Raznoferosti. Prva naprava za nmetni dež. Zavod za umetni dež v Leningradu je sesta-i vil prvo aparaturo na svetu, iki more povzročiti umeten dež. Aparat je elek-< tricni stroj, ki deluje pod napetostjo 75.000 voltov. Prvi poskusi so se prav. dobro obnesli in že grade novo mnogo večjo napravo za napetost 200.000 voltov, katero bodo preizkušali na visoki šoli za gozdrastvo. Postavili jo bodo v. visok stolp in delali umeten dež. Pont du gard v nevarnosii. Med NU mesom in Avignonom v južni Franciji se dvigajo ponosni ostanki ene najlepših. rimskih zgradb: ostanki slavnega vodovoda, ki ga je dal zgraditi rimski cesar Avgust iz obsekanega kamna brez vsake vezilne snovi, ometa ali' apna. Vendar je vodovod brez posebne škode prenesel vplive stoletij posebno nad sotesko roke Gard, nad katero se boči kakor trinadstropen most. Spodnje nadstropje ima šest lokov, srednje 11, najvišje pa 36. Pred daljšim časom so začeli most uporabljati res kot most iri težki tovorrjj vozovi drdrajo neprestano preko njega ter ga stresajo do temelja. Zgradba, ki ni bila temu na-. menjena,''začenja kazati sedaj očitne znake razpada. Že se ločujejo posamezni kvadri od nje in padajo v sotesko, inženjerji pa so izjavili, da ne bo dolgo trajalo in se bo vse skupaj zrušilo. To bi bila velika umetmška in zgodovinska izguba, zato se sliši čedalje več glasov, da bi uporabo mosta oblasti — prepovedale. Strahovito breme. V neki hiši na Vogelweiderstrasse v Salzburgu sta živela osamljeno zakonca Ostervvarsch nigg, ki nista občevala niti s sosedi. Mož, bivši uslužbenec državnih železnic, je bil vpokojenec. Njegova žena je bila že več mesecev hroma in priklenjena na bolniško posteljo. Te dni je pa možu naenkrat postalo slabo in v hipu, ko se je sklanjal nad ženino posteljo, ga je zadela kap, tako da je padel z vso težo svojega telesa na hromo ženo. Moževo truplo je ležalo ves dan kot strahotno breme na nesrečni žen!, ki' se ni mogla ganiti, niti poklicati na pomoč tako glasno, da bi jo slišali sosedje. Še le pozno zvečer, tko je zavladala v hiši grobna tišina, so sosedje zaslišali njeno stokanje. Poklicali so rešilno postajo, ki je prepeljala truplo v mrtvašnico, vso izmučeno in od groze drhtečo ženo pa v bolnico. Opičji samomor. Mottershead, ravnatelj zoologičnega vrta v angleškem mestu Chesterju, pripoveduje naslednje: Med svojim dolgirh opazovanjem živali nisem Se nikoli doživel, da bi kajkšna žival izvršila namenoma samo mor. Ena izmed naših opic pa je morala nekaj takšnega storiti. Gledalci sq se spočetka zabavali, iko so jo gledali, kako je odgriznila 2 m dolg kos od vrvi, ki je visela v kletki. Vrv je prinesla nato k neikemu drevesu v kletki in jo piitrdila k veji. Nato je napravila malo zanjko, ki si jo je z veliko hladnoIkrvnostjo položila okoli vratu. Potem je splezala tako visoko, kolikor ji je vrv dopuščala in Je skočila z vso silo z drevesa. Smrt je nastopila takoj. — Mottersbead ne ve povedati vzrokov te živalske žaloigre. Vsekakor je dal strogo nadzirati ostale opice, da bi ne začele posnemati te igre«. Žaloigra mojstrskega strelca. V Batsi pri Bratislavi je sedela pri omizju večja lovska družba. Mlinar Ladislav 'Aujecki, ki je imel sreco, da je tisti dan ustrelil srnjaka in je slovel med lovskimi tovariši za prvovrstnega strelca, je stavil, da bo odstrelil gorečo cigaro iz ust tistega, Id se mu v ta namen nastavi. Potegnil je samokres, ampak tako nesrečno, da se je petelin sprožil pri prijemu orožja v njegovi roki ter je krogla smrtno zadela njegovo svakinjo, ki je sedela na drugi strani mize. Aujecega je to tako potrlo, da je zbežal v gozd in se ustrelil v glavo. Tihi topovi. Pred kratkim so delali v Italiji poskuse z novimi, skoraj neslišnimi topovi. Italijanska inženjerja de Luce in Guerra sta napravila poseben izum, ki omogoča, da se pri topu, ki strelja, ne vidi dim in skoi^aj ne sliši pok. Poskusno streljanje je bilo v Ansaldo — ladjedelnici v Puzzuoli v Italiji. Pri streljanju so bili navzoči vojaški in tehniški strokovnjaki. Prve poskusne strele so oddali s 75milmeterskim topom. Pri teh topovih nastane pri strelih navadno močan oblak dima. Sedaj pa se je pokazala le ozka beli meglica, ki je po nekaj sekundah izginila. Sicer silni pok topa se je zmanjšal na čuden šum, lu je bil podoben močnemu udarcu s kladivcm. Ta pok se je čul komaj nekaj sto metrov daleč in ribici, Hd so bili 300 metrov proč bd obrežja, niti najmanj niso slišali. da bi fcedo streljal. Uspeli poskusnega streljanja je bil tako velik, da so strokovnjaki navdušeno ploskali izumiteljema in ju celo objemali. Prav taki uspehi so se kasneje pokazali tudi pri topovih z večjim ikalibrom. Kolikor je znano, je naprava, ki duši pok in dim, prenosna in se more pritrditi na vsak top. Pojasnjena zagonetka glede obersta raziskovalca. Že v našem listu smo večkrat omenjali angleškega oberstaraziskovalca, iki je izginil v notrajnosti brazilijanske divjine in je po trditvah duhovnika Letgersa mrtev. Omenjeni svečenik zagotavlja, da je dosegel tudi on najbolj oddaljeno točko južnoameriške džungle, do katere je prodrl angleški oberst Fawcett, katerega pa je doletela smrt. Dr. Letgers je amerikan ski misijonar, iki se je mudil kot misijonski tajnik 9 mosccev v divjinah. — »Zapustil sem taborišče napol naobra- ženega indijanskega plemena v Simon Lopaksu ob reki Ksingu«, pripoveduje amerikanski misijonar. »Tamkaj sem zvedel, da so tamošnji prebivalci videli Fawcetta, ko je bil na potu v notrajnost. Pokazali so mi mulo, katero jim je prepustil po njihovi izpovedi. Pri prodiranju v džunglo sem sledil oberstu v pragozd po poti, katero je moral on izsekati. Po tej stezi sem zadel na tabor divjega indijanskega plemena, kojega glavar je gotovi Aloquis. Čeravno sem se povspel pozneje še globokeje v pragozd, nisem mogel več zadeti na sled izginulega Angleža. Ko pa sem posetil taborišče glavarja Aloquisa, sem opazil, ikako so se indijanski otroci igrali z dvema daljnogledoma, z angleškimi biseri in s par vojaškima tornistrama. Ker nisem i*azumel jezika teh Indijancev, sem se lahko sporazumel z njimi le s pomoejo kazanja. Nisem mogel zvedeti, odkod da imajo tu omenjene predmete, čul sem pa, da je imenoval poglavar Fawcettowo ime. Z znamenji mi je dal razumeti, da se je mudil Anglež pred meseci pri njili. Prepričan sem, da sta tornistri, biseri in razni drugi predmeti oberstova last, ker do pred meseci še ni bil prodrl nobeden belokožec v to divjo pokrajino. Domnevam lorej, ali je bil polkovnik umorjen, ali pa je umrl na mrzlici v ujetništvu. Dokazi, ikatere sem imel sam v rokah, mi pričajo, da Indijanci niso hoteli izpustiti Angleža. Ako ga je pa pridržal Aloquis kot tijetnika v taboru, je gotovo, da ga je uničila mrzlica, ker ne more nobeden belokožec dalje časa vzdržati v tem neznosnem podnebju.« Človek proti naravnim silam — brez sncči. Človek se z velikim ponosom naziva gospodarja narave. Vendar pa so moci, ki presegajo njegove sile. Pogljemo n. pr. samo vremenske nepri_ike! Kakšen slabič je napram njim! Če pa stopimo v vroče pokrajine, kjer vlada vlažno in vroče podnebje, spoznamo, da smo proti naravi naravnost brez moči. V Indiji, Burmi in Siamu, predvsem pa v srednji Ameriki, je na stotine mest, ki jih je prerasla džungla. Naskakovanje najsrditejših sovražnikov jih ni moglo ukloniti iri zmleti v prah. Barbarske tolpe divjakov so prihajale s pogumom, odhajale poražene. Naenkrat pa je iztegnila svojo kruto, neprizanesljivo roko narava in jih takoj obvladala. • Rastlinam zajedalkam se ne more dolgo z uspehom upirati nobeno naselje. Kadar se vržejo nanj, je izgubljeno. V nekaj mesecih prerasejo liane najlepše palače, svetišča in dvore. Kakor zelene kače se plazijo plezalke in ovijalke po zidovih na kvišku, povežejo strehe in terase ter iščejo naprej. Kar jim morda ostane, pa uničita vlaga in tropska vročina, iki dajeta tem rastlinam čudovito moč. Vlaga v zraiku, iki uniCevalno vpliva na človeška pljuča, hrani tropsko rastje z divjo silo, da poganja z nezlom- ljivo odpornostjo. Tako se zgodi, da žo v nekaj mesecih izgine pod zelenim poplahom najbujnejše mesto, najbolj cvetoča naselbina. Ljudje zaman iščejo, kako*bi prišli vanj. Džungla ga je spremenila v divjino, njih skrivnost pa je ohranila zase. Fes povzročil spor. Pri nekih paradah je turški predsednik Mustafa Kemal paša opazil nekega moškega, ki.-je imel fes na glavi. Fes je sedaj v Turčiji prepovedano nositi. — »Ali-ne v.este, da so v moji državi odpravljeni stari mohamedanski običaji?« vpra^a KenHd paša tujca. — »Vem, toda jaz sem slučajno egiptovski poslanik«, je ta odgovoril. — Egiptovska vlada zahteva, da Kemal osebno prosi odpuščanja za to razžalitev. f t R