15. fleviim. « UiMim. i PMCftlick. 30. nuna 1908, »J. leto, ;shaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po posti prejema" za avalio Ofjiini dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za^četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjeuifna dom za vse leto '4 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 b, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vso drago deiele in Ameriko t tlo leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za —"lh se plačuje od peterostopne perJt-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — D ;pisi naj se izvole franke vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Piaolaliiio In upravniatro je v Knaflovin ulicah it 5. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. Uredništva telefon it 34. hiuieiM številke pe 10 h. Upravništva telefon it 85. HeniJko-klerikalni manevri. Pred kakimi štirinajstimi dnevi je graška »Tagespošta« priobčila članek, ki je sicer malo povedal, a je mnogo izdal. Med vrstami tistega članka je bilo brati, kako se Nemci boje, da se narodno - napredni stranki posreči razbiti klerikalno-nemško zvezo in kako jih je strah, da bodo napadi narodno - napredne stranke na to zvezo škodovali klerikalcem, s katerimi delajo Nemci tako mastne kravje kupčije. Nemci se ničesar tako ne boje, kakor da bi bili osamljeni v dež. zboru in ker jim klerikalci njih podporo bogato plačujejo in še z narodnostnimi koncesijami — glej nemško gimnazijo! — jih skušajo obvarovati, kolikor le morejo, samo da se ohrani nemško^ klerikalna zveza, samo da se ne posreči prizadevanje narodno - napred-* ne stranke, to zvezo razbiti. Volitev dež. odbora je spravila nemško - klerikalno zvezo v jako neprijeten položaj, zakaj tu se ni dalo dosti slepomišiti, tu je bilo treba pokazati barvo. Z cele zbornice je bil v dež. odbor izvoljen dr. Šusteršič. Izvoljen je bil s pomočjo nemških glasov in je iz nemških rok sprejel dež. odborni-štvo. To je faktum in zdaj poglejmo s kakimi manevri poskuša klerikalno-Tiemška zveza to dejstvo zasenčiti in kako se trudi spraviti javno mnenje v zmoto. »Slovenec« se krčevito napenja natveziti javnosti mnenje, da med klerikalci in med Nemci ni nobene zveze. Nemci so to prizadevanje podprli z manevrom, da so pri volitvi Šusteršičevega namestnika oddali prazne listke in da je dr. Eger v mestni kuriji glasoval za dr. Tavčarja. To zadostuje, da »Slovenec« piše: »Nemci so glasovali za dr. Tavčarja.« Ali je smešno in otročje to manevriranje ! Dr. Šusteršič je bil izvoljen iz cele zbornice in sicer s pomočjo nemških poslancev. Narodnonapredni poslanci so postavili svojega kandidata in so zanj glasovali. »Slovenec« pravi, da so Nemci koj pri prvi volitvi glasovali za dr. Šusteršiča, da bi se pri ožji volitvi ne bila pokazala slovenska večina. To je pač puhel in neroden izgovor. Če bi med Nemci in med klerikalci res ne bilo nobene zveze, bi bili pač klerikalci in Nemci pri tej volitvi imeli najboljšo priliko to dokazati s tem, da bi bili pustili Slovence obeh strank naj izvolijo v deželni odbor kogar hočejo. Šuster-steršič bi bil to lahko dokazal s tem, da bi ne bil sprejel volitve iz nemških rok, če so mu Nemci proti njegovi volji dali glasove; Nemci bi bili to lahko dokazali z oddajo praznih glasovnic A zgodilo se ni ne to, ne ono, marveč so Nemci kar pri prvem glasovanju oddali svoje glasove dr. Šusteršiču in dr. Šusteršič je sprejel dež odborništvo iz njihovih rok, Nemci so se hoteli izogniti slučaju slovenske večine, pravi »Slovenec«. Cemn neki? Če bi Nemci ne imeli nobene zveze s klerikalci, če ni prevzel dr. Šusteršič nobenih obveznosti napram Nemcem, po tem bi bilo Nemcem pač vse eno, s kako večino je izvoljen pristaš klerikalne stranke, zakaj to je bilo v naprej gotovo, da bo izvoljen iz cele zbornice klerikalec. Gotovo je to bilo, ker narodno - napredna stranka tega mandata ne more zase zahtevati in ker je bilo izključeno, da bi ga dobil Nemec. Naj torej klerikalci sučejo stvar kakor hočejo, to vendar stoji, da je bil dr. Šusteršič izvoljen kot kandidat nemško - klerikalne zveze in tudi dvoma ni, da je za nemške glasove moral prevzeti gotove obveznosti, ki pridejo že še na dan. Kar se tiče dr. Egerjevega glasu je stvar čisto drugačna. V mestni kuriji voli deset poslancev, med katerimi jih je devet, ki pripadajo narodno - napredni stranki. V mestni kuriji odločajo torej edino in i z k 1 j u č n o narodno - napredni poslanci in je torej čisto brezpomembno, kako glasuje zastopnik kočevskega mesta dr. Eger. Ob sebi se razume, da ni nihče reflektiral na glas dr. Egerja in ga tudi ni nihče pričakoval. Da je dr. Eger vzlic ne-premostnemu nasprotju med nemško in med narodno - napredno stranko svoj glas oddal dr. Tavčarju, to ni bilo drugega, kot malo spodoben manever, vprizorjen, da bi klerikalci mogli pisati »v mestni kuriji so Nemci (1 sam!) glasovali z liberalci. Ti manevri ne bodo rodili pričakovanega uspeha. Zaman je ves trud, prevarati slovensko javnost s takimi potezami, kajti ta javnost vidi dejstva, in ta dejstva pričajo, da obstoji na škodo slovenske stvari klerikalno - nemška zveza. Iz proračunskega odseka. D u n a j , 29. marca. Včeraj je pričel proračunski odsek razpravljati o proračunu justičnega ministrstva. Poročevalec je bil posl. G 1 a b i n -s k i. Za njim je govoril vsenemški poslanec Malik, ki je razpravljal s svojega stališča o češko - nemškem vprašanju. V teku govora je stavil več vprašanj na justičnega ministra. Končno je pozival Nemce v rajhu k solidarnosti z avstrijskimi Nemci. Za njim je začel govoriti posl. dr. Kramar, ki je opisoval razburjenje, ki vlada na Češkem zaradi jezikovnega vprašanja. Pobijal je natolcevanja poslanca Malika. Načelo, da sta oba jezika na češkem enakopravna, je nedotakljivo. Vsak poskus, iztisniti češčiuo iz kateregakoli kraja dežele se bo pobijal z naj ost rej šini i sredstvi. Čehi hočejo sporazumljenje, a potrebujejo ga ne. Ako nemški sodniki odklanjajo na Češkem češke tožbe, kršijo veljavne zakone. — Za njim je govoril poslanec dr. P 1 o j , nakar se je zopet oglasil posl. Malik, ki je trdil, da ga je pravosodni minister med njegovim govorom izzivalno gledal. Izjavil je, da je že mislil dr. Kleina pozvati na dvoboj. Ko je govoril še posl. Diamand, zahteval je posl. Malik konec seje, a pri tem se je izkazalo, da odsek sploh ni več sklepčen ter se je morala seja zaključiti. Parlamentarni položaj. Dunaj, 29. marca. Danes so se v ministrskem predsedstvu nadalje-1 vale konference o jezikovnem vprašanju. Konferenc se je udeležilo več visokih uradnikov iz Češke, med njimi namestnik grof C o u d e n h o v e, predsednik praškega nadsodišča vitez W e s s e 11 v , deželni finančni ravnatelj, načelnik poštnega ravnateljstva itd. Notranjepolitični položaj se bliža svoji krizi, dasi se v parlamentarnih krogih tolažijo, da resnična kriza v ministrstvu ne napoči. Resnica se pokaže najbrže že jutri, ko se bo j usti čni minister moral izjaviti o jezikovnih odnošajih pri sodiščih na Češkem. Y čeških političnih krogih prorokujejo, da se kriza reši na ta način, da odstopi justični minister dr. Klein ter prevzame justični portfelj začasno ministrski predsednik. Seveda bi obenem odstopila tudi oba češka ministra. Češki agrarci so izjavili, da popolnoma odobrujejo postopanje poslanca dr. Kramara v jezikovnem vprašanju ter istotako zahtevajo, da se češke vloge morajo sprejemati pri nemških sodiščih na Češkem. Ako vlada ne more dati v tem oziru jamstva, morajo češke stranke izstopiti iz koali- cije, a potem tudi češka ministra ne moreta ostati v ministrstvu. Odločitev mora priti do srede, ker ta dan se bodo zbrale češke stranke v poslanski zbornici^ in ako dobe popolnoma zadostilno izjavo ministrskega predsednika in justičnega ministra, potem ostane vse pri starem. — »Union« poroča, da sta ministrski predsednik in justični minister v zavesti nevarnega položaja v marsičem ugodila češkim poslancem. Ministrski predsednik je sploh proti temu, da bi se sedaj kaj spreminjalo v njegovem ministrstvu; zato je tudi gluh za zahteve čeških klerikalcev, naj bi namesto ministra Praška poklical v ministrstvo kakega klerikalnega Čeha. Praga, 29. marca. Nemško časopisje grozi, da bodo nemški poslanci izstopili iz češkega deželnega zbora ter s tem onemogočili njegovo delovanje, ako bi Čehi motili razprave v proračunskem odseku. Dunaj, 29. marca. Današnji dan ni prinesel odločitve. Češki poslanci so izjavili, da nikdar ne dovolijo, da bi današnja praksa pri nemških sodiščih na Češkem obveljala še za bodoče. Odločitev se izreče jutri. Izjavi podata ministrski predsednik in justični minister. Predloži se kompromis, da ostanejo Stremavrove naredbe v veljavi, toda v praksi se bo drugače postopalo. Za nadaljno izobrazbo v politični upravni službi. Dunaj, 29. marca. Vsled inicijative profesorskega zbora dunajske pravne fakultete je sklicalo naučno ministrstvo enketo za ustanovitev nadaljevalnega tečaja za kandidate in uradnike v politični upravni službi. Že jeseni se priredi štiri do šest tednov trajajoč tečaj. Novi rekrutni zakon. Dunaj, 29. marca. Vlada predloži parlamentu v začetku njegovega zasedanja novi rekrutni zakon. Vlada zahteva 5400 vojaških novincev več kakor dosedaj, zato pa namerava uvesti za deželno hrambo dveletno službovanje, izvzemši l>ra m bovško konjenico in topničnrstvo. Obstrukcija v moravskem deželnem zboru. Brno, 29. marca. K nujnemu predlogu zaradi proračunskega provizorija sta govorila včeraj dva mla-dočeška poslanca nad dve uri. V imenu Nemcev je izjavil posl. dr. Obe r- b i t h n e r, da Nemci pri glasovanju zapuste dvorano. Z Nemci so odšli tudi Mladočehi, češki naprednjaki in socialni demokratje, vsled česar nujnost ni bila sprejeta ter se je izkazalo, da zbornica sploh ni sklepčna. Nova vlada na Hrvaš« em. Zagreb, 29. marca. Iz dejstva, da cesar ni sprejel bana Rau-cha v avdijenci, dasi se je mudil dva dni na Dunaju, sklepajo v koalicijskih krogih, da je banovo stališče omajano. Časopisje ve celo poročati, da bo Rauchov naslednik ali grof Pejačevič ali pa grof Nor m a n. Sekcijski načelniki baje postanejo dr. V r b a n i č , dr. B a d a j in dr. M a-n o j 1 o v i č. Ker je hrvaško krizo provzročila znana službena pragmatika, bo cesar najprej zaslišal mnenje trgovinskega ministra Kossutha, potem šele se odloči, ali je mogoč kompromis s hrvaško-srbsko koalicijo ali ne. Proti zatiranju nemad-žarskih narodnosti na Ogrskem. Praga, 29. marca. Češka radikalna stranka je priredila velik protestni shod proti madžarski nasilni politiki. Glavni govornik je bil neki maloruski poslanec. Končno se je sprejela resolucija, v kateri se izreka ji> simpatije nemadžarskim narodnostim, a madžarskemu narodu se izreka ogorčenje vsled njegove nasilne politike. Brzojavni pozdrav se je poslal norveškemu pesniku Bjorn-sonu. Novi ruski reformni načrti za Macedonijo. P e t r o g r a d , 29. marca. Glavne točke v ruskem reformnem načrtu, ki ga je avstro-ogrska vlada že odobrila, so: finančna komisija se postavi na popolnoma mednarodno stališče, a delokrog se ji razširi/ rja bo imela tudi kontrolo nad sodišči. Y tej komisiji naj bi dobili zastopniki vseh velesil enake pravice. Člani finančne komisije, civilni agentje iti pomočniki pri orošniški reorganizaciji se lahko sprejmo v turško službo. Vrhovni nadzornik se ne sme odstaviti brez privoljenja velesil. Osnuje se naj kmečka milica. — Angliji se zde ruski predlogi premalo radikalni. Ostale velesile imajo najbolj pomisleke proti kmečki milici, a končno se vendar doseže popolno soglasje. LISTEK. Gozdar in Veliko Poželjenle. (Vladimir Levstik.) Da, da, to je vse zavoljo tega: ali je bilo treba preklicanemu gozdarju Koštomaju — Bog se usmili njegove grešne duše in ji daj večni mir in pokoj — da je tisti večer žalil oštirje-vo mizo, dokler ni pozabil, kje se ga glava drži l Do polnoči so ga vlekli, le pomislite, ljudje božji. Na delaven dan, brez slavnostne prilike, brez svatbe ali godovanja, pa so ga vlekli do polnoči; takšni pijanci so tamkaj v tistem kraju. Zakaj pili niso le tisto noč, temveč vedno, venomer, od nekdaj že, skoraj bi rekel od pamti veka, in pijo še dandanašnji, in bodo pili, sinovi in vnuki po zgledu očetov in (ledov: dokler bo rastla trta na hol-mih. Milo se stori pobožnemu in bo-gaboječemu srcu, ako preudarja toliko mero pregrehe .. . Krčmar Grgač je točil, točil, točil ... Prinašal je polno in je odnašal prazno in pobiral razbito, da so ga bolele raskave šape, oziroma roke, kakor je navada govoriti v spodobni in naobraženi družbi. Smehljalo se mu je žarkordeče obličje: kakor solnčna obla na jesen- skem zapadu, tako se je blestelo, in se je širilo od ure do ure v hinavskih, sladkih smehljajih. »Angeljci bi ga pili, tako vam pravim, duše krščanske! Sam peklenšček bi se poboljšal, sam Antikrist bi se spokoril, ko bi ga pokosil, kakšnega je ustvarila dobrota božja!« Brez preneha so prigovarjala njegova široka usta, okrašena z redkimi modrikastimi škrbinami. »Kaj ni res, da je to zlato vince t« Tako je potratno razsipal sladke besede; s cvetočo hvalo je slavil svojo kapljo, da ni boljše in pristnejše pod solncem: ponarejenega cvička, Štajerca s špiritom krščenega, dal-matinca, ki je bil najbolj po ceni, in žganje peterih vrst pa istega okusa. »Nič napak ni; dobro bi bilo, če bi bilo zastonj!« so se šalili kmetje in rudarji. »Zlato je, kakor solnce na nebu!« je hreščal godec Nace izpod Klanca. »Ampak —« »Ampak sladko ni tako, kakor lažniva usja Grgačkina,« je dodal mežnar Jernej in je dvignil zaspani obraz nad mizo. »Potolaži se! Pravo je pa bogme še vedno bolj od oštirskega poštenja!« Takisto je zaključil gozdar Ko-štomaj. Zakaj, nosil je široko sivo brado, za pametnega se je štel in za izkušenega; ni se mu videlo lepo, da bi on sam držal jezik za zobmi, ko se drugi postavljajo z modrostjo. »Ohoho!« se je krohotal Grgač, bijoč se po trebuhu. »Le mene vprašajte, če ni slajše od moje babe ust! In če ne bi bilo boljše od moje grešne duše, potem bi ga ti ne pil Nace izpod Klanca, niti ti, inežnar Jernej, in tudi vi, gospod Koštomaj, ga ne bi pokusili!« »Tiho, šema! Ne gobezdaj in ne kvasi, kakor da ti plačujemo prazne besede, ne pa tvojo ničvredno mokroto, ki ji praviš, da je slivovka!« je zakričal kočar Tinač. On se je najrajši drl nad tistima dvema, ki ju je najbolj ljubil: nad svojo staro Mico in nad oštirjem Grgačem. Pogledal ga je izpod košatih obrvi in je dodal: »Pa še en frakelj je boš prinesel, in zapisal ga boš: tam za vrata, da ti bo lepše pogledati in bolj prijetno jemati plačilo.« »Hm, ti, ne vem, kako bo!« Grgač se je v dvomu popraskal za ušesom in lice se mu je skisalo prekinprek. »Deset jih že imava,« je zdihnil s potrtim glasom, »deset si jih izpil, ali pomniš?« »Saj te ne vprašam, 'hudič, koliko jih imava!« se je zadri Tinač. »Če hočeš reči, nesnaga oštirska, da nismo pošteni ljudje, pa mi vzemi bajto, vrag, in njivo mi vzemi, zlodej: babo ti dam drage volje povrhu, da boš sit. In potem ti še zrahljam kosti, ker zaslužiš.« »Ti zaslužiš,« je oporekal krčmar, ki ni vedel, ali se naj jezi ali smeje. »Kdo praivi, da jaz? Kako moreš pravzaprav ti razbojnik sploh zahtevati, da ti kdo kaj plača. Kako se predrzneš, čečkati s kredo in jemati denar za takle strup, ki nam ga 'nalivaš v želodec f« »Daj no, daj, Tinač!« se je oglasil miroljubni mežnar. »Tiho, če jaz govorim!« Tinač se je veličastno ozrl po izbi in je treščil s pestjo na sredo mize. »Kaprol sem bil pri Kustoci, pa me bodo mež-narji učili maniri In ti, Grgač, si le zapomni, kaj si storil. Ali ste čuli, možje? Ali ste čuli, gospod Koštomaj.« Pogled mu je obstal na gozdarju; ta je sedel na koncu mize pri svoji dvocevki, s portoriko v ustih; jk)-slušal je in gledal, in zdajpazdaj je dvignil kozarec pod brke. »Kaj sem čul,« se je oglasil z dobrodušno prezirnostjo. »Ali sem mu rekel, da hočem frakelj ali da hočem besed in gobez-danja? Kako sem dejal? Zganja sem, Grgač, in molči!« »Ne jezi se, Tinač,« je dejal Koštomaj s krepostnim basom. »Nič se ne jezi! In ti, Grgač, mu le zaupaj; pošten možakar je, plačal ti bo vse, kakor se spodobi. Pa še meni ga daj pol litra, da bo zdravo spanje in lepe sanje!« Šel je krčmar Grgač in se je vrnil s pijačo. Kupice so zapele, grohot se je metal križem prek, in Nace izpod Klanca je raztegnil harmoniko in je za krožil kosmato: »Oj Žefka, kaj delaš, al? čuješ, nT spiš, al' mtadratatata . . .« Veliko veselje je še prišlo tisti večer med pivec, zakaj, izpolnilo se jim je pričakovanje: kmet Grmek iz Loga, ki je bil pustil par volov pri mesarju, se je napil do vrhunca. Razbijati je pričel, liter je vrgel po tleh, in vse po vrsti je ozmerjal, nobenega ni pozabil. Nekaj časa so se mu smejali, nato so se razjezili zaporedoma. Pričeli so se pridušati, pred vsemi Nace izpod Klanca: on ni znal kleti samo po domače, temveč tudi ogrski, hrvaški, nemški in laški. In ko je mera prekipela, so se dvignili v*i kakor en mož. Nabili so Grmka iz Loga, da mu je udarila kri iz" nosa in iz čeljusti in da je prosil za božjo voljo. Takrat so se ga usmilili, na prigovarjanje krčmarja in Koštomaja. Vrgli so ga pod mizo, kjer je blaženo zaspal in je smrčal dolgo v noč, d očim so mu pijani kmetje pljuvali na praznično suknjo. (Darje prihodnjih) Dopisi. Iz Borovnico. Oclkar je prišel k nam g. Pahor kot postiljenaeelnik s svojo blago in ljubeznivo gospo soprogo, oživelo je tudi tukajšnje, toliko easa že hirajotV ihu/hinsko življenje. Novi post a jenaeelnik nam je pokazal, da so človek tudi na deželi, četudi v postnem času, lahko dobro in pošteno zabava, treba je le dobre volje in vztrajnosti. Po inicijativi g. Pahorja je priredil pretečimi četrtek ljubljanski sekstet na lok tu, v prostorih g. Drašlerja, koncert, ki se ga je udeležilo nad 60 povabljenih osebi samih domačinov. Poslušalci so sledili z nenavadno pozornostjo točki za točko, izvrstno izvedenemu obširnemu programu in štedili niso s ploskanjem, katerega ni hotelo biti ne konca ne kraja, ker kaj takega se tukaj sploh še ni slišalo. Tudi naši dve »slavki« sta želi za nežno petje mnogo pohvale, in celo njiju učitelj jima je izrazil kot strog kritik svoje redko priznanje in šaljivo pristavil, da niste nič — pokvarili. Tudi enega izmed seksteta, ki je obolel, nismo kar nič pogrešali. Nadomestoval ga je namreč g. Pahor tako izborno, da se je vse čudilo in igral je zdaj flavto, zdaj bas ali čelo in se s tem izkazal kot pravega virtuoza na obširnem glasbenem polju. Slava mu! Ljudstvo se je izborno zabavalo in vsestranska želja je bila, naj bi se taki zabavni večeri večkrat priredili. V to poniozi Bog in pa — g. Pahor! Iz Hrastnika. Prvi občni zbor »Moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Hrastnik in Dol« se je vršil v nedeljo, dne 22. t. m. v gostilni g. Koša. Zbora se je udeležilo izredno veliko število hrastniških in tudi dolskih rodoljubov (dolski klerikalci so vzlic temu, da so se jim poslala vabila, do zadnjega moža izostali) ter zlasti mnogo rodoljubkinj iz v s e h stanov. K zborovanju je do-šel, ker je bil g. prvomestnik v družbenih poslih zadržan, kot odposlanec g. župnik Beree. Odkrito rečeno, da nam je bilo pri srcu nekoliko tesno, ko je stopil med nas gospod v suknji, kakršne nosijo možje onega stanu, ki je kriv toliko nesreč v naši lepi slovenski Štajerski. Bali smo se, da ne bi padla kaka trpka beseda, ne sicer proti osebi g. Berceta, pač pa na njegov stan. A glejte, čudo! Nikdar še niso Hrastničanje tako vneto klicali »Živio! Na zdar!« kakemu duhovniku, kakor baš g. Bercetu in nikdar še niso sledili besedam kateregakoli duhovnika s takim zanimanjem, kakor g. Bercetu. Ko je g. Beree v svojem govoru omenjal pomen Ciril-Meto-dove družbe, ter slikal obupno stauje koroških Slovencev z besedami polnimi odkrite, nesebične ljubezni do zemlje slovenske, takrat je bilo mnogo oko solzno, in burni »Živio-klici« so sledili besedam, kakršnih Hrastničanje še nismo čuli iz ust duhovnika. »Takih duhovnikov nam daj Bog,« smo čuli, »potem ne bo v nevarnosti naš narod in tudi ne -— naša vera!« Ta 'dan je pristopilo podružnici 70 članov, meti temi 1 ustanovnik (g. poslanec Koš). Odbor se je konstituiral takole: Predsednik: g. nadučitelj Gnus, namestnica gdč. L. R o š. — Tajnica: gdč. vrtnarica Poglajen, namestnik g. P e k 1 a r ml. — Blagajnik: g. Jan, paznik, namestnica gdč. Rezika Dolinšek. — Pregle-dovalea računov: gdč. Kustar, vrtnarica in gč Miloš Babic, paznik. Odborniki: gospa nadučitekjeva S o r č a n , gdč. P i n t a r , gdč. Štefan č i e , g. poslovodja Koželj, g. Majcen, rudar in posestnika gg. P 1 a z n i k in S o v r e. Od govorov, ki so se čuli ta večer, bodi zlasti še omenjen oni g. nadučitelja Gnusa, ki je bil sprejet z navdušenostjo, kajti tudi iz njegove vsake besede je dehtela prava ljubezen do naroda, izmed napitnic pa ona g. Berceta na hrastniško učiteljstvo. Po zborovanju so zaigrali čitalniški tamburaši par okroglih, vmes se je tudi zapela ena ali druga »narodna«, tako da nam je večer res prehitro minul. Hrastniško - dolski podružnici kličemo: Le navdušeno naprej, kajti vrste, v katere si stopila, se ne bore za obstoj posameznika, bore se za obstoj celega milega nam slovenskega naroda! Dnevne vesti V Ljubljani, 30. marca. — Deželni odbor je odposlal v deželni šolski svet dr. Ivana Šušter-SiČa in dr. Evgena Lampe t a. — Deželni uradniki so se včeraj pod vodstvom dež. nadsvetnika Z a mi de predstavili novemu deželnemu glavarju Šukljetu. V svojem nagovoru je dež. glavar med drugim zagotovil dež. uradnike, da jim nihče ne bo kratil njih politične svobode. To se pač ob sebi razume, zakaj de bi kdorkoli le količkaj poskusil uresničiti teroristične grožnje „Slo-venčeve", bi narodnonapredni poslanci ž njim tako obračunali, da bi bilo takaj koneo njegove glorije. — Dr Gregorčič ao bo namestnik deželnega glavari* goriškega V javnost je prišla položi -oijozna vest, da utegne biti za namestnika dež. g'avarja goriškega imenovan dr. Anton Gregorčič. Kakor poroča „Soča", je ta namera izginila s površja. — Umazana konkurenca dražbi sv Cirila in Metoda Naša šolska družba ima jako lep dohodek od vžigalic, ki so se ža v znatni meri udomačile. Zdaj so klerikalci iz same hudobije in da bi družbi sv. Cirila in Metoda kolikor mogoče Škodovali, izdali konkurenčne vžigalice. Izdala je te vžigalice „Krščansko-socijalna zveza". Zapisano je sicer na Škatljicah: nY korist obmejnim Slovencem" pa to je čisto navadno sleparstvo in prav nič druzega. Kaj bo krščansko- sooi • jalna zveza storila za obmejne Slovence, ko sama komaj životari. In v kak namen naj se porabi dohodek v korist obmejnim Slovencem? Tega kršč. soc. zveza še ni povedala in tudi ne bo. Klerikalci lahko porabijo dobiček za maše in procesije, pa bodo tudi rekli, da je v korist obmejnim Slovencem. Pri družbi sv. Cirila in Metoda ve vsakdo, da porablja vse svoje' dohodke za narodno šolstvo, pri krščansko socijalni zvezi pa ne bo nihče vedel, kako se ja denar porabil in če so res kaj dobili obmejni Slovenci. Kdor narodno misli, bo te klerikalne ž v e-plenke z zaničevanjem vrgel pod mizo. Sploh pa nima kršč. soc. zveza nobene pravice kupče-vati z žveplenkami. Po njenih pravilih ji sploh ni dovoljeno delati kupčije in obrtnega dovolila tudi nima, ker ga po svojih pravilih imeti ne more. Tudi družba sv. C rila in Metoda ne sme izdajati vžigalic in ž njimi kup Se vat i, nego si :e pomagala s tem, da je razprodajo izročila posebnemu podjetniku. Mislimo, da tudi za klerikalce še veljajo postave in zato pozivi jemo pristojneob-lasti, da store svojo dolžnost. Krščansko socijalna zveza lahko izroči svoje vžigalice v razprodajo „Gospodarski zvezi- ali kakemu trgovcu, s a m a p a j i h po svojih pra v i I i h ne sme razprodaja t i , ker ni trgovsko društvo. Zdaj pa jih prodaja tajništvo poleg „SlovenČevega" uredništva. Posvetih bomo tej stvari vso pozornost — to naj poklicana oblast vzame v vednost. — Da se razumemo- Naše notice, t kajoče se dijaštva in šolstva, ki smo jih priobčili v zadnjem času, so v gotovih krogih povzročile mnogo razburjenja. Ker se po krivici sumi razne osebe kot pisce dotičnih notic, ko nšt a tujem o, da ne stoji noben aktivni funkcijonar na šolskem polju v kakršnikoli zvezi z zadnjimi dijaštva in šolstva se tikaj očimi noticami, ki smo jih priobčili v našem listu in v katerih so vpleteni tudi češki citati iz HavliČka. — Politična nestrpnost tržaške trgovinske in obrtne zbornice Tržaško sodišče je prosilo trgovinsko zbornico, naj se pri predlaganju sodnikov - lajikov ozira na take osebe, ki so zmožne tudi slovenščine. Zbornica je prošnjo odklonila, vsled tega bo sodišče v bodoče imenovalo take sodnike brez zborničnega predloga. — Iz justične službe- Računski praktikant Peter VelČič pri okrajnem sodišču v Voloskem je imenovan za avskultanta. — Imenovanje Ravnatelj pomožnih uradov c. kr. pomorske oblastni je v Trstu Peter Ivančič je dobil naslov in značaj višjega ravnatelja pomožnih uradov. — Premeščen je poštni kontrolor Peter Heinrioh iz Zidanega mosta v Gradec. — Vojaške vesti- Premeščeni so poročniki Frid. Raj h od 70. peš-polka k 27. brambovskemu polku v Ljubljano L. Sersawy in Maks Voitelod 17. pešpolka, nadporočnik računovodja Jos. Ušeničnik od 7. lovskega bataljona k 10. divizij-skemu polku. Iz iolsko službe Učiteljica v Šiški gdč. Marija Brolih je imenovana za provizorično učiteljico in voditeljico šole v Telčah pri Krškem. Provizorični učitelj deške šole v Kočevju g. Josip Rošiokv se je odpovedal prostovoljno svoji službi. — Obrtna šola v Tržiču Za zastopnika naučne .uprave je imenovan okrožni zdravnik dr. Mano Jagodic namesto umrlega lekarnarja E gg en bergerj a. Is gledališko pisarno Jutri, v torek (za lože: nepar) se uprizori kot zadnja predstava v sezoni priljubljena angleška opereta „Geishau z gospo Irmo Polakovo v vlogi Mimoze. Slovensko gledališče. Operni tenor g. Stanislav Orselski je vzel slovo od slovenskega občinstva. Njegova igra in petje v prvem dejanja je bilo prav dobro, pozneje pa je postal nekoliko ležeren, vendar pa je daleko nadkriljeval vse svoje sodelavce. Opera ni bila dobra, zdelo se mi je, da sem pri slabi generalni skušnji. Zvosa slovenskih odvetnikov V LluMjani. Občni zbor „Zveze slovenskih otvetnikov v Ljubljani" je sklican na nedeljo, dne 5. aprila ob 10. popoldan v mestni posvetovalnici v L ubijani. Dnevni red: 1. Poročilo o društvenem delovanju v pretekli dobi. 2 Poročilo blagajniko. 3 Poročilo o justičnih razmerah v preteklem društvenem letu v posameznih deželah. 4. Volitev odbora. 5 Slučajnosti. Na občnem zboru se razpravljajo važne zadeve, sosebno glede korakov, ki jih imajo ukreniti slovenski odvetniki, da dosežejo jezikovno enakopravnost pri sodnih in upravnih oblastih. Vsem gospodom odvetnikom in notarjem ter kandidatom so se po slala posebna vabila. Ce kdo gospodov odvetnikov in notarjev ter kandidatov pomotoma ni prejel vabila, vabimo ga tem potom na občni zbor s prošnjo, da se ga zagotovo udeleži ter prijavi, ako dusedaj Še ni bil Član društva, svoj pristop. Vsakega slovenskega odvetnika, notarja ter kandidata narodna in stanovska dolžnost je, da priglasi svoj pristop k društvu „Zveza slovenskih odvetnikov v Ljubljani". Imena članov se bodo objavila na prihodnjem občnem zboru. — Odbor „Zveze slovenskih odvetnikov v Ljubljani". Ustanovni občni zbor telovadnega društva „Stkol II" v LJubljani je bil včeraj dopoldne v narodni Steinerjevi gostilni na Opekarski cesti ob lepi udeležbi. O tvoril ga je predsednik pripravljalnega odbora brat Anton Trstenjak, ki je dejal: Najlepši dan je danes za nas. Slovesen dan je to, ko stoj« naš Sokol pri krstu. Zagotovljeno mu je krepko življenje, tudi Člani pevskega društva „Slovan" pristopijo k njemu kot telovadci. Vsi delujmo za njegov napredek in za napredek našega okraja. Pozdravljamo vas vse brate Sokole, zlasti Člana ljubljanskega Sokola brata dr. Šviglja in Vam kličem krepki nNa zdar"! (MoČan odziv „na zdar"-klicev) Ž9 oktobra se je jelo telovaditi pri nas. Kakor povsod drugod je tudi naš Sokol resnično obrambno društvo, ki naj brani pravice slovenskega naroda. Delovanje vsakega pravega Sokola se ne razteza samo na telovadnico, ampak in zlasti zunaj nje. Proti sokolskim društvom so naperjene takozvane mladeniške družbe, ki pa imajo zgolj namen privesti mladeniče v klerikalni tabor. Proti sokolstvu je naperjen tudi zadnji pastirski list ljubljanskega škofa, ki pravi, da noben mladenič ne sme pristopiti k Sokolu, ampak le v mladeniške zveze, ker so baje le tam pravi Sokoli, ker so katoliški. Pri Sokolu se gre pred vsem zato, da je vsak član z dušo in srcem za svoj narod in domovino. (Živahno odobravanje.) Naj ne bo nobene zgage med nami, ampak vsi >kupno delujmo, da dosežemo tem lej cilje. Upam, da nas bosta drugi dve sokolski društvi po možnosti podpirali. Nato je poročal brat Čelik o telovadbi od oktobra preteklega leta. Telovadilo se je vsak teden po sedemkrat. Šolskega naraščaja je bilo čez 100, obrtnega 4B in rednih Članov 1B. Nato prebere brat Trstenjak pismo staroste ljubljanskega Sokola brata dr. Murnika, ki se veseli novega Sokola, pozdravlja njegovo ustanovitev in obžaluje, da je zadržan udeležiti se njegovega zborovanja. Potem se je vršila volitev odbora. Soglasno in z vzklioem so bili izvoljeni bratje: za starosto Pavel Endlicher, za podstarosto Anton Trstenjak, za načelnika Anton M a t j a Š i Č, za odbornike Valentin Golob, Karel JevŠček, Janko Kocjan, Adolf Petrin, Fran Šeber in Ivan Trampuš, za namestnike Ander-w a 1 d, Bergant in Primožič, za rač. preglednika pa Josip P u o h in Albert S i č za namestnika pa Š aplj a. Nato je prevzel predsedstvo starosta brat Endlicher, ki seje zahvalil za izkazano zaupanje in Čast, navajal glavne naloge sokolstva, ki je del naše narodne organizacije, ter obetal, da bo posvetil vse svoje moči v prid Sokola TI Določitev prispevkov se je prepustilo odboru. Pri raznoterostih je želel brat Čelik, da bi imel Sokol posebne 7aditeljske tečaje, zakar se bo zavzel odbor. Ker se ni nihče več oglasil k besedi, je zaključil brat starosta zborovanje s pozivom, da naj tudi v bodoče ostanejo vsi člani zavedni napredni Sokoli. Nato je temeljito govoril brat dr. Švigelj o potrebi sokolske zavednosti. Vsak član Sokola deluj v sokolskom duhu povsod, doma, v |avnem in privatnem Življenju. Pozdravlja iskreno novega Sokola, v katerem vidi zdravega člana velike sokolske organizacije. Govor je bil ■prejet z viharnim odobravanjem. Pevsko društvo „Slaveo" je imelo v soboto zvečer v restavraciji „Narodnoga doma" XXV. redni občni zbor. O tvoril in vodil ga je predsednik g. Dražil, ki je po običajnem pozdravu proglasil sklepčnost, imenoval za zapisnikarja g. Malija ter podal potem splošen pregled o dru štvenem delovanju v preteklem leta. To leto je bilo nad vse srečno za društvo. Vse veselice se uspele izborno v pevskem in gmotnem oziru. Pevski zbor je narastel na 80 pevcev, med temi z 22, ki so izstopili iz pevskega društva „Ljubljana". Gosp. govornik se spominja gospe nad satnikove vdove Elze Zabukovčeve, ki je obljubila, da bo vsako leto dajala društvu po 40 K, torej po celo usta-novnino. Med letom sta umrla člana Hinko TevŠ in Anton Grad, ustanov-nika Josip Perhavo in Ivan Vilhar ter podpornik Karel Jančar. V znak sožalja so se zborovaloi vzdignili s sedežev. Prihodnje leto se bo slovesno praznovala društvena 251etnica. Predsednik poživlja Člane, naj delujejo, da bo društvo rastlo, cvetelo in se razvijalo. Zahvali se za naklonjenost Časopisju. Ker je tajnia gospod O sredkar odšel iz Ljubljane, prevzel je njegove pesle njegov namestnik, g Zorko, ki je podal podrobno obširno tajniško poročilo. Iz tega je posneti: „Slaveo" je postalo eno naj krepkejših slovenskih pevskih društev. Odbor je imel 25 sej. Društvo je obhajalo 151etnico predsednika g. Dražila, sodelovali pri veselici Šišenskega „Sokola" 25. maja, 16. junija je bila na Koslerjevem vrtu veselica pod naslovom „Ljubljana v Šiški", 4. avgusta je bila gozdna veselica na Gornjem Rožniku, sodelovalo je nadalje društvo pri serenadi na Čast izvolitve Iv. Hribarja županom, pri veselici pri Steinerju 8 avgu*ta, se udeležilo korporativno razvitja zastave pevskega društva „Ilirija" v Trstu, 16. septembra je pelo pri go-stilniČarskem komersu, 10. novembra je bil zabaven večer v „Nar. domu", 8. dec, 5. jan. in 16 febr. so bili pevski zabavni večeri, 19. dec. je sodolovalo društvo pri podkoknici ob Foersterjevi 701etnici. „Slaveo" je priredil kot običajno plesne vaje v zimskih mesecih. 22 febr. je bil zaključni venČek, 1 marca pa maškarada pod naslovom „Veliki pustni korzo", za katero si je stekel največ zaslug g. predsednik. 7. marca je sodeloval „Slavec" pri narodnem slavju, 25. marca p i pri obrt družbinskem večeru. Društvo je poslalo peticijo na Dunaj za slovensko vseučilišče. „Slaveo" ima zdaj 6 častnih, 26 ustane ;vnih in 230 podpornih članov. Povcev. ki se redno udeležujejo pevskih vaj, je 64 Pevskih vaj je bilo 68. Poročevalec poživlja pevce, da vsi redno obiskujejo pevske vaje, da dajo dober zgled mlajšim. Za vestno in natančno poročilo se je izrekla tajniku iskrena zahvala. Blagajniško poročilo je podal g. Vehar. Dohodkov je bilo 5476 K 61 v, stroškov 4375 K 09 v, torej 1101 K 52 v prebitka in 9851 K 70 v denarnega prometa. Blagajniku se je za vzorno vodstvo blagajne in računov izrekla topla zahvala in se mu poslal na predlog revizorjev, ki so vse bla-gajniČne knjige našli v najlepšem redu, absolutorij. Pri volitvah so bili izvoljeni: Za predsednika gosp. Ivan Dražil, za podpredsednika g. Valentin Kopitar, za tajnika g Ivan Zorko, za blagajnika gosp. Ivan Vehar, za odbornike gg. Ljudevit Čeme, Pavel Hirschman, Rudolf Mali, Matej Oblak in Anton V o v k o, za revizorja gg. Štipko Dražil in Mihael Rožanec. Pri raznoterostih se je sklenilo: Ker je mnogo pevcev telovadcev Sokola, bodo pevske vaje odslej ob torkih in Četrtkih. Glede društvene 25!etnioe bo izvršil odbor predpriprave in sklical nato izreden občen zbor. Blagajniku se da nagrada 20 K. Kdor izmed pevcev pol leta ne pride k nobeni pevski vaji in se ne opraviči odboru, se ne smatra za Člana, razen če je bolan ali če gre v tujino. Nato se je gosp. Dražil zahvalil zborovaloem za udeležbo poživljajoč jih na delo za društvo, ki je najstarejši pevski zbor v Ljubljani in zaključil zborovanje ob polnoči. Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem. Letošnji redni občni zbor se vrši dne 21. aprila ob 6. zvečer v dvorani občinskega sveta z naslednjim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročila odbora in sicer: a) generalnega tajnika, b) blagajnika. 3. Poročilo računskih preglednikov. 4. Volitev dveh računskih preglednikov. 5. Samostojni predlogi društvenikov (glej § 15. pravil). — Do občnega zbora se vpošlje vsem društven i ko m poročilo o društvenem delovanju. Rdeči krit. Občni zbor dežel nega in gospenjega pomočnega društva .Rdečega križa" za Kranjsko, določen na 28. dan t. m., se vsled nesklepčnosti ni mogel vršiti in se bo drugi občni zbor vršil ne glede na število navzočih Članov dne 31. t. m. ob 5. popoldne v hiši kongresni trg št. 7, H. nadstropje. Pomarančni olupki mm Ciril- Metodovo družbo, vsak dan se pripelje v Ljubliano več zabojev in košar južnega sadja, med tem velika množina pomaranč in oitron. Limonini in pomaranČini olupki se lahko drago prodajajo, ker se iz njih na-pravljajo likerji in razni' dragi izdelki po sladčiŠčarnah Kakor Čitamo v „Dzienniku Polskem" je dobila „Šolska dražba Lvovska" letos v teku dveh mesecev 631 K 90 h za prodanih 1775 kg pomarančinih olupkov! To je gotovo lep dohodek, ako se pomisli, da bi sicer ti neznatni ostanki sladkega sadeža segnili ia se pogubili v smeteh in na gnojiščih. V Lvovu imajo najmanj na dvajsetih raznih krajih za to posebne skladnice za olupke in to v vseh prodajalnah južnega sadja in pri stojnicah (štan-tih) Vodstvo Ciril-Metodove družbe naj začne akoijo v tem oziru tudi pri nas po vseh slovenskih mestih; delo ne bode zastonj! V pokritje primanjkljaja pri „Olasbent Matici11 je poslal gosp. dr. Vladimir Ravnih ar 10 kron neke kazenske poravnave. Zabavni večer »Ljubljanskega Zvona11 je privabil snoči v Zupančičevo gostilno na Martinovi cesti to liko občinstva, da so bili vsi prostori prenapolnjeni Iz tega se vidi, da za dobiva „Zvon" veuno več simpatij med Ljubljančani in Ljubljančankami. Pevske točke zborove so bile sprejete z viharnim navdušenjem, kupleti gg. Zora in Zirke'bacha so pa občin stvo zabavali najbolje. Ker je še g. Zupančič poskrbel za dobro postrežbo, je bila zabava popolna in nZvontf sme biti prepričan, da je lepi uspeh, ki ga je dosegel snoč , pod'aga še lepšim uspehom. To {e pijeteta V četrtek je v Ljubljani umrl knezoškof. duhovni svetnik in župnik v Šenčurju pri Kranju Anton Kukelj, katerega so v soboto prepeljali iz LeoniŠČa na tu-kajnji kolodvor. Knezoškofijskemu duhovnemu svetniku je privoščil parte edino njegov kaplan Mihael Kmet, nikjer pa ni bilo videti kakega žalnega znaka stolnega kapitelja. To je menda vplivalo, da je šel tudi za pogrebom iz Leonišča do kolodvora le eden (reci eden) duhovnik, že nek prileten gospod. Naj pa umrje kasa teroijalka, ki se bode že pred pogrebom razbobnalo, da je zapustila v „dobre namene" tisočake, bodo pa marširali vsi kanoniki, patri in fratri in bogsigavedi kdo še vse. Ia za dub. svetnikom le en sobrat. To je pij a teta, kaj?! Viljem Potok f. V Tržiču je umrl v starosti 62 let inžener gospod Viljem Pola k. Pokojni je bil mož, ki se mu je v globokem spoštovauiu klanjal vsak, kdor ga je poznal, Mož Čistega rodoljubja, kristalen značaj, plemenitega mišljenja — to je bil Viljem Polak. Preživel je mnogo let v inozemstvu — bil je med drugim sopodj etnik pri velikih železniških stavbah — a ohranil si je vročo ljubezen do slovenstva in do svoje ožje domovine. Odkar se je umaknil v privatno življenje v svojem rojstnem kraju Tržiču je z največjo pozornostjo zasledoval vsa politična, kulturna in gospodarska prizadevanja Slovencev in je z radodarno roko podpiral vsako narodno stvar. Za vsako slovensko društvo, vsako narodno napravo je prispeval pokojnik. Kadar je prišel v „Narodno tiskarno", je bilo njegovo prvo vprašanje: „Ali kaj nabirate za narodna društva?" in pa „Ali je kdo posebne podpore potreben?" In vselej je daroval primerne zneske za različna društva, za narodne fonde in tudi za posamičnike, ki so bili v potrebi. Najbolj pri srcu mu je bila družba sv. Cirila in Metoda. Te se je spominjal pri vsaki priliki in kadar je govoril s člani našega uredništva, je napeljeval pogovor na šolsko družbo in na njene naloge. Opetovano je tudi priporočal našemu uredništvu, naj sproži misel, da se sezida v Ljubljani dijaški dom. Lansko leto je obljubil, da sam sestavi dotični načrt, a je za tisti čas to misel opusti), ker so ravno tedaj klerikalci začeli vojno zoper družbo sv. Cirila in Metoda in je bilo treba vse moči osredotočiti na to družbo. A ne samo naroden, tudi svobodomiseln je bil pokojnik in je vedno zvesto stal na strani narodno-napredne stranke. Bodi plemenitemu rodoljubu blag spomin. Ustanovni občni zbor društva za otroško varstvo In mladinsko skrb v idrijskem sodnem okraja se je vršil 22. t. m ob 11 uri pred-poldne v slavnostno okrašeni telovadnici o. kr. rudniške ljudske šole v Idriji. Udeležilo se ga je mnogobrojno občinstvo iz vseh družabnik krogov. Med prišleci smo opazili sledeče gospode: rudniškega nadsvetnika Billeka, rud. svetnika Svobodo, župana Šepetavoa, okrajnega sodnika Sturma, realčnega ravnatelja dr. Beuka. notarja Pegana, ravnatelja . Pohla, davčnega oskrbnika Krapša, gdč. šolsko voditeljico Kavčičevo, šolskega vodjo Novaka in mnogo drugih za* stopnikov raznih stanov. V ozadja govorniškega odra cesarjeva podoba Pripravljalni odbor društva je združil z ustanovnim zborom tudi majhno islavo 601etaega jubileja cesarje-Občni zbor je otvoril gospod rajni sodnik Sturm, ki je pozdravil ivzoče in nato v daljšem govoru udarjal važaost društev za otroško jtvo in mladinsko skrb ter orisal jih plemeniti namen in cilj. V bije navedel sledeče : Glavni vzrok, vedno bolj narašča izprijenost in »kvarjenost mladine, ne tiči v rev-Sini, temveč v njenih posledicah, pr. v tem, da se vsled skrbi za sakdanji kruh ne nadzorujejo žalostno mladoletni, da vsled tega vi-jijo mnogo slabih vzgledov, da vi-lijo propalo nravnost itd. Posledica »vščine je tudi to, da razpadajo vezi, se naj bi tesno oklepale posameznih članov rodbine, vsled česar nima jtrok nikogar, ki bi ga varoval v nje-rovem nravnem, duševnem in teles-iem razvitku. Starši pa imajo večji >liv na vzgojo otrok kot šola. Ako starši ne varujejo otroka, ako so nič-redni ali ne morejo iz tega ali onega raroka otrok preskrbeti in vzgajati, tedaj preti otroku nevarnost, da se Izpridi in popolnoma pokvari. V ta-jh slučajih se mora poskušati, nado lestiti otroku manj kuj očd ljubezen skrb stai še v s čim drugim. V ta lamen porablja naš driavijanski za-Ikonik institucijo varuštva. Po tej bi icral varuh skrbeti za telesno in duševno blagostanje svojega varovanca, ■ne pa veljati samo kot postavni za-btopnik varovanca. Z eno besedo: Inioral bi nadomestiti otroku vso skrb oblast, ki jo pripoznava zakon ločetu. Institucija varuštva pa ni izpolnila teh pričakovanj, kajti varuhi Iso puščali skrb za osebne razmere [svojih varovancev popolnoma vnemar. Zato je uvedla justična uprava druge nadzorovalne organe v obliki Isirotinskih svetov. Takoj so ustanavljali sodni uradi po celi Avstriji take b~ete in se trudih, vzpodbuditi jih k Idelu humanitete, k delovanju, ki naj Ibi ne ostalo neuspešno, trudili so se, (premagati vse ovire, poizvedeti vse pripomočke, s katerimi se bi moglo r okom priti zanemarjenosti in izprijenosti mladme. Kmalu pa se je iz kazalo, da pri nepremožnjih slojih, v katerih vlada pomanjkanje in reva in v katerih so potrebne za poboljšanje življenskih razmer mladoletnih materialne žrtve, ne zadostuje že, če se nadzorujejo samo njih osebne razmere. Tako se je spoznalo, da je potreben poleg varuhov in sirotinskih svetov še en organ, katerega cilj naj Ibi bilo zboljšanje blagostanja zapuščene in osirotele mladine. Da se te daj reši to pereče vprašanje, dalo je predsedstvo višjega deželnega sodiš5a v Gradcu inicijativo, po kateri naj bi se v vseh njemu podrejenih sodnih okra-|jih ustanavljala društva za otroško varstvo in mladinsko skrb. V prvi vrsti imajo ta društva namen, nabavljati pripomočke, s katerimi se naj pospešuje vzgoja bedne mladine. Lep krog delovanja in požrtvovalnosti se nudi ravne v Idriji takemu društvu. Idrija ni samo glede števila prebivalcev drugo mesto na Kranjskem, ampak tudi glede socialne bede. Kakor v vseh delavskih mestih živi tudi tu veliko število osirotelih otrok v ugo-nabljajočem pomanjkanju Najhujše zlo pa zavlada v rodbini rudarja tedaj, če iztrga okrutna smrt očeta rudarja, katerega edini zaslužek je rudarska mezda, v najlepši moški starosti, prerano njegovi obitelji in ostane brez podpore, brez preme-ženja sama na svetu kopa nedoraslih otrok. C. kr rudniško ravnateljstvo izplačuje sicer v takih slučajih provizije, ali te podpore so tako neznatne, da nikakor ne zadostujejo. Cesarjevo željo, da se proslavi njegov 601etni vladarski jubilej z dobrodelnimi napravami in vzlasti s tem, da se obrne vsa pozornost in skrb otroku, je dobro razumela tudi Idrija, zakaj ie zdaj šteje društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Idrija 313 članov. Upajmo, da se bo to število najmenj potrojilo in da se bo poleg tega i privatna dobro delnost spominjala z znatnimi prispevki tega plemenitega društva. Tako izpolnuje tudi Idrija s tem Človekoljubno željo našega vladarja, ki je z njo pokazal svojo očetovsko skrb za otroka in njegovo blagostanje. Gospod okrajni sodnik Sturm je na koncu svojega govora navzoče pozval zaklioati z njim cesarju trikrat „^iviou, kar so zborujoči z navdušenjem storili. Nato se je volilo 11 članov društvenega odbora, 5 namestnikov in 2 računska pregledovalca. Odbor se je sestavil sledeče: Predsednik H. Sturm, okrajni sodnik; namestnik M. Ar ko, dekan; tajnik dr. D Lončar, realčni profesor; namestnik M Pire, realčni profesor; blagajniča-rica M. Kavčič, šolska voditeljica; namestnik A. Novak, šolski vodja; odborniki: dr. M. Papež, rudniški zdravnik; A. Šabeo, ljudskošolski učitelj; B. SI* vi k, rud. nadoskrb-nik; M. S o u v a n, učiteljica; I. Stran s, rudar; namestniki: B. Babler, sodni ofioijal; I. Baje, nadučitelj (v Spod. Idriji); I. Grm d en, veleposestnik (v J etičnem vrhu); I. Kokalj, rudar; I. Novak, uči- telj ; pregledovaloi računov: A. K r a p š, davčni oskrbnik, in F. Vidio, rud. kancelist. Zakjučujemo poročilo z željo in prepričanjem, da je ustanovni zbor položil temelj onemu vzvišenemu, Človekoljubnemu delu, ki se posveča zboljšanju življenskih razmer idrijske mladine; slavje pa, kije bilo združeno z ustanovnim zborom, naj bi bilo le začetno slavje vseh onih domoljubnih prireditev, ki se bodo Še vršile v Idriji v znamenju humani tete in v proslavo cesarjevega jubileja. V zahvalo o. kr. rudniškemu ravnateljstvu bodi omenjeno, da je na preprijazni način dalo društvu lokal na razpolago ter da je skrbelo za to, da se je okrasil na način, ki je odgovarjal pomembnemu slavnostnemu zborovanju. Smrtonosna nesreča. Dne 23 t. m. je Zakotnikov poni Žrebeo 59ietnega oženj enega delavca Jožefa Lenarčiča iz Male vasi pri Jezici, ko ga je na dvorišču vpregal, zgrabil in vrgel podse. Nato ga je na obeh rokah tako obgtizel, da mu je meso kar viselo od kosti in je obležal nezavesten poleg konja. Lenarčič, katerega so potem takoj prepeljan* z rešilnim vozom v dež. bolnioo, je v soboto vsled prehudih bolečin umrl. Poni je star šele 5 let in do tedaj Še proti nikomur ni bil tako besen. Nova pivovarna na Gorenj skem. Pri Lescah zgradi pivovarnar I. Zimmermann iz Ettingena na Bavarskem novo pivovarno. Torej zopet Nemec! V konkurz le prišel. Gustav Streiner, trgovec v Šmarjeti pri Mokronogu. Upravitelj konkurzne mase je notar Gnstav Omahen v Mokronogu. Z gugalaice je padel v Deka nih 18 etni Josip Suša. Padel je na obraz, da se mu je zdrobila Čeljust. Njegovo stanie je nevarno. Umrl je v Opatiji g. Matija Žust, c. kr. poštni ekspedijent in posestnik. N v m. p.! „Zveza" slovensko štajerskih učiteljev in učiteljic zboruje letos na velikonočni ponedeljek v Calju. Pri seji upravnega odbora se predru-gačijo pravila in se bode razgovar-jalo ter sklepalo o raznih važnih zadevah. Občni zbor bo znamenit, ker predavata na njem dva veščaka dr. Fran Ilešič in znani šolnik ter mladinski pisatelj Ljudevit Čer-ne j. Popoldne se namerava ustanoviti „Narodno socijalna zveza za Slovensko Štajersko". Zvečer se vrši koncert slovenskoštajerskega učitelj-stva v proslavo 601etnega vladanja cesarjevega. Ta „Jubilejski koncert" proizvajajo učiteljice in učite ji. Po koncertu je prosta zabava in ples. Slo ven s koštaj ersko učitelj stvo bode na ietošnji velikonočni ponedeljek trumoma vrelo v Celje; kajti doma ostanejo le bolniki in nebriž-neži. Vsi drugi hite v Celje na SpodnjeŠtajerski učiteljski dan. Slovenci na Štajerskem skazite svoje simpatije napram učitelj s t vu, da se udeležite koncerat v veliki meri. Štajerskemu učiteljstvul Pevke in pevci, ki nameravajo sodelovati pri „Jubilejskem koncertu" v Celju na velikonočni ponedeljek se opozarjajo, da se vrši pevska vaja za okraje Slovenska Bistrica, Maribor, Sv. Lenart, Ljutomer, Ptuj, Ormož, Konjice, Šmarje itd. v četrtek, dne 2. aprila v Poličanah. Že javljeni pevci so dobili note po pošti. Kdor se še ni javil, naj pride v Poličane, tam dobi note. Od udeležbe pri tej pevski vaji je odvisen nastop pri koncertu. Za okraje Celje, Laško, Brežice, Sevnica je pevska vaja v nedeljo, dne 5. apr. v Zidanem mostu. Dne 9. aprila pa se namerava vaja napraviti za okraje Slovenji gradeč, Šoštanj, Gornji grad, Vransko, Celje. Kje še ni določeno, čas hiti! Torej pevci in pevke vsi na krov! — Vodstvo „Zveze" slov. Štaj. učiteljev in učiteljic. Celjski VOdOVOd Iz Celja, 28. marca: Izvedba vodovoda se izroči po zadnjem sklepu našega obč. odbora stavbni tvrdki baron Schv/arz za vsoto 541000 K. Vodovod bode baje jeseni t. 1. gotov, Z nožem so le ustavil stražniku v Celiu 20 letni delavec Alojzij Ja-nežič, zato je bd obsojen na 4 me seoe ječe. Umrl fe v Dreznici pri Kobaridu 56 letni trgovec in gostilničar gosp. Franc GomilŠček, vrl narod a jak in naprednjak. Mrtvoga SO našli blizu Bat na Goriškem 61 letnegs Matijo Klanjščka. Sleparll in oproščen, 23 letni privatni uradnik Josip G i U i iz Tri-denta je ponaredil Ček za 996 K 50 v na škodo tvrdke Weiss v Trstu in dvignil to svoto. Pred tržaškimi porotniki je priznal dejanje, toda trdil, da je to storil vsled obupnih gmotnih razmer. Bil je oproščen. C kr. skladišča v Trsta sporočajo, da sprejemajo zopet pivo in slad za Trst prosta loka o. kr. državna železnica in Trst prosta Inka južna železnioa. Zastrupila se jO v Trsta 18 letna tovarniška delavka Ivana Gor j up, a so jo Še pravočasno rešili. Vzrok nesrečna ljubezen. Ustrelil 80 Je v Trsta 23 letni učitelj Franc F i v n e o iz Moravskoga. Vzrok nesrečna ljubezen. V Opatijo je prišel v soboto nadvojvoda Karel Štefan na svoji jahti „Roženska". Jugoslovanski klub »Slovanske Besedo11 na Dunaju priredi v sredo 1. aprila v društveni dvorani, Danaj, I Drachengasse 3, I nadstropje, zabavni večer, pri katerem sodeluje „Slovansko pevsko društvou pod vodstvom pevovodje g. Beno Serajnika. Spored je raznovrsten. Začetek ob osmih zvečer. Slovanski gostje dobrodošli! Slovensko akadomično društvo „Adri|a" v Pragi prit - a dne 1. aprila ob 8 zvečer v prostorih kavarne „Union" svoj II. redni občni zbor. Jubilejska razstava v Pragi 1908 Vedno hitreje in hitreje napredujejo dela na razstavnem prostoru, kajti samo še eden mesec nas loči od otvoritve te krasne razstave. Prekrasno mestece obstoječe iz samih paviljonov se je vzdignilo iz tal in pogled na njega je naravnost očaru-joč. A tudi Praga sama se pripravlja za otvoritev te vtlevažne razstave in se hoče pokazati tujcem v vsej svoji krasoti. „Svaz česfeveh okraslovacih s pol kii v kralovstvi češkem44, je iz dal 100.000 oklioev na prebivalce Prage in predmetij, da naj okrase vsa poslopja z cveticami in tudi druga slična društva se trudijo, da bi naredila Prago res „zlato". Lepo vreme omogočuje, da dela zelo hitro napredujejo in že sedaj se lahko vidi kratoto in impozantna velikost jubi-lejske razstave. Preteklo nedeljo si je ogledal prostor razstave grof Cou-denhove, ki je bil zelo razočaran nad to krasoto, posebno pa nad velikanskim paviljonom za stroje. Ekseku-tiva je preskrbela tudi za železnično zvezo in dosegla, da bodo razven navadnih vlakov vozili Še posebni vlaki. Na progi Praga-Gmiiod-Dunsj vozi vlak, ki gre iz Prage vsak dan do Benešave, ob nedeljah in praznikih do Tabora, med Trstom in Prago bodo pri brzovlakih štev. 202 in 201 spalni vagoni I. in II. razreda in direktni vozovi do Pontebe vpeljani. Obenem z razstavo se SvrŠi tudi inter-nationalni kongres trgovske zbornice pod protektoratom nadvojvode Karla Franc Jožefa dne 5. septembra. Kot Častni člani bodo prisotni ministra Aehrenthal in Bi lin s ki, razen teh dveh minister Fiedler, dr Ebenhoch, dr. Der-schatta in Koryfcovsky. Kongresa se bodo udeležili poslanci različnih držav. Bolgari so že naznanili svoj prihod, razen njih pridejo še odposlanci iz Srbije, Romunije, Rusije, Turčije, Grške, Danske, Brazilije in Mehike in trgovske zbornice iz Bordeauxi. Eksekutiva priredi tudi veliko efektno loterijo, za katero se srečke že prihodnji mesec prično prodajati. To podjetje bode gotovo povsod z veseljem pozdravljeno, ker se nudi tu prilika, dobiti dobitek, ki ima trajno vrednost. Dobitki obstoj Jo večji del iz stvari, ki bodo tudi razstavljene, n. pr. iz 'pohištva za 2 ali 3 sobe in kuhinjo, iz avtomobilov, motoovklov itd. Srečkanje se vrši dvakrat in srečka, ki ne bode prvikrat vlečena, je veljavna tudi za drugič. Pri prvem sreČkanju, ki bode 1. septembra 1908, je glavni f do bi tek 60 000 K, dva dobitka v vrednosti 10 000 K in eden 4000 K in več drugih dobitkov, katerih vrednost znaša 4492 K. Drugo srečkanjese vrši 2. januarja 1909, glavni dobitek je v vrednosti stotisoč kron, druga sta dva v vrednosti po 10.000 K, tretji s.J tri po 4000 K; skupno 2310 dobitkov v vrednosti 180.000 K. Srečka velja samo 1 K. Ponarejale! poštnih branilnib knjižic so postali v zadnjem času posebna vrsta goljufov in so že razne poštne urade osleparili. Pred dvemi leti je tukajšnja polioija aretirala romunskega vi o mi tel j a Jožefa Faltina, ki je na šest ponarejenih poštno-hra-nilničnih knjižio ogoljufal razne poštne urade za 40 K. Pred kratkem se je pojavil na Dolenjskem enak slučaj in je poštni urad v Spodnji KoŠani izplačal 40 K nekemu sleparju, ki je imel poštno-hranilnično knjižico na ime Viktor Kunauer, na kateri je bila pri poštnem uradu Škedanj naložena 1 K, slepar pa jo je ponaredil na 90 K. Z barja« Včeraj proti večeru sta prirogovilila tesar Alojzij Močilar in čevljar Andrej Krvina v Vidmarjevo gostilno na Karolinški zemlji in hotela z vso silo priti v družinsko sobo. Ker je bila pa zaklenjena, sta snela vrata in tako prišla vanjo. Tam sta se hotela z domačim hlapoem prete-pavati, nato pa sta Šla v gostilno pit. Tudi tam sta postala rabijatna in naposled pobila za 2 K kozarcev. Zadnjo besedo bo imelo sodišče. EroJašU pomočniki v Ljubljani stopijo baje ■ dnem 1. april* t. 1. v stavko, ker so mojstri odklonili njih zahteve. IkAO plačilo je dobil včeraj popoldne drvar Ivan Čuden z Bre- zovice. Ko je šel mimo nekega Čevljarja, ga ta pokliče v stanovanje, češ, da mu odkaže drva, katera bode imel žagati, čuden je čevljarju rado-voljno sledil in ko stopita v stanovanje, prime čevljar za pilo in začne brez vsakega povoda drvarja „piliti", s čemur pa ta seveda ni bil zadovoljen, marveč jo je odkuril prej ko mogoče na prosto in ker je zadobil telesno poškodbo, je Šel iskat pomoči k policiji. Povozil je včeraj v Sv. Florijana ulicah nek kolesar 54 let staro po-strežkinjo Marijo Škofovo ter jo poškodoval na čelu in nosn. Izgubljene in najdeno reči* Gospa Marijana Kumpova je izgubila zlato žensko uro z dvojnim krovom vredna 40 K. — Posestnioa Marija Brankova je izgubila 9 K denarja. — Grofica Olga Liohteoberg je izgubila prost bankovec za 10 K. Našla je zasebnica Karolina Billekova razbito kolesarsko svetilko. Na južnem kolodvoru je bila izgubljena oziroma najdena žaga, in Črna škatulja v kateri je več volne in sukanca. De'avsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Budimpešto in na Dunaj 445 Lahov, 50 jih je pa ostalo v Ljubljani. V Moll-bruok je šlo 20 Črnogorcev, 60 slo venskih tesačev se je odpeljalo v sMmograške gozde. V soboto se je odpeljalo iz Amerike 15 Hrvatov, 33 Hrvatov pa se je peljalo iz Zagreba v Kranj. „Društvena godba ljubljanska" konoertuje jutri popoldne v kinematografu „Edison", Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa" in sicer pri predstavah ob 4., 5 , 6., 7., in 8. zvečer. Drobne novice. — Sleparstva bankirja Rochet-teja v Parizu. Pri preiskavi v Ro-chettejevi pisarni so našli več pisem policijskega nadzornika, ki je Ro-chetteja obveščal o vseh proti njemu vloženih tožbah in o vseh preiskavah državnega pravdništva. Policijskega nadzornika so takoj odpustili. — Potres v Mehiki. Potres je popolnoma razdjal mesto Chilapa v državi Guerero. Mesto je štelo 15.000 prebivalcev. Hiše so se zrušile, nakar je začelo mesto na vseh koncih goreti. Dosedaj ni mogoče niti približno določiti, koliko ljudi je ubitih. Potres se je raztegni celo do Virginskih otokov. — Grof — dezerter. Od kavale-rijskega polka v Pardubicah je de-zertiral v Švico enoletni prostovoljec grof Dobrzenskv, ker bi bil moral presedeti zaradi nekega službenega prestopka 14 dni v zaporu. — Atentat v Barceloni. Zaradi ponesrečenega atentata z bombo proti španskemu kralju v Barceloni je prišel v Barcelono neki angleški detektiv, ki je baje že razkril glavne provzročitelje. Pričakovati je zelo senzačnih razkritij. — Revolucija na otoku Haiti. Nemška križarka »Bremen« je odpeljala iz Port - au - Prince 75 begunov iz nemškega in francoskega konzulata v Kingston. — Za predsednika češke akademije znanosti je določen namesto umrlega Hlavka bivši minister dr. R a n d a. — Požigi A' Berolinu. Policija je zaprla sedem mladih dečakov, ki so že več tednov požigali v podstrešjih, da so mogli izvršiti razne tatvine. — Bebel, vodja soc. demokratov na Nemškem, je zopet nevarno zbolel. Lotila se ga je vodenica. Telefonski* m brzojavni uoroflln Nadomestna volitev v goriškem vele-posestvu. Gorica, 30. marca. Ker je dr. Al. Franko odložil svoj mandat v ve-leposestvu in pridržal onega v splošni skupini, je bila potrebna nadomestna volitev v veleposestniški kuriji. Ta volitev je bila danes. Napredni kandidat Ivan Š a v n i k , župan v Biljah, je dobil 94 glasov, klerikalec Zucchiatti pa 5. Konference pri ministrskem predsedniku. Dunaj, 30. marca. Pri baronu Becku se je včeraj razpravljalo o jezikovnem vprašanju na Češkem. Te konference so se udeležili razni vladni organi s Češkega pravosodni minister dr. Klein in minister notranjih poslov baron B i e n e r t h. Dunaj, 30. marca. Trgovinski minister dr. Fiedler in češki minister - rojak Prašek sta konferi-rala z ministrskim predsednikom glede izjave, ki jo bo podal justični minister dr. Klein danes v proračunskem odseku. Dr. Wekerle pri cesarju. Dunaj, 30. marca. Cesar je sprejel v posebni avdijenci ogrskega ministrskega predsednika dr. Weker-leja. Dr. Wekerle je na to imel po- svetovanje s finančnim ministrom dr. Korytowskim. Moravski deželni zbor odgođen. Dunaj, 30. marca. Vlada je odgodila zasedanje moravskega deželnega zbora. Odgođen je bil, ne da bi bil rešil proračunski provizorij, dasi je bil prav v to svrho sklican. Dr. Erler obdrži mandat. Dunaj, 30. marca. Dr. Erler, poslanec mesta Inomosta, se je vdal prošnjam vodstva nemško - nacijo-nalne stranke na Tirolskem, ter izjavlja, da za sedaj še obdrži svoj dr-žavnozborski mandat. Nemški kancelar na Dunaju. Dunaj 30 marca. Včeraj je dospel semkaj nemški kancelar knez Bul o w. Na kolodvoru ga je sprejel nemški poslanik Tschirtschkv z osobjem poslaništva. Po onoijalnem pozdravu sta se Biilow in poslanik odpeljala na avtomobilu v mesto. Popoldne je imel Biilow konferenco z ministrom zunanjih del baron Aehrenthalom. Konferenca je pokazala, da vlada med Avstro Ogrsko in Nemčijo popolno soglasje glede balkanske politike. Bulow je izjavil, da bo nemška vlada najizdatneje podpirala t*k > projektirano železnico v Novem Bazaru, kakor tudi avstrijski reformni načrt za Makedonijo. Dunaj 30. marca. Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand je sprejel kneza Bulowa v posebni avdijenci. Tej avdijenci se pripisuje velika politična važnost DnnaJ 30. marca. C?sar je sprejel nemškega kanoelarja kneza Bulo w a v posebni avdijenci v Š9nbrunu. Avdijenoa je bila izredno kratka, trajala je jedva pol ure. Za češko vseučilišče v Brnu. Brno 30. marca. Včeraj je bil v „Narodnem domu" velik shod za Češko vseučilišče v Brnu. Udeležilo se ga je 25 Čeških poslancev in okoli 20.000 ljudi. V resoluciji, ki se je sprejela, se naglasa, da je češki narod skrajno ogorčen, da se vlada doslej ni ozirala na številne manifestacije, v katerib so moravski Čehi z vso odločnostjo zahtevali, da se »naj v Brnu ustanovi Češko vseučilišče; protestira se proti temu, da bi češke stranke še nadalje podpirale vlado, ki neče izpolniti upravičenih zahtev moravskega Češkega ljudstva, ter zahteva, da izstopita ministra dr. Friedler in Prašek iz Be-ckovega kabineta. Končno zahteva resolucija, da se Češka univerza za vsako ceno ustanovi v Brnu in nikjer drugod, ker bi bili sicer Cehi primoram vlado k temu prisiliti. Po končanem shodu je množica demonstrirala pred namestniško palačo in pred nemškim društvenim domom. Vseslovansk! dijaški shod v Pragi. Praga 30. marca. Včeraj je bilo v Pragi veliko vseslovansko dijaško zborovanje. Ogorčeno je protestiralo proti postopanju slovanskih delegatov v proračunskem odseku pri postavki „vseučilšče". Zatvoritev srbskih šol v Novem Pazaru. Belgrad, 30. marca. Turška vlada je v sporazumu z Avstro Ogrsko zatvorila vse srbske šole v Novem Pazar ju. Srbski metropolit Nikifor se je proti tej odredbi brzojavno pritožil v Carigrad. Nov upor crnomorskoga brodovja? Petrograd, 30. marca. Iz Seba-stopola javljajo, da je prišla tajna polioija na sled revolucijonarni zaroti, ki je imela za cilj, da izzove nov upor crnomorske vojne mornarice. Aretiranih je mnogo oseb. Na Čelu zarote so bili mornarji na neki oklop-nioi. čim bi ta okiopnioa odplula iz pristanišča, so imeli mornarji namen umoriti poveljnika in Častnike ter se vrniti v Sebastopol, kjer bi se jim pridružile druge ladje. Okiopnioa bi bombardirala mesto, drugi uporniki bi pa splošno paniko porabili v to, da bi aretirali, oziroma pomorili vse višje uradnike in se polastili mestne uprave. Nemiri v Nsw Yorkj. New Tork 30. marca. Pri demonstraciji brezposelnih na Maddison Square je bilo udeleženih 10.000 oseb. Demonstranti so nosili rdeče zastave in peli marzeljezo. 150 redarjev na konjih je hotelo razgnati demonstrante. V tem hipu je vrgel neki Selig Silverstein med množico bombo, ki je eksplodirala, ubila dve osebi, ranila pa več ljudi Sil ver-steinu je bila odtrgana roka in noga in so ga umirajočega prenesli v bolnioo. Polioija je aretovala več oseb. Sili na vodo, topi sečno kislino. VITA Prirodni Htiotttki vrelce proti •dmlMMnUprotmm, MhumN toln* ~ e*»im in MMJhtr/«* In lecUeaA — Naprodaj po t »od, * Uttbtftmi pri Mihaela KMlnerja f*4 11 narodnjaki! Prispevajte za Trubarje« spomenik! Meteorologijo poročno, ^♦»Jl> l>aO ciiJitU' Al* 8retfPt< *>«p»so ▼anja Stantt baro metra t mm Vetrovi i Nebo • 28. 9. zv. 7437 4-71 sr. jug del- jasno 29. ' m 7. zj. 2. pop. 7441 742-3 —20 si. jzahod 120 sr. jizahod dež pol obl. - 1 v 9 »t. ; 7419 61, slab jug oblačno 30 » 7. i). 2 pop 7405 7388 5 5 sr jzahod 14 01 . | pol. obl. Srednja včerajšnja in predvčerajšnja temperatura: 4 2 mm in 6.7° mm; norm. 6 0* in 6*2°. Padavina v 24 urah 0 0° mm in 2 2°. Telovadno društvo „Sokol" v Tržiču naznanja pretužno vest, da je njegov največji dobrotnik, gospod Viljem Potok Inžener, posestnik itd. danes, dne 29. marca ob 8. zvečer umrl. 1131 Pogreb dragega pokojnika bode v torek, dne 31. marca ob 5. popoldne. Tržič, dne 29. marca 1908. Odbor. Trziška posojilnica v Tržiču naznanja pretužno vest, da je nje ustanovnik in nadzorstveni član, gospod milem Mak inžener, posestnik itd. danes, dne 29. marca ob 8. zvečer umrl. 1130 Pogreb dragega pokojnika bode v torek, dne 3l. marca ob 5. popoldne. Tržič, dne 29. marca 1908. Odbor. Tako J se sprejme v trajno delo mlad kroj. pomočnik Ferdo Gestrin ,,2J krojaški mojster v Trebnjem, (Dol) *• ""*"*• ———i~i <~>~«~i i' m~v irw> ■ rr. nfiHn ni~n . n "" i w , _____ Trsovsko-obrtna zadrusa v LJubljani ssssiss Zadružni prostori: Soiu s proti menici oziroma zadolžntci, na vred- j T- nostne papirje, na zadružne deleže, na blago, na knjižne I Vsa pojasnila ss dobijo bodisi nstmeno ali pismeno r terjatve, na hipoteke. * sadrninl pisarni. Dovoljuje posojila proti mesečnemu, oziroma četrtletnemu odplačevanju pod zelo ugodnimi pogoji. Uradne ure v»ak dan dopoldan od O. do 19. ure, popoldan od 3. do & Dva 1123-1 sprejme takoj v trajno delo za stavbno delo Leopold Lebar, kleparski mojster na Blodili Gorenjsko _ Gospodična ki je dovršila trgovski tečaj, popolnoma zmožna nemščine in slovenščine v govoru in pisavi, ima prakso v trgovini in pisarni ter spretnost v stenografiji in strojepisju, išče primi rne službe. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na uprav. ^Slovenskega Naroda" pod nK. 8.100M. 1126—1 ure, Preklic. Jaz Jakob Bitsar iz Radeč obžalujem in preklicem vse žalitve, ki sem jih govoril o Antonu Wetzu, županu v Radečah in izjavljam, da mu nimam povoda očitati kakih nepravilnosti v poslovanju z občinskim denarjem. 1124 Radeče, dne 18. marca 1908. Krasne BLUZE največja izbera v »vili in drugem :-: rrodnem blagu tudi po meri :-: Vsakovrstna krita ter otročjo perilo In obtekce eriperoča pet nainiiiftli cenah v M. KRISTOFIČ por- Bučar TAl T- it". /T. A Zada ji teden. Loterija za ogrevalne sobe IftOO dtiblibo* efelitUiie %r«*dnosil 14 56 OOO Prti trije slavni dobitki M SO OOO, 5000, IOOO, se na do- bitnikovo zahtevo po odbitku 10 odstotkov^in postavnega dobitvenega davka izplačalo v gotovem denarju. Srečke po 1 K se dobivajo po vseh'trafikah, loterijah, menjalnicah in v loterijski pisarni Dunaj I., Spiegelgasse 15, 347 8 Pozor! Čitaj! Pozor! Slavonska biljevina. Ta je napravljena iz Dsjboljsih gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablj* proti zastarelemu kašlju - boiih v prsih, — prehlajeojn v grla, bripavoeti, težkem dihanja, astmi — pl norem ttatarn bi bem kašlja, taberknlozi itd itd. Delovanje izborno, uspeh siguren. Cena te franko na vsakof poito za 2 steklenici 3 K 40 Tin., 4 steklenice 5 K 80 vin,: po povzetju, sli če se p oži je denar naprej« — Manj kot 2 steklenici ie ne pisilja Prosimo, da se naroča n. ravnost od: PliinčiAo lekarnarja v Pakracu žt 209 • -JUrl^lUcJ, (Slavonija) l 3963-1B I Anton Tare Sv. Petra cesta štev. 8 Ljubljana. 984-3 Oes. kr. avstrijske Uf državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1 Odhod Iz Llneltane faz. ioLi • od zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago. *-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. }*OB predpoldno. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. I-40 predpoldno. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. že!., Gorico drž. žeU Trs drž. žeU Beljak, (čez Podrožčico) Celovec. -Ofi popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3.40 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak Juž. žel. Gorica drž. žel. Trst drž. žel. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. "Mo zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. * 36 zveoer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. 0*40 peno6l. Osebni vlak v smeri: le> tenlce. Trbiž, Beljak, juž. žel. Gorica drž. žel. Trst drž. žel. Beljak juž. žel, (čez Podrožčico). Odhod Is L|nMJa»o dri. kolodvori ?-2S zjutraj. Osebni vlak v Kamnik, i-oe popoldne. Osebni vlak v Kamnik r-io zveoer. Osebni vlak v Kamnik oso ponool. Osebni vlak v Kamnik. (Sam; ob nedeljah In praznikih v oktobru.) oktobra 19(7. leta. Dol ol v Ljubljano Ins. zaLi 0-58 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka jul žel, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straža Toplic, Rudotfovega, Grosuplje. II-IB predpoldne. Osebni vlak iz Prage Celovca, Beljaka juž. žel. Čez Podrožčicc in Trbiž, Gorice drž. žel, Jesenic a?32 popoldne. Osebni vlak ia Kočevja, Straže Toplic, Rudolf o vega, Grosuplje. 4-3© popoldne. Osebni vlak is Beljaki juž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (čci Podrožčico) Gorice drž. žel. Trsta drž žel. Jesenic O-OO zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic 8.37 zveoer. Osebni vlak iz Kočevja, Snaže Toplic, Rudolfoicegs. Grosuplja. 8-48 zveoer. Osebni vlak iz Beljaka jul žel, Trbiža, Celovca. Beljaka (čez Pod rožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel. Jesenic. li-eo ponodi. Osebni vlak iz Trbiža, Ca lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsu drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic Pohod v LJubljano dri. kolo* 0-40 zjutraj. Osebni vlak is Kamnika. lO-OO prod poldne. Osebni vlak is Kamnika. ©■'O zveoer. Osebni vlak iz Kamnika. O-eo ponool. Osebni vlak is Kamnika. (Sam, ob nedeljah In praznikih meseca oktobra.! (Odhodi In dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih zelenic v Trata o_^ Velika 1125- vezno vrati in Z portala se proda|o na Jurčičevem trg) st. 3 pri g. A. Stuppanu. Z dvolnli vrati M M M u X « * M tttmtttttttttttttt» Pozor! rPoaorl Kavarna ,Leon' V Ljubljani 8<» )3 na Starem trgu št. 30 vsak torek, četrtek in nedeljo vso noč odprto. Na razpolago ie najnovejši ameriški biljard m elek-o o trični klavir, o o Z odličnim spoštovanjem Leo In Fant Pogačnik. •aar»i*T"» ~*yt * r -r t- tttt trnu 1128-1 jWoderci_ najnovejših modernih oblikah oblikah od najcenejše do najboljše vrste. Plan&ete, peresa Iz Jekla, trakove, vrvce itd. ima v največji izbiri vedno v zalogi p. JNfagdic, fijubljana, Prešernove ulice št. 7. Veletrgovina dalmatinskega vina Br. Novaković Telefon it. 244. 1^JtJll>l jaiia Telefon it 244. Lastniki vinogradov na otoku BraČu in v Makarskom primorju v Dalmaciji Priporočajo slav. občinstvu svoja pristna rdeča, črna, bela in de sertna vina; kakor tudi domaČi tropino vec, konjak, slivo v ko itd po primernih cenah. 910—6 ^——— Ceniki in vzorci poštnino prosto. —— 8 se bo zaradi pomanjkanja prostora in ker vsak dan dospe sveže blago, že sedaj za lastno ceno prodajala najmodernejša in najfinejša konfekcija za dame, gospode, deklice, dečke in otroke. :: :: Ml B6RHAT0U1Č, Ljubljona. Mestni trg fle». 5.^ Farna pralnica b a (z motornim obratom) 4090-1« C J. Hotnonn v Ljubljani. Po vse do srede vsakega tedna v moji trgovini za pranje in likanje oddano moško perilo se lahko pride v soboto istega tedna ali pa se pošlje venkaj. Perilo se Jako garule. Zmerne cene. Perilo kakor noro. Imdaj a tel j in odgovorni urednik: Raato Pu«t oslem iek. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne11. 30