Št. 6.
T^C..irici, v torek dne 14. januvarja  1902,
Isthaja trikrat na teden t lestlh tedanjih, in sioer: vsak torek, fotrtek in soboto, Kjntranje Iz-danje opoldne, režemo Izdanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi 'črednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre-jamana  ali 7 Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto.......13 K 20 b, ali gld. 6-60
pol leta........6 , 60 ,   ,    ,   3-30
Setrt leta  ..... . v 3 , 40.Y   ,    ,   1-70
Posamične številke stanejo 10 vin.                  -•¦->.
JtfaroSnino sprejema upravniStvo v Gosposki uliti Stv. 11 v Gorici v«Goriški Tiskarni* A. GabršSek vsafc dan od 8. ure zjutraj do 6. zveSer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez dopcnlaue naroenlu<> se ne oziramo.
Oglasi In poslanic« sh cačuMjo-plj-petit-VMtab, . 8e tiskano l-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Vefijd Srke po prostoru. Naročnino In oglase je plačati loco ftorica.
TeCaJ XXXII.
»Vse za omiko, svobodo in napredek U   Dr, K. Lavni.
se nahaja v Gosposki                   ¦         v I. uadstr.
Z urednikom je* mogoče govoriti * vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od t. do S. popoldne; ob nedeljah i praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo . nahaja v Gosposki ulici «. 11.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamaoije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog un^tetva, naj se pošiljajo le upravnietvn.
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno od «8ooe» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«So5a» in .Primorec, se prodajata v Gorici v to-bakanii 8chwarz " Šolski ulioi in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trsta v tobakarni Lavxen5i5 m trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra,
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
(Večerno iztianja.)
Šest suhih let.
Narodno-napredna stranka je hotela poslati iz kmečkih občin za poslance v deželni zbor može, kateri umejo težnje in potrebe kmeta tako, da bi mogli v deželnem zboru tudi res kaj storiti za njega. Le tisti, ki pozna in občuti vedno bolj rastoče težave kmetijstva, more govoriti o njih najjasnejše ter bo znal pokazati tudi na sredstva in pota, po katerih bi se dalo odpomoči v tem in onem pogledu. Želje narodno-napredne stranke, da bi prišla v deželni zbor deseterica, ki bi pričela korenito pečati se z našim kmetijstvom, katero hira na vseh konci)1 :.n krajih, se niso izpolnile, marveč zgodilo se je, da v dveh okrajih v kmečkih občinah je prodrla klerikalna ali »katoliško-narodna stranka«. Dva duhovnika, jeden profesor in jeden javni slepar so bili izvoljeni v onih dveh okrajih v deželni zbor kot zastopniki kmečkega ljudstva. Sleparja so zapodili kljubu zagovarjanju od strani »kolegov«, ostali pa so drugi.
Duhovniki v župnijah, kjer so nastavljeni, le pobirajo, ne dajalo pa nič. Farovž ni nikdar opravljen, marveč vedno mu kaj manjka, in vedno jo treba, da kmet daje. Le daj, le daj, danes za to reč, jutri za ono itd. Nikdar ni miru, nikdar zadosti! Nikdar ni dosti gotovine, nikdar dosti Časti. In polastili, bolje oropali so ljudstvo tudi za čast ljudskih zastopnikov, in pod pretvezo, da gre za sveto vero, katero oznanjujejo, bolje zlorabljajo v svojih župnijah, so spravili v deželni zbor dva nunca in par drugih, tako da ima »katoliška« stranka večino, katera bo pod geslom: Vse za vero, dom, cesarja! na sploh igrala žalostno vlogo z brezdeljem ter v glavnem zanemarjala kmeta. Ker stoje na naši strani klerikalci v večini, je udarjen s tem največ kmet. Kaj mislite, da mu bosta pomagala Gregorčič ali Grča ali celo Berbuč, kateri ima toliko vednosti o kmetijstvu, kolikor je ima osel o aritmetiki?
In da bo kmet še bolj udarjen, so si znali klerikalci  s pomočjo Pajerjevo
V deželi neverjetnosti.
(Nadaljuje Ahasver.)
Mesto hrulacij, katerih sem pričakoval na moj podlistek v »Soči*, s« je oglasil duh Homunculus v pustne »Gorice" sobotnem pismu, katero paC zasluži, da ga prištevamo v bodoče gnilim klobasam, ker marsikdo se začne zvijati v najhujših mukah, ko zaužije ta »Goričin* podlistek kot hrano na prazen želodec, kar se je pripetilo tisto soboto črko-stavcu »Narodne tiskarne«, o katerem bi pač vsak pričakoval, da si je že utrdil v 3V0Ji službi želodec proti vsakovrstnim gnilim klobasam.
Klerikalni Homunculus so obrača do klerikalnega urednika z vprašanjem, imajo li že dovolj dežja, ker drugače poplavijo vedni nalivi hribovce, med katere spada tudi pod-listkar, v mrzlo in ledeno »Sočo", pred katero trepetajo in se tresejo. Z nedovoljenjem preč. urednika »Gorice* odgovarjam jaz ne-naprošen na to res ženijalno vprašanje.
Vaša stranVa ima dovolj vode. »Oblak* se je utrgal, in klerikalni dež se je ulil na hribe in na goriško okolico. Voda narašča. Eden je vsled te povodnji že davno »mrcina*,
»Gor. Tiskarnac A. Gabršček (odgov. iv. Meljavec) tiska in zal.
pridobiti še obe slovenski odborniški mesti. Deželno gospodarstvo je torej odslej v rokah Lahov in naših klerikalcev, zadnjih le po imenu, ker Gregorčič je dandanašnji slepo orodje dr. Pajerja. — »Gorica« pravi, da hodi »naše ljudstvo« po svete v deželni odbor. Da, hodi. Ali h komu naj gre odslej ? / <i h Gregorčiču ali Berbuču, o katerih je znano predobro na^i javnosti, da nimata najmanjše sposobnosti za tako važni odborniški mesti? Ali pa naj morda slepar Gahej daje svete vimenu Gregorčiča in Berbuča »našemu ljudstvu« ter ga pri tem dere do kože? »Naše ljudstvo« sprevidi kmalu, kako stoje reči v deželnem odboru, ker kmalu začne čutiti nastopivšo dobo šestih suhih let. Seveda se bo dobilo takole kake vinarje za kak občinski vodnjak, za orgije, ako bo prosil nune, in tako kaj drugega malega, ali vsa ona vprašanja, ki zadovajo živo in nujno naše kmetijstvo, bodo počivala na slovenski strani prav vsled »zastopnikov našega ljudstva«, četudi storijo napredni poslanci svojo dolžnost ter bodo zahtevali za kmeta to in ono, skušaje spravljati na razpravljanje vitalno reči iz našega kmetijstva, ne bodo mogli priti do v s p e h o v, ker klerikalci nimajo smisla za take reči, Pajor bo pokopaval načrte in predloge v odseke ali jih hitro odvračal s pomočjo laških in »katoliško*-slovenskih glasov — le Lahi bodo lepo eno reč za drugo sebi in Furlaniji v prilog spravljali do ugodne rešitve....
Šest suhih let je nastopilo za našega kmeta. Za vero je šlo pod geslom: Vse za vero, dom, cesarja!, in sedaj je nastopila doba šestih suhih let seveda tudi pod geslom: Vse za vero, dom, cesarja ! Pod tem geslom je prešla usoda slovenskega naroda na Goriškem, v kolikor je združena z deželno hišo, popolnoma v roke Lahom. Gregorčič in Berbuč sta v deželni hiši le statista v tragikomediji, katero igra laški lisjak dr. Pajer z našim narodom.
Šest suhih let! Namesto nujne odpomoči našemu kmetu ga Čakajo še britkejši časi, ko se približa propadu na rob ali pa propade. Lah se  ne bo
drugi je ravno kar .premrl", tretjemu pa sega voda do grla tako, da še vedno »vodo pije", akoravno se bi lahko rešil, ker vendar »svetuje" ! Tik šempaskega polja pa moli stara »grča* žalostno iz te vode. Dva se mislita rešiti, prvi s tem, da * »gre gor* v hribe, drugi je šel tudi gor, pa ne v hribe, ampak na figovo drevo; ha tem varnem kraju je menil, da bode brez skrbij fige jedel, katere pa niso bile njegova last. Toda besede v javnem zboru: »Cahej stopi doli" so ga tako prestrašile, da je štrbunknil v vodo, seveda brez fig.
Duh Homunculus se zaganja tudi v napredna kolesa in napredne kolesarje. Tega pa ne pomisli, da je zelo nevarno, zaganjati se v kolesa in kolesarje, ker se navadno pripeti nesreča, in dotičnik lahko premišljuje potem v bolnišnici svojo nezgodo v največjih in najhujših bolečinah svojih polomljenih udov. To bodi moje svarilo, kateremu moram pridjati še to opazko, da napredni kolesarji vsaj vedo vporabili svoja kolesa kot šport, med tem ko klerikalci ne morejo vporabljati svojih, akoravno ima vsakdo med njimi dve kolesc! preveč. Le tu pa tam se jih kdo po-služi pri kakem uvodnem članku, dopisu ali pa podlistku, kar je ravnokar napravil duh Homunculus.
brigal za kmetijstvo na slovenski strani, on ne bo dajal ničesar Slovencu, ker skrbi sam zase in ker to tudi ni njegova dolžnost. Ako pa nočemo mi sami zase skrbeti, fjtem seveda nam ni pomagati. Ako pošiljamo v deželni zbor in odbor take nevedneže, kakor sta Gregorčič in Berbuč, potem je umevno samo po sebi, da v kmetijstvu ne bomo nikdar napredovali, marveč hodili vedno rakovo pot. Kar kmet voli, to ima. Ali pri tem opozarjamo, da ne vera ne geslo: Vse za vero, dom, cesarja! ne rešita kmeta ter mu ne bosta poimgala prav nič na noge ! To bodo naši kmetje prav britko občutili pod deželnim od-bornlštvom dr. Gregorčiča in Berbuča... Dolga bo ta doba britkih skušenj. Upamo pa, da te skušnje v dobi šestih suhih let izučijo kmeta tako, da za tako »vero«, kakor lani, ne pojde nikdar več v boj, ako noče, da propade ter pride slovenska zemlja tujcu v last in ž njo on kot hlapec na njej, ki je bila nekdaj njegova.
Dopisi.
Kopriva, dne 7. januvarja 1902. — (Odgovor dopisniku »Prismojenca* št. 52. dne 27. dec. 1901.) — 1) Od mačka ginjen je bil gotovo dopisnik, ker kakor vsem Ko-privcem znano, pili so ga zvečer po volitvi v »hotelu", in kakšnega krščanskega mišljenja da so kaplanovi volilci, se bode zvedelo v kratkem pri sodniji v Sežani. Glede brade Vam bodi povedano, da mi si brade ne pustimo rasli, ker si jo brijemo, Vi pa bi želeli, da bi Vam rastla, pa Vam ne, ker imate še mlečne zobe, oziroma ne smete si jo pustiti rasti, dobro vedoč, da bi potem postal čudr.a prikazen.
2)  Komu pa pojete, g. dopisnik, da je laž, da se ne bi bil g. Colja v občinske vo-volitve vtikal. Imenujte le ednega samega Koprivca, kateri Vam to verjame, ako imate Se kaj značaja. Vi pravite, da smo samo 4, a Vas je šele troje, kar Vam tudi dokažemo.
3)  Res je, da sta se dan pred volitvijo na polu na Berje srečala 2 naprednjaka, katera sta tudi povedala, g. Colja, kje sta bila in kaj sta tam delala, na kar je g. kaplan odgovoril, da gre on in njegov spremljevalec
Da bi vedeli, gospod urednik, kako se temu podlistkarju smili Vrtovec. On piše: »Ubogi Vrtovec, katerega je Tumijada speljala na led, menda Se ni nehal vrtati.* Dal Bog, da ne bi še tako kmalu nehal vrtati, da bi zvrtal veliko luknjo v glavo Homun-culusu, v katero bi potem vlil vsaj nekoliko soli, možgan in zdravega razuma.
Tudi Krasa ne pusti pri miru moj prijatelj. Govori in klobasa o novi burji, ki je sedaj začela briti. To je res dejstvo, ali burja je le radi tega prišla na napredni Kras, da izbriše oni škandal, katerega so napravili klerikalci s kandidaturo Černetovo. Pomnožiti so hoteli svojo črno poslansko gardo z eno črno osebo, namreč s Cernetom, neradi njegovih zaslug, ampak le radi njegovega črnega, značilnega imena.
Kakor povsod in vsako leto smo imeli tudi v Gorici »Silvestrov večer", ne, še več, imeli smo kar dva Silvestrova večera. To je bil pač edini dan v pretečenera letu, da je imel dva večera in le eno jutro. Toda pozabil sem, da živim v deželi neverjetnosti. V čitalnici in »pri jelenu« je bilo vse do zadnjega kotička natlačeno, le s to razliko, da mora imeti prostorna čitalnica mnogo manj   kotičkov   nego   »Jelenova"   dvorana,
tuk, g. učitelj Šinigoj nama podirat. Povejte nam, g. dopisnik, v kateri stuplni pa ima ta spremljevalec in agitator volilno pravico, niti v V. kuriji ne. Tista dva naprednjaka pa jo imata pri nekaterih volitvah.
4)  Vi navijate in ne mi, saj mi nismo očitali g. kaplanu, da ne posije prošnje za podporo orgijam, ampak rekli smo, da se je s tem bahal in prilizoval; kaj je pač še g. kaplan govoril po hišah, nam so dolženi povedali; če oni lažejo, lažerao tudi mi. Nas, ko smo se še 1.1900 za državnozborske volitve potegovali za napredno stranko, niso naši voditelji v Gorici niti poznali, ali delali smo iz prepričanja in za blagor davkoplačevalcev, ne pa [kakor Vi, med kojimi se nahaja tudi eden, kateri je priznal, da mora delati za klerikalno bando, zato ker je njegov stric prijatelj don GredolčiCa. To je tudj krščansko prepričanje, kaj ne? Da pa so duhovniki odvisni od svojih Škofov in da morajo po njih poveljih agitirati, to je pač 20 vrabcem na strehi znano, samo nekaterim Ko-privcem še ne. Mi si pa nimamo nobenemu prikupiti in ne opravičevati. Oapilol
5)  Komu je g. Colja obljubil, da se ne bode vtikal v politiko, vprašate. Ravno svojim sedanjim pristašem in tudi v svojem govoru pri slavoloku, ko nas je pozdravil, prišedsi v Koprivo, saj ste bili vendarle tudi zraven, čudno, da imate tako slab spomin. Ali ni mari gosp. Colja rekel te besede: »Delajmo za narod, ampak jaz se ne bodem vtikal v Vaše občinske in ne druge politične stvari". In tudi njegov oče je to rekel, tajite to, ako Vas ni sram. Tudi občinski tajnik bi bil rad g. Colja, ako bi starešinstvo po njegovi misli bilo izvoljeno, dobro vedoč, da bi potem tudi županoval.
6} Da, res ste revček, g. dopisnik, ker Vaše dopise še pri »Prismojencu* v koš mečejo ; ste tri take poslali, pa so komaj enega priobčili, drugi niso bili za javnost; to nam je tudi eden od Vas priznal. Seveda bi zmagal Colja tudi brez mežnarja, kr.mnoseka, in Brejca, saj mi se nismo udeležili volitve. Zakaj jih je pa spravil oziroma dal spraviti na volišče? Povejte nam, po koliko glasov bi potem imel; saj so ga volili tudi taki, kateri bi po zakonu ne smeli imeti volilne pravice, ali kako dobri so mu bili. Veste, zakaj ste se potegovali za g. Coljo in ne za
ako govori »Gorica* o natlačenem in nabitem prostoru. Mogoče je bilo res tako, toda gotovo le v pavzah; ko je pa nastopil mešan zbor, se je zmanjšalo število »zvestih udov čitalnice" s tem, da se je tretjina, če ne polovica sodelujočih članov, preselila na oder. Kar se pa tiče znane šibkosti kake pevke, da se hoče »pustiti slišati* izmed drugih (ipsiasima verba »Gorice*), je le kislo grozdje, kaj ne, gospod Mercina, ako poznate basen o lisici in o grozdu. Saj prej niste opazili vi kot tako spreten pevovodja te slabosti pri svoji učenki. Ko bi bili pri »Jelenu", bi koj umeli ono lansko zahtevo »onorevole-ta* Grče, naj se obdači tudi ptiče. Ta bistroumni mož je vedel, da so člani »pevskega in glasbenega društva* najboljši ptiči-pevci, je vedel, da bode mora1 Turna kot gospodar teh krilatih pevcev plačevati mnogo davka, če bi se sprejela njegova zahteva, in Turna bi mogoče razpustil to društvo, posebno v slučaju, da ne dobi v tem deželnem zboru nobenega odborniškega mesta.
Koj po sy. Silvestru nas je čakalo novo iznenadenje. Toda imam li pravico goriti o iznenadenju v tej deželi samih neverjetnostij ? V prvi seji deželnega ?bora je bil namreč voljen Grča članom juridičnega odseka. Grča in juridična veda,  to se raVno tako strinja
enega od Svojih? Zato ker tistemu, koji je I za narodno-na- j e zaupali, m ker si ne I privoščite eden dragemu tiste cesti, mi smo j mu pa zaupali, zato smo Vam svetovali na I dan volitve, da naj ga volimo skupno, je resnica ali ne? Mož bi pač lahko sprevidel, ako ni slep in gluh, kje ima zaupanje.
H koncu Vam  bodi povedano, da mi I naprednjaki ne sovražimo  nikogar,   Ako je pa kdo v največjem delu zavezal culico in si I iskal drugje kruha, je bil primoran v to, ker so bile njegove družinske razmere take, sedaj so se razmere spremenile in dotični je ostal j doma  in se ni vstrašil  pikona, ker ako bi • se ga bal,  bi bil                           katera mu
je bila ponajana, kar se zares UVko zve pn , ki postaji v Dutovljah, pa  tudi Ko- j n je to  dobro  znano, samo Vašemu j j     ku ne, ker njemu je sploh prav malo znano na svetu.
Pravite, da so kokoši v nevarnosti. Da je to lat, Vara pa v kratkem sodnija v Sežani pove. V prvem odstavku pravite tudi, da jabolko ne pade daleč od drevesa. To pa velja za Vase pristaše, ker pokojni oče doticnega je umri kot župan, oskrbnik tuk. cerkve, kot predsednik krojnega šolskega sveta, dokaz, da je bil mož v vsakem obziru, in tudi sinu njegovemu se ne more nič slabega očitati.
Kako je pa žilo in seno v nevarnosti, Vam boderao tudi lahko  istotam  povedali, | tega vaS dopisnik tudi ne ve.                         j
Dragi Koprivci, iz vsega navedenega je j razvidno, da je dopisnik prav debelo po klerikalni navadi lagal, ali on ni temu sam kriv, samo nabarvan je bil prav fino, saj on ni Koprivec, mi ga dobru poznamo, kakor tudi tistega, kateri mu je dopis narekoval. Na take puhle in lažnjive dopise odgovarjati, je sicer Skoda za čas, ali primorani smo v to, da ne bi spet mislil, da smo naprednjaki res tako malovredni ljudje, in da je vse res, kar klerikalni listi pišejo. Ako so pa gospodu Colji njegovi pristaši v čast, kaj nam mari, samo obžalovati ga moramo, da kot duhovnik tako malo gleda na to, s kom se brati. — Ako bi se našel le eden izmed Koprivcev obeh strank, da je le ena beseda tega odgovora lažnjiva in da dokaže to, potem pristopimo vsi naprednjaki v klerikalni tabor. — Tudi čudno se nam zdi, da ni g, Golja dopisa v »Prim. Listu« na prižnici prečita!, najbrž zato ne, ker sam dobro ve, da je vse gola in debela laž.
Koprivski naprednjaki.
Z Vipavskega. — (Razno) —Bilsem nekega dnč v Branici. Ali poznate Marka Valesa? Sedaj ga javno vprašam: 6. nune braniški in Kristov namestnik (kakor vsak nune pravi!) Ali je vse dobro in zdravo ? Ali ste se kaj vkrotili ? ,Pej kaku" je s tisto kravo? KakSna je Vaša »manira" do ljudi? Li mislite, da smo .močeradi', po katerih bi Marko skakal? Če ste Kristov namestnik, Vas li sv. vera tako uči ? Eedo Vam je dal tak .recept?* Sram Vas bilo, da delate z ljudmi, kakor svinja z mehom! In to najbrže vse radi tega, ker vstajamo iz spanja, v katero so nas ravno nunci zabadali. Iz ust vsakega duhovnika se sliši vedno in povsod in ravno tako od Vas: smo božji namestniki, in če ste res, čemu se ne držite sv. evangelija, ne »ta namalanih" hudičev, »očotanih" in njih podrepnikov. Držite se Kristusovih naukov, pa bo dobro! Marko, 20 let ste bili
kakor divji Hotentot in eleganti valček na parketiranem podu. On, namreč Grča, in ne kak divji Hotentot, je sicer pol jurista, toda pn je le prva polovica, namreč »jur".
Kmalu se začne volilni boj v hribih. Predne straže v črnih suknjah so že davno na svojih mestih. Vsako zadevo, vsako tudi najmanjšo stvar poročajo goriški centrali, generalnemu štabu, kateri jih /.a',aga z vsem potrebnim. Pred kratkim je poslal inšpekcijo v osebi Gahejevi okrog teh straž, da se informira o delovanju vsake posadke. Največ dela bo pa zdaj v centralni pisarni, kjer bo kakih deset maziljencev noč in dan pisarilo pisma na vse strani. Potem pa gorje vam neustrašenim vrstam napredne stranke. Bombe in granate polete na vas v podobah »pekla" in .papeževega žegna". Municijo in provijant so vam že vzeli o priliki »ofrov* in raznih ,ber\ In ako zmagate, pač lahko trdite, da vam je Bog pomagal.
Za danes dovolj! Upam, dragi Homun-culus, da se zopet srečava in pogovoriva.
Do svidenja I
v šolah najbrž, kakor Vsak drugi VaS tovariš, j
a rečem Vam na uho: Se 20 let pojdite, da |
se naučite  ,manire% drugače se boste še I
po »Soči« kopali. Toliko za »ta botl*           I
Neko nedeljo me zanese pot in kupčija I
v Vel. Zabije. Ker je ravno odžvoailo k službi I
božji, grem i jaz v tamkajšno cerkev, katera i
je prav »fletno"   okrašena s pajčevino. Ve- I
likožabehei ne zamerite, da sem se tako iz- j
javil. Ali kaj hočete, tako je! Kriv temu je
baje Vaš nune, kaj? Zares iznenadilo meje I
tudi naglo svidenje z mojim sošolcem, kateri I
je bil, če se ne motim kot šolar poln  »fin- j
ferjev«, kakor kaka ovca garij.  Nu in sedaj I
je dušni pastir, ki pase krotke Žabeljce. Ta I
dušni pastir je bukvovezov Rikeli iz Geste, I
bivši kaplanrv Deviira, ki se^ je brati! z Lahi I
in razdruževal taraošnje Slovence,  Sram ga j
bodi! Srečen Devin, ki si se ga znebil l Kdo I
bi ga »šacal", da je tako;  človek  bi mislil, |
da ne zna do 5 šteti. Ko sem  se nag.cc \\ j
pajčevine in tega   »debelega*   sošolca, sem I
bil radoven slišati še njegovo pridgo. In res I
koj po sv. evangeliju je »zlejzlu" na prižnico
in vse   »hlejdu*   je  pogledalo po navzočih, I
kakor bi koga iskalo, kajti prav na dolgo je I
vrat raztegnilo. Ko je »sapo« najelo,  začelo i
je krotke Velikožabeljce dregati in sikati   na
nje, kakor bi žveplal vsega   vraga.  Bolj  ko I
se je zadiral, več bledice je bilo videti. Vse, I
kar je govoril, je bilo naperjeno proti na- |
prednjakom, katere  je primerjal šuntarjem, |
brezvercem, razkolnikom, katere  bo  očotani I
hudič baje pohrustal za »fruštek". Nazadnje
i je molil očenaš za razkolne brate. Nune, ali I
I Vas ni sram ? Čudimo se pa Velikožabeljcem |
in njih gospodarskemu svetu, da ga ne vstavi, I
ko jih tako mrcvari. Zamerite gor ali dol, Vi
ne znate postopati! Kdor plačuje, vkazuje, j
! torej čemu mu ne prepoveste blatenje doma- j
! činov ? Ej ko bi prišel k nam tak človek za J
dušnega pastirja, mi bi ga salamensko  ,po-
sirali*. — Saj  če mu  ne  zavežete  ust — j
Vam zna še izdihniti v bedenju, potem bo
lepa. Zat6 pozor in pamet!                           I
]          Burja me je zanesla tudi v Dobravlje.
Iz dolgočasnosti vzamem klerikalno * cunjo*
»Gorica"  v roke. Med čitanjem naletim na
dolgo klobaso,  boljše klobasarijo, pisano od
tukajšnih klerikalnih podivjancev, kajti pravi
zaveden človek ne bode kaj takega klobasa!, j
kakor sta ravno tukaj storila ta dva. Skloba- j
sala sta nad trideset metrov  dolgo  klobaso I
v »Gorici", katera pa je toliko vredna, kakor
»kurjek"  — kajti   stvarnega  nima  ničesar j
vsebi.   Čenčata  o  7 možeh   gospodarskega j
» sveta, ki niso prišli na volišče gospodarskega
| sveta; kaj smo mi poklicani  vleči volilce na
I volišče?! Če niso prišli, kaj moremo  mi  za
j to? Klerikalca! poslušajta to-Ie: Mi smo za-
I dostili s tem,  da se je   razglasilo po vsej
j občini, utajita, če moreta?  Oglas je bil, če
pa niso voiilci prišli, ste jih imela  Vidva ali
jpa Vaša  klerikalna sipa — vhčiza nos, če
i Vam je toliko na tem.  Kar  tiče bralnice in J
časopisov, kaj blebetasta, ko  nikdar ne pri-I deta v bralnico ?! Li mislita, da se Vama na j ljubo postavi »slugo", ki bo jemal  »pasice" s časopisov. Klerikalna apostola,  ker Vama je toliko   ležeče,   potrudita  se  v   bralnico, | j trgajta  pasice, če že   nočeta  citati, čitanje j Vama je deveta briga. Vama in Vašej stranki j i zadostuje le: obrekuj in udrihaj poštene na-I prednjake, kaj ne, da  je  tako?! Le dajte, I I se nič ne bojimo!                                          ]
I           Cestarji se jako srečni ljudje, ker jih
J gospod križki »hajmošter" in »patri" radi j obiskujejo. Bog ve, čemu ?! Ljudstvo spleta j razne pravljice... prva, ko pride na svitlo, jo I objavimo....
Iz Šmarij. — »Lažnjivi kljukec" ne I more ne živeti ne umreti, ako ne laže; njegov 1 urednik je že tako kratke pameti, da niti več i ne ve, kam da svojo sveto lažitorbo razpo-I šilja! V zadnji številki je prinesel debelo laž, da smo ga izbacnili iz našega bralnega društva, I dasi vender dobro ve, da še po novem letu j sprejemamo. Res velika škoda bi bila, ako bi j še ga izbacnilo, ker tako očitno in debelo I lagati ne more kmalo kakšen list; celd nje-I gova žena »Norica" si ne upa tako podlo in I nesramno zavijati resnico, kakor on, ki je I patentovan za laži. Prijavil je tudi nekaj radi I umora na Vrtovčah, na čemer je sicer nekaj I resnice, kajti ako že druge a ne, vsaj priimki I so resnični. Da je unu>i'cai bil liberalec, I to je res. Toda moril c ni bil li-I beralec. Bil je splot surovež, kate-I rega je naše bralno driitvo zaradi slabega obnašanja že pred nekaj česa izključilo; I ubijalec pa je sin prav zagrizenega kleri-I kalca, ki je vzgojil svojega sina v kleri-I kalnem duhu. Čemur pa se moramo ,največ
čuditi, je te, ik se ja ta  sestLL» dogodi!* j baš v isti gostilni, v katero je naš g. nune z g. poštarjem vred o vsaki priliki nosil svoje I blagoslove; časih jo je  »blagoslavljal" celo do čez polnoči in mnogokrat pri tem pustil tam toliko blagoslova, da je revež nazadnje prav »švoh« v nogah krevsal domov. Tudi to ni našega ¦ nunca nič vznemirjalo in tudi | v pridigah nič motilo, da se je v rečeni krčmi | nedeljo za nedeljo plesalo in razsajalo. Zakaj ne? Ej, lahek odgovor! Tam so se vedno vrtele in  sukale v  omamljivem  plesu najčistejše vestalke  »klerikalnega stebra" in di-hale iz sebe svetost, katera je vso hišo nav- I dajala — to vse na katoliški podlagi. Zatorej I ni g. nuncu prišlo na misel,  da bi se kdaj I spodtikal radi  vseh teh-čednostij,  ki so se tam godile na katoliški podlagi. Sedaj si torej le naj v čast šteje, da je njegov blagoslov tako hitro klasje obrodil.                                 j
Is Staregasela.  —  Kakor veste, so pred prazniki  obračali  vsi nunci  vodo  na j svoj mlin; ravno tako je bilo tudi pri našem. Na kvaterno  nedeljo nas je učil odpuščanja in ljubezni. Ali veste zakaj? Ker pri oznanila je bilo oznanjano, da za drugo bo tretja maša, pri katerem boste k »ofru" povabljeni. Lanjsko novo leto nam je  bil povedal pri oznanila, da so nekateri  zarobljenki izostali ali pa drugi da so dali več. No, letos pa so se zarobljenki pomnožili,  letos nam ni hotel nune reči, da so pa drugi več dali. Staroselci smo sklenili, da za par let pošljemo samo kuharico, naj ona za vse da. Saj gosp. nune dobro ve, da v celem Staremselu se ne dobi toliko denarja kakor v farovžu. Potemtakem vodo v morje nositi ali odjemati, je vseeno; vseeno plavajo ladije po njem. Letos pa nam je zagodel na novo leto  pri  oznanilu o nekakšnem miru za tiste, ki so pri »ofru* sve- I tinjo poljubili. Z drugimi, kateri niso bili, ne j vem nič, kaj  bo.  Nekateri  hudomušneži so j rekli, da tiste, ki niso  bili pri »ofru", letos j uši snejo!!
Dokler je naš nune nosil koruzno suknjo, smo mu dajali po 1 gld., mleko, krompir, zelje, repo, sploh od vseh hišnih pridelkov, povrhu pa še zarebrenco in po zarebrenci smo šli še vsi k ofru do zadnjega. Ali ker smo opazili več napak, in da kar ostaja nuncu, pošilja v blaženo Italijo, smo vse opustili, ker nismo zavezani, še sorodnike rediti. Nunca pa smo dolžni. Pa da ne porečete, da nima kaj jesti, povemo, da se je lanjsko leto izrazil radi »ofra", da bo vseeno meso jedel (letos smo ga pa tudi mi!). Ako ga danes postavite na vago sv. Mihela, nima toliko dobrih de1, da bi ga obdržala, ali ob kratkem rečeno: nihamo tudi jenice, ki Di ga odtehtala. V Staremselu smo ponajvefi vsi siromaki, nune pa si zbira zaklade. Poglejte v sveti evangelij, kaj pravi o ticah pod nebom. Poglejte pa nunca! Mesto koruzne suknje nosi pa svileno, in povrh vsega si je še I grajščino kupil. Bog ve torej, kam še pride, ako mu Bog zdravlje da.
Pregovor pravi, da gospodar se po strehi pozna, župnik pa po cerkvi. Spomnite se, kaj ste govoriii pri neki občinski seji: j Dajte v cerkev vsaki po 10 gld., za drugo je meni vedeti! Koliko pa je Vašega »ve-| denja* zraven? Kadar je bila sila velika, so Vas prosili za eno pomoč.  Ali veste še, kaj
ste odgovoril?!------------Hoteli ste imeti vse
po svojem, dokler so bili stotaki. Sedaj pa ko ni ne stotakov ne šestakov, ste se zarili v farovž, da Vas ni nič več videti. Pa saj Vam ne zamerimo, ker pri grajščini je več popravkov kakor pri cerkvi.
Veste, kako ste vabili k »ofru" 1.1900: | Pridite v obilem številu, kar dobit-, dam tudi I jaz v zastavo, katera se je kupila v Koba-I ridu. Koliko pa ste dali?! — Zarobljenki I nismo več; ker sodimo po Vaših delih, smo ] postali modrijani. Le zmerjajte nas zato z j »liberalci", kakor hočete. j          Ako Vam kaj ne ugaja, oglasite se, pa
I Vam še kaj povemo. Za danes dosti.
Domače in razne novice.
t '*osip Nslti.
Pretekli teden je poročal »Slov. Narod", da je njegov odgov. urednik, sloveči operni pevec Jos. Nolli, nevarno obolel, ali vendar da je upanje, da še okreva. Zal, da se to upanje ni izpolnilo. Včeraj v jutro smo dobili osmrtnico, katera nam naznanja, da je v soboto zvečer po daljši ali mučni bolezni izdihnil svojo dušo. Včeraj proti večeru so pokopali njegove zemske ostanke v Ljubljani,
ob opomni udeležbi od strani meščanstva, dostojanstvenikov in društev.
Pokojni Nolli se je bil posvetil že v svojih mladih letih, zapustivši tla visokošolskih študij, operi in kot operni pevec je nastopal v Avstriji, v Italiji in v Rusiji ter širil čast slovanske pesmi tudi po slovanskem jugu, Njegov glas, bariton, je bil diven, in z glasom je zna! spojiti tudi igro, tako da smo imeli v njem popolnega igralca, V poznejši rtf-bi se je nastanil v središču Slovenije, v Ljubljani, ter si pridobil za povzdigo slovenske opere, katera stoji dandanašnji na tako visoki stopinji, da se ji še drugorodci čudijo, nevenljivib zaslug kot režiser, kot pevec in igralec. Poleg tega svojega pravega poklica je sodeloval v uredništvu »Slov. Naroda" ter bil član raznih slovenskih društev, razumno tudi »Sokola", kateremu je bi! marljiv član in odbornik mnogo let. Na sploh pa je bil pokojni Nolli v družbi ali kot govornik markantna oseba, katere nisi pozabil, ako si jo enkrat videl.... Kdor je pohajal slovensko gledališče v Ljubljani ter videl nastop in čul diven glas pokojnega Nollija, ta je bil navdušen zanj, in to še toliko bolj, ako se je upoštevalo, da se mož bliža že 60. letu, ali je vendar njegov glas še tako lep in igra tako precizna.... Toda danes ga ni več. Velika izguba je zadela z njegovo smrtjo slovensko opero, in še dolgo se bodo spominjali Slovenci v Ljubljani in drugoii tega dičnega pevca, v zgodovini našega razvoja zadnjih desetletij pa ostane njegov spomin zabeležen na častnem mestu. Večnaja mu pamjat!
Smrtna kosa. — Iz Ljubljane poročajo, da je umrl g. Jos, K u 3 a r, deželni poslanec in predsednik kranjske trgovinske in obrtne zbornice. Pokojnik je bil pred leti tudi drž. poslanec Ljubljane. V trgovskih in meščanskih krogih ljubljanskih je bil pokojni jako čislana oseba, Sin njegov je odvetnik, znani Sokol dr. Josip Kušar v Ljubljani, Pokojniku bodi blag spomin!
Imenovanji In sprememba t politični stroki. — Komisar na politični oblasti v Pulju, Oto Schneider, je imenovan visim komisarjem, dr. Alfred pl. Lili pa c. kr. komisarjem. Dosedanji okrajni glavar na Voloskem, vitez Scarpa, je že odpotoval na svoje novo mesto v Mali Lošinj. Gosp. Scarpa je bil le malo časa na Voloskem. Ker pa je to mesto, ki je jedno najlepših, sam zamenjal z jednim najzadnejih, sedi se sploh, da so morali biti jako težki razlogi, ki so ga prisilili v to.
Za častne kanonike so imenovani č. gg.: dr. Josip G a b r i j e 1 č i Č, rektor osrednjega semenišča v Gorici, semeniški profesor Dom. Alp i, dekan v Črničah Anton G i b i C, župnik v Gradežu Iv. R o dar o in dekan tolminski Jos. Kragelj.
Za pevsko in glasbeno društvo se je nabralo po občnem zboru Solkanske »Čitalnice* dne 12. t. m. med rodoljubnimi in naprednimi Solkanci kron 7*10. Živeli darovalci in posnemovalci!
Mladina »Goriškega Sokola" priredi v soboto svojo prvo malo maskerado v društveni telovadnici. Razpošljejo se posebna vabila, brez katerih vstop ni dovoljen.
—   Vstopnina za nečlane 60 vin., za člane 40 vin. Dame so vstopnine proste.
Veliki ples moškega in ženskega zbora pevskega in glasbenega drnštva vršil se bo torej jutri v Dreherjevi dvorani. Pričetek ob 9. uri zvečer. Vhod v dvorano na telovadnem trgu. Vstopnina za gospode dve krone, dame so vstopnine proste. P. n. i člani moškega in ženskega zbora so uljudno haprošeni, da nastopijo na plesu polnošte-vilno,  in sicer gospodje v salonski  opravi.
—   Dotični gospodje pevci, kateri bodejo opravljeni drugače, pa  naj  si izvolijo  pri-
I peti pevsko znamenje. Rodoljubom z dežele, kateri se mislijo udeležiti plesa, se seveda glede oprave ne dela nikakih prepisov, želi se le temna obleka. Zanimanje za ples je naravnost velikansko, tako da ni dvoma, da bode jutri pri Dreherju vladala zopet ona animiranost, katera diči vse zabave, kar jih je doslej priredilo naše vrlo pevsko in glas-I beno društvo. Inteligenca slovenska, na svidenje torej jutri pri Dreherju! I           Iz seje e.  kr. okrajnega Šolskega
I sveta m goriški okraj. — Utok radi vz-I drževanja italijanske ljudske šole v Podgori I pri uorici, kojega je podal tuk. c kr. okr. I šol. svet, je upravno sodišče na Dunaju za-
vrnilo. (Odpreti bode v najkrajšem časujta-Hjansko šolo za par privandranih Italijanov, ki jemljejo v tamkajšni papirnici domačinom najboljše zaslužke). — Na svojih mestih so postali definitivni: Gosp. Kutin Anton, Št Maver-Podsabotin; Pavlica Urh, Buko-vica; gdč. Jug Ana, Vrtojba; O b 1 a k Amalija, Kamnje; Manzoni Eliza, Kanal,in Komac Marija, Rihemberg. — Iz službenih ozirov je premeščen v Tribušo R ulj t j a Anton, riadučf v Šempasu. — Premaknjeni so v I. plačilni razred g. Kača f ur a Anton, gdč. Može ti d Adele in Pere Marija. V H. plačilni razred gg. Pavlin Leopold in Leban France, ter gdč. Lukman, Cej in K um a rs- -— Priznale so se petletnice in sicer: V. gg. Lapa j ne Matej, IV . ¦ i i Jakob Sn Ur-bančič Marija? l l- ft Josip, Bud al Josip, Bele Anton, Mozetič Adele, B a v-con Alojzija in Pere Marija; II. Doljak Kristina in L u k m an Ana.
Gosp. Kutinu, kije odšel za suplenta na deško vadnico v Koper, se je dovolil enoletni dopust. Brezplačni dopust do konec Bol. leta se je dovolil g. Sin igo j Francu, učitelju v Sv. Križu.
V  prib, šolskem letu se bodo zidala nova Šolska poslopja v Solkanu in Avčah, ter prizidalo II. razred na Dolu.
Pavšal za snaženje in kurjavo se je povišal za 2438 K. Kakor druge prejemke izplačevalo se bode tudi pavšal za snaženje naprej. V pokritje vseh stroškov se je določilo 65* šolska doklada.        »Učit. Tov.«
V  Fodgorl bodo torej — kakor je razvidno iz poročila c. kr. okr. šol. sveta — morali odpreti laško šolo. Tu se mora spomniti vsakdo usode slov. mestne šole v Gorici, katera je nameščena v stari in gnili Katinellijevi vojašnici Podturnom na skrajni, odljudni periferiji mesta, kamor stariši ne morejo pošiljati svojih otrok, ako imajo le količkaj ljubezni do njih. (Samo dr. Gregorčič je v Gorici edini Slovenec, ki podi uboge slovenske otroke v Podturen ter trdi, da se jim ne godi nikaka krivica!) Tu je prilika, da se Lahom vrne ter se postopa ž njimi tako, kakor postopajo oni s Slovenci v mestu. Ako je dobra za slovenske otroke trn njih lastni zemlji gnila Katinellijeva vojašnica, potem mora biti dobra za otroke laških pri-vandrancev v Podgori zadnja podrta lopa kje na koncu občine. Ako je kaj mož v Podgori na poklicanih mestih, vedo, kaj imajo storiti. — Ako nas Lahi tepejo, jih mi zato ne bomo božali. Tako ne-pametni ne smemo biti.
Napuh In nadutost klerikalcev se kaže posebno v »Norici*. Ker se jim je posrečila zmaga ob volitvah v deželni zbor, postajajo tako domišljavi, kakor da imajo celo deželo v žepu. .Gorica" pisari tako naduto, kakor da bi cela dežela plesala po piščalki njenega rednika, ki je že bridko stokal: »Kaj bo, kaj bo P!" — ko je moral plačevati težke račune. Zdaj je prišel seveda do jaslij, iz katerih bo pridno žrl, delali pa bodo drugi, kakor bodo znali in vedeli, Slovencem ne v korist.
In zopet poziv dr. Tomi! — V »Norici* od soiote smo čitali nov poziv dr. Turni s podpisom »več duhovnikov Tolminskega okraja*, ki zahtevajo dokaz, da je »duhovščina Tolminskega okraja ljudem grozila z večnim pogubljenjem itd*. — »Soča* je prinesla tekom časa že nešteto dokazov, ki so ostali nespodbiti, ker se na njih ne da nič spodbijati. — Kar so počenjali predrzni hujskači v črni suknji, presega meje človeškega razuma; sam hudič ne bi mogel bolj peklenski voditi volitev! Ali vse to je znano i najpreprostejšim hribovcem! Zdaj pa zahtevajo še enkrat... podrobnih dokazov, da bi se ti črni lumpje spravili z vso svojo peklensko jezo nad uboge — priče. To bi bila nova inkvizicija l Politikujoči pop pa priseže stokrat po krivem, da se le znese nad nasprotnikom. — Zato naj se oni črni brezvestneži, nevredni duhovske službe, le zadovolč s kratko izjavo »Soče*: Kar je rekel dr. Turna, je le bleda senca vse one grozne resnice, kateri smo bili in smo žive priče. — Naše cerkve niso več hiše božje, marveč hiše razpora, jeze, sovraštva, hiše greha, hiše laži in obrekovanja, hiše najne-sramnejšega terorizma na dušo in voljo pri-prostega poslušalca ! Kar je razumnejih ljudij, se boje cerkve, kajti kedarkoli stopijo noter, slišijo le nesramno obrekovanje sebe in somišljenikov 1 Treba bo iskati pot, po kateri pojdejo iz cerkve: ali taki črni lopovi ali pa — ljudstvo l
Z Bovškega nam pišejo: — Torej Gregorčič in Berbue sta nova deželna odbornika.
NV'>4 tsilaj vidimo ,v?ro«, kiten ;? Kis v ntvarnosti, sedeti varno v dež. odboru, in ta je Gregorčič in Berbuč. Tudi v Gregorčiču je dozorela ona »saera auri fames*, katera je prirojena tej kasti.
On ne bo »zmagal", potegniti zraven plače semeniškega profesorja, katera znaša nad 4000 K na leto, zraven dijet po 20 K na dan kot državni poslanec, zraven po 16 K
¦\ kot dežemr-poslance?* še plače dež. odbornik, v znesku 4000 K na leto in zraven vživati še ugodnosti dopustov — ker povsod ne more biti prisoten, torej dopust na vse strani —- ko je celo leto zavidal dr. Turni v svoji »Gorici* takrat veliko manjšo plačo deželnega odbornika, katero je ta v resnici tudi zaslužil. Gregorčič rdel           <     :o plačo —
brez dela, saj povsod ne more sodelovati, kakor je treba — da bi pri tej lahko živelo pet družin v mestu — no, na deželi pa kar cela vas, in ljudstvo k vsemu temu molči!? Ta »vera* je bila v nevarnosti l
Da Gregorčič ne bo mogel opravljati tega posla, to dobro ve Pajer in vsi. drugi poslanci, ali ravno takega odbornika hoče Pajer imeti, da bo vodil on (Pajer) sam in drugi ital. odborniki vsa opravila, da bodo delali — to se razume — le za ital. del dežele, ker napredni slov. odborniki bi bili provzročevali Pajerju preveč »sitnosti* in bi ne dopuščali, da bi se stekale vse doklade, vplačane od Slovencev, v prilog ital. prebivalstva. Pajer je zagotovil Gregorčiču plače dež. odbornika, ali ne mešaj se v odborovo delo — zato dobiš dopust I
Že sami dopusti bodo znašali celo dobo
—  ker z izgovorom: opravilo na Dunaju: dopust, opravilo v deželnem odboru: dopust iz drž. zbora, opravila v drž. zboru: dopust iz dež. odbora, in glavno opravilo v uredništvu »Gorice*, bo izkoriščal vse te dopuste I Torej pri najboljši volji je kako delo, da ne govorimo o uspehih, nemogoče. In ako bi hotel v dež. odboru tudi kaj pregledati, ne more, ker je stvar sama na sebi že komplicirana, treba je večjega znanja — in predno si to pridobi, preteče že skoraj doba in doseglo se ni nič. — Zato bomo Slovenci brez dež. odbornika, po drugi strani bomo imeli čast, da smemo pridno zalagati dež. blagajno.
—  In gospodje se ne sramujejo delati »z ljudsko voljo* takih ostudnosti, katere so sposobne pregnati iz dežele vsakega pošteno mislečega in značajnega človeka.
Kardinal na agitaciji. — Že od več stranij nam je došlo vprašanje, ali je res, da se je kardinal Missia toliko »ponižal* ter se peljal v poset k nekemu veleposestniku, ker je bil kandidat za deželni zbor, ter vplival nanj, naj bi pristopil stranki dr. Gregorčiča. — Na to odgovarjamo: Mi tudi smo slišali to novico, in sicer v obliki, ki zelo odločno razkriva resnico. Prav bi bilo, da bi se ta dogodek pojasnil! Kdor more in hoče lesnico izpričati, naj se oglasi.
Zloraba tere In cerkve. — Kurat v Levpi je v nedeljo nesramno zlorabljal vero in cerkev v grde politične svrhe. Dejal je med pridigo, da on ne da odveze naročnikom »Primorca*. Ta list in tiskarno podpirajo le judje.
Mi bi morali izročiti sodniji tega nesramnega nunca, ki hoče na tako predrzen način delati škodo političnim nasprotnikom. Tega danes še ne storimo, ker s tem pijančkom se ne maramo pravdati. Pride kak bolj reeen »kandidat* pod noži — Ta slučaj pa dokazuje zopet, kako podlih sredstev se poslužujejo politikujoči nunci! Oni kar naprej po-vedč, za katere grehe ne dajo odveze! Oni sami ustvarjajo nove grehe in hočejo delati ž njimi dobre kupčije ! Kako je s spovedjo in odvezo, je vse natanko določeno. Ti nesramni popje pa piskajo na cerkvena določila in delajo vsak po svoje, kakor jim skoči v pijano glavo.
Tako predrzno se zlorablja vera in .... verski čut ljudstva. Na take načine hočejo ohraniti ljudstvo v temi, v odvisnosti I Pa se bodo čudili, ako raste odpor proti takim in enakim lumparijam farovških neotesancev.
Klerikalni računi. — »Gorica* od sobote šteje vse tri zastopnike veleposestva med — svoje kimavce. Čestitamo! — Popravka se »Gorici* ni treba bati! Mi pa sprejemamo ta račun »Norice* na znanje, da bomo znali i mi — obračuniti, ko bo čas za to!
Ii JDornberga smo čitali v »Norici* dopis, katerega ni pisal noben Dornberžan. Glavni del, ako ne vsega, ima na črni duši Lovre Točobran, ki se hvali, da ima ondi že
—  svojo hišo! Kaj bi ne! Saj hoče spraviti
«? ncreleip poi 3*;op kape- i OrLj* jjni bi imel polne žepe, vsi drugi pa (z županom Bercetom vred!) bi bili le njegovi ponižni sluge!
Nevedna profesorja ali farška podlost?! — Dasi je »Soča* že povedala, da hoče dr. Treo iskati pri državnem sodišču razsodbe, ali je imel volilno pravico ali ne, vkljub temu ostaja »Norica" pri trditvah, da hoče rekurirati proti sklepu deželnega zbora radi nepotrditve. —Dr. Treo se hoče poslužiti legalne poti, da se pritoži radi odrekanja volilne pravice! Le bedaki ali podleci pa morejo pisati, tako, kakor piše »Gorica". Tem ljudem je bob v steno, naj jih zavrnemo še tako temeljito! Ako jim pa rečemo,lumpi«,kar-so, potem kričijo, kako da smo neotesani. Kako naj se torej boji-jemo proti takim podlim dušam?
LokavSkega .grofi*** je vzela »Norica* v zaščito. Moj Bog, koga pa, ako ne njega, glavnega »aventorja Centrifuge*. — Revček, kako ga imajo v krempljih. — In kako udrihajo po nadučitelju! Pa zakaj? Sami povedo: edino zato, ker je ob volitvah nekaj agitoval. — škandal! Gospod T. je ubogo malo agitoval, a še radi tega udrihajo po njem. Taka je farovška predrznost!
Obesil se Je. — V soboto popoludne okoli 4. ure se je bilo zbralo hitro več ljudij na ulici Korenski, kakor tudi so bila polna okna gledalcev, kako so odpeljali v mrtvašnico 62 let starega Franca Naglica, kateri se je obesil v kleti. Cel dan so ga iskali okoli po vseh onih krajih, kjer bi utegnil biti, ali zaman. Popoludne okoli tretje ure pa je šla njegova mlada žena v klet, kjer ga je našla obešenega. Obesil se je z »gajžlo*. Naglic je tržil s ptiči in drugo robo ter bil v dobrih gmotnih razmerah. S svojo mlado ženo, katera je bila tretja, ni živel v najboljši harmoniji. Drugi hočejo vedeti tudi, da je bil Naglic včasih kakor zmešan, kar bi bilo dalo povod samomoru,
»Jednakopravnost*, glasilo društva jednakega imena v Idriji, izhaja vsak drugi četrtek v naši tiskarni. Geloletaa naročnina znaša v Idriji 2 K, po pošti 3 K. — Priporočamo jo, posebno društvom!
"Usoda posojenega kolesa. — 8. t m. si je izposodil neki Augusto Oliva kolo pri bratu, ki je v službi tvrdke Saunig & I)e-kleva. Kolo je bilo seveda last te tvrdke. Oliva je prodal kolo v Gradišču ob Soči za celih 20 K. Še predno pa je dečko zalumpal te kronice, je izvedela policija za to imenitno kupčijo, zasledovala jo in nazadnje kolo zasačila zopet v Gorici, kamor je bilo že zopet prodano za 25 K. Pogumni kolesar Oliva premišljuje zdaj v hotelu pri sv. Antonu o svoji kupčiji s kolesi.
Kecskemet? t SesIJann. — Zvečer 10. t. m. so prijeli orožniki v Sesljanu nekega Josipa Bulovarja iz Turna v Hrvatski. Bulovar je mlad gospod, kaj elegantno napravljen. Orožniki so sumili, da je prijeti gospod famozni Kecskemetv, kateri je, kakor znano, pobegnil s pol milijona ukradenega denarja iz Budimpešte ter ga še doslej niso dobili, pa tudi nikakega sledu ni za njim. Bulovarja so peljali na glavarstvo v Gradišču ob Soči, odkoder so brzojavili na Hrvatsko po informacije. In došle informacije so oprostile ubogega Hrvata sistnosti, v katere ga je spravil sum, da bi bil on slepar Kecskemetv.
Predno gre kdo mlajših gospodov kam na potovanje, naj se torej poprej dobro ogleda v zrcalu doma, če ni kaj podoben Kecske-metvju, da se tako izogne neprilikam!!
Ib Krepljen nam pišejo dnč 8. t m. Dne 1. prosinca je imelo tukajšnje »Bralno-Vinogradsko in sadjarsko društvo" svoj občni zbor, in sicer po prenovljenih pravilih, katera je c. kr. namestništvo v Trstu potrdilo meseca nov. min. 1. Na dnevnem redu je bilo: potrjenje računa za leto 1901. in v zmislu novih pravil potrditev proračuna dohodkov in stroškov za leto 1902. in volitev odbora. V novi odbor so bili izvoljeni gg. Avguštin Orel predsednikom, Ivan Tavčar, Vinko Kompare podpredsednikoma, Anton Tavčar tajnikom, Ivan Kobal blagajnikom, Anton Gomizel in Alojzij Brundula odbornikom, vsi iz Krepljen, Viktor Sirca iz Godenj tudi odbornikom. Za pregledovalce računov in v društveno nadzorništvo: Miha Brundula iz Krepljen, Avguštin Vrabec iz Godenj in Ferdinand Jonke, duhoven v Dutovljah. Za mirovno sodnijo: Luka Tavčar in Ivan Tavčar iz Godenj, Alojzij Sirca posestnik in trgovec iz Dutovljen, Anton Tavčar iz Krepljen; za predsednika mirovne sodnije Andrej Tavčar iz Krepljen.
Je pa* tfeiBftr, ki a«; mb«,jo j st,?-venskl, in je dopis iz Podgore v .Soči" le podpisal, ali prav za prav podkrižal (kajti revež ne zna podpisati svojega imena), kar so mu drugi cačečkali radi dopisa »Gorice« št. 104. »Cena petroliju«. Prav. Nemec iz Podgore ne umeje slovenski; pač pa umejejo nekateri njegovi odjemalci, koji mu tolmačijo v laškem in če je treba tudi v nemškem jeziku (ker ne zna slovenski) in zahtevajo pe-trolij po 14 kr. liter, ne le pri njem, ampak tudi pri drugih trgovcih rekoč: Saj je pisano v eGorici*, da se udobi v mestu po 14 kr. liter. »Gorica* pa se nekako zgovarja, da tako piše .Naša Sloga«. Kar »Sloga* laže, sme tudi »Gorica« lagati P Svobodno! '— (Svobodno sme tudi ljudstvo opozarjati, da se ne da odirati od trgovcev na deželi, ki imajo 6 do 8 kr. od litra več dobička kakor trgovci v mestu!!) Če bi že bilo vse res, kakor je •Gorica" pisala, da je cena tako nizka — nikdar pa opozarjati ljudstvo, da se ne da odirati. (»Gorica«!) Ta pa umeje slovenski?! Slovenec,
Opazka uredništva: Z dopisom g. Nemca v pred zadnji »Soči* se strinjajo tudi drugi prizadeti trgovci ter se izrekajo proti pisavi »Gorice*, kar je umevno samo po sebi. »Gorica« je za jedno blamažo bogatejša.
Razgled po svetu.
Wolf bo, kakor se kaže po volilnih shodih, zopet izvoljen v drž, zbor. VsenemSki klub je izjavil, da ga ne sprejme v svojo sredo. -—V javnosti sena Široko razpravlja o znanem Wolfovem Škandalu. Na njegovi strani stojita tudi posl, Tschan in soproga, stariSi zapeljane hčerke, sedaj soproge prof. Seidla. Seidl pa trdi, da je Wolf Človek brez časti, ki ne more nikogar veG razžaliti.
Ljubljanski »Sokol* je imel dne 9. t. m, svoj občni zbor, na katerem je bil zopet g. dr. Ivan Tavčar izvoljen starosto. Društvo šteje sedaj kakih 800 členov,
V nemffkem dri, iborn je stavil poslanec Jazdzewski interpelacijo, v kateri imenuje znano postopanje Nemcev v VreSnu barbarstvo, katerega ne more umeti olikani svet. Nastal je hrup po zbornici. Ministerski predsednik Bulow je od«"" "*il, da posije v Vrešen vojaško posadko a bo nadaljeval s ponemčevanjem.
Jezuiti s Francoskega pridejo vzlic vsemu tajenju vendar v Avstrijo. Poljski list »Naprzod* naznanja iz popolnoma zanesljivega vira, da so francozki jezuiti kupili 20 juter zemlje pri mestu Jaslo, kjer hočejo sezidati samostan za milijon kron. Ubogi Av-strijanci, ki imamo Se premalo te zalege!
14.342 topor ima pet evropejskih držav. Na čelu vsem vojaškim državam stoji Rusija, ki ima sama 4702 topa. Potem sledi Nemčija, ki ima 3372, Francija s 3191, Avstro-Ogerska z 2920 in Italija s 1152 topovi. Dvozveza Rusija in Francija ima 7898 topov proti 6444, ki jih ima trozveza Nemčija, Avstroogrska in Italija. V slučaju vojne med dvozvezo in trozvezo bi torej lahko grmelo 14.342 topov. In mi živimo v dvajsetem stoletiu, v stoletju napredka, krščanstva in miru.
Tepcev al konec. — Davek za neumnost, kakor je poslanec Roser imenoval malo loterijo, je prinesla državi od leta 1897. do 1900. čistega dobička 51,079.544 kron. Iz službenih računov se razvidi, da je avstrijsko prebivalstvo ta štiri leta loterijskemu hudiču več kakor 60 milijonov kron žrtvovalo.
O ruski In nemški armadi razpravljajo sedaj razni časopisi. Po številu prebivalcev Rusija zamore postaviti v boj še enkrat *r*:ko vojakov kakor Nemčija, ker Nemčija ima 57 mil., a Rusija 140 mil. prebivalcev. Ako bi od 57 mil. šlo na Nemškem v vojno 5*4, bi bilo vojakov 2,850.000, a v Rusiji pa po istem merilu 7,000,000. — V skrajni sili more imeti Nemčija po 15% 8,550.000 vojske, a Rusija po istem merilu 21,000.000 t. j. za 12.450,000 več ! Običajno se vzame v vojni 2—3$ od moškega prebivalstva, torej ima Nemčija 3, a Rusija 7 milijonov vojske. Francoska ima v mirnem času 616.475, v bojnem času 4,272.000 vojakov, torej Rusija,in Francoska v vojnem času skupaj 11,372.000 vojske. Trojna zveza Nemška na papirju 4,350.000 Avstro-Ogerska 1,872.000, Italija 3,261.000 (na papirju). — Skupno trojna zveza 9,483.000 proti dvojni zvezi, ki ima skupno 11,372.000 vojakov. Trojna zveza ima skupaj 137 mil. prebivalcev, dvojna zveza pa 183 milijonov.
Šf. 95.
Natečaj.
V čolsfcem okraju goriške okolice se razpisi1«       d Ji......flvi     i a *   fienf
1^ mesto n itelj na trorazredni Ijuds&i 'Sol ? Mfara ter aa dvbrazfednih jj d I sli lol -h v Grgarju in Št. Martinu;
§. po jedno mesto učitelja-voditelja na jednorazredoiii lj. šolah v Lokovcu, Rupi, Vedrijanti in Vel. Žabljah;
8. mesto potovalnega učitelja za Srednje in Kambrežko;
4.  po jedno mesto učitelja na dvo-r&zre^nuaVi v Šmarjah in Kozani in nu ekspozituri v Dobravljah;
5.  po jedno  mesto  učiteljice  na
¦ Ij. šoli t Kanalu in na d volj,  šolah  v  Ajdovščini,   Št. Martinu in Lokavcu.
S temi službami spojeni prejemki so določeni v deželnem zakonu z dne 6. okiohJ    '          dež. zak. štev. 26,
Potovalni učitelj dobiva tudi polniti o
200 K. Prosilci in prosilke za katero teh u i d i ože svoje pravilno opremljene prošnje v teku šestih tednov po tretjem razglasu tega-le natečaja v uradnem listu pri dotičnih krajnih šolskih svetih.
C. kr. okrajni   šolski  svet
v Gorici, 10. januarja 1902.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 - GORICA priporoči*
- Via Giardino 8
briških, dal matlnsklh in istersMh vinogradov.
Dostavna na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhijo v sodih od ;>»> litr^. naprej. Na zal,'   •      ¦   j   tudi uzorce.
ps-latnabala In irna vli iz vipavskih, furlanskih,
JLela 18811 v 6orid ustimovljcna tvrdJca
. Biessaer j HuBsM ulici 3,
(nasproti            »  ;erkvi)
priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdetovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe; Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče/ itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno Črk na perilo.
Cristofolg i Borisi
Prsffitiifltželiidesebpljk« z znamko sv. Antena Fadcvanskep. Zdravilna moč teh kapljic je neprenosljiva —Te kapljice vredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrepi po-
(Varotvena znamka),   kvafjmi  iOlcdOO
store, da zgine v kratkem easu
omofiea in zivoina ienosi (mrtvost).
Te kapljice tudi store, da človek
raji ji.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
Cristofoletti v Gorici.
Dobre ure in po ceni!
s  3-lelnim  pismenim jamstvi razpošilja na zasebnike
Hanns Konrad,
tovarna ur ter Iztoz zlatnine]
Moti (Češko).
Dobra ura Rem. iz niklja fl. 3-75 ;|
srebrna ura. R«m. fl. 5*80; srebrna
verižica fl. 1 'SO; budilnik iz niklja
fl. 1-95.                                      '
Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlalel
in srebrne svetinje iz razstav Ur tisoče priznalnib
pisem. — Iluatrovan cenik zastonj t
letoje aeplio
16. januvarji 1902.
Pojutranjem žrebanje.
Loterija za pita zalša
v vrednosti.
Srečke a 1 krono
priporočajo: 6. Gentili, V.A.Jono, Mtcflelstailler & Comp. in A. Pinchorle v Gorici«
Friiai \l Krop *p. domačega žensm.
Gg.
Žnideršič & Valenčič,
H. Bistrica.
Ne dam mnogo na pretirovana časnikarska hvalisanja blaga, a vendar
»nserata poskusila s testeninami Vaše tovarne, četudi skrajno
nezaupljh            .    na ljubo  pa Vam moram izjaviti, da so Vaše testenine
zares izborile ter presegajo po kakovosti druge enake izdelke. Nezaupljivost,
katero* se ima do testenin drugih tovarn, nikakor tedaj ne velja za Vaše izdelke.
S spoštovanjem                 J. ČrttagoJ, nadučiteljeva žena.
Ljubljana fearje, 28. nov. 1901.
Prv uja tvrdl                               na naše prave testenine, ker se skuša
'                     ,  o.iajati;  slučajev in pritožb imamo  obilo. — Na§e
i višji ceni,  cenejše kot druge, ker so kuhane dva. do trikrat večje in se jili zaradi tega znatno manj od drugih potrebuje.
•  Jaz Ana Csillag
Gospa Ana Csillag! Prosim, da takoj   pošljete  Sest lončkov Vašega preskušenega mazila za raščo las na naslov: gospa grofica CavrFani - Auersperg Grad Gleiebenberg pri Gradcu. Blag. gospa Ana Csillag! Izvolite mi kretom pošte poslati s povseljem  zopet 2 lončka Vašega izvrstnega  mazila  za  raŠČo las.          Spoštovanjem
Emilija pl. Baumgarten. Steyer. Gospa Ana Csillag! Prosim Vas, da mi kretom pošte pošljete en lonček Vaše  izvrstne pomade.
Ludv. vit pl. Ljeblg, Liberecv Blag. go«pa~Ana Csillag! Vaše znamenite pomade prosi še en lonček.
Grof Srečko Conrev, Dunaj. Blag."Ana Csillag! Prosim   Vam,   da   mi  kretom pošte pošljete Vaše izvrstne lasne pomade dva lončka.
L Schwena pl. Relndorf, c. kr. stotnika soproga v Pragi. Gospa Ana Csillag! Dunaj. Od Vas poslana mi Csillagova pomada je izvrstno delovala, in me veseli Vas obvestiti o tem. da-siravno sem jo malo časa rabila. Radi izvrstnega delo snja Jo bom toplo priporočala vsvin prijateljem in znancem.                                    \
Adeta Sandrock, gledališka jgralka. Vaše blagorodje! Uljudno prosim,  da bi mi s poštnim povzetjem   doposlala en lonček lasnega mazila. Gvido grof Starfiumuerg, KflpOsd.
Blag. gospa Ana Csillag! Blagovolite mi Vašega  presku-šenega_mazila poslati še 1 lonček. Jaka Girartli pl. Ebenstein, Trient. Blag. gospa Ana Csillag! Dunaj! Na ukaz Njene ekselenca gospe pl.  Szčgveni-Marich  prosim,   da mi pošljete en lonček Vašega izvrstnega mazila za 3 gld.
Sprejmite  ob jednem zahvalo.
Gospa groflnja   se je   o  vspehu
mazila izrazila jako pohvalno.
Z odličnim spoštovanjem
FridaGfean,
komorna gospa Njene ekselence.
s svojimi 185 centimetrov dolgimi Lorelejr - lasmi dobila sem^ jih vsled 14-mesečne vporabe svoje samoiznajdene pomade. To so najslovitejše avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne provzroča izpadanja las, pospešuje rast istih, poživlja lasnik, pospešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki vporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter popolnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti.
Cena lončka 1 gld. 2 gld., 3 gld.. 5 gld. Pošiljam po poŠti vsak dan, ako se znesek naprej pošlje aii pa s poštnim povzetjem po vsem svetu in tovarne, kamor naj se pošiljajo vsa naročila.
Sliag
Dunaj I., Seilargasse 6.
Blag. gospa Ana Csillag! Prosim Vas, da mi pošljete en lonček  Vaše izvrstne pomade za lasi.
Grofica Vilma Metternih, Grad Rubein p. Meranu, Tirolsko. Blag. gospa Ana Csillag! Pošljite mi  po povzetju l lonček   Csillovega   mazila  za   raščo las kojega sem že imela.
Spoštovanjem -   Kneg. Hohentohe roj. kneg. Solm. Blag  gospa Ana Csillag! Prosim Vas, da mi Vaše slavno znane lasne  pomade pošljete  še en lončuk.
Mejnigrof A. Pallavicini, Abanj Szemere. Gospa Ana Csillag! Za še enkratno pošiljatev enega lončka Vašega izvrstnega  mazila za lasi prosi
Kneginja Karlota Cothen, (Anhalt). Vaš. Blag. gospa Ana Csillag! Prosim Vas, da mi po poštnem povzetju pošljete   še  en   lonček mazila za lasi. Spoštovanjem Baronica Baselli, Enns, Westbahn. Blag. gospa Csillag! Slišal sem že mnogo dobrega o Vašem čudodelnem mazilu,   vsled česar Vas uljudno prosim  da mi kretom pošle pošljete dva lončka. Vas lepo pozdravlja
Antonija Welonter, Gorica. Bekony-Sz. Saszld. Gospa Ana Csillag! Pošljite mi po poštnem povzetju dva lončka  Vašega  preskušenega mazila za'lasi.
Grof Em. Esterhazv star. Vaše Blagorodje! Pošljite mi po poštnem povzetju en  lonček   Vašega  preskušenega mazila za lasi.
Grofica pl. Wurmurandt, Birkfeld. Blag. gospa AnafCsillng!
Dunaj. Prosim, da na spodnji naslov blagovolite poslati za ekselenco gospo grofico Kielmansegg, namestnico na Dunaju. Gosp. ulice 6. 3 lončke pomade po 2 gld za ohranjenje lasij, k. tera je izkazala dobre vspehe. Spoštovanjem
Irma Pletzl, komorna gospa Njen. ekseltrec.