Domoznanski oddelek 35 HAJDINČAN 2003 352(061) 6005758,3 PROGRAM PRIREDITEV OB 5. PRAZNIKU OBČINE HAJDINA Sreda, 22. oktober 2003 ob 13.00 Občinsko prvenstvo v golfu(igrišče za golf na Ptuju) Petek, 24. oktober 2003 ob 17.00 Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu - posamezno (telovadnica OS Hajdina) Sobota, 25. oktober 2003 ob 9.00 Kolesarski maraton po poteh občine Hajdina (start pred občino Hajdina) ob 16.00 Nočni pohod na Donačko goro -Planinsko društvo (odhod izpred občine Hajdina) ob 18.00 Četrta nagradna revija Štajerska frajtonarica 2003 (gasilski dom Hajdoše) Sreda, 29. oktober 2003 ob 17.00 Občinsko prvenstvo v malem nogometu- mladinci (telovadnica OŠ Hajdina) Četrtek, 30. oktober 2003 ob 17.00 Občinsko prvenstvo v malem nogometu- veterani (telovadnica OŠ Hajdina) Petek, 31. oktober 2003 ob 8.00 Občinsko prvenstvo v tenisu - dvojice (tenis igrišče Goja v Hajdošah) ob 9.00 Meddružinsko streljanje na glinaste golobe (strelišče Zg. Hajdina) Četrtek, 6. november 2003 ob 13.00 Zabava za šolske otroke iz občine Hajdine s skupino POPCORN in MARLIZZ SHOW-om (v šotoru pred občino) ob 18.00 “PRAZNUJMO S PESMIJO” Srečanje pevcev in godcev občine Hajdina in gosti (v šotoru pred občino) Petek, 7. november 2003 ob 17.00 Občinsko prvenstvo v malem nogometu - člani (telovadnica OŠ Hajdina) Sobota, 8. november 2003 ob 13.00 Odprtje razstave: fotografije najlepše urejenih objektov z okolico v občini Hajdina, predstavitev projekta poslovno - stanovanjskega centra in predstavitev trase avtoceste skozi občino Hajdina (Kulturno prosvetna dvorana Hajdina) Razstava bo odprta do ponedeljka, 10. novembra 2003, do 13. ure Sobota, 8. november 2003 OSREDNJA PRIREDITEV ob 13.30 Začetek prinašanja belega in rdečega vina (od 13.30 do 15. ure) ter vpis prinašalcev v krstno knjigo za leto 2003 ob 15.00 Prihod kletarja letnika 2003 iz naselja Kungota pri Ptuju s konjsko vprego v spremstvu kletarjev prejšnjih 7-ih letnikov in pričetek 8. tradicionalne prireditve »IZ MOŠTA VINO - PRIDI NA HAJDINO!« v farni cerkvi sv. Martina s kulturnim programom in imenovanjem kletarja letnika 2003 ob 16.30 - Osrednja prireditev ob 5. prazniku občine Hajdina s slavnostnim govorom župana in podelitev: 1. Občinskih priznanj 2. Priznanj za najlepše urejeno vaško skupnost in posamezne objekte 3. Podelitev pokalov tekmovalcem za športne dosežke Pogostitev občanov in gostov (v šotoru pred Občino) ob 17.30 Družabno srečanje občanov občine Hajdina z ansamblom »Ptujskih 5« Nedelja, 9. november 2003 ob 10.00 Slavnostna maša ob prazniku sv. Martina Vabljeni! Županov uvodnik Iz vročega poletja v hladno jesen Tri mesece je minilo in v uuodniku našega Hajdinčana uas ponovno pozdravljam. In kaj vse se je dogajalo v naši občini? Marsikaj pomembnega boste prav gotovo našli v tej številki našega glasila. Veliko pa je verjetno bilo dogodkov, doživljajev in nenazadnje avantur, za katere ne bomo nikoli izvedeli. Tako bodo za vedno odšle v pozabo. Še dolgo pa se bomo verjetno spominjali ekstremno vročih dnevov in suše letošnjega poletja. Po nekaterih napovedih nas takšna poletja čakajo tudi v naslednjih letih (upajmo, da bodo njihova predvidevanja zmotna). Skoraj skladno s poletno vročino je bilo to poletje vroče tudi za župana, Občinsko upravo in nenazadnje se bo to odrazilo v spremembah odlokov in sklepov Občinskega sveta (velike spremembe na prihodkovni strani proračuna za leto 2003). Ta vročina je pričela pridobivati na temperaturi že v letu 2002, ko je za »zmešnjavo« na državni ravni poskrbel nov Zakon o graditvi objektov, katerega veljavnost je pričela s 1. 1. 2003. Ta zakon v precejšnji meri spreminja določila Zakona o stavbnih zemljiščih. Lokalne skupnosti smo pričele s pripravo Sprememb odloka o stavbnih zemljiščih, ko nas je kot »strela iz jasnega« presenetila vladna Uredba o koncesiji reke Drave za proizvodnjo električne energije. Ker vemo, da se pri spremembah vedno nekaj »kuha«, smo takšno uredbo pričakovali šele v letu 2004, 2005 ali celo pozneje. Sledila je še Odločba ustavnega sodišča, ki razveljavlja občinske odloke v nekaterih svojih delih. Tukaj smo se nekoliko oddahnili, saj smo vedeli, da občina Hajdina ne bo predmet ustavne presoje. Občina Hajdina v Odloku o nadomestilu za stavbna zemljišča opredeljuje kanal dravskih elektrarn kot nezazidano stavbno zemljišče in ne kot zazidano, kar pa ni bilo predmet ustavne presoje. In glej ga zlomka! Nakazila 2. obroka iz davčne odločbe o odmeri nikakor ni hotelo biti in vroče poletje je postajalo zelo soparno. Po raznih posredovanjih in prepričevanju o pravnomočnosti smo dobili nakazan 2. obrok in sedaj imamo pod streho tudi tretjega. V mesecu novembru pričakujemo še 4. - zadnji obrok in tako bomo leta 2003 prihodkovni proračun spravili pod streho. Za ostale občine ob Dravi je bila ta »strela« še hujša. V skupnem nastopu županov vseh obdravskih občin smo dosegli, da se bo Uredba pričela izvajati šele v letu 2004. Vendar za občino Hajdina to pomeni, da bo v letu 2004 »preseljena« med tistih 165 občin v Sloveniji, katerim delež prihodkov primakne država s finančno izravnavo. Za našo občino to pomeni padec prihodkov v občinskem proračunu in močno »zategnitev pasu« oziroma zmanjšanje sredstev odhodkovne strani na vseh področjih. In kako se lokalne skupnosti borimo, da do tega ne bi prišlo? Veliko pričakujemo od vložitve Zakona o degradaciji okolja, ki ga pripravljamo skupaj vse obdravske občine. Na zadnjem sestanku bivše občine Ptuj sem predlagal, da se za strokovno pripravo tega Zakona naj ustanovi posebna komisija, ki bo kos tako zahtevni materiji. Za občino Hajdina sem v to veliko komisijo imenoval Janka Merca za področje stroke, za področje financ oziroma za finančne učinke tega zakona pa Martina Turka. Če ste pozorno brali kratke izvlečke vročega poletnega dogajanja, ste ugotovili, da temperatura okrog tega še ni ponehala in se bo sigurno nadaljevala v zimske, če ne celo v spomladanske mesece. Ob vsem tem pa so skoraj normalno tekle vse ostale obveznosti in veljavnosti, ki so sprejete z Odlokom o proračunu občine Hajdina za leto 2003 in Spremembami odloka o proračunu občine Hajdina za letošnje leto. V tem letu nam žal izpadata dve pomembnejši investiciji in sicer: zaradi zmanjšanja sredstev Ministrstva za promet - DDC ne bomo v letošnjem letu dobili sofinancerskih sredstev za izgradnjo avtobusnih postajališč in dela pločnika v naselju Zg. Hajdina preko proge. Obljubljeno imamo v letu 2004. Druga takšna investicija pa je nakup zemljišča za povečanje gospodarske cone v Slovenji vasi. Slednja ne bo možna zaradi izjemno zapletenih denacionalizacijskih postopkov Agrarne skupnosti Slovenja vas. Tudi za njo upam, da se bo v letu 2004 uspešno zaključila. V skladu s terminskim planom so in potekajo aktivnosti v zvezi z bodočim stanovanjsko - poslovnim centrom občine Hajdina. V mesecu septembru smo dočakali tudi dokončanje študije o umestitvi avtoceste v prostor občine Hajdina. Predstavljena nam je bila izbrana trasa Hajdina-2, terminska uvrstitev v nacionalni program in predviden pričetek izgradnje v letu 2007. Več o tem boste lahko v tem glasilu prebrali izpod peresa Janka Merca. S tem dejanjem je dosežen bistven premik v izgradnji tki. Phpmske avtoceste v Sloveniji. V naslednjih letih je naloga naše lokalne skupnosti, da z investitorjem dosežemo vse oziroma čim več, da se bo trasa tudi ekološko vključevala v naše okolje in da bo kot takšna družbeno sprejemljiva (vkop, podvozi in nadvozi, zaščitni zidovi, priključna mesta in drugo). In nenazadnje, da bodo naši občani za stavbe in zemljišča dobili najbolj primerno plačilo. Z Dravskimi elektrarnami je bil dosežen dogovor, da bodo že v prihodnjem letu pričeli s pripravljalnimi deli za širitev kanala. V sklopu pripravljalnih del bo očiščena celotna leva stran kanala, kjer se že desetletja nekontrolirano odlagajo smeti in druga navlaka. Želeli bi si, da se ta pripravljalna dela pričnejo čimprej. Se bi vam lahko našteval problematiko, pa vendarle je življenje v naši občini v preteklih treh mesecih potekalo zelo normalno. Kar precej investicij seje zaključilo, nekatere pa so v zaključni fazi. Veliko je bilo kulturnih, gasilskih, športnih in drugih dogodkov, ki so zaznamovali naš vsakdan. Kot je v naši občini od ustanovitve do danes praksa, uradno ne otvarjamo pričetka ali zaključka posameznih investicij, zato vse združujemo v praznovanje občinskega praznika, letos že 5. po vrsti. Osrednja prireditev bo 8. novembra oziroma v soboto pred Martinovo nedeljo. Pred uradnim delom bo potekala že 8. tradicionalna prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino, ki nam vsako leto postreže s spremembami in presenečenji. Letošnji kletar g. Franc Širovnik prihaja iz Kungote, naselja, ki spada v občino Kidričevo, sicer pa v našo faro. Z županom občine Kidričevo sva se dogovorila za sodelovanje na tej tradicionalni kulturni prireditvi, kar je velika čast za Kungoto in kletarja (hkrati pa tudi nekaj obveze). V sklopu občinskega praznika bodo potekale razne prireditve. Zato vas vabim, da se udeležite teh prireditev (ne pozabite, če seveda imate, s seboj prinesti nekaj mošta - ta boljšega - in se vpisati v krstno knjigo mošta za leto 2003) in osrednje občinske prireditve v soboto, 8. novembra. Po končanem delu sledi praznik. Spoštovane občanke in občani, za sodelovanje in opravljeno delo na vseh področjih se Vam v imenu Občinskega sveta, Uprave in v lastnem imenu iskreno zahvaljujem in Vam čestitam ob 5. prazniku občine Hajdina. Radoslav Simonič župan občine Hajdina HAJDINČAN je plašilo Občinskega sveta občine Hajdina. Uredništvo: Tatjana Mohorko, Silva Brodnjak, Saška Serec, Silva Hajšek, Metka Vidovič, Valerija Samprl in Jože Mohorič. Lektoriranje: Silva Hajšek. Tisk: Tercia tisk. Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, fax: 02 788 30 31. Glasilo občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1639. Na osnovi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 89/98, je glasilo Hajdinčan uvrščeno med proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 8% davek. Fotografija na naslovnici: Tatjana Mohorko oktober 2003 HAJDINČAN Z zasedanja Občinskega sveta Sedma in osma redna seja X /mesecu septembru se je Občinski svet V sestal na 7. redni seji, ki je bila 16. septembra 2003, ob 18. uri, v prostorih občine Hajdina. Na seji je bil sprejet - ODLOK o predkupni pravici v občini Hajdina, ki določa območje, na katerem občina Hajdina uveljavlja zakonito predkupno pravico na nepremičninah. - Poročilo o realizaciji proračuna za čas januar - junij 2003 - Izjava o pristopu k pogodbi o ustanovitvi konzorcija za zagotovitev finančnih sredstev za razvojni projekt medicinske fakultete pri univerzi v Mariboru - Soglasje k pristopu občine Kidričevo k Skupni občinski upravi - Izjava o pristopu k programu Materinski dom v Mariboru - Soglasje k investiciji izgradnje novih prostorov za potrebe nujne medicinske pomoči in reševalne postaje v Zdravstvenem domu Ptuj - Soglasje k imenovanju varuhinje bolnikovih pravic - Sklep o imenovanju kletarja letnika 2003 - Podana je bila informacija o končni primerjalni študiji trase avtoceste in hitre ceste skozi občino Hajdina X /mesecu oktobru se je Občinski svet v sestal na 8. redni seji, ki je bila 21. oktobra 2003 ob 17. uri v prostorih občine Hajdina. Na seji je bil sprejet: - ODLOK o spremembi Odloka o proračunu občine Hajdina za leto 2003 - ODLOK o lokacijskem načrtu za ureditev območja P 10-S 8/1 Hajdina - SOGLASJE k ceni proizvodnje in distribucije vode - Komunalno podjetje Ptuj - SKLEP o potrditvi poteka trase avtoceste Hajdina-2 na območju občine Hajdina - SKLEP o zagotavljanju in višini sredstev za ogrevanje vaških in društvenih domov - SKLEP o priznanjih občine Hajdina Priznanja občine Hajdina prejmejo: - Alojz Podhostnik, ŠD Slovenja vas - Franc Tomanič st., Gerečja vas l/c - Kulturno društvo »Stane Petrovič« Hajdina Priznanje župana občine prejme Jože Vratič, Zg. Hajdina 61 - SKLEP o priznanjih za najlepše urejeno vaško skupnost in posamezne objekte v občini Hajdina Priznanja prejmejo: - VAŠKA SKUPNOST Zg. Hajdina - priznanje za najlepše urejeno vaško skupnost - HOTEL ROŠKAR, Hajdoše 43/c- priznanje za vzorno urejen poslovni objekt - Kmetija INTIHAR, Gerečja vas 55 - priznanje za vzorno urejeno kmetijo - Družina CARTL, Zg. Hajdina 75/a -zlata vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo - Družina KMETIČ, Slovenja vas 27/d -srebrna vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo - Družina AMBROŽ, Skorba 8 - bronasta vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo - Marjeta in Jože ZUPANIČ, Sp. Hajdina 55 - bronasta vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo - Sklep o imenovanju članov v Upravni odbor Športne zveze Hajdina, v katerega se imenujeta Karl Svenšek in Slavko Burjan. Občinska uprava Avtocesta čez občino Hajdina končno umeščena v prostor v preden v grobih obrisih predli/stavim potek bodoče avtoceste z navezavo na hitro cesto, moram omeniti datum 04.09.2003, ko sva z županom g. Simoničem bila prisotna v prostorih Ministrstva za okolje in prostor v Ljubljani skupaj z županoma občine Starše in Kidričevo, prisoten pa je bil tudi predstavnik Mestne občine Ptuj g.Glažar. Pri predstavitvi trase H2 (Hajdina 2), smo vsi izrazili zadovoljstvo, da je avtocestna povezava končno dobila traso, ki smo jo načelno potrdili oz. imeli pripombe dne 22.09.2003 v prostorih Hajdine z vsemi župani, katerih občine so pri tem soudeležene (od Miklavža do Gruškovja). Po pričakovanjih so vsi župani ta predlog podprli, večina občinskih svetovje že dala pozitivno soglasje, končna sprejemljivost umeščenosti avtoceste (mikrolokacija) pa bo opredeljena po zaključenih postopkih, v katerih bodo sodelovali vaški odbori in seveda vse občanke in občani občine Hajdina, kjer bomo detajlno reševali pripombe, želje in zahteve. Dne 22.09.2003 je nato potekala v prostorih Občine Hajdina razširjena konferenca v zvezi s problematiko variante avtoceste Fram - Hajdina - Gruškovje. Na konferenci so bili predstavniki naslednjih ministrskih resorjev, poslancev, županov in ostalih služb, ki sodelujejo na projektu: - Ministrstvo za promet: minister Jakob Presečnik in državni podsekretar Gregor Ficko, - MOPE - Urad za prostorsko planiranje: svetovalka vlade Barbara Radovan in svetovalka direktorice Barbara Perovič, - DARS d.d.: podpredsednik uprave Jože Zimšek, direktor področja za tehnično pripravo in izvedbo del Abdon Peklaj in koordinator priprave Aleš Arhar, - DDC SI Ljubljana: Katarina Eržen in Metka Pavčič, - poslanci državnega zbora: Leo Kremžar, Lidija Majnik in Anton Butolen, - svetnik državnega sveta: Robert Čeh, - občina Hoče - Slivnica: župan Anton Obreht, - občina Rače - Fram: župan Branko Ledinek, - občina Miklavž: župan Leo Kremžar, - občina Starše: podžupan Janez Ekart in Anton Mlakar, - občina Kidričevo: župan Zvonimir Holc, - občina Videm: župan Friderik Bračič, - občina Podlehnik: župan Vekoslav Fric, - Mestna občina Ptuj: župan Štefan Čelan, predstojnik Skupne občinske uprave Stanislav Napast ter direktor Občinske uprave Stanko Glažar - občina Žetale: župan Anton Butolen, - občina Hajdina: župan Radoslav Simonič, predsednik komisije Janko Merc in direktorica Občinske uprave Valerija Šamprl - URBIS d.o.o. Maribor: Rajko Ster-guljc, Mira Vizovišek - Motaln, - BPI d.o.o. Maribor: Milivoj Ročenovič in Tomaž Majcenovič - Civilna iniciativa (Miklavž, Starše, Hajdina, Podlehnik) HAJDINČAN oktober 2003 Na sestanku so bili sprejeti naslednji zaključki: 1. Vsi prisotni sprejemamo in potrjujemo vsebino in rezultate predstavljene študije »Primerjalna študija variant poteka AC na območju Hajdine (URBIS d.o.o. Maribor, št. proj. 134/03, julij 2003), ki kot najoptimalnejšo varianto poteka trase določa varianto Hajdina 2 (H2). 2. Ministrstvu za promet in Ministrstvu za okolje, prostor in energijo predlagamo, da se nadaljnji postopki umeščanja trase odseka AC Slivnica - Draženci v prostor vodijo z največjo možno intenziteto s ciljem sprejema Uredbe o LN v decembru 2004. 3. Ministrstvu za promet se predlaga, da se po potrditvi resolucije o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v RS v državnem zboru takoj pripravi pobuda ministra za promet Ministrstvu za okolje, prostor in energijo za pričetek postopka umeščanja trase odseka AC Draženci - Gruškovje v prostor in da se z največjo možno intenziteto pričnejo voditi vsi postopki s ciljem, sprejeti Uredbo o LN za navedeni odsek v roku dveh let po sprejemu resolucije v državnem zboru. 4. Cimprej (do konca meseca oktobra 2003) je potrebno pridobiti sklepe občinskih svetov občin: Hoče-Slivnica, Miklavž, Starše, Kidričevo, Hajdina, Ptuj, Videm, Podlehnik in Žetale s sprejetjem in potrditvijo vsebine in rezultatov predstavljene študije »Primerjalna študija variant poteka AC na območju Hajdine (URBIS d.o.o. Foto: TM Foto: TM Maribor, št. proj. 134/03, julij 2003), ki kot najoptimalnejšo možnost poteka trase določa varianto Hajdina 2 (H2) za umeščanje trase Hajdina-2 v prostor. Povzetek: Bojazen, da se z ministrstva dajo v presojo ponovno 3 ali 4 variante poteka avto- ceste, ki bi burile duhove v vseh prizadetih občinah, se k sreči ni uresničila. Težko bi namreč država kot taka zahtevala od lokalnih skupnosti, da izberejo najugodnejšo varianto. Ves proces bi se ponovno vrtel v začaranem krogu, znova bi po lokalnih skupnostih prepričevali drug drugega, katera varianta je najugodnejša, čas izgradnje avtoceste pa bi se vlekel v neskončnost. Končno smo torej dobili eno varianto, imenovano varianta Hajdina 2 (slika na strani 35!). Kako prav se je izkazala presoja Občinskega sveta z županom na čelu, ko je za najugodnejšo varianto sprejela varianto »Kidričevo«. Že pred štirimi leti smo opozarjali vse udeležence treh različnih ministrov, projektantov in spremljajočih služb na ta zahteven projekt. Prav strokovno poznavanje tehničnih problemov prostora pa je vodilo k izdelavi elaborata za proučitev in primerjavo izdelanih variant in predloga najustreznejše variante. Ta elaborat z vrisano varianto pa je zelo podobna različica tisti, ki so jo sedaj podale pristojne službe. Se danes lahko trdimo, da umestitev avtoceste v vodovarstvenem, arheološkem ter nenazadnje šolskem in bivalnem prostoru časovno zamakne gradnjo avtoceste za nekaj let, končni rezultat pa bi bila trasa Hajdina 2. Marsikdo že danes »riše« svojo varianto in se sprašuje, zakaj avtocesta ravno tukaj!? Iz primerjalne študije, ki jo je za Ministrstvo za okolje, prostor in energijo izdelalo podjetje Urbis, št. 134/03, avgust 2003, je razvidno: oktober 2003 HAJDINČAN »Primerjalno je varianta Hajdina 2 bistveno ugodnejša, saj poteka izven najožjega in ožjega vodovarstvenega pasu. Prav tako se bolje prilagaja obstoječi strukturi prostora, saj je postavljena na stik kmetijskih in gozdnih površin. Ravno tako je varianta Hajdina 2 najugodnejša z vidika kulturne dediščine«. Iz ekonomskega investicijskega izračuna pa je varianta H2 za več kot 4 milijarde tolarjev cenejša od vseh cca. 10-ih do zdaj obravnavanih variant. Družbena sprejemljivost avtoceste je v vsakem okolju izredno moteč dejavnik. Avtocesta kot nujno zlo pa po neki sprejemljivi trasi mora potekati, nikoli je ne bno prehod avtoceste preko proge izvesti tako, da ne bo moteča komunikacija občanov, zasaditi bo potrebno drevesa ob trasi in urediti odškodninske zahteve občanov pri degradaciji zemljišč ... Zagotoviti moramo torej ustrezno pretočnost prometa, hkrati pa preprečiti izpiranje nevarnih snovi in soli na kmetijske površine. Varianta Hajdina 2 bo zasegla skupaj na celotni trasi 41,8 ha njiv ter 3,4 ha travnikov, skupaj torej 45,2 ha površin. Naši občani iz prizadetih območij že sedaj nakazujejo vse probleme in upajo, da se prepreči še večja razcepljenost. Foto: TM bomo mogli prestaviti na sosedovo dvorišče, saj ima tudi sosed soseda. Hudo je, ko zveš, da nekomu hišo »povozi« avtocesta, ti pa naenkrat ostaneš v novi soseski (z avtocesto). Takšne situacije sigurno vplivajo na nesoglasja oškodovanih ljudi.Gre za degradacije življenjskega okolja in je težko najti optimalno rešitev, ki bi zadovoljila vse občane na celotni trasi od Avstrije do hrvaške meje. Za tiste s težjimi življenjskimi pogoji (del Gerečje vasi, Zg. Hajdina preko proge, del Dražencev) pa bomo morali najti takšno rešitev, ki bo omogočala sožitje občanov in normalno komuniciranje. Krajinska in vizualna podoba občine z umestitvijo avtoceste nikakor ne sme in ne bo oblikovala prostora kot tujka, ampak ga mora oblikovati tako, da bo sovpadal z značilnostjo in podobo našega prostora. Tu mislim predvsem na posege v življenjski prostor (po podatkih naj bi bilo 1.314.227 m3 »viška« gramoza, 5950m2 protihrupnih zaščitnih ograj ...). V Dražencih bo potre- Rešiti šolski okoliš, vodni rezervat, stanovanjsko bivalni prostor, kmetijske in gozdne površine in na koncu tudi arheologijo je na tako zahtevnem prostoru, kot je občina Hajdina, zelo težko. Občani nikakor nismo samo številke, danes smo lokalna skupnost, in ravno zaradi tega in predvsem zato bomo odločali, kako urejeno bomo imeli svoje »dvorišče«. Zbori vaščanov bodo osnova, na katerih se bodo podali zaključki. Pregledna situacija variante H2 od Prepolj do Hajdine (Draženci) je izobešena v občinskih prostorih in jo je možno videti v času uradnih ur na sedežu Občine. V upanju, da bomo na koncu vsi zadovoljni v »novem« življenjskem okolju, ki bi naj začel nastajati v letu 2007, vas lepo pozdravljam. Vodja komisije za pogajanja o izbiri najugodnejše variante za traso avtoceste Fram-Hajdina Janko MERC Soglasno potrjena ponujena varianta avtoceste TZako živeti ob sedanji trasi še nadalj- l\njih 7 let, so se na predstavitvi trase avtoceste spraševali predstavniki ljudske iniciative, a odgovora to pot niso dobili niti od ministra Jakoba Presečnika. Po končani razpravi smo pa vendarle uspeli zbrati nekaj izjav med gosti iz stroke, ki so vsi po vrsti prepričani, da je leto 2007 realno izbrano za leto pričetka gradnje odseka med Slivnico in Draženci, prej verjetno bolj težko. JAKOB PRESEČNIK, minister za promet in zveze: »Z razpravo na Hajdini sem izredno zadovoljen, saj je pokazala, da so vse strokovne službe in ministrstva naredili to, kar so od nas pričakovali, da pridemo do optimalne umestitve trase avtoceste v prostor od avtoceste Celje -Maribor zaenkrat od Hajdine do Dražencev. Varianta je tudi po moji oceni prava, menda prinaša najmanj problemov in najbolj zadovoljuje kraje ob trasi in pa seveda občine. V prihodnjih dneh pričnemo z obravnavo novega nacionalnega programa v državnem zboru, vlada je tak predlog že sprejela na svoji zadnji julijski seji in po sprejemu programa, kamor so uvrstili tudi nadaljevanje trase od Hajdine do G ruško vj a, meje z R Hrvaško. Sprejem tega programa bo omogočil tudi postopke za umestitev trase v prostor ter za kasnejšo izgradnjo omenjenega odseka. Ta trasa avtoceste je izredno pomembna za našo državo, pa tudi za okoliške države ob koridorju Phyrinske avtoceste. Leta 2006/2007 je po mojem tudi realni rok za pričetek gradnje odseka Slivnica - Draženci. Gradnja le do Dražencev, šele 2013 nadaljevanje do Gruškovja ... Minister Presečnik: »Tega nimamo nikjer zapisanega, imamo zapisane le okvirne roke v nacionalnem programu. Lahko povem, da bomo v prihodnje storili vse, da bo vlada lahko sprejela uredbo o lokacijskem načrtu do konca 2005, potem pa sem prepričan, da bomo v okviru finančnih možnosti nadaljevali z izgradnjo naslednjega odseka do državne meje, da se bo gradnja začela bistveno prej in ne, kot se omenja, v letu 2013. Dolg in zahteven odsek od Slivnice do Dražencev -vreden 279 mio evrov HAJDINČAN oktober 2003 GREGOR FICKO, državni podsekretar na ministrstvu za promet in zveze: »Po konstruktivni razpravi na Hajdini so lahko z zaključki vsi izredno zadovoljni, seveda vsi akterji, ki sodelujemo pri pripravi in vodenju postopkov umeščanja trase od Slivnice do Dražencev v prostor. Izredno veseli smo, da smo končno nakazali potek trase v prostoru po dolgoletnih usklajevanjih. Naš prvi cilj bo, da to varianto oziroma izbor potrdi vlada in potem nadaljujemo s pridobivanjem uredbe o lokacijskem načrtu do leta 2004, do takrat pa nas čaka precej trdega in intenzivnega dela. Pričakujemo, da bomo to naredili v obljubljenih rokih. Odsek Slivnica - Draženci je dolg in zahteven odsek 18,9 kilometra - trenutno ocenjena vrednost je 276 milijonov evrov. Ni morda toliko zahteven po gradbenih karakteristikah, lahko ga primerjamo s traso avtoceste od Slivnice do Ptujske ceste, da si bodo ljudje bolje predstavljali, vendar pa gre prvič za dolg odsek, drugič pa za odsek, ki poteka preko naravovarstvenega območja, ki ga bo potrebno posebej ščititi. Zato pa bo gradnja temu primerno toliko zahtevnejša. Za primerjavo - podoben osek, podobnih karakteristik Slivnica - Ptujska cesta je dolg 4,1 KM in smo ga gradili dobri dve leti in pol. Nastavili smo izredno oster terminski plan, seveda pod predpostavko, da bodo vse stvari tekle normalno, brez nekih zapletov, čeprav je teorija eno, v praksi pa se nam lahko zgodi kaj nepredvidljivega. Lahko denimo pride do zapletov pri odkupih zemljišč, oddaji javnih naročil, za primer je to Pragersko, kjer imamo velike težave - zaradi pritožb ponudnikov ne moremo oddati dela ... Zato pravim, da gre za rok -leto 2007, ki ga bomo ciljno lovili, seveda pod predpostavko, da bodo stvari tekle normalno, brez nekih zapletov. MILIVOJ ROČENOVIČ, Biro za projektiranje in inženiring Maribor - o varianti 2 izmed petih primerov, ki so že bili predstavljeni: »Trasa med Prepoljami in Draženci se začne nad Prepoljami pri današnjem nadvozu čez kanal, nakar zavije proti Gerečji vasi in skozi gozd nad Gerečjo vasjo, prečka polje med Gere-čjo vasjo na polovici in Kungoto na zgornji poljski poti na spodnji lokalni cesti, v nadaljevanju zavije v kidričevski gozd, prečka obstoječo gramoznico, pred Njiver-cami zavije proti Hajdini in na mestu zdajšnjega križanja regionalne ceste z železniško progo prečka obstoječo železnico in skozi Dražence zavije na obstoječo glavno cesto, nekje na mestu zdajšnjega nadvoza med Draženci in Ptujem.« TM Pred novo podobo občine Hajdine S Tsaka občina, ki strmi za raz-V vojem svojega bivalnega okolja, ima ob svojih planih in načrtih željo, urediti občino tako, da je njena identiteta prepoznavna mnogo širše, kot so meje njene lokalne skupnosti. Ravno zaradi razvoja je Občinski svet potrdil nakup zemljišča na Zg. Hajdini v skupni izmeri 1,18 ha. Izhodišče urbanistične zasnove novega stanovanjsko - poslovnega in trgovskega objekta bo novi trg, ki bo tvoril center Občine. Individualna stanovanjska izgradnja je predvidena tudi zahodno od glavne magistralne ceste. In kako daleč smo, kdaj bo začetek in konec gradnje? Marsikomu se zdi zelo utopično, da bo novi center zgrajen v letu 2004, dokončna podoba trga z njegovo zunanjo ureditvijo pa predvidoma 2005. Sedaj smo v fazi projektiranja arhitekture in ostalih projektov, ki so potrebni za pridobitev gradbenega dovoljenja. Do sedaj »lovimo« vse terminske plane, da pridobimo gradbeno dovoljenje do konca leta 2003. Ko pišem ta sestavek, upam da bo na Občinskem svetu že sprejet Odlok o lokacijskem načrtu za ureditev območja P 10 -S8/I Hajdina (v skladu z Zakonom o urejanju prostora Zure P-l), kije eden od pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ta trenutek se še odvijajo razgovori z bodočimi lastniki novega trgovskega objekta, kjer obstaja še vedno nekaj odprtih vprašanj, saj se za novi trgovski objekt zanima kar nekaj investitorjev. Vsebina objektov z ozirom na zadnjo predstavitev ob lanskem občinskem prazniku ostaja skoraj identična, z razliko, da objekt »A« kot poslovno stanovanjski izgubi eno etažo z možnostjo izkoriščanja mansarde v stanovanjsko enoto, v objektu »B« pa ravno tako etažnega dela ne projektiramo v smislu izrabe prostora, ampak objekt postane pritlična celota. V pritličju objekta »A« je predvidena nova pošta, krajevni urad, zavarovalnica, restavracija, bančni avtomat, ambulanta, slaščičarna in ostali prostori, ki bodo zanimivi za trg. V prvi etaži bodo občinski prostori v zahodnem delu trakta, v vzhodnem pa pisarniški prostori, predvideni za trg. Občinski prostori z arhivo (89m2) in sejno sobo (119,5 m2) bodo s pisarniškim traktom, stopniščem in hodnikom v tlorisni izmeri obsegali cca. 360m2. Druga etaža bo t.i. stanovanjska etaža, ki bo predvidoma vsebovala 11. stanovanj, od tega dve trisobni (87m2), 5 dvosobnih stanovanj (od 54m2 do 72m2) ter tri garsonjere. Mansarda bo imela možnost izkoriščanja prostorov izključno v stanovanjske namene. Vhod v stanovanjski del objekta bo s severne strani brez povezav z ostalimi funkcionalnimi prostori v objektu »A«. Objekt »B« bo tipičen poslovno - trgovski z glavno vsebino drobnega trgovskega blaga (samopostrežna trgovina), mesnico, cvetličarno in podobno dejavnostjo. Poslovni interes naših občanov je bil zadovoljiv, vsekakor pa bo tržna cena tista, ki bo pogojevala kupno moč lokalov. V ta namen komisija budno spremlja jselje bodočih investitorjev, naročila se je finančna študija, ki bo opredelila višino SIT/m2 poslovne ali stanovanjske površine. Ravno tako je arhitektu dano naročilo po vgradnji takšnih materialov, ki bodo cenovno in urbanistično ustrezni za bodoče lastnike in se bodo skladali s tipično podeželskim območjem. Trg bo predvidoma tlakovan v kombinaciji brisanega betona, s poudarkom na zasajenih zelenicah, kar bo dajalo parkovni vtis. Višina vloženih občinskih sredstev v nakup zemljišča bo seveda tržna izmenjava m2 poslovne površine, ki pa bo znana, upam, najkasneje do občinskega praznika, ko načrtujemo prikaz objeta v prostoru na reklamnih panojih v kulturni dvorani na Zg. Hajdini. Vse spremljajoče aktivnosti, kot vidite spoštovani občani sami, se odvijajo na terenu, saj je potrebno zemljišče komunalno opremiti. V ta namen se izvaja kanalizacijski vod proti bodočemu občinskemu središču, ravno tako bomo začeli postavljati novo transformatorsko postajo. Aktivnosti so torej v polnem razmahu, velika želja nas vseh, ki neposredno sodelujemo pri tem projektu, pa je, da ne pridobi samo novi trg na novi gradbeni podobi, ampak dobi tudi življenje v občini neko novo kvaliteto in razpoznavnost. Vsem bodočim poslovnim lastnikom veliko poslovne uspešnosti, novim stanovalcem pa zagotavljamo prijetno in mirno namestitev v novem, lepem okolju v osrčju občine Hajdina. Sestavil: vodja komisije za izgradnjo stanovanjsko-poslovnega in trgovskega objekta Janko MERC oktober 2003 HAJDINČAN Od poletja do jeseni v komunalni infrastrukturi Arheologi pri opravljanju svojega dela na Sp. Hajdini, kjer tokrat niso našli nič posebnega. Jeseni se v občini Hajdina nadaljuje izgradnja kanalizacijskega sistema - iz Sp. Hajdine proti centru občine na Zg. Hajdino. Povezava naj bi bila narejena še do konca tega meseca. Prebivalci Zg. Hajdine in okolice so dobili že dolgo želeni modernizirani odsek ceste preko proge pri gozdu. Odsek je dolg 370 m. Vzorno urejen cestni odsek Metličar v Slovenji vasi, ki je zdaj dan v javno dobro, poleg asfalta pa so tamkajšnji občani dobili še nekaj luči javne razsvetljave. Cvetlična tabla na Zg. Hajdini. Foto: Jelen, TM HAJDINČAN oktober 2003 PREDSTAVLJAMO VAŠKI ODBOR HAJDOSE Potrebe po razsvetljavi, asfaltu, kanalizaciji l"*ranc Turnšek, predsednik, Janko K Žumer, Franc Vidovič, Hilda Bedrač in Drago Furek sestavljajo Vaški odbor Hajdoše. Do jeseni so se setali 4-krat, največ dela pa so imeli na prvem delovnem sestanku, kjer so sestavili spisek želja in potreb, Občinskemu svetu pa za prihodnja štiri leta naložili kar precej dela. Nekaj nalog je občina že dokončala, druge ostajajo. V VO Hajdoše so prepričani, da bodo v štirih letih, kolikor traja njihov mandat, ob dobrem sodelovanju z županom in občinskimi svetniki, še posebej s svetnikoma iz Hajdoš Ivanom Brodnja-kom in Slavkom Burjanom, ki ju, tako kot predstavnike vseh društev v kraju, povabijo na vsak vaški sestanek, lahko veliko dosegli. Franc Turnšek nam je takole predstavil štiriletni program dela v naselju Hajdoše: »V prioriteto smo dali cestni program, za modernizacijo pa predlagali kar nekaj odsekov v vasi. Najprej odsek Sabina -kanal, most čez kanal - ta del je že asfaltiran, nato odsek Katarina do Ljubeča, »slepa« ulica pri Pulku, Glodež- Stumber-ger in odsek Lipavšek - Marčinko, ki pa je v tem času že dobil asfaltno prevleko. V načrt urejanja cestišč v našem kraju so uvrstili že znano cesto ptujske Terme -Slovenja vas, zelo si prizadevamo, da bi pri hajdoški kapeli in pri gasilskem domu dobili dva prehoda za pešce, ostajajo pa nam težave z meteornimi vodami, kar pa občina že uspešno odpravlja. A tudi tukaj ne gre brez težav, glavne pa so povezane z lastništvi, zato tudi vse tako dolgo traja. Z gramoziranjem makadamskih cest v kraju smo že zaključili spomladi, ob tem pa lahko povem, da imamo v Hajdošah še vsaj Franc Turnšek, predsednik VO Hajdoše okrog 7-8 kilometrov makadamskih cest, kar ni tako malo. Za kraj predstavlja velik strošek tudi skrb za vaško kapelo in urejanje njene okolice, za kar smo letos morali nameniti precej denarja. V Hajdošah pa se letos pripravljamo na praznovanje gasilskega jubileja, zato smo že pričeli z obnovo gasilskega doma, ki ga bomo do slovesnosti prihodnje leto obnovili v notranjosti in od zunaj. Potrebovali bi še javno razsvetljavo od kapele do Skorbe, kjer sicer sveti nekaj luči na lesenih drogovih, a vse to je po trebno obnove in obljubili so nam, da bo investicija prišla na vrsto prihodnje leto. Se mimo izgradnje kanalizacijskega sistema ne morem, ki je sicer nekajletni projekt v naši občini, a Hajdoše so v tem posebnost, saj smo zaenkrat edina vas v občini, ki ji ni uspelo pridobiti vseh lastnikov zemljišč in pri tem se člani VO zdaj posebej trudimo. Tudi vodovodni sistem potrebuje prenovo, zamenjati moramo azbestne cevi, vendar pa bo le-to prišlo na vrsto, ko bomo v kraju gradili kanalizacijo. ČRNA PIKA SO DIVJA ODLAGALIŠČA Nič kaj ponosni pa ne moremo biti na urejenost v našem kraju, a tukaj ne mislim na tisto splošno vaško podobo, temveč na urejenost ob robu vasi - ob dravskem kanalu, kjer se divja odlagališča kar polnijo in polnijo. Smeti ljudje dovažajo k nam od vsepovsod. O tem smo v kraju že veliko razpravljali, posvetovali smo se z županom, pa prave rešitve nismo našli ob dejstvu, da je ta prostor pač v lasti Dravskih elektrarn in da bodo že oni morali poskrbeti za to. Krajani smo skupaj z lovci organizirali čistilne akcije, a ker je odpadkov mnogo preveč, smo bili ponekod skoraj nemočni. Želim, da bi se to čimprej uredilo, da bi lahko bili ponosni na ves kraj, za katerega pa naši krajani lepo skrbijo. V Hajdošah se radi pohvalimo, da imamo bogato društveno življenje, da pri nas delujejo gasilsko, kulturno in športno društvo ter aktiv žena, skozi leto pa se zvrsti še veliko prireditev, kar želimo ohraniti tudi v prihodnje. V vaškem odboru si bomo še naprej prizadevali, da bi bilo sodelovanje z vodstvom občine na zgledni ravni, da bi skupaj zares nekaj naredili in bi ob koncu mandata lahko rekli, da naš trud vendarle ni bil zaman.« Tatjana Mohorko Čez cesto pri hajdoški kapeli bi potrebovali prehod za pešce. Divja odlagališča niso v ponos kraju. Foto: TM PREGLED KULTURNIH DOGODKOV HAJDINA September 2003 Ljudske pevke in pevci so sodelovali na srečanju pevskih skupin zveze Društva upokojencev Ptuj, sodelovali so tudi na srečanju pevskih skupin z gosti, pevci so se udeležili »kožuhanja« in oboji so že tradicionalno nastopali za varovance Doma upokojencev na Ptuju. Oktober 2003 Ljudski pevci se bodo udeležili Kulturnega maratona v Trnovski vasi, praznovali bodo 10. obletnico delovanja moškega zbora DU Hajdina, oboji pa se bodo udeležili občinskega praznika občine Hajdina. HAJDOŠE September 2003 Frajtonarji so imeli promocijo CD in kasete, sodelovali so na ptujskem gradu v okviru simpozija kustosov Evrope, zaigrali so tudi v Slovenskih Konjicah ob podelitvi nagrad za najbolj urejeno mesto Evrope. Oktober 2003 Frajtonarji so sodelovali na koncertu v Rogaški Slatini, pričnejo pa tudi s pripravami na tradicionalno prireditev Štajerska frajtonarica. SKORBA September 2003 Dramska skupina je že pričela z vajami za novo igralno sezono, ljudske pevke pa so nastopile na prireditvi »Kicar poje in igra« v Kicarju. Oktober 2003 Ljudske pevke so sodelovale na prireditvi »Kulturni maraton« v Trnovski vasi, udeležile so se seminarja »O ljudskem petju nekoč in danes« v Kapeli, pevke in pevci so sodelovali v kulturnem programu ob prazniku občine Hajdina. GEREČJA VAS September 2003 Sekcije pod okriljem Društva žena in deklet so pripravile razstavo buč, pridelkov, starih kmečkih strojev in orodja. Saška Serec Hajdinski pevci in pevke med nastopom v domu upokojencev. Foto: TM HAJDINSKI PEVCI ZNOVA MED PRIJATELJI V DOMU UPOKOJENCEV PTUJ Kjer je pesem, so prijazni ljudje... V prijetnem septembrskem popoldnevu so se s stanovalci Doma upokojencev na Ptuju znova dmžili hajdinski pevci in pevke - člani KPD Stane Petrovič Hajdina. Na tradicionalno srečanje, polno dobre volje in veselih obrazov, so prišli pevci moškega pevskega zbora in ljudske pevke, poseben gost pa je bil tudi letos odličen hajdinski pevec Uroš Sagadin. Da tovrstna druženja človeku sežejo globoko v srce, smo se lahko znova prepričali, kajti ko veselju in dobri volji dodaš še prijetno pesem, je namen dosežen, in tistim, ki so na jesen življenja v domu, petje in prijatelji pomenijo ogromno. Veselih obrazov, toplih stiskov rok in glasnih aplavzov so bili deležni hajdinski pevci, marsikatera pesem pa je v oči stanovalcev doma zvabila tudi solze sreče. Zbrane je najprej pozdravila Nataša Štum-berger, predsednica KPD Hajdina, ki je pevce in pevke posebej predstavila, ob druženju pa večkrat poudarila pomen srečanja ob prepevanju, še posebej v takih trenutkih, ko s pesmijo lahko koga osrečiš. Tega se prav dobro zaveda tudi Maks Kampi, zavzet hajdinski kulturnik in organizator mnogih pevskih druženje v domači in sosednjih občinah, ki je bil po še enem uspelem druženju presrečen in zadovoljen, da je pevcem uspel nastop, starejši pa so jih tako kot zmeraj sprejeli z velikim navdu- Spomnili so se tudi najstarejše v domu upokojencev gospe Bogomire Terčak, ki je po letih in stažu v domu naj starejša, ob njej Maks Kampi. šenjem. Tudi zato bodo še prišli v Dom upokojencev na Ptuj, je obljubil Kampi, že prihodnje leto, do takrat pa bodo s pesmijo osrečevali prijatelje, znance, tiste, ki radi prisluhnejo lepi slovenski pesmi. Štumbergejreva pa je na srečanju razveselila s posebno pozornostjo in majhnim darilom tri najstarejše v domu upokojencev: Franca Baumana, Marijo Ambrož in Bogomiro Terčak, ki je v domu najstarejša po letih in tudi po domskem bivanju. TM HAJDINČAN oktober 2003 KULTURNI NAPOVEDNIK SKORBA November 2003 Moški oktet in Ljudske pevke bodo sodelovali v kulturnem programu ob prazniku občine Hajdina. December 2003 Kulturno društvo Skorba pripravlja svoj tradicionalni božično-novoletni koncert, ki bo v Domu krajanov Skorba. Na tem koncertu bodo sodelovale tudi vse domače sekcije in pihalni orkester Talum Kidričevo. HAJDOŠE November 2003 Frajtonarji bodo sodelovali na občinskem prazniku in v istem mesecu bodo organizirali Martinovanje za starše harmonikarjev in njihovih simpatizerjev v gostilni Korenjak v Skorbi. December 2003 Sekcija frajtonarjev bo imela koncert na ptujskem gradu, likovna sekcija bo izdelovala novoletne čestitke, sekcije društva bodo sodelovale na koncertu Moškega pevskega zbora Hajdoše ob obletnici smrti Valentina Žumra. HAJDINA November 2003 Ljudski pevci in pevke bodo sodelovali v kulturnem programu ob prazniku občine Hajdina. GEREČJA VAS November 2003 Mešani pevski zbor (deluje pod okriljem Društva žena in deklet) bo sodeloval na pevski reviji v času prireditev občinskega praznika. Pripravila: Saška Serec MONIKA ZAJŠEK IZ SKORBE V FINALU ZA MISS SLOVENIJE 2003 »Sem takšna, kot sem« T etošnje leto si bomo dobro zapo- l—mnili, saj so se v finale za mis Slovenije 2003 uvrstila kar tri dekleta s Ptujskega. Med njimi je bila tudi naša občanka Monika Zajšek iz Skorbe. Monika je stara 21 let in je študentka predšolske vzgoje v Mariboru. Navdušena je nad plesom in se veliko ukvarja s športom. Čeprav je zelo zasedena, si je vseeno vzela čas za pogovor. Hajdinčan: Monika, pogosto smo te videvali na različnih proslavah s tvojimi plesnimi točkami, nikoli prej pa te še nismo videli na lepotnih tekmovanjih. Zakaj? Monika: »Tudi v sanjah nisem nikoli pomislila na to. To me ne veseli. Rada imam šport, rada plešem in dobro jem. Zaradi lepotnih tekmovanj se vsemu temu nikoli ne bi odrekla. Sem takšna, kot sem, in pika!« Hajdinčan: Kako to, da si se pa letos le odločila za to? Monika: »To ni bila moja ideja. Lansko leto sem preko študentskega servisa delala v Olimpic studiu na Ptuju in ta me je predlagal za lepotno tekmovanje za miss Štajerske. Dolgo se nisem mogla odločiti. Nikoli se nisem videla v tem in bala sem se, da tega ne bom zmogla. Vseeno sem ponudbo sprejela. Na predizboru za miss Štajerske sem bila razglašena za drugo spremljevalko in se tako uvrstila v polfinale, ki je potekalo v Podčetrtku.« Hajdinčan: Povedala si, da ste bili dva dneva pred polfinalnim tekmovanjem v Podčetrtku. Kaj ste tam delale tako dolgo? Monika: »Snemale smo reklame za Olimje, se urile v koreografiji hoje in gibov, si pomerjale oblačila za polfinale in se pogovarjale s komisijo.« Hajdinčan: Na polfinalu si prišla med prvih dvanajst deklet in se tako uvrstila v finale. Kakšen je bil tvoj nadaljnji cilj? Monika: »Že prej nisem imela nobenih posebnih ciljev, ker se tu ne vidim. Veliko sem dosegla že s tem, da sem se uvrstila v finale in to je bilo zame dovolj. Bila sem vzor ostalim predstavnicam v hoji, saj sem se tega naučila že pri plesu. Nikoli pa nisem potrebovala potrdila, da sem lepa.« »NIKOLI VEČ NA LEPOTNO TEKMOVANJE, RAJE PLES« Hajdinčan: Člani komisije so bili sami Monika Zajšek. Foto: V. Klemenčič Ljubljančani. Ali je res, da so jim Štajerke že od nekdaj trn v peti ali gre tu za kaj drugega? Monika: »Že res, da Štajerk nimajo najrajši, vendar pa mislim, da gre tukaj tudi za to, kdo si in kdo te predlaga. Seveda pa ne gre samo za lepoto, pomembna je tudi tvoja splošna razgledanost in obvladanje vsaj enega tujega jezika.« Hajdinčan: Sedaj si si že pridobila eno veliko izkušnjo na lepotnem tekmovanju. Prišla si v finale za izbor miss Slovenije 2003, kar bi si želelo marsikatero dekle. Ali boš s tem nadaljevala? Monika: »Nikoli več ne bi šla na lepotno tekmovanje. To me ne veseli, raje plešem in se ukvarjam s športom, kot pa da bi hodila po modni pisti.« Hajdinčan: Ali se ti je življenje, sedaj ko si se uvrstila na lepotnem tekmovanju tako daleč, kaj spremenilo? Monika: »Ne vidim posebnih sprememb. Res, da sem dobila ponudbo, da bi učila v manekensko-plesni šoli. Nekaj ponudb prihaja tudi za snemanje raznih reklam in modnih revij v sklopu plesa. Za snemanje ene reklame sem se že odločila - naj bo skrivnost; o učenju v manekensko-plesni šoli pa še razmišljam.« Za preizkušanje v modnem svetu je torej potrebnega veliko poguma pa tudi samozavesti, domišljije in dobrih idej. Slednjih naši Moniki ne manjka, zato bo njena pot gotovo tudi naprej zelo uspešna. In vsi ji lahko le še zaželimo, da seji na tej poti uresniči čimveč zastavljenih ciljev. Jožica Lešnik oktober 2003 HAJDINČAN ŠTAJERSKI FRAJTONARJI PREDSTAVILI ZGOŠČENKO Vesele pesmi mladih muzikantov X THajdošah, natančneje v Kulturnem ski frajtonarji« so dosegli največji uspeh v V društvu Valentina Žumra so imeli celotnem obdobju delovanja, saj so imeli konec septembra poseben razlog za vese- promocijo svoje prve zgoščenke in kasete, lje in hkrati praznovanje. V skupini »Stajer- Ta veliki uspeh jim je zagotovo prinesel Utrinek z nastopa. Foto: M. Brodnjak nov zagon in veselje do dela, v skupini pa bodo še kako veseli kakega novega člana -frajtonarja. Muzikanti pa so se sredi oktobra pospešeno pripravljali tudi na letošnjo 4. revijo »Štajerska frajtonarica« Hajdoše 2003, kije bila v prostorih gasilskega doma 25. oktobra in je bila znova zelo dobro obiskana. Čestitke hajdoškim frajtonarjem in čim uspešnejše leto vam želim! Saška Serec štajerski frajtonarji Pevski gor in dol po Hajdini Z ljudskimi pevkami KD Stane Petrovič Hajdina smo iskale motiv za naslovnico njihove prve kasete in zgoščenke, ki je tik pred izidom. Kratek sprehod po Zg. Hajdini je pomenil srečanja s kar štirimi pomembnimi možmi - najprej s tistim, ki zvoni samo dvakrat - poštarjem, sledilo je povabilo na kavo k predsedniku vaškega odbora Zg. Hajdina, pri cerkvi nas je opazil gospod župnik in nas povabil v Martinovo klet, pevska ekspedicija pa se je zaključila pri prvem možu občine, ki je za svoje kulturne predstavnice naročil čaj in kavo, da so se malo ogrele. S.B. Maribor izzval Hajdino 14. oktobra so se na spodnjehajdinski »marakani« pomerili državni prvak NK Maribor - Pivovarna Laško in drugouvrščena ekipa lil. MN lige NK Hajdina (ki trenutno še nima sponzorja!!!). Profesionalci iz prve lige so se skoraj 30 minut mučili, da so dosegli vodilni zadetek. Zal jim je to potem uspelo še nekajkrat, a ne smemo pozabiti, da NK Hajdina trenira trikrat tedensko, NK Maribor pa dvakrat dnevno. Na svoj račun so prišli tudi navijači, saj so v lepi predstavi videli sedem zadetkov in borbeno igro obeh ekip. Glede na to, da se v nastajajočem rekreacijskem centru zadržuje vedno več športnikov, pa tudi gledalci in starši, ki pripeljejo otroke na trening, vodstvo kluba razmišlja o tem, da bi del prostorov namenili gostinski dejavnosti. Morebitni interesenti naj poiščejo predsednika Branka Kokola. Tekst in foto: S.B. Praznično mašo v Slovenji vasi je vodil pater Janez Kmetec, župnik iz fare Sv. Trojice v Halozah. Foto: U. Matjašič AAnogi verniki so na praznični 15. l’! avgust romali v Marijina svetišča po Sloveniji, kjer so maše darovali slovenski škofje, na ta dan pa je bilo nadvse slovesno tudi v cerkvi, posvečeni Mariji Vne-bovzeti v Slovenji vasi. Praznično mašo, s katero se vsako leto spominjajo tudi slovesne posvetitve, in letos mineva že 13 let, je ob somaševanju domačih duhovnikov daroval pater Janez Kmetec, župnik pri Sv. Trojici v Halozah . V slovenjevaški cerkvi se je tudi letos zbralo veliko ljudi, med njimi prvi mož haj-dinske občine Radoslav Simonič. Po končani maši so se posebej izkazali domačini, tako kot je to že navada na vasi, mladi iz Slovenje vasi pa so med ljudmi razdelili nekaj dobrot, ki sojih prinesli gospodarji in slovenjevaške gospodinje. V Slovenji vasi bi si želeli, da bi bila cerkev večkrat tako polna, še posebej pa, da bi se slovesne maše na praznik Marijinega vnebovzetja udeležili tudi verniki iz drugih krajev. TM Pri mašni daritvi se je zbralo veliko ljudi. oktober 2003 Živi in rajni si podajamo roke Opoštovani bralci Hajdinčana! Praznik v3vseh svetih in dnevi okrog tega praznika so dnevi, ko se bolj zavestno spomnimo na vse tisto, kar je že odšlo, kot vsako leto odide in preide rumeno jesensko listje. Morda nam naglica časa in hiter utrip življenja nista pustila skozi leto prisluhniti temu osnovnemu in neuničljivemu krogotoku življenja temu nepretrganemu ritmu, kateremu smo vsi slej ko prej neustavljivo podvrženi. V teh dneh, ko nas objame cvetje slavnostno okrašenih grobov, pa morda zavestno doživimo tisti rezki klic v naši notranjosti, tisti kruti in pretresljivi blisk, ki nas povezuje z mrtvimi, ki počivajo tiho in skrivnostno v temnih globinah prsti. Podobe naših rajnih šume z novembrskim vetrom in odpirajo strani velikega albuma življenja, v katerem so zapisani veseli in žalostni dogodki in doživljaji, tegobe, radosti, upi in možnosti, a tudi slovo in mirna ali težka smrt. Spet jih vidimo, naše pokojnike, take kot so se mudili med nami, take, kot jih je obrusilo življenje in družba. Čeprav ne slišimo njihove žive govorice, se nam zdi, da njihov vzpodbudni pogled, njihov tolažilni smehljaj, njihov prijateljski stisk roke ni preminil v globinah zemlje in teminah časa. Se so med nami tudi ti, ki so odšli. Med nami so zato, ker s smrtjo ni vsega konec, ker je Jezusovo vstajenje poroštvo tudi našega vstajenja. Če temu ne bi bilo tako, potem je škoda vsake rože, škoda vsake sveče, škoda vsake molitve in svete maše. Ko se v teh dneh, pogosteje kot sicer, podajamo na grobove naših najdražjih, ko med mnogimi obrazi zaman iščemo obraz svojega očeta ali matere, moža ali žene, obraz svojega otroka, prijatelja ali znanca, ki so morda pred kratkim, morda pa že veliko let v objemu božje ljubezni, naj nam naše misli polete preko praga večnosti v tiste skrivnostne globine, katerim potujemo naproti tudi mi. Prav misel na umrle bi morala biti v našem življenju ne dogodek enega dneva, temveč večno trajajoče dejanje, s katerim se povezujemo z umrlimi. Toda ali imamo danes sploh še čas za umrle, ali še najdemo v svoji notranjosti stik z njimi, ali še znamo skleniti roke v molitev in se jih dan za dnem spominjati? Večkrat verjetno ne, saj sicer ne bi nek naš tednik pred leti v svojem uvodniku zapisal besed, ki izprašujejo vest meni in tebi. Takole je bilo zapisano: »Ko se približa 1. november, tihe njive zaživijo z ljudmi, ki mrzlično begajo po peščenih potkah, nosijo zemljo in sadike. Od lan- HAJDIN C AN PRAZNIK MARIJINEGA VNEBOVZETJA V SLOVENJI VASI Praznik za kraj in župnijo oktober 2003 HAJDINČAN skega novembra so odganjali misel, da bi bilo dobro pogledati na naš grob. Zdaj ni časa, bomo kdaj drugič. Čas je prehitro potekel, zato se zdaj mudi. Ne zaradi groba in pokojnika v njem, mudi se zaradi ljudi. Kaj bodo vendar rekli, če ne bo dovolj voščenih plamenčkov, če ne bodo rože najdražje. Kljub cenam se nam denarnice odpirajo in denar kopni, nad pokojnikom pa se kopiči naš napuh, naše postavljaštvo, naše pomanjkanje srčne kulture. Kakor da smo zgubili občutek za pravo mero, kaj je resnično lepo, kaj je tisto, kar nas še povezuje z umrlimi. Je to skromno cvetje z migljajočimi lučkami ali pa je to gomila granita, obložena kot prodajna miza cvetličarja. Od silne množice sveč se suši cvetje. Ni pomembno, pomembno je, da nas in našo »žrtev« vidijo ljudje, kajti po tem bodo sodili nas. Naj se vidi, da cenimo naše pokojnike.« Je to morda dokaz naše ljubezni? Kaj pa žive? Kako smo jih cenili? So bili pokojni ob nas srečni? Smo žrtvovali sebe, da bi bilo njim lepo, ko so še živeli? In končno komu in kaj dokazuje gomila potrošenega denarja? Mar nas ne moti v nemem pogovoru s pokojnimi? Ali ob kičasti bleščavi še vidimo tiste, ki jim je namenjeno vse to? Ali ne bi bilo potrebno, da si enkrat odkrito odgovorimo tudi na ta neprijetna vprašanja? Saj so vendar tako resnična, da ne bi smeli kar tako mimo njih. FRANČEK Franček zjutraj dolgo spi, preganja mačka prejšnjih dni, dan za dnem mu je v veselje, napiti se - le to so želje. Takrat pozabi vse skrbi, njemu igrajo angelci, dmžina njegova ga ne skrbi, samo kozarec v rokah drži. Oj, Franček, pij ga, pij, dokler teče ti po žilah kri, kar za mizo sladko spi, kozarec v rokah še drži. Le kako bo šlo naprej, Zdravnik bo rekel: »Hej, Franček ti moj dragi, nehaj pit in se ozdravi!« Zaman besede so zdravnika, njega v gostilno kar zamika, tam se čuje petje in veselje, doma pa sreča se kar mimo pelje. Terezija Golob Foto: TM Spoštovani! Ko bomo stopili na grobove naših rajnih, ko bomo prižgali svečke, ki bodo risale na nagrobnih kamnih in križih morda tudi zverižene sence našega zale- tavega zemeljskega življenja, se v molitvi povežimo z umrlimi, povežimo posebej s tistimi, ki nimajo nikogar več, ki bi se jih lahko še spominjal, s tistimi, ki se jih nihče noče spominjati, s tistimi, ki so nam kazali pot življenja po veri in to velikokrat drugačno pot, kakor pa jo hodimo mi danes. Naj spomin na naše rajne in molitev zanje dvigne našega duha v nebeške višine, dvigne tja, kjer nekoč bo večni dom, dom tudi moj in tvoj. Ob teh mislih bi vas rad nekatere spomnil še na nekaj; pokopališče je sveti kraj, saj na njem počivajo tisti, ki so nam v življenju nekaj pomenili. Se spodobi, da ob grobu kadimo, telefoniramo, kramljamo, se smejimo? Ali ne bi za to raje izbrali kakšnega drugega prostora? Pokažimo, da premoremo še nekaj kulture in pietete do rajnih, pa tudi do živih! Obzirno opomnimo na to tudi druge! Hvala! župnik Marijan FeseI Antonu Kajiču v spomin A nton - Tonček smo ga klicali - je bil ilpoln energije. Bil je delaven. Toliko volje in toliko aktivnosti, da si danes to težko predstavljamo. Zal smo se morali posloviti. Posloviti od iskrenega prijatelja, sovaščana, skrbnega družinskega očeta, družbenega delavca in ljubitelja čebelarstva. Anton se je rodil 15.5.1910 leta v Radečah. Že mlad - kot otrok je moral iti služiti. Pozneje se je izučil za mizarja. Podal se je v Nemčijo za boljšim zaslužkom. Slučaj je hotel, da je tam spoznal svojo življenjsko sopotnico - ženo Veroniko. Vrnila sta se v domovino in kupila nedograjeno stanovanjsko hišo na Zg. Hajdini. Zaposlil se je v TGA Kidričevo. Družino pa je razveseljevalo pet otrok. V tovarni je izpopolnjeval svoje strokovno znanje in si pridobil naziv mizarskega mojstra. Poleg družine in čebel se je kot družaben človek udejstvoval tudi kot član in funkcionar v raznih družbenih organizacijah. Že leta 1948 je med ustanovitelji odbora Rdečega križa. Bil je tudi njen predsednik in član nadzornega odbora. Za to delo je prejel razna priznanja, med njimi tudi v letu 1960 zlati znak RK Jugoslavije. V tej organizaciji je bil aktiven do zadnjega diha svojega življenja. Bilje član in funkcionar Kulturno prosvetnega društva »Stane Petrovič« Hajdina in naravno nadarjen igralec. Rad je prevzemal različne vloge, še posebej uspešen pa je bil v njemu tako ljubih vlogah v igrah Revček Andrejček in Stilmondski župan. Se leta 2000 je ob Občinskem prazniku v cerkvi sv. Martina recitiral pesem Zdravljica vinskega brata. Sodeloval je v Gasilskem društvu Hajdina in bil dolgoletni član Društva upokojencev Hajdina. Povsod je zelo aktivno deloval. Življenjske moči so mu začele pešati. Zadnjih nekaj let je bolehal. Ni tarnal, potrpežljivo je prenašal bolečino. Dne 15. maja 2003 je dopolnil 93 let svojega plodnega življenja. 12. septembra 2003 se je končala njegova življenjska pot. Spoštovani Tonček! Z bolečino in z žalostjo v duši se moramo sprijazniti z zakonitostmi življenja. Tiho in skromno, kot si živel, si tudi odšel iz naše sredine. S seboj te je povabila Morana in te ovila v svoj črni plašč. Farni zvonovi so nam oznanjali, da je v rodno zemljo položeno tvoje plemenito in izmučeno telo, duša pa je že v onostranskem večnem življenju, kjer ni več trpljenja. V imenu vseh družbenih organizacij in občine Hajdine ti izrekamo zahvalo za tvoja dobra dela. Želimo ti miren senj v domači hajdinski zemlji. Svečke na grobu in cvetje bo dokaz, da si še vedno med nami, med tistimi, ki ostajamo in te v spominu ohranjamo. V imenu vseh družbenih organizacij občine Hajdina zapisal M. Kampi HAJDINČAN oktober 2003 PRISPEVKI UČENČEV OS HAJDINA »Kjer so me zibali mam'ca moja ...« Naša hiša je majhen domek, a negovan z veliko ljubezni. Ko sem bil še manjši, sem opazoval mamico, kako zaliva rože. Spraševal sem se, zakaj je potrebno toliko truda, da je dom odzunaj lep. Kasneje, ko so rože zacvetele, sem opazil, da je bil ves ta trud poplačan. Moj dom ni lep samo zunaj, ampak tudi znotraj. Vedno ko se vračam domov in zagledam našo hišo, začutim svobodo in toplino, saj me v njej čakata moja starša, na katera sem zelo navezan. Moj dom ni bogat in razkošen, a meni pomeni veliko in vanj se vedno rad vračam. Simon Simek, 7.r. Poznam samo eno stvar, ki jo najraje imam. Daje ti toplino, domovino in veselje. Ko sem privekala na svet, sem že takrat spoznala, da bom v svojem domu čudovito življenje živela. Ta dom najraje imam, ker ga že od rojstva poznam. Rebeka Korošec, 7.r. Ko zaslišim besedo dom, se mi porodi misel na starša, hišo, stanovanje, domače živali, vrt, dvorišče... Ta beseda mi pomeni nekaj lepega, prijetnega, varnega. Nima vsak človek doma, nima vsak mame in očeta, stanovanja, prisrčnih hišnih ljubljenčkov in še marsičesa, kar imam jaz doma. Dom je prostor, v katerem smo včasih veseli, včasih žalostni, prostor, kjer se zabavamo, smejimo, jočemo, tudi spimo, se prepiramo, prepričujemo, učimo, pogovarjamo, sprejemamo obiske, se poslušamo, beremo, kuhamo, jemo, sadimo rože, kosimo travo, se veselimo, skratka, v njem živimo. Žiga Zupanič, 7.r. Naša hiša stoji v naselju Skorba. Moja starša sta jo začela graditi leto pred mojim rojstvom. Prva leta mojega življenja smo živeli v stari hiši, ki je bila za takrat štiričlansko mlado družino, dedka in babice premajhna. Pred mojim tretjim rojstnim dnevom smo se preselili v novo, lepo in urejeno hišo. Ta hiša je postala naš dom, ki nam daje zavetišče in v njem živi družinska sreča in ljubezen. V mojem domu se počutim varno, zato sem mnenja, da pregovor, ki pravi: "Vsepovsod je lepo, a doma je najlepše," res velja. Nejc Ogrinc, 7.r. Kdor ima dom, je lahko srečen in ne žalosten. Dom je največje bogastvo, kar si lahko želiš, v njem živi tvoja družina. V domu se varno počutiš, v njem si žalosten in srečen, v njem dobiš vse, kar potrebuješ za življenje. Blaž Vogrinec, 7.r. Pred štirimi leti smo se iz Maribora preselili v Hajdoše v našo novo zgrajeno hišo. V najlepši hiši zraven mene še bivata mami Mihela in ati Branko. Imamo še dva hišna ljubljenčka, nemškega ovčarja Ara in majhno pritlikavo šnavcerko Tojo. Živeli smo lepo in umirjeno življenje, ko se je ati odločil, da bo iz naše lepe zelenice naredil avtotrgovino Avto Pro. Zaprosili smo za različna soglasja in naš travnik se je spremenil v parkirišče za prodajo rabljenih vozil. Ati in mami delata doma, tako veliko več časa preživimo skupaj. V kratkem času bo na parkirišču zrasla majhna hiška, v kateri bo pisarna in bo naša hiša zopet samo naš dom in bomo zopet z veseljem ločevali privatno življenje in službo, kar pa zdaj ni mogoče. Imam zelo lep dom in veliko razumevanja mojih staršev. Živimo lepo življenje, le za moja starša je včasih zelo stresno in je dan prekratek, da bi postorila vse, kar morata. Komaj pa čakam, da bo moj dom spet samo naše malo kraljestvo, v katerega ne bi vstopale stranke in da bi ločili domače in službeno življenje. Urška Ljubeč, 7.r. Mladost najlepša je doma, brezskrbnost, sreča in toplina, od tebe ne prežene me nobena bolečina. Oj hiška naša mala, zavetje nudiš mi, tu najdem svojo srečo, z družino jo delim. Jaz, mlad fantič navihan, brezskrbno se igram, norčije rad uganjam, s prijatelji se igram. Da nikdar ne izgubil bi tebe ljubi dom, tudi ko odraslem, jaz tebi zvest bom. Otroštvo hitro mine, so rekli starši mi, le lep spomin ostane na dom prelepi ti. Moja mama pravi, da pravi sem vojak, ker dom svoj ljubim, branim, kot da grški sem junak David Kmetec, 7.r. Živim na Zgornji Hajdini. V družini nas je pet: ati Milan, mami Silva, sestri Irma in Helena in jaz. Naša soseda sta babica in dedek. Za hišo stoji gospodarsko poslopje. Zelo rad imam psičko Ciko in psa Kima. Rad se ukvarjam z njima: grem na sprehod, jima dam hrano in svežo vodo, se igram... Hiša je pritlična, v obliki črke L. V njej živimo že enaindvajset let in je dosti prostora. Vsak od otrok ima svojo sobo, hodnik in predsobo. Bil sem že v mnogo hišah, toda dom mi je najljubši. Sedaj tudi sam verjamem v pregovor: Povsod je lepo, a doma je najlepše. Simon Brodnjak, 5.r./8 Moja mala vasica, moj mali domek, moja mala zibelka, kjer se rada zibam. Moja mala sestrica, moja pridna starša, moji hišni ljubljenčki. oktober 2003 HAJDINČAN Kaj bi jaz brez vas? S kom bi se zabavala? Brez doma res ne gre, to modra je resnica - se ve. Tina Intihar, 7.r, Jaz in moja družina stanujemo v Gerečji vasi 106, občina Hajdina. V naši družini nas je pet članov: mamica, očka, babica, sestrica Sara in jaz. Med sabo se zelo dobro razumemo. Radi imamo živali, zato imamo: dva psa, pet muc in enega hrčka. Kadar gremo na morje, obisk ali kam drugam, se zelo zabavamo. Prej smo stanovali v bloku v Mariboru, zdaj pa imamo svojo hišo in veliko dvorišče. Naša hiša ima: kuhinjo, jedilnico, kopalnico, otroško sobo, sobo, kjer spi babica in spalnico. S sestro imava tudi bazen, ki sem ga dobil za rojstni dan. V njem preživljava veliko prostega časa. Zelo sem vesel, da smo se preselili v hišo. Nino Kolmanič, 5.r./8 Doma sem v Gerečji vasi. V naši družini živimo: ati, mami, Tomi in jaz. Vsi se imamo radi. Vsak dan, ko pridem domov, se vsi veselijo. Ob sobotah moram počistiti svojim hrčkom. Imam tudi dve papigi. V našem stanovanju imamo kuhinjo, kopalnico, dnevno sobo, spalnico, hodnik, shrambo in moj najljubši prostor - otroško sobo, ki si jo delim z bratom Tomijem. Moja soba je velika, svetla in lepa. Vedno pa ne bom doma v Gerečji vasi, saj imamo novo hišo v Njivercah. Čeprav se bom nekega dne odselil, bo to vedno naš dom, kjer bodo na nas čakali babica, dedek, botrca, boter, Matej in Jani. Zelo sem srečen, da imam tako topel dom. Alen Nežmah, 5.r./8 Moj dom je na Zgornji Hajdini. Doma se imamo vsi radi. Imam brata Blaža, ki je star pet let. Mamica in ati sta stara enaintrideset let. Doma imamo tudi psa Diksija, ki je star toliko kot jaz. Živimo v novi hiši. Prej smo imeli staro, vendar smo jo porušili. V hiši imamo vsak svojo sobo. Z bratom se najraje igrava v svojih sobah. Imamo pa tudi dnevno sobo, kuhinjo, jedilnico, računalniški kabinet in dve kopalnici. Zelo sem vesel, da imamo novo hišo, ker imamo v njej veliko prostora. Moj dom mi pomeni toplino in radost, kamor se vsak dan rad vračam. Žiga Bezjak, 5. r. 18 Stanujem v kraju Skorba v mansardnem stanovanju. Naša hiša stoji ob šoli Hajdina. Prostori so veliki in dovolj svetli. V tem domu stanujemo šele nekaj mesecev. Imam svojo sobo. Okno je obrnjeno proti zahodu. Skozi okno opazujem polje in gozdiček ob vodovodu v Skorbi. Za red in čistočo svoje sobe skrbim sam. Tam se tudi učim, ker me nihče ne moti. Zadovoljen sem v svojem domu. Peter Pernat, 5.r.l8 Hiša je velika soba kot se šika. Dom ima tudi napake svoje, a od tod so korenine moje. Ko doma nisem priden, raje na igrišče odidem. Doma najraje pred televizijo sedim, a vendar vse naloge naredim. Doma je lepo, upam, da vedno tako bo. Blaž Jazbec, 7.r. Tekste priprauila Majda Korošec Devetošolci učili svoje mlajše vrstnike Teden otroka na šoli vsako leto obeležimo z dejavnostmi, ki dopuščajo sproščujoče pedagoške aktivnosti in jih sooblikujejo tudi učenci sami na šolskem parlamentu. Prvošolčki postanejo takrat del te skupnosti. Pripravili smo jim krajši kulturni program in jih ob tej priložnosti presenetili s tortico. V tem času poskrbimo na šoli za majhne pozornosti, kot je pouk brez ocen in z manj domačega dela, pripravimo projektne delavnice, razstave, rišemo in barvamo naše poti na šolskem dvorišču in izbiramo vsebine, ki jim daje težo otroška samoiniciativna ustvarjalnost. Ogledali smo si tudi komedijo v Ptujskem kinu, se predali pečenim kostanjevim sredicam in organizirali pouk tako, da so tudi naši devetošolci bili učitelji svojim mlajšim vrstnikom. Posebej slednje je bilo za ene in druge pravo doživetje. S. Hajšek k ■Skl Jernej in Matjaž presenečena ugotavljata, kaj vse že poz- Kostanjev piknik je bil prava poslastica za male in velike, najo mali nadebudneži. Foto: A. Novak Foto: A. Novak HAJDINČAN oktober 2003 Miha in Davorin nista samo dobra matematika, ko gre za ocene, ampak sta se v njej preizkusila tudi kot »učitelja«. Foto: A. Novak Maja in Mateja sta se z mladežem kar v učilnici podali v mesto, od tam pa na tržnico. Zavzeto so jima prisluhnili. Foto: A Novak Prvošolčki so se srečali s policistom Žgečevo priznanje Olgi Serdinšek Ob letošnjem svetovnem dnevu učiteljev 5. oktobra so na osrednji slovesnosti v Kidričevem letos znova podelili posebna priznanja učiteljem s Ptujskega. Med dobitniki je tudi Olga Serdinšek, dolgoletna učiteljica na OS Hajdina, v letošnjem šolskem letu razredničarka 2. razreda 9-letke, ki je bila priznanja zelo vesela. Čestitamo! Na osnovni šoli Hajdina so se na začetek novega šolskega leta posebej posvetili tudi varnosti šolarjev na poti v šolo in domov, pripravili so vrsto aktivnosti, posebej naj-mlajše, ki so prvič sedli v šolske klopi, pa dobro poučili o prometni varnosti. V prvih šolskih dneh jih je na šoli obiskal tudi policist Martin Žunko, vodja policijskega okoliša. Najmlajši - prvošolci hajdinske 9- letke z razredničarko Karmen Jerenko in vzgojiteljico Dragico Rozman so se z njim srečali na šolskem dvorišču, kjer so najprej spoznali delo policista, predmete, ki jih uporablja, ogledali so si tudi policijsko vozilo, nato pa so se s policistom odpravili še na kratek sprehod in spoznali eno od varnih poti v šolo. Srečanje je bilo nadvse prijetno, učenci so uživali, verjetno pa tudi policist Žunko, ki je obljubil, da bo podobnih srečanj z učenci skozi šolsko leto še kar nekaj. TM Olga Serdinšek Foto: TM Martin Žunko, vodja policijskega okoliša, je hajdinskim devetletkarjem predstavil svoj poklic in pripomočke, ki jih pri svojem delu potrebujejo policisti. Foto: TM u jH f oktober 2003 HAJDINČAN PRVO GASILSKO TEKMOVANJE V SLOVENJI VASI Ne samo dobri tekmovalci, tudi spretni organizatorji v /^lani PGD Slovenja vas so 23. avgusta pripravili prvo gasilsko tekmovanje za ženske in moške ekipe za pokal Slovenje vasi. V tekmovalnem delu se je pomerilo 13 ekip, domačini kot štirinajsti pa tokrat niso tekmovali za točke, a na tekmovališču so vendarle predstavili odlično vajo. Po koncu tekmovanja je padla odločitev - tekmovanje bo poslej tradicionalno, za kar si bodo v društvu še kako prizadevali. Damjan Pleteršek, predsednik PGD Slovenja vas in predsednik tekmovalnega odbora, je že v uvodnem nagovoru poudaril pomen tekmovanja, o katerem so v društvu razmišljali zadnjih nekaj let in letos idejo o tem tudi uresničili. Razposlali so veliko povabil in odziv nanje je bil na koncu dober, čeprav bi si želeli še več ekip, a ker je bilo to prvo tekmovanje, so lahko več kot zadovoljni. Zaključni nagovor na podelitvi je imel hajdinski župan Radoslav Simonič, ki je čestital tako tekmovalcem kot tudi organizatorjem za uspešno izpeljano tekmovanje, ob tem pa dodal, da si v občini želijo čim več takih druženj, saj na tak način občina postaja bolj prepoznavna, društva pa s tem lahko veliko pridobijo. NAJPREJ VAJA, NATO ŠTAFETNI TEK Gasilke in gasilci so se na tekmovanju v Slovenji vasi najprej preizkusili v suhi vaji z motorno brizgalno, nato pa še v štafetnem teku brez ovir. V konkurenci članic so po pričakovanju slavile članice PGD Hajdoše, ki so prejele tudi prehodni pokal, druge so bile gasilke PGD Zlatoličje in tretje gasilke PGD Sovjak. EKIPA IZ PONIKVE -NAJBOLJ ODDALJENA EKIPA V nekoliko večji konkurenci članov je zmagala ekipa PGD Ponikva, ki je poleg prehodnega pokala prejela še posebno darilo Še pogled v prostor, kjer sta Aleš in Peter ob pomoči računalnika naredila hitre rezultate tekmovanja. Foto: TM gostiteljev - sliko slovenj e vaške cerkve - kot najbolj oddaljena ekipa, 2. mesto so zasedli člani PGD Šmartno na Pohorju, na 3. mesto pa so se uvrstili člani PGD Gaber-nik. Na tekmovanju so sodelovale še ekipe iz gasilskih društev Sveti Jutrij ob Ščavnici, Hrašenski vrh, Hajdoše, Dornava, Majšperk - Breg, Radenci Beračeva in Podvinci. TM Utrinek s tekmovališča Posebna gasilska ekipa v kuhinji in za »šankom«. Skrbela je za lačne in žejne, in slednjih je bilo že zaradi soparnega vremena mnogo več. ZAHVALA PGD SLOVENJA VAS - OB 1. TEKMOVANJU ZA POKAL SLOVENJE VASI Gasilci PGD Slovenja vas bi se želeli ob tej priložnosti zahvaliti vsem, ki so kakorkoli finančno ali pa zgolj po svojih močeh priskočili na pomoč in nam tako pomagali pri izvedbi našega 1. gasilskega tekmovanja za pokal Slovenje vasi. Posebna zahvala gre občini Hajdina in županu, ki sta prisluhnila našim prošnjam in prevzela pokroviteljstvo tekmovanja. Hvala tudi vsem našim donatorjem: Bar Remy, Tuning - Cola diskont, Trgonet, Gostilna Čelan, Slovenski hram, Vaški odbor Slovenja vas, Okrepčevalnica Jelka, Trgovina Amor, Mesarstvo Turnšek ter Perutninarstvo Svenšek. Nenazadnje hvala tudi našemu kuharju Francu Škrinjarju, ki je razveseljeval vse prisotne z odličnimi pečenkami ter Rudiju Sagadinu, ki nam je posodil avto-hladilnik za hlajenje pijače v prevroči avgustovski soboti. Na koncu ostane le še vabilo vsem ljubiteljem gasilstva, da se ponovno srečamo naslednje leto na 2. gasilskem tekmovanju Slovenji vas 2004! PGD Slovenja vas OBČINA HAJDINA OBČINSKA UPRAVA, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina telefon 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi ^Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02) in 30. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01,90/02 in 16/03) je Občinski svet Občine Hajdina na 8.redni seji dne 21. 10. 2003 sprejel ODLOK o spremembi Odloka o proračunu Občine Hajdina za leto 2003 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 38.027 413 Drugi tekoči domači transferi 43.287 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 199.918 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 199.918 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 32.319 430 Investicijski transferi 32.3 19 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (l.-ll.) -94.472 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) I. člen V odloku o proračunu Občine Hajdina za leto 2003 (Uradni list, št. 40/03) se 2. člen spremeni, tako da se glasi: Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v tisoč tolarjih Skupina/Podskupina kontov leto 2003 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 439.219 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 415.845 70 DAVČNI PRIHODKI 397.724 700 Davki na dohodek in dobiček 168.000 703 Davki na premoženje 208.374 704 Domači davki na blago in storitve 21.350 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 18.121 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 5.500 71 I Takse in pristojbine 1.500 712 Denarne kazni 150 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 200 714 Drugi nedavčni prihodki 10.771 72 KAPITALSKI PRIHODKI 0 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in 0 nematerialnega premoženja 73 PREJETE DONACIJE 3.000 730 Prejete donacije iz domačih virov 3.000 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 20.374 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih 20.374 institucij II. SKUPAJ ODHODKI (40+41 +42+43) 533.691 40 TEKOČI ODHODKI 140.046 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 28.241 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 4.130 402 Izdatki za blago in storitve 104.175 403 Plačila domačih obresti 0 409 Rezerve 3.500 41 TEKOČI TRANSFERI 161.408 410 Subvencije 5.900 41 I Transferi posameznikom in gospodinjstvom 74.194 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB v tisoč tolarjih Skupina/Podskupina kontov leto 2003 IV PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA 0 KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751 +752) 75 PREJETA VRAČIIA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH 0 DELEŽEV (440+441+442) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 0 IN SPREJEMANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V) C. RAČUN FINANCIRANJA v tisoč tolarjih Skupina/Podskupina kontov leto 2003 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 29.696 50 ZADOLŽEVANJE 29.696 500 Domače zadolževanje 29.696 Vlil. ODPLAČILA DOLGA (550) 0 55 ODPLAČILA DOLGA 0 550 Odplačila domačega dolga 0 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU -64.776 (l. + IV+VII.-ll.-V-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.-IX) 29.696 XI. NETO FINANCIRANJE (VI+X.) 94.472 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU OB KONCU PRETEKLEGA LETA 64.776 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 403-01/03-1 Datum: 21. 10. 2003 Zupan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, l.r. Na podlagi 85. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. I 10/02) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99, Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03) je Občinski svet Občine Hajdina na 7. redni seji dne 16. 09. 2003 sprejel ODLOK o predkupni pravici občine Hajdina 1. člen Ta odlok določa območje, na katerem občina Hajdina uveljavlja zakonito predkupno pravico na nepremičninah. 2. člen Občina Hajdina lahko uveljavlja zakonito predkupno pravico na nepremičninah, na katerih se v celoti predvideva gradnja objektov za poslovno stanovanjske potrebe in zajema parcele 597/3, 529/7, * 165, 597/2, *210, *209 in 598/4 k.o. Hajdina. Parcele se nahajajo na območjih poselitev, ki so določene s prostorskim aktom občine. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 464-01/03 Datum: 16. 09. 2003 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, l.r. Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na 8. redni seji dne 21. 10. 2003 sprejel naslednji ODLOK O LOKACIJSKEM NAČRTU ZA UREDITEV OBMOČJA Pl0-S 8/1 HAJDINA I. UVODNA DOLOČILA 1. člen S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za ureditev območja P 10-S 8/1 Hajdina, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 149/03. 2. člen Lokacijski načrt vsebuje: A. TEKSTUALNI DEL 1. Obrazložitev pogojev za posege v prostor 2. Odlok o lokacijskem načrtu 3. Izjave in mnenja k lokacijskemu načrtu B. GRAFIČNE PRILOGE 1. Izsek iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Hajdina M 1:5000 2. Uradna katastrska kopija M 1: 1000 3. Navezava območja na cestno omrežje M 1:5000 4. Zazidalna situacija M I GOO 5. Karakteristični vzdolžni in prečni prerez M 1:500 6. Osončenje M 1:500 7. Urbanistični pogoji M 1:500 8. Prometna ureditev M 1:500 9. Situacija komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez M 1:500 10. Načrt gradbenih parcel M 1:500 I I. Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel in objektov M 1: 1000 12. Tehnični elementi za zakoličenje komunalnih naprav M 1:1000 II. MEJA IN OPIS OBMOČJA OBDELAVE 3. člen Območje lokacijskega načrta obsega površino med lokalno cesto LC 328220 in javno potjo JP 829450, kmetijskimi površinami na severozahodu in obstoječo pozidavo na jugu. Velikost območja je 1,24 ha. Območje lokacijskega načrta sestavljajo naslednje parcele: 529/8, 529/9, 597/1 in del I 129/3, vse k.o. Hajdina. III. FUNKCIJA OBMOČJA 4. člen Območje je namenjeno površinam za stanovanja in poslovno trgovske dejavnosti. Lokacijski načrt za obravnavano območje predvideva naslednje funkcije: - stanovanjsko, - poslovno, - trgovsko, gostinsko in storitveno, - trg s prostorom za javne prireditve ter igro in - parkiranje. IV. URBANISTIČNI POGOJI IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV 5. člen Grafične priloge lokacijskega načrta prikazujejo: - razporeditev predvidenih objektov in odprtih površin, - namembnost objektov in odprtih prostorov, - maksimalne horizontalne in vertikalne gabarite predvidenih objektov in površine odprtih prostorov, - smeri dostopov in dovozov, - usmeritve za oblikovanje novih objektov, - ureditev utrjenih in zelenih površin. 6. člen Novogradnje: zap. objekt namembnost tlorisna etažnost št. dimenzija (m) L A poslovno stanovanjska 61x16 P + 2N + M 2. B poslovna 20x48 P 7. člen OPIS NAMEMBNOSTI OBJEKTOV Objekt A ima poslovno stanovanjsko namembnost. Objekt B ima trgovsko namembnost. Trg je odprta javna površina na kateri se odvijajo tudi prireditve. 8. člen FUNKCIONALNO OBLIKOVALSKI POGOJI Horizontalni gabariti objektov in ureditev so razvidni iz grafične priloge št. 4 »Zazidalna situacija«, št. 7 »Urbanistični pogoji« in št. 8 »Prometna ureditev«, vertikalni gabariti pa so prikazani v grafični prilogi št. 4 »Zazidalna situacija« in št. 5 »Karakteristični vzdolžni in prečni prerez«. Pomen regulacijskih elementov iz grafične priloge št. 7 »Urbanistični pogoji«: - pročelje je glavna oblikovana fasada na objektu - dopustna gradbena površina je maksimalni horizontalni gabarit objekta - gradbena linija je linija, na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad - gradbena meja je linija, ki jo novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost - omejitev horizontalnega gabarita po namembnosti ali višini je mesto višinske spremembe oziroma spremembe namembnosti v primeru enovitega objekta - vhod je označena smer glavnega dostopa do objekta - smer slemena je smer slemena dvokapne strehe Poslovno stanovanjski objekt (objekt A) Pritličje in I. nadstropje je namenjeno poslovnemu programu, 2. nadstropje in mansarda pa stanovanjem. Vhodi v objekt so s trga (na jugovzhodni strani) in s pločnika ob dostopni cesti (na severozahodni strani). Glavno pročelje objekta je obrnjeno proti trgu (jugovzhodna fasada). Streha je dvokapna v smeri jugozahod - severovzhod. Parkiranje je predvideno na javnih površinah ob dostopni cesti na severozahodni strani objekta. Poslovni objekt (objekt B) Namenjen je trgovskemu programu. Vhodi v objekt so s trga (na jugozahodni strani) in s pločnika ob dostopni cesti (na severovzhodni strani). Glavno pročelje objekta je obrnjeno proti trgu (jugozahodna fasada). Streha je ravna. Parkiranje je predvideno na javnih površinah ob dostopni cesti na severovzhodni strani objekta ter na parkirišču, ki leži v severovzhodnem delu območja obdelave. V. POGOJI ZA UREJANJE ODPRTIH POVRŠIN 9. člen Odprti prostor vsebuje: - tlakovan centralni trg v osrednjem delu območja - zelene in igralne površine v vzhodnem delu območja (jugovzhodno od poslovnega objekta) - parkirne površine v severovzhodnem delu območja obravnave. Prostor trga mora biti urejen tako, da omogoča dnevno uporabo v smislu povezovalnih poti v upravnem in poslovno trgovskem središču, organizacijo prireditvenega prostora in organizacijo tržnega prostora. Načrtovan mora biti brez arhitekturnih ovir tako, da je zagotovljen funkcionalno oviranim osebam neoviran dostop do objektov in njihova uporaba. Igralne površine se opremijo za starostno stopnjo do 3 let, za starostno stopnjo 3-6 let in za starostno stopnjo 6-12 let. Ob otroških igriščih se uredijo funkcionalne zelene površine, ki so lahko istočasno igralne površine. Ostale zelene površine se horizontalno in vertikalno členijo z vegetacijskimi prvinami, in to s tratnimi površinami, drevesi in grmovnicami. 10. člen Navedena rešitev odprtega prostora v tekstualni in grafični obliki predstavlja obvezno izhodišče za projektno dokumentacijo, kjer se določi vsa oprema, izbor in število rastlinskih vrst. Prav tako se določi ostala oprema (tlaki, svetila, zidci, nadstrešnice, vodne površine, koši za odpadke itd.). VI. POGOJI ZA UREJANJE PROMETNIH POVRŠIN I I. člen CESTNO OMREŽJE Cestno omrežje obravnavanega območja sestavljajo obstoječe obodne ceste in predvidene notranje ceste. Obodne ceste so kategorizirane občinske ceste: lokalna cesta LC 328220 in javna pot JP 829450. Obodne ceste je treba delno rekonstruirati v smislu razširitve enopasovnih dvosmernih vozišč v dvopasovna dvosmerna vozišča širine 5.5m in dograditve pločnikov. Na obodnih cestah je treba izgraditi priključke predvidenega notranjega cestnega omrežja. Priključki morajo biti oblikovani tako, da zagotavljajo prevoznost dostavnim in interventnim vozilom. V območju priključkov mora biti zagotovljena preglednost. Določiti je treba pregledne trikotnike znotraj katerih je raba prostora omejena. Notranje ceste morajo zagotavljati dovoz do predvidenih objektov in parkirne ploščadi. So dvosmerne in dvopasovne z obvozi-ščnimi parkirišči za osebna vozila. 12. člen MIRUJOČI PROMET Parkirna mesta za osebna vozila je možno urediti kot pravokotna obvoziščna parkirišča in parkirne ploščadi. Število potrebnih parkirnih mest je treba določiti v odvisnosti od vrste in obsega dejavnosti po programu investitorja skladno s splošno veljavnimi normativi. V grafičnem delu prikazane parkirne površine so strokovna osnova za projektno dokumentacijo. Mikrolokacijo teh površin in natančno število potrebnih parkirnih mest je treba določiti glede na znane podrobne programe oz. glede na vrsto in obseg dejavnosti v projektni dokumentaciji. Na parkirnih površinah morajo biti urejena parkirna mesta, namenjena vozilom oseb z invalidskimi vozički. Potrebno število teh parkirnih mest je treba določiti skladno z veljavnimi normativi. 13. člen PEŠCI IN KOLESARJI Pešcem so namenjeni pločniki, trgi in ploščadi. Ker morajo biti vse površine, namenjene pešcem, urejene brez arhitekturnih ovir, je v smeri povezave med starim in novim trgom treba ob stopnišču urediti tudi rampo za osebe z invalidskimi vozički. Pri tem je treba upoštevati veljavni pravilnik za projektiranje objektov brez grajenih ovir. Kolesarski promet je speljan po voziščih cest skupaj z motornim prometom. Na območju trga je treba v sklopu postavljanja urbane opreme postaviti tudi stojala za kolesa. 14. člen DOSTAVA IN INTERVENCIJA Do vseh objektov je treba zagotoviti dostavo. Dostava poteka z vozišča notranje ceste s severne in vzhodne strani. Izjemoma je dovoljena tudi dostava preko trga (ploščadi). V tem primeru je treba režim dostave, ki bo dajal pešcem in kolesarjem prednost 3 pred motornim prometom, natančno določiti v projektni dokumentaciji. Intervencijskemu prometu so namenjene ceste, trgi in ploščadi. VII. POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE 15. člen SPLOŠNO Za predvideno infrastrukturo je treba naročiti projektno dokumentacijo. Rezervirati je treba trase za vse zemeljske komunalne in energetske vode, pri čemer je treba upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike, zahteve upravljavcev, vsa zakonska določila predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu. Upoštevati je treba tudi predpisani medsebojni odmik med vodovodom in kanalizacijo, ki znaša: minimalni vertikalni odmik 0.5m, minimalni horizontalni odmik 3.0 m. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod primerno zaščititi (glineni naboj). Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav je razviden iz grafične priloge št. 9 »Situacija komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez«. 16. člen VODOOSKRBA Zgraditi je treba: - vodovodni cevovod v novih dostopnih cestah, ki je krožno povezan z dvakratnim priključkom na obstoječi vodovodni cevovod SL 100, - vodovodna priključka, posebej za objekt A in objekt B - naprave za požarno varnost. Požarno varnost je treba zagotoviti z razmestitvijo ustreznega števila hidrantov. Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ št. 30/91). Po istem pravilniku je treba zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti naj bodo podtalni, ločeni od prometnih površin, tako, da so dostopni ob vsakem času. 17. člen ODVAJANJE ONESNAŽENIH VODA Treba je ločeno zbirati komunalne odpadne vode in padavinske vode. Komunalne odpadne vode Zgraditi je treba kanalizacijsko omrežje obravnavanega območja in ga priključiti na predvideno kanalizacijo v javni poti JP 829450. Objekti se bodo priključevali preko ustrezno dimenzioniranih hišnih priključkov. Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi. Po njeni izgradnji je potrebno pridobiti atest o vodotesnosti in omrežje predati upravljavcu. Padavinske vode Ciste padavinske vode iz utrjenih površin in strešin je treba poni-kati. Odvajanje padavinskih voda iz nepozidanih utrjenih površin in parkirišč je potrebno niveletno urediti s primernimi padci. Odvajanje padavinskih voda iz parkirnih površin in ceste je potrebno pred ponikanjem voditi preko peskolovov in lovilcev olj. 18. člen ELEKTROOSKRBA IN JAVNA RAZSVETLJAVA Za napajanje objektov z električno energijo je treba zgraditi novo transformatorsko postajo v območju obdelave. Nova transformatorska postaja se bo napajala z električno energijo iz RTP I 10/20 kV Ptuj - izvod daljnovoda 20 kV Majšperk. Vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja in prestavitev energetskih vodov in objektov) je treba projektno obdelati. Pred posegi v prostor je treba : - Odstraniti obstoječa 20 kV daljnovoda DV Majšperk in DV Zg. Hajdina I in zgraditi nov nadomestni 20 kV kablovod. - Odstraniti obstoječo transformatorsko postajo TP Zg. Hajdina I (t - 270). - Zgraditi novo transformatorsko postajo ustrezne izvedbe in moči (upoštevati tudi nadaljnji razvoj). Za napajanje dela odjemalcev, ki se trenutno napajajo iz za rušenje predvidene transformatorske postaje TP Zg. Hajdina I in za napajanje predvidenih objektov. - Vključiti novo transformatorsko postajo v nadomestni 20 kV kablovod. - Zgraditi nizkonapetostno omrežje za napajanje dela odjemalcev, ki se trenutno napajajo iz za rušenje predvidene transformatorske postaje TP Zg. Hajdina I. - Preurediti obstoječe nizkonapetostno omrežje tako, da bo možno del odjemalcev, ki se trenutno napajajo iz za rušenje predvidene transformatorske postaje TP Zg. Hajdina I, prevzeti na transformatorsko postajo TP Zg. Hajdina - Maja (t - 619). Za napajanje predvidenih objektov je treba: - Zgraditi nizkonapetostni kabelski razvod iz nove transformatorske postaje do predvidenih objektov. - Locirati priključne merilne omarice tako, da omogočajo nemoteno odčitavanje števcev. Parkirišča in dovozne poti morajo biti osvetljene s primernimi svetilkami. Napajanje bo izvedeno iz nove TP preko omrežja javne razsvetljave, ki naj poteka v isti trasi kot nizkonapetostno omrežje za priključitev objektov oziroma po projektu detajlne ureditve trga in parkirišč. 19. člen TK IN KRS OMREŽJE Za priključitev uporabnikov na telekomunikacijsko omrežje je treba dograditi kanalizacijsko in kabelsko omrežje ter kabelske priključke do posameznih objektov. Načrtovani objekti se bodo lahko vključili v TK omrežje na osnovi prostih kapacitet obstoječe centrale, za kar je treba naročiti ustrezen projekt priključitve pri pristojni gospodarski družbi. Zgraditi je treba omrežje KRS. Navezava objektov se izvede z omrežjem in priključki in na podlagi pogojev, ki jih poda upravljavec KRS omrežja. Zemeljsko omrežje naj poteka skupaj s TK omrežjem. 20. člen OGREVANJE Objekti so priključeni na skupno kotlovnico, ki je v objektu A. Energent kotlovnice je ekstralahko kurilno olje ali tekoči naftni plin. 21. člen ODSTRANJEVANJE ODPADKOV Komunalne odpadke je potrebno zbrati, deponirati in odvažati v skladu z veljavnim odlokom o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Lokacija ekološkega otoka je razvidna iz grafične priloge št. 9: »Situacija komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez«. Vlil. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA 22. člen ZAŠČITA PRED ONESNAŽEVANJEM PODTALNICE Vsi posegi morajo glede preprečevanja onesnaževanja podtalnice in drugih tekočih in stoječih voda upoštevati sledeče: - Zakon o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93, 44/95, I /96, 9/99, 56/99, 86/99, 22/00, 31/00, 82/01 in 67/02) - Zakon o vodah (Ur. list RS, št. 67/02) - Strokovno navodilo o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode (Ur. list SRS, št. 18/85) - Pravilnik o tehničnih normativih za skladiščenje vnetljivih in nevarnih snovi (Ur. list SFRJ, št. 14/80) - Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Ur. list RS, št. 35/96) - Pravilnik o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Ur. SRS št. 3/79) - Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov v Občini Ptuj in ukrepih za zavarovanje voda - prečiščeno besedilo (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 19/92) 23. člen ZAŠČITA PRED ONESNAŽENJEM ZRAKA V izogib onesnaženju zraka je predvideno ogrevanje iz skupne kotlovnice. Energent kotlovnice je ekstralahko kurilno olje ali tekoči naftni plin. Potrebno je upoštevati: - Uredbo o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Ur. list RS, št. 52/02) - Odlok o mejnih količinah oz. koncentracijah škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak (emisija) (Ur. list SRS, št. 19/88). - Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. list RS št. 73/94 in 68/96), - Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Ur. list RS št. 73/94), - Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zrak (Ur. list RS št. 73/94), - Uredbo o kakovosti tekočih goriv glede vsebnosti žvepla, svinca in benzena ((Ur. list RS št. 8/95). 24. člen HRUP Treba je upoštevati: - Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. I. RS št. 45/95). - Uredbo o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Ur. I. RS št. 45/95). - Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njihovo izvajanje (Ur. list RS, št. 70/96). 25. člen TLA Pri vseh posegih v prostor je treba plodno zemljo odgrniti in deponirati. Plodna zemlja se uporabi za ureditev zelenih površin ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. POŽARNA VARNOST Požarno varnost je potrebno zagotoviti v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Ur. list RS, št. 71/93 in 87/01). Pri projektiranju in izgradnji posameznih objektov je potrebno upoštevati: - Pravilnik o požarnovarstvenih zahtevah, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi izvedbenega akta, pri projektiranju, gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju objektov (Ur. list SRS, št. 42/85), - Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91), - SIST DIN 14090 - Površine za gasilce ob zgradbah in - Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Ur. list RS, št. 57/96). O smereh evakuacijskih poti odloči projektant. Po Pravilniku o tehničnih normativih za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91) je potrebno zagotoviti v vodovodnem omrežju 10 litrov vode v sekundi, zagotoviti zadostne količine vode za gašenje (ocena 25 do 30 l/sek., prednost imajo podzemni hidranti). Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 80 kN. Pogoji za odmike med stavbami se izdajajo na podlagi smernic SZPV 204/99, ki jih je izdalo Slovensko združenje za požarno varstvo (Požar - strokovna revija za varstvo pred požari, 2/99) ali tujih predpisov. Potrebne odmike se lahko določi tudi s pomočjo metod požarnega inženirstva, projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo. Treba je zagotoviti tudi potrebne površine za gasilce ob zgradbah (SIST DIN 14090, julij 1999): dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila. 27. člen KULTURNA DEDIŠČINA Območje lokacijskega načrta se nahaja znotraj zavarovanega območja Zgornja Hajdina-Arheološko najdišče Zgornja Hajdina, (RKD 6484, Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj, Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, 35/89). V času gradnje predvidenih objektov in vse potrebne infrastrukture bo Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije izvajal arheološki nadzor. V primeru večjih najdb je potrebno računati z arheološkimi izkopavanji, ki jih financira investitor.Oblikovanje objektov je treba prilagoditi vaškemu ambi-entu tako, da se v prostoru ohrani dominantna vloga cerkve S. Martina. IX. ETAPNOST IZVAJANJA IN TOLERANCE V LOKACIJSKEM NAČRTU 28. člen ETAPNOST Pogoj za izvedbo lokacijskega načrta je izvedba in obratovanje nove transformatorske postaje ter cestnega omrežja. Preostale načrtovane posege je možno izvajati v več fazah, ki so med seboj časovno neodvisne: - izgradnja objekta A - izgradnja objekta B s parkiriščem - celostna ureditev trga. 29. člen TOLERANCE 26. člen Tolerance glede oblikovanja objektov . Obvezno je ohranjati gradbeno linijo proti notranjemu cestnemu omrežju. Pri gradbenih mejah je možno odstopanje izven dopustne gradbene površine za 1,00m. Odstopanja se presodijo v projektni dokumentaciji. Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu natančneje določijo v izrisu iz lokacijskega načrta v skladu z določili tega odloka. Vse višinske kote se natančno določijo v projektni dokumentaciji. Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov in naprav. Tolerance glede infrastrukturnih ureditev Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem lokacijskim načrtom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje. Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki sojih nosilci urejanja prostora podali k temu lokacijskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. X. KONČNE DOLOČBE 30. člen Lokacijski načrt je stalno na vpogled na sedežu Občine Hajdina. 31. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje občine Ptuj - izven mesta Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/92, 22/93), Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejemu prostorsko ureditvenih pogojih za območje občine Ptuj - izven mesta Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 27/93 in 26/94) in Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o sprejemu prostorsko ureditvenih pogojih za območje občine Ptuj - izven mesta Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. I I /97 in 12/97), ki se nanašajo na območje obdelave tega lokacijskega načrta. 32. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. Številka: 350-03-1/03 Datum: 21. 10. 2003 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, ir. 6 Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS št. 109/99, 12/01, Jjfi 90/02, 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na 8. redni seji dne 21. 10. 2003 sprejel naslednji SKLEP o potrditvi poteka trase avtoceste Hajdina-2 na območju občine Hajdina 1. Občinski svet občine Hajdina soglaša s potekom trase avtoceste Hajdina-2, odsek Slivnica - Draženci na območju občine Hajdina. 2. S sprejetjem tega sklepa preneha veljati sklep št. 344-02/99-1, z dne 30. 06. 1999. 3. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja. Številka: 344-01/03-3 Datum: 21. 10. 2003 Zupan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ. I.r. Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03) in Sklepa Komisije za mandatna vprašanja volitve in imenovanja je Občinski svet občine Hajdina na svoji 8. redni seji dne 21. 10. 2003 sprejel naslednji SKLEP o priznanjih občine Hajdina Podelijo se I. PRIZNANJA OBČINE HAJDINA - Alojz Podhostnik, ŠD Slovenja vas - Franc Tomanič st., Gerečja vas I /c - Kulturno društvo »Stane Petrovič« Hajdina. Številka: 015-04/03 Datum: 21.10. 2003 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS št. 109/99, 12/01, 90/02 in 16/03) in Sklepa Komisije za podelitev priznanj za najlepše urejeno vaško skupnost in najlepše urejene objekte v občini Hajdina je Občinski svet občine Hajdina na svoji 8. redni seji, dne 21. 10. 2003, sprejel naslednji SKLEP o priznanjih za najlepše urejeno vaško skupnost in posamezne objekte v občini Hajdina Priznanja prejmejo: I. VAŠKA SKUPNOST Zg. Hajdina, priznanje za najlepše urejeno vaško skupnost 2. HOTEL ROŠKAR Hajdoše 43/c, priznanje za vzorno urejen poslovni objekt 3. Kmetija INTIHAR, Gerečja vas 55, priznanje za vzorno urejeno kmetijo 4. Družina CARTL, Zg. Hajdina 75/a, zlata vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo 5. Družina KMETIC, Slovenja vas 27/d, srebrna vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo 6. Družina AMBROŽ, Skorba 8, bronasta vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo 7. Marjeta in Jože ZUPANIČ, Sp. Hajdina 55, bronasta vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo Številka: 015-04/03-1 Datum: 21. 10. 2003 Zupan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, l.r. Na podlagi 5. člena Pravil o imenovanju kletarja (8. redna seja, 30. 08. 1999 in 28. redna seja, dne 07. 10. 2002) in na podlagi sklepa Krajevnega odbora Kungota pri Ptuju z dne 04. 09. 2003, izdajam naslednji SKLEP Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja Številka: 6-65/03 Datum: 21. 10. 2003 Radoslav SIMONIČ Zupan občine Hajdina Na podlagi 13. člena Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave občin (Uradni list RS, št. 57/99) in 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS št. 109/99, 12/01, 90/02 in 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 7. redni seji, dne 16. 09. 2003, sprejel naslednje SOGLASJE k pristopu občine Kidričevo k Skupni občinski upravi I. Občinski svet občine Hajdina soglaša, da občina Kidričevo pristopi k Skupni občinski upravi. o imenovanju kletarja 2. Ta soglasje začne veljati z dnem sprejetja. Za kletarja letnika 2003 se imenuje Franc Širovnik iz Kungote pri Ptuju 17. 2. Ta sklep začne veljati z dnem podpisa. Številka: 030-01/03-1 Datum: 16. 09. 2003 Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ Številka: 001-08/03 Datum: 16.09.2003 Radoslav SIMONIČ Župan občine Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na 8. redni seji dne 21. 10. 2003 sprejel naslednji Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03) in 15. člena Statuta Športne zveze Hajdina je Občinski svet občine Hajdina na 8. redni seji dne 21. 10. 2003 sprejel naslednji SKLEP o imenovanju članov v Upravni odbor Športne zveze Hajdina 1. V Upravni odbor Športne zveze Hajdina se imenujeta: 1. Karl Svenšek 2. Slavko Burjan 2. Imenovana člana imata v Upravnem odboru glasovalno večino pri razpolaganju občinskega proračuna. SKLEP o zagotavljanju in višini sredstev za materialne stroške vaških in društvenih domov 1. Za vaške in društvene domove se zagotovijo sredstva za materialne stroške v znesku 100.000,00 SIT na leto, preostanek sredstev pa zagotavljajo uporabniki domov iz dejavnosti. 2. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja Številka: 025-01/03 Datum: 21. 10. 2003 Radoslav SIMONIČ Župan občine Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na 8. redni seji dne 21. 10. 2003 sprejel naslednje SOGLASJE k ceni proizvodnje in distribucije vode I .Občinski svet občine Hajdina daje soglasje k ceni proizvodnje in distribucije vode družbi Komunalno podjetje Ptuj, d.d., Žnidari-čevo nabrežje 3, Ptuj in sicer: - gospodinjstva 121,29 SIT / m3 - gospodarstvo 179,94 SIT/m3 - negospodarstvo 170,62 SIT/m3. 2. To soglasje začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Številka: 380-01/03-2/2 Datum: 21. 10. 2003 Radoslav SIMONIČ Zupan občine Hajdina HAJDINČAN oktober 2003 GASILCI V OKTOBRU TEKMOVALI NA REGIJSKEM V PODVINCIH Uspeh naših T^egijskega tekmovanja, ki ga je organiziralo poveljstvo Pod- JTVavske regije v Podvincih, se je 19. oktobra udeležilo 94 ekip s Ptujskega, Ormoškega, Lenarškega in Slovenjebistriškega. Dopoldne so tekmovale pionirke, pionirji, mladinci in mladinke, v gasilskih spretnostih pa so se pomerili tudi starejši gasilci in gasilce - veterani, popoldanski del tekmovanja je bil namenjen članom in članicam ter poklicnim gasilskim enotam. Letošnjega regijskega tekmovanja so se iz hajdinske občine udeležile ekipe iz PGD Gerečja vas, PGD Hajdoše in PGD Slovenja vas. Tekmovanje je bilo odlično pripravljeno, tako organizatorji kot tekmovalci, pa so se tudi tokrat imeli priložnost pokazati v najboljši luči. Nekaterim je uspelo, drugi bodo tekmovalno srečo lahko preizkusili šele čez dve leti na regijskem. In kako so se izkazali naši gasilci in gasilke? Mladinci: PGD Hajdoše - 4. mesto Člani A: PGD Slovenja vas- 9. mesto, PGD Gerečja vas - 12. mesto Članice A: PGD Hajdoše - 1. mesto Člani B: PGD Hajdoše - 3. mesto Veterani: PGD Hajdoše - 2. mesto, PGD Gerečja vas - 3. mesto Člani PGD Slovenja vas Veterani PGD Hajdoše Članice A PGD Hajdoše Kot vidimo, so gasilci častno zastopali svoja društva. Ponovno imamo regijske prvakinje iz PGD Hajdoše, prav pohvalno pa je sodelovanje gasilskih veteranov, ki so odlično tekmovali in si tako že zagotovili nastop na državnem gasilskem tekmovanju, ki bo potekalo naslednje leto. Vse ekipe, ki so sodelovale na tekmovanju, so v priprave vložile mnogo truda, a žal ni vsem uspelo doseči rezultata, ki so ga želeli. Vsaka ekipa ima svojo zgodbo, ki bi jo lahko napisali v Haj-dinčanu in morda bomo kdaj v prihodnje to tudi storili. Vsem ekipam pa, ki jim tokrat ni uspelo doseči zastavljenega cilja, želim, da svoje sanje uresničijo na naslednjih tekmovanjih in teh bo še veliko, torej tudi priložnosti. Mladinci PGD Hajdoše Veterani PGD Gerečja vas. Foto: TM oktober 2003 HAJDINČAN Športna dogajanje v poletnih in jesenskih mesecih Poletna šola nogometa ~“v" ......... Oportna zveza Hajdina je tudi letos za aktivno izrabo prostega časa in v sodelovanju z nogometnim klubom Hajdina, uspešno organizirala Poletno šolo nogometa za otroke stare od 7 do 12 let. Poletna šola se je odvijala v času od 11. do 15. avgusta 2003 v dopoldanskih urah na igrišču NK Hajdina, šole pa se je tokrat udeležilo kar 28 otrok iz celotne občine Hajdina. Otroci so se treningov redno udeleževali, strokovno vodstvo pa sta sestavljala trenerja Franc Žitnik in Ivan Zajc, ki sta podobnih nalog seveda že vajena. Po vsakem treningu so bili udeleženci nogometne šole deležni osvežilnih pijač, zadnji dan šole pa je bil organiziran še skupinski piknik z jedačo in pijačo. Vsi so v trajno last prejeli še majice z napisi o udeležbi v Poletni šoli nogometa 2003, seveda pa ni manjkalo tudi spominsko fotografiranje za zgodovino. Nastal je krajši televizijski prispevek v režiji Jožeta Petroviča, ki smo si ga lahko ogledali tudi na KTV Gerečja vas. Komentarji otrok in njihovih staršev so bili vsi po vrsti pozitivni, otroci pa so tudi obljubili, da bodo na podobno prireditev še prišli. Poletna šola tenisa V času od 23.06. do 01.07.2003 je Tenis klub Skorba organiziral Poletno šolo tenisa - nadaljevalni tečaj. Sole se je udeležilo 13 otrok, starih do 15 let iz občine Hajdina, ki so nekako že v prejšnjih letih opravili začetni tečaj tenisa. Potekal je v dopoldanskih terminih na teniških igriščih Goya v Hajdošah. Z mladimi talenti tenisa se je vsak dan zavzeto ukvarjal trener Matjaž Plajnšek, ki se s teniško igro ukvarja že dalj časa. Na koncu so mladi odigrali tudi turnirje po posameznih starostnih kategorijah in najboljši trije Udeleženci poletne šole nogometa iz vsake kategorije prejeli posebne diplome. Vsi udeleženci šole so še prejeli majice z napisi o udeležbi v Poletni šoli tenisa 2003, glede na pozitivne odzive s strani otrok in njihovih staršev pa bodo v prihodnje s podobno prireditvijo še nadaljevali. Volilna skupščina Športne zveze Hajdina V petek, 26. septembra 2003, je bila v prostorih Gostilne Koštomaj v Skorbi organizirana skupščina Športne zveze Hajdina za leto 2002. Na njej so bili tokrat prisotni župan občine Hajdina g. Radoslav Simonič, nekateri svetniki občine Hajdina, predstavniki posameznih športnih društev in klubov ter ostali privrženci športa iz občine Hajdina. Po uvodnem pozdravu gostov s strani predsednika Športne zveze Hajdina je sledil obvezni protokol na skupščinah zvez oz. društev, in sicer so poročila o delu v letu 2002 podali predsednik ŠZ Hajdina mag. Stanko Glažar, sekretar in blagajnik Sandi Mertelj in predsednik nadzornega odbora Srečko Glodež. Nato so člani UO sprejeli v članstvo Športne zveze Hajdina tudi dva nova člana, in sicer sta to bila Športno društvo Nova Hajdina in Karate klub WKSA Hajdina. Vzporedno s članstvom se obema društvoma dodeli tudi en glas v Upravnem odboru ŠZ Hajdina. Glavna točka letošnje skupščine je vsekakor bila tudi izvolitev novih organov zveze - dotedanjim je namreč potekel štiriletni mandat. Novo izvoljeni organi Športne zveze za obdobje 2003 - 2007 so: Predsednik: mag. Stanko Glažar Podpredsednik: Alojz Podhostnik Sekretar / blagajnik: Sandi Mertelj Upravni odbor: Daniel Pavlica (ŠD Draženci) Jože Panikvar (ŠD Gerečja vas) Franc Krajnc (ŠD Hajdina) Srečko Šilak (ŠD Hajdoše) Robert Pernat (ŠD Skorba) Alojz Podhostnik (ŠD Slovenja vas) Franc Mohorko (Tenis klub Skorba) Ljubo Javoršek (Karate klub WKSA Hajdina) Viktor Markovič (ŠD Nova Hajdina) Nadzorni odbor: Predsednik: Martin Turk Člana: Ivan Ambrož, Vladimir Abraham Disciplinsko razsodišče: Člani: Ivo Ogrinc, Elvis Vajda, Alfonz Strnad Namestniki: Branko Vek, Ivo Pulko, Zlatko Podpečan Člana občinskega sveta v SZ (brez glasovalne pravice - sklep župana): Slavko Burjan, Karl Svenšek HAJDINČAN oktober 2003 Nogometno dogajanje v občini Hajdina (poletje -jesen 2003) V občini Hajdina je zraven velikega nogometa solidno razvitih že kar nekaj športov (tenis, košarka, mali nogomet, karate, streljanje, planinstvo), vendar pa je šport številka ena v občini zagotovo nogomet. Tudi tradicija je na njegovi strani, saj se nogomet po posameznih klubih oz. društvih igra že več kot 30 let, kar vsekakor ni zanemarljiv podatek. Trenutno je v občini Hajdina aktivnih 5 nogometnih klubov, in sicer NK Hajdina (2. mesto v 3. SNL po 11. krogih), NK Gerečja vas (2. mesto v 1. MNL Ptuj po 9. krogih), NK Skorba (6. mesto v 1. MNL Ptuj po 9. krogih), NK Slovenja vas (7. mesto v 1. MNL Ptuj po 9. krogih), NK Hajdoše (7. mesto v 2. MNL Ptuj po 9. krogih). Sodeč po trenutnih lestvicah jeseni, tekmovanje še namreč do trenutka nastanka tega članka ni končano, je letos vsekakor odlična ekipa Hajdine, ki se bori za sam vrh lige. Razlogov za tako dober rezultat je zagotovo več: ekipa ima večletne izkušnje z igranjem v 3. ligi, kadrovsko sodelovanje s prvoligaško ekipo Drave iz Ptuja je »pripeljalo« na Hajdino najmanj tri kvalitetne igralce (Uroš Krajnc, Boris Emeršič, Jure Arsič), ekipa ima tudi novega trenerja (nič novega bi lahko rekli, trenerji na Hajdini se namreč menjajo vsako leto), letos je to »novinec med trenerji v tretji ligi« Borut Šalamun, tudi organizacija kluba je na visokem nivoju. Vse to so seveda razlogi, da je Hajdina letos tako močna, da lahko upravičeno razmišlja celo o prvem mestu po jesenskem delu prvenstva. V 1. MNL Ptuj, kjer občino zastopajo kar tri moštva, so trenutno najboljši igralci Gerečje vasi, ki »bijejo« hud boj za prvo mesto z ekipo Zavrča, ekipi Skorbe in Slovenje vasi pa sodeč po zadnjih rezultatih spadata v srednji del »A ligaške« lestvice. Na področju mlajših selekcij bi lahko rekli »nič novega«, klubi se kljub pomanjkanju otrok trudijo po svojih najboljših močeh pripeljati prvenstva v posameznih mlajših kategorijah do konca, rezultati pa jim prav zaradi tega dejstva niso v ospredju. Na koncu naj še omenim da bodo tudi letos organizirani turnirji v malem nogometu ob prazniku občine Hajdina v telovadnici OŠ Hajdina. Lanski zmagovalci po posameznih kategorijah se bodo vsekakor morali močno potruditi, če bodo hoteli tudi letos obdržati primat najboljših ekip malega nogometa v občini Hajdina. To pa so trenutno mladinci Hajdine, veterani Hajdoš in člani Slovenje vasi. Sekretar ŠZ Hajdina Sandi Mertelj v Športni park na Zg. Hajdini dobiva novo podobo ¥ Tsak nov začetek rodi sadove, če w si delo pravilno zastavimo. 5. 10 2003 smo se teh sadov veselili tudi v Športnem društvu Nova Hajdina, saj smo lahko pričeli s šolo tenisa na lastnem igrišču. Predsednik našega športnega društva g. Viktor Markovič, ki je za to najzaslužnejši, nas je seznanil s pravili, saj nova podlaga zapade strogim kriterijem uporabe. Pozdravil pa je tudi udeležence iz drugih društev, ki so se nam pridružili in ob veščinah našega učitelja Marka Miheliča uživali ob začetkih njegovih teniških mojstrovin. Veselje dopolnjujejo tudi dejavnosti na nogometnem igrišču. Ob torkih in petkih imajo svoje treninge pionirji, ki so se že izkazali na prijateljskih tekmah pod mentorstvom domačina Franca Gostana. Svoje nogometne spretnosti pa so v poletnih mesecih na prijateljski tekmi s »Cvetlično ulico« pomerili tudi veterani našega društva. Poleg naštetega se tukaj vrstijo še druge prireditve, kot je tradicionalna prvomajska zabava, praznovanja ob pomembnih osebnih praznikih in medsosedska druženja. Še posebej prijetno se zabavajo najmlajši, saj imajo ob ograjeni zelenici igrala, ki jih dobro »čistijo«. Odkar smo Športno društvo Nova Hajdina člani Športne zveze občine Hajdina, se nadejamo tudi sodelovanja z vsemi društvi, saj je naša naloga, skrbeti za aktivnosti na različnih področjih športnega udejstvovanja. S.Hajšek Pod mentorstvom Franca Gostana nogometno igrišče dvakrat v tednu zapoljnjuje ekipa pionirjev in sicer (od leve): Benjamin Lukman, Damir Vidovič, trener Rok Širovnik, Rok Štumbereger, Blaž jazbec, Danijel Hauzer, in v prvi vrsti Simon Nahberger, Erik Nahberger in Blaž Peklič Tenis loparje so pod strokovnim vodstvom Marka Miheliča (levo) in Viktorja Markoviča (desno) vihteli od leve spredaj Janez Hajšek, Nataša Stumberger, Silva Hajšek, Jožica Širovnik, Anica Topolovec in v drugi vrsti Bojan Vrabl, Zdravko Veldin, Jadranka Veldin, Sonja Plaveč, Metka Hojski in Edvard Hojski, Silva Brodnjak pa je tokrat poskrbela za zgodovinski posnetek. Foto: S.B. oktober 2003 HAJDINČAN KLEPET S HAJDINCANOM FRANCIJEM ZUPANIČEM MLAJŠIM Gasilec, nogometaš, maratonec ... ^Zmeraj nasmejan in pripravljen ^apomagati, takega Francija poznam osebno, mnogi pa kot »Krajnega«. Franci je član atletskih veteranov Slovenije, atletski republiški sodnik, atletski trener, trener najboljše ženske gasilske ekipe v Sloveniji in še bi lahko naštevali, skratka športnik z veliko znanja in izkušenj. Svojo športno pot je začel kot gasilec pri PGD Hajdina. Potem se je podil za nogometno žogo v nogometnem klubu MLADINEC, ki je bil ustanovljen zraven NK Skorba in NK Hajdina, in to z namenom, da so v njem igrali igralci, ki niso bili dovolj stari za člansko ekipo in so bili že prestari za mladinsko ekipo. V tem času gaje opazil gospod Krnič iz NK Drava in ga povabil, da je zaigral za njihovo mladinsko ekipo. Pri nogometu ni ostal dolgo, saj je raje začel trenirati atletiko, ki ga v raznih oblikah spremlja še danes. Sedaj nadaljuje svojo atletsko »kariero« v tekaškem klubu Maraton. Hajdinčan: Sodeloval si na različnih maratonih in kateri so se ti najbolj vtisnili v spomin? »Seveda se najbolj spominjam maratona v New Yorku. To je največji maraton na svetu. Samo gledalcev je toliko kot prebivalcev cele Slovenije. Ob progi igrajo razni ansambli, plesalke spodbujajo tekmovalce in gledalce. Sam maraton je turistično zelo odmeven. Zraven tega sem se dvakrat udeležil maratona na Dunaju. Tekel pa sem na različnih maratonih v Sloveniji.« Hajdinčan: Kako je prišlo do ideje, da se podate na tek po mejah Slovenije? »Vsak teden smo se zbrali tekaški zanesenjaki iz kluba in tekali. Tako sem prišel do ideje, da bi lahko naredili posebni podvig in obtekli Slovenijo po mejah. Na začetku so se mi doma smejali, ker sem doma računal razdalje in čas v katerem jih lahko pretečemo. Izbral sem najdaljše dneve v letu, ki pa ravno sovpadajo s praznovanjem državnega praznika. In tako smo pred dvanajstimi leti prvič realizirali tek, ki traja štiri dni in noči.« Hajdinčan: V teh dvanajstih letih si marsikaj doživel... »Sodeloval sem na vseh dvanajstih tekih, in seveda smo tekači marsikaj doživeli. Moram povedati, da so se tega teka v teh letih udeležili vsi najboljši maratonci iz Slovenije in sosednjih držav. Tri leta smo organizirali tekmovanje. Na prvem tekmovanju je zmagala Slovenska vojska na drugih dveh tekmovanjih je zmagala ekipa Kaiser - Petlja, za katero sem tekmovalce izbiral sam.« Hajdinčan: Zanimivost... »Na enem od tekov smo v gozdovih pod Snežnikom srečali medveda. Tekačici Nataši Vidovič, kije ravno tekla, tega nismo upali povedati, da se ne bi prestrašila.« Hajdinčan: Kot mladenič si prekolesaril velik del nekdanje Jugoslavije do Črne Gore in čez Bosno in Hercegovino domov Franci Zupanič Foto: TM »S prijateljem Borisom Težakom sva v enajstih dnevih prevozila velik del ozemlja tedanje Jugoslavije. Zgodbic s tega potovanja je seveda veliko. Moram povedati, da nisva imela ure, zato sva se držala kar sonca. Ko je sonce vzhajalo sva se podala na pot, ko je zašlo sva morala počivat... Zanimivo je to, da sva bila zjutraj v Osjeku ob reki Dravi, opoldan sva se kopala v Vukovarju v Donavi, zvečer pa sva bila v Sremski Mitroviči. Peljala sva se skozi kanjon Tare, kanjon Morače in prišla vse do Titograda. Tam sva se ustavila v hotelu in naključje je hotelo, da so ravno v tem času tam zborovali pomembni politiki. Najini kolesi nista bili vzor na parkirišču, kjer so bila parkirana razkošna vozila, zato so naju hotelski delavci prosili, da ju parkirava drugje. Ko sva se vozila proti domu, sta v Prije-doru najini kolesi prenočili kar v hotelski sobi, ker je zunaj deževalo. Bila sva v Mostarju, kjer sva se peljala čez znameniti most, ki so ga med vojno porušili.« DRAGOCENE IZKUŠNJE S PRIPRAVAMI NA OLIMPIADE Hajdinčan: Kaj pa ljudje? »Ljudje so bili povsod prijazni, povsod so priskočili na pomoč, če sva jo potrebovala. Slabih izkušenj s tega potovanja nimam.« Hajdinčan: Tudi z olimpiadami imaš nekaj izkušenj ... »Mirku Vindiš sem pomagal pri pripravah na dve olimpiadi, kar mi je prineslo dragocenih izkušenj. Prav tako sem sodeloval pri pripravah na gasilsko olimpiado z ekipo članic iz Hajdoš in to prav tako dvakrat. Upam, da se bomo skupaj pripravljali še za tretjo, ki bo čez dve leti v Varaždinu.« Hajdinčan: Kaj vse si še počel? »Kar štiri leta sem vodil telovadbo za ženske iz Hajdoš. Zraven tega sem bil kondicijski trener pri nogometnih klubih Hajdina, Stojnci, Dornava in Gerečja vas, trenutno pa pomagam pri nogometnem klubu Aluminij.« »BREZ PODPORE DRUŽINE BI MARSIKAJ TEŽKO URESNIČIL« Hajdinčan: Kako tvoje delo spremlja družina? »Sedaj imam priložnost, da se zahvalim svojim domačim, da me podpirajo pri mojem delu in treningih. Brez njihove podpore bi težko uresničil vse tisto, kar v življenju zelo rad počnem.« Hajdinčan: »Kaj pa želje v prihodnosti? »Ko sem bil na Gasilski olimpiadi na Finskem, sem tam videl, kako imajo urejene tekaške proge. Dobil sem idejo, da bi nekaj takšnega lahko imeli tudi pri nas. Kar nekaj časa sem iskal primeren prostor in sem ga v bližini celo našel. Pri vodovodnem črpališču Skorba želim urediti primerno tekaško progo. Seveda mi to lahko s pomočjo Komunalnega podjetja tudi uspe. Teren že pripravljam in žena mi pravi, da sem postal že pravi komunalni delavec.« Hvala za pogovor, pri nadaljnjem delu pa ti želim čim več uspeha. Metka Vidouič HAJDINČAN oktober 2003 Starodobniki - zavidanja vredni lepotci v /^Mani Kluba ljubiteljev klasičnih in športnih vozil Kidričevo iz ^✓občine Hajdina so letos poleti pri cerkvi sv. Martina na Hajdini pripravil nadvse zanimivo srečanje lastnikov in ljubiteljev sta-rodobnikov. Na srečanje so povabili občane hajdinske občine in okoličane, s starodobniki pa po pričakovanju vzbudili veliko zanimanja. Pred hajdinsko cerkvijo so na ogled postavili prave lepotce; od avtomobilov do motornih koles zavidljivih letnic in edinstvenih primerkov, ki so tudi že prava redkost v Sloveniji. Vozila in njihove lastnike pa je ob tej priložnosti posebej blagoslovil farni župnik Marjan Fesel. Obiskovalci so si z velikim zanimanjem ogledovali kar vse staro-dobnike po vrsti, nam je po srečanju dejal podpredsednik kluba Hajdinčan Vlado Samprl, tudi sam strasten ljubitelj starih avtomobilov in motorjev, in dodal, da pa je bil posebej zanimiv kotiček Mirka Sagadina iz Zg. Hajdine. Sam je namreč na ogled postavil motor znamke Puch T, letnik 1946, vse skupaj pa predstavil kot restavriran - razstavljen motor in s tem vzbudil veliko zanimanja. Samprl je še povedal, da že razmišljajo, da bi druženja ob oldtaj-merjih postala na Hajdini del tradicije, na tak način pa bi morda vzpodbudili še koga od občanov, da se jim v klubu pridruži. TM Mirko Sagadin v lastni režiji restavrira motorje. Foto: Studio 2M Navdušenja polni bodoči mladi gasilci Z^\b mesecu varstva pred požari so z velikim zanimanjem najprej prisluhnili Wčlani PGD Hajdina tudi med letošnje poveljniku društva Damjanu Ogrizku, nato aktivnosti uvrstili srečanje z učenci in učite- pa še ostalim, ki so jim podrobneje pred-lji hajdinske šole ter jih povabili na krajše stavili delo prostovoljnega gasilca, gasilsko druženje v hajdinski gasilski dom. opremo, društvo ter pokazali, kako poteka Zmotila sem jih v hladnem četrtkovem gašenje z vodo. dopoldnevu, 16. oktobra, ko so najmlajši Hajdinsko gasilsko društvo je najmlajšim iz hajdinske šole predstavil Franci Vogrinec, Damjan Ogrizek jim je pokazal gasilsko tehniko, Rado Auer in Cvetko Menhart sta poskrbela za praktični prikaz gašenja in tudi najmlajši so se lahko preizkusili v tej vlogi, za pogostitev posebnih gostov s toplim čajem in sladkimi dobrotami pa je tudi tokrat poskrbel Branko Poveljnik Damjan Ogrizek je najmaljšim predstavil gasilsko Milošič. Posebno tehniko. predavanje o požarni preventivi in gašenju z aparati pa so člani PGD Hajdina: Jože Pavlinek, Cvetko Menhart in Tone Lipavšek pripravili za učence višje stopnje. Namen je bil dober, odziv prav tako, in zdaj je samo upati, da se bo v gasilske vrste na Hajdini in po vsej občini vključilo še več mladih gasilcev, ki so za bodočnost prostovoljnega gasilstva pri nas izrednega pomena. TM »Poglejte, tudi jaz zmorem to, kar počnejo gasilci,« je dejal eden učencev, ki je močno prijel za ročnik. Foto: TM oktober 2003 HAJDINCAN LIČKANJE NA HAJDINI PO STARI NAVADI • III. DEL Pri delu pomagala pesem in dobra volja Z ličkanjem so pričeli zvečer... Ličkanja so se udeležile tudi članice iz drugih društev žena in deklet v občini Hajdina. Pri delu jim je pomagala pesem, dobra volja in smeh. Prikolica se je zelo hitro napolnila in kmet si je koruzo že lahko odpeljal domov. Ker je bilo lepega svežega ličja na pretek, so ženske prikazale izdelavo »strožoka«. Mlajše generacije tega ne poznajo, saj so jih že dolgo nazaj najprej zamenjale »modrace« in sedaj še jogiji. Po končanem opravilu so ob dobrotah iz kmečke kuhinje in dobri kapljici nadaljevali z veselim druženjem še dolgo v noč. Zenske iz Hajdine želijo s svojo vsakoletno, letos že tretjo, tradicionalno delovno akcijo ohraniti stara kmečka opravila za mlajše generacije, saj ta opravila danes že povsod opravljajo stroji. Njihova želja pa je, ponovno obuditi vsaj kanček družabnega življenja na vasi, tako kot je bilo v davnih starih časih. Jožica Lešnik X /začetku septembra je na Hajdini pote- je koruza potrgana in spravljena z njive V kalo že tretje tradicionalno trganje in pod streho. Pri delu jim pomagajo tudi »kožuhanje« koruze. Organizator te delo- moški, ki nosijo težke košare na prikolico, vne akcije je bilo Društvo žena in deklet Polno prikolico koruze, včasih tudi dve, občine Hajdina. Pridelek z njive za delo- odpeljejo na Sitarjevo domačijo, kjer jim je vno akcijo jim vsako leto odstopi en kmet. tudi letos predsednica Marta odstopila pro-Zenske že zgodaj dopoldan poskrbijo, da štor med hišo in hlevom. Foto: SB Poskrbimo za dobro in zdravo počutje ^^adnje čase lahko na vsakem koraku beremo o vsakdanjih morah našega življenja. Te more so predvsem alkohol, cigareti in mamila. Občasno še zahajam v lokale ali diskoteke, kjer opazujem mlade ljudi. Zgrožena sem, ko vidim mladoletnike, ki z velikim veseljem vlivajo vase nemogoče količine alkohola in to ne glede na uro. Ne dolgo od tega sem s prijateljico odšla na kavo. Ura je bila okrog ene popoldne. Za sosednjo mizo so sedeli trije fantje (stari med 15. in 17. leti). Brez zadržkov so vzbujali pozornost, pili močne žgane pijače (nihče ni namenil pozornosti njihovi starosti!) in za nameček kadili cigarete.Situacija verjetno ne bi tako bodla v oči, če ne bi eden izmed njih izstopal s svojo opitostjo. Komajda je sedel pri mizi, okolice se verjetno sploh ni zavedal, v eni roki je držal kozarec v drugi pa avtomobilske ključe. Verjetnost, da je bil polnoleten je majhna, avtomobil je bil prijateljev (to je namreč nekajkrat ponovil). Preganjala naju je misel, kako bo fant pripeljal avtomobil domov, oziroma kako bo sploh to vožnjo preživel. Zal je takšnih primerov vse preveč. Da se o tem prepričate, v petek ali soboto zvečer zavijte v katero izmed diskotek ali lokalov. V množičnosti obiska nihče ne vpraša, koliko si star, tudi predhodna opitost ni merilo, pomembno je le, da polniš blagajno! Zabava pa ni več prava zabava, če si ne privoščijo tudi kakšnega poživila v obliki tabletke ekstazi ali kakšne močnejše droge, ki so že vsepovsod dovolj dostopne. S samo enkratnim vnosom različnih substanc v svoje telo si mladi ljudje naredijo nepopravljivo škodo za celo življenje. Že enkratna kombinacija alkohola, nikotina in mamil povzroči izumrtje številnih možganskih celic (ki se ne obnavljajo!). Pomislite, kakšne posledice so po večkratni uporabi vseh teh škodljivih substanc. Posnetki možganov po večkratni uporabi ekstazija kažejo velike luknje manjkajočega tkiva in predvsem spominskih vrzeli ter postopnega propadanja motoričnih funkcij. Mlada oseba se teh posledic zave šele v zrelejšem obdobju, ko so mladostne norosti in brezglava dejanja že zdavnaj mimo. Od nedolžnih poskušanj različnih alkoholnih pijač in mamil smo le še korak oddaljeni od zasvojenosti. Zasvojenost je želeno potrošniško vedenje in le-ta se lahko pojavi zelo zgodaj. Je začarani krog, iz katerega je zelo težko izstopiti. Vendar se je treba zavedati, da je vsak posameznik odgovoren le zase in posledično za svoje težave in bremena nosi vsak po svoje. Reči moram še to, da se ob uživanju alkohola in drog pojavljajo še druge težave, kot so, depresivnost, anksioznost in druge psihične motnje, ki vodijo v zasvojenost. Sprašujem se, ali smo morda že izgubili bitko z alkoholom in mamili in ali je potrebno na takšen način dokazovati lastno identiteto in odraslost? Saška HAJDINČAN oktober 2003 PRVA BUČIJADA V GEREČJI VASI Buče so tudi zdrave A /fesec oktober je pravi čarovnik, ima 1 ’ lprav posebno moč. Je tisti mesec, ko nas narava obogati in nam napolni shrambe za zimo. Vso čarovnijo in bogastvo tega meseca so nam v soboto, 27. oktobra, predstavile ženske iz Gerečje vasi. Pripravile so razstavo z naslovom BUČI-JADA V GEREČJI VASI, ki je bila na ogled v prostorih gasilskega doma vse do torka, 28. oktobra. Otvoritev razstave so popestrili z domačo pesmijo in glasbo pevci in mladi harmonikarji iz Gerečje vasi. Razstavo sta odprla župan občine Hajdina Radoslav Simonič in predsednica društva žena in deklet Anica Drevenšek. Zenske so že spomladi začele zbirati različne »sorte« bučnih semen in jih kljub sušnemu vremenu uspele vzgojiti. Na ogled so bile velike, majhne, okrogle, podolgovate, pisane, jedilne, krmne buče, ki pa jih ni bilo malo in si jih je bilo vredno ogledati. Na razstavi so se ženske pohvalile tudi s pridelki s svojih polj, pozabile pa niso na našo kulturno dediščino, zato so po vsej vasi zbrale staro kmečko orodje in stroje, zanimiva pa je bila kmečka izba, opremljena tako kot v dobrih starih časih. Razstava je nastala po zamisli domačinke in članice društva žena in deklet Magde Intihar. Zenske so poskrbele, da je vsak obiskovalec dobil natisnjene recepte za jedi iz buč, posladkali pa smo se lahko tudi s »štrud-lom« in kompotom iz njih. Kompot je bil na mizi serviran v veliki izdolbeni buči, iz katere je gledala lepo izoblikovana zajemalka, narejena iz posebne buče. Ob vsem tem so pripravile še kratek zapis o zdravljenju z bučkami in njihovem pomenu za zdravje nasploh. POMEN BUČK ZA NAŠE ZDRAVJE: - pospešujejo celično presnovo, - pomagajo pri hujšanju brez pomanjkanja hranilnih snovi, - izboljšujejo možganske zmožnosti in sposobnost koncentracije, - živčevje pomirjajo in pospešujejo nje- govo delovanje, - krepijo mišice in srce, - krepijo imunski sistem, - odpravljajo lenost črevesja in zaprtost. Torej, kdor želi ostati zdrav ali postati čil, vitek in mlad, naj poskusi z bučnimi peškami. Majhna semena vsebujejo vse mikroelemente, številne vitamine in aktivne fosfate, ki jih potrebujemo za pridobivanje celične in telesne energije. Nič več ne bomo pred televizorjem posegali po čokoladi, raje si bomo postregli z bučnih seme- Foto: TM nih, saj nas nasitijo prav toliko kot rebrce čokolade, vendar so dosti bolj zdrave. Če pa se oktobra želite posladkati, si specite bučno pito in skuhajte bučno juho. Razstava je bila dobro obiskana, zato so se ženske odločile, da jo bodo naslednje leto ponovile v upanju, da bodo lahko pokazale še več novih sort buč in bučk. Jožica Lešnik oktober 2003 HAJDINČAN ČLANICE DRUŠTVA GOSPODINJ DRAŽENCI NA MADŽARSKEM Izpolnila se jim je velika želja v /'"Manicam društva gospodinj Draženci ^>se je izpolnila želja, hkrati pa so dosegle svoj cilj, ki so si ga zadale v planu ogledov večjih znanih mest onkraj naših meja. Pred leti, ko so se odločale za ekskurzije, je bila njihova želja, da si ogledajo dve evropski prestolnici - Dunaj in Budimpešto ter Benetke. Dunaj in Benetke so si že ogledale, letos jim je uspelo videti še Budimpešto. Za ekskurzijo v Budimpešto je bilo veliko zanimanje. Zanjo se je odločilo kar 49 žensk vseh starosti. Toda za vsako ekskurzijo se je potrebno predhodno pripraviti. Zenske iz Dražencev so tega že navajene in jim ni težko. Potrebno je pripraviti skupno malico za ves avtobus, kar je pri njih že tradicija. In kakšna je ta malica? Pečen piščanec iz krušne peči, domači kruh, zelenjava z njihovih vrtov, sadje, seveda pa ne manjka domačega peciva in pijače. Letos so v času priprav na ekskurzijo posnele tudi kaseto z naslovom KAKO POTEKAJO PRIPRAVE NA EKSKURZIJO, katere predstavitev bo v bližnji prihodnosti. Malica je bila pripravljena, časa za poči- tek pa ni bilo, saj je bil odhod avtobusa v zgodnjih jutranjih urah. Ekskurzija v Budimpešto je bila 20. septembra ob 1. uri zjutraj. Pot z avtobusom jih je vodila mimo Murske Sobote in mejnega prehoda Hodoš na Madžarsko. Vožnja do cilja je hitro minila, saj so bile utrujene in so del poti prespale.Tik pred Budimpešto so se prvič ustavile v Gardi in si privoščile obilno malico, saj jih je čakal naporen dan. Pred njimi se je že razlegala dama, ki se stara, a želi doseči Evropo po letih -Budimpešta. Sledil je informativni ogled mesta in čudovitih mostov preko reke Donave, ki povezujejo oba dela, Budim in Pešto v celoto. Najdaljša sta Arpad in Margit, najlepša Szechenplanc in novejši Petofi hid, nekaj posebnega pa sta tudi Elizabetin in Verižni most. V Budimpešti je veliko mestnih znamenitosti. Ogledale so si Citadele na hribu Gelert, od koder je lep pogled na mesto in mostove s tisočerimi lučkami, muzej uporabne umetnosti na Trgu zmage, opero, cerkev Sv. Stefana z najlepšimi orglami v Evropi, Matjaževo cerkev, pred katero stoji kip sv. Stefana na konju, Margaretin otok, ki se ponaša z najlepšimi parki v mestu, Ribiško trdnjavo, o kateri se govori, da če se zaljubljeni pari tukaj prvič poljubijo, ostanejo za vedno skupaj, trg okoli parlamenta in parlament v stilu gotike ter pokrito tržnico, na kateri najdeš prav vse, kar si želiš. Mestni »veljaki« se resnično trudijo, da bi bila Budimpešta eno najlepših mest v Evropi. V njej je še tu in tam čutiti pridih socializma nekdanje Sovjetske zveze, a si tudi sami zelo prizadevajo, rešiti se tega oklepa. PARIZ - NOVA ŽELJA DRAŽENČANK Utrujene od napornega dne in navdušene nad lepotami Budimpešte so se pozno popoldne odpravile nazaj proti domu. Ko so prispele v Slovenijo, so se ustavile v gostišču Sinjor v Martjancih, kjer so imele večerjo. Domov so se vrnile pozno ponoči z že določenim krajem ekskurzije za naslednje leto. In kam se bodo odpeljale draženske ženske naslednje leto? To je Pariz, njihova nova želja. Jožica Lešnik Skupinski posnetek na stolpu ribiške trdnjave HAJDINČAN oktober 2003 Potepanje po Prekmurju Ob Babičevem mlinu nam je sončni zahod pričaral pisane obronke gozda na drgi strani Mure. 1 Tsoboto, 11. oktobra smo se V članice Društva žena in deklet občine Hajdina odpravile na enodnevno potepanje po Prekmurju. Zjutraj nas je pred šolo čakal avtobus s prijaznim šoferjem Jankom in simpatično ter ustrežljivo vodičko Jelko iz agencije Sonček. Polne pričakovanj in dobre volje smo krenile na pot, ki nas je vodila skozi Juršince med slovenjegoriške griče do Kapele, ker smo imele prvi postanek. S cerkvenega dvorišča smo si ogledale svet okrog nas, ki se je prebujal pod sramežljivimi sončnimi žarki. Pred nami so se na eni strani rasprostirale Slovenske gorice, Donačka gora, Boč in Pohorje, na drugi pa G. Radgona, Radenci in Murska Sobota s pomurskimi in prekmurskimi polji vse tja do Goričkega, kamor so bili usmerjeni naši nadaljnji koraki. Tukaj smo si ogledale največji slovenski grad. O njegovi veličini priča legenda, ki pravi, da ima grad 365 sob. Restavratorji so jih našli le 311, vendar zato ni nič manjši. Grad je del krajinskega parka treh dežel - Avstrije, Madžarske in Slovenije. V njem so na ogled kovaška in kolarska delavnica ter poročna dvorana. Na grajskem dvorišču je sedem energetskih točk, ob katerih smo si nabrale energijo za nadaljevanje poti. Po krajši vožnji skozi idilične prekmurske vasi se je pred nami prikazala bleščeče bela “sti- snjena pest s palcem, dvignjenim proti nebu”, zvonik bogojinske cerkve. Čudovit pogled, slika, ki se je ne moreš in ne moreš nagledati. Arhitekt Plečnik je bil res mojster svojega “faha” že z izbiro kraja, kjer je mojstrovino postavil. Ko pa stojiš pod njenimi oboki, okrašenimi z lončeno posodo, občutiš prijazno dobrodošlico, kot da bi stopil po dolgem času pod domačo streho, čutiš mir okrog sebe in v sebi. Ob čudoviti pesmi pevk, ki so se jim pridružile tudi ostale udeleženke izleta, si samo želiš, da se dan ne bi končal. Iz Bogojine smo se odpravile proti Bukovniškemu jezeru, znanem po številnih energetskih točkah. Ob iskanju le-teh smo se sprehodile po gozdu, nekatere so se odžejale pri zdravilnem izviru, druge pa kar pri bližnjem bifeju pod krošnjami zlatorumenih dreves. Pot smo nadaljevale proti Lipovcem, kjer smo si ogledale spretne prste mame in hčere pri pletenju izdelkov iz slame. Tudi me smo se preizkušale v tej veščini in kmalu ugotovile, da to le ni mačji kašelj. Dan se je že začel nagibati proti večeru. Zato smo si še hitro pogledale mogočno mlinsko kolo na Muri, ki poganja kamne znanega Babičevega mlina. Pošalile smo se z mlinarjem, nekoliko razjezile mlinarico, nakupile moke ter se odpeljale naprej. Dan smo zaključile med jeruzalemskimi goricami na izletniški kmetiji Ratek. Domačini so nam pripravili okusno večerjo, ki smo je bile še kako potrebne. Po večerji se prileže še kozarček, ob katerem smo še malo posedele, zapele in poklepetale ter se ob primerni večerni uri, kot se za mame spodobi, vrnile domov, pripravljene za nove naloge v domačem okolju. Skupaj smo preživele čudoviti dan, čudovit zato, ker smo si ga s svojo prisotnostjo in dobro voljo takega naredile. Hvala vsem. Hvala tudi agenciji Sonček za prisrčen odnos in dobro vodenje. Marija Pulko Veličasten pogleg na Plečnikovo mojstrovino v ozadju. oktober 2003 HAJDINCAN Gasilci se ukvarjamo tudi s kulturnimi in drugimi dejavnostmi Gasilci pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Foto: Sebastijan Pungračič v Z^lani PGD Gerečja vas se že dolga leta x_> ukvarjaj o ne le s požarno in civilno zaščito, ampak tudi s kulturnimi, športnimi in drugimi dejavnostmi, ki bogatijo naše življenje in mu dajejo smisel. Tako smo v PGD Gerečja vas tudi letos organizirali tradicionalni gasilski izlet. Največja teža organizacije je spet padla na rame članu društva Francu Kaisersbergerju, ki je svoje delo opravil z odliko. Tako se nas je v soboto, 23. avgusta 2003 zjutraj ob 7.00 zbralo lepo število gasilcev in drugih vaščanov Gerečje vasi in Kungote. Na začetku sicer zelo lepega in sončnega dneva se je pojavil majhen zaplet, saj je avtobusni prevoznik malce zamudil. Toda stvar se je hitro uredila in z avtobusom in gasilskim kombijem smo se odpravili na pot. Le-ta nas je peljala skozi Maribor proti Koroški, kjer je bil v Muti naš končni cilj in kjer je bil pripravljen prostor za druženje ob hrani in pijači. Najprej smo se ustavili v Selnici ob Dravi in si ogledali proizvodno podjetje za predelavo ovčje volne. Gre za podjetje SOVEN, ki ima celotno predelavo ekološke in naravne ovčje volne od zajema surovin za predelavo (gre za izključno slovensko volno), mikanja, predenja volne in na koncu vele- in maloprodaje proizvodov. Izvedeli smo tudi, da podjetje predela letno od 50-60% vse pridelane slovenske volne. Pot smo nadaljevali do Ostrega vrha, kjer smo najprej malicali, nato pa si ogledali znamenito cerkev sv. Duha na Ostrem vrhu, ki spada v istoimensko župnijo. Tukaj v bližini mejnega prehoda, kjer je spomin- sko obeležje NOB, se nahaja tudi t.i. pot sv. Duha in blizu nje smučišče. Pogled na okoliške hribe, sosednjo državo Avstrijo in vrh Pece pa je tudi čudovit. Pogledali smo si cerkev, zmolili in skupaj z pevskim zborom zapeli nekaj primernih pesmi. Naslednja naša postojanka je bila turistična vasica Javnik, kjer je sedež podjetja Dravski splavarji Sarman. Uganili ste, šli smo na splav. No ja, seveda smo si najprej ogledali čisto pravi splavarski muzej z voščenimi lutkami in splavarskimi pripomočki, slikami ... Kasneje smo šli na splav, s katerim smo se peljali skoraj vse do Ožbolta. Splavarjenje se je pričelo s sprejemom v pristanu, kjer so nas na splav s kruhom, soljo in aperitivom sprejele “flo-sarske frajle”, ki so nas kasneje tudi stregle. Čakala nas je prijetna domača glasba, ki ji je naš harmonika! pritegnil, doživeli pa smo tudi nagovor »kormoniša« - kapitana splava. Sledil je zanimiv program s tipično flosarsko malico (golaž, žganci in domač ržen kruh), flosarska kava iz odprtega ognjišča ter za nas najzanimivejši del - predstavitev tradicionalnega splavarskega krsta s sprejemom nadloge - novinca v splavarski ceh. Nadloga je postal glavni organizator izleta Kaisersberger Franc, ki se je tako priključil ostalim članom splavarskega ceha (Natalija Verboten, Borut Pahor ...). Seveda je moral za ta sprejem opraviti še zdravstveni preizkus. Vse skupaj je poželo ogromno smeha, flosarski krst pa je samo zaokrožil nepozabno doživetje. Program, iz katerega smo na zabaven način izvedeli vse o splavarstvu in življenju nekoč v Dravski dolini, je bil zelo zanimiv in pester, tako da je dve uri in pol druženja s dravskimi splavarji minilo skoraj prehitro. Pot smo nadaljevali do Mute, kjer nas je čakal še popoldanski piknik. Druženje je trajalo v pozne večerne ure, tako da smo se nasmejani, utrujeni in zadovoljni okoli 23. ure vrnili v Gerečjo vas. Člani PGD Gerečja vas se udeležencem izleta lepo zahvaljujemo za družbo in udeležbo. Že sedaj pa vabimo vse, da se nam naslednje leto spet pridružijo. Sebastijan Pungračič Novi splavar prejema veslo HAJDINČAN oktober 2003 NA OBISKU PRI DRAŽENSKIH GOJITELJIH MALIH ŽIVALI Prevzela jih je ljubezen do ljubkih bitij X TDruštvu gojiteljev malih živali Ptuj, V kjer številni člani nizajo odlične rezultate na tekmovanjih, srečamo tudi vse več gojiteljev iz občine Hajdina. Največ jih je iz Dražencev, med njimi tudi Vili in Martin Štrafela ter še nekateri, pa predsednik društva Anton Lesjak ml., ki ima doma kar majhen živalski vrt in pisano druščino malih živali. Z njim, z njegovo družino in še nekaterimi sem se srečala sredi oktobra in nastalo je kar nekaj zanimivih fotografij malih živali. IVAN BRLEK MED NAJBOLJŠIMI KUNC JERE JCI V SLOVENIJI Pri Prlekovih v Lancovi vasi pri Ptuju (naselje naj bi se kmalu priključilo Dra-žencem) že vrsto let skrbijo za številčno živalsko družino. Največ imajo kuncev, tudi do 80, pravi oče Ivan, ki pove, da sta njegovi pasmi tirinški kunec in ožgani kunec v dveh barvah. Poleg kuncev skrbi še za številčno druščino golobov pasme madžarski domači v več barvah in staronemški modri. Ivan Brlek je na vprašanje, koliko časa je že med gojitelji, dobro premislil, potem pa povedal, da že kar blizu 25 let, da pa je v tem času bil tudi blagajnik in predsednik društva, še posebej v ponos pa so mu vsi pokali, priznanja in plakete, ki jih je s svojimi malimi živalmi prinesel z različnih tekmovanj. Pohvali se lahko z evropsko medaljo, ta mu je najdragocenejša, kajti kar trikrat je bil proglašen za najboljšega kunčjerejca v Sloveniji. ANTON KAUČEVIČ RAD POKAŽE SVOJE ZVESTE PISMONOŠE Ivan Brlek je predan svojim kuncem, ki se jim posveča z veliko ljubezni. Prevzeli so ga že pred mnogimi leti, ko je še Anton delal v Nemčiji in od tam si je domov v Dražence tudi prinesel prve golobe pismonoše. V Nemčiji se je udeležil nekaj tekmovanj in nanizal prve uspehe, potem pa so se ti kar vrstili in zdaj je že omara kar pretesna za vse pokale, plakete, medalje in priznanja, ki jih je za uspehe prejel na tekmovanjih. V golobnjaku ima danes okrog 120 golobov pasme pismonoša in težko si je predstavljati, koliko dela sploh ima gojitelj s temi golobi takole iz dneva v dan, ko jih je treba nahraniti, pregledati, če so zdravi in se jim posvetiti, ko se za to le ponudi priložnost. Golobe smo zmotili pri hranjenju, kjer so bili prav »požrešni«. mesto v vseh možnih kategorijah. DUŠAN ČERNENŠEK SIJE IZBRAL PTICE Obratokrilni golšar, staro holandski letalec in staro nemški galebček so pasme ptičev, ki jih najdete pri Dušanu Černenšku v Dra-žencih. Doma imajo tudi kokoši prav posebnih pasem, pri hiši pa še veliko drugih malih živali, za katere pa skrbi cela družina. Tudi tekmovanja so sestavni del tega, pove Kaučevič, ki potem razloži, da je vsako leto 11 prog, tekmovanje traja od maja do julija, od prve do zadnje proge pa je od 180 do 540 kilometrov zračne linije. Proge si sledijo preko Madžarske, pa vse tja do meje z Ukrajino, golob leti v povprečju 90 km/h, pove naš sogovornik in doda, da se pismonoša vedno vrača, kam drugam kot domov, kjer zanj lepo skrbijo, ni pa to tisti pismonoša, ki bi po zraku prenašal pošto, kot nekateri prvi trenutek pomislijo. Med pokali izstopa tisti iz leta 1993, ko je Anton Kaučevič osvojil prvo Dušanov ponos so ptiči posebnih pasem, ki na tekmovanjih dobivajo odlične ocene. oktober 2003 HAJDINČAN PISANE PAPIGE PRI BOJANU KUREŽU O priljubljenosti ptičev, še posebej papig, ni potrebno pisati, posebej pa se je nanje že pred leti navezal tudi Bojan Kurež. V sobici, urejeni posebej za ptice, boste srečali papige pisanih barv in različnih pasem. Vsaka je lepa, težko bi izbrali najlepšo, pove naš sogovornik, ki je tudi član društva za vzgojo in varstvo ptic Ptuj. PAVJI GOLOBI SO PONOS ANTONA LESJAKA ML. Pri predsedniku ptujskega društva gojiteljev malih živali boste našli celo vrsto malih živali; največ je pavjih golobov, s katerimi Anton dosega zavidanja vredne uvrstitve na tekmovanjih. Pri hiši imajo tudi pasemske kokoši, golobe pismonoše in santinette, hčerka Tina pa je skrbna gojiteljica kokoši pasme vviandota in mini rac mandarinke. Male živali jim polepšajo marsikateri dan, pove Anton, kije gojiteljstvu predan z vsem srcem, med gojitelji pa spoštovan in priljubljen. Tina ima rada kokoši, petelin, ki ga drži v rokah, pa ... Race mandarinke smo srečali v majhnem ribniku. Papige pri Bojanu Kurežu POVABILO NA MEDNARODNO RAZSTAVO MALIH ŽIVALI Društvo gojiteljev malih živali Ptuj bo od 21. do 23. novembra v športni dvorani Mladika na Ptuju pripravilo že tradicionalno mednarodno razstavo malih pasemskih živali. Sodelovali bodo gojitelji s 350 golobi, blizu 120 kokoši in okrasno perutnino, 100 kuncev. Antonov pavji golob je pravi lepotec, ko raztegne peruti. PRI SOSEDOVIH IMAJO ZLATE, RDEČE, RUMENE IN DIAMANTNE FAZANE Antonov brat Drago Lesjak je sosed in uspešen gojitelj fazanov, prav rad pa pokaže še svoje kokoši pasme pritlikava kokin-kina. S fazani je Drago uspešen tudi na tekmovanjih, kjer nikoli ne ostanejo neopaženi. Gojitelje obiskala: Tatjana Mohorko Fotografije: Drago Lesjak je tudi gojitelj pritlikavih kokinkin. Tatjana Mohorko HAJDINČAN oktober 2003 UPORABA ZELIŠČ IN ZDRAVILNIH RASTLIN - NOVA RUBIKA V HAJDINČANU Najboljša je domača lekarna ^Zadnje čase se pogosto omenja £anačelo »nazaj k naravi«, ki ljudi vabi k uporabi zelišč, zdravilnih rastlin in vseh stvari, ki nam jih v največji meri ponuja prav mati narava. V časih naših babic so se ljudje množično zatekali k naravnim zeliščem in rastlinam. Zanimalo me je, kako je s tem danes, in povprašala sem naključno izbrane vaščane. JOŽICA KOROŠAK: »Na vrtu imam timijan, drobnjak, celer, ki jih uporabljam predvsem za juhe. Ob prehladih pa za čaje uporabljam žajbelj, meliso in meto. Zasadim pa tudi sivko, ki je proti moljem.« JOŽICA EMERŠIČ: »Zaenkrat uporabljam kamilico, ki jo nabiram le v Halozah, kjer travniki niso gnojeni.« MARIJA BRATUŠEK: » Uporabljam žajbelj za boleče grlo in za izpiranje vnetih dlesni, drugače pa imamo tudi drobnjak, ki ga dajem v kumarično omako, posušenega pa tudi v druge juhe.« MARJETA ČERNENŠEK: »Doma uporabljamo drobnjak za juhe, velikokrat pa si pomagamo z netreskom ali po domače uhljekom pri vnetju ušes.« ANTON LESJAK: »Uporabljam veliko različnih zdravilnih rastlin, ki jih sam nabiram in sušim. Rman uporabljam kot čaj, ki lajša astmatične napade, želodčne krče. Njivsko preslico ravno tako kot čaj -lajša bolezni pljuč in bronhitis. Pekoča kopriva kot poparek čisti kri, pomaga pri obolelih sečilih, preprečuje nastajanje ledvičnih kamnov. Meliso uporabljam za čaj, je pa tudi dobra dišavnica kot dodatek k jedem, bezeg ravno tako kot čaj proti prehladu, naberem pa tudi regratove cvetove in pripravljam regratov med.« MARICA OSENJAK: »Doma imamo timijan in majaron, oboje se uporablja za prežgano juho, kisle juhe, majaron pa dodajamo h klobasam. Pripravljam pa odličen pripravek iz žajblja, ki lajša bolečine v grlu, in sicer 100 lističev žajblja in 20 dag sladkorja prelijem z litrom domačega žganja, pustim 2-3 dni na soncu, da se sladkor razpusti in nato se lahko uporablja.« MARIJA MALEK: »Na dvorišču raste mogočna lipa, ki jo v razcvetu naberem in posušim, saj je odlična za čaj proti prehladu, v vrtu imam tudi meliso in meto, ki ju uporabljam ravno tako za čaj. Vinska rutica je odličen čaj proti kislini, naberem pa tudi bezeg za čaj. Zelo uporabna je tudi črna redkev, v katero na vrhu izdolbeš luknjo, vanjo usipaš sladkor in nato piješ sok, ki ga redkev spusti - je odličen za izkašljevanje. Uporabljam pa tudi šetraj proti moljem.« IVANKA KOKOVNIK: »Doma imam šetraj, ki ga uporabljam proti moljem, za čaj, dodatek k juham, ko pa je še čisto zelen in še ne cveti, ga dodajam k poticam. Na vrtu imam tudi timijan, bezeg, lipo in ognjič - vse pa sušim in uporabim za čaj. Zelo dobre so tudi suhe borovnice proti driski.« TEREZIJA GOLOB: »Na vrtu imam ogromno različnih zelišč in zdravilnih rastlin. Za čaj proti želodčnim težavam in živčnosti uporabljam meto in meliso, proti prehladu je dobra kombinacija lipe in kamilic, pekočo koprivo nabiram za čaj, ki čisti kri, timijan uporabljam za različne jedi, predvsem juhe, ravno tako luštrek, drobnjak za juhe in dodatek k solatam, šetraj k mastnim juham, saj razkraja maščobo, žajbelj za čaj, pa tudi za mastne juhe, ker ravno tako razkraja maščobe, materina dušica je dobra v čaj proti kašlju, cvetovi akacije in regratovi cvetovi so odlični čajni pripravek, saj čisti kri, ozkolistni trpotec je primeren za čaj za izkašljevanje, širokoli-stnega pa položiš svežega na rane, janež in kumino uporabljam za juhe in tudi za čaj, pehtran uporabljam za potico, pušpan in njivska preslica delujeta kot odvajalo, posušeni stroki fižole (brez ploda) pa se uporablja kot prevretek in je proti sladkorni bolezni.« IRENA SEREC: »V zelenjavnem vrtu sem pustila prostor, ki ga imenujemo kar zeliščni kotiček. Tam raste bazilika, ki jo dodajam k različnim mesnim jedem, k rižotam, testeninam in k solatam. Če jo sadimo k paradižniku, izboljša njegovo aromo, koperc uporabljam pri vlaganju živil, predvsem kumaric, za pripravo omak in sirnih namazov, drobnjak uporabljam za juhe, žajbelj je skupaj z karameliziranim mlekom dober za izkašljevanje, ognjič kot poparek proti prehladu, je pa tudi telesno razkužilo, meliso, bezeg in lipo pa uporabljam za čaj posebej v času prehladov.« Verjetno je vsak izmed vas našel vsaj eno zdravilno rastlino ali zelišče, ki raste v vašem vrtu. Zelo veseli bi bili, če bi kdo izmed vas našel kakšen star recept vaših babic ali prababic, ki so zelišča znale pripraviti še na kakšen drug način. Recept lahko delite z nam tako, da ga pošljete v uredništvo in z veseljem ga bomo objavili. Saška Serec Zeliščni lonec ... Foto: TM oktober 2003 HAJDINČAN Vrnimo se k naravi Sporočila o zdravilnih močeh rastlin segajo daleč v preteklost človeštva. Začetki preprostega ljudskega zdravilstva se kažejo v bajkah, pripovedkah in pravljicah, v katerih so omenjene zdravilne rastline. Tako se je pričelo zdravljenje skoraj pri vseh narodih in ko je človek izumil pisavo, so nastali prvi zapisi o čudovitem kraljestvu narave. Ker verjetno ni posameznika, ki se v tem času ne bi ubadal s tegobami prehlada in gripe, smo se v uredništvu odločili, da vam v vsaki številki našega občinskega glasila opišemo zdravilne rastline, ki so aktualne za ta čas. LIPA (lat. Tilia) Lipa je zdravilno drevo, ki zraste do 30 metrov visoko in dočaka več sto let. Peclji so rumeno-zeleni, zrasli skupaj z dišečimi cvetovi, ki vsebujejo medičino. Lipa cveti v drugi polovici junija. Najpogosteje uporabljamo cvetje, ki ga nabiramo v času cvetenja. Cvetje posušimo in iz njega kuhamo čaj. Učinkuje proti krčem, pospešuje potenje. Pri lipovem čaju je potrebno vedeti, da ga ne smemo uživati v nedogled. Čeprav čisti kri in učinkuje poživljajoče, lahko vpliva na slabše delovanje srca. Zato je lipov čaj priporočljivo mešati z drugimi zdravilnimi rastlinami, kot so bezeg in kamilice. KAMILICA (lat. Matricaria chamomilla) Kamilica je enoletnica, zraste do 50 cm visoko in je močno razraščena. Cvetni koški imajo bele obrobne cvetove, ki se ponoči in ob dežju povesijo. Sredina cveta je rumena. Vonj kamilice je zelo značilen, dišaven in eteričen, prav tak j e tudi okus, le nekoliko grenak. Kamilico najdemo med žitom ali na deteljiščih. Najbolj SDS Občankam in občanom občine Hajdina iskreno čestitamo ob 5. občinskem prazniku Izvršilni odbor SDS zdravilna je kamilica, ki jo naberemo na njivi, saj vsebuje največ kamiličnega olja. Z razširjenim gnojenjem žitno kamilico iz dneva v dan bolj izpodrivamo. Pri kamilici nabiramo samo cvetne koške, in sicer le v sončnih dneh. Ob vlažnem in meglenem vremenu imajo manj olja. Sušiti jih moramo v senci, razgrnjene v tanki plasti. Ravno tako jih hranimo na suhem, ker rade vsrkavajo vlago in pričnejo plesneti. Kamilico uporabljamo skorajda pri vseh tegobah in boleznih. Tople obkladke s kamiličnim čajem in kopeli priporočajo pri vseh ranah, oteklinah, čirih. Se tako hud zobobol pojenja, če v ustih držimo topel kamilični čaj. Kamilični čaj blaži in umirja, zelo je priporočljiv pri težavah z želodcem. V času prehlada in gripe vam jo priporočam! Saška Serec V hvaležen spomin UMRLI OD 01. 07. 2003 - Aleksander GAŠLJEVIČ, Slovenja vas 35, roj. 7. 1. 1961, umrl 13. 08. 2003 - Angela ZUPANIČ, Sp. Hajdina 51, roj 3. 5. 1928, umrla 1. 9. 2003 - Jožef ŠEGULA, Draženci 40, roj. 26. 3. 1927, umrl 2. 9. 2003 - Kristina KODRIČ, Draženci 13, roj. 27. 6. 1937, umrla 10. 9. 2003 - Anton KAJIČ, Zg. Hajdina 104, roj. 15. 5. 1910, umrl 12. 9. 2003 - Ema PLETERŠEK, Slovenja vas 38, roj. 19. 6. 1928, umrla 27. 9. 2003 - Genovefa KOSAR, Zg. Hajdina 4, roj 29. 12. 1930, umrla 4. 10. 2003 HAJDINČAN oktober 2003 Vsem, ki ste si vsaj malo domači z brskanjem po internetu ' I 'isti, ki imate mlajše otroke, sploh 1 fante, veste, kako hitri so vaši mali nadebudneži pri računalniških igricah, pri pošiljanju sms-jev, nekateri osnovnošolci celo že oblikujejo svoje lastne spletne strani in postajajo iz dneva v dan boljši poznavalci »elektronske kulture«, ki se je z neverjetno hitrostjo razširila domala po vsem svetu. Skoraj ni več mladostnika, ki ne bi imel svojega elektronskega naslova - zakaj bi pisal pismo, lepil znamke in ga nosil na pošto, če preprosto natipkaš elektronsko sporočilo, ki ga lahko skorajda isti trenutek prebere tvoj prijatelj z drugega konca sveta? Nekoliko starejši se z računalniki bolj kot kaj drugega spogledujejo, nekateri se spustijo malo globlje, v pravcato razmerje, precej pa jih nima sploh nobenega odnosa z njimi. Zakaj - ker je novo, drago, nepotrebno, celo strašljivo?! Tako kot odvisnost od interneta ni priporočljiva nič bolj kot katerakoli druga odvisnost, pa seveda ni ravno spoštljivo kar vsevprek kritizirati računalnikov kot znanilcev nove dobe. Ostanimo torej pri tem, da nam računalnik ter internet lahko v mnogočem precej olajšata naše delo in ga celo izboljšata. Ne glede na to, kako domači ste s tipkanjem, urejanjem besedil in brskanjem po internetnih straneh, bi Vas radi prijazno povabili, da si na naslovu: www.hajdina.si ogledate spletno stran Občine Hajdina. Našli boste predstavitev naše občine, občinske uprave in občinskih veljakov, opis vasi, znamenitosti, kot so mitreji, kapelice in Cerkev sv. Martina, informacije o društvih, praktične povezave do drugih zanimivosti. Poleg projektov, ki jih izvaja občina ter prireditev, ki so postale stalnica pri nas, lahko obiščete pred kratkim oblikovani forum. V okviru foruma lahko poklepetate o skorajda vsem, kaj pokomentirate, pohvalite, tudi pokritizirate. Vabljeni ste, da odprete novo, čisto svojo temo za pogovor, diskusijo z drugimi. Trudimo se tudi, da sproti objavljamo dogodke, ki se vrstijo v naši občini, vse od najrazličnejših piknikov, izletov, koncertov, tekmovanj ipd. Če želite, lahko pošljete informacije o dogodku na naslov uprava@hajdina.si, pri čemer je pomembno, da to storite pravočasno. Objava dogodka je seveda brezplačna in zaželena, saj boste tako lahko »oglaševali« preko več medijev. Saj poznate tisto »več ust, več ve«. Če želite, lahko oddate tudi članek za objavo v Hajdinčanu. Oddan članek ne pomeni avtomatske objave, o tem odloča uredniški odbor. Prav tako vabimo vse, ki že imate oblikovano svojo spletno stran in ste naš občan, predstavljate naše društvo ali imate v občini določeno storitveno dejavnost, da nam pošljete Vaš naslov, saj bomo tako lahko objavili povezavo do njega. Obenem vabimo vsa tista društva, ki na spletni strani še niso predstavljena, da se odzovejo povabilu in napišejo nekaj o sebi. Letos poleti smo na spletni strani začeli s ciklusom fotografij vsakodnevnega dogajanja v naši občini in mu nadeli naslov »poletni utrinki«. Kmalu bodo sledili tudi jesenski utrinki. Vabimo Vas, da pošljete kakšno jeseni posneto fotografijo iz naše občine, ji dodate komentar, če želite, in jo pošljete na naš naslov. Z veseljem jo bomo objavili. Za najbolj ustvarjalno, zanimivo in posebno fotografijo ter komentar boste lahko v dvoje večerjali v eni izmed gostiln v naši občini. Nagrade bomo podelili v vsakem letnem času. Jeseni za jesenski utrinek, pozimi za zimskega itn. Radi bi se zahvalili vsem tistim, ki ste že izbrskali naslov naše spletne strani in jo tudi redno obiskujete ter seveda bogatite s svojimi prispevki. Kar tako naprej! V naše vrste pa še enkrat vabimo tudi vse Vas, ki nas doslej še niste opazili. Želimo Vam toplo, prijetno in čim plodnejšo jesen! S pozdravi, Anja Simonič in Kristijan Cafuta ~~ -g« • £ J[ J., 'k *t:3________________________ .........................................' .... z} fig, trte e/ pozdravljeni-a) webmaster tvoj zadnji oblik 19 oktober 1003 ob 23:54.___ gag*«) ranagn nanesi o '«™ O**«*« zednu Objeva OUtoaHajdbutaoeMce m 1 » ”*“SK22B st ,’Stt**!** > « m problemioka v oberi n otoki, tl ni povezani s potUo ■ 3 "‘"SSKSS8 ■ Intim« < niti obbre kako le dostopimo m kito bomo (lahko) dostopali do interneta v pnhodnosb v niti ■ • “•“SSSSKSi SBSKtiSmr- 1 "•“'fflltSB - SB«waa?a,r.rm. 1 •» ""3SK5SB m 1 3» W oktober 2003 ob 20:« m 3 12 30 september 2003 ob 21:13 objavil »--iimasterU m 1 7 13 oktober 2003 ob 01:S0 objavi mrfREUD CJ - Jejmo b< kutam.. 18 avgust 2003 Ob 16:34 objavi administrator H 19 september 2003 ob 20:13 oktober 2003 HAJDINČAN Analiza tal je osnova ekonomičnega poljedelstva OZNAKA Preskrbljenost s P205 Preskrbljenost s K20 Stanje v mg/lOOg tal v mg/ lOOg tal preskrbljenosti A do 6 do 10 siromašno B 6-12 10-19 srednje preskrbljeno C 13-25 20-30 dobro(cilj dosežen) D 26-40 31-40 čezmerno E nad 40 nad 40 ekstremno TD astline potrebujejo za svoj razvoj lAposarnezne elemente, brez katerih ni rasti, ob pomanjkanju le teh pa je rast slabša, rastline so bolj občutljive, pridelki pa manjši. V ta namen rastlinam dodajamo posamezne elemente, ki jih v tleh primanjkuje, z organskimi ali mineralnimi gnojili. V naših tleh so po večini to dušik, fosfor, kalij, kalcij, včasih pa tudi žveplo, magnezij, bor ali drugo. Včasih je razlog za manjšo rodovitnost tudi v pomanjkanju humusa ali pa so tla prekisla. Ne samo premalo tudi preveč posameznega hranila v tleh nam lahko zmanjšuje pridelke na kulturnih rastlinah. Pravilno in skladno gnojenje je ključnega pomena za visoke in kakovostne pridelke. Zaradi ekonomskih in ekoloških razlogov je smotrno narediti analizo tal na posamezna hranila. Na ta način bomo poljščinam gnojili z odmerki, ki bodo primerni za visoke pridelke z nižjimi stroški, ob tem pa varovali okolje in obdržali tla v enaki ali celo boljši rodovitnosti. Pri primerni založenosti tal lahko za nekaj let gnojenje z mineralnimi gnojili predvsem z NPK tudi izpustimo brez nevarnosti, da se zmanjša pridelek. Veliko je tudi primerov, ko so nekatera hranila zaradi presežkov drugih elementov blokirana in jih kljub temu, da jih je v tleh dovolj, rastline ne morejo črpati. Tak primer je pomanjkanje fosforja zaradi kislih tal. Znano je namreč, da je pri vrednosti PH tal 5 rastlinam dos- topnega le 23% fosforja, pri PH 6.5 pa kar 92%. Sele na osnovi analize si lahko sami ali s pomočjo svetovalca natančno izračunamo potrebo po posameznih hranilih in na osnovi tega prilagodimo gnojenje na parceli za naslednjih 4 do 5 let. Obrazložitev analize : 1. Optimalna reakcija tal - za ilovnato peščena tla je 5.8 do 6,2 2. Založenost s fosforjem in kalijem. Kot je razvidno iz tabele, je zaželena založenost tal s hranili pod oznako C, v tem primeru dodajamo z organskimi ali mineralnimi gnojili samo toliko posameznega elementa, kolikor ga s pričakovanim pridelkom odnesemo iz njive. Na osnovi ugotovljenih vrednosti za posamezna hranila lahko natančno izračunamo koliko, ga je potrebno dodati za vsako kulturo ali povprečen kolobar. V izračunu upoštevamo organska gnojila, gnoj, gnojevko, kompost ter morebitno razliko pokrijemo z mineralnimi gnojili. Kako odvzamemo vzorec: Pomembno je, da vzamemo vzorec na čimveč mestih na parceli. Najbolje je, da gremo po celotni parceli cik cak in vzamemo vzorec z lopato na 20 mestih do globine oranja. Na njivah je to do 25 cm globoko, na travnikih in pašnikih pa le 7cm. Vzorec lahko vzamemo z lopato v vedro, kjer potem zemljo premešamo in damo v analizo 0,25kg do 0,5 kg zemlje. Vzorec pa lahko do iste globine vzamemo tudi s posebno sondo, ki jo dobite pri svojem kmetijskem svetovalcu. Cena analize na Kmetijsko gozdarskem zavodu na Ptuju je 4.215 SIT, v občini Hajdina pa sofinanciramo analiziranje tal do 70% stroška analize. Povrnitev stroškov uveljavljate z računom do 14. novembra na sedežu Občine. Analiza tal je osnova za umno kmetovanje, strošek le te pa je v primerjavi z učinkom zaradi strokovnega gnojenja zanemarljiv. Kmetijska svetovalna služba Ptuj: Ivan Brodnjak, ing.agr. DRUŽINA ZUPANIČ ODPRLA CVETLIČARNO V TURNIŠČU Cvetje za vsako priložnost Na Zagrebški cesti 7 v Turnišču pri Ptuju je družina Zupanič iz Sp. Hajdine v začetku oktobra odprla vrata nove cvetličarne Mojca - ime je dobila po hčerki Mojci, ki je tudi lastnica cvetličarne. Otvoritvene slovesnosti se je udeležilo veliko ljudi, zbrane pa je najprej pozdravil Danilo Zupanič, ki je tudi simbolično prerezal trak pred vhodom v cvetlični prostor. Slavnostni nagovor ob odprtju je imel hajdinski Martin Turk, ki je predstavil družino Zupanič iz Sp. Hajdine, še posebej pa njihove uspehe v vrtnarstvu. Pri Zupaničevih na Hajdini se z vzgojo cvetlic ukvarja že tretja generacija, pri svojem delu pa vsi izučeni vrtnarji sledijo predvsem modnim trendom pri izbiri novih sort cvetlic, saj želijo kar najbolj ustreči željam kupcev, ki pa jih je iz leta v leto več. Ponudbo so v svoji dejavnosti z odprtjem cvetličarne zdaj še samo obogatili, v prijetno urejeni cvetličarni Mojca pa kupcem ponujajo bogato in raznovrstno izbiro rezanega cvetja, lončnic, spominkov in sveč, v ponudbi imajo še cvetje iz lastnih rastlinjakov in še kaj vam bodo ponudili, če jih boste le obiskali v Turnišču. TM Simbolično je vrvico pred vhodom v cvetličarno prerezal Mojčin oče Danilo. Foto: TM UGANI - ZADENI Na vrtu našega občana iz Zg. Hajdine je letos zopet bogato obrodil paradižnik, ki je bil izreden tako po teži in kvaliteti. V želji, da obudimo oz. spoznamo vašo sposobnost določitve teže paradižnika na fotografiji, smo se v uredniškem odboru odločili za novo rubriko »UGANI! - ZADENI!«, ki bo vsebovala nagradno vprašanje in nagrado. 1. Nagradno vprašanje: Koliko je tehtal prvi oz. drugi paradižnik? 2. Nagrade: Občani, ki bodo zadeli oziroma se najbolj približali teži obeh paradižnikov skupaj, bodo prejeli knjižne nagrade. Pa veliko uspeha! Imena najbolj uspešnih občanov bodo objavljena v naslednji številki Hajdinčana. Uredniški odbor UGANI - ZADENI IME IN PRIIMEK:__________ ULICA IN HIŠNA ŠTEVILKA:_ POŠTA IN KRAJ:___________ DAVČNA ŠTEVILKA:_________ PODPIS: Izrezane kupone pošiljajte samo na dopisnicah na naslov: Hajdinčan, Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina 0Mta GRADBENI MATERIAL, V KMETIJSKI REPROMATERIAL (\ (zaščitna sredstva, umetna gnojila, Gerečja vas 36,2288 Hajdina Semena, krmila) ZASTOPSTVO 110 LET TRADICIJE V EVROPI POMLAD KMETIJSKA TRGOVINA in GRADBENI MATERIAL PRODAJALNA: 02 799 0100, VELEPRODAJA: 02 799 0102 Vsem občankam in občanom občine Hajdina iskreno čestitamo ob 5. občinskem prazniku. VRTNARSTVO POŽAR Lancova vas 60, 2284 Videm pri Ptuju telefon 02/ 761 06 10 ALI ŽE VESTE, KOMU BOSTE ZAUPALI SVOJO VARNOST NA HAJDINI? Pri Zavarovalnici Triglav vam želimo olajšati odločitev. Za sklenitev zavarovanja oseb in premoženja se lahko obrnete na zavarovalno zastopnico iz vašega okolja. Skupaj boste izbrali najprimernejšo obliko zavarovanja, ki vam bo zagotavljala varnost. KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST | triglav Prometna ureditev ob dnevu mrtvih PROMETNA UREDITEV OB DNEVU MRTVIH ■ VEŽICA □ POKOPALIŠČE □ STOJNICE □ PARKIRIŠČE (7 □ ENOSMERNI PROMET □ DVOSMERNI PROMET Obiskovalce pokopališča obveščamo, da bo prometna ureditev v okolici pokopališča Hajdina dne 1. novembra 2003 urejena po prikazanem prometnem režimu. Glede na zadostno število parkirnih mest upamo, da bo promet potekal nemoteno. Občinska uprava e A ^ ZG. HAJDINA □ 0 O