tete «uk urea juyuälavije 3 Inserat! all oznanila m govoru; pri večkratne« i»utKirea popast UpravniStvo naročnino» Inserate in reklamacije. Telefon interarbaa it iii. lEBdslsto političen list sa slosensko ljudstvo ^Poštnina plačana v gotovini^ STRAŽA Izhaja v pondefjek, sredo te pctefe, Uredništvo te nprevništvo Je v Maribora^ Koroška cesta it 5 Z uredništvom se mao» govoriti vsaki da a samo od 11. do 12. «Mb, Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine prsate» Telefon lnterurbars št 113. 81. štev. Maribor, dne 16. marca 1923. Letnik XV, Or. Korošec za naše uradništiro. Slovenska ljudska stranka je sklicala v Ljubljani | volilni shod za javne in privatne nameščence. Moja j naloga je, da v imenu SLS odgovorim najprej na vpra- j sanje, ali hoče naša parlamentarna reprezentanca slo- j vensko uradništvo, ki je v boju za svoja immaterijalnu ! ia materijalna prava strnjeno v enotno fronto, v nje- j govern prizadevanju podpirati ali ne. j Stališče SLS. Že na velikem zboru zaupnikov SLS v Ljubljani, j kateri predstavlja najvišjo instanco naše stranke in s j katerim se je od naše strani otvorilo volilno gibanje, sem med splošnim pritrjevanjem in odobravanjem naših zaupnikov iz cele Slovenije izjavil dvojno: L Naša stranka mora braniti in ščitili tudi uradništvo. Sigurnost uradniškega stanu je danes ogrožena in noben uradnik pri tem sistemu ne ve, ali ne bo i danes ali jutri postavljen na cesto z ženo in otroci vred. j Zato naša stranka hoče — in če Bog da — bo tudi iz- j peljala zaščito vsega uradništva, najsi bo to katerega- j koli mišljenja. 2. Glede materijalnega stanja našega uradništva si i stranka ne sme zapirati svojih oči. Naša stranka pravi: i Uradništvo gladuje, gladuje, gladuje. Tega izreka se bo naša stranka držala in ga v polni meri upoštevala. To je bila moja izjava glede javstih nameščencev. Isto velja tudi za vse uradnike privatnega značaja, kakor so pri nas v Sloveniji v velikem številu železničarji, skratka sploh za vse privatne nameščence. Varstvo uradnikov. j Kako je sigurnost uradnikov v njih službah res- j nično ogrožena, zato imamo več slučajev, a na jekla- i tantuejši slučaj, pravi primer za šolo, je naj novejši i slučaj Ba'lič. Ista vlada ga imenuje na visoki položaj ! — in mislim, da ne izdam nobene tajnosti, ako po- j vem, da vkljub drugim predlogom — a ista vlada ga črez mesec in dan zopet spodi z visokega položaja, r.e. da bi ga postavila v disciplinarno preiskavo, ne da bi ga sploh privatno prej informirala ali zaslišala. V enem oziru še strašnejši je slučaj s slovenskim inženirjem Sladičem, direktorjevim namestnikom pri'ravnateljstvu. državnih železnic v Zagrebu. Ne da bi se izvedla proti njemu kaka disciplinarna preiskava, ne da bi se mu sploh povedal kak vzrok, ga je vlada črez noč penzijonirala in še več, dala je po časopisih lansirati vest, da bo slučaj prekoračenja budžeta — izročen sodišču in da bo Klodič sodnijsko zasledovan. Ni dovolj, da ga vrže na cesto, za njim še vrže blato na njegovo čast. In ta čisti in velezaslužni državni uradnik še danes zamanj čaka sodnijskega zasledovanja, da bi si opral svojo osuml jeno čast. Tako vlada sama uničuje eksistence svojih nameščencev, za katere bi morala skrbeli kakor mati za svoje dete, uničuje jim pa j tudi — vsaj pri neinformiranih ljudeh — tudi njihovo j najdražje, kar imajo, njihovo čast! Niti Baltic niti Klodič nista naša pristaša! Toda j tu ne gre za osebo, ne za pripadnost k stranki, tu gre ! za princip. Za princip, da morajo veljati tudi za urad- ; nike zakonski predpisi, da mora državna uprava biti ! poštena napram svojim nameščencem, da mora v njih ; gledati tudi človeka, ki za svoje delo zasluži svoj kruh ! in za svoje poštenje varstvo svoje časti. Tu gre za princip, da uradnik, ki v uradu vestno in pošteno vrši svo- j jo službo, ne sme bili marijoneta v rokah slučajno vladajočih strank, da se od njega ne sme zahtevati, da z vsako vlado spremeni tudi svojo barvo kakor kameleon, ■ ampak, da ga je treba soditi po njegovem delu in po njegovi poštenosti v službi. Kar sc sedaj pri nas godi, to so atentati na svobo- ; do mišljenja našega uradništva, na njegovo visoko \ moralno stališče, na njegovo čast in poštenje. Take- j mu početju se bo naša stranka upirala in bo v boju proti takim demoralizujočim orijentalskim praktika:n j stala odločno ob strani slovenskega uradništva, naj bo j potem po večini tega ali onega političnega mišljenja.% Mi smo ponosni na strokovno sposobnost slovenskega uradništva, ponosni tudi na visok njegov moralni nivo, nam gre tu za več nego za strankarstvo, nam gre tukaj za princip, da branimo slovenskemu uradništva njegovo svobodo, mišljenje,stabilnost službovanja, njegovo poštenje in njegovo čast. Materielno vprašanje. Kar peče vsakega, naj bo uradnik ali neuradnih, je vsaka neenakost med prejemki v različnih krajih j naše države. Mi smatramo, da, mi srno prepričani, da ! so naši uradniki najboljši, najpridnejši in najzvesiej- j ši in zato nas vse 'boli vsako zapostavljanje. Se bolj mora boleti to vsakega uradnika, ki v isti državi ne najde v vsem istega upoštevanja. V kategorijo krivic ! spada tudi nesocialno maksimiranje. .Glede višine pre- ■ jemkov je naša stranka globokega prepričanja, da je j naš uradnik sirota glede denarja, imetja, sirota glede j stanovanja in hrane, sirota glede obleke in obutve. V j poslednjem zasedanju je Jugoslovanski klub dal svo- . jim zastopnikom v odboru, v katerem se je razpravljalo uradniško vprašanje, nalog, da opustijo, čeprav smo bili opozicionalna stranka, ter naj pozitivno sodelu- i jejo pri ureditvi tega vprašanja. To se je tudi zgodilo. ; Ne vem, ali bomo v bodočem parlamentu vladna stran- j ka ali opozicionalna. Ali to vem, da bomo tudi v bo- ! doče nastopali za iste zahteve, ki jih uradništvo za j zboljšanje svojega položaja smatra za potrebne. Nam je pri materiellem stanju uradniškega stanu } tudi mnogo ležeče na tem, da zopet omogočimo urad- j niku, da podpira napredek naše kulture, naše znano- j sti in umetnosti. Ne samo do časopisa, še bolj mu je j danes zaprta pot do knjižnega trga. In ako pride člo- j vek v gledališče, in koncerte, vidi ljudi, ki zevajo ob j najlepših scenah in šepetaje ne vidijo in ne občutijo j najlepših izrazov umetnosti. Uradnik mora biti tako plačan, da'mu tudi kruh kulture, znanosti in umetnosti ni prikrajšan, kar se dandanes v našo veliko škodo dogaja. Samoumevno je, da kar sem splošno govoril o u-radništvu, velja za vse kategorije državnih nastavljen-eev, kakor mutatis mutandis tudi za vse kategorije pri- | vatnih nameščencev. Avtonomistično stališče SLS. Dovolile mi še par besed o trenutno najvažnejši : točki programa SLS, o avtonomiji. Naša stranka je j absolutno in brezpogojno za to državo, a ia ena drža-va naj se notranje uredi ne v centralističnem smislu, ■ ampak v avtonomističnem. Vsakdo je v dobi- štirih let j spoznal, da je centralistična c.prava počasna, da nima j razumevanja za naše razmere, da je nesposobna in v veliki meri tudi koruptna. Z avtonomijo nočemo oslabiti in raztrgati države, ampak dati vsakemu delu države možnost, da nadaljuje svojo kulturno misijo in da vzljubi po avtonomiji državno edinstvo, ki mu za-sigurava in omogočuje njegov svoboden razvoj. Z avtonomijo pa si hočemo zasigurali tudi, da smo na svoji zemlji mi gospodarji, da si ohranimo svoj jezik, svojo kulturo, da si ohranimo našo solidno ekonomijo, tradicijo poštene javne uprave z dobrim uradnišlvom, smisle za osebno in pravno sigurnost v socialnem društvu, skratka, da živimo in se razvijamo Slovenci pod slovenskim solncem po svoji individualnosti. Ne oslabiti, ampak ojačiti hočemo z avtonomijo državo, jo napraviti za prijetno bivališče vseh narodov, srečo in zadovoljnost ji želimo prinesti. In.da se narodno nočemo potopiti v šrbsko-hrvatskem mor ju, kdo nam hoče to zameriti? Ali je greh, da ljubimo to krasno slovensko zemljo, polno prelepih dolin, nebotičnih gora, veselih vinogradov, rodovitnih polja? Ali je to greli, da ljubimo svoj mili in dragi slovenski jezik, jezik našega trpečega, molečega in pevajočega naroda? Ali je greh, da hočemo na slovenski zemlji slovenske uradnike, slovenske železničarje. slovenske žandarje? Ali je greh, da hočemo ohraniti in nadaljevali slovensko kulturo, spočeto v siromaštvu, bedi, pomanjkanjih, ob neznanskem trplje nju in nasprotovanju, da hočemo čuvati kol neizrečeno drag zaklad svojo lepo in svojo znanstveno knjigo, svo jo pesem, svojo molitev? Ali je greh, da hočemo čuvati slovensko šolo od ljudske šole gor do ponosa in nade naše, do univerze? Ogromna večina slovenskega ljudstva je prepričana, da to ni greh, ampak pravica. Ako vse to ni greh, potem prosim, volite dne 18. marca za SLS! .>.iw.M8«a«a»«a»na»«wtBarnwi«iii»i»i»'«ag|^gga5gsniH’iii|iiiii> m—asaai—a» Bivšim vojakom iz Albanije v opomin! Tovariši! Vsi se še s trpkostjo spominjate albanskih gora. Odšli smo poleti 1920. leta, kol prvi Slovenci — k kadrom na jug naše države. Odšli smo odločni v srcu, v negotovo prihodnjost. Poslovili smo se od svojih dragih, naših dobrih deklet, od krasnih naših krajev, z upanjem v srcu na kmalošnje svidenje, mnogi, da premnogi so vzeli slovo za vedno! Nismo tedaj imeli prvič v rokah puške. Goriška brda, ravnine Furlanije in tirolski velikani so nam dobri znanci. Akoravno tedaj koma jv cvetu mladosti, bili smo že stari borci. Odšli smo kot rekruti v najbolj divje kraje naše države. Zakaj?! i Sedaj smo združeni z južnimi brati in moramo se medsebojno spoznati. Tako so govorili tisti, ki so lepo doma sedeli na mehkih stolčkih. Odhajali smo kot žrtve onih ljudi, ki so se z neverjetno navdušenostjo borili za centralizem. Toda tovariši, niso se borili zaradi idealov, temveč zavoljo nikdar polnih svojih žepov. Mnogo nas je šlo k 14. pehotnemu polku v Hercegovino. Vsem vam je še dobr« v spominu ravnanje, ki smo ga imeli čast prenašati. «Švaba« in «Švaba šuti« — s tako ljubkimi priimki so nas bratje kar obsipavali. Nočem pa tu omenjati glavne cvetlice iz južnega — slovarja, da poštenemu kristjn nu slabo ne pride. 'Ko smo bili v Podgorici v Črni gori — težko bo-lani, onemogli vsled malarije, nas je neki ruski kape -lan-zdravnik nagnal iz poslopja, kjer smo na golih tleh ležali, ven na prosto, kjer je deževalo in prenočevati smo morali vsi premraženi na dežju. To se je zgodilo pred štabom puka. Nočem vam tovariši in dragi bralci lega omenjali z namenom, da hi netil sovraštvo do Srbov, nego le zato, da vam pokličem v spomin naše trpljenje tam doli. Bili smo daleč od dragih domačih in kdo se nas je takrat usmilil?! Edini jugoslovanski klub se je potegoval za nas‘v parlamentu. Zahteval je, da se konča naše bedno stanje in da naj ostanejo slovenski vojaki v Sloveniji. Vse druge stranke so imele za nas gluha ušesa!! 'Pega dragi tovariši, ne bomo nikdar pozabili' Nismo bili vsi enega političnega prepričanja, kolikokrat srno se pošteno prekljali med seboj — toda resnico, da sc je edinole SLS borila v parlamentu za nas, mi mora potrditi vsak tovariš, četudi je mogoče pristaš katerekoli nasprotne stranke. Volitve tovariši so pred durmi. Agitatorjev na jrazličnejših strank kar mrgoli po deželi. Vsi imajo polna usta sladkih obljub, a izpolnili jih ne bodo. Proč tovariši s takimi zapeljivci naroda. 18. marca glasujmo tovariši za stranko, ki je z dejanji dokazala, da res dela za zatirane. Ne volimo pu onih, ki skušajo s frazami varati ljudstvo, a gledajo pri tem umazanem poslu le na svojo osebno korist. Velečik—Peč—Lumkula—Beli Kamenjar — Veliki Kaleerii—Lures — so imena žalostnega spomina. Zaključimo, «dovolj« —• vsem varalicam našega naroda, kajti nočemo in ne pustimo, da bi nas zopet prodali za Judeževe srebrnike beograjskemu centralizmu!!! Volimo edino le SLS, ki nam je bila ob času naj-hujšega trpljenja zvesto ob strani. Očetje, ki ljubite svoje sinove, ne volite strank, ki bodo zopet puši] jale vaše sinove v Macedonijo in črn > gorske gore. Volite edino ie SLS, ki se je resnično borila za vse trpine, tako tudi za nas v najhujši naši bedi. Tega mi nikdar.ne pozabimo. Mnogo naših tovarišev je padlo v borbah z Avnavii premnogo jih je podleglo neizprosni malariji. Naj jim bo lahka tuja zemljica. Z britkostjo v srcu se spominjamo teh junakov-tovarišev. SLS je najmočnejša stranka v Sloveniji. Edino ona more Sloveniji priboriti ono mesto, ki ga zasluži. Hočemo avtonomijo, za katero se bori edinole SLS. Ne verjemite kričavim agitatorjem, ki vas snubijo te dni za vse mogoče stranke, kot potepuh za bogato krasotico. Pokažite tem ljudem svoj prag. Vsi na volišče! Obračunajmo tovariši 18. marca z lopovi vseh kalibrov s tem, da volimo vsi, ki nočemo več po albanskih gorah lovili Arnavtov in po Macedoniji razbojnikov le Slovensko ljudsko stranko. Komita. ■■■■■■■■■BBSSHSSBSBIHEifjl Dnevne novice. * invalidi na Štajerskem pozor! Demokratska sirar ka se je z vso agitacijsko silo vrgla na nas invalide. -Pošilja nam v odprtih pismih pozive z napisom: «Od prite oči invalidi«. Gospodje od demokratske stranke ! Slovenski invalidi Štajerske vam odgovarjamo, da hi si bili to agitacijo lahko prihranili. Naše oči so že na I 4 leta odprte in videle so vso vaše delo za invalidski zakon. Vidi jo tudi dobro vaše črne duše predvsem du šo dr. Žerjava, ki nosi vso odgovornost današnje bed1 in pomanjkanja. Vprašamo vas, zakaj nas sedaj na enkrat poznate? Med tem, ko sle nas pustili od postanku Jugoslavije raztrgane, razcapane in lačne ležati ob cest n ih jarkih in niste nas na naše obupne glasove niti pogledali. Dr. Kukovec in dr. Žerjav kot bivša ministr i za socijalno politiko bi bila lahko naš zakon rešila a': takrat nas nista poznala. Danes vam odgovarjamo: Siri smo vaših obljub. Vsak invalid se danes zaveda, d t vsak prihodnji minister od demokratske stranke pomeni smrt za invalida. Naše oči so odprle in odprla .jv ludi druga skrinjica, v katero bomo spuščali naše krog ijjce. Toda nikdar ne v prvo! Dolžnost vsakega volilca naše stranka je, da pojde prihodnjo nedeljo 18. marca zjutraj takoj void ali pa vsaj tekom dopoldneva. Kdor nima službe ali’kakega drugega, neodložljivega opravka, naj potem, ko jc že glasoval, pojde po zaostale volilce in jih privede na volišče. Po izvršeni volitvi se naj vsak naš volilec oglasi ✓ lokalu naše stranke dotičnega okraja YyeJ članek «Zbirališče volilcev« v današnji «Straži«). ko pa kdo iz tega ali drugega vzroka ne more vršiti posla agitatorja, pa ga prosimo, da javi v agitacijski lokal, po katere volilce bi še trebalo iti na dom. \ Gornji Radgoni je bilo v nedeljo, 11. marca veličastno zborovanje Slovenske ljudske stranke. Kaj takega more prirediti samo naša stranka. Udeležba je bila egromna. Okoli 500 zborovalcev je napolnilo veliko dvorano Posojilnice in sosedne prostore. Okoli 100 ljudi pa je moralo oditi, ker niso nikjer dobili prostora. Pred sedoval je Janez Lančič. Poročal je poslanec dr. Hoh-njee. V dveurnem govoru je raztolmačil načela in zahteve ljudske stranke, s krepkimi potezami orisal program in delo nasprotnih strank: demokratov, radikalov, samostojnih in socijalnih demokratov, pojasnil frazo o republiki ter postavil v pravo luč slovenske in hrvatske republikance. Poljudno je razložil poslušal-cem glavne točke volilnega zakona, pokazal na odločilno važnost volitev, bodril ljudi k agitaciji ter klical h polnoštevilni udeležbi pri volitvah. Njegov govor je izzvenel v vzklik: Na svidenje 18. marca pri drugi škrin-jici. \ oliki so z veliko pozornostjo in vztrajnostjo sledili izvajanjem ter z največjim odobravanjem potrdili program Ljudske stranke in delovanje njenih poslan-#ev. Vprašanje na g. dr. Pfeiferja. Ali poznate tistega mladega človeka, ki se je vrinil v nedeljo, 11. marca popoldne na zbor Slovenske ljudske stranke v Apačah ter je v sobi zaklical v nemškem jeziku hujskajoče besede: «G. dr. Hohnjec povejte nam, kako je dr. Koro- i še«; nas prodal Srbom?« Ali je ta mladi človek, ki je j nastopil na shodu Ljudske stranke kot agent provocateur, agitator za radikalno stranko? Ali je bil v Vaši družbi ter sedel pri Vaši mizi, kjer ste vi sedeli? Izzivalno nastopanje tega v Apačah neznanega človeka, katerega se je smatralo za agitatorja za radiklno stranko, je prijavljeno politični oblasti. Vi, g. dr. Pfeifer, kot visoki uradnik bote gotovo podpirali politično oblast, da dožene ime dotičnega radikalnega izzivača ter ga primerno kaznuje. Strahovit poraz narodno-socialističnega kandidata Žnuderla v št. liju v Slov. goricah. Pred leti je doživel samostojni Mermoija tukaj grozen fiasko. Silno slabo se je godilo tudi zloglasnemu Žnuderlu dne 12. t. m. v gostilni pri Haringu v Cirknici, kamor je bil za večer napovedal shod, da bi lovil glasove za svojo stranko. Zborovalna soba je bila nabito polna samih pristašev SLS. Žnuderl sploh ni mogel razvijati svojega programa. Naši so venomer vpili: Živila SLS! Živil Žebot! posebno ^iznenadilo naše učiteljstvo. Razen enega so I hoteli vsi vstopiti v rokovnjaško Orjuno pod vodstvom j svojega šefa Karbaša. Se-li to strinja z njihovim vzvi-j šenim poklicem? Ali je imamo za to, da nam bodo j našo mladino posuroveli, vzgajali za prelepače, poško-; dovalce tuje imovine? Naj si zapomni naše učiteljstvo, j kakšno sodbo je izrekel nek njihov kolega, ki je bil že j pod Avstrijo strasten nemčur pred Bogom in ljudmi, J a se je zdaj prelevil v demokratskega orjunca. Pride v i solo z dvojnim znakom na prsih. Katehet ga vpraša, kaj znaka pomenita. Odgovori mu: «No, to je znak Sokolov; la poleg pa znači, da sem pristopil k orniza-riji, v kateri vas imam pravico ubiti, pa se mi ne bo zgodilo nič!« Voditeljem socialnih demokratov smo prav hvaležni, da so nam ob pravem času odprli oči, s tem, da so skrbeli le za svoje žepe ter pokazali, da so pripravljeni za Judežev groš prodati nas in naš obstoj. Bili .smo jim samo lestva, po kateri so plezali kvišku do zlatega teleta. Kaj je storil Kristan za nas, to vemo, kaj je storil Nachtigall, tudi vemo. Njiju in vseh njunih tovarišev poštenost obstoja v tem, da so nam ob pravem času pokazali v pravi luči sebe, nam pokazali tudi stranko, kateri si ni bilo treba privržencev kupovati, : ker ima dovolj čist program in čiste roke, da ji mora zaupati vsak, ki hoče, želi in pričakuje boljše bodočnosti in to je: Slovenska ljudska stranka. Njen bodi cine 18. marca glas slehernega železničarja posebno pa vseh, ki so se nam odprle oči. Volil bom SLS za to, ker jc edina, ki je zvesta svojemu programu, ker vidim, da se vse druge koritarske stranke cepijo, — ker je edina, ki se Lori za vse stanove» ker je edina, ki nam hoče ohraniti naše pravice. — Njej bom dal svoj glas in kdor hoče sebi dobro, naj stori isto. Naj ne bo med železničarji niti enega, ki bi dne 18. marca prodal sebe in svoje. Nek kaplan je dobil narodnoradikalno «Našo vas.« Na naslov so pa napisali, da je posestnik. Obrača se tem potoni na omenjeni list ter prosi, naj mu v prihodnji številki pove, kje je njegova posest. Je silno radoveden. Zadovoljen bi pa bil, ako bi dobival vsaj toliko plače, da bi si lahko sam kupil hlače in čevlje. Narodnoradikalna stranka je na vladi že nad štiri leta in zahteva, da imajo vsi državljani enake dolžnosti ip enake pravice. O, kdaj bom že jaz imel vsaj toliko — lastninskih pravic, kakor dobri gospod Pašič! Izjava. Podpisani Viktor Kramolc, p .d. Lušnik, sem bil brez moje vednosti od samostojne in demokratske stranke imenovan za predstavnika volilnih Skrinjic za volitev v narodno skupščino dne 18. marca. Ker nisem in ne bom pristaš teh strank nikdar, izjavljam, da je to bila predrznost od zgoraj navedenih dveh strank in prosim «Stražo«, da to mojo izjavo objavi, ker sem pristaš SLS ter si demokrati in samostojni naj predstavnika iščejo v kaki drugi občini, — Sv. Danijel, dne 12. marca 1923. Viktor Kramolc. Usposobljenostni izpit za obče ljudske in meščanske šole pred izpraševalno komisijo v Mariboru (na dr- imi svoj čas kranjski Nemci, na katere je ob času volitev naslovil dr. Krek naslednje besede: Ako nam daj« Nemci eno klofuto, jim bomo vrnili mi po volitvah dve. Priznam, da ni lepo, da uporabljam stanovske zadeve za agitacijsko sredstvo. Stavim pa vprašanje: Zakaj pa je toliko nergačev med nami, od katerih bodo nekateri še sedaj tako s slepoto udarjeni, da se bodo prepustili onim, ki jih pitajo z obljubami. Edino SLS nam more nuditi znatno pomoč, da nas dvigne iz naše Lede. Ona ve, kje tečejo tisti viri, ki se morejo obrniti nam v prid. Prosim vas, ali ne bi se mogla vojaška služba za polovico skrčiti, ako bi znali vojaški novinci in sploh vsi fantje korakati, telovaditi m rabiti orožje? Temu bi se fantje pač lahko brez vseh izdatkov priučili. Poštne znamke, papirnati denar nam tiskajo \ Ameriki, ker za to lahko plačujejo. Podobnih primer je prav mnogo. SLS ne bi bilo treba zvišati ni-kakega davka, da bi izboljšala državnim nameščencem obupni položaj, ker je ona na mestih, kjer je gospodarila, že dokazala, da ima srce za trpeče. Kaj pa prepričanje in načela, ta mi branijo voliti s SLS. Dobro, če to priznaš, moremo govoriti še dalje. Pridi, spoznaj nas, opazuj naša načela in spoznal bodeš, da premnogo tvojih predsodkov izvira iz demokratskih in podobnih časopisov.. Vrni se k ljudstvu, le katerega si izšel, čuti ž njim, deluj za njega. Izvršil bodeš najlepše narodno uelo in ljudstvo bode tudi za te. In obziri na tovariše? Mi smo lahko kolegijalni s tovariši, ali nastavljati, da bi nas bili, se pač nočem© in ne smemo. Imamo sedaj med nami nekaj trotov, ki dobivajo na naš račun različne ugodnosti. Ti 'nas ližejo, če jim kimamo, a ko jim pokažemo hrbet, znajo tudi pihati. Orjuna in različna brezimna pisma nam to dokazujejo. V nedeljo dobimo v roke palico, da bodemo lake trote lahko pregnali. Torej v nedeljo z malo izjemo vsi državni nameščenci na volišče za SLS. Po volitvah pa predlagam, da se državni nameščenci, somišljeniki SLS strnemo v posebno organizacijo. Državni uradnik. Il Radikali v Mozirju. Te dni sta se mudila pri nas dr. Lenard in še en mož z njim. Prepisala sta volilne imenike. Zdaj pa so dobili vsi volilci «Našo vas.« No, papir je dober, pa v zadnjo skrinjico ne sme pasti ne ena krogljica! Tako neumni pa nismo, da bi se sedaj zadnje dni dali speljati na led ter volili svoje izrazile zatiralce! Pojdite spat s svojo Skrinjico! (Dopis iz Mozirja.) Zasebni uradnik Ivan Brezovnik je namestnik pri na-rodno-socialistični stranki ter pošilja neke plave papirnate cunje po občini okrog. Pojdite no spat s svojo Skrinjico! Kandidat Kocbek se vsiljuje in razpošilja letake. Vsa teleta, junci, krave in voli so dobili nahod, ko so slišali rejače govoriti, da je g. Kocbek «prvi ustanovi- telj pašniških zadrug.« O tem še ni slišal do sedaj no Živil dr. Korošec! Zaporedoma so mu naštevali grehe i žavnem moškem učiteljišču) se prične dne 23. aprila beden gorjanec in vendar imamo že več let pašniške njegove stranke, glasovanje za obznano, zvezo z liberal- I 1923. Pravilno opremljene prošnje za pripust naj se zadruge. To je prva laž v prvem letaku. Toda resnici predlože po šolskem vodstvu pravočasno okrajnemu šolskemu svetu, da bodo najkasneje do 16. aprila v rokah izpraševalne komisije. Kdor bi ne bil pripuščen, se bo pravočasno obvestil; posebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala. — M. Pirc, predsednik. Gostilne na dan volitve ne smejo biti zaprte, ampak prepovedano je samo točiti ali kakor koli dajati alkoholne pijače. Jedila (topla in mrzla), čaj in kavo pa se sme dajati gostom. »imi kapitalisti v Ljubljani itd. Nazadnje so ga rahlo vzdignili in posadili na hladno. Zborovalno sobo so pa temeljito očistili z metlami, ki so jih imeli zborovalci s seboj. Ubogi Žnuderl je pustil v gostilni svoj kovček z volilnimi letaki in lepaki in bežali na kolodvor. Naš pristaš mu je prinesel kovčeg na vlak in se je od njega prisrčno poslovil. Ves bled in prestrašen je sedel Žnuderl do prihoda vlaka v kolodvorski čakalnici. Naši so se zbrali na kolodvoru in so mu celi čas z raznimi variantami peli: «Kadar boš na rajžo šel, pridi mi povedat itd.« Dozdaj še v naši trdnjavi ni noben nasprotnik mogel zborovati. Radikali v Slovenjgradcu. Tudi v našem mestu in •količi je začela radikalna stranka iskati svoje volilce. Glavno agitacijo je prevzel tukajšnji trgovec Kopač, kateri si hoče menda na ta način popraviti svojo sicer aelo prostorno, a vedno prazno trgovino. Prejšnji teden so se mu kar svetile njegove oči, ker je imel čast govoriti in predstavljati Slovenjgradčanom radikalnega kandidata Koruna, bivšega komunista. Ta večer se je baje tudi pilo Pašičevo pivo. G. Kopač, Vam je menda znano, da imamo v Slovenjgradcu 12 gostiln, da pa trgovin tudi ni veliko manj, se menda niti ne zavedate. Radikalno stranko lahko volijo Pašičevi podrepniki in bahači vaše sorte, mi pošteni Slovenci pa bomo spustili svoje volilne krogljice v drugo, dr. Koroščevo Skrinjico. Nameravana ustanovitev Orjune v Slov. Bistrici. «Kdor je proti nam, je proti državi«, smo čitali na letakih ki so vabili dne 12. t. m. na ustanovni shod Orjune. Pod varstvom 15 orjuncev iz Maribora so je zbralo do 20 naših demokratov v dvorani hotela Beograd. Kot kandidati prihodnjih orjuneev-pretepačev so se posebno odlikovali naduč. Karbaš s tremi učitelji, notar Kolenc, Lojzek Pinter, trgovec Batič, živinozdrav-aik Škofič, tajnik Sajko, nekaj mlečnih fantalinov in dr. Pučnik. Ko otvorijo zborovanje, dobijo nepričakovani obisk — okoli 200 naših fantov in mož pride na zborovališče. Kakor zid prebledijo in dr. Pučnik smukne za kulise gledališkega odra. Ustanovitev Orjune je končana, or j unči sklenejo zborovanje, «radi nemirov« in napovejo novo zborovanje na dan 21. marca. Naši zagotovijo demokratom nov obisk, ki bo pa petkrat obilnejši od prvega. Ustanovitev pretepaške Orjune je bila s tem preprečena. Nekateri dolgojezični orjunci so že pri tej priliki okušali trde pesti naših fantov, med temi posebno nek učitelj in nek trgovec iz Maribora. Druga nesreča se ni pripetila. Ogledalo slovenjebistriških or juncev-oči tel je v. ■— Na usta novsem orjunskem shoda «tu* 13, t, m, o»s je Državni nameščenci, Nam bomo šli to nedelja? Ta nedeljo bode važen dan za naše stanovsko vpra sanje. V naših strokovnih listih smo tarnali, tožili in kritikovali o naših neznosnih razmerah .Voglar, Reis-ner, Žerjav in podobni, katerim je pretežni del urad-ništva poveril svoje zaupanje, so nas nasičevali z raznimi obljubami. To nedeljo s krogljico v roki lahko povemo, kako so nas z obljubami nasitili. Demokratske banke so odpirale račune za. različne manipulacije, a v našo kor;st ne. Pucelj je napravi! dobre kupčije za svojo mesarijo v Velikih Laščah. Mermoija se je odebelil v kupljeni graščini v Št. liju. Urek si je pozidal hišo, oba Kristana in dr. Vcšnjak so dosegli mesta, ki nesejo. Dr. Šušteršič, ki je zavrgel svojo «žlindro« in «Resnico«, se v potu svojega obraza z nekaterimi vrednimi tovariši trudi, doseči enaka mesta. Mi naj pa tarnamo in gledamo, kedaj nam bodo pečeni golobi prileteli v usta. V nedeljo ne bode gostija pečenih golobov; dobimo pa v roke v nedeljo palico, s katero lahko od-ženemo pijavke. Demokrati' so bili dovolj dolgo na vladi in bi bili mogli vsaj nekaj storiti za državne nameščence. Njih nesramnost je šla celo tako daleč, da so trdili, da je opozicija kriva, da državni nameščenci ne dosežejo izboljšanja. Demokratska stranka z dr. Kukovcem vred je dogospodarila. Uradništvo, ki ima še kaj stanovskega ponosa v sebi, ne more voliti ne JDS, ne JSDS in ne SKS. NSS sama od sebe ne bode mogla ustreči našim težnjam. Je premala stranka, ki pride v poštev K takrat, ko nastane mala vrzel. Naš položaj ne dovoljuje iti z NSS. Državni nameščenci, sedaj se nam nudi lepa prilika. Večji del državnih nameščencev v Sloveniji se je odločil za SLS. Vabimo vse, ki mislite pošteno, da se pridružite naši listi dr. Korošca. Mi smo sedaj nekak jeziček na tehtnici, kakor so na ljubo moramo pač povedati, da je tukajšnjim kmetom, kjer je le mogel škodovati, tudi škodoval. Kar trdim, tudi dokažem! Med vojno je Ložekarci podražil pašnik Okrešelj meni se zdi za polovico in vendar je Pastirkova kmetija imela te pašnik v najemu že čez sto let. In te dični kmetski kandidat je šel še dalje. Planinsko društvo naj kupi te pašnik, da bo turistom potem mleko prodajalo. Motela pa bo Marička in pasel njen sinček, kaj ne? Plesnik pa naj pazi, s kom se brati! Če je njemu več Kocbek, kakor Solčavani in staremu Herietu —? Drugi letak pa piše, da je Kocbek «oče slovenskih planincev.« V koliko je «oče planincev«, ne vem, da pa utegne biti «oče planinskih otrok«, pa že neki cvrčijo vsi vrabci po Gornjemgradu, mi je rekla tam poleti neka Gomjegranka. Jaz pa tega ne trdim in zopet resnici na ljubo velim,, da g. Kocbek ni brez zaslug! Vsakemu svoje, tudi g. Kocbeku. Saj je zamenjal Miličko Peč za Okrešelj, ker je Maričko dobil in nič ni vprašal Solčavanov, kateri so precej prispevali h kapelici pod Ojktrico. Če kdo tega ne verjame, pa hf naj pride semkaj, pa bo že zvedel. Pridi, nižave sin, vrh planin! In zvedel boš, da Kocbekove zasluge za km« te — so vse hin. Kaj ne, Solčavani in Lučani? Gotova Ko bi bila resnica, kar demokratski letaki pišejo, bi g. kandidat Kocbek sklical javne shode v teh krajih, in ne bo med drugim opravilom fantov poklical na zborovanje, kakor je to storil v Solčavi s svojim ženskim spremstvom. Poroka v Svetinji pri Celju. V Marijini cerkvi n» Svetini se je 22. februarja poročil Anton Guček z Ano Jurkošek. Pri večerji v Jurkošekovi hiši so gostje na predlog g. kaplana iz Št. Ruperta darovali za Dijaško večerjo v Mariboru 211 K. Za hvaležno sprejeti dar sft jim izreka lepa zahvala. KUKOVEC IN OBRTNIKI. Ko je bil Kukovec in njegova demokratska stranka od 28. novembra 1920 na vladi, je Kukovec pomagal kot minister in poslanec demokratsko-radikalne večine skleniti naslednje «dobrote« za obrtnike: 1. Zaprtje meje za poštene trgovce in obrtnike. Ve-rižnilcom, vojnim dobičkarjem, Židom in demokratskim bankam pa so se dale izvoznice in uvoznice. 2. Kukovcev debeli prijatelj in član demokratske stranke finančni minister dr. Eumanudi je s svojo nesrečno finačho, valutno, devizno in carinsko politiko upropastil celo vrsto poštenih trgovcev in obrtnikov v Sloveniji in na Hrvatskem 3. Demokratski minister je poslal k nam v Maribor skoro izključno srbijanske carinike, kateri s» krivk Cako. po Številu spisov,- kakor tudi po vsebini in važnosti in da med temi pravdne zadeve ne znašajo niti 1 odstoi. j les je tudi, da sem se naravnost moral boriti, da sem prišel 'do referata v občinskih sejah, ker se je mnogo časa potratilo k raznimi demagoškimi predlogi socijalnih demokratov, kakor je na primer bil Bahunov predlog, da se spremeni ime «Gospodska ulica«, češ, da vsebuje to ime spomine «a srednjeveško tlačanstvo in da je to nevredno socijaldemokratske svobode! Laž je, da bi bil vlekel za svoje delo kot referent najmanje nagrado, — ampak res je, da sem predložil do sedaj He enkrat račun mestni občini o svojem zaslužku kot pravni zastopnik. Med tem je bilo ogromno delo sestav kupnih pogodb glede vojašnic, pravdna zadeva Leitner in druge zadeve, in ves račun je znašal okoli 15.000 dinarjev. Z ozirom na ogromno delo je to skromen honorar, nikakor pa ne •'.mastna« nagrada, ki stane na stotisoče kron. Sicer pa bodeta imela «Tabor* in Bahnn priliko dokazati svoje trditve pred sodniščem. V Mariboru, 15. marca 1923. Dr. Leskovar, 1. r. Socialdemokrat z županom Grčarjem so si pridobili «simpatijo« mariborskih volilcev s svojim vzornim gospodarstvom. Kričali so, kako bo vse v redu, ko bodo gospodarili oni, kako bo draginja .padla, kako bo prenehala stanovanjska beda itd. itd. Slikali so sebi in drugim paradiž v Mariboru. Kakšen je ta paradiž, lahko vidi in čuti vsak na samem sebi. Občinske davščine so zvišali za 100, 200, 300 ali še celo več procentov in s tem povečali draginjo, za zboljšanje stanovanjske bede niso storili ničesar. Pač! Župan je skrbel za sebe s samovoljnim povišanjem plače, za svojega socialdemokrata Kohlbesena pa s tem, da mu je nakazal 18.000 E iz občinske kase, ki jo morajo pokriti davkoplačevalci. Za svoje žepe znajo skrbeti, o tisto že! Ti delavec in mali obrtnik pa plačuj! Kdo še verjame, da so socialdemokrat je še socialni?! Mariborski delavci, ali vidite to? Vrzite v nedeljo, dne 18. marca volilno krogljico v drugo Skrinjico, v socilademokratsko pa pokažite figo! Gospod Nachtigall je zelo izvrsten «anštrajher« in bi predlagali, da se ga na prihodnji obrtni razstavi primerno odlikuje. Mož se ne vstraši nobenega dela in farba noč in dan pri vsakem vremenu in povsod, kjer le 'more. Specijaliteta so njegove lakirane opice, ki se jih ne prime ničesar, razven tisočdinarskih bankovcev. Na 18. marca bodo te opice izvedle dresurne umetnosti oko Ji radikalne in zadnje Skrinjice. Prazen prostor bo pa g. Stojadinovie kompletiral z onim ričetom, kar ga je ■«-juncem v zaporu preostalo. Zato pa kličemo: Živijo vaša prazna Skrinjica letos in na vekomaj. Demokrati podražili kopel v mestnem kopališču v Mariboru tako grozno, da so delavci in obrtniki kopeli ne bodo mogli več privoščiti. Parna kopel pride že za enkrat na 90 K. Kdo naj to plača? Za to grozno zvišanje so glasovali tudi vsi socijalni demokrati. Res lepi prijatelji ubogih in revnih slojev so to! Kopati se bodo mogli od sedaj naprej le še župan Grčar in pa Bahun ter ubogi demokratski bankirji, vsi drugi sloji bodo izključeni od kopanja. Delavci, zapomnite si to za volitve v nedeljo. Če že demokrati in socijaldemokrati delajo na to, da si ne morete privoščiti kopeli, potem jih tudi v nedeljo ne poglejte ter postanite za časa volitev tudi politično «črni« in vrzite «s temi črnimi« svojo krogljico v drugo Skrinjico. Lažnjivemu «Taboru« in «Jutru«, katerima je tako pri srca po njihovi orjuncih razbita Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, javimo, da od naprednih roparjev napravljena škoda znaša 22.651 din. in ne 5009 din., kakor laž e ta «Tabor« l» «Jutro«. K temu še pride druga, mnogo večja škoda, ki od-stoji v tem, da, potrti in zopet skupaj zvarjeni stroji niso več toliko vredni, kakor nepotrti, kakor tudi «zaflikane* hlače niso več cele hlače. Mogoče bodo vsaj to razumeli Orjunci okrog «Tabora« s svojim generalom Reharjem wed. Isto naj si blagovoli zapomniti tudi g. dr. Kukovec, ki tako rad govori na svojih shodih o malenkostni škodi v aaši tiskarni, ki so jo napravili njegovi roparski vlomilci, katere on toliko ljubi in se toliko zanje poteguje. Namesto da venomer zagovarja hododelstvo svoje pretepaške garde, naj rajši skrbi,za to, da se plača škoda, ki so jo povzročili njegovi ljubljenci. Kedar bo to napravil, potem še le naj skuša opravičiti roparski čin svoje nadepolne nacionalistične «mladine«, med katero se nahajajo tudi nad 50 let stare prismode. «Marfourger Zeitung«, glasilo dr. Kukovca je prinesla neresnično poročilo, da sem jaz v neki gostilni se Izražal v protidržavnem smislu in da sem baje. celo izjavil: «Doli s Srbijo!« To je vse izmišljeno in izlagano je tudi, da bi bil predkaznovan. Niti eno uro nisem bil kaznovan. Demokratska laž ima kratke noge. Proti iiriicem takih nesramnih laži bom nastopil sodnijsko pot. V zahvalo in plačilo za Marburgeričino laž bom pa : od moža do moža agitiral za Koroščevo Ljudsko stran- j ko. — Pankracij Fašing, vpokojcni železničar v Melju. ; Mesina hranilnica v Mariboru zopet brez denarja! ! Te dni je hotelo več vlagateljev dvigniti v Mestni hra- j nilnici svoj naložen denar, pa hranilnica jim ni mogla S izplačali vlog, ker nima denarja. Vlagatelji so vsled j tega zbegani, ker ne dobijo v hranilnici denarja, kadar j bi ga rabili. Slabo stanje hranilnice so zakrivili demokrati, ker so posebno pod dr. Irgoličem izrabljali za- j vod; pa tudi socijaldemokrati z Grčarjem vred podpi- j rajo izkoriščanje hranilnice po demokratih, ker nočejo ‘ ničesar storiti, da bi postala hranilnica zopet občinski ,1 zavod, kakor je bila poprej. Socialdemokrat je pač ko- j ritar, kakor demokrat, za druge pa se ne briga. Zato bo j pa v nedeljo ljudstvo sodilo socialiste in demokrate — j in ta sodba bo grozna! Razpast občinskega sveta? «Tabor« prinaša vest, da namerava vlada razpustiti občinski svet mariborski. Ako pomislimo, kako se na magistratu gospodari, kako se razmetava denar in kaka korupcija vlada tam, da se župan sam drzne jemati denar iz obč. blagajne JNJvišek plače, koje nikdar »i sklenil obč. svet, ako nadalje uvažujemo, da župan ne pozna obč. reda in tlela po njem ter so radi tega seje po večini nezakonite in sklepi neveljavni, potem bi se res ne mogli čuditi, j če vlada pride do tega, da razžene konkubinat clemo-\ fcritiov 'in socijalistov na mestnem magistratu. Mariborski obrtniki ne dajo glasa demokratom in i socialdemokratom. Demokrati so v občinskem svetu po ;• dr. Sernecu predlagali, da se mestne doklade na pri-i clobninski davek zvišajo na 100 odstotkov. Socilademo-; .krati so tudi glasovali za to doklado, proti so bili samo i odborniki Slov. ljudske stranke. Po zaslugi demo-; bratov, bodo torej obrtniki plačevali v tekočem letu i dvojni pridobninski davek. Obrtniki, od demokratov i m socialdemokratov imate v Mariboru samo težka bre-; mena! Zato pa tudi noben pameten obrtnik 18. marca ne bode dal glasa demokratom ali socialedmokratoni, temveč bo spustil svojo krogljico v drugo Skrinjico za Slovensko ljudsko stranko. j Gospodje občinski svetniki SSJ! župan iz Vaše sredine Grčar ne pozna občinskega reda. Prisilite ga k temu, da se bo naučil vseh paragrafov na pamet, da ne Vas vseh sramotil pred javnostjo! — Premislite slučaj glasovanja za občinski proračun! — Baje je tudi pri predzadnji seji bilo nekaj nepravilnega pri glasovanju za povišanje raznih taks. G. župan, ali ste. že sistirali nepravilen sklep?! — Na občinski razglasni deski ste sicer sklep že razglasili, ampak boste se že potrudili, da ga snamete in še enkrat predložite obč. svetu. Tudi Lajtersherg pristopil k naši Slovenski ljudski stranki. Za torek, dne 13. marca zvečer je krajevni odbor SLS za občino Lajtersherg sklical volilni shod v hišo g. župana Požauko. Dasiravno je bilo skrajno slabo vreme, ceste pa silno blatne, vendar je došlo na shod toliko volilcev, da so bili vsi prostori polni. Shod je otvorit delavni naš zaupnik g. Šerp. Za predsednika so si zborovalci izbrali spoštovanega posestnika gospoda Jeriča iz Počehove. Zborovanje je vodil zelo spretno. Naš okrajni kandidat Žebot je zborovalcem v poljudnih besedah raztolmačil žalosten sedanji položaj, v katerega so nas spravili demokrati, srbski radikali in samostojneži. Edina rešitev iz tega položaja je samostojna Slovenija (avtonomija).. Zategadelj pa odklonimo pri volitvi dne 18. marca vse druge stranke, temveč dajmo vse naše krogi jice samo Koroščevi Slovenski ljudski stranki, ki ima volilno skrinjico štev. 2 (drugo). Vsi navzoči, razun enega edinega Verličevega plačanca, so živahno odobravali program in cilje SLS in obljubili, da bodo od moža do moža agitirali, da bo tudi Lajtersherg prinesel zmago naši stranki. Predsednik gl Jerič je v lepem nagovoru zaključil pomembno zborovanje in zborovalci so brez razlike izrekli popolno zaupanje našemu voditelju dr. Korošcu ter Slovenski ljudski stranki. Navzoči socijalni demokrati so izjavili, da jih je socijaldemokratska ■ stranka, ki kandidira sedaj nekega Golouha, vsa leta samo za nos vodila. — Obrnili ji bodo delavci in železničarji hrbet, kakor so rdeči voditelji Anton Kristan, Etbin Kristan, Joža Kopač in drugi skrbeli !e za se, na uboge proletarce pa so pozabili. V Lajtersbcrgu bo v veljavi samo druga skrinjica (št. 2). Poziv zavednega delavca! Volilci, ne dajte se pregovoriti na dan volitve od drugih strank, katere vam bodo obljubovale zlate gradove, namesto zlata pa vam bodo prinesle še hujšo draginjo in bedo, kot je sedaj. Zategadelj volimo dne 18. marca dr. Koroščevo SLS, katera je odkritosrčna zaščitnica obrtnikov, železničarjev, državnih naslovljencev., invalidov, kmetov, viničarjev in delavcev. Zato pa vaše krogi jice dajte samo v drugo skrinjico! —* Anton Polže, cementni delavec. Danes zvečer redno predavanje SKSZ o narodnostnem vprašanju v luči krščanstva. Vabilo k skupni velikonočni pobožnosti, ki se vrši na praznik sv. Jožefa v mariborski stolni cerkvi ob 6. uri zjutraj. Vspored: Pridiga, slovesna sv. maša, med mašo skupno sv. obhajilo. — Prosimo vsa mariborska I katoliška društva in vse naše somišljenike, da po mož-I nosti s svojo udeležbo moralno podpro našo mladino. — Mariborski odsek Orel. IZJAVA. Občinski svetnik Bahun je utemeljeval svoj predlog, da se mi naj odvzame pravno zastopstvo mestne občine in poveri drugemu svetniku s trditvijo, da sem sam sklepal in vlagal tožbe in se pustil tožiti, da sem vložil več to; n, ki niso bile potrebne in ne bil predlagal pravd, ki bi se jim lahko izognil in da je bila občina s tem, da je pravde izgubila, oškodovana. Izjavljam, da so te trditve grda — neresnica. Neresnica je, da bi bil jaz sam vlagal tožbe, — ampak res je, da je o tožbah sklepal obč. svet ali pa mestni svet ali pa sem imel uradno naročilo od župana. Neresnica je, da sem vložil več tožb, ki niso bile potrebne, — ampak res je, da nisem vložil nobene tožbe, ki na podlagi spisov, ki sem jih imel, ni bila potrebna. Neresnica je, da sem predlagal pravde, ki bi se jim bil lahko izognil, ampak res je, da sem po svoji najboljši vesti in vednosti predlagal občini takoj poravnavo, kakor hitro je bil dejanski stan dovolj razčiščen. Neresnica je, da je občina pravde izgubila, ampak res je, da občina pravd ni izgubila. Izjemi sta samo dve, in sicer je tekla ena pravda v Gradcu, druga pa pri okrajnem sodišču v Mariboru. V Gradcu je občino tožil nemški «Warenverkehrs-bureau« na plačilo 400.000 K, katere se je občina zavezala plačati še pod vladnim komisarjem dr. Pfeiferjem, ako bi od svoje strani ne poslala v Gradec v pogodbi označenih živil. Ker občina teh živil ni poslala, je bila tudi obsojena. V tej pravdi je bilo treba rešiti pravno vprašanje, da 11 je občina dolžna izpolniti zaveze, ki jih je prevzel vladni komisar za občino tudi tedaj, ako se pri tem vladni komisar ni držal predpisov občinskega reda. Nemška sodišča so t« vprašanje rešila ▼ prid nemškemu Warenverkehrsburau-jo, reševala so ga pa dve leti, med tem je pa nemška valuta j padla tako. da uleževa:’,ih 400.000 nem. kron naposled hL z višalo mnogo nad 3000 naših kron, dočim je bila njik vrednost, ob vložitvi tožbe nad 200.000 jüg. kron. Tožba se je i 'azila že leta 1920, in sem o tej tožbi večkrat poročal v o.aunskcm svetu, ki je poročilo vsakokrat odobril. i’n < krajnem sodišču v Mariboru sem vložil tožbo : : oU otroški vrtnarici Mariji Marčič na izpraznitev stano-. \ anja. Nalog.za to tožbo šem sprejel z dopisom mestnega magistrala z dne 4. decembra 1922, št. 12.591-22, da gre aa naturalno stanovanje, do katerega Marija Marčič vsled premestitve na drugo mesto nima pr;;vice. Z dopisom z dne 18. decembra 22 sem proti temu naročilu izrazil svoje pomisieke, ker se Marija Marčič vendar ne more postaviti na cesto. Nato sem dobil uradni dopis z dne 1/. jan. 1923 ad št. 16868-22, v katerem se me obvešča, da se je nakazalo Mariji Marčič stanovanje v Gospodski ulici št. 18, da pa ga ni hotela prevzeti ter se je na novo povdarjalo, da gre za naturalno stanovanje. Nato sem vložil tožbo dne 31. jan. 1923. Pri razpravi dne 17. febr. 1923 je Marija Marčič ugovarjala, da ne gre za naturalno stanovanje in se je izkazala z potrdili, tla. plačuje redno stanarino, da se ji je stanarina z novim le-iora 1923 zvišala za 100 odstot. in da je stanarino že plačala do konca februarja 1923. Nato sem tožbo umaknil, uvi-devši, da je bila uradna podlaga, ki sem jo imel, napačna. V tej pravdi je bila občina obsojena na plačilo stroškov v znesku 422 K. — Odgovornost za to pravdo pade na mestni magistrat, ki mi je vložitev tožbe naročil. Pri okrajnem sodišču teče tudi pravda proti državnemu zakladu na izpraznitev prostorov nekdaj nemškega ženskega učiteljišča. Vsled netočne označbe tožene stranke sem prvotno tožbo umaknil in tozadevne stroške sam poravnal, obenem sera pa vložil tožbo s pravilno označbo tožene stranke, — in ta pravda je v I. instanci za občino dobljena. Neresnica je, da je občina po moji krivdi bila oškodovana s tem, da je pravde izgubila. Res pa je, da nisem zakrivil niti vinarja škode. Izjavljam in se pravnoveljavno zavezujem, da povrnem vse stroške, ki jih je občina morala plačati po moji krivdi za nepotrebne pravde, v desetkratnem znesku in grad z irf Ulja Se * viničarijo, stiskalnico, hlevi, sadDnosnito.il, gozdom, travniki in pritiklinami, skupaj 8 oraiov; gozd 8 korali; posestvo obstoječe iz iz sado-nosnika in polja, (O oralov. Eno aro cd Maribora. Upravniitvo »Straže*. 2— 3 104 98199*!« j 2 krat rafiniran, j »F1 risteila« Modra šalita Žvepla Petrolej, tecšsrinep sskovrsma strojna »at olja ponuja po aajnižjih j cenah ffshorko, Maribor d. e o. z. Slovenska ul. 8 j teltf. 153. OROŠKA CESTA 19 MARIBOR interurb. Ä telefon št. 157 R Dragotin O 6 Ll ( O najboljši čevlji POSLANO*) Več zaerebških časopisov je objavilo vest, da sem z goljufivim namenom odposlal nekemu trgovcu bar o namesto cigaretnega papirja. Ker to n-» odgovarja resnici peč sumim, da je kupec, ker je moja tvrtka vsled nesporazuma odposlala barvo, hotel to priliko uporabiti, da me oškoduje, sem dotičnega trgovca takoj naznanil finančni oblasti kakor tudi državnemu pravdništvu, ki bo dognälo njegovo nakano. To v pojasnilo in odgovor na zagrebaške časopise z dae 6. t. m. Z odličnim spoštovanjem M. Sanrida, trgovec v Msribcnj. G. Marks, trgovec v Štrihovcu, p. Št. flj v S'ov. gor., razširja m resnične govorice o me» i, katere hoče na vsak način uporab ti za svojn trgovsk 1 reklamo. Opominjam ga, da te neresnične govorice takoj prekliče, sicer bodem sodnijsko postopal proti njemu, njega pa smatral za lažnjivca in obrekovalca. M. Ssmida, trgovec v Štrihovcu. *) Za Poslano odgovarja uredništvo samo v toliko, kolikor določa zakon. FahUrl *a Iec*n* °6čni zbor »i3>ekove posojilnice r z.z o, v Mariboru«, ki se vrši v nedeljo, d e 25 msrca I9 3, 5. uri popoldše v dvorani Lekarniška ulica š;e \ 6 z naslednjim drse» n m red*ns: 1. Poročilo asčelstea. 2 Odo-britev računskega sak iučka za J. 91?. 3. Volitev nsčelst a in nadzorstva, t Citanie rerisi slfga poročila. 5 Prememba pravil. 6 S učajnoati, Ce ob napo edeni uri ni navsofib zadostno štedio članov re vrši pol ure pozneje drug t bčni žbijr, na istem mestu in istim dnevnim ledom, ib vsaaem številu navzočih članov. ODBOR. Inseriraite! IIP Semena, drevja se dobe pri „Vrt“ Džamonja in drugovi dražba z o z. Maribora, Čopova ulica. Zahtevajte cenik. 9i SSff*l#Sja Ee maio posestvo, h ša fTšiSlO z gospodarskim poslopjem, sadonosnik in njive. — Franc Lešnik, Sv. Martin pod Vurbergom. 114 Kupujem po ugodnih cenah 3—s kostanjeva drva ponudbe z navedbe z navedbo množine vagonov in cene franko vagon na lesno tvrdko: Ernest Marinc, Celje Kapucinska «ls ÖEVLTE !3“15 65 PEEILO aamozavezmee, dežne plašče dežnike, torbice za trg, na-hrbrtmke i. L d. v veliki izbin nud. najceneje JI80B LAH, MARIBOR, GLAVNI TRS 2. se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki KIlfL WORSCHE, Maribor, Gosposka ul. 1 Pes» j e isab -postelj es 5 Stenski načrt Ljnbljace je izšel v zalogi 3-5 1C9 Sanskih rekiemnih načrten trgovsko prometnih središč in kopališč ktaSie-fini Sitost, Hrvatov in Slovencev Dobiva se po vseh trafikah, za ceno ođ Din. 7, po pošti D.n. 8, kakor tudi v glavni zalogi: Oglasni za^od J. ZOlUfttn anorGno in reilemao podjslis LJUBLJANA, GLEDALIŠKA ULICA ŠTEV. 2.