Preboldu (2. red). Prošnje s prilogami nai se pošljejo na dravsko direkcijo pošte in tebe grafa v Ljubljani do 20. t. m. * Služba banovaiskega cestarja je razpisana za območje cestnega okrajnega odbora v Škofi i Loki in sicer cestarsko mesto za cestno progo Podboršt-Petrovo brdo. Interesente opozarjamo na razpis v 48. številki ^Uradnega lista kraljevske banske uprave Dravske banovine.« * Novi rudarski šoli. Ministrstvo za šume in rudnike bo otvorilo dve novi rudarski šol in sicer eno v Zenici v Bosni, drugo pa v Zaječaru v Srbiji. Soli imata svrho, da izobrazita rudarje za rudarske nadzornike. * Krst novega avijona. V nedeljo je bil t Zemtmu v tovarni avjjonov »Zmai« na svečan način krščen a v?jen »Naša nada«. ki ga je dr. Gedeon Dundjerski poklonil Udruženčn rezervnih a vij atiko v. * Za kruhom v Francijo. S posebno pogodbo, ki je bila sklenjena med našo via-do in Francijo, je bife določeno, da se smejo vsako leto večje skupine naših delavcev izselitj v Francijo, da opravljajo tamkaj poljska dela, da delaio v rudnikih in drugod, kjer se ne zahteva posebna strokovna kvalifikacija. Izbiranje delavcev vršijo borze defla pod nadzorstvom izseljenskega komi&arijata. Pripuščajo se samo povsem zdravi delavci. Letos je odšlo v Francijo približno 2000 delavcev. Predvčerajšnjim je odpotovala zadnia skupina delavcev, ki jih spremljajo francoski zastopniki do Touia, kier je njihovo zbirališče. Največ teil delavcev ie iz Bosne, Dalmacije, Vojvodine in Pretomurja. Vsi delavci imaio prj sebi pogodbo, ki iih veže za šest mesecev za delo v Franciji. Delavec, ki je žie lani bil zaposlen v Franciji, je pripovedoval, da je lani prihranil 6300 Din. Dobival je dnevno mezdo 25 frankov, za bramo pa je potrošil 4 do 5 frankov. * Naši v Ameriki. V Detroitu v Zedinjenih državah so imeli nedavno jugosiovensko razstavo. Tudi Slovenci so bili zastopani na njej. Slovenike so razstavile čipke iz Slovenije, importirane iz stare domovine. Rojak Rink je razkazoval, kako se čipke deHajo in Američani so šele sedaj zvedeli, da so najboljše čipke slovensko delo. — Nova slovenska naselbina je nastala v mestecu Burnhamu v državi Pennsylvania. Pred kratkim se je tam naselilo deset slovenskih družin. Delavske razmere v novi naselbini pa niso nič kaj ugodne. — Nedavno so potegnili iz vode v Mihvaitikeeju truplo rojaka Antona Krivica, ki je bil prvi slovenski naseljenec v tem kraju. Padel je po nesreči v vodo in utonil. Rodom je bil iz Trebelnega na Dolenjskem, star 69 let. V Milwaukee je prišel iz Kakimeta, kier je bil prej naseljen __V Cormicku je preminula v starosti 44 let Josijmia Venetova, ki je bolehala štšrl leta. Doma ie bila iz vasi Vrh pri Bučk« na Dolenjskem. Zapustila je moža in devet otrok. * Smrtna kosa. V ljubljanski bolnici ie umrl po kratki bolezni S. Anton Hört-n e r. železniški uradnik v nokoiu. Posrreb pokojnika bo danes ob 17. iz mmašiiicc splošne bolnice. — Istotaiko v bouüci ie preminul z- Ivan Pi p p, železniški 50 d- uradnik v pokoju. Pogreb bo danes ob 16. iz mrtvašnice splošne bolnice. — V Ko. čeviu je umrl g. Viktor D o v g a n. upravitelj zavoda za slepo deco v Kočevju. Po greb pokojnika bo danes ob 17.15. Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše so- žalie! * Iz Slovenskega kluba v Sarajevu nam poročalo: Te dni smo proslavili odhodnico našega dolgoletnega odbornika g. Ivana lenka (Šiškarja), uradniku tobačne tovarne v Sarajevu. Kako ie bil Jenko priljubljen v vseh krogih, je pokazal obilen obisk poslovilnega večera, katerega so se udeležili mnogi ugledni sarajevski Slovenci kakor predsednik upravnega sodišča dr. Prenj, podpolkovnik Dolinšek, dr. Puher dr. Kržišnik in drugi. Med nami je bilo tudi mnogo Hrvatov in Srbov, k;i so se pri-znavalno izražali o slovenski vzajemnosti. Gospod Jenko odhaja na svoje posestvo v bosanskem Travniku. * Prepovedan časopis. S 1. marcem letos je začela hrvatska emigracija na Dunaju izdajati list »Hrvatska koresponden-cija«. Izhaja enkrat na teden in je tiskan na stroju »Romeo«. Razpošilja se iz inozemstva, a v glavi lista stoji, da izhaja Pn potrebi tudi v Zagrebu. Ministrstvo je list prepovedalo. * Na orientalskih železnicah obvezno uvedena latinica. Poslovna uprava za promet simplon-orientekspresa je odredila, da se s 1. juniiem t. 1. obvezno uvede latinica ter se vse vozne karte v knjižicah za Carigrad, ki so tiskale s turškimi črkam«, zameniaio z novim tekstom v latinici. Novo! Novo! Zadnji dnevi San Francisca Velenapeta drama. Ob 4.. pol 6., pol 8. in 9! KINO IDEAL * Uradni dan Sreskega gremija trgovcev v Celiu za člane trgovce v rogaškem sodnem okraju se vrši v torek, dne 15. t. m. od 9. do 12. ure predpoldne v Rogatca v posebni sobi hotela pri gosp. Spror-nu. — Načelstvo. * Ribolov zakupnega ribarskega okraja št. 94 — Tržišnica se bo oddajal na javni dražbi v zakup pri sreskem načelniku v Kočevju za dobo desetih let, to je od 15. maja 1930. do 14. maja 1940 v soboto 3 maja 1930. ob 11. v sobi št. 5 * »Jugoslavija«. Izšla je aprilska številka te splitske revije prav zanimive vsebine s članki v nemškem, češkem poljskem in francoskem jeziku ter krasnim; ilustracijami. * Slepec oropan. Slepi berač Nikola Vujič je te dmi iz Daruvaria potoval proti Pakracu brez vodnika, ker mu je pot dobro znana. V bližini nekega gozda sta ga ustavila dva moška in zahtevala, naj jima izroči priberačeni denar. Vse beračeve prošnje, naj mu prizaneseta, so ostale neuslišane. Vzela sta mu s silo vseh 25 Din, ki iih je s sviranjem na svoji violini zaslužil v neki gostilni. Revni berač je bil sedaj fe tretjič napaden in oropan. Za trajno tn vse druge ondulacije ter vsa v to stroko spadajoča dela se priporoča Eng. Franchetti, frizer za gospode in dame, LJUBLJANA. Dunajska cesta štev. 20, _nasproti kavarne »Evropa«._ * Žena svolemu možu odsekala glavo. Rodbinska tragedija v Cazinu pri Banjaiu-ki, o kateri smo že poročali se je sedaj pojasnila. Rahmana, žena hišnega posestnika Balcčagiča, je z ostro sekiro odsekala glavo svojemu možu, ko je spal v postelii. Ze lansko jesen se ie bila zagledala v nekega Trivica in stopila ž njim v intimno razmerje. Trivič je Ralimano nagovarjal, naj v spanju ubije svojega moža, kar je tudi izvršila. Proti jutru je začela klici ti sosede na pomoč, češ da so roparji ubili moža in mu pobrali denar. Namigavala je, da sta umor izvršila Hamziia Sešič in njegov sin Jusuf, ki sta bila aretirana. Tekom preiskave pa se je dognalo, da je Rahmana sama umorila moža, kar je končno tudi priznala. Hamzija in Jusuf sta bila iz preiskovalnega zapora izpuščena, Rahmana pa izročena sodišču. * Senzacijonalna sodna obravnava v Jubotici. V bližnjih dneh se prične v Su-botici senzacijonalna sodna obravnava, kakršne tamkaj že dolgo ni bilo. Obtoženih je 50 funkoiionariev nekdanjega Prvega jugoslovenskega pogrebnega društva v Subotici, ki je pred dvema letoma prišlo v konkurz. Veliko število članov je bilo prj tem občutno oškodovanih. Obtoženci kj so ЬШ na vodilnih mestih v pogrebnem društvu, pripadajo najuglednezšim družabnim krogom Subotice. K sodni obravnavi je pozvanih nad 500 prič. Ker je sodna dvorana premajhna, se bo obravnava vršila v veliki dvorani mestne posvetovalnice. Obravnava bo trajala predvidoma cel mesec dni. * Opozarjamo na današnjo prilogo konfekcije Frande K. Derenda, Liubljana, Gra. dišče št. 4., katera nudi po zelo ugodni in nizki ceni vsakoršna moška, fantovska in dečja oblačila. Potrudite se tamkaj, kjer bodete solidno in dobro postrežem. — Istotam je še nekaj komadov dobro ohranjenih šivalnih strodev za krojače, šivilje in čevljarje za malo ceno na prodaj. * Priporočam svojo lepo zalogo modernih čevijev, Ivan MiSievc, Vrhnika, 537 J. Maček Ljubljana, Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih najcenejši * Za velikonočna voščila vporabljavte Ciril Metodove razglednice! * Pomladi, ko zlati solnčni žarki obnavljajo prirodo, boste tudi vi izrabili njihovo blagodejno moč. Kot običajno boste podvzeli splošno snaženůe hiše, pri čemer bo seveda Vaše perilo prvo na vrsti. Da pa ne pozabite, Vas zopet spomnimo, da Vam bo za to najboljše služilo priznano pravo terpentinovo milo Gazela. ITO — zobna pasta najboljša! * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane u— Kopanje na Ježici al» v Mednem. Prejeli srno: Že ob raznih prilikah smo čuli in brali debate o kopališču v Mednem. Govorilo se je, da to kopališče ni zgrajeno na pravem mestu in da ne odgovarja potrebam meščanom mesta Ljubljane. Mnogi drugi ljudje, ki poznajo Medno in njegovo divno okolico, pa so drugega naziramja ker takega zraka, solnca in naravnih krasot, kakor jih nudi baš Medno, ni najti v bližini okolici mesta Ljubljane. V »Slovenskem Narodu« od 28. t. m. skuša nekdo zagovarjati kopališče na Ježici in pni tem nekako omalovaževati že obstoječe mestno kopališče v Mednem. Resnici na ljubo naj bo povedano, da je bilo kopališče Medno v lanski sezoni prj količkaj lepem vremenu vsako nedeljo polno zasedeno. Res pa je, da je bilo ob delavnikih manj kopalcev in to zaradi tega, ker imajo vsi državni uradi sedaj deljeno službo in nima o s obje časa za popoldansko кг^чтг. kakor ga je imelo prej pri nedeljeni službi. Poleg tega je zgTadil športni klub »Iliritja« v centru mesta svoje kopališče, k,i pritegne znatno število kopalcev, ki bi se sicer šli kopat na Savo ali v Ljubljanico. To so dejstva, s katerimi mora računati tudi kopališče na Ježici. Dalie je treba omeniti, da preuredi znani gostilničar v Medneo g. Cirman svoie gostilniško podjetje. Preuredil si bo moderno, praktično in hiigi-jenično kuhinjo, dozjidal velik gostilniški lokal in opremil večje število tujskih sob. Zaradi tega upamo, da bo v Mednem vsak kopalec tudi, kar se želodca tiče, postrežem po svoji želji. Prevozna sredstva s«o pa za Medno prav tako draga kakor za Ježico. Končno naj bo še enkrat pripom-rajeno, da takih naravnih krasot, čistega zraka in prijetnih izprehod o v, kakor jih ima Medno, kopališče na Jezici ne bo imelo. u— Pogreb obč. svetnika g. Fr. Piska se je vršil včeraj popoldne ob udeležbi mnogoštevilnih prijateljev in znancev bla-gopokojnega skromnega a zaslužnega vnetega narodnjaka in naprednjaka. Pri hiši žalosti so zapeli pevci železničarske-ga glasbenega društva >Sloga< pod vod-svom g. Premelča tužno žalostinko, na kar je dolg sprevod z godbo »Sloge« na čelu krenil po ulicah proti sv. Križu. Za krsto so korakali skoraj vsi člani obč. sveta z županom proi. Jarcem na čelu, odposlanci mnogih naprednih društev iz Vod-mata in ostale Ljubljane, direktor «Jutra» dr. Kramer, predsednik ZKD ravnatelj Jug, zastopniki železnice itd. Ob železniškem prehodu se je godba z žalostinko poslovila od pokojnega, mnogo ljudi pa ie spremilo pokojnika vse do groba. N. v m. р.! u— iz gledališča. Drevi bo v drami pa-siionska igra »1NRI«. V operi bo v sredo premijera Bellinijeve opere >Nornia« za red B. u— Zvišanje c©n kuriva. Svoie cenjene odjemalce vljudno opozarjamo da smo zaradi povišanja mestne uvoznine na 5 D:.n im povišanje banovinske trošarine za 5 Din skupaj 10 Din pri toni, primorann povišať tudi enotne prodajne cene premoga za 10 Di,n pri toni z dnem, ko stopijo ti poviški v veljavo. Sorazmerno z zvišanjem uvoznine za drva, to je po metru za 4 Din se zviša tudi prodajna cena drv. Sekcija trgovcev s kurivom v Ljubljani._ Pozor! Važno! Pozor! Pristna dolenjska vina domač pridelek, čez ulico ob praznikih znižane cene Se priporoča F. ZUPANČIČ. Sv. Jakoba trg štev. 8 u— Odhod rekrutov v Južne garnizije. Po ulicah je utihnilo petje, ne oglaša se več harmonika in konec je vriskanja fantov, ki jih je klicala vojaška dolžnost. Letos ie moralo iz ljubljanskega vojnega okrožja med vojake nad 2000 fantov. V Ljubljani so bili predno so morali med zidove vojašnic, tu pa tam precej veseljaško navdahnjeni, vendar razen s par izjemami niso bili prenerodni. V vojašnicah so se zadržali popolnoma dostojno in disciplinirano in ni bilo nikakih izgredov, kakor prejšnja leta. Včeraj dopoldne in popoldne so fantje v voiaškem redu odkorakali na kolodvor, kjer so jih spravili v dva vlaka, ki sta jäh zapeljala v južne kraje države. Z dopoldanskim vlakom ob 10.45 se je odpeljalo blizu 1000 fantov v smeTi proti Zagrebu, odkoder so jih odpeljali v garnizije. Druga skupina fantov nad 1000 se je odpeljala popoldne ob 15.30 in sicer proti Beogradu. Pri odhodu obeh vla kov iie svírala na kolodvoru vojaška godba. a— Trboveljska pretnogokopna družba je poslala mestnemu županu g. dr. Dinku Pucu 10.000 Din kot prispevek za »Francoski dan« X LdubUamL bii ravi ztooie SARGOV KALO D u— Lepih piruhov nam ie poslal g. Ivan Modic iz Fojnice v Bosni. Izložili smo jih v izložbi oglasnega oddelka »Jutra« v Prešernovi ulici, kier si jih morejo ogledati prijatelji narodne umetnosti. u— Sokol I. vabi članstvo k posetu sokolskega radijskega predavanja ob torkih od pol 19. do 19. v levi gornji dvorand na Taboru. u— Železniškim upokojencem у vednost. Društvo železniških upokojencev nam javlja: Uuirl je naš član g. Ivan Pipp, skladiščni mojster v pokoju. Pogreb bo v sredo 16. t. m, ob 16. iz splošne bolnice v Ljubljani. Clane vabimo, da se pogreba udeleže. u— Dar slepcem. Namesto venca na krsto pokojnemu g. majorju Colariču le daroval Podpornemu društvu slepih g. Peter Stepič 100 Din. Iskrena hvala! u— Nesreča ge. Minke Govekarjeve. Ga. Minka Govekarjeva, znana kulturna delavka in pisateljica ie doživela v nedelio težjo nesrečo Na svojem domu je dopoldne padla in sicer tako nesrečno, da si ]e zlomila desno roko. Gospo so morali odpeljati v bolnico, a se nahaja sedaj že v domači oskrbi. Želimo ji skorajšnjega okrevanja, da se zopet posveti delu v društvih, ki pogrešajo njenih navodil. u— Konj se Je splašil. Predvčerajšnjim popoldne ob 14. se je na Tržaški cesti na Glincah splazil konj vprežen v zapravljiv-ček orožniku Aliji Alistoviču in sicer iz nepoznanega vzroka. Alistoviču so se utrgale vajeti, nakar ie konj še bolj podivjal in zdirjal proti mitnici, kjer je zadel z vozom ob obcestni kamen. Alijevič je pri tem padel z voza ter se občutno poškodoval. Voziček se je močno pokvaril. Razdivjano žival ie Alijevič ukrotil šele s pomočjo pasantov. u— Aretiran Izkoriščevalec. Brezposelni delavec Janez J. je sedel pred dnevi v družbi nekega poznanca iz okolice Velikih Lašč, ki mu je med drugim zaupno povedal, da ve za greh nekega dekleta iz ta-mošnje okolice. Janez si ie novico dobro zapomnil in skušal stvar izkoristiti. Pozneje se je odločil in pisal imenovanemu de-icletu naj mu pošlje v Ljubljano, poštno ležeče na ime Janez Bizjak v pismu 1000 Din ali pa izda njeno sramoto. Dekle ie takoj uvidelo nevarnost in spregledalo izkoriščevalca, zaradi česar se je obrnilo po pomoč na ljubljansko policijo. Ta je napravila potrebne korake, da dobi izkoriščevalca čimprej v pest Dekle je po navodilih policije res odposlano pisnw na zahtevani naslov, nakar se je predvčerajšnjim J. pojavil na glavni pošti in dvignil pismo. Odšel je ž njim na ulico v veri, da ima v žepu 1000 Din, a se je převařil. Naenkrat sta ga držala dva detektiva in ga odpeljal na policijo. Tam ie izjavil, da se ie odločil za ta korak le zaradi tega, da bi prišel do denaija, skaterim je mislil odpotovati v tujino. Nerodnega fanta st» seveda zaprli in izročil sodišču. u— Okraden trgovec. Lesni trgovec K. z Bleda se ie pripeljal predvčerajšnjim v Ljubljaeio z avtom, da nakupi za praznike razne potrebščine. Po opravljenih poslih se je zvečer ustavil v Painovi gostilni v Vegovi ulici dočim je pustil avto na kat-e rem ie imel z blagom napolnjeni kovčeg zunaj pred hišo. Avto je med tem straž.1 neki S. kateremu se je nenadoma približal neznan, mlad fant in ga nagovoril. Ko mu ;e S. pojasnil, da straži avto ga je neznanec pregovoril, da sta krenila skupno v drugo gostilno iz katere pa je neznanec kmalu izginil. Kmalu zatem se je hotel K. odpeljati z avtomobilom domov in nemalo presenečen ugotovil, da ni več kovčka na avtomobilu. Kakor se je pojasnilo pozneje, ko ie pozval okradeni trgovec na pomoc polici io, prihaja v poštev kot tat neznanec, ki je zvabil s seboj S., in se nato spet odstranil ter odhitel k nezastraženemu avtu. Drznega uzmoviča, ki je ošokodoval trgovca za nad 1000 Din vrednosti, policija sedaj pridno zasleduje. Iz Celja e— Občni zbor Jugoslov Matice v Celiu se Se vršil v soboto zvečer. Po kratkih uvodnih besedah zaslužnega predsednika g Rafka Salmiča je tajnica gdč. Mirka Grudnova, podala sliko podružničnega delovanja v preteklem letu. Vse prireditve JM so uspele zadovoljivo. Tehtnica v korist JM na celjskem koldvoru bo postavljena v kratkem v veži mestnega magistrata. Izdanih ie bilo 82 potrdil o slovenski narodnosti v svrho dosege državljanstva. Matica ie tudi sodelovala pri Masarykovi proslavi in pri prireditvi Francoskega dne. Tajnici je bila izrečena za nieno nesebično in požrtvovalno delo topla zahvala. Nato je podal blagajniško poročilo upravnik g. Mimik. Pokrajinskemu odboru v Ljubljani je bil poslan znesek 28.000 Din. Na predlog revizorjev je bil podeljen blagajniku absolutorii. Zaradi bolezni odstopaiočemu predsedniku g. Sahniču, ki je vodil podružnico polnih 6 let in pripomogel, da se je razvila v močno društveno organizacijo 240 članov, se jc zahvalil у imenu članov iu * odbora župan g. dr. Goričan. Navzoči so sprejeli zahvalo z glasnim odobravanjem na znanje, nakar je bil izvoljen naslednji novi odbor: predsednik dr. Jože Bavdek, podpredsed. Avgust Drukar, blagajnik Anton Mirk. tajnika Mirka Grudnova, odborniki Ivanka Zupančičeva, dr. Aloizij Goričan, polkovnik Vojislav Kostič, Franc Kompare, Alojzij Luznik. Milka Sepejeva, Ciril Sadar Ignac Cimprič, Janko Cerol n L. Ota, pregledovalca računov Drago Kralj in prof. Franc Mravljak, končno pi še 6 delegatov za pokrajinski občni zbor JM v Ljubljani in sicer dr. Bavdeka. Kom-para, Grudnova, l uznik, Mirnik in Vilfar». Po krajši debati o razmerju društev v Celju in na deželi ter o smernicah za bodoče delo, je navi predsednik dr. Bavdek zaključil občni zbor. Grajati moramo dejstvo, da so občni zbori naših narodno-obrambnih, kulturnih, humanih i. dr. društev v Celju škandalozno slabo obiskani. To nečastno navado je treba v bodoče na vsak način odpraviti. Najgrandioznejši fiim vseh časov! Nad 10.000 sodelujočih! Življenje, trpljenje in smrt našega Izveličarja Jezusa Kristusa! Dveurne predstave ob 4., 7. in 9. KINO »DVOR« (Tel. 2730). e— Pravoslavni velikonočni obredi v Celju. Celjska srbska pravoslav. cerkvena ob čina razglaša: Razpored bogoslužje u pravoslavno] kapeli za vreme praznika Hri-stovog Vaskresenja je naslednji, 17. t. ai na Veliki četvrtak — Bdenije, počinje u 20. časova; 18. t. m. na Veliki petak — > Večernje i iznošenje plaštanice, početak u 16 časova; 20. t m. na Vaskreseniie — Jutrenie počinje u čas., liturgiia počinje u 9.30 čas. i dne 21. t m., drugi dan Uskrsa — liturgiia. e— Smrtna kosa. Včeraj opoldne je umrl v Celju v starosti 38 let brat celjskega zobozdravnika g. dr. Staneta Vrhov-ca Drago Vrhovec, bivši bančni uradnik. Pogreb bo jutri popoldne ob 15. iz mrtvašnice na celjsko pokopališče. Naj v cniru počiva po trdi, trpljenja polni žživljenjski poti! Preostalim naše iskreno sožalje! e— Celiskim gledališkim abonentom sporočamo, da se bo vršila uprizoritev opefe >Rigo!etto« v nedelio 27. t. m. izven abonmaja. Kdor izmed celjskih abonentov bi želel obdržati za predstavo svoj sedež mora to sporočiti v knjigarni Goričar & Le skovšek najpozneje do srede 16. t. m. zvečer, ker bodo sedeži v nasprotnem primeru takoj prodani drugim interesentom in se na poznejše prijave nikakor ne bc moglo več ozirati. e— Razstava kipa monsgr. Toma Zupana v Celju. Z današnjim dnem razstavlja kipar g. prof. Saievic iz Celja v izložbenem oknu veletrgovine Stermecki doprsni marmornat kiD monsgr. Toma Zupana. Kip je kupila ljubljanska mestna občina. e— Desetletnica Celjskega šahovskega društva. Sinoči se je vršila v hotelu »Evropa« proslava 10 letnice obstoja Celjskega šahovskega društva. Navzoče je nagovoril v izbranih besedah neumorni g. dr. Schwab, ki predseduje društvu prav od početka ter so njegove zasluge za društvo neprecenljive. Posebnost društva v jugo-slovenskem šahovstvu je pododsek »AlfiU ki se bavi s kompozicijo in nego problemov, s katerimi se udeistvuie društvo tudi v tu in inozemskih šahovskih listih. Sledila je simultana igra sodnika g. Kramerja Emila iz Maribora s 16 igralci, od katerih je dobil g. Kramer 12 partij, 4 pa je izgubil. Nekaj najboljših šahistov CŠD ni nastopilo. G. Kramer je bil imenovan za častnega člana in so mu jzročil; umetniško diplomo. Iz Maribora a— Iz gledališča. Danes se uprizori No-vačanova silna drama »Herman Celjski« za ab A. Za praznike se pripravlja premijera Parme ve najboljše operete >Carične Ama-zonke« v režiji g. Rasbergerja. Nadalje se študira izvirna drama znanega mariborskega pisatelja dr. Maksa Snuderla »Pravljica o rajski ptici« v režiji g. Skrbinška. a— Kie nai bi stala pravOslavna cerkev v Mariboru. Vprašanje zgradbe pravoslavne cerkve v Mariboru postaja vedno bolj aktualno in se približuje svoji rešitvi. Se naáveč preglavóc dela vprašanje, kje nai se cerkev zgradi. V tem pogledu so zelo nasprotna mnenja. Da čuie mnenje vseh v poštev prihajajoči fakto-'e^. «e mestni župan dr. Juvan ' na mestnem magistratu sklical anketo, katere so se ude- tcdM vcteg zastopnikom pravosla-тое cerkvene občine in raznih lokalnih čmiteljev tudi mž. arhitekt Šubic m konzervátor dr Stele iz Ljubljane. Večina govornikov je zastopala mnenje, da ie prostor na Jugo-slovercskem trsu zelo prikladen, vendar naj b? se cerkev zgradila na vzhodnem delu. da bo pročelje vidno tudi s Trga svobode. Seveda bi potem morali preurediti sedanji park. Proti zgradbi cerkve na Trgu svobode je bil profesor Gotič iz arhitektonsko estetskih ozirov. Obveljalo ie komuno mnenje večine, vendar bo imel zaključno besedo sedaj še občinski svet. a— Poprava cest v mariborskem okraju Mariborski okraj™ cestni odbor bo letos posufl ceste z večjo količino gramoza, posebno tam, kjer so ceste vsled velike uporabe aK vremenskih neiprilik poslale slabe. V upravo cestnega odbora ste prešli letos tudi cesti Laj'tersperg-Sv. Lenart in Mari-bor-I>ravagrad. dočim državni cesti Slov. BisMoa- MariboT-št. Щ m Maribor-Ptu'i ne spadata v njegov delokrog. Licitacija za dobavo gramoza za b ano vinske in okr. (občinske) ceste v mariborskem okraju se bo vršila v sredo, dne 23. aprila Ob 9. dop. v uradnih prostorih okrajnega cestnega odbora v Mariboru. Koroška cesta 26.-II. Želeti je, da se licitacije udeleže vsi lastniki gramoznih jam, kakor tudi vozniki iz vseh občin. Kailti tu se jim nudi lep zaslužek, na drugi Sitrami pa bodo koristili našemu prometu. a— Gospodinjsko - nadaljevalna šola т Krčevfnl, katero so posečala večinoma dekleta iz delavskih, viničarskih in kmet-sfoi-h rodbin, je bila te dni slovesno zaključena s prav lepo razstavo raznih šivalnih in kuhinjskih izdelkov, ki so vzbudili splošno pozornost posetniikov. Dekleta so si praktične nauke in napotke prav dobro prilastila. Obdelala se je učna tvarina o gospodinjstvu, živilih, prehrani, r) zdravstvu, negi dojenčkov itd. Lepi uspehi so v čast gospej voditeljici Anki Mešičkov! Po razdelitvi obiskovalnih izpričeval in državni himni »Bože pravde« so gojenke pripravile vsem prisotnim pri-j-etno zákusko, pri kateri je bilo izrečenih več bodrilnih govorov, dekleta pa so ob zvoku citer in kitare razveseljevale goste z mičnimi narodnimi pesmimi. a— Krajevni odbor »Jadranske Straže« je imel v petek zvečer občni zbor v Narodnem domu. Večino udeležencev je tvoril pevski zbor vrlega Jadrana s svojim pevovodjo g. Lahom na čelu. Zapeli so med zborovanjem jn po ne'em. Po otvoritvi zbora po predsedniku g. županu dr. Jtrvanu je podal strokovni učitelj g. Pire tajniško, g. Zorzut pa blagajniško poročno Podružnica, ki je pričela poslovati šele lami ob koncu marca, se je posvetila ,-j.red-vsern idejno propagandnemu delu n je priredila več predavanj s filmi in sik''optični mi slikama, zlasti za mladino in dsja-štvo. Izvedla je tudi zbirko za nones*e-čence »Dakse« in za šolski brod volne mornarice. Denarnega prometa ie iimela podružnica lani 16.226 Din. О Трог ie bil izvoljen večinoma stari s predsednikom dr. Juvanom. Po izčrpan,ih formalnostih je imel g. dr. Rapotec zanimivo predavanje o zgodovinskem razvoju in sedaniera spanju naše trgovske mornarice in našega po :тто r s k o-1 r go vsk e ga p ro m e ta. a— Obiskovalna potrdila za udeležnike obrtnega knjigovodskega tečaja so dospela iti jih lahko dobe udeleženci. ki so plačali takso za potrdilo, ali jo pa prinesejo še naknadno, v pisarni tukajšnje sekcije za pospeševanie obrti pri sre«!cem načelniku za Maribor levi breg, I. nadstropje, soba 20. a— Nova privatna avtobusna zveza. V prometnem ozim pri nas najbolj zanemarjene so bile gotovo Haloze, ki leže med dvema precej oddaljenima žeiezndšlkima progama, med progo Pragersko—Ormož in pnogo Grobelno—Rogatec. Ed;na redna avtobusna proga je doslej segala do Ha-k>z h Ptuja preko Zavrč in odtod do Va-raždina. Te dni pa se je osnovala nova avtobusna družba, ki si bo v kratkem nabavila avtobus, ki bo redno vsaic dan enkrat ali dvakrat obratoval med središčem Haloz, med Leskovcem in Ptuiem. Če se bo ta zveza obnesla, se bo pozneje razš'-rida tudi še na druge haloške kraje. a— Jurjevanje v Mariboru. Ta lepi staroslověnsky običaj bo v nedeljo po Veliki noči v Narodnem domu proizvajala deška in dekliška meščanska šola. Istočasno se bo tudi pela prva slovenska opereta »Tič-nik« v proslavo stoletnice našega priljubljenega skladatelja dr. B. Ipavca. Izredno ljubka in melodijozma skladba je bila na mariborskem odru že pred 18 leti in le žela splošno priznaive. Pričakovati je, da bo tudi sedaj občinstvu dobrodošla. Prireditev si bo vršila v prid revnih učencev v Mariboru 27. t. m. ob 17. a— Smrtna kosa. V ponedeljek zjutraj sta nawia v Mariboru v Koroščcvi u'ici 61 letni Fran Lah. nadredar v ]x, т Po-breiju t Cankarjevi ulici 7, pa SI tctr.i progovmi mojster v p. Franc Vistner. — V Sv. Marjeti ob Pesnioi ipa je preminul mesar in gostilničar, g. Jakob Kraimberger. Pogreb se bo vršil v sredo, 16. t m. ob TO. dopoldne h. hiše žalosti na domače pokopališče. Blag спи sipomm, žalujočim naše sožalje! a— Nesreča ea avtomobilskem izleta. Sreski načelnik g. Friderik Viher iz Sio-venjgradca se je т nedeljo popoldne okrog 13. vozil svoóo soprogo m hčerko Klarico ▼ avtomobilu na izlet v Vuzenico, kjer žive njegovi starši. Med Dravogradom im gostilno Janež v Gortiní je naenkrat odletelo eno izimed zadnjih koles. Šofer je sicer z vso silo zavrl, vendar je avtomobil priletel ▼ obcestno d pripravljalna dela za ustanovitev Privilegirane ттлчияпе družbe, pri kateri bo država sodelovala s 50 miVjoni Din v glavnem končana, tako da se bo vpis delnic vršil lahko že koncem tekočega meseca. Namen družbe bo. какчг znano, pospeševanje našega izvoza poljskih pridelkov, zlasti žita. v obliki posredovanja prod a i e. v inozemstvo in kreditiranja тга gr— Osebne vesti. Nameščenje na tukajšnji osnovni šoli sta dobili absolventi-nji učiteljišča gdč. Klemenčič Mara, hčer- _________ r- ± - - ka nadučitelja g. Josipa Klemenčiča iz t____. _____________ ________________ __ niča z vso silo v prsů Fant se je od bole- Podferežja pri Mariboru ter gdč. Ogorelec podlagi dokumentov © natovorjenih koliei-čin zgrudil ob tvorniškem zidu na tla. Na Marija, hčerka upokojenega nadučitelja nih žita. Predvideno je živahno sodelova-kraj nesreče je slučajno prišel ^ orožnik, ki | g. Ogorelca pri Sv. Barbari v Halozah, j nje r. zadrugami. Zelja zadružnihh zvez. rta ' ' ' Kakor doznavamo, je njun prihod pomnožil število članic tukajišmjega sokolskega društva. Dobro došli! je poškodovanega fanta přenesl na bližnje dvorišče zaloge pivovarne »Union«. Ranjenca se je posrečilo v teku časa toliko okrepiti, da je mogel sam nadaljevati pot. Iz Tržiča č— »Kako je lep vojaški stan,* so zapeli tudi tržiški fantje, ki so odšli v petek k vojakom. Opazili smo, da je vedenje vojaških novincev skoro vzorno. Tisto pijansko vpitje se ne sliši več, pač pa se čita na obrazih neka mladostna resnost, ki je prav simpatična. Tržiškim vojaškim novincem je napravilo Sokolsko in Bralno društvo v ponedeljek pri Šteru lepo in prisrčno odhodnico, katere so se udeležili :ievci in telovadci v velikem številu. Slovo je bilo prisrčno; posebno lepo je nagovoril odhajajoče podnačelnik Sokola gospod Markelj ml. č— Popravo cestne škarpe, ki se je ob zadnje.a deževju podsula na Ljubelski cesti nasproti gostilne pri »Slugi«, je prevzel tržiški zidarski mojster g. Franc Var-šek. Pet zidarjev se trudi, da težke kamnite kvadre spravi na svoja stara mesta. Škarpa bo v kakih 14 dnevih zopet v redu 'romet nt oviran. Z Jesenic s— Ne more se vživeti v naše razmere. Te dni ie bil aretiran na vlaku med Lescami m Ljubljano 53-]etni P. M., doma od Sv. Lovrenca na Dravskem polju, stanujoč v Ljubljani kot upokojen železničar. P. M. je stopil v vlak na postaii Lesce-Bled, pa je začel v vozu takoi nemško izzivati, zabavljati nad našimi razmerami in preklinjati, tako da so se sopotniki zgražali. Pozvani orožniški kaplar Franc Cerar ga je miril; ker pa ni nič opravil, ga ie pozval, nai se legitimira. Tu pa ie začel P. M. besneti ter je odgovoril, nai se orožnik le informira v L.iubliani, pa bo takoj zvedel, s kakšnim visokim gospodom ima opraviti. Začel si ie trkati po prsih in dejal: Ko pride Avstrija nazaj, boste vs- zvedeli, kdo sem jaz in boste takrat še vsi klečali pred menoi. Za te svoie iunaške besede bo imel opravka pred sodiščem. s— Brezobzirni kolesarfl Z nastopom pomlad: je zopet oživelo kolesarentie v našem kraiu. Ne bi imeli ničesar proti tenrn. če bi kolesarji vozili skozi prometne dele v zime r nem tempu. Tako pa vozijo na najbolj prometni in najbolj strmi cesti od Sokolskega doma do tovarniške pisarne navzdol z bliskovito naglico, in to v časn. ko hodi na stotine otrok v šolo. Čuditi se ie. da se ni pripetilo že več velikih nesreč, zlasti, ker sedita na kolesih mnogokrat po dve osebi. Iz Kranja r— Dečji dispanzer v Kranju. Ministrstvo za socijalno politiko m narodtao zdravje je odobrilo ustanovitev dečjega dispanzerja v Kranju. Poslovanje se je že pričelo. r— Odpovedana predstava. Film »Oni, ki žive od ulice«, za katerega je vladalo veliko zanimanje, je bil v soboto v Narodnem domu iz tehničnih razlogov odr povedan. Iz Slovenjgradca g— lzprememba na avtomobilski progi V it an je-SIoven jgradec-Dravograd. Od 15. t. m. naprej avtobus na omenjeni progi ne bo več vozil iz Vitanja, ampak le iz Šoštanja in obratno. Čas odhoda in prihoda je razviden iz voznega reda na vseh avtobusnih postajah Soštanj-Slovenjgradec-Dravograd. Ako hočete varovati svoje čevlje, zahtevajte povso-d samo nedosegljivo angleško čistilo Solitaire Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Torei, 15. aprila LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17-30: Koncert radio-orkestra. — 16.30: Dr. Riko Fux: Vse-sokolski zlet v Beograd«, — 19: Italijanščina. — 19.30: Ruščina. — 20: Ga. Škerlj-Medivedova pole cerkvene arije. — 21: Religiozna glasba (radio-orkester). — 22: Napoved časa in poročila. — 22.16: Koncert radio-orkestra. Sreda, 16. aprila LJUBLJANA 12.30: Rep rod ucít ала gtsoa. — 13: Napoved časa, borza, reiprodueirana glasba.— 13.30: Poročila iz d-nevnikov. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Otroški ko-tiček. — 19: Podobe iz slevenske literwee zgodovin«. — 19-30: Francoščina. — 20: Preoos sntnf. koncerta и Prage. — 23: Napoved časa m poročila. BEOGRAD 10-30: Reproducirana glasba. — 12.•чО: Konoert radio-kvarteta. — 1в: Koncert »a citre. — 20: Večer sonat. — 21: Poročila. — 21.15: Koncert radio-kvarteta — ZAGREB 12.30: Reprodmckana glasba. — 17-30: Koncert radio-orkestra. — 20: Prenos simf. koncerta iz Prage. — 22.10: Toniibnska glasba. — PRAGA 19.05: Reprod«:irana glasba. — 20. Simfonični koncert Češke filharmonije. — BRNO 19.06: Re-prodecirana glasba. — 20: Prenos sinrf. koncerta я Prage. — VARŠAVA 117.46: Popoldanski koccert. — 20: Koncert švedske gfas.be. — Lahka giast». — DUNAJ lil: Dopoldanski koncert. — 16-30: Koncert orkestra. — 17.15: Mladinski koncert. — 20: švedski večer. — 21.30: Koncert švedske glasbe. — BERLIN 16.05: Koncer-t orkestra. — 19: Lahka glasba. 21.15: Sluhoigra. — Lahka godba orkestra. — FRANKFURT 16: Koncert я Stirttgarta. — 19.30: Odlomki k Wagner-řívega »Parsifala«. — 20-30: Prenos rz Sfrirttgar-ia. — 21.45: Perskj koncert. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert. — 20.45: Koncert švedske glasbe. — Lahka godba. — STUTTGART 16: Popo4datraki koncert. — 19.30: Prenos iz Franifwrta. — 20.30: Slnhoigra. — 21.45: Koncert iz Frankfrirta — BUDIMPEŠTA 9.16: Dopoldanski koncert. — 17.30: Koncert orkestra. — 19.50: Koncert švedske glasbe. — Ciganska godba. — LONDON 2035: Ktevirsk? koncert. — 21: Orkesitralen in pevski koncert. — RIM 17.30: Vokalen m kistrnmerrtalen koncert. — 21 .Oř: Prenos opeče it koncert. družba m» bi sama kupovala ali prodajala proizvodov, je bila v načrtu pravil z gotovo modifikacijo «prejeta. Obrtniki hi obrem« bohtiSk« ravarer*-nje. Na plenarni seji Trgovsko - industrijske in obrtne zbornice v Novem Sadu, ki m je vršila v nedeljo, je bila sprejeta rtalj^a resolucija, ki v prvi točki proei ministrstvo za trgovino in industrijo, da *e obrtni zakon vnesejo primerne odredbe v svrho obveznega zavarovanja obrtnikov za slučaj bolezni in nezgod. = Državni dohodki od tak« h» treSarin. Po pravkar objavljenem izkazu o državnih dohodkih od trošarin in taks je bilo v februarju plačanih na račun državnih trošarin 77.8 milijona Din. to je za 14.9 milijona Din vec kakor v istem mesecu pret. leta; v 11 mesecih prorač. leta 1929./30. pa je bilo za trošarine plačanih 890 milijonov Dm, to je za 144.8 milijona Din več neg« ▼ odgovarjajočem razdobju leta 1928. /29. Dohodki od taks eo v 11 mesecih prorač. leta 1929. /30. znašali 1073.7 milijona Din, to je za 6S.9 milijona Din več nego leto prej. = Konknrz je razglašen o imovini Franceta Lebna in Anice Lebnove » Skifji LoHd kot osebno jamčečih družabnikov tvrdke F. & A. Leiben, valjčni mlin in žaga v škofji T/oki (prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Škofji Loki 10. maja, ogla«itveni rok do 21. junija, ugotovitveni narok 30. junija). — Fir.anřni «akon ва le*«» 1930./SI. je objavljen v »Uradnem listne št 48. od 14. t. m. Fordova bil an r». Bilanca Fordovih tvornic za 1. 1929. je zanimiva, ker je prva aktivna bilanca po dalekosežni preureditvi produkcijskih naprav na novi model. Bilanca izkazuje 064 milijonov dolarjev nerazdeljenih dobičkov napram 582 milijonom v bilanci za 1. 1928. Ker družba tudi lani ni izplačala nikake dividende (edini lastniki podjetja so Henry Ford, njegova žena in njegov sin Edsel). pomeni povečanje nerazdeljenih dobičkov čisti dobiček za leto 1929. Za pret. leto je znašal torej čisti dobiček 82 milijonov dolarjev (4633 milijonov Din) napram izgubi od 72 milijonov dolarjev v 1. 1928. m 43 milijonov dolarjev v 1. 1927. Iz teh številk je razvidno, da je oreureditev podjetja v 1. 1928. in 1927. zahtevala sllcupno izgubo od 115 milijonov dolarjev. Ce pa upoštevamo še izpadli dobiček v teh dveh letih v višini 150 milijonov dolarjev, tedaj vidimo, da so znašali skupni stroški preureditve 265 milijonov dolarjev ali 15 milijard Din. — Tarifne spremembe. Nove proge Kra-gujevac - Kraljevo, Prokuplje - Pločnik in Rogatec - Krapina so formalno sprejete v spisek onih prog. aa katere velja lokalna tarifa. Postaje teh prog so tudi «prejete v razdalinik luške tarife in so sedaj tudi za ta promet otvorjene. Zaradi otvoritve proge Bogateč - Krapi na so spremenjene razdalje za nekatere slovenske postaje. — Iz izjemne tarife 1 e za mineralni črni premog, r~avi premog in lignit je Izločenih 44 postaj, kot odpravnih postaj za premog, med temi: Celje, Grobelno. Kandija. Lavri-ea, Ljutomer. Pragersko, Savski Marof in Straža - ТорИее. Iz izjemne tarife za les v deblih za prevoa do žag sta črtani postaji 14. aprila. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik, zlasti v devizah Curih in Praga. Tečaji deviz so v splnšnem nekoliko nazadovali, zlasti deviza Dunaj, ki je popustila od 7.9694 na 7-9617. Na zagrebškem efektnem tržišču se je V>j-na škoda trgovala danes za aranžma po 415, pozneje pa po 416 — 416.5. za kaso po 416 do 416.5 in za december po 423.5. V Blai-rovih posojilih ni bilo prometa, zaključeni Pa so bili dolarski zastavni listi Drž. hip>-tekarne banke po 86.25 Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Praštedioni po 900, v Union banki po 198 in v Poljo-del?ki po 59, dočim je med industrijskimi papirji prišlo do prometa v Gutmannu po 17З, v Pivovarni Sarajevo po 180. v Tvárnici vagonov po 110 in v Trboveljski po 484 do 4S5 in za maj po 490 Deviie in ralnte Liiibljana. Amsterd. 22.75. Berlin 1H.47S do 13.505 (13.4925), Bruselj 7-9848. Budimpešta 9.885. Curih 1094.4—1097.4 (1095.9V Dunaj 794.67—797.67 (796.17), London 274.63—275.43 (275.03), Newvork 56.43. Pariz 220.43—222.43 (221.43) Praga 167 do 167.80 (167.40), Trst 295.33—297.33 (296.33). Zagreli. Amsterdam 22.7150. Dunaj 794.67 do 797.67. Berlin 13.4775 — 13.5075, Bruselj 787.48 — 791.48. Budimpešta 987 — 99<\ Milan 295.227 _ '297.227. London 274.63 do 275.43. Newvork ček 56.33 — 56.53. Pariz 220. 43 — 222.43. Praga I67 — 167.80, O-rih 1094.4 _ 1097.4. Madrid 705 bi. Čarih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.21, Lrm-don 25.0975. Newvork 515.95. Bruselj 72.05, Milan 27.0450. Madrid 64.3550. Amsterdam 207.25. Berlin 123.10, Dunaj 72.6750, Soiija З.74. Praga 15.28. Varšava 57.85. Budimpešta 90.20, Bukarešta 3.07. Efektu LjnbTjana. 8% Blair 98 bL. T% Bh*řr 87 bL, Celjska 160 den., LjuWj. kreditna 1?° den., Praštediona 905 den.. Kreditni za vol 160 den.. Vevče 132 den.. Buše 260 do 270. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 416 — 416.5, za maj 41Л.5 do 417.5, za december 423 — 423.5, investicijsko 87 — 87.75, agrarne 54 _ 54.5, 8^ Blair 97.5 — 98.5, 7% Blair 86.25 — 86.5. 7% Drž. hipotekama banka 86 — 86 5: bančne vrednote: Praštediona 900 _ 902 5 Union 198 — 199. Jugo 80 — 81. Ljubljanska kreditna 120 den., Srpska 165 den-, Ze-maljska 145 — 152, Poljo 59 — 59.25; industrijske vrednote: Narodna štrmska 20 den-, Našička 1550 bi., Gutmann I7O — I78, Sl»-veks 70 — 75, Slavonija 200 den_ Šeéeraua 370 — 385, Drava 270 — 320. Brod vagon 110 — 115, Vevče 125 den-, Dubrovačka 440 do 450. Trbovelje 482.5 — 487. Jadranska 520 den. Beograd. Vojna škoda 419 — 422 zskfi, za april 422.5 — 423.75, za junij 429 do 430.5, investicijsko 86 zaklj.. Narodna 8760 do 8900. Blagovna tržišča Jalca. ж= S tržišča jaje. Ker je velikonočna treba v veletrgovini v glavnem že krita, sp» opaža od strani kup<*ev zadnje dni пекя vzdržljivost. V Nemčiji je bil promet pretekli teden še prilično živahen, vendar jr situacija glede na nameravano povišanj» uvozne carine na jajca od 5 na 30 mark za 100 kg, prav nejasna. Jueroslovenska pjca so v soboto notirala v Berlinu (foo m^j?. neocarinjena) 6.75 — 6.80 pf napram 6.75 7 pf zadnjo soboto. Pri nas je nakupna cena nekoliko nazadovala na 0.65 — O.67S Din za komad. Les "4- Ljubljanska borza (14. t m.) Tendenc* za les mlačna. Zaključenih je bilo 9 vagonov, in sicer 5 vagonov bukovih cepanie, 2 vag,ma desk, 1 vagon bukovih neobroblte-nih plohov in 1 vagon bukovih hlodov. Povpraševanje je za bukove doge (18 ^20 mm debeline, 1.10 m ali več dolžine, širinska medija 12 cm ter 1.4/ mm dob., 1 m ali več dolžine, širinska medija 12 cm) ter za 10 vagonov remeljnov (56 X 36. dolž. 4 m. IV. za takojšnjo dobavo). Nudi se 1е*) kub. m desk, 12 in 24 mm. od 16 cm širine navzgor, medija 22 cm. Žito. Ч- Chicago (14. t. m.) Pri slabi ter>^Trei je danes pšenica za maj popustila na №8, za julij pa na 108 m sedem osmink centa. V koruzi je tendenca mima. Ч- Ljubljanska borza (14. t w.) Temfeo-Ca za žito mirna. Zaključkov ni bilo. Nurři S"t pšenica (slov. post., mlev. tarifa, plač. SO dni): baška 80 kg 00 260 — 262.5. 78 k« po 25-5 — 257.5. 77 kg po 250 — 252.5; — kornwt: baška času primemo suha po 147.5 — 150. za april po 152.5 do 155; oves: baški. navadna tarifa p? 195 do 197.5; Ječmen: baški. 63/64 kg po 1R7.5 do 170; moka: »Og«, fco Ljubljana pfač. po prejemu po 406—410; rž: baška. 72/73 leg. mlev-ska tarifa po 202.50—205. 4- Novosadska blagovna borza (14. t mJj Tendenca nespremenjena. Promet: vag. кепке, 9 v. pšenice. 6 v. moke. Pšenica: baška, 77 kg 197.50-202.50 78 kg 202.50-207.50, gornjebnška in banaška. Tisa. slep. 70 kg 205 — 210. srernska. 77 kg 180 _ 185: oves: baški in sremski 125 — 130: jermen: baški in sremski 63/64 kg 110 — 112.5: korn*a: bafka in sremska 100 — 105. ladja Du-nav 104 — 106, baška fn sremska za maj 102.50 — IO7.5O. banaška 92.50 — 95: m»ka: baška з-Ogg« 335-345, »Ogr 330-340. э2< 295 130 — 135. »8« 90 — 95: otrobi: 75 _ 80. + Bnidmpeštanska terminsfca Ьопи (14. t. m.) Tendenca mlačna; promet srednji. Pšenice: za maj 20.53 — 20.54 (obračunski tečaj 20.50). za junij 20.93 _ 20.95 (20 90V, za oktober 20.12 — 20.13 (20.10); rž: za m»i 11.28 — 11.29 (11.20), za oktober 12 68 do 12.70 (12.60); koruza; za maj 12.08 — 1.2 10 (12.10). za julij 12.21 - 12.22 (12.20), tra*-sitoa za maj 11.10 — 11.12 (11.10), Ali Glasbena Matica" res ne vrši svoje kulturne naloge? Odgovor odbora »Glasbene Matice« na napade g. dr. Vurnika v »Dom in Svetu«. G. dr. Stanko Vurnik, glasbeni poročevalec »Slovenca« in revije »Dom in Svet« ter sotrudnik »Zborov«, se peča kot samouk s problemi glasbene umetnosti in tudi piše o njih. Sodi in obsodi z avtoritativno sigurnostjo sodnika v glasbeno-kulturnih vprašanjih ter pri tem strastno napada Glasbeno Matico. Za zadnjo številko »Dom in Sveta« je napisal glasbeno poročilo o preteklem letu, ki v njem razpravlja o krizi našega glasbenega življenja. Ker je pri-občeno to poročilo v resni reviji, bi mogla naša javnost m morda tudi nepoučeno inozemstvo verjeti v njegovo stvarnost in objektivnost. Temu pa ni tako, zato je potrebno tole pojasnilo: G. Vurnik vidi jedro krize našega glasbenega življenja v tem, da je »po krivdi vladajočega kroga glasbenikov« sodobna glasba >navezana na životarenje, izoliranost in nerazumevanje«, ker baje na naših koncertih ni glasbe za sodobni okus in ker je ravno radi tega »slovenska inteligenca glasbo nekako črtala s svojega kulturnega programa«. Poglejmo položaj drugod in pri nas. V močnih glasbenih centrih Evrope, Kjer je bila publika celo že v širših krogih muzi-kalno vzgojena in sposobna, da sledi tudi hitremu tempu razvoja v moderni smeri, bi človek ne pričakoval pojavov, ki bi zavirali ta tempo. Vendar je tudi ta muzi-kalno-mteiigentna publika zmagala s svojo zahtevo, naj prehod ne bo tako oster, da se kratko malo zavrže vse, kar ne ustreza izključno duhu zadnjih par let. Prisilila je rudi najmočnejše reproduktivne faktorje napredne Evrope, da koncedirajo le de! svojih programov sodobni muziki, ki pa gre seveda neovirano svojo pot. Tembolj razumljivo je, da je pri nas, kjer so bili pogoji za uspešen pohod moderne tudi pri inteligenci dokaj neugodnejši, ta pot še danes bolj strma in trnjeva. Zakaj bi sicer morala pred nekaj leti naša Filharmonična družba z občutnim deficitom zaključiti svoj poskus abonmanskih koncertnih ciklov moderne glasbe? In zakaj se naša, po mne-njti g. V. izključno sodobno orijentirane inteligenca ne trga za vstopnice pri onih napovedanih koncertih s sodobnim progra-m o m. ki jih mora koncertna poslovalnica zadnji dan odpovedati, da prihrani umetniku razočaranje in Ljubljani blamažo? Računajmo s tem dejanskim stanjem in priznajmo, da je pri nas še mnogo bolj kakor drugje potreben zmeren, a seveda stopnjevan prehod in da bi zalet v eks-trem privede! do krize. Krize pa pri nas m', posebno pa ne one, ki ji je g. V. postavil zgoraj omenjeno napačno premiso o vzroku muzikalne abstinence naše inteligence. Glasbeno življenje je pri nas dovolj močno, za malo Ljubljano v primeri z mnogimi večjimi kulturnimi centri čvrsto razgibano in stopa ob upoštevanju omenjenih razvojnih pogojev v vedno bolj pospešenem koraku z dobo. Kdor gleda objektivno, mora pri tem priznati ravno Glasbeni Matici največje zasluge za ta pospešeni razvoj, ki le v dobro naši glasbeni kulturi ni zašel v tak ekstrem, kakor ga zahteva g, V. Ta zahteva ga zavaja v napačno gte-daTije dejanske situacije, a tudi do tega, da si skonstruira neko krizo in zanjo take vzročne zveze, ki jih ni. Toda kriza mora biti m tudi krivda, si-eer ni mogoče pokazati krivca. In pri tem pride g. V. do ugotovitev, za katere smo mu naravnost hvaležni. Treba jih je le popraviti in izpopolniti na osnovi dejstev, ki jih g. V. ali napačno gleda, ne ocenja ali p>a jih r.e pozna. Da ima Glasbena Matica pod svojo streho vse naštete korporacije, zavode in podjetja, da toliko skladateljev, reproduktor-jev m pedagogov ustvarja in dela pod njenim okriljem m z njeno pomočjo, je le dokaz za njeno resno in smotreno kulturno aktivnost in premišljeno organizatorno delo. za njeno razumevanje naših kulturnih potreb, za njeno obsežno podjetnost in wspešno inicijativnost. Člani in funkcionarji tega »koncema« so bili ali so še skoro vsi naši ustvarjajoči glasbeniki, ako se svojim funkcijam niso sami odrekli. Morda g. V. tudi ve, da je Glasbena Matica vedno krepko regulirala produkcijo s tem, da je zalagala, nagrajala in kot prva, večinoma rudi edina, izvajala vse dobre nove stvaritve. Vsa naša velika oratorijska, vokalna in instrumentalna dela (Sattner, Lajovic, Adamič, Skerjanc itd.) bi ostala brez Glasbene Matice po večini neizvajana, nekatera bi morda niti ne nastala. Razveseljivo mnogo so v tem pogledu storili po vojni tudi drugi: Ljubljanski Zvon, Zbori, Pevec in drugi. Toda Glasbena Matica je šla še mnogo dalje z izdajanjem »Nove Muzike«, ki ie propagirala in prinašala izključno sodobno modemo glasbo. O vprašanju, ali je to največjo slovensko glasbeno revijo vračali«, inteligenca kar v kupih zato, ker v njej ni bilo linearnosti, ali zato, ker »slovenski žep izvrstno žrtvuje za glasbeni podvig«, naj razmišlj* javnost. »Koncem« ima sedaj dovolj razmišljanja s tem, kako pokrije deficit »Nove Muzike« v znesku 66 tisoč dinarjev, kar pomeni za naše razmere ogromen tribut sodobni glasbi. Produkcij naše glasbene šole in konser-vatorija g. V. menda ne poseča in se najbrž tudi ne potrudi, da bi pogledal v njih sporede, zato pa tudi ne ve, da so na teh sporedih imena močnih mladih talentov v produkciji in reprodukciji, usmerjenih po »potrebi današnje kulture«. Ali tudi ne vidi razveseljivega dejstva, da se izpopolnjuje naša opera, naš korpus glasbenih učiteljev na javnih in zasebnih zavodih in naš operni orkester vedno bolj z domačimi močmi, po večini učenci iz zavodov Glasbene Matice? K poglavju o koncertni suši: to je res kriza, a drugačna kakor jo vidi g. V. — Publika pravi, da je koncertov preveč in daje to čutiti koncertnim blagajnam, prav pogosto pa tudi koncertni poslovalnici, ako obljubi gostu fiksum. Kako naj si drugače razlagamo žalostni pojav, da Ljubljanski zvon ob svojem jubilejnem koncertu z dobrim programom ni imel zasedene dvorane? Zakaj je pri koncertni poslovalnici boj za datume v prvi polovici meseca? — Suše za naše razmere ni, a če je treba udariti po »koncernu«, je dobra tudi metoda, da se mimogrede omeni dva domača orkestralna koncerta, ki »za moderno nista storila nič« (Lajovčev Capriccio?!), potem dva instrumentalna koncerta, vse drugo pa gladko zamolči. Sumljiva pozabljivost je na pr. to, da g. V. v svojem letnem poročilu niti ne omeni lanskega majskega koncerta Glasbene Matice z reprizo »Psalma«, s prvim izvajanjem Gotovčeve »Dubravke« m z Baranovičevim ciklom »Z mojih bregov«, ko je vendar takrat za ta koncert izrekel Matici zahvalo in pohvalo. Ta metoda ni poštena. Javnost ve, da je dW zbor Glasbene Matice v vsaki seziji po dva do tri velike koncerte z reprízami in da ie nastopil z novim programom vsaj po enkrat tudi v vsaki dobi med evropskimi turnejami. Obilno bi bilo zadoščeno potrebi, ako bi storila vsaj toliko vsaka naša koncertna enota. G. V. hoče prikazati nastanek akademskega in Učiteljskega zbora kot nekak protest proti neaktivnosti Matičnega zbora. Mi tega ne občutimo in tudi ne gledamo tako, kar dokazuje že to, da je užival Akademski zbor, ki se bori z raznimi težavami, do svoje selitve na univerzo gostoljubnost v naših učilnicah, kakor jo od svojega postanka dalje še sedaj uživa Učiteljski zbor. Oba zbora sta nam tovariša pri gradnji naše kulturne stavbe. Svoje trditve o neaktivnosti koncertne poslovalnice glede iniciative in aranžiranja koncertov tujih umetnikov bi g. V. ne napisal, ako bi mu bilo znano, koliko deficitov je ta poslovalnica krik po takih koncertih, in videl iz njene obširne korespondence njen trud, da vendarle doseže sprejemljive pogoje za pomembnejša taka gostovanja. Vedeti je treba, da je Ljubljana za svetovne umetnike in ansamble še vedno provinca in da jih je mogoče dobiti ie tedaj, ako potujejo na svoji turneji mimo nas. A tudi v takih primerih zahteva na pr. violinski virtuóz ali večji orkester samo čistega honorarja toliko (28.000 do 36.000 Din), da bi ne zadostoval tudi največji dosedanji kosmati inkaso Unionske dvorane ob zvišanih cenah (24.000 Din). Prištejte še visoke režijske stroške m odgovorite potem na vprašanje, kako prenese Ljubljana koncert, za katerega bo najcenejši sedež veljal 50 Din. V tem pogledu bi mogli navesti obširno statistiko :n nuditi žalostne obračune koncertov celo manjših (komornih) enot. Vso dolgo vrsto dozdevnih vzrokov pa našteva g. V. zato, da pripravi svoj grdi udarec po zboru Glasbene Matice radi njegovih turnej. Težko bi se našel v drugem narod« človek, ki bi v reviji na tak način opsoval tako ogromno in uspešno prostovoljno propagandno delo domače kulturne institucije. Očita Gl. M. zapravljanje naših stotisočakov »-zato, da krmi z glasbo Poljake, Čehe pa Francoze«, negira kulturno vrednost programa, ki ga je tuja strokovna kritika ocenila visoko, smeši našo narodno pesem, ki jo je tujina občudovala, izreka negativno sodbo o g. ravnatelju Poliču, ki mu priznavajo francoski kritiki mojstrstvo, imenuje nastop v nošah cirkus in neplodno ceremonijo, graja celo petje himen in očita udeležencem zastonjkarsko ogledovanje Evrope. — Kdo je štel »Ljubljani« za greh, da je sla pet Čehom? Kdo se bo upal oceniti plemenito kulturno propagandno pot Učiteljskega zbora na češko z očitkom nepotrebne zapravi jivosti? Ali ste čitaii o njegovih uspehih zadnje dni tepa poročila, ki podajajo skoro verno kopijo Matične češke turneje? Tudi oni so peK našo himno in gotovo z enakim spoštovanjem in ponosom kakor smo jo mi. Tudi oni so ее med potjo klanjali svetinjam češke preteklosti ki češke kulture, ker je to izraz kulturnega čustvovanj« in takta. Gl. M. je dala pred svojim odhodom v Francijo iniciativo, d« se Slovenija iti Jugoslavija poklonita spominu ne svetlo dobo našega naroda pred 120. leti. A g. V. je zafrknil ilirsko proslavo prav po receptu »Voiksstimme«. O turne jekem programu Gl. M. je že bilo več razprav. Povemo Se enkrat, da smo hoteli pokazati tujini (Varšava, Pariz), ki komaj ve za našo m naše kulture eksistenco, predvsem naSo glasbeno kulturo, ne pa one splošno evropske glasbe, slučajno nastale r Jugoslaviji, ki ji je g. V. lani nekoč prepovedal folkloro in tudi nacionalnost. Ns programih so pa bile tudi sodobne umetnine. Toda ravno ta naša glasba je učinkovito izvojevala naši kulturi izpričevalo veličine. Ne moremo tudi razumeti, kako naj se strinja z načeli objektivne kritike uporaba različnih meril pri presoji dela Gl. M. ali pa če ga vrši druga kulturna institucija ob enako težkih gmotnih prilikah. Zakaj je Štolcerjeva »Molitva« v Matičnem programu zastarela in nereprezen-tativna, ko pa g. V. v istem članku dovoljuje drugemu kulturnemu zavodu, da sme upoštevati tudi zahteve »publike« po harmoniki in salonski robi, ki jih posluša tudi tujina? To merilo ima menda prav mnogo stopenj in stalen obiskovalec ljubljanskih koncertov se ob branju kritik g. V. težko ubrani vtisu, da sta pri njegovi uporabi simpatija in antipatija včasih odločilna regulatorja. Dvom o uspehu Poličeve interpretacije ie ovrgla francoska kritika sama. Vendar ie za nas doma interesanfcno dejstvo, da je g. V. pred kratkim kar na lepem začel hvaliti mojstra Hubada. 0d katerega je g. Polič prevzel za ta program skoro neizpremenjeno interpretacijo. A ta pre-okret ie bil seveda potreben, da sedaj napada lahko novega pevovódjo. Vrag гаг-um.; to logiko! Verjetno ie. da g- V. sploh ni bral obširnih in za našo glasbeno kulturo tako ,a-skavih francoskih strokovnih kritik, ker morda ni prišel do njih. Drugače bj videl, da dnevniki niso bili samo »vljudni in pa kratki«. kakor si ie to on izmislil. Gotovo tudi ni bral glasbenih revij, kjer so posvečeni Ponekod (Le Menestrel) naši glasb: in Matici celi stolpci odličnega priznanja, ko so v istih številkah le kratke ocene drugih koncertov. To pomeni po našem skromnem mnenju, da ie videl muzikain; veliki Pariz v naših koncertih mnogo pomembnejši kulturen dogodek kakor samo mimobežen nastop potujoče nacionalno trupe. Сс ie pa g. V. te revije bral, mu moramo priznati silno drzno koraižo, da se upa označiti glasbene publikacije, kakor so »Le Menestrel« (strokovna revija svetovnega ugleda!), »Musique«, >Le Monde Musical«, »Le Coupiee Musical«, >Со:тюе-dia« i. dr. za neresne. To bodo zardevali Francozi nad svojo publicistično infericr-nostio. če bodo brali to korajižo! In še nekai: Da g. V. podkrepi svojo izmišljeno trditev o >poscbno slabem vtisu«, ki so ga napravile na Francoze narodne noše, ie jztrgal prvi stavek iz sledeče kritike ženevske »La Suisse« z dne 12. decembra: »Jaz greni z nekim nezaupanjem poslušat zbor ali ansambl, ki o njem 'poročajo, da bodo člani nosili narodno nošo. Zato sem tem srečnejši, da tu lahko povem, kako brez vsake kaboti-naže in brez vsake tirgov9ke namere je bi' vtis, ki ga je name napravil koncert od torka zvečer«. — Za reviiskega referenta kaj neobičajen način citiranja! Nota bere ie govoril ženevski kritik za svoja osebo in ne za Francoze. Prav grdo netaktnost pa je za gre sei g. V. z očitkom zapravljanja »naših stotisočakov« zato. da so udeleženci turneje poi Evrope zastonj videli i.n prevozili. АЦ bo morda celo zahteval izkaz vseh onih požrtvovalnih Matičarjev, ki so sc občutno zadolžili ali pa v svobodnih poklicih žrtvovali tritedenski zaslužek, da so mogli na pot? Tudi država >e podiprla Glasbeno Matico. Ali veliko večje svote bi morala izdati država, ako bi hotela, da ves francoski tisk priobči toliko propagandnih noric in člankov in toliko obširnih referatov o njei jn o njem kulturi, kakor ie to storila zastoná francoska žurnalistika in publicistika v dneh Matične turneje. 1 samo v tem mora videti velik plus vsakdo, ki mu jc mar porast našega ugleda v tujini. In ta plus ie močno obrestovano povračilo za našo kulturno stvar izdanih, a nikdar zapravljenih dinarjev. Q. Vurnik se pritožuje, da je po vsaki kritiki njegova oseba obrana do kosti. Ne, preresni smo, da bi posnemali njega, ki jc zložil za ilirsko proslavo in Glasbeno Matico pamflet, da ga recitira v poznih nočnih urah po ljubljanskih gostilnah. Brez zamere! Vidiš, ti uboga slovenska glasbena kultura, kako ie s teboi: po svoji vrednosti in lepoti in po kulturnih naporih svojih propasatorjev si se tudi v svetu že čvrste afirmirala in si dobila priznanje tudi onih. miiimo katerih širokega pogleda gre veliki tok evropske kulture. Pa te sedaj domovini in morda tudi temu svetu tako mi-zemo predstavi nekdo, ki te gleda iz žab-ie perspektive. Ne vemo, i« kakih razlogov je g. dr. Vurnik lani odklonil vabilo Glasbene Matice, naj pristopi in pomaga z delom in nasvetom. Glasbena Matica se zaveda, da uspešno vrši v vseh svoii h korporacajah in zavodih resno in pozitivno kulturno delo. Dobrodošla sta ii pomoč in nasvet vsakogar, ako sta dana s čisto mislijo Kdor pa spremlja to delo samo z neprestanim javnim zaničevanjem in neosnovanim javnim zabavljanjem, ne koristi naši kulturi. Odbor titabtf' Glasbene Matice. Spoštovane gospodinje! Potom oglasa v tem časopisa od dne 13. IV. 1.1. objavljeno je, da dobi vsak cenj. odjemalec naše sveže pražene kave velikonočno darilo in to lepo pločevinasto posodo, oziroma orijentalski krožnik. Cene In kvalitete kave ostanejo kljub temu nelzPremenjene. Prosim pa cenj. odjemalce, da javijo raznašalce event. nasprotnih neresničnih vesti v moji trgovini. Ce ste s kavo zadovoljni, prosim povejte še drugim, če niste, prosim Vas, povejte, samo meni Priporoča se in prosi za obisk В. MOTOH Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5 f Ям ďko damo vzradosti nova oprema ovoja, mnogo boljša kakovost in izdatnejše parfimi-ranje nadvse finega Elida pudra. SPORT Nedeljski športni dogodki V nedeljo smo imeli dve važni športni prireditvi. Za naš ožji slovenski nogometni sport je gotovo sobotno in nedeljsko gostovanje državnega prvaka Hajduka pomenih dogodek, ki se je pričakoval z velikim zanimanjem. To se je videlo zlasti v nedeljo, ko je bilo na ilirijanskem igrišču nad tisoč ljudi. V športnem oziru pa nas državni prvak ni doccla zadovoljil. Pričakovali smo od njega, ki je takorekoč reprezentant jugoslovenskega nogometnega športa, malo več. Številčno slabo je odrezal v nedeljo, ko je komaj z 1 : 0 premagal Ilirijo. Tehnično so Spličani sicer nad-kriljevali svoje nasprotnike, toda v ostalem jim je bila Ilirija popolnoma ravno-pravna ter jih je v požrtvovalnosti celo prekašala. Zato bi bi! vsaj neodločen rezultat brez dvoma bolj na mestu. Pa tudi eventuelní zmagi Ilirije ne bi bilo oporekati. Ilirija je zaigrala prav dobro ter je o pot klubovo vodstvo in publika z njo lahko zadovoljna. Drugi za ves naš jugoslovenski nogometni šport važen dogodek ie bila prva tekma med našo in beograjsko reprezentanco v Beogradu. Naši so dosegli visoko zmago 6 : 1 (2 : 1) ter s tem prav krepko utrdili naš športni ugled. Žalibog so bili v naši reprezentanci razven enega igrača iz Su-botice sami beograjski igrači, ker so no-minirani igrači iz Zagreba in Splita odpovedali svoje sodelovanje, ker se vodstva njihovih klubov še vedno niso mogla sprijazniti z dejstvom, da je sedež JNSa sedaj v Beogradu. O postopanju teh igra-čev se bo seveda še razpravljalo na me-rodajnem mestu. Postopanje igračev ZNPa je treba najstrožje obsojati. Iz tega postopanja se vid4, da v teh igračih, odnosno njih voditeljih ne vlada pravi sportski duh, ki podreja želje ali zahteve posameznikov — splošnosti. Prav bi pač bilo, da bi medsebojne diference reševali doma, proti zunanjemu svetu pa moramo nastopiti slož no. Vsa čast pa beograjskim igračem, ki so tako častno zastopali jugoslovenski in s tem tudi zagrebški in splitski nogometni sport. — Razmerje sil med našo in bolgarsko reprezentanco se najbolj razvidi iz izjav budimpeštanskega sodnika g. Bira in bolgarskega saveznega kapetana g. Lazarova. G. Biro je dejal, da je bil presenečen zaradi odlične igre naše reprezentance, zlasti z ozirom na zadnjo tekmo med ju-goslovenskim in madžarskim moštvom v Budimpešti. Jugoslovenski igrači so tehnično izborno izvežbani ter se lahko merijo ž vsemi klubi Srednje Evrope. Najbolj so mu ugajali levi branilec Beleslin, desno krilo Timanič in desna zveza B. Marjanovič. Od Bolgarov mu je ugajal vratar Spirov. — Beograjske kritike pravijo, da so bili Bolgari zelo požrtvovalni, da se je pa od njih pričakovala večja tehnična izvežba-nost. G. Lazarov je izjavil, da so Jugoslo veni igrali bolje ter zaslužili zmago. O naših igračih pravi isto kot g. Biro. Za svoje igrače, od katerih ga je zadovoljil le gólman, pravi, da niso v treningu. V prvenstvu LNPa so bili doseženi naslednji rezultati: Primorje : Jadran 3 : 1 (2 : 0), ISSK Maribor : SK Celje (semifinále) 4 : 1 (2 : 0), Reka : Grafika 5 : 1 Stanje ▼ I. razredu ljubljanskega okrožja je sedaj naslednje: Ilirija 7 7 0 0 30 : 7 14 Primorje 7 5 1 1 31 : 8 11 Hermes 8 4 1 3 18:17 9 Svoboda 7 1 0 6 10 :33 2 Jadran 7 0 0 7 9 : 30 0 Od drugih tekem treba zabeležiti naslednje: Celje: Železničar {Maribor) : Olimp 10 : 1 (3 : 1), SK Atletik : Hermes (Ljubljana) 2 : 2 (1 : 0). Zagreb: Hašk-Gradjanski komb. : Sašk 3 : 2 (2 : 1) Gradec: Graz : Zagreb 2 : 0 (0 : 0). Dunaj: Nižja Avstrija : Južna Nemčija 3 : 0. Bazel: Madžarska : Švica 2 : 2 (2 : 1)! Na nedeljski glavni skupščini ZNS, ki ima sedaj svoj sedež v Beogradu, je bil izvoljen za predsednika inž. Brana Velj kovic, za I. tajnika pa g. Velimir Teofa novič. Ljubljanska sekcija je v upravnen odboru zastopana po g. Betettu. V nedeljo se je vršila v Novem Sad» ustanovna glavna skupščina novosadskeg» nogometnega saveza. Za predsednika jc bil izvoljen g. Kosta Hadži mL, za I. tajnika pa g. Boško Spasič. Iz LNP. Seja poslovnega odbora danes v torek ob 19.30 v Delavski zbornici, pritličje desno. Smučarski klub Dovje-Mojstrana priredi sporazumno z JZSS in pod pokroviteljstvom istega na velikonočni ponedeljek alpsko smuško tekmo v smuku od Stani-čeve koče v Krmo. — Nadaljnja pojasnila slede. Smučerji alpinisti pripravite se! — Smuk! ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes v torek in v četrtek od 16. dalj« reden trening za I. in II. skupino. Beograjski športni list »Sportista*, službeni organ nogometnega in hazena saveza, se dobi v trafiki Sever, Šclcnburgova ulica. »Sportista« izhaja dvakrat tedensko in prinaša poročila o vseh pomembnejših športnih prireditvah pri nas in v inozemstvu. List prinaša tudi druge zanimivosti in ga toplo priporočamo. Furmoto-Polish nedosegljivo čistilo za pohištvo, usnjene pred-mete, avtomobile. Dopisi sv. JURIJ ob šcav.mcl v zadniem dopisu smo slede akademije našega Sokolskeja društva poročali, da se bo ta vršila 18. maja. Ker pa bo na ta dan priredilo Sokolsko društvo Ljutomer veliko tombolo, se bo naša akademija vt-šila v nedeljo 11. maja. Okoliška društva prosimo, da se na to ozirajo ter poselijo oašo prireditev. MIRNA GORA. Glede na dvakratno napačno poročilo o otvoritvi Planinskega doma na Mirni gori poroča podružnica SPD, da bo napovedana prireditev nepreklicno 21. t. m. (veliki ponedeljek), na kar se opozarjajo planinci in ostali izletniki. TEHARJE pri Celju. V nedeljo 6. t m. se je na Tehariu vršil svečan zakl.iuček kmetijske nadaljevalne in pa gospodinjske nadaljevalne šole. Slavnosti so se udeležili poleg kmetovalcev in staršev učencev in učenk ter domačega učitelistva tudi zastopnik banslke uprave načelnik kmetijskega oddelka g. inž. Anton Podgornik in celjski sreski načelnik g. dr. Hubad. Gojenci kmetijske nadaljevalne šole so pokazali pri izipitu, da so pod spretnim vodstvom svojega voditetia šolskega upravi-tel'ja g. Josipa Gosaka izkoristili v pol .d meri vse nauke o praktičnem in umnem kmetovalstvu. Tudi gojenke gospodinjske nadaljevalne šole so s krasnimi ročnimi deli in okusnimi kuharskimi izdelki na za-kuski ob tej priliki pokazale, da niste bila zaman trud in ljubezniva požrtvovalnost, njihovih učiteljic gdčne. Preskerjeve in ge. Kodeliove. Zastopnik banske uprave se ie jako laskavo izrazil o napredku naših kmetovalcev in o lepem razvoju prepo-trebnega kmetijskega nadaljevalnega šolstva. LJUBEČNA pri Celju. Tudi pri nas smo imeli v nedeljo 6. t. m. svečan zaključek gospodinjske nadaljevalne šole. Prisostvoval mu je kot gost zastopnik banske uprave v Ljubljani g. inž. Podgornik, ki se je na zakuski jako pohvalno izrazil o nadaljevalni šoli, katero so z vso ljubeznijo vodili agilni ga. Tiranova in gdč. Kapfer-jeva ter g. upravitelj Tiran in g. Mahen. Toiek, 13. IV, 1930 «= Reševalci iz nevarnosti na morju V Lontforra se Je sestalo sedem mož iz vse Angleške, ki iih ie admiral Roger Kaes odlikoval s svetinjo za rešitev življenja. Vsak izmed sedmih mož je rešil že nekoliko ljudi pred poginom v mo r ju Edisonova 831etnica Veliki izumitelj je obhajal te dni svoj rojstni dan. Po kosilu je imel kratek govor na navzoče, ki dokazuje njegovo dobro razpoloženje. »Amerikansko bodočnost bodo gradili inženerji, od politikov ne moremo ničesar pričakovati. Tehniki moramo dati torej vse svoje moči. Ponosen sem. da sem in da bom prisepeval k ameriškemu napredku. Po dveh ali treh letih bom pričel nedvomno na debelo izdelovati umetni gumi. Dosedanji poskusi so bili nad vse ugodni in prijatelj Henry Ford, ki me je danes počastil s svojo navzočnostjo v družbi gospe soproge, mi bo uredil finančno stran nove industrije umetnega gumija. Žal pa mi hoče nagajati zdravje. Do sedaj sem se počutil kakor mladenič, kakor da bi imel kvečjemu 50 let. A zdaj mi pričenja zdravje nagajati. Imam sicer premalo časa, da bi se zanj zmenil, a ko bom dovršil svoje 85. leto, bom moral posvetiti nekoliko pozornosti tudi svjemu »notranjemu stroju«. Do sedaj je deloval brezhibno.« Prezidentov protokol Takoj ko so izvolili Hooverja za dr* žavnega predsednika, so se lotili herab diki v Zedinjenih državah njegovega rodovnika. Imeli so seveda mnogo težji posel, nego njih kolegi v monarhistični Evropi: znani Gothaški koledar jim ni mogel ničesar povedati. Vendar so zdaj uspešno dovršili svojo nalogo. Izkazalo se je, da segajo predsednikovi predniki, švicarska rodbina Huber, v XIV. sto« letje. Njegov praded, leta 1723. rojeni Andrej Huber, se je preselil iz Švice v Baden in potem v Zedinjene države. Bival je v Pensilvaniji in kot ameriški državljan je izpremenil svoj priimek v Hoover. Ód leta 1762. bivajo njegovi potomci v Severni Karolini. Lepota iz Amerike Naše dame so še vedno prepričane, da ima Pariz zadnjo odločilno besedo o vsem, kar se tiče modne linije Jn sploh lepote — »beauté«. A statistični podatki dokazujejo, da je odvisen Pariz v tem oziru od uspehov nove ameriške tehnike. Lani si je služilo v Zedinjenih državah v 45.000 »lepotnih institutih« 2,200.000 strokovnjakov, svoj vsakdanji kruh in 1,600.000 delavcev je izdelovalo kozmetična sredstva. Slione gorostasne številke nam bodo umljive, če pomislimo, da zahtevajo Atmerikanci »moderni obraz« od sleherne prodajalke, strojepiske ali natakarice. Vse uslužbenke po velikih trgovinah ali hotelih upoštevajo obvezne nasvete posebnega strokovnjaka, ki jim priporoča primeren puder, rdečilo in druge stvari za lepoto obraza. Do 90% Američank po velemestih rabi slične pripomočke, za katere plačajo velik del svojega zaslužka celo skromne delavke. »Modeme« obrvi, trsta, oči so prvi pogoj za vsako boljšo službo. Nauk o lepoti je celo obrvezen predmet na boljših dekliških šolah. Nekateri časopisi so napadali ta predmet, a so jim učiteljice odgovorile, da rabijo deklice puder in drugo od 12. leta naprej ter jih šola utegne samo obvarovati škodljivih sredstev, ki so v posameznih slučajiih povzročili celo za strupi j en je krvi in smrt. Ameriška kozmetika iti pred vsem električni stroji za lepotičenje so osvojili ves svet in od njih so odvisni tudi pariški saloni. Idealni mož V Ameriki so priredili tekmo za čast idealnega moža in so od tekmecev za* htevali veliko več nego od ženskih «kraljic lepote«. Razen energične brade, ostrih oči, bujnih las in sličnega je mo-ral kandidat spisati pismeno nalogo o bodočih idealih ameriške rase, odgovo« riti na vprašanja o Shakespearju in Ho» merju. na pamet povedati borzne tečaje najvažnejših valut, dokazati spretnost v streljanju, boksanju, vožnji z avtomo« bilom, zdrav tek in okus pri plesu in obleki. Neki mladenič je srečno prebil vse te izpite in so že baje pripravili Io* vorjev venec, s katerim bi ga okrasili. A v zadnjem trenutku se je izkazalo, da ne pozna igre bridge in sploh slabo kvarta. Iz tega razloga je sramotno pro* padel in je ostala Amerika brez ideaL nega moža. Furmoto All-Metal špecijelno angleško čistile 2žl žiabtse Ieotímsís predmete, brea kislin iti strupov daje ferasen sijaj in preprečuje oksidirani«. Glavno zastopstvo: M. GREGOVIČ & О»-Ljubljana, Cankarjevo nabrežje M. Jubilej novinarstva Teofrast Renaudot, eden prvih noviaar?ev greta, ki je leta 1630. izdal prvi francoski časopis »Gazette de France«. Med sotrudnikJ lista Je bil ttHB tedanji vsemogočni francoski kancelar kardiaai Richeliea Antikrist ali kaj? Visoko avtoritetni okultni strokovnjaki sporočajo človeštvu v zadnji številki svojega pariškega organa »Bulletin des sciences occultes«, da se je že rodil mož, ki bo popolnoma spremenil svetovni zemljevid. Tamerlan in Mohamed, Cezar in Napoleon bodo zasenčeni po njegovih zmagah. Prav za prav ie ta mož šele dvanajstleten deček. Uči se v neki evropski prestolnici v odlični aristokratski šoli. Njegovo ime ni znano. Zato pa je izven vsakega dvoma, da ima vdrte. črne oči, orlovski nos in votel glas. Ne vemo tudi, ali ni ta otrok Antikrist, ki bo zapečatil konec našega planeta. Znano pa je. da se je rodil v popolnem skladu s starimi napovedmi kot sin meniha in nmobolne princese. Torej pozor na otroke z vdrtimi očmi in votlim glasom! Zakaj pa niso okultisti o pravem času pazili na menihe in prismojene princese? Lahko bi bili preprečili usodne posledice! Slavnost obnove mesta v Tokiju Japonska prestoflca Je pretekle dni slavita praznik obnovitve po velikanskem potresa teta 192.}. Svečanosti so trajate pet dni in po mesta so se pomikale nepregledne рогатke raznih društev. Eno izmed teh povork mtm kaže naša slika »JUiROs SS —-—p " ------- •.—^T.^'i^i'^ 'i 8 Iz življenja i m sveta Prevoz trupla umrle švedske kraljice Žalni stebri na obrežju v Swinemünde pred vojno ladjo »Drottning Victoria«, ki je prepeljala krsto s pokojničlnimi zemeljskimi ostanki v Stockholm Faraonove krave Ženevska mednarodna konferenca leta 1927. je pripravila marsikatero presenečenje "svojim udeležencem, ki so v splošnem premalo vedeli o povoljnih težkočah. Ameriški profesor Worren S. Thompson je imel zdaj pogum, da je človeštvu predočil porazno sliko, katere bežni orisi so se prvič pokazali v Ženevi. Njegova napeta knjiga »Nevarne točke svetovnega prebivalstva« Dargereus Spaees in World Population) spominja na razne svetopisemske zgodbe o sanjah, ki jih je Jožef raztol-mačil egiptovskemu faraonu: zgodbo o sedmerici suhih krav, ki so požrle svoje roiene tovarišice. Pred vojno so se selili ljudje iz revnih dežel v bogate kraje, kjer si so kot ceneni delavci služili denar. Ta jim ie lajšal četudi začasno, boj za obstanek. A zdaj tega ni več. Američani menijo, da bi oviral nadaljni val priseljencev njih blagostanje, in so ga zajezili. Tudi mali slovenski narod občuti posledice te prepovedi. Amerika ni osamljena v tej svoji politiki. Vsi bogati narodi ovirajo s svojimi vizumi dotok revnih tujcev. »Ali je mogoče, da bi za vselej obveljalo to stanje?« vprašuje avtor svoie rojake Američane, a tudi Francoze in Angleže. Tekom zadnjih 130 let je narastlo malajsko prebivalstvo velikega otoka Jave od 3 in pol na 37 milijonov. Riž, ki ga zdai tam pridelujejo, zadostuje komaj za prehrano. Čez 25 let ga bo že premalo, Število rojstev stalno nazaduje, kar je dokaz vedno večje revščine. A število smrtnih slučajev nazaduje še bolj hitro in radi tega prebivalstvo stalno narašča. »To je naša zasluga,« trdijo Holandci, »delo naših zdravnikov in naše policije, ki je ustavila stalne medsebojne vojne.« — Naj bo, čeprav narekujejo socialno politiko sodobne države tudi splošne kulturne zahteve. A če zahtevajo Ho: landci ali Američani (n. pr. na Filipinih) nagrado za izvršeno kulturno delovanje, so njih upi popolnoma neutemeljeni. Njegove posledice bodo v kolonijah povzročile revolucije: domačinom postaja pretesno . . . Včasih je razmerje še bolj zamotano. Pri Japoncih znaša letni Qiirastek prebivalstva 13.5 na tisoč ljudi, gorostasno veliko za evropske pojme. Japonci zaman zahtevajo prostora v Avstraliji in v Zedinjenih državah, ki se borita rumene nevarnosti! Istočasno Pa se ponavlja ista reč v malem na Japonskem samem. Japonska je zasedla polotok Korejo, da si pridobi prostor za kolonizacijo. A zgodilo se je narobe. Korejci se selijo na Japonsko: pri njih znaša letni prirastek celo 26 na tisoč hudi in Korejcem se zdi Japonska nekakšna obljubljena dežela. Morebiti je izboljšala japonska uprava korejske prilike (ceste, zdravstvo itd.), a Japonski to ne bo veliko koristilo v njenih težkočah. Prav tako so brez pomena M uss o linije vi govori o veliki preko-morski Italiji. Dejansko stanje, na katero nima Mussolini nobenega vpliva, obstoji v tem, da nazadujeta v Italiji število rojstev in smrti približno enako, dočim nazadujejo rojstva v Angliji, Nemčiji in Franciji bolj hitro. Ce bi bila Italijanom zopet odprta Amerika, kamor so odhajali v milijonih, bi Mussoliniju zmanjkalo gradiva za njegove govore. »Naj se ubogi narodi ne plodijo tako hitro!« govorijo Amerikanci, »naj še bolj omejijo število rojstev, če stradajo.« A ta ugovor je bedast, ker ne moremo zajeziti nam komaj poznane zakone o gibanju prebivalstva. Samo revščina, samo smrt omejujeta število roj^ stev. Vsako izboljšanje zunanjih okoliščin pa veča število rojstev, kakor opazujemo to tudi pri rastlinstvu. Prof. Thompson označuje kot hinavstvo vse nauke o podpiranju plemenite »severne rase« v nasprotju s »prevratnimi« balkanskimi in italijanskimi elementi ali v nasprotju z »manjvredno« rumeno raso, ki živi od »ščepca riža«, dočim potrebuje beli Američan ali Avstralec dnevno svoj zrezek. V resnici hočejo bogati narodi samo umetno obvarovati svoje sedanje blagostanje. Toda ali bodo v sedanjih tesnih rneiah zaprti revnejši narodi to blagostanje vedno samo mirno opazovali? Angloameričani so srečno dobili zadosti prostora zase v stoletjih svoje »mladosti« in viharnega pomnoževanja. Zdai, »v zrelih letih«, so se pomirili in ne potrebujejo novih dežel. A mlajši, »nesrečni narodi« zahtevajo zase istih možnosti in ne bodo nikoli priznali, da so »manj vredni«. Pred vsem poudarja Thompson — moramo pustiti prazno govoričenje o tem, da je človeštvo v splošnem na boljšem nego pred 100 leti. To zanima samo znanstvenike. Ljudstvo pa se ne zanima za to, kako so živeli njegovi pra-dedi, temveč za to, kako se danes godi drugim ljudem in narodom. Iz te zavisti izvirajo mednarodne neprilike. Poiskati moramo sredstva in pota za mirno rešitev tega temeljnega vprašanja. Ali pa končajmo razgovore o vesoljnem miru in se pripravljajmo na novo vojno. A ta ne bo nikomur pomagala: uničila bi samo več vrednosti nego človeških življenj in bi poostrila krizo v deželah, ki imajo pregosto prebivalstvo. Avtor je nalašč spisal svojo knjigo »brez ovinkov«, da sproži razgovor o jedru vprašanja. Bogve ali bodo hoteli biti tako odkritosrčni tudi oni. ki jih kliče na odgovor? Z razstave pohištva v Berlinu Slika nam prikazuje notrsnjo uredbo stanovanja bogatih nonmberških meščanov okoli leta 1500. řia razstavi so zastopane traö drage dobe In nie zgodovinski oddelek tvori posebno privlačnost za občinstvo Dvojnici 2-Daily Mail« poroča o dveh sestrah v Yorkshiru na Angleškem, ki sta pravcat naravni čudež. Kot dvojčka sta si na las enaki in ju ne moreta ločiti ter ju stalno zamenjujeta celo oče in mati. A razen zunanje obstoji tudi nenavadna notranja sličnost. Obe sestri imata menda popolnoma enake možgane, ker mislita in delata vedno eno in isto. Če ima ena težko sanjo in se ponoči zbudi, se dogodi isto tudi drugi. V šoli sta kazali sestri popolnoma enake uspehe in nagnjenja. Lani sta sklenili, da bosta na raznih krajih preživeli počitnice. Odpotovali sta posamič in na drug dan, ne da bi druga drugi povedali, kam sta namenjeni. Srečali sta se v istem kopališču in v istem hotelu. Kot pravi Angležinji sta sestri zelo ponosni na svojo sličnost. Najbrž sta si iz tega vzroka zbrali ženina z istim imenom. Pred kratkim je vzela ena farmarja Jamesa Tompsona v Chesterfieldu, druga pa se bo kmalu poročila z mehanikom Jamesom Tompsonom v Glasgowu. Oblaěilifiica za Veliko noč Krasni vzorci štofov zadnjih novosti za obleke, površnike i. t. d. najceneje pri tvrdki DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA Nemški profesor Lichtwitz Učenjak, k] se bavl z raziskovanjem možganskega podaljška, je dognal, da se da nosečnost ngotovitl že po treh dneh. Njegova izvajanja so na kongresu za notranjo medicino v Wiesbadenu vzbudila splošno pozornost prisotnih zdravnikov Shakespeareovi junaki Neki ameriški častilec velikega angleškega dramatika je sešteJ, koliko vrstic obsegajo njegova zbrana dela in je zraven točno ugotovil, koliko vrstic pride na vsako osebo med junaki nje-goivih komedij in dram. fiáraraasfo se je, da je seveda najbolj ajfflogßfoesedeJi Hamlet s 1569 vrstami, ^к-птя sledijo Rikard II. s 1161 in Jago s tШ7 vrstami, na koncu pa Otelo: ta гявнотес je utegnil povedati samo 888 rrst. čudno je, da se Shakespeareove jtsKÖrttije veliko li an j zgovorne nego mošlke osebe. Med njimi prednjači Kleopatra s W0 vrsticami. Dezdemona je povedala samo 389, lady Macbeth 261 in Julija le 97 vrstic. Torej je smatral veliki poznavalec človeške duševnosti ženske besede za bolj tehtne od moških! S tega stališča je nedvomno ovržena pravljica o ženski klepetavostL Utnetnisiei s&ten mifia WtaCeš ßjubljatta, ífCongfesiti ťr| 3 (poleg trgovske šole) Edšni umetniški zavod v Sloveniji. — Rezbaratvo, podobarstvo, poziataTstvo. Renoviranje vseli umetniških k umetno - obrtnih izdelkov. Najmodernejši okvirji, po načrtih »Saiooa-e (tudi iovarniški) za fotografije, umetniške slike tod. — Trgovina z umetninami in domačo keramiko. —• Arctikviteite. — Umet. založba itd. — i-sdeiovante umetniških reklamnih osnutkov. — Cene zmerne. Emerson ffougfi: IOŽJE Roman XXXIV. POGLAVJE Skoro tisti mah, ko sva obstala, sem zagledal polnagcga indijanskega slednika, ki se nama je približeval. Krenil sem proti*njeinu, da bi skrajšal njegovo iskanje. A preden sem se utegnil pripraviti, da bi ga primerno sprejel, če bi se pokazalo, da je sovražnik, sem videl, kako se je pokazalo izza majhnega smrekovega gozdiča še več ljudi, kakega pol tucata belcev; eden izmed njih je bil visok mož v prašni obleki, visokih škornjih in rokavicah. In videl sem, kako je ona, moja zaobljubljena žena, zapustila svoje mesto zraven mene, razprostrla roke in šepaje omahnila naprej. »Oče!« je vzkliknila. Zbrali so se okoli nje. Videl sem, da so jo gledali malone z grozo v obrazih. Šele tedaj sem se zavedel, da je oblečena v trde kože, da je njeno pokrivalo kos kože, da so konci njenih las skoro do rumenega opaljeni, da je njeno obuvalo v strašnem stanju, da ima komolce in roke rujave, kolikor niso bile rdeče od medvedove krvi, po kateri je bila brodila. Pogledal sem tudi nase in videl, da sem visok, zarjavel, mršav, brkat in raztrgan; moja volnena obleka je v capah visela od mene, moji udje so bili zaviti v neustrojeno kožo, moje roke velike in polne žuljev, vse počrnele in hrapave. Nesnaga je kar kapala od mene. Bil sem podoben divjaku, ki so ga pravkar potegnili iz njegove votline. Veliko sivo kožo mrtvega medveda sem vlekel za seboj, stiskaje jo v eni svojih kosmatih rok. Potuhnjeno in topo sem gledal nanje, kakor vsak divjak, če pride v dotiko z bitji, ki jim ne zaupa. »Kdo ste?« me je strogo vprašal tisti visoki mož: a jaz še ved- no nisem mogel izpregovoriti. Dekletova roka га je potegnite za ramo. »To je moj prijatelj,« je rekla. »Varoval me je in branil; to je gospod John Cowles, oče, iz rodbine virginskih Cowlesov. Prišel je, da bi govoril s teboj...« Ali on je ni poslušal, vsaj delal se je, kakor da je ne sliši. Položil ji je roko okoli pasu in jo podprl, da ne bi šepala; tako se je vrnil nazaj proti dolini in mi ostali smo počasi krenili za njima. Prišel je do siromašnega zavetja, ki je bilo najin dom. Ne da bi črhnil besedo, je obšel taborišče, odprl vrata malega, raztrganega indijanskega šotora in pogleda! vanj. Prostora je bilo zelo malo. Eno samo ležišče je bilo v njem in en sam ogenj. »Pojdite z menoj,« mi je velel naposled. Odšla sva v stran, med grmovje, kjer sva se mogla pogovoriti med štirimi očmi. Imel je Krepak obraz, čigar važnost in resnobnost so še podčrta-vale sive obrvi in naježeni sivi lasje. Bil je za tretjino večji od večine mož, tako da bi se bil človek čudil, če ga ne bi bil videl poveljnika. »Nu, tak vi ste John Cowles?« je naposled mirno izpregovoril. »Poročnik Belknap mi je nekaj pravil o tem, ko je prišel s svojimi ljudmi z Vzhoda.« Pokimal sem, čakaje, kaj bo. »Ali se zavedate, kaj ste napravili, gospod?« je izbruhnil. »Zakaj niste šli z njo do kake naselbine? Kakšen je bil vaš razlog, da se niste takoj vrnili v dolino reke Platte — ampak semkaj, sto milj v stran od svoje poti? Vsak količkaj razumen človek bi bil moral vedeti, da pride nazaj na veliko cesto! Sto in sto voz gre sleherni dan po njej. S konca na konec doline vodi brzojavna proga. Vsega tega ne bi mogli zgrešiti, če bi se bili obrnili na jug. Še blaznež bi to vedel. A vi ste vzeli mojo hčer — « dušeč se od gneva je pokazal name, umazanega in raztrganega. »Moj Bog!« sem naposled vzkliknil, »menda vsaj ne obžalujete, polkovnik Meriwether, da sem si jo s tem pridobil?« »Skoro da,« je rekel s stisnjenimi ustnicami, »skoro da.« »Tedaj obžalujete tudi to, da je ona dobila mene — da sem ji dolžnik za svoje življenje?« »Skoro da, gospod.« je ponovil. »Skoro da mi je žal.« »Ce je tako, tedaj se vrnite — pustite naiu tn — recite ljudem, da sva mrtva!« sem divje izbruhnil. Nekaj časa je trajalo, preden sem se spet zaživel v stari red stvari, ki me je bil tako nenadoma obdal. »To je bajno dekle, vzvišeno bitje,« sem povzel naposled. »Rešila me je ,ko sem bil bolan in nezmožen za pot. Ničesar ne morem storiti tako dragocenega, da bi ji poplačal svoj doig. To je plemenita duša. s telesom in mišljenjem knežnja med ženskami.« »Taka je, kakor njena mati.« je rekel mirno. »Tudi ona je bila tako dobra. Zlo, ki ste ga zakrivili moji rodbini, gospod, jc strasno. Uničili ste življenje moje hčere.« Tedaj se mi je vendar že razveza! jezik. Trdo sem mu položil roko na ramo in mu pogledal naravnost v oči rekoč: »Polkovnik Meriwether, sramujem se za vas.« »Kaj mislite s tem?« Mrko me je pomeril z očmi in otresel mojo roko s sebe. Dobil sem jo,« sem rekel, »in če bi kaj koristilo, bi rad pri tej priči legel in umrl zanjo. Ce ne govorim resnice, sklíčíte svoje ljudi v strelsko črto in končajmo to stvar. Tedaj nisem vreden, da bi se vrnil v Laramie!« »Kaj bi to pomagalo?« mi je dejal. »Človek, tisto, kar je osramočeno, je ime mojega dekleta! Vesti o tem so se vendar razširile po vsej deželi, brzojavna žica jih je raznesla obakraj gora: časopisi na Vzhodu so jih poln:. Bila sta skupaj odsotna skoraj tri mesece in ves svet to ve. Mar mislite, da ljudje ne «gibljejo, kako in kaj.-'« Segel sem mu v besedo in mu kratko povedal, kakšna je bila najina pot. s kakimi zaprekami sva se morala boriti, kaj sva pretrpela, kako nama je bolezen ubranila, da se nisva mogla takoj vrniti, kako pičla so bila najina sredstva, kako težko nama je bilo najti pravo smer in kako sva med tem živela drug pokraj drugega. A starec je zmajal z glavo: »Poznam možke!« »Da«, sem odvrnil, »ne bil bi moški, vreden tega imena, če se ne bi bil zaljubil v vašo hčer. Priznam pa tudi, da nikoli, dokler bom živ, ne bom ljubil nobene druge.« DVOK0LESÄ — teža od f kp nanre» najlažjega tn najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika, šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbira, naj nižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4. felikonocne šunke najfinejše pra.ške kakor tudi domače Vam nudi po zelo solidni ceni tvrdka _5532 J. Buzzolinf delikatesna trgovina, LJUBLJANA, Lingerjeva ulica št. 1. Banske, srezke iu občinske uprave та pleskanje eleznih konstrukcij, mostov in ograj se blagovolite obrniti na MILOŠ ROZIN in DRUG, TRBOVLJE, M uporablja izključno najboljšo, najtrajnejšo, najcenejšo barvo proti rji MTOXIB popolnoma jugoslovenskega izvora. zaščitno 4863 Poglejte ovratnik Vaše suknje poln prhljaja je. Dokaz, da je koža bolna in ne nudi lasnim koreninicam zdrave hrane. Lasje Vam izpadajo. Sezite po zanesljivi pomoči, po »Ines«, ki ozdravi kožo, pospeši rast las! Lonček stane 38 Din. — Razpošilja po povzetju: ZASTOPSTVO »I N E S«, LJUBLJANA, Merosodna ulica 1Д. 12 POZOR! 2 kompletni novi javorjevi politirani beli spalnici v moderni fazoni in ena nova ČRNA JEDILNICA, se po zelo ugodni ceni proda. — Naslov se izve v oglasnem oddelku »Jutra«. 5824 Za velikonočne praznike dobite prvovrstno praško šonko in vse delikatesno in specerijsko blago po zelo zmernih cenah pri tvrdki: Ciíabriet Breznik, Ljubljana Florianska ulica štev. 1 5821 V globoki žalosti naznanjamo pretražno vest, d-a i« naš srčno ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric, svak in tast, gospod Anton Hortner žel. uradnik r pok. dne 14. t. m. po kratki, imikapolni Ьо-кмн, prevvJ«« s tolažili svete Vere, boguudano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dre 16. aprila 1930 ob 5. nri popoldne iz mrtvašnice sipiošne bolnice M pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 14. aprila 1930. ObčiDa Ljubljana Žalujoči ostali. Meetni pogrebni zavod ■ Ч.ПЈ '.Si\« tra ?a!ostn:m srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem fružno vest, da je naš dragi oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod таи železniški Poduradnik v pokoju, danes ob 7. uri zjutraj, po dolgem trpljenju, v 61. letu starosti. Bogu udano preminul. Pogreb nepozabnega se vrší v sredo, dne 16. aprila 1930 ob 4. nri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče sv. Križa. Ljubljana, dne 14. aprila 1930. Ivan, Lojze, M i ca, otroci; Frame Mayr, zet; Jus« Pipp roj. Strniša, sinaha; Dušan, Borrs, Bojan, vmički in ostali sorodniki. Proti alkoholn V ¥ N A I, T X A fi preparat berlinskega lekarnarja Franka 4 edino sredstvo za zdravje in povsem neškodljiv«. 2 njegovo pomočjo zamoTcte odvaditi ljudi pijančevanja. ne da bi oni o fem kaj vede!i Polno zahval izkčcnih. Cena 220.— Din. 502S Razpošilja glavni zastopnik тл Jugoslavijo N. POPOVIČ. Beograd. Kolarčeva 7. perfektno moč z znanjem slovenske in nemške stenografije, po možnosti tudi srbo-hrvaščine. sprejme takoj tovarna na deželi v bližini Ljubljane. Ponudbe nasloviti na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalno mesto« 5857 V neizmerni žalost! naznanjamo, da je naš soprog, brat, stric, svak. gospod Viktor Dovgan upravitelj zavoda za slepo deoo v Kočevju danes dne 14. aprila 1930. po kratki mučni bolezni preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo ob 17.15 (5И) na pokopališče v Kočevju. KOLESARJI POZOR! Velika zaloga novih priznanih francoskih koles, kateri so tudi letos na prvem mestu „Aiglon" Kočevje, dne 14. aprila 19,30. Žalujoča soproga in sorodniki. "Ш i v „JUTRU" imajo siguren uspeh' Odlikujejo se po precizni izdelavi, trpežno-sti in lahkem teku. Radi nizkih cen brez-konkurenčni. Plačilne olajšave. — Ceniki na razpolago. Glavno zastopstvo: VEKTOR BOHINEC, Ljubljen», Dunajska cesta 2L мишранвршцынрр! Obleke |»o meri Modna obleka iz koverkota JinipO/ Ж T- « • w • najnovejši modni plašč Pto; Vi lahko dobite velemestno moderno obleko po londonskem kroju, skrbno izdelano iz izbrane tkanine s kompletnim priborom. Zahtevajte našo brezplačno tabelo za jemanje mere, iz katere se v nekaj minutah priučite, kako se jemlje mera. Potem izberite obleko ali plašč iz tega izbora, čigar cene so brez primere v Jugoslaviji: Modna obleka iz čvrste štofaste tkanine najnovejše barve, kompletna ................Di" Modna obleka iz polvolnene tkanine s kompletnim priborom „ 390,— Modna obleka iz priporočljivega koverkota............» 490.— Volnena ševiot obleka ..........................» 'SO.— Volnena kamgarnasta obleka .............980.— Angleška koverkot obleka...........• • » 1240.— Pomladni plašč iz polvolnene tkanine................» 600.— Najnovejši modni plašč iz volnene tkanine.........940.— Najnovejši modni plašč iz koverkota................* 1180.— Najnovejši modni plašč iz angleške tkanine, podložen s svilo „ 1540.— Ako nam ne bi uspelo, da vam napravimo v roku nekoliko dni obleko ali plašč z dobro pas-formo, srno pripravljeni, da vam zamenjamo obleko brez nadaljnih stroškov ali vam vrnemo vposlani denar. Blago pošljemo po povzetju največja trg. in razpošiljalna tvrdka v Jugoslaviji. А X T О X Y D M T o X Y D popolnoma jugoslovanskega izvora Neuničljiva Nestrupena štirikrat kritnejša j izdatnejša J od minija trajnejša j Najboljša Najekonomičnejša Zaščitna barva proti rji. Rudarska združba írojana Dunajska cesta I/TV, Ljubljana Wito&tCiiva gospa! Ali že veste, da se noga- vice izdelujejo iz najfinejše BEMBERG svile, a flor-nogavice iz žlahtnega angleškega materijala? Radi tega so najboljše, dajejo nogi lepo obliko in so v noš-nji najtrpežnejše. V lastnem interesu je torej, da pri nakupu zahtevate vedno samo nogavice! Ako ste jih enkrat preizkusili, boste vedno samo te nosili. 5865 Večni mir jc naše! moj mili, dobri brat Drago Vrhovec bivši bančni uradnik po 38. letnem, trpljenja polnem življenju in dolgotrajni mučni bolezni, danes ob tri četrt na 13. Pokopan bo v sredo 16. t. m. ob 15. uri na celjskem okoliškem pokopališču iz mrtvašnice istotam. Blag mu spomin! Celje, dne '14. aprila 1930. Dr. Stane Vrhovec. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din, Telefonske številke: 2492, 3492 tfCder hoče da se mu posije po posti naslov a ti Ca/со drugo informacijo ticooo se matih oglasov naj pritoii v яnamieah а sicer ne bo prejet odgovora t ™ * CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. 'Habtovi matih ogCa&ov ln druge informacije tičoie se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah »JUTRA.i atra« '00ii »Kavcija 15.-. 15120 Elektromonter.ia » эпегао takoj. NaMov v с i »ne-га oddelku »Jutra«. 15123 Slikar, vajenca r- ii talentiranega. Ъ. "Are hiše sprejmem. >..;- ..«• pove og'as. oddelek »J iwa<. 15Ю2 Trg. pomočnike * tn a poslovodje. e kav-<•■ • od 10.000 Din dalje m«M «a trgovino ms-š i mi* stroke. — Ponudbe z r. edho kavcije na cgla-s. <> .elek ».Tntra« pod šifro »Dobra služba«. ' 14860 Ohisfeovalnega zastopnika r* Ljubljano in b i i 7. a j e < krčijo, ?a dv» različna V •'«umoTrtt!» predmeta iši v txijetje. гю- 7 -i : T>a Oglasni odd' i:k »Ja:rac pod »Velepedjetje« ' 11702 Uradnico zmožno nemile, hrr. in siov. korespondence sprejme takoj tukajšnje trgovsko podjetje, ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod »Pcrfektna 157«. 15157 Kroj. pomočnika v stalno delo eprejme t koj llozman, tip. Šiška, Ilotimirova 11. 15171 Več dobrih mizarjev «.prejme A. Atnaun, tovarna pohištva, Tržič. 14S26 Vač čevljarskih pomočnikov «wetnih in sposobnih f.a 4>jš» šivana ďel» zorejme v tra'no delo Mijo Čolnar. Xovo m síto. 14532 Kuharico #s?noeto'rio. dobro izurjeno, etažno in zdravo. stírejme f-—ov.vka hiša na deželi — 1'oandbe s navedbo dose-< anjih službovanj pod šifro »Kesečno Dine na ori o ki elek »Jutra«. 14490 Krepkega učenca »y«-og telet. *Urega, ki ima «redni! š:'i. pošte-v:h staršev, 7 veseljem do t^povlne 7 r n. blagom, «predme takoj f' an Traun. trg.. Ptujska gora r>ri Ptuja ieiesničarii imajo pred-eart. " 14498 Slaščičarskega pomočnika samostojnega «prejme takoj slaščičarna »Manon«, S ov. Bistrica. 151S1 Sobarico vsestransko izvežibano, z daljšimi službami in dobrimi spričevali sprejmem v mestu na Štajerskem. Pred. staviti se je med S. in 9. dopoldne v Knafljevi ulici št. 10,'TI, levo. 15180 Plačilni prvovrsten in korekten do-bi takoj s'alno mesto т hotelu »Beilevue« v I.loK ljani. 15171 Brivskega pomočnika dobrega delavca, po možnosti ondulerja sprejme takoj za eta'no Rožič, Ljubljana VII. 15179 Kroj. pomočnika v stalno delo sprejme takoj Ivan ?.bentar. kroja?., Lip-п'еа 50. pošta Kamna gorica. Gorenjsko. 15107 Iščem sopotnika гл. no Slovenije. Manu-fakturisti tip pridejo v po-št-pv. Ponudbe na oglasni oddeVk »Juts-ac ped šifro »Avto-limuzina«. 1511-4 Stavbnega ključavničar. pomočnika »m'etneg», mlajšega in neomenjenega «.prejmete takoj JTasIov pove ogiasni oddelek »Jutru. 14490 2 kroj. pomočnika »prejme Josi-p Ambrož. Raznašalke kruha r.a nedeljo popoldne sprejme hotel »Bellevue«. 15175 »■n-dno krojaštvo ltf». r Kranju 15070 Učenko " r.dra«". pridna i« -igtene, *t iida resnično Tiocilje trgovine na de-'i, «prejme JTirko Ншпег, PKrit pri Litiji. 14863 Hišnika L-«s «strok, iščem. Vr^ko-ifn^ prednost. —■ Гс-гч-vbe na- ogla-япг eddelelk j.Tntra« nod 'šifro »Takoj-. 15148 Pridno dekle trežaino) rabHn takoj. iN a slov pove oglas, oddelek »Java«. 15144 Strojepisko X manjem «lor. in im-řVega jezika i«r oVh Stenograf1 j впгАЈтппт takoj. — Cenjene porujdbe na oglas, eddelek »Jutra« pod ř;fro »Dobra strojepiska« 1480^ IJOniačesa učitelja ali učiteljico sa učenca ljudsjie šole, ra.r ur dnevno iščem. Ponudbe na. ogl. oddelek »Jutra« »od šlf-0 »Pouk — Ljubljana«. 15135 L oblasJutra-c 1513:3 na oglasni oddelek riod »lzurjen«. Učenka ki je dovršila 2 razreda meščanske šole s dobrim usnahom, stara 15 let, želi vstopiti v trgovino. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Veselje do_ tr-sovine«. 15003 Trezen šofer vojaščine pres-t. vajen vseh avtomobilsKih popravil in irvovrsi-cn osebni vozač — želi namestitve. — Ponudbe prosim na og'as. oddelek »Jutra« pod šiiro »Zanesljiv vozač«. 14607 Upokojen žandar. podčastnik išče službo skladiščnika, vratarja, paznika, inkasan-ta ali kako drugo primerno službo. Vajen tudi vseh pisarniških poslov. Ponudbe na Oglasni oddelek »Jutra« pod »Mesto skladiščnika«. 15078 Plačilna natakarica boljša moč, čedne zuttanjo-išče službo za eezij-o. Ccnj. Donudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Bled«. 15034 Mizar, pomočnik išča primernega sa^josienja v večjih obratih, prvovrstna moč za pohištvena dela. Cenj. ponudbe pod »Prvovrstna moč« na podr. »Jutra« Maribor. 14916 Emailirar in ličar (oerfekten išóe službo v Ljubljani. — Naslov pove oslasni oddelek »Jutra«. 15119 Gospodična mesto vzgojiteljice. — Ponudbe n» oglas, oddelek »Jutra« pod »Otroška vrt-15163 Mesarski pomočnik mlad in dobra izvežban išče službo za takoj. Na-ilov pove ogia^ni oddelek »Jutra«. 151S5 Najlepše pjsanice ma Narodna knjigarna v Stritarjevi ulici. 15127 Strešne opeke (Bobrovec) večjo množino ucroidno prodam na Črnučah št. 1. 15099 Pasja uta sfteraj nova naprodaj v Rožni dolini, c-eeta VII/žB. 15129 Hudega psa voTčje pismo in 7 gumast.lb krogel za balincanje aii kegljanje proda J. Magister. 7jg. Gameijne, pošta St. Vid. 15436 Suha drva fn premog nndi tvrdka J. Pogačnik, Bohoričeva nI. 246 Telefon 2059 K Najcenejši koks po 85 para kg le v mestni plinarni IjubljainskL 84 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čist/"' belo gosje kg po 130 Dia to čist beli puh kg ps 300 Din L. B-ozovič Zagreb, Ilica štev 82 — Kemična čistilnica perja. bo izšla, kakor vedno, že v soboto zjutraj, zato odpade nedeljska številka Opozarjamo na to vse inserente ter naročnike ma!ih oglasov in jih prosimo, da naroče male oglase za Velikonočno „Jutro ' čim prej Ogtasni oddeteís u&utrau 2 okni dobro ohranjeni, äiroki 235 cm, visoki 340 cm in 2 okni široki 285 cm in visoki 224 cm, po nizki ceni proda Fran Lrjavec. Wclfova 12. 15082 Pozor sejmarji in šivilje! Veliko množine ženskih gumbov po rolo ugodni ceni prodam. — Ogleda se lahko in izve natančneje pri tvrdki Drago Schwab. 14988 Vreče za oglje proda Podbevšek, Ljubljana, Ižanska cesta (nasproti mitnice). 14792 Železna postelja zložljiva, naprodaj. Naslov v osrUsnem oddelku Jutra. 15151 Otroški voziček malo rabljen, ves ponikljan prodam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 15188 Vrtno gugalnico ugodno proda hotel »Belle-vue« v Ljubljani. 15173 Moško kolo po nizki ceni prodam. Po-izve se v točilnici hotela »Slon«. 15138 Dve moški kolesi •poceni naprodaj v garderobi pri Figovcu. 151-17 Moško kolo tudi s+aro kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Moško kolo«. 15150 Kolo oroda Stattko Zt-rjal, Mari-jaaišče. 15178 Motorno kolo B. S. A., 250 ccan, voženo 3000 km. v febomem stanju prodam radi nakupa večjega motorja. Ponudbe pod šifro »Skoro nov« na podružnico »Jutra« v Celju. 15105 Avto Sesteedešen, odprt, leetei-lin-dersiki, v izvrstnem stenju, 2 rezervni kolesi, naprodaj za 55.000 Din. — Naslov pove ocrlas. oddelek »Jutra«. 151S4 Voz s sodom na 2 'kolesih, za konja, ugodno proda hotel »Belle-vue« t Ljubljani. 1-5172 8 dvokrilskih vrat kompletnih — z usadnim-i ključavnicami in tečaji po nizki ceni prodam. Naslov v oglasneim oddelku Jutra. lil 671 Avto dvove oglas, oddelek »Jutra«.' 15104 Motorno kolo »Puch« 220. voženo 800 kim. v brezhibnem st-anju radi nabave avtomobila poceni prodam. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šip »Puch 220«. 1482 Motocikel 3 prikolico Harley - Davidson, 12 IIP, popolnoma nov. s 'kompletno opremo jako ugodno prodam. Naslov v oglasnea: oddeiku »Jutra« 14191 »Ford« avto tipe 1926, pcltovorni, v brezhibnem stanju poceni prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ford«. 14820 Stole za jedilnico — z uer.jato prevleko kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Stoli«. 15124 Češpljeva debla po možnosti suhi. kupi vsako množino »Veha« — Ljubljana. Gosposvetska 8. 14775 Hipotek, posojila Din 500.000—1,000.000 iščem. Rasen obresti tudi udeležba na dobičsu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodna naložitev«. 1-1707 t i Enodružinska hiša z vrtom naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 15107 2 stavbni parceli v izmen po 800 mJ, ob Dolenjski cesti v Ljubljani prodam. Ponudbe ipod šifro »Parcela« na oglasni oddelek »Jutra*. 15097 Parcelo 2000 m', ob glavni eestí v Ljubljani, 10 minut od kolodvora prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jm-a« pod šifro »Stavbe«. 15143 Gostilno dobro idočo, na prometni cesti, e 7 orali zemlje po ugodni ceni proda Franc Prah, Rožpoh pri Mariboru, pošta Pesnic-». 15183 Majhen lokal z izložbo, na prometnem kraju iščem sa urarsko obrt. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15159 Gostilno ali restavracijo vzame v najem ali na račun v prometnem kraju upokojen drž. uradnik. Dopise na orias. oddelek »Jutra« pod šifro »Prometna gostilna«. 15112 Staro pekarijo dobro idočo, kakor tudi gostilno oddam v najem proti primerni kavciji. Oboje pod eno streho, in tudi stanovanje v hiši. Pri farni cerkvi. Prevzeti je takoj. Ponudbe samo sposobnih in treznih reflektantov na naslov: Jurij J u r a j, Podčetrtek. 14743 Mesarsko in kloba-sičarsko delavnico dobro uveJpno, obstoječo preko 45 let, prodam ali da-m v najem. D&lavr.ica na električni pogon. Prednost ima tisti, ki želi investirati za hladilnik ali »Frigidair«. Potreben kapital cca. Din 150.000 Ponudbe na naslov: Sebastijan Teufl, Slavonski Brod. 14679 Trgovino manjšo, debroidočo, po možnosti s malim posestvom. želim kupiti, vzeti v najem aH vstopiti kot družabnik. Ponudbe pod »Sta-jerc« n» oglasni od-delek »Jutra«. 14931 Trg. z meš. blagom dobro vpeljana, na prometnem kraju v Maribo-ru, se odda taikoj v najem гз daljšo dobo. Cen; ponudbe na oodr. »JntTa« v Mariboru pod značko »Prevzamem takoj«. 14918 Hrastove deske 5 let stare, raznih debelin proda družba Ilirija. Ljubljana. Dunajska cesta 46 — telefon 2820. 14963 Vsakovrstno zlato kupuje oo najvišjih eenab Gerne — iuvelir Ljubljana. Wolfova nllca 3. S3 7 Kdo posodi žaké in cilinder sa Veliko noč. Ponudbe na ог1а=. oddelek »Jutra« pod »Nagrad а с 1515S Fiat 503 dvoeedežen. т brezhibnem stanju poce«i naprodaj. -Naslov t oglasnem oddelk; »Jutra«. 1500Г Bianchi avto 24 k. e. O. H. V., 4 se dežen, odprt, 2 kompl. rezervna kolesa, ▼ etanju kakor nov. ugodno na pro daj. Pojasnila daje Ca. mernik. Ljubljana, Dunaj ska е. Э6. 14060 Vidite, zlezli so po železniškem nasipa, Turni vsem na řelu? in stekli nato proti •»redi mo^tu, kolikor so jim le dale moči. V vrv so urno napravili zanko in jo nato spustili dol, da bi ujeli svojega prijatelja._ Urejuie Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« A doli Ribnikar, Za Narrometni točka blizu železniške postaje na Gorenj--kem, »e takoj odda. Го-treben kapital Din 100 000. Ponudbe staviti pod šifro »Din 100.000« ca podružnico »Jutra« na Jesenicah n» Gor. 149Q2 Lokal na prometnem kraju sredi mesti oddam s 1. majem. Naslov pove oglas, oddelek •Jutra«. 15156 Stanovanje 2—3 sob in pritikRn, v bližini tovarne Saturnus v Mostah iščem sa takoj. — Ponudbe na ogias. od-delek »Jutra« pod »Trije člani«. 15127 Stanovanje sobe in kuhinje iščeta dva mlada zakonca za junij v mestu ali predmestju. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Mirna stranka«. 15130 Stanovanje blizu sodnije. lepe opremljeno in pa.rbetira.no, obstoječe iz 2—3 soib, kuhinj«} in drvarnice, oddam talko} boljši družini dveh oseb. Naslov pove oglasni oddelek »Jutia«. 15126 Stanovanje 2 sob, kuhinje, kopalnice in pritiklin, po možnosti v bližini centra Ljubljane išče za junij ali julij zakonski рат brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šiiro »Junij ali julij«. 14837 Stanovanje eolnřno. 3 sob, kopalnice in pritiklin. četrt ure od pošte, v novi vili pod Rožnikom oddam e 1. majem. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 14827 Dvosobno stanovanje zл 1. mal išče solidna střenka dveh oseb — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »1. V. 1930« 14637 Stanovanje dvo- ali trisobno, e pritikLi-nami iščem za 1. maj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped t>ifro »Kulturni delavec«. 14638 Stanovanje 2 ali 3 sob, s poselskc f0-bico, kuhinjo, predsobo in pritiklinami išče do skrajnosti snažen in miren mlad zakonski par, ne daleč od centra za takoj ali poznej-e. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Red in snaga«. 15091 Krasno stanovanje 4 sob in pritiklin, v centru mesta oddam e 1. majem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Celo nadstropje«. 15151 Komfortno stanovanje 3 večjih sob, erker, kabineta. kopalnice, predsobe in pritiklin." v vili blizu Tivolija oddam v najem g 1. majem. Ponudb» na ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »Snaga«. 15152 Stanovanje v centru, ali blizu cestne železnice išče v stari hiši mirna stranka brez otrok. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« .pod šifro »Samica«. 14735 Opremljeno sobo oddam boljšemu gospodu na Kette-Murnovi cesti 10. 15141 Sostanovalko sprejmem v sredini mesta pod ugodnimi pogoji. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1511S Boljša gospodična mirna, išče sobo e posebnim vhodom — tudi v bližnji periferiji. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Maj 30«. 13100 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo in separiranim vbodem, v centru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 15103 Gospoda Ses dan odsotnega epnej-msm kot sostanovalca — Cesta v Rožno dolino št. 5. pritličje. 14746 Dve sobi oddam taokj v najem «redi mesta Potrebno je nekaj investicij. — Vprašanja na oglas oddelek »Ju'ra« pod šifro »Mansarda«. 14704 Opremljeno sobo lepo, «eiparirano, s razgledom na* Stritarjeve utico oddam « 15. aprilom boljšemu stalnemu gospodu. — Naslov pove ogias. oddelek »Jutra«. 15044 Na stanovanje sprejmem več gos*podov. Sv. Jemeja e. 39. Sp. Si-gka. 14948 Sostanovalca boljšega eprcjmecn v <*кт-bo v Škofji ulici IS, pritličje. 15140 Gdč. sostanovalko frprejmem. Naslov т oglas, oddelku »Jutra«. 15162 Sostanovalca t tso oskrbo sprejme tak»; ali « 1. majem K v e d_e r. Gregorčičeva 5®. 15160 Veliko, prazno sobo 6 posebnim vhodom — sa pisarno ali obrt oddam s 1. junijem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14731 Gospodični oddam takoj eepari'rano ее-bo z elektriko. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra-«. 15164 Prazno sobo i g č e s 1. maj-em banin»' uradnik sredi meeta, sa 2 do 3 m«sece. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Poročen«. 1518Í7 Sobo v centru mesta oddam e 1. majem. Naslov pove ogias. oddelek »Jutra«. 15186 Veliko sobo prašno ali opremljeno, v bližini bolnice takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »JntTa«. 15177 Sobo oddani takoj. Ротв*в m у »Grajski kleti«, Meetni trer. 1Ö176 Sobo s elepant-nim oohištvom Mízu sodwije oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddeVkn »Jutra«. 15168 Lepo solnčno sobo za obrtno šolo takoj oddam. Na-dov pova oglasni oddelek »Jutra«. 15166 Prazno sobo sredi mesta takoj oddam samo gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra-;. 15105 Ne uničujte zdravja sebi in drugim! — Pustite kajenje! V porabljajte Niko-prost, ki stane samo 56 Din —pa boste tudi vi postali nekaiilec.: Ce ne verjamete, pridite se osebno prepričat! Josip Lindič. Ljubljana, Komenskega 17 b. ШрШ Danes zjutraj Pismo nosi dogovorjeno drugo šifro! 15121 Drž. uradnica osamljena, želi znanja s 35 let starim gospodom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Uradnica«. 15113 Gospodična premožna in inteligentna. želi temperamentnega starejšega spremljevalca. Dopise pod šifro »V maju je veselje« na oglasni oddelek »Jutra«. " 15004 Trgovec loče«. S6 let star, marljiv ia simpatičen žel. spoznati damo. kateri so trdote življenja znanp in katera poseduje slično samostojno obrt. Ceaj. dopise pod »Nov dom« na oglasni oddelek »Jutra«. 14932 Nemške korespondence «i 5eli mlada dama s inteligentnim starejšim gospodom v svrho razvedrila potom prijetne korespondence — 2enitev aii tudi samo osebno poznanstvo izključeno. Dopise v nomäkem jezika na oglasni oddelek »Jutra« pod šiiro »Maria«. 15001 Dva uradnika izpod SO let, želita znaaja z dvema samostojnima damama, prijetne zunanjosti in modemih nazorov, v svrho isirenega prijateljstva. Poklic postranska stvar. — Diskrecija čaetna zadeva. Dopise na oglasni oddelek »Juwa.« pod »Temperament« 15055 Gospodična v modri oblek:, v nedeljo cb štirih popoldne cb priliki sprevoda pred kavarno Evropa, se naproša od gospoda g fantkom z-a naslov. Na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Evropa«. 15170 Ledičan gosp. Hrvat, 35 let star, fcraii lierpu gospodjicu od 25 do 28 let stáru, boljo obitel.fi, ženidbe radi. Prednost ne-pokvare.no pro-šloeti. — Po moguč.nosti vješta damska krojačlca i domačica. Dopise pod »150« na cg'aswi oddelek »Jui-ra«. 15140 Posestnik r eajboljěih letih, iS&» v svrho ženitvo 25—40 let staro gosinodično ali vdo-vo bres otrok, ki razume obrat v mlinu. Ponudbe pa oglas, oddelek »Juitra« pod šifro »Mlinsko koio«. 15101 Črn pianino amerikanski sittem, skoraj nov ugodno naprodaj. Naslov peve oglasni oddelek »Jutra«. 14969 Pianino dunajski f&hrikat poceni naprodaj Naslov pove ogl. 14970 oddelek »Jutra«. Klavirje pianine in harmonije prodaja, izposojuje, popravlja in čisto uglašuje najceneje tudi na obroke tovarna klavirjev Warbimek, Ljubljana. Gregorčičeva ul. 3 — Rimska cesta 2. 1490S Harmonika triglasna, skoro nova, sa 1GOO Din naprodaj na Celovški cesti 68. 15142 Pianino dobro ohranjen prodam. — Naslov v ogias-ncm oddelku »Jutta«. 15161 Klavir dober sa vežbanj-e, in века; pohištva radi s-elitve prodam. Naslov pove og'. oddelek »Jutra«. 15153 4 čebelne družine in psa volčjaka lepega, 1 leta starega prod» Valerija Cvenkel, Sv. Peter v ni. Savinjski doli-15110 Več pleti!, strojev dobro ohranjenih poceni prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 1-1815 Dva stroja za izdelovanje cementne opeke, tovarniško nova izredno ugodno naprodaj. — Naslov v oclaenem oddelfcu »Jutra«. 14Í24 Opozorilo! Podpisani nisem plačnik dolgov, ki bi jih l-cdorkoli napravil na moje ime. Ivan Cretnik, inšpektor. 15108 Ne obupajte; Vsi trpeti in starši, katerim je stalo do sreče in krepkega telesnega m duševat». ga : azvoja njih otrok — zahtevajte svet in v po šij't« še danes Vaš rokopis " in \ aših malih na naslov: Gralološki inštitut profesor I. Gutnik Ljubljana, Vogelna ulica S. Navesti jc dan rojstva. Ro-kop:s naj obsega 6 vrstic. V pismu naj se priloži 50 Din; га obširni horoskop pa 100 Din Dovoljena su 3 vprašanja. Odgovori so pisani s strojem v sloven-sfeem. srbskem nemškem, francoskem aii angleškem jeziku. 15096 'J a Norost! Novosti Železna služinska Brozovig« patent postelja zta& Ijiva, s tapecirani m m» гасош, zelo praktični za vsako hiéa hotele, prencěi&ca, nočne &ul» be bi za potujoče ose» be stane Din. 4SQ.— Ras pošiljam eo po$£ pem povzetiu. чв, tJůUO* ъсим» Lesena patent posteffe tložhiva. s tapeciramo» madratom, tele pralt« ťčna stane Din. 280,— 1е!аГ6а ee-№>ía°ie— ff-Tte 4tstuhl)jn«iaoviie vteti *ta» te Dib. 150.— S,. SRozayx& Zagreb, Ша. 82. Slike za legitimacije izdeluje najhitreje Hugos Hibšer, fotograf. Ljubljana. Sv. Petra cesta 61 Gonilna jermena prima in vse mlinsko-tehnične potrebščine vedno v salogl pri tvrdki Cadež & Brcar, Ljubljana. Kolodvorska ulica. 62 Elektromotorje transformatorje, razne stroje, elektromaterijal, gpara^ te, popolnoma tovarniško novo, iz zaloge bivše firme »Transformator« prodaja po znatno snižani ceni Vojno-vič & Cie., skladišče Ljnb-ljana-Glince. 14633 Prostovoljna favna dražba v stipoečino Jerneja Sešeka, branjevca v Ljubljani, epa-dajočih predmetov, kakor pohištva, obleke, оЬата'а. perila in rasnih branjevskih predmetov (pasta in trakovi za čevlje, glavniki i. dr.) se vrši v četrtek, dne 17. aprila ob 9 uri dopoldne v Ljubljani, Židovska steza št. 6. Hudcvemik L г., notar kot sodni komisar. 14S20 ŽUPANSTVOM: Pločevinaste tablice točno po zakonu o imenih krajev in ulic in o oznamenovanju hiš s številkami dobavlja po najnižjih cenah LJubljana VII« Jernejeva c. S Ravnotam velika sa= loga Original LUTZ-ovih peči in delavni ca za železostrugar-stvo! Telefon: 3252 Barve, lake, firaež in drugo und! najboljše i« najceneje * Lustra« V. Laznfk Gosposvetska cesta štev. tS — iwleg reetavr&eije »Jfo-»i rvet«. 55 Uničevanje moljev Čuvaite krzna in vse ostale zimske stvar:! FLiY T ОХ uničuje vse insekte, kar jc spomladi, ko ležejo insekti jajčeca, najlažje doseči. Kupite še danes ročko FLY-TOX-a in škropilnico! Zahtevajte originalni plavi omot s francoskim napisom v lekarnah in drogerijah! Jezeršek. Za inseratni de] je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.