556. štev. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10'—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se ::: pošilja upravništvu. ::: ::: Telefon številka 118. ::: V Ljubljani, sobota dne 12. julija 1913. Leto 11. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. ji: Uredništvo in upravništvo: :« Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase Be plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-m: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: «: Telefon Številka 118. ::: štrajk, v svrho zboljšanja svojega materijalnega položaja In podjetnik najde stavkokaze. Med stavkujočimi delavci in stavkokazi nastane boj, morda tudi pretepi, vsekakor pa veliko sovraštvo. Eni so delavci in drugi tudi, eni reveži, proletarci in drugi tudi, samo da se eni zavedajo svoje skupnosti in se bojujejo za skupni cilj, drugi so pa manj zavedni, nočejo o skupnih ciljih in o bojih za te cilje ničesar slišati, temveč so zadovoljni. da imajo svoj vsakdanji kruli, svoj skromni zaslužek. Naj nam »Zarja« odgovori: Ali bi se ona omejila samo na obsodbo nesloge med delavstvom? Ne, ona bi gotovo udarila z loparjem po stavkokazih, imenovala bi jih izdajalce delavskih koristi in psovala kar bi se dalo. Mi se temu nc bi čisto nič čudili. Razumeli bi to in tako .stališče »Zarje«, ker ona je glasilo organiziranega delavstva in kot taka ne bi mogla gledati mirno in hladno oškodovanja delavskih interesov. Ravnotako pa niti jugoslovanski nacionalisti ne moremo mirno in hladno gledati oškodovanja jugoslovanskih narodnih interesov po Bolgarih, ki mislijo, da bodo njihovi interesi bolje varovani v zvezi s sovražniki Jugoslovanstva kot v zvezi z ostalimi jugoslovanskimi brati. Bolgari nočejo biti ravnopravnl član Jugoslovanske družine, temveč gospodar na slovanskem ]ugu, ali se pa — združijo s sovražniki jugoslovanstva. Jugoslovanski nacionalisti so pa nasprotniki hegemonije enega, mi hočemo medsebojno ravnoprav-nost in pri takem stanju stvari je — žalibog — moralo priti do konflikta. »Zarja« lahko obsoja nacionalizem kot tak. ker je pač organ na mednarodni podlagi organiziranega delavstva, ali naravnost smešno je, ako nam odreka pravilno sodbo o srbsko-bolgaiSKcm konfliktu in nam očita nedoslednost za to, ker smo v tem konfliktu stali na strani Srbije in proti Bolgarski. Naj se »Zarja« za moment postavi na jugoslovansko nacionalistično stališče in priznati bo morala, da imamo mi s tetra stališča prav! Pri tem pa seveda še vedno ne identificiramo bolgarskega ljudstva s tujcem na bolgarskem prestolu, z njegovimi državniki in generali. o. Bolgarsko izdajstvo Slovanstva. Ker so se nam zadnjič od neke strani stavili v presojanju srbsko-bolgarskega spora za vzgled ruski listi češ. da so strogo objektivni, hočemo danes v naslednjem poročati, kaj piše eden največjih ruskih listov o Bolgarih — »Ruskoje Slovo«. List izvaja: Sedaj so prišli na dan takšni čini bolgarskih šovinistov in tako predrzni plani, da se ne moreš dovolj načuditi. Pokazalo sc le. da tiči za krasnimi frazami o osvobojenju ma-cedonskih Bolgarov in o združitvi bolgarskega naroda v eno politično celoto, čisto drugi namen. Listi so poročali, da nekateri albanski krogi proglašujejo za kandidata albanskega prestola Cirila, drugega sina kralja Ferdinanda. Še važnejše le pa tajno pogajanje. ki ga je Imela Bolgarija i Avstrijo v svrho pristopa k Jadranskemu morju. Pri ureditvi alban. vprašanja je nameravala Bolgarija zahtevati, da b| se postavila železnica od Ohride k nekateremu jadranskemu pristanu, ki bi bil bolgarski. (Ohrida je mesto v Macedoniji, ki ga zahteva Srbija, pa ji ga Bolgarija ne mara pripoznati. Zakaj — ie sedaj jasno, kakor je tudi lasno sedaj, zakaj ni Bolgarija podpirala srbskih zahtev po jadranskem pristanišču.) List izvaja dalje: Če je za Srbi-bijo. popolnoma odrezano od morja, izhod na Adrijo, — četudi trgovski izhod — vprašanje življenja in smrti, pomenja zgornja zahteva Bolgarije — ki vlada sedaj pristave ob dveh morjih: na črnetn in Egej- skem — nepotrebni luksus. Toda Bolgarom se je šlo predvsem za to, da bi — prišlfliečsi ( zapadno Macedonijo in glavne nje-[ nc dele za Vardarjem — tatell skupno mejo L Albanijo. Velika Bolgarija skupno z vazalsko Albanijo, na čije prestolu bi sedel bolgarski princ, razprostirala bi se na ta način od Črnega morja do Adrlje In od Egejskega notri do Donave. Ti velikanski plani Bolgarije bi se pa ne dali seveda izvesti brez pomoči Avstrije. Tu je vzrok, zakaj I Pesem smrti po bratomornem boju. Meči zasekali krvave so rane, potoki pretakali so maoedonske poljane, vse polne krvi Tako se zgodi, kadar na brata brat plane, bitka mani, a sovraštvo ostane —< Brez miru ste divjali Čez kraje steptane, kot žrtve ste pali za tuje nakane Kdo sedaj objokuje naj brate prodane, kdo pokopuje naj nepokopane, kdo naj maščuje smrti izdane ... Didel-doj... To je boj kot požar uničujoč iz sovraštva ven plane in divja skozi noč — plen drugim ostane. Didel-de... čez gore, čez visoke Balkane se glase grožnje: smrt na Slovane. Bolj in bolj------- Bratje, krvi je dovolj naj solza yam zadnja na grobove zdaj kane, in zora spomladna nad Balkanom naj vstane! Naj pesem smrti med vami preneha grobovi odprti uče vas uspeha. — § U birmo Lastna pro-tokolirana tovarna ur : v Švici :: H. SUTTER g Mestni trg št 25 n in sv. Petra cesta 8 E3B a najcenejše in najboljše ure, verižice itd. tokolirana tovarna ur D Švici OODDDDDI1DD Srbsko-bolgarska vojna na — Slovenskem. Malo čudno sicer zveni ta naslov in vendar je opravičen. Nekateri slovenski listi so začeli nastopati proti stališču, ki ga v srbsko-bolgar-ski vojni zavzema »Dan«. Nastopili so ti listi ostro, bojevito in se trudijo dokazati, da ie stališče »Dneva« neslovansko in tudi barbarsko, češ, da odobrava bratomorno vojno. S »Slovencem« se ni vredno pečati, ali »Zarja« poskuša biti stvarna in označuje pisanje »Dneva« kot s slovanskega ^ stališča nelogično in zgrešeno, češ. da so Bolgari ravno tako Slovani kot Srbi in da so Srbi ravno toliko zakrivili vojno kot Bolgari, ker je s slovanskega stališča popolnoma vseeno, ako je ono ozemlje okolu Velesa. Prilepa. Bitolja, Ohrida itd. pobarvano na zemljevidu s srbsko ali bolgarsko barvo. Obenem se »Zarja« naravno, zgraža zaradi tolike prelite krvi. Glede prelite krvi se z »Zarjo« strinjamo. Kulturen človek sploh, najmanj pa Jugoslovan, se ne more veseliti onemu klanju v masah, ki se vrši po macedonskih planjavah in gorovju. Socijalni demokrati obžalujejo to klanje s človeškega stališča, mi ga pa obžalujemo še bolj. ker ga obžalujemo s človeškega in narodnega stališča in nihče ne bi bil bolj vesel kot ravno jugoslovanski nacionalci, ako bi se spor mogel rešiti mirnim potom. Do tukaj smo torej z »Zarjo« — in s socijalnimi demokrati sploh popolnoma edini, ali glede slovanskega stališča se absolutno ne moremo strinjati z organom naših socijalnih demokratov, ker vemo, da se ne gre samo za to, ali bo par tisoč kvadratnih kilometrov macedonskega ozemlja pobarvano na zemljevidu s srbsko ali bolgarsko barvo. Ako smo Jugoslovani ena etnografska celota — in to je kolikor toliko že vsakemu lasno — ako smo mi en narod s štirimi imeni in s tremi književnimi jeziki, potem moramo imeti tudi kake skupne cilje. za‘ka-tere se moramo skupno vojskovati. En del tega skupnega naroda (Bolgari) pa noče ničesar slišati o kakih skupnih ciljih, skupnih bojih in skupnih interesih, temveč se je postavil na separatistično, egoistično stališče m hoče imeti vse sam in da to doseže. se združi s sovražniki Jugoslovanstva. Ali moremo ostati mi pri tem hladni in se omejiti samo na obsodbo bratomorne vojne? Ne. ker pred očmi imamo interese celokupnega Jugoslovanstva in mi obsojamo onega, ki te interese oškoduje! Naj »Zarja« dovoli primero. Delavstvo kakega velikega podjetja, ki ima gotovo skupne interese, stopi v LIST K K PAVEL BERTNE: Otrok ljubezni. »Hvala Bogu! Potem je vse dobro.« »A vseeno je potrebno, da povem tem Nemcem resnico in rešim s tem vas in vse druge...« Zupan je žalostno zmajal z glavo: *Upaia. milostna, da jim ne na-m^rjaie povedati skrivališča kapetanovega? .« 1 >.Ne, nikoli;... Prej hi umr!a tisočkrat ...« I > iiel jo je za roko: »Vdajmo se v usod.-)... kakor sm ickel pravkar tem svojim ubogim sovaščanom... Ječe sc ne bojim. . smrti tudi ne; živel sem dovolj... moj sin me več ne potrebuje . . m če bi moral gleuaii to, kar vidim zdaj. grem rajši s tega sve:a.* k iari so se udrle solze ... »Toda potem umrete zaradi mene ... Sramu moram zardeti spričo vašega junaštva...« »Nc. ne ... Vi sve še mladi... 'Uroka imate in lahko vzgojite y Hiegovem srcu sovraštvo do njih, ki nas ponižali, in željo po osveti. * repusfiU‘ me moji usodi... Dq skrajnost; si vendar ne bodo upali 'ti •.. bodo si upali. Vi hitite s svojim sinkom v Švico; to je dežela svobode ... tam počakajte konca našega gorja ...« »Tudi nam bodo požgali dom, kakor vsem drugim ...« »Za vas je to samo neznatno zmanjšanje vašega premoženja, do-čim je za te reveže popolno uničenje: glad, revščina, beraška palica. In zato vas prosim samo nečesa: kadar se vrnete, ne pozabite siromakov v Bisjeri...« »Ah, gospod župan, prisežem vam...« Prekinila se je in ponovila glasnov da so jo slišali vsi naokoli: »Prisežem vam, da jim povrnem vse kar jim bo danes uničenega ...« »Hvala vam v njihovem imenu, gospa markiza. Naj vam bo blagoslov nas vseh skupaj v srečo do smrti. In zdaj idite s potolaženim srcem Pregnali ste nam obup; le poglejte: zdaj plakajo samo še od hvaležnosti...« In dodal je čisto tiho: »Ne pozabite onega oficirja.« »Ah,« je zamrmala markiza sama pri sebi, »saj si že očitam, da mislim samo nanj...« Ihte se je sklonila in poljubila preprostemu junaku roko, preden ji ie mogel ubraniti. Nato se je vrnila v grad, kjer je čakal mali Zak njenega varstva... kjer je edina hladnokrvnost stare markize še zadrževala strašno paniko... General fon Hercog pa je pokazal svojim oficirjem to elegantno mlado damo, ki ie hitela med skupinami vojakov, ne da bi se-le ozrla nanje: »Kdo je ta prelestna žena?« »Mlada markiza de Rošegi.« Nasmehnil se je zaničljivo: »Saj sem računal na to, da pride beračit tudi ona, naj izda storitelje, da ji ne požgo gradu; morda se ji je posrečilo. Toda žal,« je zagodrnjal, gledaje na uro, »mož ima samo še dobro uro časa.« Kočijaž Anton je stal že med vrati malega salona, ves obložen s prtljago: »(iospa markiza, pravkar je dospel na dvorišče bataljon vojakov!« »Ne dajmo jim čakati predolgo; ali ie kočija pripravljena?« Da, mama,« le velela markiza Klara, ki je vstopil**' držeča sinka Zaka za roko. »Pojdimo torej, hčerka moja.« In ko stopili *la dvorišče — na častno dvorišče, kier je stala zdaj molčeča stena nemških vojakov, je rekla tašča malemu Zaku: »Poslovi se od Rušegija, sinko moj, in oglej se enkrat ta grad, ki je imel biti tvoj. Ne pozabi nikoli, da so ti ga razrušili Prusi.« » Razrušili ga,« . ie zaminirala Klara, bleda kakor zid, >ker je junaški francoski oficir osvetil žalitev, prizadejano tvoji materi.« Otrok je stresel pest proti divjakom v pikelhavbah: »Vse svoje življenje vas bom sovražil?« Sedli so bili v kočijo; Anton je počil z bičem, kolesa so se premaknila. »Pozor!« je ukazal pruski ofi^ cir. »Prezentirajte puške!« Tako je rodbina Rošegijska zapustila grad, ki je imel postati par trenotkov nato plen nemške grabežljivosti in ognja. Ko je pridrdrala kočija na veliko cesto, je vprašal kočijaž: »Kam smem obrniti?« »Na Šansnejsko cesto,« je od- , govorila mlada markiza brez pre-mišljanja. »Zakaj tja?« je vprašala stara markiza. »Zato, mama, ker imamo tam blizu še dolžnost, ki ne sme ostati neizpolnjena.« Ranjenec v Jerini bajti je bil pravkar vstal — brez prevelikega truda— da mu je mogla starka popraviti posteljo. Moči so se mu bile zopet vrnile po strašni utrujenosti, ki je sledila sinočnjemu boju. Jera je klepetala: »Da, da, gospod kapitan, obvezo sem vam popravila... trdnejša je zdaj nego kdaj poprej... Jaz razumem te reči; ozdravila sem že marsikoga ki mu je bilo huje nego vam. In Če bi vedeli, kaj sem dala na rano!...« »Kaj pa ste dali. dobra žena?« »Čebuljice divjih lilij, ki se namakajo v olju že od jeseni... Preden mine oseminštirideset ur. boste vi-‘ deli, kaj je to.« »Resnica je, da ne čutim več nobene bolečine.« »Mislim, da ne ... To uspava bolečino, preden jo odpravi popolnoma. Vidite gospod kapitan, bil ie nekoč drvar ...« Prekinilo in je naglo in glasno trkanje na vrata. »Oh!« je vzkliknila starka vznemirjena, »kdo pa je tu?« »Jaz sem ... Anton ...« Jera mu ie odprla; vstopil ie z zvežnjem pod pazduho. »Vstali ste že. gospod kapitan! To se pravi močna natura ...« »Da, res mi ie že boljše. Toda povejte naglo... kdo vas pošilja? Gospa markiza de Rošegi?...« »Da, gospod kapitan ...« »Ah, toliko skrbi! Kako naj se ji zahvalim!...« »Tu ne gre za zalivale, gospod kapitan, marveč za naglo ravnanje!« To rekši, je Anton razvezal svojo culico. Prinesel sem vam svojo obleko... Oprostite, gospod kapitan, da^ vam jo ponudim; neizogibno ie. da se oblečete vanjo, ako se hočete rešiti »Česa naj se rešim.. « »Naši dami bežita... m za vas je najboljše, da pobegnete z njima vred... V Bisjeri se ie našla namreč kanalja, gospod kapitan. Sreča za čast našega kraja, da le listi človek sam bebec, ki ni pri pravi pameti ... Izdal je Nemcem luknio. kamor so vrgli onega drugega.* Naj boj bratomorni bo zdaj dokončan! Hej, bratje uporni, kje vaš je Balkan? Sovraštvo balkansko sedai pozabite — trdnjavo slovansko zdaj skupno branite .. Kjer tncje so tvoje na vzhod na zapad, tam čaka na boje podjarmljeni brat. je začel sofijski kabinet v zadnjem času bližati se dunajskemu. Velika Bolgarija bi brez dvoma napravila Avstriji veliko uslugo. Srbija bi bila odrezana od Egejskega morja in izhod na Jadransko morje bi bil za večne čase preprečen z avstrijsko armado in Albanijo, poslušno na vse mige sofijskih sorodnikov in dunajskih protektorov. Srbija in Rumunija bi se po tem planu morale naenkrat najUl v železni stiskalnici med Avstrijo in Bolgarijo. Habsburška monarhija bi bila za vedno osvobojena skrbi za svojo južno mejo in Mažari bi lahko mirno nadaljevali v nasilnostih proti Rmumunout in proti Srbom na Hrvaškem. Daljni cilj se ie na bleskctal v daljavi: RAZDELITEV SRBIJE MED AVSTRIJO IN BOLGARIJO, pri čemur bi Bolgarija dobila večji del Stare Srbije, k| po trditvah bolgarskih nacionalcev — nima za prebivalce Srbe, temveč Bolgare.... To so oni očitlti, ki jih meče ruski list, objektiven — kakor se nam od naših zavistnežev zatrjuje — v obraz Bolgarom. Bolgari niso ovrgli teh tr-Ktev in vse njihovo ravnanje potrjuje vse to. Sedaj naj sodijo vsi ki so se obregevaii ob nas radi našega načelnega stališča, ki ga zavzemamo v srbsko-bolgarski vojni — ali imamo prav ali ne. ko si upamo dvomiti o slovanski solidarnosti Bolgarov in ko pravimo, da ie vspeh Srbov v tem boju vspeh Jugoslovanstva. Ruskj list je obtožil Bolgarov Izdajstva na Jugoslovanih, izdajstva na Slovanstvu sploh. In mi na} simpatiziramo z njimi? Simpatije prepuščamo češkim narodno-socialeeui Nemcem, in čifutom! Jugoslovanskemu dsjaštvu. Jugoslovansko vprašanje je to leto živo zainteresiralo člane podpisanih društev in klubov ter vzbudilo neprestano izmenjavanje mnenj med posamezniki, kar je pospeševala skupna čitalnica, skupno stanovanje in posečanje predavani. V medsebojnem občevanju smo spoznali, da je v nas ista rasna duša in postali ne-razdružliivi drugi. Interesirali smo se za razmere poedinih plemen in preživeli tako skupno vse krize in peripetije vseh njih vitalnih vprašanj in to ie zapustilo v naših dušah vsled stalnega in jakega čuta skupnosti v vprašanjih vsake konkretne težnje in akcije posameznih plemen. V pro-učavanju plemenskih teženj smo prišli do spoznanja o istovetnosti široko in brez predsodkov zasnovanih idealov. Razmotrivali smo naše stanje in razmerje do drugih narodov — v naši borbi za obstanek in kulturno afirmacijo — in prišli do uverjenja o potrebi skup. akcije v vsakem konkret. slučaju; vzbudila se je v nas silna vera v nacijonalno moč. če bo umerjena v enem samem pravcu, necepljena z malenkostnimi separatističnimi ležnjami in borbami. Rezultat vsega je potreba dela, organiziranega in sistematičnega dela, da naša zavest, naši ideali in naše čutenje pronikne v vse narodne sloje jugoslovanskih plemen in obenem spoznanje, da je za nas akademike na Dunaju, v Pragi. Gradcu, Zagrebu itd. najbližja in najuspešnejša konkretna forma: jugoslovansko društvo, katerega program bi prožil isto kakor dosedanji separatni na vseh poljih akademskega življenja — in preko tega — veliko več od vsakega posameznega in vseh skupaj v pravcu zjedinjenja. V času, ko se pospešuje narodno življenje v odločitvi svoje smeri mislimo, da je naša dolžnost, da predložimo svoje izkušnje in uverjenja, ter da se naprti sedanji položaj in narodova bodočnost kategorično vsemu mladinskemu gibanju, da se čim preje in odločno izrazi o našem vprašanju, ki je odločilne važnosti za naš obstanek — ker odloči se mogoče že v kratkem času. Na Dunaju. 1. julija 1913. Za hrv. akad. dr. »Zvonimir«: J. Radovanovič, podpredsednik. Za društvo srb. akad. iz Bosne-Herc. »Rad«: M. Čudimir. Za »Zoro« srb. akad. dr.: Jovan Mijuškovič, predsednik. Za skupino Slovencev: Avgust Jenko. Slovenska zemlja. Iz štnarljc. Poroča se nam, da je bilo v nedeljo razglašeno od okr. glavarstva, da bomo imeli v Smariji že tretjič volitve v obč. zastop in sicer dne 24. julija t. 1. Sedanji obč. odbor je povsod tako dobro znan, da ni treba o njem več mnogo pisati. Saj človek ne ve. kdo je pravzaprav župan. Zadnjič so v neki zaprašeni uti na Velikem Vrhu imeli sejo cenilni možje za osebno dohodnino. Mati županja pa menda ni vedela, za kaj gre in je rekla: »Le pazite, da ne boste našega kam noter potlačili.« (Zupana namreč ni bilo doma. Kmalu pa je prišel neki sosed, ki je tudi občinski odbornik (bog nas varuj, kdo je danes vse občinski odbornik) in ta mož je zahteval, da ima pri komisiji tudi svojo besedo, ker je občinski odbornik. Kakor se vidi šmarski obč. odborniki zelo visoko o sebi mislijo. Komisar je le s težavo moža potolažil in ga seveda odslovil. O drugih nastopih šmarskih odbornji-nikov se je že pisalo. Prišlo je že tako daleč, da se je Šmarcein po svetu očitalo: »vi ste od tam, kjer imate županstvo.« — Proti zadnjim volitvam, ki so se vršile zopet v znamenju sleparij — se je vložila pritožba. Zdaj se bo zopet volilo. Radovedni smo, ali bo žerjavica klerikalna ali liberalna. Oni ljudje ki imajo tudi tem času 24 ur časa na dan -- že agitirajo. Po fari hodita organist in neki šolar kakor dva prosjaka od hiše do hiše, ljudje se njima pa smejejo. Na dan volitve bodeta seveda zopet v komisiji dekan in Punčah. ki je že tri leta iz Šmarije, pa hodi še zmiraj nazaj v Sinarijo, tako, da pravijo ljudje, da bo treba za maše dati. Za pogostitev gotovih oseb so seveda v farovžu preskrbljeni, zato, da se bo vse po farovški volji zgodilo. In tako se bodo zopet izvolili ljudje, ki so pred sodnijo odšli kazni, ker so se izgovarjali z lažmi in s tem. da so omejeni. Pa saj mislijo, za Šmarce je vse dobro. Šmarski možje pa nimajo toliko časti, da bi se postavili na svoje noge. Iz Pijave Gorice. Povest o tein, kako io pijavska občina počastila višjega pastirja. Kakor je »Dan« poročal, je prišel 6. t. m. ljubljanski škof na Ižansko. Pravijo, da so Ižanci imeli pripravljenih več pritožb glede župnika Koechlerja — toda župnik je dobro pazil, da ni kdo Prevzvišenega motil s takimi stvarmi. Bil je grozno uslužen in prijazen, kot najbolj nedolžno jagnje. Pri tej priliki pa je tudi župan Jamnik hotel škofa opozoriti nase. Izmislil si je za to poseben načrt: Dal je postaviti na Igu blizu cerkve dva mlaja z napisom: Občina Pijava Gorica — Prevzvišenemu pastirju.. Ali je škof ta napis zapazil aii ne. se ne ve — toda o joj, kaj se je razvedelo — še tiste dni po fari? Zupan Jamnik j-e dal mlaje posekati v tujem gozdu, v Migličevi hosti. Gospodar Miglič je v Ameriki — JamniK pa je oskrbnik njegovega posestva. In glejte, mlaje v gozdu je dal sekati župan o polnoči pri luči; sekala sta jih njegova sinova in te mlaje je poslal na Ig. da tam pozdravijo škofa. To je seveda zdaj za župana nekoliko nerodno in pravijo, da si niti prav po mlaje ne upa — tako da bodo ostali na Igu. ali pa jih bo odnesel kdo drugi. Ako bi Pijava Gorica hotela počastiti škofa z mlaji, bi jih že sama dala — saj ni tako revna na borštih — da se pa rabijo mlaji, ki se morajo sekati o polnoči pri luči v tujem gozdu — to pa ni posebno lepo za župana. Pravijo, da Migličevi sorodniki s tem niso zadovoljni. pa kdo drugi tudi ne. Iz Mozirja. Kakor je »Dan« že poročal, so pri nas naprednjaki zmagali z veliko večino pri občinskih volitvah kljub temu. da sta kaplan in nekdanji liberalni nadučitelj Praprotnik agitirala za klerikalce. Kaplan si ie svojo jezo ohladil v »Straži«, kjer vsacega zahrbtno oblaja, kdor s tem brezpomembnim človekom ne občuje. Čeprav špijonira v naprednih družbah, bodemo odslei njega in njegove nesramne napade popolnoma ignorira-rali. dokler ne nakopiči preveč klobasanj. Tržanom predbaciva nem-škutarenje, dočim kaplan in Praprotnik tako rada nemško govorita posebno z Ogrisegom, ki je Praprotniku vilo čedno brezplačno uredil. Ker je nadučitelj strastno agitiral za klerikalce. bodemo za naprej natančno zasledovali njegovo delovanje v šoli in zunaj. Slabšega učitelja menda sploh ni v okraju, kakor Je on, ki v prvem razredu učencev v enem letu niti malih črk ne nauči, kajti spanje je sladko — tudi v šoli. Za svojo lenobo pa bi še rad dobil zlati križec. Tudi njegove zasluge za sad-jerejo bodemo postavili v pravo luč. Koliko sadnih dreves pa je dobil župan okoliške občine zastonj, da mu je preskrbel častno občanstvo?? — O Praprotniku imamo veliko zalogo zanimivega gradiva, ki ga objavimo, če ne bosta s kaplanom dala miru. Na svidenje! Dnevni pregled. Kaj včasih zagreši navdušenost ali pa nevednost. Pred par dnevi smo čitali v »Slovencu«, da so Srbi napadli Pirot in da so pretrgali vse zveze med Pirotom in Caribrodom. Temu poročilu se je moral pač vsak posmejati. — Pirot je namreč srbska trdnjava in Srbi vendar ne bodo šli napadat lastnih trdnjav. — Drug slučaj se je zgodil zopet v »Slovencu« pri poročilu iz Velehrada. Tam se je namreč letos slavila 10501etnica. kar sta prišla Ciril in Metod na Moravo in prinesla slovansko sveto pismo s seboi (863). Ker je imela ta sjavnost klerikalen značaj, se širše slovanstvo zanjo ni zanimalo. K slavnosti pa sta šla dva klerikalna »Daničarja« z Dunaja, In v svojem poročilu piše neki I. P., da sta v Ogrskem Gradišču izstopila in sta šla peš na grob sv. Cirila. To pa ie nemogoče, kajti sv. Ciril je pokopan v Rimu ne pa na Velehradu. To bi pobožni Dani-čarji lahko vedeli. »Slovenec« nam je na naše vprašanje, kako sodi o VVagnerju. ki ga je pred par dnevi imenoval za dobrega proroka, odgovoril, da ga sedaj smatra za nestrokovnjaka in nesmrtno blamiranega gospoda. — Mi mislimo, da so ž njim vred blamirani tudi »Slovenčevci«. ki so prinašali njegova poročila kot božje oznanilo. Klerikalna jeza. »Slovenec« si prizadeva na razne načine, kako bi se znesel nad Postojnskim okrajnim učiteljskim društvom. Jezi ga. da je slavnost 251etnice tega društva tako sijajno izpadla. Posebno hud trn v peti mu ie zaslužni društveni predsednik. g. nadučitelj Dragotin Cesnik. Ker si drugače ne more ohladiti kaplanske jezice, pa pravi, »da se slavnostnega zborovanja niso hoteli udeležiti tisti, ki bi po svojem dostojanstvu dali zborovanju sijaj.« Ali mislite kakega kaplana, ki daje^ »sijaj« zborovanjem Slomškarjev. Le obdržite take »sijaje« zase, mi jih ne potrebujemo. Našemu zborovanju je pa dal po svojem dostojanstvu sijaj postojnski župan in pa predsednik krajnega in član okrajnega šolskega sveta. In na take može smo ponosni. Slomškarji v Novem Mestu so doživeli velik fijasko. S kaplani in patri vred jih je bilo komaj 30. Z raz- j nimi drugimi priveski jih je bilo na ] banketu pri Stemburju okoli 40. Zborovali so v rokodelskem domu. Pozdravil jih ie prof. Jarc. V Novem mestu se ni zanje nihče zanimal raz-ven par klerikalcev, in pa trgovec Juraj Picek je prišel s svojim svakom kostanjeviškim učiteljem po po ostanke na banket. Od 16. Julija 1.1. dalje bodo oskrbovali poštno prevažanje na progi poštni urad Gorica 1 (glavni poštni urad) — poštni urad Postojna in nazaj po dvakrat tia dan avtomobili, katere bo prevzela »Gorica-Postoj-na«. avtomobilna družba z. o. z. v Gorici. Avtomobili bodo odhajali iz Gorce in Postojne ob 6. uri zjutraj in ob 4. uri popoldne in bodo prihajali v Gorico ob 9. uri 45 minut predpoldne in ob 7. uri 45 minut zvečer in v Postojno ob 9. uri 50 minut predpoldne, oziroma ob 7. uri 50 minut zvečer. Sedanje dvovprežne dnevne dvakratne vožne pošte na progi Gorica 4 (državni kolodvor) — Postojna in dnevna enkratna enovprežna vozna pošta Vipava—Ajdovščina se bode opustila s koncem 15. julija t. I. V Postojni se otvori v nedeljo 13. t. m. v salonu ge. Vičičeve novi kinematograf »Ideal«. Predstave se bodo vršile med tednom dvakrat, v nedeljo dvakrat: popoldne in zvečer. Podjetnik ni štedil z denarjem, temveč je vse tako okusno in udobno preuredil in opremil, da se ta naprava lahko kosa s sličnimi podietli v mestih. Preskrbel je najnovejše m najzanimivejše filme, tako poučne, kakor tudi zabavne vsebine ter se nadeja, da bo zamogel tudi v bodoče ostati na višku s svojimi prireditvami. Podjetje je zelo priporočljivo ter vredno vsestranske podpore. Družbi sv. Cirila in Metoda ie poslal g. Ant. Gnus. nadučitelj v Dolu pri Hrastniku 17 K, katere je nabrala gdč. El. Vodušekova v gostilni g. A. Juvančiča na Zidanem mostu na praznik sv. Cirila in Metoda pri obedu zbranega učiteljstva laškega okraja povodom uradne. konSerem-.e po geslu: »Mal položi dar domu na altar!« Podružnica C. M. za Medvode in okolico ima v nedeljo 13. t. :n. svojo veselico v gostilni k. Kolenca Ladiji pri Medvodah. Za domačine lepa in poučna zabava, za sosede. Ljubljančane. Ločane in dr. prav lep izlet. Vabimo! Za prodano čistilo (kremo) je prejela družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani od tvrdke 1. Ktber sedaj v Tacnu pri Ljubljani 150 K. Ta cenjena tvrdka naznanja, da radi preselitve in ureditve tovarniških prostorov ni mogla vseh naročil takoj izvršiti, vendar sedai ni nikakih zaprek več. Ta izborna krema se je splošno pri vsem narodno mislečem občinstvu radi res izborne kakovosti priljubila in isto najtopleje priporočamo. Nekaj o risu. Ze več časa se či-ta. da divja v okolici Voitsberga ris. ki dela živini na paši in po stajah veliko škode. Stvar je nekoliko sumljiva in človek pride nehote na misel. kaj pa če bi bil ta ris — krščen. Pri tem se spominjamo na neki slučaj na Notranjskem, kjer je pred leti neki hlapec iz maščevanja zabodel gospodarju dve lepi kobili, ki sta izkrvaveli. Ravno tako se morebiti klati po onih krajih kak človek, ki ali iz zlobnosti ali pa iz blaznosti kolje živino. Znano je namreč, da ris ne mesari, ampak pije kri. Domnevalo se ie. da se je ris mogoče sparil s psom. Kolikor je meni znano, se to nikdar ne zgodi. S psom se pač spari udomačen volk, do parenia pride tudi med domačo in tujo mačko — ampak rned risom in kako domačo živaljo ne pride nikoli do združitve. Zato bi bilo skoraj verjetnejše, da ono škodo ne dela en sam ris. Nesreča. Preteklo soboto ie splezal osemletni posestnikov sin Franc Mejač iz Seni Jakoba pri Podgorici z radovednosti na neki zid. s katerega ie padel in si zlomil levo nogo. Krava ga ie sunila z rogom v glavo. Dveletnega kajžarjevega sina Franca Dormiča iz Pekla pri Borovnici je te dni. ko se je igral s svojim starejšim bratom na polju, sunila krava z rogom v glavo in ga težko poškodovala. V znamenju gnojnih vil. Pretekli pondeljek zjutraj sta se začela prepirati hlapca Miha Narobe in Anton Skubic pri pokladanju krme v hlevu svojega gospodarja v Laverci. Med prepirom je Narobe vdaril svoiega nasprotnika z gnojnimi vilami po čelu in ga težko poškodoval. Nevaren hlapec. Franc Podlipec je bil v zadnjem času uslužben kot hlapec pri posestnici Mariji Suhadolnik v Borovnici. Pred nekaj dnevi mu ie gospodinja ukazala, nai od-pelje z vozom iz domače za^e nekaj desk. Podlipec pa je začel groziti svoji gospodinji, mesto da bi izvršil njen ukaz. Slednjič ie zagnal za svojo gospodinjo, ki Je zbežala, gnojne vile. Ker ie Podlipec že večkrat grozil Suhadolnikovi. ga je orožništvo aretiralo in ga izročilo okrajnemu sodišču na Vrhniki. Izgubljena zapestnica. Iz Boh. Bistrice se nam poroča: Na dan dirke na sankališču je neka dama iz Trsta zgubila zlato zapestnico, vredno 40 K. To zapestnico ie tedal pobral 161etni sin Janeza Sodja vlg. Konjar iz Bistrice, jo odnesel domu in dal očetu v roke. Do sedaj se ni moglo zvedeti, kdo ie zapestnico odnesel. Ker je oče ni upal kakemu domačinu prodati, se mu ie nudila prilika, da je bil pri njemu neki Hrvat, kateremu jo je za 4 K prodal. Vlgo Konjar je dober kmet velik nasprotnik tuicev JOŽE JELENEC. Hudič (Poskus karakterizacije slovenskega hudiča.) (Dalje.) Hudič je gospodar ten.e in noči, belega dne se boji, solnce pa mu vzame vso moč. To vam kaže sledeča pravljica: Dva kmeta na sorškem polju sta imela skupen gozd. Živela sta v lepi slogi in zvestem prijateljstvu. Kar se spreta radi meje v gozdu. Lepa složnost je izginila, zvesto prijateljstvo se je umaknilo hudemu sovraštvu, začele so se dolge in drage pravde. Nihče ni hotel odnehati, premoženje se jima je manjšalo bolj in bolj, v kratkem jima Je imel zapeti boben. Ko je v tem položaju premišljal eden izmed kmetov, kako je vse to prišlo, in spoznal, da je vsemu oni malovredni gozd kriv, tedaj se je pridušil in zaklel: »Da bi hudič vendar odnesel ta gozd vrh Stoižca!« — Komaj Je padla noč, ie prišel hudič in začel vleči cel gozd proti Storžcu. Gozd je bil težak in hudič se je pošteno potil in trudil. Vendar šlo je in počasi Je gozd že visoko zavlekel. Tu pa se je zgodile iickaj, radi česar vam ta do- godek pripovedujem. Izza obmejnih gota je v tem trenutku priplavalo jutranje solnce. Hudičeva moč je minula, popustil je gozd in v največji naglici pobegnil. Gozd pa je ostal na onem mestu in še dandanes se ga vidi p e kanu v sicdi gore Zaplate, ki je Storžcu bližnja soseda. Nekaj pa ima hudič, za kar ga vsi kranjski kmetje zavidajo. In mi študentje tudi! Denarja ima kakor črepinj. O tem se je neki belokranj. kmetič sam prepričal, ko je srečal hudiča, ki je vlekel seboj devet velikih vreč samih cekinov. Da bi dobil denarja, je stopil že marsikateri kmet z njim v zvezo in mu prodal svojo dušo. Marsikateri kmet ga je pa tudi že prevaril in opeharil za dušo. Povprečni hudič namreč ni posebno prebrisan in se ga da ukaniti. Zakaj ni pretkan, nam pojasni dolenjski kmet tako-le, kakor piše Trdina. »Kristus In sv. Peter sta potovala. Sv. Peter je vzel seboj meč, če bi se nameril na hudiča, da bi mu glavo odsekal. Po cesti pride hudič in za njim baba. Sv. Peter mahne, ali tako nerodno, da odseka glavo mesto hudiču babi. Ves srdit plane nad hudiča in odseka glavo tudi njetnu. Kristus se unevolji In zapove sv. Petru obema glavo nazaj postaviti. Sy. Peter izpolni Kristu- sovo zapoved, ali v naglici spet tako nerodno, da je dal hudiču babino glavo, babi pa hudičevo. To je vzrok zakaj je hudič zdaj tako neumen, babe pa vse hudičeve.« — Iz te zgodbe lahko čislana čitateljica izpozna. da ni nič lažjega na svetu kakor prevarati hudiča. Kranjski kmetje dobro vedo. in se zato včasih krvavo po-norčujejo iz hudiča. 1 akih slučajev je na stotine na razpolago. Kdo ne ve. kako imenitno Je Potegnil kovač Kurent onega šepavega hudiča, o katerem gre glas. da je bolj učen, načitan in pretkan kakor sam Lucifer! Tudi zgodbe o mlinarju peklen-ščaku je znana. Ker sem omenil kovača in mlinarja, moram resnici na ljubo in pa zato, da ne zanesem med obrtnike kakih mrženj m nasprostev, da so goljufali hudiča tudi čevljarji, vrvarji in ključavničarji. Poučna je pripovedka, ki govori o stvari med krojačem in hudičem. Stvar je taka: Krojač Je šival hlače, hu&č ga je pa gledal. Zdelo se mu Je nespametno, da krojač tako kratko nit udevlje in se s tem tako pogosto mudi. Ponudi se krojačiču, da se gre skušat z njim, kdo bo prej sešil hlače. Krojač sprejme stavo. Hudič si udene dolgo nit,, češ. da ne bo treba vedno Utika-ti. Toda ko je hotel zategniti prvi šiv. jfi moral teti po vsej Izbi, še sko- zi okno je moral skočiti. To se je ponavljalo pri vsakem šivu. Medtem pa je krojač pridno šival in vtikal, prvi napravil hlače in hudiča premagal. Ze ime samo pove, da je hudič poosebljena hudobija in hudobije hudiču najbolj ugajajo. Vmeša se v vsako hudobijo. Točo napravljajo čarovnice s hudičevim dovoljenjem. Sploh so čarovnice hudiču zelo pri srcu, Dolenjci Jih imenujejo »hudiče-ve ljubice«. Hudiču najljubše in ob enem poveljnice vsem drugim so vse tri žene sv. treh kraljev. Tudi pri kvartanju ima hudič besedo in karte se imenujejo celo »hudičeve podobice«. Prav tako se imenuje žganje »hudičeva voda«. Po Dolenjskem kroži tudi govorica, da so nemškutarji otrdci Luciferja. Koliko je na tem resnice, seseda ne vem. vsekakor pa bi bilo potrebno malo podrezati v to sršenovo gnezdo, da se izkaže resnica, taka ali taka. »Domačin«. začni debato! Hudi« je vesel vsakega greha m vsake slabosti, ljubi pa prav posebno nekatere, Hudiču zelo prijetni in njegovi najboljši pomočniki so hudobni jeziki. Najbolj strupeno orožje, ki ga itna Človek, je jezik njegov. Zlasti 0 ženskah se trdi. da imajo zelo dolge in hudobne jezike. Ne bomo se temu čudili, ako pomislimo, da je to hudičevo delo. kakor vam hočem sedaj pojasniti. Dvoje lastnosti ima hudobni jezik. Prvič je zelo dolg. Cim daljši, tem nevarnejši! Mimogrede omenim. da je imela izmed vseh jezikov ki jih popisuje slovenska literatura, najdaljši je^ik Parkeljnova Spelica z Brezij. Kakor trdi Mlakar v nekem Koledarju, je imela ta Spelica tako dolg jezik, da je lahko naenkrat obliznila vso dolino od Brezij do Žirovnice. Vpraša se sedaj, kako je mogoče, da so se razvili tako dolgi jeziki. Pojasnilo vam daje slika s kranjskega panja. Tam vidimo, kako hudič z vilicam' in kleščami babi Jezik nateguje in podaljšuje. Druga lastnost hudobnega jezika je ta, da je zelo oster in nabru-šen. Tudi to Je hudičevo delo. Narodni umetnik nam je uidi to razložil na sliki. Hudič je zvezal babi roke. jo pograbil za kito, li potegnil S kleščami Jezik iz rst in 2® brusi na brusilnem kamnu. Mislim torej, da bo vsakemu jasno, kako to. da so jeziki tako nevarni da delajo toliko razprtij, zdražb. P' epirov. jeze, ne-volje m sovraštva. To Je hudičevo delol — ,. (Konec jutri.) in pristni kleripalec. laki so. Vso stvar ima sodnija v rokah. Umor iz pohotnosti. Strašen zločin se ie zgodil dne 9. t. m. ponoči v Moravski Ostravi. V torek popoldne ie naiel v tukajšnjem hotelu sobo 301etni zavarovalni agent Alfred Nediela. Hišnici ie dejal, da ga ne sme nihče motiti, ker bo spal. Ko ga v sredo še ni bilo iz sobe, ie osobje pogledalo skozi ključavnico v sobo. Videli so. da se je Nediela obesil. Poslali so po policijo. Ko ie prišla policija v sobo. ]e našla 121etno dekle, ki je ležalo mrtvo na tleh in izgledalo strašno. Iz različnih okolščin so spoznali. da ie agent deklico zlorabil in že ko je bilo mrtvo, še zadostil svoji pohotnosti. Morilca so odrezali. Hotelsko osobje pravi, da ni prav nič videlo, kdaj da je prišel otrok v sobo. Nesrečno dekle se piše Barte. O tem zločinu se še poroča: Robert Nediela ie blazen in je bil že dali časa v blaznici. Iz blaznice so ga odpustili, češ da je zdrav, a ie dobival vedno napade besnosti in ves trud, da bi ga zopet internirali, ie bil zaman. Dne 10. t. m. so ga zaslišali. Dejal je. da je stal pred hotelom, ko je prišla mimo deklica. Deklica je pritrdila in šla z njim v sobo. Kaj da se je godilo dalje, o tem pravi Nedjela. da ničesar neve. Ločitev cerkve od države v VValesu. Poslanska zbornica v Londonu je dne 11. t. m. sprejela v tret-iem čitanju zakon za ločitev cerkve od države v VValesu. Poslanska zbornica lordov jo bo skoraj gotovo zopet odklonila, če odobri poslanska zbornica še v tretjič predlogo, tedaj bo veljavna, tudi če je ne sprejme zbornica lordov. Na smrt obsojeni epileptik.. Atentator na španskega kralja. San-chez Allegre. o katerem je »Dan« že poročal, ie obsojen na smrt. V utemeljitvi sodbe izreka sodišče, da je bil Sanchez pri izvršitvi atentata pri pdlni zavesti in da je atentator dobro pripravil. Sanchez Allegre je epileptik! Atentator ni hotel popisati obsodbe in se bo pritožil na kasacijsko sodišče. Ljubil? na. — Neraben nadzornik. Z Gorenjskega se nam poroča: O okr. š. nadzorniku Karolu Simonu se je pred kratkim neka oseba okr. glavarstva V K. izjavila, da ie v uradu »durch-wegs unlahig«, da ne razume najpri-nritivnejšega ama rešiti, da je neraben, in da le bil prejšnji nadzornik Janežič »ein a«sgezeichneter Schul-raann uad versierter Beamte«! — Mi ne rečemo druzega nego: Gospodar Schittnig, že ve. — kakšnega hlapca ima pod seboj!... — Kje jemlje dež. šolski svet denar? Klcrikaln' učitelji molzejo zdai pri dež. šol. svetu blagajno, da ie groza. Zdaj nameravajo iti kar trije zopet na kongres »Društva v varstvo otrok« v Solnograd. To pa stane! Ali pri dež. šol. svetu denar kradejo, da ga mečejo za tak šport klerikalmm učite,jem ničlam v žepe? Taki kongresi Sfenejo denar! (Imena teh tičev bomo že zvedeli in pribili v javnosti!) — K«1 pravijo meteorologi? Prognoza se za prihodnje dni glasi: Do 16. julija na bo nič boljše, potem s® zjasni in dobimo nekaj stanovitnih solnčnih dni. Za naše kraje pa se Ko DO načelo po planinah snežiti, se bo pri nas zjasnilo, neizogibna pa zna biti tedaj tudi kaka slana. Vode naraščajo povsod. Na polju se dela že škoda. — Voda in regulacija Save. Med Zalogom in Kresnicami je Sava močno Škarpo spodnesla. Tam so Savo pred kratkim regulirali. „in,nl K,ub ,8lovenskI*i kolesarjev »lunja« pr.iedi v nedeljo dne 13. t. m. svoj prvi popoldanski izlet in sicer na Vrhniko. Zbirališče ob polu \iUn l1a ^volišču restavracije pri »Novem svetu« na Marije Terezije cesti Odhod točno ob 2. Člani se va- ?!i0; ?a S® izleta v Polnem številu udeleže. Dobrodošli so tudi gostje! slučaj slabega vremena se izlet Sn ?.! Pa prihodnjo nedeljo, t. j. «0. lubja. — Očka Oražem, župan v Mo- stah nna pač veliko masla na svoji glavi Teden dni je preteklo, kar smo mu očitali, da ic dobil od kemične tovarne 100 K novoletnega darila, in potem za to dobroto' izkaza! uslugo tovarni, da ie na občinske stroške nasul poljsko pot. po kateri odvaža kemična tovarna svoje blato in pe-Psl. To tako težko obdolžitev bi jnora! župan kot je Oražem ovreči in plače^i! D0 klerikalni navadi davko-on tega n J"* da ie-to sama laž< Ali dni ali zamam°vienftaJiJ^0 na znanje in ostalo ml , 0.c,tek glavi. Danes bi bilo toS na ker smo ga sami poz^f* ^b°5no* Jako težek očitek mu stavimo^da' nes vnovič na njegovo vest. Oražem naj bode toliko prijazen in naj nam Pove, kam ie izginilo tistih 22.000 K ko jih je kot gerent prihranil y korist občine moščanske? Znano je, da je v »Slovencu« zapisano črno na belem, da je Oražem prihranil do volitev. ko je bil kot gerent znesek 22.000 K. Ko so meseca junija morali kupiti svet za novo šolo, so dali na račun ves denar, kar so ga posedovali v svoji blagajni. 4000 K. Dolžni so pa ostali še 800 K. 15. avgusta se mora ta dolg plačati, drugače se g. Slapničar vknjiži na novo šolo v Mostah. — Iz Most. Avgust Mlakar, po domače »Pekov Gustl« oče sedmih nezakonskih otrok. Bil je nekdaj tako hud liberalec, da je mislil, da mora kar čez noč pobiti vse klerikalce. Ali Savel se je čez noč spre-rnenil v Pavla. Postal le ponižen klerikalec, Oražmov pristaš. Mislil ie, da mu bodo pri klerikalcih leteli kar pečeni golobje v goltanec. To pa ni tako, on je obenem tudi pleskarski mojster in ker je že delo pri Kar-melitaricah 'dokončal, išče sedaj tudi dela pri naprednjakih. Lansko leto mu klerikalci niso dali toliko zaslužiti, da bi si kupil drv in zakuril v svojem stanovanju. Hodil se je gret v občinsko pisarno, ker so mu klerikalci to iz prijaznosti dovolili. Drugače bi bil celo od klerikalnih dobrot mogel zmrzniti. — Iz Zelene jame. Zadnjič je poročal »Dan« da dobiva strojevodja Smole, podporo od vlade za svoje otroke. Ta je pa lepa! Tako naj dobivajo podporo taki ljudje, kateri v resnici niso potrebni.. Nasprotno so pa reveži, kateri še svojih otrok ne morejo preživeti, a isti ne dobijo od nikoder nobene podpore. Oglejmo si bolj natanko tega reveža. Smole je strojevodja, kateri že več let vozi, »n zasluži mesečno vsega skupaj od 350—400 K (reci krog štiri sto kron). Ima svojo hišo katera mu tudi donaša dohodke od strank, on pa dobiva od železnice stanarino, katero lahko dene na stran. Potem ima gostilno, katera mu donaša precej dobička. Ali se dobi visok uradnik, kateri bi bil v tako dobrem stanju? Mislimo da ne! In tako bogat berač kakor je strojevodja, posestnik in gostilničar Smole, se ne sramuje, da ne bi odjedal revežem namenjene podpore! Tudi Joža Oražem vleče od vseh krajev podpore. — Zrelostni izpiti na II. drž. gimnaziji so se končali v sredo popoldne Izmed 24 priglašenih kandidatov nista delala samo dva. Eden je seme-stralno pal, drugi pa ni mogel priti k izpitu vsled bolezni. Vseh 22 kandidatov je napravilo maturo in sicer 3 z odliko 13 soglasno in 6 z večino glasov. G. predsednik dr. Požar je v jedrnatem govoru podal zlate nauke abiturijentom v siovo>- Zvečer ob 9. uri so priredili fantje poslovilni večer pri Tratniku. Polnoštevilna udeležba abiturijentov in profesorjev, ki so poučevali v osmi. je bila dokaz, da je vladala v razredu edinost in ljubeznivost. Za nekoliko časa je počastil prireditev s svojo navzočnostjo g. ravn. dr. Požar. Petje in govori, ki so jih imeli gg. Dr. Požar, ravnatelj Štritof, prof. Ilešič in abi-turijenta Miglič in Pirc, so napravili neprisiljeno zabavo. Gospodje učitelji so dali maturantom nekatere nauke, abiturijenta pa sta se poslovila v imenu svojih kolegov od svojih ljubljenih vzgojiteljev. S težkim srcem so se ločili fantje od svojih profesorjev. Neprestano so jim stiskali roke v slovo pozdravljajoč jih z «živeli«, »nazdar in »na svidenje« Izrazili so srčno želio, da bi se čez mnoga leta zopet vsi srečni in veseli sešli. — K Sokolovi veselici na Ledini pretečeno nedeljo. Prejeli smo: Bilo ie živahno in veselo in ljudstva toliko. da nisi mogel dobiti, če si prišel malo pozneje, n;ii prostora, da bi kam sedel. To se ,e zgodilo znanemu gospodu, ki je vplačal za pet oseb vstopnino, prostora pa ni mogel dobiti. Malo je počakal in si iskal kako prazno mesto, ko inneso Sokoli na prazen prostor dve mizi. zasedejo stole 'n to n.toricb puste stati. Kaj si je hotel dotični gospod pomagati, moral je oditi in iskali zabave drugod. Drugič se naj pri sličnih veselicah v večji meri vpošteva goste od strani, sicer vse hvale vrednega Sokola, ker ni vse »muB« posečati od strani Slovencev, kar oni prirede. 0 ,naI” diktira samo narodna dolžnost. Torej več kulantnosti v bodoče! — Utopljenko Jegličevo našli. Včeraj okoli poldne je lovil Tavčarjev ribič Srebrnjak z enim svojim tovarišem ribe, na levem bregu Ljubljanice nasproti Prulain. Nekoliko više od onega mesta, kjer se zliva Gradaščica v Ljubljanico. Naenkrat zapazi Srebrnjak neko stvar v vodi, in je mislil, da je pripiovila voda kak predmet. Njegov tovariš pa je takoj spoznal, da je v vodi truplo in je vzkliknil: to je Jegličeva. Poklicala sta hitro še par ljudi in so potegnili truplo ponesrečene deklice na suho. Truplo ni bilo mnogo izpreinenjeno. le voda je že prevzela celo meso. Bilo je ravno o poldne in v trenot-ku je bilo okoli Trnovega na stotine ljudstva. Utopljenko so položili na voz in so jo prepeljali v mrtvašnico. Čudno je, da se je truplo našlo šele sedaj, ko so vendar ravno ta .kraj čolnarji tolikokrat preiskali. Takoj prvo noč so tu brodili z ladjo celo noč. Pozneje so posamezni čolnarji preiskali vsa kota. Razlaga se to tako, da je najbrže ostalo truplo pri kraju zapleteno v kake korenine in da ga je šele narastla deroča voda dvignila in ga nesla naprej. Ko bi bilo prišlo v glavni tok, bi ga bila voda odnesla naprej — tako pa je pritok Gradaščice truplo ustavil pri kraju. V splošnem se je sodilo, da je utopljenka prišla v Gruberjev ka- , nal in da je tako truplo splavalo naprej. Z nesrečno družino Je Ljubljana cel ta čas sočustvovala in se je vsak dan čakalo rešitve iz grozne negotovosti. Pogreb bo danes ob 5. popoldne. — »Glasbena Matica« v Ljubljani javlja svojim članom in vsem slovenskim pevskim društvom, da je priljubljena dr. Schvvabova skladba »Zlata kanglica« za mešan zbor s spremljevanjem klavirja in harmonija ravnokar v tisku. Ta vesela, sveža, ljubezniva skladba se je tako priljubila. da društva po nii povprašujejo in jo žele izvajati. Ona društva, ki hočejo to delo, ki se je v Matičnih koncertih v Ljubljani, v koncertu podružnice v Trstu, po »Celjskem pevskem društvu« v Celju m po izobraževalnem društvu na Jesenicah z najlepšim uspehom izvajala — v svojih nastopih izvajati, jo lahko na-roče pri »Gl. Matici«. Izvaja se lahko s spremljevanjem klavirja in harmonija ali pa orkestra. Partitura 3 K. Glasovi za zbor se dobivajo, orkestralna partitura in orkestralni glasovi pa se izposojujejo s skladateljevim dovoljenjem pri »Gl- Matici« v Ljubljani. Članom se dopošlje ta skladba skupno z muzikalijami, ki so namenjene za društyeno leto 1913/14. Člani dobijo poleg te skladbe klavirsko partituro — ene najlepših in najvrednejših skladb slovenske moderne glasbe: Anton Lajovičevo »Gozdna samota«, ki je zložena za ženski zbor in orkester in ki se je pred 9. leti in v pretečeni koncertni seziji z največjim uspehom izvajala v Matičnih koncertih — ter se ženskim zborom v izva ianje najtopleje priporoča. Kot tretje delo dobe Člani malo zbirko moških in mešanih zborov, med njimi prav lepe »Tri večerne pesmi« Ada mičeve, izvrstno in efektno Schwa-bovo »Še ena«, dramatično balado za moški zbor: Michlov »Atila in ribič« in druge. V tisku so dalje: Koroške slovenske narodne pesmi Svikaršičeve in pripravlja se tudi znamenita izdaja narodnih pesmi beneških Slovencev. Muzikalije »Gl. Matice« za leto 1912/13.: »Album 25 slovenskih pesmi za gosli« in »Trije znameniti samospevi Devovi: Snc-gulčica, Pastirica, Kanglica, se ravnokar razpošiljajo. Naročajo se lahko kar po dopisnici pri »Glasbeni Matici«. »Glasbena Matica« dalje javlja, da sta najpriljubljenejša dva zvezka Bajukovih slovenskih narodnih pesmi, ki sta bila že dvakrat razprodana, zopet izšla v tisku. Slovenska pevska društva in oni, ki so po tej razprodani zbirki povpraševali, ju lahko naročijo pri »Glasbeni Matici« v Ljubljani ali po knjigarnah. Odbor »Glasbene Matice«. — Za družbo »v. Cirila in Metoda so darovali v Gradcu sledeči gg: F. Planinc 1 K, F. Zabukovec 1 K, L. Hočevar 1 K. Pavlin 1 K, I. Sva-ča 40 v, A. Lešnik 40 v, Bone 20 v, F. Zorič 1 K, Janko Bezjak 1 K. Živeli darovalcil — Za srbske ranjence je prejelo uredništvo »Dneva« 7 kron, ki jih je nabral v gostilni pri »sodčku« v veseli družbi M. S. Hvala lepa. Denar smo odposlali na »Rdeči križ« v Belgrad. •— Na opekarski cesti ne gore ponoči uikake luč*. Sicer so tam električne svetilke, pa ne gore. To za delavce in za druge, ki §e vračajo ponoči domov ni Posebno prijetno z ozirom na to. da je to že precej zunaj mesta, je pa skoraj nevarno. — Dobičkanosen vrt. Šentpe-terski mežnar ie zelo prebrisana in zvita buča. da mu ga ni kmalu para. Nobeden še tako učen vrtnar si ne zna tako dobro urediti svojega vrta, kakor si ga ie on. Vrt katerega tukaj omenjamo. le namreč poprej-nje pokopališče pri šentpeterski cerkvi. Na njem T&ste, vsakovrstna zelenjava in sadje. To zelenjavo pro daja potem njegova žena vsak dan na trgu občinstvu, ter je najdražja prodajalka izmed vseh ljubljanskih branjevk. Pri nje: se ne zgliha niti za en ficek. Žena skopari, da nosi potem denar v hranilnico, mož pa akoravno le zastavonoša pri sv. voj ski. rad pije za ta denar. Ženske, katere kupujejo na trgu, morajo imeti pa zelo dobre želodce, da Jim gre ta zelenjava v slast, možje pa menda o tem nič ne vedo? — Kaj bo dobil dr. Šušteršič od naprednih slovenskih občin. Treba je samo spremeniti eno črko y besedi zaupnica in uganka ie rešena. Torej namesto vdanostne zaupnice, krepko politično zaušnico. — Podgane ob Ljubljanici. Sedaj ko teče voda zopet skozi mesto, so pritisnile podgane nazaj k bregu, kjer se jih vidi ob belem dnevu polno laziti ob vo.di. Umaknile so se bile v kanale in stranišča, po hišah ob Ljubljanici. kjer so zvečer kar po 6 skupaj. skakale po dvoriščih, ko so iskale živeža. Zelo koristno bi bilo. to golazen na kak način, kolikor mogoče odpraviti, da se preveč ne zaplodi. Mogoče bi se pa potrudil nad nje, nekdanji Ribji Rajko (proti proviziji) s svojo bridko flobert puškico. da bi lih hodil proti večeru streljat? Ali naj bi se jih pa poslalo (kakor je »Slovenec« poročal) v Moste, kjer bi lahko napravil Oražem tovarno za konzerve. kože pa prodajal za krzno za čukarske čepice. — Kinematograf »Ideal«. »Baje izgubljen sin« se imenuje senzacijska drama iz itmerikanskega življenja, ki se predvaja do pondeljka v Kino »Idealu«. Dalje se piedvajai 1. Volk med ovčjo čredo. (Komedija.) 2. Semeni v centralni Aziji. (Potoyalni film.) 3. Skrivnostna šifra. (Veseloigra.) 4. Zavist brata. (Amerikanska drama. Samo zvečer.) 5. Gaumontov teden. 6. Pifke prosi razkošno. (Ve-lekomično.) V torek »Neuresničene sanje«, (kolorirana francoska drama). Drugo soboto »Bele lilije« in »Zenska brez srca«. Pripravlja se »Otrok Pariza«, 7 dejanj. Trst. Nar. Del. Organizacij?. Ustanavljajte podružnice NDO.! NDO. je po Primorskem, zlasti pa v Trstu mogočna in impozantna organizacija, ki jo mora vsak upoštevati. In ni nam treba še posebej poudarjati, da taka močna organizacija delavstvu mnogo koristi. Kje bi bil danes n. pr. tržaški sloy. delavec, da ni bilo NDO.?! Teptan bi bil. suženj bi bil! Ker pa se godijo slov. delavcem tudi po drugih deželah krivice, bi bilo potrebno, da se tudi Kranjska. Štajerska in Koroška zganejo, da se tudi tam slovensko delavstvo organizira in združuje v strokovne skupine in podružnice, katere naj bi ščitile njihove narodne svetinje pred vsem pa zastopale njihove delavske koristi. Vsak kraj, kjer biva vsaj 30 delavcev, si lahko osnuje podružnico, strokovno skupino pa, ako so vsi delavci ene stroke in se priglasi najmanj 20 članov. Natančnejša pojasnita da ie- osrednji Izvrševala! odbor NDO. zrn Primorsko. Kranjsko. Koroško, Štajersko In Dalmacijo v Trstu, ulica sv. Frančiška št. 2, telefon Št. 27—53. šentjakobsko delavstvo! Danes, v soboto, ob 8. zvečer se vrši v dvorani »Delavskega konsumnega društva« pil Sv. Jakobu javen društven shod. ki ga sklicuje deželni odbor NDO. v Trstu. Shod je za šentjakobsko delavst\ o velikega pomena. Podružnica NDO. v Ajdovščini sklicuje za nedeljo. 13. t. m. ob 3. popoldne javen ljudski shod v dvorani gostilne »Bratina« v Ajdovščini. Na shodu poročajo: predsednik osrednjega izvrševalnega odbora NDO. tov. dr. Sosič, strokovni tajnik tov. Mrak in predsednica žen. skupine tov. Dekleyova. — Ajdovsko delavstvo! Razmere v predilnici so nevzdržliive. Temu nečloveškemu izkoriščanju mora biti enkrat za vselej konec! NDO. bo napela vse svoje sile, in če pride tudi do najhujšega. Zato vsi na ta velepomembni shod! Deželni odbor NDO. v Trstu sklicuje za Jutri, v nedeljo, ob 10. dopoldne javen protestni shod na Velikem trgu pred c. kr. namestništvom. Dnevni red; Kaj jt z našim obrtnim šolstvom? Glavni poročevalec: dr. Vekoslav Kisovec. Zveza Jugoslovanskih pekovskih pomočnikov v Trstu naznanja, da je odprt urad posredovalnice dela vsaki dan od 10.—11. dopoldne in od 7.-9. zvečer. Urad se nahaja v ulici sv. Frančiška St. 2. telefon št. 27-53. Zveza Jugoslovanskih lesnih delavcev v Trstu. Od zanaprej se bo vršila odborova seja Zveze vsaki drugi torek ob 7. zvečer v društvenih prostorih, ulica sv. Frančiška štev. 2. Podružnica NI)0. v Pulju. Preteklo soboto je priredila naša podružnica lepo uspelo zborovanje, ki se ie vršilo v društveni dvorani in na katerem sta poročala strokovni tajnik tov. Mrak iz Trsta in predsednik podružnice tov. dr. Rudolf Pederin. Podružnica se vsestransko lepo razvija. kar je gotovo razveseljivo znamenje. NDO. ua Krasu. Zinagonosnega pohoda NDO. po Krasu socijalni de- mokratje ne morejo yeč preprečiti, in če se različni regenti, Marice e tutti quanti tudi vsak dan na glavnem trgu v Nabrežini desetkrat na glavo postavijo. Ko smo se poprijeli organiziranja v Sv. Križu, so nam dejali, da bo vsako naše delo na Krasu brezuspešno. Toda ustanovili smo podružnico NDO. pri Sv. Križu, v Vižovljah in v Gabrovici. Preteklo nedeljo smo imeli shod v Gorjanskem. kjer se bo tudi osnovala podružnica. Nabrežina ie sedaj že oblegana od podiužnic NDO. Ustanovili jo bomo tudi v Nabrežini, ki je veljala do danes za najhujšo so-cijalno demokratično trdnjavo. Da se bo to uresničilo morda že y najkrajšem času, to so pokazali sestanki, ki jih je priredila NDO. v Nabrežini. Kakor razvidno iz teh vrstic, prodira NDO. na Krasu na vsej črti. Podružnice, skupine in Zveze NDO. naj blagovolijo pošiljati vse dopise, tičoče se NDO. (društvene prireditve, strokovna poročila itd.) na osrednie tajništvo NDO. v Trstu. Zahtevamo slovensko obrtno šolo v Trstu! Hudo Je. če mora narod beračiti za to, kar mu gre po zakonih. Toda pri nas v Avstriji je vse mogoče. Nemcem dajo, kar sc jim poljubi: Italijanom istotako. Nas Slovence pa prezirajo na vsej črti. Cela stvar izgleda tako, kakor da bi bila naša vlada prepričana o tem. da se nikoli ne bomo uprli, in če nas še tako zapostavla in prezira; da smo torej narod, ki rad plačuje davke in pošilja vojake, ki torej za Avstrijo z velikanskim veseljem kri preliva, a ne stavlja do nje nobenih zahtev, marveč je z vsem zadovoljen. Če nas ne bi smatrala za take tepce, kako bi mogla v tem slučaju dopuščati, da zbiramo kakor berači vinar za vinarjem za našo družbo sv. Cirila in Metoda, pri tem ko moramo vendar plačevati direktne in indirektne šolske davke! Ker plačujemo davke, bi nam morala vlada dati vse potrebne šole. Toda naši davki romajo v tisto blagajno, iz katere se porabila denar za nemške in italijanske šole. Vse vrste šol nam manjkajo: ljudske, srednje, visoke, trgovske, strokovne itd. V Trstu n. pr. je okoli 70.000 Slovencev, a nimamo niti ene slovenske obrtne šole. Trst je veliko industrijsko mesto, in narod, ki se hoče v njem gospodarsko razvijati, mora imeti na razpolago obrtne, oziroma strokovne šole. Je pač žalostno, če morajo slovenski vajenci zahajati v italijanske obrtne šole. — Za slovensko obrtno šolstvo v Trstu se je odločno zavzela »Narodna delavska organizacija«. Njeni zastopniki so tozadevno večkrat intervenirali pri namestniku, in vsaka strokovna organizacija, združena v NDO., Je sprejela na shodih spomenico, ki Je bila predložena namestniku. Spomenica se Je glasila tako:le- »Primorska Je po svoji pretežni večini agrarna dežela, sestoječa iz večinoma kmečkega prebivalstva. Toda v zadnjem času se ista neverjetno hitro Industraltaira ter postajajo posebno obmorska mesta, kakor Trst, Tržič, Pulj, Milje, dalje Oorica, Ajdovščina naravnost velevažni industrijalni centri ne le za Primorje samo ampak Pblo za vso Avstrijsko Industrijo. — Delavstvo teh Industrijskih obratov pa se rekrutira, kar je čisto naravno, Iz zaledja teh mest. iz kmetov Primorja in deloma tudi sosednje Kranjske (Notranjske), kakor tudi Koroške. Torej iz nejbližjih krajev. Ti delavci so povečini kmečki in delavski sinovi, ki pa imalo komaj liudskošolsko izobrazbo in so brez vsakega strokovnega znanja, potrebnega za vsakega kvalificiranega delavca. — Dasl torej večinoma deže-lani, ki Imajo pred vsem pravico do dela. zaslužka Int udi boljših mest. so ti delavci primorani umakniti se tujcem. ki prihajajo iz daljnih dežela zasedat lepša mesta, dočim moraio ti delavci domačini opravljati naj-zadnja dela, in to edino vsled tega. ker jim manjka potrebne Izobrazbe. — Temu zlu pa more odpomoči edino strokovno šolstvo, ki bo dajalo domačemu delavcu priliko, da se strokovno izobrazi in po svojih zmožnostih pride do boljšega kruha in boljšega socijalnega položaja — Zato se pa podpisane strokovne organizacije. združene v N. D. O., obračajo tem potom na c. kr. namestništvo v Trstu, da uvažuje sedanji bedni položaj slovenskega delavstva na Primorju in torej v zboljšanje teh nezdravih sociialnih razmer da prilike delavstvu, da se potrebno izobrazi. — Nešteto takih spomenic je romalo na c. kr. namestofštvo. In dasi je poteklo od omenjene dobe, ko so bile spomenice vložene, že čez leto dni. o slov. obrtni šoli v Trstu ni ne duha ne sluha. Zato hočemo na jutrišnjem shodu pred namestništvom odločno izpregovoriti. Kajti dolžnost tiste države, ki Je potrosila milijone za Albance In ki se jje s tako odločnostjo zavzela za albansko šolstvo, Je. da stori kal tudi za kulturne potrebe svojih lastnih državljanov, Slovencev, in da se za šolstvo slo-slovenskih davkoplačevalcev, ki moralo za to državo, če treba, tudi kri prelivati, vsaj z isto toploto zavzame kakor se je zavzela za šole Albancev. ki tej državi niso še prinesli niti najmanjše koristi. Društva Sokol II. Vsled deževja se mora veselica Sokola 1!.. ki bi se imela vršiti to nedeljo v Hribarjevem Raju, preložiti. Veselica bo v nedeljo, dne 3. avgusta. — Odbor. Kolesarsko društvo »Solkan« v Solkanu priredi dne 13. julija t. 1. veliko športno slavnost združeno s cestnimi dirkami na progi Tolmin-Solkan, daljava 40 km. Start na križpoti Tolmin-Volee, gostilna Perše. cilj solkansko pokopališče. Odhod splošne dirke ob 3. uri popoldne. 7 krasnih daril, vloga 3 krone. Odhod dirke društvenih junijorjev en četrt ure pozneie. 6 krasnih daril, vloga i kroni. Čas vpisa do danes zvečer v slučaju, da kateremu ni mogoče se danes vpisati se sprejema tudi do jutri dopoldan. Vpisnino sprejema odbornik Josip Macarol, Vodnikova ulica št. 1. Vsi dirkači morajo biti na startu ob polu 11. predp. kjer bode preskrbljeno za odpeljatev oblek. Po končani dirki razdelitev daril na kar se viši t-lts v prostorih g. Alojzija Mozetič. Dirka kakor tudi ples se vrši ob vsakem vremenu. Prvo slovensko pevsko društvo »Lira« v Kamniku priredi y nedeljo, dne 13. julija 1913 v dvorani Kamniškega zdravilišča koncert s prijaznim sodelovanjem gospice Milke Novakove (kiu\ir\ Začetek točno ob pol 7. uri zvečer Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Bolgarski poraz na severnem bojišču. Beljirad. 11. julija. (Srbski tiskovni urad »Dnevu«.) Bolgarska armada, ki je pretekle dni napadala na Zaječar je bila močna 15.000 vojakov prvega poziva, pri Sv. Nikoli le pa vdrlo v Srbijo 40.000 mož bro-ieča bolgarska armada. Po porazu, ki so ga te čete pretrpele, so se začele naglo umikati, samo majhni oddelki so se vstavili med Vratarnico bi Kraljevim Selom, ali so jih srbske čete kmalu pregnale. Srbski vojaki so v preganjanju bežečih bolgarskih čet našle mnogo pušk. Bolgarski poraz pri Sv. Nikoli in pri Knjaževcu je bil strahovit. BoU Kari so samo tukaj imeli več kot 5000 mrtvih in ranjenih; padel je tudi poveljnik 66. polka in večji del poveljnikov bataljonov in stotnll in armada brez oficirjev se je umikala v polnem neredu in dezorientaciji. Tako Je krvavo končala ta epizoda bolgarskega napada na stari meji. S tem porazom je končno onemogočena bolgarska invazija na ozemlje same Srbije, armada generala Kutinčeva je popolnoma razbita in onesposobljena za vojno akcijo v nameravani smeri. Favno tako so bili poraženi Bolgari tudi na vseh ostalih točkah, kjer so vpadli v Srbijo, a na nekaterih mestih, kakor pri Vlasinji, so bili posamezni bolgarski oddelki popolnoma obkoljeni in so morali položiti orožje. Pri Dečanskein Kladencu so Srbi nalašč pustili Bolgare prodirati do Tumbe, vzhodno od Vlasotlncev, potem so jih pa nenadoma napadli od vseh strani, popolnoma porazili, tako, da se Jih je rešilo prav majhen del v divjem begu. Eelgrad, 11. julija. (Srbski tiskovni urad »Dnevu«.) Na macedon-skeni bojišču se nadaljuje s preganjanjem bolgarskih čet. Srbska armada je dobila stik z grško armado nad Strumnico. FKSARtilSTI V SKOPLJU. Belgrad, 11. julija. (Srbski tiskovni urad »Dnevu«.) Včeraj ie bila v Skopiš« v bolgarski eksarhistični cerkvi svečana služba božja za kralja in prestolonaslednika in pri tej priliki se je eksarhistična cerkev svečano pomirila s srbsko cerkvijo In se podvrgla srbski avtokefalni (samostojni) cerkvi, pri kateri je prešlo vse eksarhlstično duhovništvo s cerkvenošolsko organizacijo in Imovino in naprosilo mitropolita, da blagoslovi to dejanje. Rumunska armada je vdrla na bolg. ozemlje in zavzela Silistrijo. — Sovražnosti ustavljene. V času, ko je srbska armada pregnala Bolgare proti stari bolgarski meji, po odločilnih srbskih zmagah, ki so prisilile bolgarsko vlado, da je zaprosila v Petrogradu za mir, v teni času šele si upa rumunska armada vdreti na bolgarsko ozemlje. Dosedaj je cincala, sedaj se je pa skorajžila in dobila apetit za razne aneksije. Prav je bilo, da je dala rumunska armada dosedaj mir, se vsaj ne more reči, da je z njeno zaslugo zmagala srbska armada; prav pa ni, da postaja Rumunija čez mejo drzna in hoče sedaj malo poropati in poleg tega imeti še odločilno besedo pri delitvi bivšega turškega ozemlja med zaveznike. Bukarešt. 11. julija. Rumunske čete zasedle Silistrijo in vjele 200 do 300 bolgarskih vojakov, ki so se udali brez odpora. Rumunske čete so vdrle že 15 km v bolgarsko ozemlje. RUMUNSKI POSLANIK ZAPUSTIL SOFIJO. Sofija. 11. julija. Rumunski poslanik je danes obvestil bolgarsko vlado, da je rumunska vojska prekoračila mejo in da ima on ukaz zapustiti Sofijo. Varstvo Rumunov prevzame Italija. BOLGARSKI PA OSTANE V BUKAREŠTI. Bukarešt, 11. julija. Bolgarski poslanik je dobil od svoie vlade ukaz, v Bukareštu ostati še nadalje kljub temu. da je rumunski zapustil Sofijo, In je rumunska armada prekoračila bolgarsko mejo. RUMUNOM NOBENEGA ODPORA. Sofija, 11. julija. Bolgarska vla^ da je sklenila, da se bolgarske čete pisarni«, ne upirajo rumunskeinu prodiranju. SOVRAŽNOSTI USTAVLJENE. Belgrad, 11. julija. Vlada srbska, sledeč nujnemu svetu ruske in francoske vlade, dala vrhovnemu povelj-ništvu ukaz, da se sovražnosti takoj ustavijo. Pričakuje se. da stori grška vlada isto. BOLGARIJA PROSI PONOVNO ZA POMOČ. Pariz, 11. julija. Listi poročajo, Iz Petrograda, da se je bolgarska vlada tekom današnjega dopoldneva še enkrat obrnila v Petrograd za pomoč. da bi Rusija posredovala. Ruska vlada ie obvestila bolgarsko, da je že storila vse, kar je bilo v njeni moči in da naj imajo v Sofiji le malo potrpljenja. TURŠKI ULTIMATUM. Carigrad, 11. julija. Uradno se poroča, da je Porta poslala Bolgariji ultimatum, da naj takoj odpokliče vse čete pred Unijo Enos - Midi ja. Častniki odšli na Čataldžko linijo. MIDIJA V PLAMENU. Carigrad, 11. julija. Mesto Midija gori na več krajih. EVROPSKA KONFERENCA ZA BALKANSKA VPRAŠANJA. Pariz, 11. julija. Med velesilami se vrše posvetovanja o sklicanju evropske konference, ki bi obravnavala vprašanja, ki so spadala pred londonsko in pariško konferenco. Najbrže pride do te konference. RUSKA VLADA CETINJSKI. Cetinje, 11. julija. Ruska vlada je danes napravila pri cetinjski korak v svrho vstavljenja sovražnosti proti Bolgarom. Minister za zunanje zadeve je odgovoril, da da odgovor, ko se dogovori s srbsko In grško vlado. GRKI ZAVZELI DEMIR HISAR. Atene, 11. julija. Grki zavzeli po večurnem boju Demir Hisar. EVROPSKE VELESILE SO SE ZAVAROVALE. Dunaj, 11. julija. Tu sem so do-šle danes na vse zgodaj note evropskih velesil, v katerih se posamezne države enkrat za vselej zavarujejo za slučaj kakšne vojne proti simpatijami Dunajčanov in dunajskih čifut-skih in krščansko socialnih listov; kajti že skozi četrt stoletja je tepen narod s katerim simpatizira Dunaj. Simpatije, s katerimi je obkladal Bolgarijo, so bile za Bolgare tisodepolne. * Trs*-, 11. julija. Protestni shod zaradi slovenskega obrtnega šolstva v Trstu ki bi se ime! vršiti v nedeljo, 13. t. m. na Velikem trgu pred c. kr. namestništvom je danes e. kr. redarstveno ravnateljstvo z ozirom na javni mir in itd prepovedalo. Več o tem prihodnjič. Odgovorni urednik Radivoj Korenč. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Beseda S vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem ie priložiti znamko 20 vinarjev. — Pr) malih oglasih ni nič popusta In se plačulejo vnaprej: zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Cenjenim obiskovalcem Trsta se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižia cena. Učenka se sprejme v konfekciji A. Lukič, Pred Škofijo 19. 623-3 Sprejmem takoj vrtnarskega vajenca. I. Wider, vrtnar, Ljubljana. 621-3 Gospodična spretna v postrežbi, kakor tudi vajenka se takoj sprejme v tukajšnji delikatesni trgovini. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«. ___________________________ 624—3 Kolo (lahko) dobro ohranjeno se proda. Naslov v »Prvi anončni 626-2 Iščem stanovanje v okolici Ljubljane za mesec avgust z 2 do 3 sobami, ali hišico v najem. Ponudbe sprejema g. Angelo, tovarna Ton-nies. 628-1 Gospodična se sprejme na stanovanje in hrano. Kje, pove »Prva anončna pisarna«. 627-1 Ljubiteljem dalmatinca! Vsled ugodnega nakupa točim naravno rudeče in Črno dalmatinsko kakor tudi druga vina po 2ni?ani ceni. h Bole, gostilna in prenočišče „TABOR“. stare dva meseca, se proda v Rožni dolini, gostilna pri A. Čehu. Srednje velik, prav dober kttij se pod ceno proda na Sv. Petra cesti štev. 79. j Simon Praprotnik j ; Jenkova ulica 7. 5 S priporoča slavn. občinstvu svojo S S veliko zalogo ledenikov, vrtnih J S :: miz, stolov :: ■ S in sploh vsa v mi- ■ zarsko obrt spada-: joča dela. £ Delo solidno, zmerne ■ cene, postrežba točna. ■ S Ceniki se pošiljajo S Iranko in zastonj. Učenec boljših starišev se sprejme v trgovino s špecerilo in železnino. Naslov pove »Prva anončna pisarna." Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne krila, kostume, nočne halje, perilo In vsako li S t' V modno blago, Solidna tvidka: M. Krištofič - Bučar Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša. ti Neprekosljiva v otroških oblekcah :: in krstni opravi, FR. P. ZAJEC Ljubija!*#, Stasi trs: št. 9 priporoča kot prvi slovenski Izprašani in oblastveno koncesijonlrarir optttr in strokovnjak svoj optični zavod. Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseh vrst. Očala, ščipal-niki natančno po zdravniškem receptu. Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Iščem za takojšen nastop v kovanju konj in popravi vozov izurjenega kovaškega pomočnika, prva moč. Plača po dogovoru. Ponudbe na Valentin Urbančič, kovaški mojster, Ljubljana, Dolenjska cesta štev. 1. Kavarna odprta ctfia no<5. o Gostilna Fiorijanska ulica št. 6. Laška kuhinja Od danes naprej se dobe vsak dan sveže morske ribe in najboljše vino rJTer-?!ii iz deželne kleti 1-**? r«-8M*o Dobro idoča trgovina z mešanim biagom in deželnimi pridelki ter gostilna za okrajno cesto, z njivo, travnikom, zelenjadnim, sadonos-nim in senčnim vrtom, edina sredi velike vasi, oddaljeno dve minuti od kolodvora in 10 minut od velikega pre-mogokopa se pod ugodnimi pogoji proda. Gotovine je treba 8 do 10.000 K. Naslov v »Prvi anončni pisarni11. Lini« kile najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage In mrežice — barva za lase In brado „Neril“ po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade In druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča Štela n Strmoli brivec in lasnlčar Ljubljana, Pod Trančo št. 1, (vogal Me.tnega In Starega ti ga). izdeluje vsa lasnlčarska dela solidno in oku> no. Kupuje zmešane in rezane ženske lase. FRAN KRAIGHER lrr©5euSls:l m oj ster G-cspcska -ulica štev. S se priporoča slavnemu občinstvu za natočila vsakovrstnih oblek po meri, — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile In blaga, trpežne tudi za eksport po morju. 229 J JMeclii&roduo spediciJsko podjetje R. RANZINGER, Ljubljana. 'CJstaxio vij eno 1S7©. Telefon štev. SO. Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. juž. železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspedicija in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in . • . • . shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. . • . • . Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. — Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7. — Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor. Ne glede na vrednost blaga dajem panama slamnike, ki so preje stali 12—14 K za 6 K spalne obleke » „ » » 13—16 „ „ 7 „ bele obleke zadnje nov. „ „ „ 40—50 „ „ 14 „ prašne plašče „ „ „ » 18—20 „ „ 10 „ Dalje velika zaloga pralnih oblek za gospode in otroke po najnižjih cenah. Angleško skladišče oblek O. Rernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. A Del. glavnica: K 8,000.000. Rez. kOiui nad ■ K 1,000.000. ^plllnnska kreditna Mraka v Ljubljani Stritarjeva ulica ntev. 52, (lastna Podružnice v Spl.jetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4