LETO XïV., ŠTEV. 246 ^ra izdaja SLOVENSKI Izdaj» t’asupunO'iAiuZn«4Ki p^dlet J* 3¿Ui *14a* lisk« i Direktor: Rudi Sanhuba > Odgovorni ured n Ut: Sergej Vošnjak 1'iska tiskarna »Slov. poročevalca« / Uredništvo: Ljnbljana, lomsičeva ulica 5. telefon 23-522 do 23-^26 - Uprava: Ljubljana, Čopova ulica 50-lil., telefon 2¿-5?5 io 22-621 / Oglasni oddelek: Ljubljana. Kardeljeva nlica 6, telefon 21-8%. ra ljubljanske naročnike 20-463 sa zunanje 2* 832 > Poštni predal 29 » Tekoči račnn Mnrodn» hank » 601 *Г« t * %Se««»čn» naročnina 208 din Cen« 1C d¡o Bleka) ocen angtoamerlikega sklepa Naši neust obojen г London, 17. okt. (AFP) Bivši laburistični minister za zunanje zadeve Herbert Morrison je sinoči ostro grajal sklep Angloameričanov o evakuacij: Trsta in izročitvi cone A Italiji. Svoje mnenje je povedal v oddaji britanske televizije in poleg drugega poudaril, da sta britanska in ameriška vlada napravili v Trstu napako »na najslabši načinu P0 njegovih besedah prizadeti niso bili naprej obveščeni niti se niso z njimi prej posvetovali. »Zvedel sem,« je nadaljeval Morrison, »da je veleposlanik Jugoslavije obiskal ministrstvo za zunanje zadeve Velike Britanije dan prej, ko je bila ob- Prve kandidature v Sloveniji potrjene Ljubljana, 17 okt. Po podatkih republiške volilne kom.sije so bile doslej v Sloveniji potrjene tri kandidature za zvezno skupščino, dve za zvezni zbor proizvajalcev in neko! ko kandidatur za republiško skupščino. Za zvezno skupščino so potrjene kandidature Franca Leskoška, Andreja Petelina in Toma Brejca. Za zvezni zbor proizvajalcev sta potrjeni kandidaturi Avgusta Jazbinška železniškega uslužbenca iz Novega mesta in Franca Arha, delbvca z Jesenic. Kandidature v Zagrebu Zagrsb, 17. oktobra. Predlaganje kandidatov se v Zagrebu že zaključuje. V vseh volilnih enotah je opaž.ti veliko zanimanje za volitve, čeprav so dogodki okrog Trsta še vedno v ospredja Med drugimi kandidirajo v Zagrebu za zvezno skupščino predsednik izvršnega sveta LR Hrvatske dr. Vladimir Bakar.č, naš sedanj; veleposlanik v ZDA dr. Vladimir Popovič, generalni polkovnik Ivan Gošnjak in generalni sekretar Zveze s.ndika-tov Jugoslavije Ivan Božičevjč. Za volitve v hratskj sabor kandidira med drugimi tudi predsednik MLO Venčeslav Holje-vac. M. B. Potrjena je kandidatura Moše Pijada v Beogradu Beograd, 17. oktobra. Davi je zvezni volilni komisiji prispelo uradno obves'ilo okrajne vol.lne komisije za volilni okraj Beograd 1, da je potrjena kandidatura tov. Moše Pijade. Proslava desetletnice ustanovitve kosmetskih brigad Priština, 17. okt. Danes se je v Prištini začela proslava desetletnice ustanovitve kosmetskih narodnoosvobodilnih brigad in brigade KNOJ. Za to veličastno proslavo je Priština vsa okrašena z zastavami in zelenjem. Prispelo je že več borcev kosmetskih brigad iz vse države, med njimi generalni major Petar Brajovlč, član izvršnega sveta LR Srbije Mehmed Hodža in mnogi drugi partijski in državni voditelji. Dvanajst posebnih vlakov bo voz.lo goste in druge udeležence na proslavo. Po prijavah sodijo, da bo prišlo na zborovanje nad 100.000 ljudi. Bivši britanski minister H. 11 arrisan : Napaka na najslabši način — Britanski tednik »New Statesman and Nation« — Trgovanje s koristmi zaveznika — Bivši grški minister L Spais — Tržaško vprašanje je tudi stvar drugih držav, ki imajo slabe izkušnje z Italijani iz preteklosti javljena deklaracija o umiku iz cone A, in očividno je, da mu ob tej priložnosti niso ničesar povedali o tem.« Morrison upa, da b0 britanska vlada sprejela predlog o četverni konferenci, kj jo predlaga maršal Tito. Britanski tednik »New Statesman and Natio« je objavil članek z naslovom »Trgovanje s koristmi zaveznika«, v katerem poudarja, da je bila po letu 1948 onemogočena vsaka zdrava rešitev tržaškega problema, ker sta Britanija ln ZDA pred italijanskimi volitvami obljubili Italji obe coni. To je bilo neodgovorno dejanje, ki naj bi zagotovlo De Gasperijevo zmago nad Togliattijem. Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve, piše »New Statesman and Nation«, ie sedaj ponovno izkoristilo Trst. da bi vplivalo na italijansko politiko. Čuden sklep, da se cona A izroči Italiji v nasprotju z mirovno pogodbo in brez kakršnega koli posvetovanja z Beogradom, postane še bolj nerazumljiv, če vemo, da je to cena. ki jo hoče g. Dulles plačati za ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti po Italiji. nCe Amerika in Britanija menita, da je mirovna pogodba košček papirja, in kupujeta podporo bivšega sovražnika na škodo koristi zaveznika, potem ne smeta biti začudeni, če Je ta zaveznik ostro nastopil. Ce lord Salesburry in njegovi svetovalci zares niso vedeli, kaj g. Dulles namerava, potem so morah metati zares veliko diplomatskega peska drug drugemu v oči. »Sedaj je naloga g. Edena,« piše »New Statesman and Nation«, »da prinese nekoliko poštenja v to sramotno mešanico. Predvsem mora izsiliti od g. Duilesa javno izjavo, da je obljuba, ki jo je dobila Italija 1948, nična. Ko bo storil t0 in ko bo signor Pella vedel, da za italijanski ekspanzionizem na Jadranu ne bo imel nikake oopre niti pri Britaniji niti pri ZDA, tedaj bo postal predlog maršala Tita o konferenci štirih sil glede Trsta praktični predlog. Medtem pa bi bilo dobro, če bi naše čete izpraznile svoje kovčke in se pripravile na to, da bodo ostale v Trstu še nekaj mesecev.« Leonidas Spais, minister v prejšnji vladi, sedaj pa eden izmed vodilnih članov liberalne stranke, je dal dopisniku Tanjuga izjavo, v kateri je dejal: »Ker je znano, da Trst ne more živeti brez svojega zaledja, nastane vprašanje, zakaj Italja noče, da bi bil internacionaliziran. Mar nima zveze s takim italijanskim stališčem nedavna Pellova izjava, da pride na vrsto Istra? Vse to vzbuja pri nas upravičen strah, ker vidimo v tem nevarnost za ves Balkan. Tržaško vprašanje potemtakem ni samo stvar Jugoslavije, temveč tudi drugih balkanskih držav, ki (nmjo slabe izkušnje z Italijani iz preteklosti. Zlasti mi Grki ne moremo pozabiti italijanskega bombardiranja Krfa in napada v letu 1940 Čeprav nimamo namena, da bi se maščevali italijanskemu narodu, vendar ne moremo biti mirni glede naše prihodnosti. Zaradi vsega tega je tržaško vprašanje danes načelna stvar.« »Prepričan sem, da so čustva balkanskih narodov na strani Jugoslavije,« nadaljuje g. Spais »Pri nas posebno ne bomo nikoli pozabili, da sta bili Jugoslavija in Grčija vedno skupaj in da je grška vojska tolkla po ItaTijanih leta 1940 z jugos!.-- ’--im s‘rell-vom.« Gospodarski položaj v Trstu Trst, 17. okt. (Tanjug). Po najnovejših podatkih tržaške trgovsko-industrijske zbornice industrijska podjetja v Trstu padajo v čedalje večjo krizo, proizvajajo vsak dan manj in zaradi majhnih naročil izkoriščajo čedalje manjši odstotek svoje zmogljivosti. V sporočilu te zbornice za avgust je rečeno, da je ladjedelnica Sv. Marko izkoristila samo 34,4 »/o zmogljivosti svojih naprav, avgusta lani pa je izkoristila okrog 58 °/o. Delavnica mostov in dvigal je izkoristila avgusta letos 73 °/o svoje zmogljivosti, tovarna strojev Sv. Andrei okrog 23 »/o, ladjedelnica Sv. Rok pa kakih 24°/0- Miha Maies: Prosek ¡Protestes >agosto-vansiiB nota- staiifi F enem dnevu tri kršitve jugoslovanskega zračnega p rostora Rim, 17. okt. (Tanjug) Zastopnik jugoslovanskega poslaništva v Rimu Milan Venisnik je izročil italijanskemu ministrstvu za zunanjp zadeve protestno noto jugoslovanske vlade proti letalskim in ozemelj skim kršitvam, ki so jih za- Načrt za razvoj našega kmetijstva V desetih letih b omo investirali v km etijstvo 643 mili jard dinarjev — Poljedelstvo bo dobilo 256 milijard dinarjev in bo imelo čez deset let 40.000 traktorjev — Znatno povečanje porab e umetnih gnojil — 116 milijard za sadjarstvo, vinogradništvo in živinorejo lOl milijarda dinarjev za graditev predelovalne industri je nacr-ia pove- P osebne komisije kmetijskih strokovnjakov so pripravile načrt za 10-lelni razvoj kmetijstva. Načrt, ki ga bo sedaj proučeval zvezni izvršni svet, bo dan v javno razpravo. Načrt predvideva, da bomo v desetih letih investirali v kmetijstvo okoli 643 milijard dinarjev, od česar odpade na predelovalno industrijo v kmetijstvu okoli 101 milijarda in na industrijo sredstev za kmetijsko proizvodnjo okoli 52 milijard dinarjev. Največjo pozornost daje načrt razvoju poljedelske proizvodnje, y katero bomo vložili okoli 236 milijard dinarjev. V primerjavi s petletnim povprečkom (od leta 1947 do 1951) se bo povečala proizvodnja žit za 45%, industrijskih rasdin za 98%, vrtnin in krompirja za 101% in krimskih rastlin za okoli 200 odstotkov. Tega povečanja proizvodnje ne bomo dosegli s povečanjem setvenih površin, marveč s povečanjem hektarskih pridelkov, ki jih beano dvignili z agrotehničnimi ukrepi, s številnimi melioracijskimi deli, mehanizacijo del, večjo uporabo umetnih gnojil, zaščitnih sredstev itd. Čez deset let bomo namakali okoli 500.000 ha zemljišč, razen tega pa bomo v tem času uredili v glavnem že dograjeni sistem za izsuševanje in namakanje na površini 560.000 ha. Pomembno mesto v načrtu melioracijskih del zavzema graditev kanala Donava — Tisa — Donava, s katerim bomo pridobili 500.000 ha najboljše zemlje. Predvidevajo, da bomo za melioracijska dela porabili okoli 175 milijard dinarjev. Po načrtu bo naše kmetijstvo imelo čez 10 let okoli 40.000 traktorjev, 81.000 sejalnic, 40.000 kosilnic, 4.000 kombajnov, 2.000 strojev za obiranje koruze itd. To je precej manj, kakor v zahodnoevropskih državah, vendar bo kljub temu pomenilo velik napredi. Jugoslavija se bo tako uvrstila med kmetijsko razvite države v Evropi. Precej sredstev bomo vložili v proizvodnjo umetnih gnojil. Proizvodnja dušičnih gnojil naj bi se povečala od 23.000 na 350.000 ton, fosfornih pa od 33.000 na 650.000 ton. Strokovnjaki poudarjajo, da so pri nas možnosti za uporabo velikih količin gnojil, ker te ne omejuje niti velikost posesti, niti obstoj zas. lastnine. Zaščiti posevkov Predsednik republike maršal Ji dal pristanek, da bo njihov in izboljšanju kakovosti semen bomo -prav tako posvečali mnogo pozornosti. V 10 letih bomo investirali v proizvodnjo in nabavo kakovostnih semen okoli 5 milijard dinarjev. Na osnovi vseh teh ukrepov, ki jih predvideva načrt za razvoj poljedelske proizvodnje, strokovnjaki poudarjajo, da se bo poraba kmetijskih proizvodov na enega prebivalca v prehrani znatno povečala; v primerjavi z razdobjem 1947. do 1951. leta bomo proizvedli 20% več pšenice, 60% več sladkorja in 55 odstotkov več mleka. Po porabi žita na prebivalca bo naša država tedaj pred Holandijo. Za razvoj živinorejske proizvodnje bomo dali okoli 58 milijard din. Strokovnjaki so postavili osnovno smer, po kateri naj se ta proizvodnja razvija. Tako bomo zmanjšali število konj in volov na račun povečanja mehanizacije. Povečali borno število krav. v nekaterih rajonih p» se bo živinoreja preusmerila na proizvodnjo mesa volne itd. Načrt predvideva, da se bo v primerjavi z letam 1951 število goved povečalo za 13*/«, ovac za 30%, svinj za 32% in perutnine za 52%, medtem ko se bo število konj zmanjšalo za 19*/«. S povečanjem števila živine in posebno s selekcijo najboljših pasemsnih vrst, se bo proizvodnja živinskih proizvodov znatno povečala. Proizvodnja mleka naj bi se povečala v primerjavi z letom 1951 za 80"/e, mesa za 43%, masti za 30%, jajc za 95% in volne za 52 odstotkov. Program predvideva prav tako precej sredstev za razvoj sadjarstva in vinogradništva (58 miii-iaid din). Ta denar borno v glavnem vložili v obnovo obstoječih sadovnjakov in vinogradov, sočasno pa bomo urejevali nove. S tem se bo poraba sadja na prebivalca povečala od 64 kg v letu 1951 na 93 kg. Vzporedno z razvojem vseh vej kmetijstva predvideva 10-letni načrt tudi graditev predelovalnih podjetij v kmetijstvu. Strokovnjaki pravijo, da je graditev teh podjetij ena izmed najpomembnejših pogojev za povečanje kmetijske proizvodnje in racionalno izkoriščanje proizvodov. Zato bomo v graditev hladilnic, mlečne industrije, mlinov, silosov itd. vložili nad Ž00 milijard di- Izvedba desetletnega razvoja kmetijstva je tes zana z nadaljnjim razvojem socialističnih odnosov na vasi Prav zarad: tega bodo temeljni nosile investicij večja kmetijska posestva in razne organizacije kmetijskih proizvajalcev, ki bodo z novim sistemom kreditiranja našega kmetijstva ta program tudi u-e.ničili Delegacija mornarice ZDA odpotovala iz naše države Beograd, 17. okt.. (Tanjug). Po -petdnevnem prijateljskem obisk-u Jugoslovanski vojni mornarici je delegacija ZDA odpotovala včeraj ¡z naše države. V delegaciji so bili poveljnik pomorskih sil ZDA v vzhodnem Atlantiku in Sredozemlju admiral Wright, kontraadmiral Cruise ter več visokih vojaških pomorskih strokovnjakov. V Jugoslavijo so prišli na povabilo Jugoslovanske vojne mornarice. grešile italijanske oborožene sile. Nota protestira, ker so U. t. m. okrog 18. ure trije italijanski vojaki, ki so se ločili od skupine kakih 20 vojakov, prekoračili pri Ratečah mejo in šli kakih 50 m globoko na jugoslovansko ozemlje. Naslednji dan, 12. t. m., je neko italijansko letalo letelo približno kilometer globoko nad jugoslovanskim ozemljem južno od Gorice. Isti dan je 7 km jugozahodno cd Kobarida priletel ’talijanski bombnik kakih 9 I m v jugoslovanski zračni rrcsfor in se vrnil v Italijo v smrri Mangarta. Tretja kršitev isti dan se je pripetila r.a cfitku Vrtojba, ko je neko italijansko letalo kršilo jugo-siovarrki zrafni prostor pri Sent Fein) v glottal 700 m. Neva o'ačenja italijanske vojske na naši meji Nova Gorica, 17. okt. (Tanjug) Italijanska vojska je pet novno dobila ojačenja na odseku južno od Gorice v smeri proti trojni meji Jugoslavija— Italija—STO. Na področje, go-rišk-ga letališča so. prišle večje enote italijanske vojske, ki se vkopavajo v okolici vasi Standrež. Sinoči so na odseku zahodno od Opatjega sela v bližini meje proti STO zapazili premik dveh kolon, v katerih je bilo kakih 30 kamionov z vojaki m vojaško opremo- Ojačenja dobivajo tudi karabinjerske enote. Karabinjerska post-’a v Gabrju pri Gorici' je dobila okrog 20 ljudi veç. Peliss 12 si p o %■ €* el ss e sv« e vlado Rim, 17. okt. (Tanjug). V govoru, ki ga je imel danes ob zaključku senatne debate o zunanji polit ki. je izjavil predsednik italijanske vlade, da »kakršenkoli sklep zaveznikov, ki bi pomenil popuščanje pred jugoslovanskimi zahtevami ali vrnitev na začeti poti, ne bj dovolil sedanji vladi, da bi nadaljevala s svojo politiko, ker italijanski parlament ne bi trpel take možnosti«. To izjavo razlagajo v italijanskih uradnih krogih kot napoved ostavke Pellove vlade za primer, če zahodne sile ne bodo ugodile rji n.m zahtevam. »Iste posledice,« je poudaril Pella, »bi imela zavezniška izjava, ki bi zahtevala od rimske vlade, da se odpove svojim zahtevam do cone B.« V svojem govoru je predsednik Pella izrazil zaskrbljenost, da bi se utegnilo okrog sestanka v Londonu nakopičiti »ozračje, ki bi skrivalo v sebi razne možnosti* ter pripomnil, da njegova vlada čaka, »da bo sklep vlade ZDA in Velike Britanije o izročitvi cone A Italiji izveden«. Odločna beseda ljudstva: Trsta ne damo! Ptuj, 17. okt. Ze sedmič so se sinoči zbrali Ptujčani na protestnem zborovanju proti krivičnemu sklepu ZDA im Velike Britanije, da proti volji ljudstva prepustita Trst in cono A italijanskim imperialistom. Zborovalcem je govoril tržaški rojak Stane Bizjak, direktor tovarne »Kidričevo«. Ptujčani izjavljajo, da bodo tako dolgo protestirali proti krivičnim naklepom im se borili, dokler ne bo zmagala pravica. Z zborovanja so poslali brzojavko maršalu Titu, v kateri zagotavljajo, da so vedno pripravljeni izpolniti vse njegove ukrepe. Po končanem zborovanju je množica-z godbo na čelu -krenile po ulicah ter manifestirala, trdno odločnost v obrambi naSih pravic. V. Danes, dne 18. oktobra, ob 16. uri bo na Jesenicah pred nižjo gimnazijo veliko predvolilno zborovanje, na katerem bo govoril tovariš Miha Obisk v sekretariatu za zunaje zadeve Beograd, 17. okt. (Tanjug). G. Binaj Rsmjan Sen, indijski veleposlanik v Jugoslaviji, ki ima svoj sedež v Rimu, je obiskal danes dopoldne podsekretarja državnega sekretariata za zunanje zadeve Bogdana Crnobnijo in se z njim dlje časa raztovarjal. Grški minister za zunanje zadeve o obnovitvi diplomatskih zvez z Bolgarijo ATENE, 17. okt. (Tanjug). — Grški minister za zunanje zadeve Stefanopuios je izjavil danes, da bodo imeii v Parizu razgovore za obnovitev diplomatskih stikov med Grdijo in Bolgarijo. Grški veleposlanik v Franciji Rafael je dobil nalogo, rtaj scopi v prvi stik z bolgarskim veleposlanikom, da se bosta dogovorila za začetek po- _ gajanj. Turška vlada sprejela besedilo sporazuma o sekretariatu balkanskega pakta BEOGRAD, 17. okt. (Tanjug). Turški veleposlanik v Beogradu g. Agah Axei je danes uradno obvestil državni sekretariat za zunanje zadeve FLRJ, da je turška viada sprejela besedilo sporazuma oi stalnem sekretariatu balkanskega pakta. Pričakujejo, da bodo zastopniki Turčije, Grčije in naše 'vlade te dni podpisali besedilo sporazuma, nakar bo sekretariat balkanskega pakta takoj začel poslovati. Izjava Eisenhower ja o pomoči inozemstvu NEW ORLEANS, 17. okt. — (UP). Predsednik ZDA se je izjavil danes za nadaljevanje ameriške pomoči inozemstvu. Pripomnil pa je, da želi Amerika hkrati, ^.a bi njeni zavezniki postad manj odvisni od pomoči najbolj razvitih držav% ZDA bodo pomagale svojim zaveznikom, da si bodo pridobili neodvisnost s tem, da bo-ao povečale uvoz iz inozemaiva in ustvarile pogoje, da bodo te države lahko kupovale čimvec blaga v ZDA. Zasedanje Varnostnega sveta NEW YORK, 17. okt. (AFP). Francija, Velika Britanija in ZDA so danes sklenile sklicati sejo Varnostnega sveta, ki naj prouči incidente med Izraelom in Jordanom. Varnostni svet se bo sešel verjetno v ponedeljek. Danes «ibi&vtfemio : KRŠITEV MIROVNE POGODBE, MEDNARODNEGA PRAVA IN NAČEL OZN — 3. stran KONFERENCA TREH ZUNANJIH MINISTROV V LONDONU — 3. stran PELLA NAPOVEDUJE OSTAVKO SVOJE VLADE — 1 stran O DANAŠNJEM POLOŽAJU IN VLOGI ŽENE — 4. stran PISMO O GLEDALIŠČU SLOVENSKEGA PRIMORJA — 5. stran PRVI DAN ATLETKEGA TEKMOVANJA ZA DRŽAVNO PRVENSTVQ V. BEOGRADU — 6. M Predlogi za nadaljnji razvoj naše industrije pridejo v kratkem v javno razpravo Zveza' uvod za planiranje je pripravil (Xis^ui ui/dti.t.vii'.Miiip materia: o povojnem razvoju naie industrije. Obenem s tem materialom je pripravil tud: predloge za nadaljnj. razvoj posamezruh industrijskih panog. Celotni ta material bo dan v javno razpravo, ki naj prispeva k osrvaritvi najprimernejšega programa perspektivnoga razvoja naše industrije v bodočih letih. Povojna izgradnja naše industrije je bila usmerjena v to, ca se ¿imprej izkoristijo veiika prirodna bogastva države. Zaradi tega se je največ investiralo v tako imenovano bazično industrijo. Z oet-vantvijn solidne bazične industrije v prvi etap: naše industrializarle smo omogočili, da se v bodoče zgradi :ndustrija (to bo vseboval rud. perspektivni program), ki ho prispevala k razvoju kmetijstva in oskrbi kmetipke proizvodna z mehanizacijo. V ta namen ¡e predvidena izgraditev novih tov.l n superfosfata, azornlh spojin in trak or jev tei razširitev sedanjih tovarn kmetijskih strojev Obenem bo rekonstruirana in razširjena p.edelovalna industrija, posebno pa živilska. Modernizirani bodo mlin: in zgrajen: številni silosi in h adilnice Prav tako ie predvidena rekonstrukcija tekstilne industri ie. Izboljšala se bo preskrba tržišča z veliko izbiro kovinskih in elektrondustri jskih proizvodov, z gradbenim in instalacijskim materialom za razširitev stanovanjske In komunalne izgradnie. Nadaljnje naloge naše industrije so tudi v izboljšanju transporta. To bomo dosegli s povečanjem proizvodnje avtomobilov in kamionov v sedanjih tovarnah strojne ;n vojne industrije. Čeprav smo z dograditvijo H ¡učnih objektov dobili solidno bazično industrijo, se bo vendarle ta tudi dalje razvijala. V prvi vrsti je treba, da se dalje razširi energetska osnova z izgradnjo novih hidrocentra! ¡n s povečanjem proizvodnje nafte. Prav tako je treba razširili surovinsko osnovo v kovinskih In nekovinskih surovinah za potrebe sedanjih tovarn in tistih, ki jih bomo it zgradili. Odlikovanje kosovsko-metohijskih brigad Beograd, 17. oktobra. Prod. aednjk FLRJ maršal Tito je odredil, da te za izkazani množični heroizem jn posebne zasluge v borbi proti ljudskim sovražnikom za osvoboditev naše države odlikujejo z rt dom Bratstva in enotnosti I_ stopnje II., IV. in V. kosovsko-metohijska br gada. Z drugimi ukazi predsednika republike je bilo za izkazano hrabrost, izpr.čano delo pri ustvarjanju bratstva in enotnosti med narimj narodi ter pridobljene zasluge za narod med narodnoosvobodilno vojno odlikovano z drugimi odi kovanji večje število rezervnih oficirjev, podoficirjev jn vojaških obvez-nikov s ICeaova .n Metohije. Predstavniki trorav za zunanjo ■ • • *v* !• trgovino o najnovejsi prepovedi izvoza Beograd, 17. okt. Zaradi nepopolnih informacij o naino-vejši prepovedi izvoza nekaterih proizvodov iz Jugoslavije. ki so bile včeraj objavljene v inozemskih časopisih, so danes predstavniki uprave za zunanjo trgovino izjavili sodelavcu Tanjuga, da ie nova odredba dejansko samo zamenjala obstoječe predpisè o administrativni prepovedi izvoza nekaterih proizvodov V skladu s tem so na listi prepovedanega izvoza vsi tisti proizvodi, ki so bili tudi dosedaj bodisi pod izrazito prepovedjo ali pa je bila za njihov izvoz potrebna odobri- Prve ugodne posledice novih določi! v zvezi z zunanio trgovino Pričakuje se nadaljnji padec tečajev deviz Ljubljana, 17. okt. Novi go-spodaski sistćm je zelo ugodno vplival tudi na tečaje deviz, na deviznih obračunskih mestih, ki so v začetku septembra začeli močno padati. Tako je na pr. prost; dolar v prejšnem mesecu padel kar za 70 %. To je seveda zelo ugodno vplivalo na vse naše gospodarstvo. Ko je pred kratkim izšla nova u-redba o sprostitvi uvoza, pa so se tečaji začeli zopet polagoma dvigati, ker so podjetja pričakovala, da bo kvota participacije na devizah ostala ista kot doslej Z novo uredbo o participaciji, ki je pravkar izšla, pa so kvote deviz, dane gospodarskim podjetjem na razpolago globalno vzeto celo mnogo višje kot so bile kvote, določene v začetku poslovanja deviznih obračunskih mest. ko je bilo dano podjetjem 45 % deviz za svobodno razpolaganje Glede na to je v prihodnjih dneh pričakovati nadaljnjega močnega padca tečajev. 2e v teh neka* dneh. ko se je zvedelo za te nove uredbe, dajejo podjetja v prodajo na deviznih obračunskih mestih velike vsote deviz, ki so jih sedaj iz kakršnih koli razlogov zadrževala. Tako je na pr. samo eno podjetje dalo v prodajo nad 150 000 nemških mark ir. tudi druga podjetja, ki so do sedaj dajala naloge za pro- Delavski sveti in upravni odbori podjetij pa naj pazijo v teh dneh pri nalogih za nakupe deviz, da se ne bi zaleteli in naj raje počakajo nadaljnjih padcev tečajev. Jutri se začne izvajati odlok M LO Ljubljane o taksah V Uradnem listu LRS št. 35/53 je objavljen odlok MLO glavnega mesta Ljubljane o mestnih taksah in prometnem davku. Po tem odloka bodo pobirali MLO glavnega mesta Ljubljane, občine LO na območju mesta, njihovi organi, uradi in proračunske ustanove ter predračunske ustanove samostojnim linansirargem razen predpisanih državnih taks in prometnega davka med drugim naslednje mestne takse m prometni davek: Takse za vloge po din 2Ö, takse za navadne odločbe din “5, takse na izpričevala in potrdila, s katerimi se potrjujejo kake lastnosti, razmerja ali okolnosti, d,a 50, takse za potrjevauje Iniciativni odbori za QManoTitev iiidastrlfske, %itiB»u{e trgovinske in kinetičke zbornice BEOGRAD, 16. okt. V odboru za gospooarstvo zveznega izvršnega sveta so bili te dni sestanki iniciativnih odborov za ustanovi-ev zvezne industrijske zborn.ee. dajo deviz po relativno visokih zbornice za zunanio trgovino in lnrut-.h п,гЛ1« -I „егпе kmeu¡ske zbornice. limitih, naročajo, naj se devi ze čim prej prodajo. Vsi ti pojavi kažejo, da smo v našem gospodarstvu kljub lanskoletnim posledicam suše in mednarodnemu položaju čvrsti in da bodo pravkar izdane gospodarske uredbe zelo ugodno Iniciativni odbori so sestavljeni iz zastopnikov naših največiih iz-vozn-h in uvoznih podjetij, tovarn in rudn kov ter kmetijskih posestev in zadrug. Na prvih ses.an.kih so iniciativ-... ... - oi odbori proučili neka'era nacel- vpova.e na stabilizacijo in pa- na vprašanja, ki so bila sprožena danje tečajev in seveda tudi v dosedanji diskusiji o načrtu na celotno gospodarstvo. ■---;---------------------------- ______ Četrti povojni kongres ftizioiogov Jugoslavije Niška banja, 17. oktobra. V Niški banji se bo jutri začel četrt, povojni kongres ftizioiogov Jugoslavije (strokovnjakov za zdravljenje tuberkuloze). Na kongresu bodo podani trijie glavni referati, in sicer o epidemiologiji tuberkuloze pr. nas in po svetu, c problemu bolnišnic za zdravljenje tuberkuloznih bolnikov in o vplivu vn.'tja pljuč na razvoj tuberkuloze ter 10 kore-feratov o tem, kakor tudi nad 50 drugih poročil, v kater.h se bodo izmenjala mnenja ter dosedanje izkušnje v zdravljenju raznih tuberkuloznih obolenj. Kongres bo trajal 4 dni. Po kongresu bodo ftjziologj napravili več krajših izletov znanstvenega značaja do Surdulice, hidrocentrale na Vlas ni in Knjaževca. Nameravani so tudi obiski v tobačni tovarni v Nišu, vinarski zadrugi v Sičevu ter v sanatorju na Ozrenu in Kneže vem selu. X. mednarodna razstava umetne fotografije v Zagrebu Zagreb, 17 okt. Danes dopoldne so slovesno odprli v poslopju muzeja narodne osvoboditve X. jubEejno mednarodno razstavo umetne fotografije, ki je združena z 10 obletnico uspešnega dela zagrebškega Fotokluba Razstavo je odprl predsednik MLO Zagreba Večeslav Holjevac, ki je v svojem govoru poudaril, da take mednarodne razstave vedno bolj zbližujejo narode in poelabliajo mednarodne odnose. Na razstavi sodelu'e 34 držav z vseh pet kontinentov s 353 totgrafiiami Na razstavo je bilo poslanih 2500 fotografij od 700 avtorjev, vendar pa so-bila zaradi pomanjkanja prostora razstavljena le najboljša dela. Zanimanje za razstavo je bilo telo veliko Razpisane so številne nagrade med drugimi nasrada preri-sedn.ka izvršnega «veta LR Hrvatske dr Vladimirja Baka riča In predsednika MLO Zagreba Večeslava Holjevca. ZlaM pokal, ki ga je poklonil Ml.O Zagreba, je bil podeljen Portugalcu, ki je razstavil nal-večl ■ število najboljših slik Razstava bo odprta mesec dni. uredbe o združevanju v gospodarstvu. Poudarili so, da sestava iniciativnih odborov nikakor ne pomen: prejudiciranje diskusije o nacrtu uredbe o združevanju v gospodarstvu in tudi ne, da je s testavo teh odborov diskusija končana. Nasprotno, delo iniciativnih odborov naj prispeva k razpravi o tei uredbi in nadaljnjemu razčiščevanju sjx>mih vprašanj- Da bi bilo delo iniciativnih odborov čim uspešnejše, so v vsakem izmed n tih sestavili ožji odbor, ki bo izdelal načrt statuta, nato pa ga predložil širšemu sestanku. Iniciativni odbor za zvezno kmetij-sko zbornico ima še posebej nalogo, dati pobudo za ustanovitev okrožnih kmetijskih zbornic v ljudskih republikah. tev uprave za zunanjo trgo- vino- Obstoječa lista proizvodov, katerih izvoz je prepovedan, je razširjena edino za kalcijev molibdat, medtem ko so bakrena žlindra, sirove svinjske kože in hrastov ekstrakt črtani z liste, ki prepoveduje izvoz. Določeni proizvodi, katerih izvoz je doslej bil mogoč samo z odobritvijo uprave za zunanjo trgovino, so odslej izrecno prepovedani. To so belo in sirovo železo, tanin-ski kostanjev les, celulozni les iglavcev in tesani hrastovi pragovi. Razen tega najnovejša odločba predvideva, da se bodo valjani in vlečeni proizvodi iz aluminija kakor tudi aluminijasta žica lahko izvažali samo z odobritvijo uprave za zunanjo trgovino. Nova odločba o prepovedi izvoza ne urejuje vprašanja izvoza kmetijskih pridelkov, ker še naprej veljajo chiavitene odločbe v uradnih listih št. 29 in 31 letošnjega leta. V upravi za zunanjo trgovino izjavljajo, da najnovejša odredba o prepovedi izvoza ne bo nič prizadela blagovne izmenjave naše države z inozemstvom. Lovska letala domače oro izvodnje Do 22. oktobra bodo v Mariboru izbraii vse kandidate Kranjski zadružniki postavljajo kandidate pogodb in drugih listin — med temi za potrjev an je poslovnih knjig od vsakega lista din 2.50, takse za re-'kiame ne glede na število izvodov po velikosti od 400 do 2.500, tak-p ua zapitek v podaljšanem obratovalnem času v gostinskih obratih v višini tOV* od zapitka, turistična taksa — "d nočnin — v glavni sezoni od postelje daevno din 30. v pred- in posezoni od postelje dnevno din 20. Prometni davek od potrošnje al- koholnih pijač v gostinskih podjetjih in obratih znaša SV«, od vstopoic za kinematografske, za fizkuttiirne in druge prireditve je plačati S»/, davek od bruto cene vstopnice, od nakupa oziroma prodaje nepremičnin v Ljubljani se plača prometni davek v višini 10*'. državnega davka, za klanje vsake glave živine se plača din tuO, drobnice pa din 50. Po živahnem -delu v osnovnih organizacijah SZDL. ki je imela v Mariboru okoli 20 sestankov, predavanj in konferenc, so tudi zbori volivcev v Mariboru povsod dobro obiskani, razgibani in zanimivi. Večer za večerom se vrstijo po volilnih enotah. Smotrna razprava o kandidatih kaže, da so biii volivci na sestankih Socialistične zveze dobro seznanjen: o pomenu val.tev in o vioei novih ljudskih poslancev v republiški in zvezni ljudski skupščini. Na več zborih so predlagali za kandidate v republiško skuj>šč:no Zorami Poliča, Rudija Janhubo, Vladka Majhna, Ančko Globačm-kovo, Tonna Boleta in druge znane borce in požrtvovalne delavce za zgraditev socializma. Za kandidata v zvezno ljudsko skujašči* no so volivci v središču mesta predlagali Edvarda Kardelja, a tudi volivci v drugih volilnih enotah so podprli njegovo kandidaturo. Na več zborih sta bila predlagana za zvezno liudsko skupšči- Živahno predvolilno gibanje v Prekmurju Murska Sobota, 17. okt. Včeraj in danes je po vsem Prekmurju izredno živahna predvolilna dejavnost. Na številnih zborih volivcev so Prekmurci predlagali svoje kandidate za zvezno in republiško skupščino, po mnogih krajih pa so bila tudi velika predvolilna zborovanja. Prekmurje so namreč v teh dn»h obiskali člani izvršnega sveta LRS, ki so na zborovanjih tolmačili najvažnejša politična in gospodarska vprašanja. V Murski Soboti je sinoči v nabito polni dvorani Mladinskega doma govoril član izvršnega sveta LRS Tomo Brejc, na velikem predvolilnem zborovanju v Dolnji Lendavi pa Vida Tomšič. Danes se je ponovno zbralo v Murski Soboti na Trgu zmage ogromno število ljudi, kjer s0 poslušali svojega kandidata za republiško skupščino Franca Kimovca -2 igo. H. Prvi bataljon prostovoljcev iz Kopra in okolice KOPER, 17. okt. Na predlog okrajnega odbora Zveze borcev v Kopru je bil danes ustanovljen prvi bataljon, v katerem je 590 prosto-vgljcev iz Kopra in okolice. Hkrati je bil ustanovljen tudi štab tega barai joña in določene vsakodnevne vežbe. Te dni bodo ustanovil! bataljone prostovoljcev tudi v vseh osmih občinah koprskega okraja. Nove vrste inšpekcijske službe t M. B. Pri Omišlju bodo zgradili največjo hidrocentralo v Jugoslaviji Zagreb, 17. okt. Po dolgotrajnem posvetovanju in proučevanju so se strokovnjaki sedaj zedinili, da bodo zgradili največjo hidrocentralo v Jugoslaviji na sistemu reke Cetine pri Omišlju. Vodno silo bo dajalo več akumulacijskih je-zer. Ta hidrocentrala bo proizvajala letno sad 1 milijardo kilovatnih ur. Beograd, 16. oktobra. Mod najvai- nejše uredbe, ki jih je sprejel «vezni izvrsni svet ua včerajšnji «eji, spadajo uredbe o ustanovitvi treh vrst inšpekcijske službe: proračunsko- npravoe inšpekcije, finančne inšpekcije in inšpekcije tržišča Pri vseh teh inšpekcijah bomo imeli zvezno inšoekrijo. republiške inšpekcije, inšpekcije avtonomnih enot in okrajne oziroma mestne inšpekcije. Proračunsko-npravTia inšpekcija bo nadzirala izvajanje proračuna in poslovanja državne uprave, dalje izvajanje predračunov ustanov s samostojnim finansiranjem in končno izvajanje predpisov o materialnem poslovanju in upravljanju vseljudskega premoženja, ki je zaupano uradom in ustanovam. Finančna inšpekcija bo nadzirala izvajanje predpisov o finončnom poslovanju gospodarskih organizacij ter predpisov, ki nrejafo obveznosti do skupnosti zasebnih fizičnih in pravnih oseb, ki se ukvarjajo s samostojno gospodarsko delavnostjo Nadzirala bo tudi delo organov državne uprave »lede izvajanja predpisov o odmeri, obračunu in plačilu davkov. Uredba pooblašča finančnega inšpektorja. da sme pregledovati knjige, obračune in dokumente, pregledovati poslovne prostore, da ugotovi zaloge surovin in drugega blnea *er za druge ukrepe, ki omogočajo pogled v poslovanje arosnoda rekih organizacij inšpekcija tržišča bo imela nadzorstvo nad izvaiaPTem predpisov in ukrepov, ki prebijejo tržišče, blarnv. ni promet in opravljanje uslug. Inšpekcija je pohlpščena, da nadzoruje vse gospodarske organizacij«, ne glede M njihovo glavno gospodarsko no Franc Leskošek - Luka in tov. Vida Tomšičeva. Volivci v Radvanju pa so predlagali predsednika MLO Miloia Ledineka in Štefana Pavšiča, direktorja »Metalne«. Sodeč po dosedanjem počeku, bodo zbori volivcev do 22. oktobra v Mariboru zaključeni. Vsi zbori volivcev so tudi ogorčeno obsodili sramotno barantanje z našo zemljo in ljudmi v Trstu. Na posebno ogorčenje je naletela tudi izjava papeža Pija XII. Skorajda vsak zbor volivcev se na koncu zvrsti v povorke demonstrantov, ki na mariborskih ulicah glasno izražajo svojo pripravljenost braniti vsak košček nase zemlje. (jp) Kranj, 17. okt. Te dni so v vseh kmetijsikh zadrugah v kranjskem okraju izredni obč-nj zbori, na katerih razprav-jaljo o kandidatih za bližnje volitve v zbore proizvajalcev. Ne mine pa tudi sestanek, kjer zadružniki ne bi obsodili imperialističnega barantanja s Trstom. Sinoči je bil občni zbor Kmetijske zadruge v Kranju, ki je ena najmočnejših in najboljših v kranjskem o-kraju. Veliko število članov je ostro obsodilo politiko Anglo-američanov glede naših bratov v Trstu Zadružniki so poslali resolucijo zveznemu izvršnemu svetu, v kateri zahtevajo, naj Pred proeiavo SO. oi*folira v Ocojrradn Beograd, 17. okt. Ob proslavi deveti; obletnice osvoboditve Beograda bo imel v torek 20. oktobra ob 18. uri mestni ljudski odbor slavpostno sejo. Tega dr.a do-poldne bodo zasiopnjki ljudske oblasti in množičnih organizacij položili vence na partizansko grobnico v Jajincjh in na grobove narodnih herojev na Kalemegdanu, medtem ko bodo prebivalci uredili in okrasili grobove padlih fc-orcev v ostalih predplih mesta. Občinsk; odbori Zveze borcev bodo priredili akademije, partizanske večere in razne drugi- pr.reditve • prilož-r.Pstnim programom, nekateri občinski odbori pa bodo organizirali partizanske pohode in vojaške vežbe. Mestni odbor Zveze borcev bo priredil filmske predstave na Trgu republike in Trgu Dimitrija Tucoviča Predvajali bodo Počastitev spomina žrtev fašizma v Murski Soboti Murska Sobota, 17. oktobra. Murska Sobota je obhajala danes 9. obletnico enega najstrašnejših dni. ki so ga doživeli Prekmurci v času madžarske okupacije. Sedemnajstega oktobra 1944 je namreč madžarski okupator interniral blizu 200 najzavednejših Slovencev iz Murske Sobote, od katerih se jih je pa po vojni vrnilo le zelo milo. V počastitev spomina teh žrtev fašizma je bila danes na pokopališču v Murski Soboti svečana komemoracija, med ka- tudi nekoliko filmov iz življenja posameznih vrst orožja JLA ter filmskjh žurr.alov »Proti krivični odioč.tvi«, o demonstracijah 8. in 9. oktobra v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Splitu. naše vodstvo ukrene vse, da se zagotovi pravična ureditev tržaškega vprašanja. Zadružniki so se močno zanimali za vlogo in naloge zborov proizvajalcev. Zahtevali so. naj pridejo na kandidatno listo tisti, ki so znanj kot dobri in vsestransko razgledani kmetovalci in zadružniki. Za kandidata v okrajni zbor proizvajalcev so predlagali Janeza Zupana, ki je že pred vojno ustanavljal zadruge in delaj v njih, kot drugega kandidata Miho Košnika, kot tretjega pa agronoma inž. Kumpa. Kot kandidati za republiški zbor proizvajalcev so bili predlagan} Tone Hafner, predsednik okrajne zadružne zveze, Jože Puhar, predsednik zadruge v Kranju, za kandidate v zvezni zbor pa Maks Krmelj, podpredsednik Glavne zadružne zveze Slovenije, ter inž. Jože Frčej, ki je posebno znan kot strokovnjak v živinoreji. Na zborovanju so se zadružniki odločili, da bodo nabavili dva traktorja z vsemi potrebnimi priključki za obdelavo zemlje. —Z. V sežanskem okraju s» pripravljeni na volitve V sežanskem okraju so zaključene priprave za volitve v okrajni, repuoliški :n zvezni z-boi proizvajalcev. Za okrajnega kandidata v zvezni zbor proizvaja-cev jc izbran ANDREJ JANEŽIČ iz Pivke, ki bo zastopal industrijsko skupino volivcev, kmetijsko pa MAKS KRMELJ. Kandidat za republLki zbor proizvajalcev je JOŽE LEBAN, predsednik nega sindikalnega sveta iz Sežane, IVAN JAKOMIN ш alcj-.j ZAKRAJŠEK, predsednik o -ne zadružne zveze iz Postojne. 2e prej pa so na zborih volivcev določili kandidate za oltrajin zoot proizvajalcev. Te dni so v posameznih občinah sežanskega okraja tudi zborovanja volivcev, kjer izbirajo kandidate za zvezno in republiško ljudsko skupščino. Volivci mestne občine Sežana so pred nekaj dnevi r.a veličastnem zborovanju odločili, da jih bo v zvezni Ljudski skupščini zastopal čian izvršnega sveta LRS IVAN REGENT, a v REGENTA, v republiško pa ANTONA OVČARIĆA, podpredsednika okrajnega ljudskega odbora v Sežani. V predelu Bckinov ili Slovenske Isire zahteva večina volivcev, naj bi jih zastopal soc kandidat DANILO PETRINJE - I-iRIMOŽ, predsednik okrajnega ljudskega odbora v Sežani, ki ma za zboljšanje življenjskih pogojev teh krajev mnogo zaslug. Z današnjim dnem bodo v sežanskem okraju zaključene vse pred}: rane priprave za novembrske volitve. J. 2. Ajdovci zbirajo odbor podružnice zavoda za socialno zavarovanje V pripravah za parlamentarne volitve in okrajni zbor proizvajalcev pa Ajdovci s svojo okolico ne podcenjujejo tudi svojih lokalnih volirev, to je izbiro delegatov in upravnega odbora podružnice Zavoda za sociai.no zavarovanj Doslej so imeli namreč v Ajdov- tar okrajnega komiteja Zveze komunistov v Sežani. Prebivalci istrskih občin Her- ______________________ ___ pelje in Crni Kal kandidirajo v tero je mladina položila pred zvezno Ljudsko skupščino IVANA spomenik oadlih žrtev ven- šemi samo izpostavo Zavoda za republiški Ljudski skupščini ER- socialno zavarovanje, k: je bila ve-VIN DOLGAN - JANE/., sekre- zana na okrajni zavod. Podružni- ce. H. delavnost, pri njihovem poslovanja I, blagovnem prometu in uslugah. Ta inšpekcija bo imela širša pooblastila kot dosedanja trgovinska inšpekcija. Sedanja trgovinska inšpekcija ;« «voje delo usmerjala v glavnem na trgovska in gostinska podjetja. pri tem pa zanemarjala velik del blagovnega prometa med drugimi gospodarskimi organizacijami, n. pr. industrijskimi Poleg t^ea trgovinska inšpekcija ni bila pooblaščena ta samostojne upravne ukrepe. Ramrava o novih gospodarskih uredbah na Jesenicah V vs“h poHetlih m delovnih kolektivih na .Tesenfrah živo raz-pravliaio o osnutkih novih gospodarskih uredb. Posebno živahna ra7nrava Je v žrlezarn}, k5er so uvedi; v posameznih obratih posebne seminarje ta diskusliske sestanke, ki so dobro pri-oravljen} Ne obratnih mniv ?i*n h sestankih in na zasedanjih obra*n'h de'nväkih svetov daieio del a voi številne teht.n-nredloge k osnutkom Te predloge bo po zaklipčenl razpravi zbral centralni delavski svet in lih v o-bi'ki reeolurije predložil odgovornim gospodarskim organom. Ostali bomo pri koledarskem letu? V našem listu smo že pisali o tem, da so naši gospodarski organi imeli namen, zamenjati koledarsko leto z ekonomskim letom. Ta namen je v glavnem Reorganizaciji trgovske mreže v Bosni V trgovinski mreži Bosne in Herc.govjne je bilo doslej 192 trgovskih detajlističnih ter 117 grosističnih podjetij. Po doseda-nj.h predlogih mestnih in okrajnih komisij za reorganizacijo bo okraju ca, ki bo š'ela nad 2500 zavarovancev in kakih 300 upokojencev, bo samostojno poslovala že z novim proračunskim letom. Z ustanovitvijo podružnice se bo tako socialno zavarovanje še bolj približalo delavcem. Tega sklepa zadnje skupščine okrajnega zavoda, da dobi Ajdovščina samostojno podružnico, so delavci zelo veseli in aktivno sodelujejo v vseh pripravah. VESTI IZ CELJA IN OKOLICE Viesrni odbor Rdečega Lriža ▼ Celju bo v »Tednu Rdečega križa« organiziral tri zdravstvena predava- . v . , . , • usu nvtiuatj t. gl a (ga ujtovijy uw runici .ai ч i 'Ultimila opravičeval preudarek, da ie .mela detajli»tična trgovina 1112 »i* Ц koncert, na katerem Wo pri sestavljanju družbenega plana le po ekonomskem letu mogoče pravilno oceniti dohodek iz kmetijstva. Ne glede na mnoge prednosti ekonom skega leta pa je, kakor piše »Ekonomska politika«, sedaj bil sprejet sklep, da ostanemo prt koledarskem letu. Ta sklep so v glavnem narekovali razlogi v zvezi z možnostmi planiranja v gospodarskih organizacijah In komunalnih skupnostih. Ce bi nam. reč sprejeli načelo, da uve samostojnih obratov, od katerih 331, ki bodo imeli po eno prodajalno, 340 z dvema, 275 s tremi, 160 pa s štirimi ali več prodajalnami. To predstavlja pri. bližno šestkratno povečanje sa. mos toj rtih trgovjr. v primeri t sedanjim stanjem. Zboljšano plačevanje davkov v Bosni nastopila pevska društva in fjodbe. V tem tednu bodo poživeli tudi prostovoljno dajanie krvi, ki Je ena najvažnejših nalog Rdečega križa. Te dni so eačeli urejati peron celjske postaje. Dobro bi bilo, da bi se odgovorni organi pred namestitvijo raznih napisov, reklamnih objav itd. posvetovali z olepševalnim društvom. Celjski peron naj bo v ponos industrijskemu in turističnemu mestu. Na jezeru ▼ Velenju so se fantje vozili s čolnom. Po nesreči se je čoln prevrnil in veslač, 25-letni delavec Gradisa iz Šoštanja, Frane Strelec, ki ni znal plavati, je pri S PRISPEVKI V VOLILNI SKLAD POKAŽIMO, da so volitve naša skupna stvari Sklep Izvršnega sveta Bosne demn »Irnnnrntlrn lato hl mn. ““ ®erce80vlne> se ljudskim strelec, ki ni znal plavati, je pri demo ekonomsko leto, bi mo* Oborom ki neredno plačujejo tem utonil. — v Plešivcu pri Včlenile gospodarske organizacije ,javek na dohodek, z apro krediti «i® ** i<* zaradi neprevidnega rav- in komunalne skupnosti se- м ргога4ш1.ке izdatke ta še ne- ................... "" kaj drugih ukr-pov republ.ške-ga odbora za gospodarstvo je že rodilo pozitivne rezultate. Med. tem ko je bilo v juliju plačano vsega 33.9 odstotkov dohodnine, v avgustu pa 48 odstotkov letnega piana, se je do konca sep. tembra ta odstotek že povzpel na 66.5 odstotka, stavljati svoje plane v času v katerem Se ni mogoče objektivno predvideti vseh možnosti. ki jih bo imelo podjetje ali zadruga v nnsled-njem planskem razdobju. nanfa z orožjem zgodila druga nesreča. J P iz Velenja je obstrelil mlado dekle, ki je zaradi poškodb umrla v bolnišnici. M. C. DRŽAVLJAN! Ali si se že prepričal, da si pravilno vpisan v volil« ni imeniki st. 246 ! is. oktobra 1253 7 Slovena^ poročevalec J gtr. 8, Iršitev mirovne pogodbe, mednarodnega prava in načel OZN Konferenca treh zunanjih ministrov v Londonu LJUBLJANA, 17. okt. V Društvu pravnikov LRS Je včeraj predaval univ. prof. dr. Ivan Tomšič o tržaškem vprašanju v luči mednarodnega prana. V svojem obširnem in zanimivem predavanju je s pravnega stališča orisal ves razvoj tržaškega vprašanja vse do samovoljnega in enostranskega sklepa vlade ZDA in Anglije. Zaključil je, da bi Izvršitev tega sklepa pomenila kršitev mirovne pogodbe, mednarodnega prava in načel OZN. Ozemlje, ki sestavlja danes STO, je bilo pod italijansko oblastjo komaj 25 let, to je od rapalske, pogodbe do sklenitve mirovne pogodbe leta 1247. Zrnasto je tudi, da je Italija dobila to ozemlje, Istro in Julijsko krajino na podlagi tajne pogodbe, Sklenjene v Londonu leta 1915, kot nagrado za to, da je stopila v vojno na strani antante. Ker pa je v drugi svetovni vojni skupaj z Nemčijo in Japonsko vodila napadalno vojno proti zavezniškim in pridruženim silam, je bilo več kot Upravičeno pričakovanje, da bodo zavezniki popravili krivico, ki je bila storjena Jugoslaviji z rapalsko pogodbo. Vendar se to nj zgodilo. Ob sklenitvi mirovne pogodbe z Italijo pa je jugoslovanska vlada podala posebno izjavo, v kateri je poudarjeno, da se s podpisom te pogodbe nikakor ne odreka ozemlju, ki je etnično njeno, in da si še nadalje lasti pravico do tega ozemlja, ne glede na morebitne etnične spremembe, ki bi nastale kot posledica gospostva nad tem ozemljem. Po drugi strani pa Trsta z okolico zavezniki niso prepustili Italiji, ker je to etnično jugoslovansko ozemlje in ker je Trst, ki je pod italijansko oblastjo gospodarsko propadel, naravna luka svojega zaledja, zlast; pa Jugoslavije. Prav zato, ker Trsta z okolico niso hoteli pustiti Italiji, pa tudi ne dat; Jugoslaviji, so ga internacionalizirali in je prišlo do ustanovitve STO. Mirovna pogodba točno določa meje tega ozemlja, razdeljenega v cono A in cono B, povrh pa vsebuje v členu 21 izrecno določbo, da preneha suverenost Italije na tem ozemlju z dnem, Ico stopi mirovna pogodba v veljavo; to se je zgodilo 15. septembra IS47. Italija torej nima tu več nobenih pravic. Mirovna pogodba tudi jasno določa organa, ki naj vrši oblast na področju STO. Do imenovanja guvernerja imajo pravico upravljati to ozemlje zavezniška vojaška poveljstva, in sicer tako, da imajo oblast v coni A, ki obsega tudi Trst, Združene države Amerike in Velika Britanija, v coni B pa Jugoslavija. Ta uprava ima torej pravno osnovo v mirovni pogodbi z Italijo. V mirovni pogodbi pa ni nobene določbe, ki bi dopuščala, da bi smela prevzeti upravo cone A Italija. Tako pravico bi mogli priznati Italiji le z novo pogodbo ob pristanku vseh 21 držav, podpisnic prvotne mirovne pogodbe, med njimi tudi Jugoslavije. Na tem tudi znana tristranska izjava z dne 20. marca leta 1948 ničesar ne spreminja in je v stvari to bil le predlog nekaterim podpisnicam mirovne pogodbe za revizijo mirovne pogodbe, do katere pa ni prišlo, ker so te podpisnice tako spremembo odklonile. Prav s io tristransko deklaracijo priznavajo tri zahodne velesile same, da je še vedno v veljavi člen 21 mirovne pogodbe, po katerem je suverenost Italije na tem področju ugasnila z dnem, to je stopila mirovna pogodba v veljavo, to je 15. septembra 1547. Vse tako dolgo, dokler se ta določba mirovne pogodbe ne spremeni po postopku, ki velja za meddržavne pogodbe, je torej ta določba še nadalje obvezna za vse države .podpisnice, kakor so obvezne vse ostale določbe mirovne pogodbe. Vrhu tega pa Je Varnostni svet OZN dolžan zagotoviti neokrnjenost in neodvisnost STO. Zato tristranska deklaracija nima nobenega vpliva na veljavnost sedanjega meddržavnopravnega položaja STO. ZDA in Velika Britanija kot mandatarja (po mirovni pogodbi tudi nimata .nobene pravice, da bi upravo cone A prepustili Italiji, niti nimata pravice, pripustiti Italijo k sodelovanju pri upravi te cone. ZDA in Velika Britanija sta dobili po mirovni ¡pogodbi samo mandat za upravljanje cone A, dokler ne nastopi guverner. Njuna oblast je torej časovno in vsebinsko omejena, je le začasna ter imata le pravico upravljati cono A, nimata pa trm suverenosti in zato tudi ne smeta s cono A svobodno razro’açnti, riti s kem drugim Celiti upravno oblast. Instrument o začasnem režimu STO izrecno določa, da upravljajo to ozemlje zavezniška vojaška poveljstva. Italija se pač ne more štet; med zavezniške države. Mandat, ki ga imata ZDA in Velika Britanija, bi se mogel zamenjati (n. pr. dati kateri dragi zavezniški državi z istimi funkcijami) le s spremembo pogodbe. ki je ta mandat ustvarila, torej le z revizijo italijan-eke mirovne pogodbe. Prepustitev uprave cone A Italijj pa bi bilo tudi v nasprotju s črko In duhom mirovne pogodbe, saj Je bilo to ozemlje prav s to pogodbo Italiji odvzeto in inter-eacienaliziraao. 2e to kar so sklenili lani maja v Londonu, da sodelujejo pri angloameriški vojaški upravi italijanski državljani imenovani v Rimu, ni v skladu z mirovno pogodbo. Angloamericani pa bi hoteli sedaj prepustiti Italiji izključno upravo cone A, kar je. očitna kršitev neie mirovne pogodbe, ampak tudi obiega pravnega načela, da nihče ne more prenesti na nekoga drugega večje pravice, kot jih ima sam. Prav tako ne drži stališče, ki ga zastopa bivši rektor tržaške univerze prof. Cammarata, češ da suverenost Italije na tem ozemlju še ni prenehala, ker ni bil imenovan guverner, in da zato gre le za vzpostavitev italijanske uperave. .Temu nasproti stoji dejstvo, da mirovna pogodba izrecno ugotavija prerekanje italijanske suverenosti na tem ozemlju brez vsakega pridržka. Nikjer ni rečeno, da ugasne italijanska suverenost šele potem, ko se STO dejansko ustanovi. V tem pogledu je mirovna pogodba popolnoma jasna in je vsaka drugačna razlaga nepravilna. Angloameričani se lahko odrečejo svojemu mandatu in je to njihova stvar, nimajo pa pravice samovoljno prepuščati upravo cone A komur koli, najmanj pa Italiji; način in obliko prepustitve uprave drugi državi bi morala biti v skladu z mednarodnim pravom. Drugače bi se kršilo načelo OZN v spoštovanju obveznosti, prevzetih z mednarodnimi pogodbami. Ker bi pomenil ukrep Angloamericano v dejansko ukinitev STO kot posebnega subjekta mednarodnega prava, mora tu nastopiti Varnostni svet, ki je dolžan zagotoviti neokrnjenost in neodvisnost STO, posebno ke rgre pri tem hkrati za ogrož?.nie mednarodnega miru. Za vsako spremembo pa bi bila potrebna revizija mirovne pogodbe, to se pravi sporazum vseh 21 držav podpisnic. Torej sprememba v upravi cone A se ne sme izvršiti brez pristanka Jugoslavije, ki ima do tega predela največ pravic, ker leži pretežni njegov del na jugoslovanskem etničnem ozemlju in ker je Jugoslavija ob podpisu mirovne pogodbe z Italijo izrecno izjavila, da- se s tem ne odreka predelu, na katerem se je ustanovilo STO, kakor tudi ne ostalemu slovenskemu etnične- mu ozemlju, ki je po mirovni pogodbi z Italijo še dalje ostalo pod italijansko suverenostjo. Način, ki so se ка poslužili Angloameričani, je nekaj nenavadnega v odnosih med državami, ki so bile zaveznice v drugi svetovni vojni, metoda enostranskega vsiljevanja pa tudi nenavadna v odnosih med članicami OZN. Iz vsega pa izhaja, da bi pomenila izvršitev enostranskega sklepa ZDA in Velike Britanije kršitev mirovne pogodbe, mednarodnega prava in načel OZN ter resno ogrožanje mednarodnega miru. Naša stvar je pravična«, je zaključil prof. dr. Tomšič svoje predavanje, sin zato je pravilno, da je naše državno vodstvo, upoštevajoč željo naših narodov, tako odločno nastopilo v obrambo naših interesov na STO.« Neuradni sestanki DuUes-Eden. Bi dault-Eden — Novo besedilo odgvora Sovjetski ®vezi —Peturna seja brex sklepov o treh najvažnejših problemih London, 17. okt. (UP) Na svojem davišnjem sestanku v britanskem ministrstvu za zunanje zadeve so ministri za zunanje zadeve ZDA, Britanije in Francije proučili načrt skupnega opozorila proti vsaki novi agresiji na Srednjem vzhodu, kjer so tri sile jamčile za sedanje meje med Izraelom in arabskimi državami. Trije ministri so se odločili za ta korak zaradi napada izraelskih sil na jordansko ozemlje. Nevaren položaj na tem področju je trenutno potisnil v ozadje razpravo o odnosih med Odločni protesti demokratičnega prebivalstva na STO Trst, 17. okt. (Tanjug). Sinoči so prebivalci Preseka odločno obsodili sklep poveljnika angloameričke uprave generala Wjn-tertona, ki prepoveduje vsa zborovanja in demonstracije, s čemer onemogoča tržaškemu prebivalstvu, da bi javno izrazilo odločno voljo, da Italija ne sme dobiti cone A. V znamenju protesta — je rečeno v resoluciji, ki so jo sprejeli v Proseku, bomo izobesili še več slovenskih zastav, ki bodo visele tako dolgo, dokler slovenski narod na tem področju ne bo imel zagotovljenih svojih pravje. Resolucija pozdravlja vsie Slovence jn Italijane cone A, ki se bore proti vrn.tvi Italije in zah- Časi pred letom 1945 se ne smejo vrniti — Beset slovenskih zastav namesto ene, ki so jo sneli informbiro- Upamo, da Italija nikoli ne ko dobila Trsta Z Okolico! V sporu okrog tržaškega vprašanja, ki se je zaostril z angloameričkim Sklepom od 8. oktobra, je vedno več svetovnega javnega mnenja na naši strani. Vse pogosteje se pojavljajo v svetovnem tisku, tudi angleškem in ameriškem, ostre obsodbe angloameriškega favoriziranja italijanskega imperializma. S svojo miroljubno in dosledno politiko smo si pridobili mnogo prijateljev po svetu, ki nam tudi v sedanjem trenutku izražajo svoje globoke simpatije ter podpirajo odločno borbo. Eden takih naših prijateljev je tudi nizozemski univerzitetni profesor dr. K. A. Andriesse iz Leddena, ki je v pismu svojemu slovenskemu znancu Ferdu Kobalu med drugim napisal: »V prvi vrsti bi Vam rad sporočil, da smo tudi tu z veliko zaskrbljenostjo sprejeli angloameriški načrt za razdelitev STO. Z izjemo proiašističnih ri-mokatoličanov, prevladuje tukaj mnenje, da bi bila nezaslišana stvar, če bi Italija brez nadaljnjega dobila Trst in cono »Aa. Načrt predsednika Tita za internacionalizacijo mesta in za svobodno pristanišče na splošno tu smatrajo kot najboljšo imi najpametnejšo rešitev problema. Verujte mi, da ne samo jaz, temveč mnogi Nizozemci razumemo Vašo deželo in upar mo, da Italija nikoli ne bo dobila mesta in okolice! Mi vemo, jevci tevajo odstranitev rimskih emi-sarjev ter preklic sklepa londonske in washingtonske vlade. V Kontovelju pri Trstu so se sinoči sestali aktivisti Osvobodilne fronte in sklenili ustanoviti akcijske odbore za borbo proti izvedbi angloameriškega sklepa. Zborovanja so imeli tudi v Bazovicah jn Padriču, kjer so navzoči izrazil; glofooko ogorčenje protj odločitvi generala Wintertona. V Padriču, kjer so informbirojci sneli slovensko zastavo, je prebivalstvo sklenilo namesto te izobesiti tri. Prav tako bodo v Proseku izobesili deset novih zastav za eno, ki so jo sneli informbirojci. Tudi na Opčinah so imeli včeraj sestanek aktivistov Osvobodilne fronte, na katerem so obsodili prepoved generala Wintertona in poudarili, da prebivalci tega tržaškega predmestja ne bodo dovolili, da bi Italija spet prišla v te kraje. Zveza prosvetnih in kulturnih delavcev v Trstu je soglasno spoštuje kri, ki so Jo prelile v minuli vojni demokratične sile, ter kaznujejo, ne pa nagrajujejo tisti, ki so zločinsko prelili toliko krvi najboljših slovenskih sinov.! Zahodom in Sovjetsko zvezo ter tržaški problem. Zastopniki zahodnih sil so na današnjem sestanku uredili tudi novo besedilo note Sovjetski zvezi, ki poziva na četverno konferenco o Nemčiji in Avstriji. Besedilo te note je bilo poslano zahodnonem-škemu kanclerju dr. Adenauerju, ki se ni bil strinjal s prvotnim. Kakor se je zvedelo, vsebuje tudi sedanje besedilo ponudbo Sovjetski zvezi, da se ji dajo poroštva za njeno varnost. Kakor poročajo, sta Imela Dulles in Eden pred današnjim sestankom neuradni sestanek, ki je bil posvečen vprašanju politične konference o Koreji in Churchillovi zamisli o četvernem sestanku na j vil j ih zastopnikov, na katerem bi sodeloval tudi predsednik sovjetske vlade Malenkov. Ministra Bidault ¡n Eden bosta imela danes popoldne poseben sestanek, na katerem bosta proučila vprašanje evropske armade. Pričakujejo, da bo Eden skušal prepričati Bi-daulta, da se bo Britanija trdneje povezala z evropsko obrambno skupnostjo, brž ko bodo Francija in druge drža- Tržaški problem pred britanskim Spodnjim domom London, 17. okt. (Tanjug). V je bilo sporočeno vladama Ju- _1 i • X , 1 T* ï m СГЛ<-1<атг4 io ir» T+aliio r\ rt n m onih torek bo začel zasedati britanski parlament. Med prv.mi vprašanji, ki jih bodo obravnavali, je tržaški problem. Britanski minister za zunanje zadeve bo moral odgovoriti na več interpelacij o Trstu. Laburistični narodni poslanec Leslie Hale bo zahteval od ministra za zunanje zadeve, naj navede razloge, ki so vodili britansko vlado, ko je privolila na sklep o umaknitvi èst iz cone A STO. Laburistični poslanec Kenneth Robinson bo vprašal, kaj goslavije in Italije o namenih britanske vlade pred angloame-riško deklaracijo o Trstu, in kako dolgo so trajala posvetovanja s tema vladama. Kakor pričakujejo, bodo morali zastopniki britanske vlade dati obširna pojasnila v zvezi e položajem v Trstu. Angloame. riški sklep o umiku okupacijskih čet iz Trsta in izročitvi cone A Italiji bo napadlo več laburističnih poslancev kot n; upravičen in izzivalen sklep. kakšna grozodejstva so poče- sprejela resolucijo v kateri po- T» V? n.l Z lini 1 io in - ЛГп r т r & _ * njali Italijani med drugo svetovno vojno.« London, 17. okt. (Reuter). Bivši laburistični finančni minister Dulton je označil angloameriški sklep o Trstu kot grobo, prenagljeno, kratkovidno in neumno diplomatsko napako. Poudaril je, da bi moral biti Titov predlog o konferenci za proučitev vsega vprašanja takoj sprejet. V govoru, k; ga je imel na nekem zborovanju, je potem izjavil, da mu ni znano, kdo je odgovoren za angloameriški sklep o umiku iz cone A STO in o izročitvi uprave Italiji, da Pa je ta sklep po njegovem mnenju zelo neroden in tudi napačen. Ta sklep je, kakor je še posebej poudaril, povzročil zelo nevarno situacijo na eni od najbolj občutljivih točk na zemljevidu Evrope. udarja, da so kulturni in prosvetni delavci trdno ob strani vseh tistih, ki imajo pravico in demokracijo globoko r srcih, ne pa samo na jeziku. »Skupno z brati iz matične domovine«, je rečeno v resoluciji, »bomo branili pridobitve iz minule vojne in ne bomo dovolili, da bi se spet vrnili časi pred letom 1945. Kulturni in pro. svetni delavci zahtevamo, da se Jordanske čete na področju Jeruzalema Tel Aviv, 17. okt. (UP). Jordanska vlada je danes poslala na področje Jeruzalema svoje čete kot odgovor na napad izraelskih sil na tri jor- »izraelskemu napadu in kršitvi sporazuma o premirju«. jordanska vlada je prosila sosedni Irak za pomoč v nastalem položaju. Predsednik iraške vlade Dzamil al Mad-faj je izjavil, da je izraelski danske vasi. V Amanu, glsv- napa(j hkrati tudi »neposred V- /-Ч IVIrt-ill Тл-l’/IOWO »r» nvil- A _ _ - - nem mestu Jordana, in dru gih jordanskih mestih so bila protestna zborovanja proti Japonski predstavnik o oborožitvi Japonske Ker so stavkali proti Statifi... (Od nagega dopisnika) Washington, 17. okt (AFP). Bivši japonski minister za finance Atajo Ikeda, ki je na obisku v ZDA kot posebni odposlanec predsednika japonske vlade Sigeru Jošide, je izjavil na tiskovni konferenci, da je Japonska pripravljena ponovno oborožiti se, za to pa močno zmanjšati svoje čete na Japonskem. Ikeda sodi, da to število presega današnje finančne in gospodarske možnosti Japonske. Japonska bi želela prej zvedeti, kakšno stališče zavzemajo ZDA do vprašanja reparacij, ki jih mora Japonska plačati Filipinom, Indoneziji in Burmi in za ka- ni napad na Irak« in da mora Irak storiti aktivne ukrepe proti izraelski napadalnosti. Poklical je britanskega in ameriškega veleposlanika in ju seznanil s položajem in stališčem Iraka. Poudaril je, da je Irak zvezan z Jordanom z raznimi obrambnimi dogovori in prijateljskimi vezmi. Obvestil je tudi druge arabske države o položaju in jih prosil, naj priskočijo na pomoč Jordanu. Tudi libanonski minister za zunanje zadeve se je posvetoval z ameriškim in britanskim veleposlanikom. Egip- de’ vi Italije v Trst, so tudi slovenski delavci nabrežinskega kamnoloma Cava Romana. V soboto 10. oktobra so stavkali proti vrnitvi Italije, v ponedeljek, ko so se vrniti na delo, pa so zahtevali izplačilo zaostalih mezd v mesecu septembru. Dobili pa so odgovor, da podjetje nima denarja, da pa naj se vrnejo na delo in da jim bodo zaostanek pozneje izplačali. Delavci so prišli tudi naslednji dan popoldne, ko so izplačevali italijanskim delavcem zaostale mezde, vendar slovenskim delavcem zaostanka niso hoteli izplačati. Delavci so se uprli in zahtevali takojšnje izplačilo, uprava podjetja pa je cinično izjavila, da lahko še nadalje čakajo na denar, če so že stavkali proti vrnitvi Italije. Sedaj stavkajo že osem dni, uprava pa jim še vedno noče izplačati že ščajo delo, češ da se ne črnijo varne izven svoje domovine. Stavku-joči so se obrnili za posredovanje na sindikat, ki pa je v rokah kom-informovcev. Do danes sindikat ni še ničesar storil in vse kaže, da bo koniinformovski sindikat putii slovenske delavce na cedilu iz istega razloga kot uprava podjetja, ker so pač stavkali proti vrnitvi Italije v cono »A«. To je samo nov primer, kako že danes ravnajo s Slovenci v coni »A« in kaj bi šele bilo, če bi se Italija res vrnila. S. L. Seul, 17. oktobra. Predsednik! južnokorejske vlade Pajk Tu Cin je danes zahteval od parlamenta dovoljenje za aretacijo Jang Vu Junga, ki je bil nedav- tere misli, da so previsoke. zahteva določeno ceno, ki jo Poleg tega bi posebni odposla- tovski minister za zunanje za morajo plačati ZDA. Ikeda se nec japonskega predsednika deve Mahmud Favzi je imel razgovarja sedaj o tem z vi- vlade rad zvedel, če bi ZDA razgovor z jordanskim vele- sokimi funkcionarji ameriških lahko znižale carine na izdel- poslanikom ter sestanek z ^ w ^ __________ Izvažali japonski ameriškim veleposlanikom Ca- гогц ¿a ђј ђИ vsakršni umik krogi v ZDA. O vseh fferyjem o tem vprašanju. ocj angloameriškega sklepa o vprašanjih se bosta dele- ------------------------------ Trstu za obstoj njegove vlade gaciji ZDA in Japonske pogo- lahko usoden vorili v prihodnjih dneh. Ce Kairo, 17. okt. V kairskih za- Ш ° ve ratificirale pogodbo o evropske armadi. Čeprav to včerajšnji razgovori trajali pet ur, ni bilo sklenjeno ničesar dokončnega niti o tržaškem problemu niti o odgovoru na sovjetsko noto ter položaju na izraelsko-jordanski meji. Po mnenju poučenih pomeni to, da se razgovori o teh treh problemih še danes nadaljujejo. Ob londonski konterenci Vse svetovno javno mnenje nestrpno pričakuje iziaa londonske konference treh zuna-nanjih ministrov Dullesa, Edena in Bidaulta, kajti vprašanja, o katerih razpravljajo, so zelo važna za ohranitev móni na svetu. Poleg Koreje in Daljnega vzhoda je najvažnejši problem njihovega razpravljanja nevaren položaj, ki je nasini po objavi bilateralnega sklepa o prepustitvi cone »A* STO Italiji. Trije zunanji ministri bodo morati iskati izhod iz položaja, ki sta ga povzročila dva od njih z deklaracijo, katero velik del svetovne javnosti označuje za popolnoma zgrešeno in ki je pezvročila resno vojno nevarnost na jugu Evrope. Kakor poroča nemška agencija DPA, razpravljajo po mnenju londonskih diplomatskih krogov na konferenci o štirih predlogih v zvezi s Trstom: o jugoslovanskem načrtu za konferenco štirih držav, o odložitvi evakuacije angloameričkih oboroženih sil iz Trsta, o možnosti, da italijanske čete ne pridejo v cono »A« in o formalnem umiku tristranske deklaracije iz leta 1948 glede izročitve vsega STO Italiji. Od vseh teh predlogov je jugoslovanski predlog brez dvoma najboljša in najpametnejša rešitev položaja, kajti vse druge navedene možnosti ne morejo predstavljati osnove za rešitev tržaškega vprašanja, ker bi sprejem, vsakega od o-menjenih predlogov predstavljal ponovno enostranski poizkus rešenja tržaškega vprašanja brez prisotnosti najbolj zainteresirane države — Jugoslavije. Vel. Britanija in ZDA sta s svojimi enostranskimi odločitvami (deklaracija iz leta 1948, londonski sporazum iz l. 1950 in zadnji sklep o umiku njunih čet iz cone »A«) že večkrat zapletli tržaško vprašanje in preprečili pravično rešitev. To ni samo naša ugotovitev, to ugotavljajo tudi vidni politiki po vsem svetu in tudi v obeh zgoraj omenjenih državah. Z vsemi tremi zgrešenimi im krivičnimi ukrepi so zahodne velesile le nenehno podžigale italijanski imperializem, ki postaja iz dneva v dan ne-nasitnejši prav zato, ker se zaveda uspešnosti svojega izsiljevanja. Jasno je, da gre to samo na škodo rešitve tržaškega vprašanja. Tudi pred sedanjo londonsko konferenco je italijanski ministrski predsed-ik Pella ponovno poizkusil s staro prakso po eni strani z intervjuj. »Reuterju« in reviji »Esteri«, po drugi strani pa z razgovorom s tremi zahodnimi veleposlaniki v Rimu, katerim je menda razložil nestabilnost položaja svoje vlade in jih opo- jmi. ZDA žele, da bi Japonska povečala svoje »varnostne sile« od 110.000 na 350.000 mož, ameriška vlada pa bi bila v tem primeru pripravljena bodo japonski predlogi spreje- porih so danes izvršili smrtno Mnenja smo, da bi dosedanje ti, bi prišel predsednik Japon- obsodbo nad tremi bivšimi funk- izkušnje ze lahno tzuc.ie ča- ske vlade Jošida sam v ZDA c-;onarji obramfenega ministrstva, in uradno začel razgovore z ki so b.li zaradi izdaje pred tre. zastopniki ZDA. mi dnevi obsojeni na smrt. Pomen socialistične volilne zmage na Norveškem no izključen iz liberalne stranke davno zasluženih mezd. Kamno- predsednika Sing Man Rija, v lom dela naprej ter zaposluje se- kateri je imel viden položaj. Demonstracija študentov stove nskih sretojih šol v Trstu »roti angloaaneriškemu sklepu o pr epustitvi cone »A« STO Italiji Ko so bili te dni objavljeni rezultati parlamentarnih volitev na Norveškem, je marsikoga začudilo, ker so dobili socialisti kot najmočnejša stranka z večjim številom volilnih glasov manj mandatov, kot so jih imeli prej. Pri teh volitvah so dobili 827.491 glasov in 78 mandatov, pri prejšnjih parlamentarnih volitvah pred štirimi leti pa 803.045 glasov in 85 mandatov. To je zaradi tega, ker se je na Norveškem volilni sistem spremenil. Po nekdanjem volilnem sistemu so na Norveškem delali razliko pri določanju mandatov v podeželskih in mestnih volilnih okrajih. Za mandat v kmečkem volilnem okraju je bilo potrebno manj glasov kot za mandat v kakem mestnem volilnem okraju. Do takega volilnega sistema je prišlo po želji in zahtevi meščanskih stran«, ki so bile prepričane, da bodo med kmeti 'pridobile več volilnih glasov kot pa v mestih, kjer so bile socialistične organizacije najmočnejše. Pred nekaj leti- pa je socia- listična vlada sä&emgsila yo* lilni zakon tako, da je za vse mandate potrebno enako število volilnih glasov in se zaradi tega ob sedanjih volitvah tudi razlikuje razdelitev mandatov v primerjavi z letom 1949. Z novim volilnim zakonom so meščanske stranke samo pridobile, čeprav so pred leti novemu volilnemu sistemu močno nasprotovale. Tako n. pr. ima agrarna stranka zdaj 14, namesto prejšnjh 12 mandatov, čeprav ni dobila dosti več glasov kot pri prejšnjih volitvah. Volilna zmaga socialistov Je zelo pomembna že zaradi tega, ker je Norveška edina država na svetu, ki Ima homogeno delavsko vlado še iz predvojne dobe. Socialistična stranka je na vladi že 18 let in je šla v sedanji volilni boj s* programom, ki je samo nadaljevanje zelo uspešnega dela na gospodarskem, socialnem in kulturnem področju. Leta 1945 je imela norveška delavska vlada velike naloge, kajti ena tretjina države je bila opustošenj. Med vojno je bila po- topljena tudi polovica trgovskega brodovja, življenjski standard je bil 40o/o pod predvojnim povprečjem in tudi v manjših krajih je bilo mnogo brezposelnih delovnih moči. Po sedmih letih socialistične gospodarske politike pa je proizvodnja v vsej državi že za 47oy0 presegala raven leta 1938, trgovinsko brodovje, od katerega ima dežela največ deviz, pa je imelo konec leta 1952 že 6 milijonov bruto ton, kar je za 27o/„ več kot v mirni dobi. Po vojni so zgradili okoli 140.000 novih stanovanj, kar pomeni za Norveško, ki ima 3,2 milijona prebivalcev, da je vsaka šesta družina v povojnih letih dobila novo stanovanje. Z mehanizacijo in modernizacijo kmetijstva so se tudi pridelki zvišali za 25o/0 in je tako po življenjski ravni Norveška danes med prvimi evropskimi državami. Vse te uspehe so norveški volivci pri sedanjih volitvah pravilno ocenili ter spet dali delavski stranki svoje pooblastilo za novo štiriletno vladanje. skušnje hodne politike in da bodo zaradi tega na londonski konferenci stvarno proučevali tržaški problem in se dokončno odpovedali favoriziranju italijanskega imperalizma. Pri takem proučevanju ne bodo mogli mimo našega predloga za četverno konferenco, kajti edina rešitev v sedanjem položaju je preklic vseh dosedanjih krivičnih enostranskih sklepov ter proučitev in rešitev tržaškega vprašanja ob sodelovanju vseh najbolj zainteresiranih držav. A. S. Posebna Številka revije »Medjunarodna politika« Uredništvo »Medjunarodne politike« v Beogradu je posvetilo 20. številko te revije od 15. t. m. diskusiji o vprašanjih, za katera se danes človeštvo najbolj zavzema. To so vprašanja svetovnega miru. Pri tej diskusiji, za katero je -dal pobudo Mednarodni forum za mir, sodeluje 14 uglednih političnih, javnih in kulturnih delavcev iz 9 držav ter sta med njimi tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in podpredsednik zveznega izvršnega sveta ter predsednika Mednarodnega foruma za mir Moša Pijade. Med prilogami so v posebni številki objavljene tudi teze o mednarodnem gospodarskem sodelovanju, ki jih je sestavila skupina . jugoslovanskih gospodarskih strokovnjakov, j O današniem položaja in vlogi žene 2Veka j odlomkov iz govora Vide Tomšičeve na IV. kongresu AFŽ Ženam je ostalo živo v spominu mitraljira.'!; iz zraka in zato smo pot le počasi nadaljevali. Ko smo V razredni družbi se sodelovanju žena v družbenem življenju ni postavljala na pot samo splošna zaostalost razreda, ka. teremu pripadajo, temveč nam Je tudi znano, da sleherna raz* redna družba neogibno pomeni sa ženo neenakopravnost in podložnost, da je žena v taki družbi dvakrat zatirana: prvič kot del izkoriščanega delavskega razreda in drugič kot neenakopravna žena. Zmaga proletariata na čelu delovnih množic ustvarja od" previjajoč sleherno zatiranje, za ženo pogoje, da postane popolnoma enakopravna. Socialistična (družba je zainteresirana, da tene čimbolj sodelujejo v javnem življenju in je tudi sposobna, da ustvari vse materialne pogoje za njihovo popolno enakopravnost. Toda mislim, da bi ne bilo pravilno, ko bi na tem našem kongresu obravnavali samo splošne načelne postavke o nadaljnjem razvoju naše družbe, samo govorili o velikanskih uspehih, ki smo jih dosegli na področju enakopravnosti žena v družbi. Saj danes zelo dobro vemo, kaj se skriva za metodami, ki jih uporabljajo Sovjeti pri obravnavanju raznih vprašanj družbenega življenja. Pri. kazati hočejo, da se s spreme-nitvijo zakona, z dekretom CK VKP/b, z genialno direktivo vodstva lahko v trenutku spremene družbeni odnosi. Se do danes niso na primer tudi v pogledu položaja žena ničesar povedali svetu o težavah, ki se pojavijo, ko je treba dekret o enakopravnosti spremeniti v življenje. Ravn0 zato, ker zavestno no. čemo niti sebi, niti pred sve. torn prikrivati problemov, ker v resnici hočemo socializem — ki ne vstaja iz glav genialnih voditeljev, temveč je plod na. pornega in vztrajnega dela delovnih množic, — ravno zato je potrebno, da posebej spregovorimo o določenih pojavih v položaju žene v naši družbi in da pregledamo, kakšni kon. flikti nastajajo na tem področju med starimi in novimi življenjskimi pogoji, med starimi in novimi pojmovanji. Večina naših zakonov z vseh področij družbenega življenja je prišla kot rezultat pridobitev, doseženih v ognju dnevnega boja za zgraditev sociali, stičnih družbenih odnosov. — Vendar pa so imeli pravni predpisi pri nas često tudi značaj programa naprednih sil, za katerega se morajo te sile boriti. V splošnem vzeto, rečemo lahko to tudi za uzakonitev enakopravnosti žena, kajti bolj kakor za predpise s katerega koli področja, velja za zakonske predpise o položaju žene, da so le.ti programske smernice za delo naprednih družbenih sil in da je potrebna zanje še dolga, zavestna in vztrajna borba. Posebna značilnost boja za enakopravnost žena v naši deželi je v tem, da so posta'e žene v Jugoslaviji važen činitelj političnega življenja ne po parlamentarni poti, temveč v konkretni politični akciji, v narodno-osvobodilni vojni, v ljudski revoluciji. Taka je stvar z zakonskimi pravicami žena v naši deželi. Tu se nam takoj vsili vpra?a. nje. ker le to je bistvo, koliko uporabljajo žene svoje, z zakonom priznane pravice, v koliko jim je skupnost ustvarila pogoje. da morejo pravice v polni mer! uporabljati. Ne bom naštevala pozitivnih uspehov, ki smo jih v tem pogledu dosegli pri nas, pomudila se bom pri nekaterih negativnih pojavih, ki jim moramo še prav posebno pogledati v oči. V poslednjih letih opažamo, da se pojavljajo tendence upa. danja števila žena v organih družbenega upravljanja — pa. Poleg Angele Ocepek, Mare Rupertu in Lenčke Pirc, ki je kmalu za tem padla v nemški ofenzivi, je govorila na Kočevskem zboru tudi kmetica Marija Ivančičeva, ki je obtoževala fašiste strašnega zločina, ki so ga storili nad njenimi sinovi. »Ne morem si kaj, da tudi jaz ne povem nekaj stavkov. Moža tem izgubila v prvi svetovni vojni. Pustil rru je devet nepreskrbljenih otrok. S trpljenjem in muko sem jih vzgojila, da so zrasti v zveste državljane, zveste otroke slovenske domovine. 29. julija pa so 'jih zločinsko uničili. Stiri sinove so mi okupatorji pobili. In ko bi jih bili vsaj samo ustrelili. Mučili so jih, odrezali so jim roke, porezali so jim nosove, izmaličili so jih tako, da niso bili podobni človeškim telesom. To so dokazi, kaj so storili naši izdajalci, kaj so storili naši okupatorji. Ne morem ti drugega, kakor da želim tem siviziranja določenega dela nekoč zelo aktivnih žena — in podobno. Sodelovanju žene v družbenem življenju izven doma nasprotuje to, da je preobremenjena z gospodinjstvom in materinstvom. Na podlagi naših izkušenj lahko rečemo, da se ta konflikt, kj nastaja med dolžnostmi žene kot matere in gospodinje ter med njenimi dolžnostmi v političnem in gospodarskem živijenju, posebno zaostruje v prvih letih po socialistični revoluciji. Toda še vedno ni pravega razumevanja za izredno težak poiožaj delovne žene, ki mora na dokaj primitiven način zdr" ževati v hiši pogoje za življenje svoje družine, kateri še vedno žrtvuje največji del svo. jega dela in časa, a na skrb za otroke se pri tem se vedno gleda kot na nalogo, ki jo je narava naložila samo materi. Poleg tega mislim, da deluje danes še en faktor, ki je hkrati tudi pozitiven za bodoči razvoj, čeprav povzroča za zdaj določeno upadanje števila žena v političnih organih. Medtem, ko smo v prvem povojnem razdobju volili v naše ljudske odbore politične aktiviste, ki so si pridobili v narodno-osvo. bodilni vojni zaupanje in medtem, ko so bili ljudski odbori takrat bolj predstavniki, reprezentativni organi ljudske oblasti ter je bila njihova dejanska oblast zelo ozka in omejena, so se te stvari danes spremenile. Organi družbene samouprave imajo zmerom širše in širše kompetence, vo. lilci pa zahtevajo — in prav je, da zahtevajo — od svojih predstavnikov več sposobnosti in znanja ter to, da posvečajo čimveč moči, čimveč časa opravljanju svojih dolžnosti. Prepričana sem, da me, žene Jugoslavije, nismo nikoli mislile in tudi nikoli ne bomo mislile, da bi bilo v našem sistemu pravilno, da bi nas volili v upravne organe samo zato, da bi bile tam kot nekake zastopnice ženskega spola. V prvi vrsti smo me same zainteresirane, da s, svojim delom in prizadevanjem dokažemo upravičenost zaupanja, ki nam ga izkazuje skupnost. Zdi se mi, da naše tovarišice včasih ne upoštevajo teh dejstev in tožijo nad zapostavljanjem žena v družbi, medtem, ko je njihovo prizadevanje v družbenem življenju nezadostno. Ne podcenjujem težav, o katerih smo že večkrat govorili in tudi danes mislim, da je res, da se nam pogosto postavljajo težki pogoji, da nas na mnogih mestih sprejemamo z dvomom, če bomo zmogle opraviti to ali ono nalogo. Toda ta dvom povzročamo same in mu prilivamo olja s premaihno aktivnostjo. kar velja zlasti za tiste tovarišice, ki so se bile poli" ljudem ne smrt, temveč sramoten pečat za vse življenje. Naj bodo zaznamovani za vse življenje, kajti smrt je zanje prehitra in predobra. Razumeli me boste, da sem to prenesla le zato, ker sem vedela, da sem jih dala v dar domovini, za osvoboditev slovenskega naroda. Povem svetu in vsem na-rodom, da za svobodo svoje domovine ni prevelika nobena žrtev. Sinovi in hčere Slovenije! Pojdite z veseljem naprej na klic naše domovine. Kaj boste pustili brez maščevanja kri, ki se je po nedolžnem prelila? Ali hočete pustiti, da nam naši sovražniki, tujci, uničijo še to, kar nam je hudobni Lah še pustil? Vsi in vse žrtvujmo do popolne svobode naše zemlje, da bo našu domovina čista, da ostane čista. Krivci pa, kateri so nas tako daleč privedli, da je toliko žrtev, naj bodo kaznovani. Slava tem, ki so prelili kri za našo svobodno slovensko domovino!* tično že dvignile in utrdile, a so potem zaradi trenutnih težav opustile nadaljnje delo, se pasivizirale, umaknile v svoj dom. Toda ti razlogi nam po mojem mnenju le ne morejo popolnoma pojasniti, zakaj je tako majhno število žena v političnih funkcijah, zlasti pa nam ne pojasnjujejo tendence njegovega upadanja. Tudi ne gre tu samo za zaostalost vasi, niti ne samo za objektivno težavo ali za določene trenutne posledice družbenega razvoja. Imamo še drugih vrst negativne pojave v odnosu do žena. In reči moram, da nas morajo ti često bolj skrbeti. Stvar je namreč v tem, da so se hkrati z demokratizacijo našega družbenega življenja začele razvijati nekakšne nove, na videz »demokratične« teorije o ženi in družini. Te teorije so se pokazale v odnosu do politične aktivnosti žene, toda v praksi so se najvztrajneje začele širiti ob vprašanjih, ki zadevajo gospodarsko samostojnost žene, torej tam, kjer se v bistvu dejansko rešuje usoda njene enakopravnosti. Tako so nekateri delavski kolektivi odpuščali žene z dela kot manj rentabilno delovno silo, jih nepravilno zaposlovali na delovnih mestih ali pa jih kakor koli ovirali, da niso mogle uveljaviti svojih zakonitih pravic. Naziranje, da je žena zaposlena samo začasno zaradi gospodarske nuje, je zlasti škodljivo vplivalo na razvoj ustanov za razbremenitev žene v Po ulicah slovenskih in vseh jugoslovanskih mest se prelivajo te dni dolge, dolge reke ljudi. Ljubljanske ulice so skoraj sleherno uro polne demonstrantov, med njimi je velik del žena in maiter. Neprestano odmeva po ulicah, po trgih in vaseh klic: »Življenje damo, Trsta ne damo1« To ni samo geslo, izrečeno tja v dan! To je prisega! In izpolnili jo bomo, če bo treba! Ne gre ru samo za Trst, mesto ob slovenskem Jadranu in za nekaj vas.1 Gre za mnogo, mnogo več! Gre za desettisoče naših bratov in sestra! Gre za mateie, ki so jim padli nasilno mobiliziran: sinovi ;l povratek zalo nevaren. Toda jaz sem se kljub temu vrnila, ker sem imela tujega konja in sem vedela, da bo lastnik zanj skrbel. Borci so mi dali znake razpoznavanja in podala sem se na pot. Točno o pomoči je padla v Metliki trk poleg mene in konja bomba. Temu je sledilo več kot četrt urno mitraljiranje iz zraka. Ko sva se oba s konjem nekoliko oporno j, a, sem nadaljevala pot proti Črnomlju. Noč je bila temna, zato sem zgrešila pot, zlasti še. ker je bilo v smeri, kjer so bili položaji, vse v ognju. Ustavila me 'e naša straža in ko sem povedala znake razpoznavanja, mi je pokazala pravo pot. Konj je bil izčrpan in lačen, zato sem le počasi napredovala, predvsem še,, ker so bili vsi mostovi porušeni. Komaj sem po povratku v Črnomelj oddala odboru AFŽ potrdila za hrano, se je že začela hajka.« morke je nemška ofenziva že ustavila, Goren ke so celo s smrtjo ene od delegatk morale plačatj svoj pogum. Ce danes mislimo na ta pogum, na to pripravljenost, nam le razumljivo, da ni mogla usahniti kot studenec na peščeni zemlji, «ter raste pogum in junaštvo jz celotnega živega človeka. Da, šele mrtvi bomo lahko izgubili peg um, borbenost in pripravljenost, živi nikoli! »... osvobeditye ni prinesla samo partizanska puška... prineslo jo je tudi popolnoma enakopravno, enakovredno deio naše žene, nam je ženam govoril na nekem zborovanju pokojni Kidrič. Mislim, da je važne, da tega priznanja ne spravimo v zakladnico zgodovine, ker ne velja le za preteklost, marveč ie prav tako živo danes, kot je bilo včeraj in bo živo tudi jutri. Naš boj. na žalost, še ni končan. V sovražnikovem brlogu si morda zaradi tega manejo roke. Teda naj ne pozabljajo, da tudi naš pogum še ni utoni!, tía naša borbenost še ni predmet za muzej in da je naše navdušenje danes prav tako elementarno, kot je bilo pred kratkimi desetimi leti. Kdor je znal v dneh črne teme fašističnega nasilja videti luč, jo vidi tudi danes. Kdor je bil tedaj pripravljen in Pogumen, je tudi banes. Slovenske žene smo io felle. Malodušja njsmo poznale in kmetica, ki je spregovorila na kongresu v Dobrniču, postaja skoro naš simbol. Imena ji ne vem — v tistih dneh smo se poznali le po obrazih in ognju v očeh —. V običajnem dolgem kmečkem krilu j» stala na odru in visoko dvigala svoje revne, zgarane roke: — Kaj. ali je spien mogoče ne zaupati v naeo zmago? Mar jo ne zidamo na kri naših lastnih sinov? Sama sem ze izgubila tri, pa hi jih še poslala v borbo, če bi jih imela še kal.« Ko so Angloamerikanci kovali podio deklaracijo o trstu, tega gotovo niso vedeli. i\iso vedeli, da naša pripravljenost ne pozna meja in da ljubezen — tudi domovinska — «e pozna smrti. Se v ne em je prvi kongres slovenskih prottiasisuc pomemben. v času po razsuiu rasistične «alije je namreč slovenska žena prvjč v naši doieoietni zgodovini postala enakopraven eian svojega naroda, sroeia je vomi in biti voljena kot vsak crug naš ciovsk. 2e na tvocevskem zooru srecamo lepo steviio zena, prav tako v pienumu osvobodilne ironie, v delegaciji za Prvo za-> sodarje A vino j. v ijuassin oa-o~rih pa so imeie zen« teoa.i tako vecino. punce ne more reci, da se niso izkazale kos vsaki nalogi in aa naiog n:so dobro opravile. V pripravah na volitve v našo novo skupščino je to za nas še posebej važno. 2ene, ki so se v letih najtežjih preizkušenj pokazale zrele in izpričujejo to svojo zrelost tudi danes, nas morejo zastopati tudi v Ljudski skupščini. Med njimi zhiranno predloge za naše kandidate! H. E, ¿ Kmetica Ivančičeva je govorila na Kočevskem zboru Tone Seliškar: Pismo i artizanove žene Vsako noč te čakam do poslednjih zvezd, da boš potrkal, kakor si dejal. Zdaj pa te ni. in dolge, dolge so noči. Ah, dragi moj, na hudo pot si se pedal! Mo-da si pal...? Veš, dete vedno povprašuje kje hodiš in po svoje snuje borbe, skoz katere blodiš. »Moj očka je junak!*, brblja vsak dan... »in partizan/« Naj bo karkoli, dragi moj, za nas se nič ne boj' Skoz vse težave in strahote verjetno v kri, k¡ zdaj gori po hostah, v ječah in v Gramozni jami! Predragi, vsi smo z vami! Л J Borba žena cone A je tudi borba žena «Jugoslavije Takole so ¿«ne s preprosto m topio besedo pomagale ranjencem do dobre vodje, krepke vere i n zdravja Še živi borbeni duh žena izza VTVpga kongresa C jr. K ü T u R N R Z G E D PISMO 0 GLEDALIŠČU SLOVENSKEGA PRIMORJA Ob pričetku sezone ponavadi pravijo: »Gledališka vrata so se spet odprla«. Pri nas tega ne moremo reči, ker nimamo gledališke hiše in ker pri nas otvoritev sezone ne velja samo za neki določeni kraj, temveč to velja za vso Primorsko, kjer bomo prvič v sezoni vrata mnogokrat odprli. No, če že ne moremo tako reči, res pa je, da smo pričeli z delom in da na oder postavljamo prvo noviteto, ki bo igrana širom našega lepega in svobodnega Primorja. Predvidevamo, da bo otvoritvena premiera 24. oktobra. V tem času, ko pripravljamo prvo noviteto v sezoni 1953-54, pa smo obnovili še ponovitev iz sezone 1951-52 in dve ponovitvi iz sezone 1952-53 ter dali v predsezoni 14 predstav. Pretekla sezona, ki smo jo Uspešno zaključili 29. junija, je še zelo blizu. O njej smo napisali že marsikaj, tudi druga peresa niso šla mimo naših vprašanj, mimo naših uspehov in spodrsljajev. Smo že v novi sezoni, vendar sem prisiljen napisati še nekaj o pretekli sezoni. Najprej nekaj besed o igralcih in igralkah. Za sezono 1952-53 je bilo obljubljeno marsikaj- Svet za prosveto in kulturo LRS nam je zagotovil igralski kader. Prišli pa sta le dve igralki, ena od teh je po dveh mesecih zbolela in v pretekli sezoni ni več nastopila. Rezultat ob pričetku sezone: šest moških igralcev in pet igralk. Sedaj pa ustvarjaj re-pertuar. V marcu 1953 je bil na Svetu za prosveto in kulturo LRS sprejet sklep, da bo treba v&e razpoložljive igralce usmerjati v Postojno in Celje. Vodstva gledališč sklepajo in podpisujejo angažmaje, sestavljajo repertoar za novo sezono, toda pr¡ nas ostajamo, kar se kadra tiče, pri starem, Svet pa nam še 9. VI., torej tik pred zaključkom sezone pravi: »Pomagajte si sami, mi ljudi nimamo.« Med tem pa uprava GSP dobiva ponudbe iz dobrih amaterskih vrst, ima pa vezane roke, ker ponudniki nimajo predpisane akademske izobrazbe. »Kaj naj storimo?«, teko smo se spraševali nekaj mesecev, delali z gosti iz Ljubljane, spreminjali repertoar in delali nemogoče prezasedbe. Nenehno smo stali pred vprašanjem, kako pričeti z novo sezono, kako sestaviti reper-tcar. Končno se je uprava odločila za honorarne pogodbe z enim amaterskim igralcem, dvema amaterskima igralkama (absolventkama radijske šole) ter se pogodbeno vezala z eno absolventko Akademije za igralsko umetnost. Ob zaključku sezone smo dobili še ponudbi dveh igralk, ker pa ne bi imeli v sedanjem sestavu razmerja z moškimi, smo ponudbi odklonili. V note sezoni ostaja torej odprto vprašanje moških igralcev. Še nekaj besed o tehničnem kadru. Trenutno nimamo tehničnega vodje. Tudi naša razsvetljava je še nerešeno vprašanje. Nastavili smo sicer tovariša, ki je strokovnjak glede elektrike, o odrski razsvetljavi pa nima prakse. Tudi s tehničnim vodjem smo že v razgovorih, spet z laikom. Toda če smo prebrodili že toliko začetniških težav, bomo tudi te. Gmotna sredstva: Res je, da je Postojna periferno mesto Slovenskega Primorja, da je tu nadaljnji razvoj gledališča skoraj nemogoč, da v Postojni GSP nima primerne hiše, res je pa, da brez izrednega razumevanja vodilnih ljudi na okraju Postojna, Primorskega teatra ne bi bilo. Postojna se ne ukvarja z vprašanjem, če se bomo razvili ali ne, če smo ali nismo potrebni, ta teater je sicer skromno, vendar vztrajno podpirala in ga tudi rešila. Preteklo sezono ste se Postojni pridružila goriški in sežanski okraj. Toda ne glede na to, pa se naše gledališče ne bi moglo tehnično opremiti, niti kadrovsko povečati, če nam ne bi tov. V. Dedijer nenadoma priskočil na pomoč Subvencije, ki so jih nam dali okrajni in lastni dohodki, so krili osebne izdatke. Z njimi smo tudi skromno opremili predstave. Darilo tov. Dedijera pa smo porabili za nabavo rekvizitov, reflektorjev, zaves, garderobe itd. Toda kljub temu je naše potujoče gledališče najrevnejše poklicno gledališče v Sloveniji. Eno najtežjih in najbolj bolečih vprašanj GSP so naši prevozi. Kupili smo star avtobus, ki ga sedaj obnavljamo. Prevoze kulis pa moramo prepuščati drugim podjetjem in ti so zelo dra-.^ gi. Rešili bomo težavo z lastnim kamionom. Repertoar: za sezono 1952-53 smo sestavili precej obširen okvirni repertoar. Iz tega smo pač sprejeli to, kar smo spričo našega kadra in tehnične zmogljivosti lahko naštudirali in postavili. Pri izbiri pa smo imeli povsem srečne roke. Pretekla sezona je bila za nas velika šola, učili smo se na uspelih in neuspelih predstavah. Izbira repertoarja za naše Primorsko gledališče, ki dela v izredno težkih delovnih pogojih, s skromnimi sredstvi, nezadostnim kadrom v živem in pestrem okolju, je več kot odgovorna naloga Publika: V štirih okrajih Slov. Primorja živi nekaj nad 180.000 ljudi. V osvobojenih predelih velikih mest ni. Poklicnega gledališča v teh krajih pred vojno ni bilo. V nekaterih mestih, kot v Idriji, Tolminu, Ajdovščini, Sežani se že iz preteklosti čuti delo dobrih amaterskih igralskih družin. Poudariti pa moramo, da naši ljudje resnega poklicnega gledališkega dela ne poznajo. Vprašanje pridobivanja publike in vzgajanja te publike je zelo težko in odgovorno. Nekateri vodilni tovariši pri nas še vedno dvomijo v naš doprinos k nadaljnji kulturni vzgoji našega ljudstva. To posebno radi delajo takrat, kadar govorijo o subvencijah. Se danes se naše delo tu pa tam ocenjuje lokalno, češ da premalo igramo, recimo v Novi Gorici, Sežani, Tolminu in Postojni. Mislim pa, da naše delo ni mogoče ocenjevati lokalno. Naše gledališče je dalo v pretekli sezoni prav toliko predstav kot SNG za STO, dve več kot Mestno gledališče v Celju in nekaj manj kot Prešernovo gledališče v Kranju. Pri tem pa je nujno treba upoštevati še pogoje, v kterih. dela to ali ono gledališče in da smo edino dosledno potujoče gledališče, da smo v pretekli sezoni dali 80 % predstav izven sedeža, da »hodimo za publiko«, da jo iščemo tudi izven središč okrajev. Primeren nivo našega kolektiva je nesporen. Nesporno pa je tudi poslanstvo kulturne vzgoje naše publike tudi po vaseh. Če vzamemo samo številčno stran našega dela, že lahko ocenimo naše prizadevanje. V zadnji se- zoni je naše predstave obiskalo 30.000 ljudi, ali vsak 6. prebivalec Primorja; GSP je dalo 101 predstav za 180.000 ljudi Ta obračun je jasen ¡n potrebno je poudariti, da hodimo tja. kjer je publika, saj smo v pretekli sezoni igrali na 33 odrih Toda to je samo številčna stran Glavno težišče našega dela je dvigniti kvaliteto predstav, vzgojiti članstvo, da se naše gledališče v resnici povzpe na stopnjo kar najboljšega poklicnega gledališkega kolektiva. Morda bi bilo treba še nekaj povedati o organizacijskih vprašanjih GSP, ki jih ni malo. Prostor pa je omejen. Povem naj le, da je razvoj GSP tudi v organizacijskem pogledu viden in da se je ob zaključku sezone pokazalo, da je bila v precejšnji meri pravilno začrtana pot. V novo sezono: Nedvomno so pogoji, v katerih smo začeli novo sezono, boljši od lanskih. Vsaj do neke mere je rešeno finančno vprašanje, kader se je kljub vsemu povečal, tehnično primitivnost počasi prebolevamo, priznanja nam dajejo moralno podporo (posebno po gostovanjih v Ljubljani in Celju) in kar je treba posebej podčrtati, v umetniškem izrazu smo bogatejši in trdnejši. Vendar smo šele na začetku poti. Naša prvenstvena skrb v note sezoni bo nadaljnji razvoj našega igralca, nadaljnji dvig naših predstev, tako umetniško kot tehnično, ter nenehno pridobivanje publike. Stremimo za rednimi štirinajstdnevnimi obiski v središčih Slov- Primorja. Izbor okvirnega repertoarja je velik, gre pa za to, da bo tisti repertoar, kj bo zaživel na naših odrih, odgovarjal kulturnemu in umetniškemu poslanstvu poklicnega gledališča, ob enem pa mora biti blizu kmetu iz Brd in Goriške, Krašovcu, rudarju iz Idrije in izobražencu. Stremeli bomo, da bo vsaka noviteta maksimalno uspela. Uprava GSP stoji pred odgovornimi nalogamL Najvažnejše vprašanje, ki ga moramo rešiti, so abonmaji v petih središčih Slov. Primorja. Z abonmaji uvajamo novost, ki bo, če bo pravilno rešena, ena izmed bistvenih osnov našega gledališča — stalna publika. O abonmajih smo govorili že v pretekli sezoni, vendar lani za to še niso bili dani pogoji. Naš primer pa je tudi prvi primer, da potujoče gledališče razpisuje abonma in to na razmeroma precej velikem kosu slovenske zemlje. Z abonmaji bomo skušali tudi pridobiti stalne naročnike za naš list Slovenska javnost ve, da se bo v Novi Gorici gradil Kulturni dom, kjer bo naše gledališče dobilo svoje prostore in kjer bo tudi stalen sedež GSP. Naš kolektiv bo v celoti sodeloval pri akciji za graditev kulturnega doma. Toda do zgraditve kulturnega doma je vsaj še nekaj let, Nova Gorica pa nujno potrebuje že danes prostore za gledališke predstave, koncerte, literarne večere in za drugo. Sedaj igramo na skrajno neprimernem, zasilnem odru. Predlagali smo, da se adaptira zidani provizorij v Novi Gorici (pri upravnem bloku) za gledališko dvorano. Stroški ne bi bili veliki, s tem pa bi Nova Gorica mnogo pridobila kot kulturni center vse Goriške Rudi Hönn Z!»udi! nas, dvignil |e brik domovine Vsi, ki na ulicah našega Trsta srčno smehljaje prelili so kri, vstaXi so. Kakšna, o kakšna je vrsta, ki nad grobovi stoji in molči. Bratje, o bratje, kdo brani vam spati? Kdo vas iz črnih dviguje grobov? Je-li to oče vaš, je-li je mati, ki vas še kličeta k sebi domov? So-li dekleta, to, o, so-li žene? Zgodaj so v črno zavile glave. So-li sirotice to nebogljene? Drobne iztezajo k vam še roke? Ali spomina dovolj ni za vami? So pozabili sodrugi na vas? Žalost zato zdaj iz grobá vas drami, kliče nad zemljo vas v polnočni čas? Vsi, ki na ulicah našega Trsta tlak poškropili so s srčno krvjo — kakšna, o kakšna junakov je vrsta! — vstajajo, dvigajo pest za pestjo. Matere naše — oči so izjokale, naši očetje — upognili rame, ženam so grudi premladim usahle, sini so hrasti — rosto nam v vrhe. Niso tovariši nas pozabili, sanje in upi v njih naši žive! Nismo zato se na zemljo vrnili, drugo, o drugo nas kliče iz nje! Spet nagrajujejo laž in zločine z našo pravico in našo lastjo. Zbudil nas, dvignil je krik domovine! Padli še enkrat umremo za njo! VIDA BRESTOVA Z RAZSTAVE »50 LET JUGOSLOVANSKEGA SLIKARSTVA«; Ismet Mujezinovič: Studija, 1962 Naši lesorezi v Švici O razstavi lesorezov, ki jo je v Zürichu priredilo mednarodno združenje Xylon in katere se udeležujejo najvidnejši sodobni mojstri te grafične zvrsti, smo v našem listu že poročali. Jugoslovanske umetnike zastopata Hrvata Marijan Detoni in Sergej Glumac ter Slovenci Riko Debenjak, Božidar Jakac, Tone Kralj, Miha Males in Maksim Sedej. Tako odi občinstva kakor od strokovnjakov so bili deležni visokih priznanj. Angleška revija o Jakobu Petelinu-Gallusu Znana angleška publikacija »The Slavonic Review je separ ratno izdala popularno “studijo našega priznanega glasbenega strokovnjaka in publicista dr. Dragotina Cvetka z naslovom »Jacobus Gallus Carniolus and H is Musiče ( Jacobus Gallus Carniolus in njegova glasba). Dr. Cvetko v svoji 'tudiji očrtuje glasbeni lik tega velikega slovenskega umetnika in ponazarja njegov pomen za evropski glasbeni razvoj. RAZSTAVA MINIATUR na HrvatsJcem Vsaj v сиекдј Številkah Je treba amswû гал.чииУо razsiavo nuni-atuiviega &iu¿ arsiva kia invaia &кеш, iu so jo 4. aktoara odprti v jVuizeju ¡¿a ишешолх ua 0014. v Zagreim. Omeniti jo je ueha zato. aer ta razstava s svojimi skoraj ¿ in) eKspu ma u po metil prvo fco-vrstiau razstavo eia Hr v a iškem, kakor je omenjeno v sap» roerán, rauem pn 1<кјојО&ш em Kauaogu, mcui se pa zai. ua sipica prvo tako razstavo eia potao-eju naše la za ve. l‘a likovna zvrst, se pravi; miniaturni portret, ki je bogato cveteia v јиггфдо nekako tri stoletja, puribloitiio od srede 16. vrano evidentirana. Posebej zato, ker je imuiaLUiLjo portretno slikarstvo po svojem namenu večinoma ишше narave io v nekem smislu — po svojem mameiau — predhodnik fotografije, pa so tovrstna de,a. razumljivo v veliki meri še danes v zaseLuih rokah. Ob tej .pmožnosti seveda nd mogoče podrottao govoriti o tej likovni zvrsti. Poudariti hočem, da se beseda miniatura danes splošno rabi v določenem pomenu in predstavlja slikarstvo majhnega formata. Ta pomen pa ni prvotni. Mjojauure so namreč slikali .pisarji srednjeveških kodeksov, im. kor so pri pisanju za-čemoih črk rabili rdečo mmijevo barvo, so tudi njihove sličice dobile po másaijevi barvi ime minia, ture. Seveda se je miniatura v omenjenem razdobju treh stoletij razvila v svojevrstno zvrst. Slikali so jih z oljnatimi barvami, pozneje tudi v guache tehniki v temperi in tud] z akvarelu imi barvami. Slikali so jih pa na naj. razMčioejši podiagi. tako na pergamentu, bakrenih ploščicah, na lepenki, pa tudi na srebrnih in zlatih ploščicah, na slonovi kosti in na škriljevcu. Kaj kmalu se je razvila tudi miniatura v emajlu, ki je prvotno cvetela zlasti v Franciji (Limoge. Blois). S to umetnostjo se je združila tudi pozlatarska kajti šlo je za oseb. ne portreim« in sipom inske dragocenosti, ki so jih las laiki želeli pogostokrat imeti okrašene z dragulji in v dragih kovinah. Ce omenim še to. da so se nekateri zmami evropski slikarji preteklih stoletij posvečali tudi slikanju miniatur, je to vseka, ko-r znak. da je treba miniaturno slikarstvo v najboljših primerih smatrati za izrazito umetniško dejavnost. V tej zvrsti so se namreč med drugimi izkazali Cranach, Holbein, ki je začetnik angleške miniaturske šole. nadalje Fr aren and, Goya, Jlabey in mnogi arugi. Zagrebška razstava kaže dela tuj*ih mojstrov in domačih umetnikov. Najstarejši primerek miniaturnega slikarstva, ki je razstavljen v Zagrebu, predstavljata portreta dr. Zvaneta Primo Jeriča in Vincenza Deskçvféa slikana na pergamentu, na tako imenovani »dukaii« iz Omiša, 1. 1379. Portreta je vse&akor izdelal neznani beneški miniaturist. Ob nekako istem času je po Evropi deloval tudi znani miniaturist hrvatske krvi Julij KloVič. Nasploh je starih miniatur največ na področju Dalmacije, zlasti v Dubrovniku, na Hvaru in na Korčuli. Kasneje so v obmorskem pasu delovali P'eter Zečevič, Ivan Schquerckia (iz Zadra), Andrej Castro (iz Pirana, deloval tudi v Trstu), Ivan Simonetti (z Reke) in Josip Zmajič. vs-i v 19. stoletju. V bidermajerskem obdobju zasledimo razcvet miniaturnega slikarstva tudi v severozahodnem delu Hrvatske (Zagreb). Tu je trefba omeniti Dunajčana Wald-müîlorja, ki je deloval v Zagrebu, nadalje na Češkem rojenega Ivana Zascheja. razen tega pa tudi dva Slovenca, prijatelja Stanka Vraza. Mihaela Stroja in Matijo Brodnika, v katalogu, ki ga je pripravila kustos Anka Simič — Bulat, je o Matiji Brodniku reče- Skupina mlad h slikarjev v Moderni galeriji V Malih dvoranah Modeme galerije v Ljubljani bo danes ob 11. uri otvoritev razstave skupine mladih slovenskih likovnih umetnikov. Skupino sestavljajo Melita Vovk, Milan Berbuč, Mire Cetin, France Peršin, Marko Šuštaršič in Marjan ter Drago Tršar. Nekatera imena so javnosti že precej znana, poleg tega pa bo skupna razstava mlade likovne generacije že sama po sebi zanimiv in spodbuden kulturni dogodek. Na otvoritev so vabljeni 'te liubitelii. France Peršin: Konjiček. 1S53 no, da se je rodil 1. 1894. na Kranjskem (kje. ni povedano), deloval dol£o let v Karlovcu in Zagrebu, kjer je mlad umrl 1845. leia. Njemu je na tej razstava pripisanih 8 dei, ki so vsa delana na slonovi kosti in predstavljajo tiključiio portrete žena iz višje hrvatske družbe октое 1. 1848. Stroju pripisujejo portret Jnüjane СааМШу, Vrazove »Ljubice«. Mi. aratura je delana z oljnatimi barvami oa bakru v ozadju pa je PljeSlvica. S to razstavo je omogočen prvjS pregici hrvatskega màaâafciwera slikarstva, kolikor ga je hilo mogoče z velikimi prizadeva-ji zbra. ti. Ta razstava bo hkrati služila za podlago podrobnejši pripoji in konkretnejšim zaključkom. Zanimivo bi bilo izvedeti, kako je z miniaturnim blagom na področju Slovenije. Tcne pouÄar. Marijan Zadnikar S francoskimi konservatorji po Srbiji in Makedoniji Na povabilo Zveznega inštituta za varstvo, kulturnih spomenikov je obiskala našo državo skupina francoskih konservatorjev, v kateri so bili arhitekti, umetnostni zgodovinarji in arheologi. Med njimi je bil akademik Charles Picard, direktor inštituta za umetnost in arheologijo na pariški univerzi, arhitekt André Chauvel, generalni konservator, arhitekta Yves Froide-vaux in René Merlet kot konservatorja ter Pierre Auzas, umetnostni zgodovinar. Potovanje je bilo namenjeno ogledu umetnostnih spomenikov v Srbiji in Makedoniji, ki so važni po svoji arhitekturi in posebno še po srednjeveškem stenskem slikarstvu, ki je bilo z najpomembnejšimi deli v kopijah predstavljeno na razstavi jugoslovanske srednjeveške umetnosti v Parizu leta 1949. Težišče teh spomenikov Je v visokem srednjem veku, to je od 11. do nekako 14. stoletja in se časovno krijejo z dobo srbske državne samostojnosti. Ker pa so skoraj povsod na teh spomenikih v -teni večja konservatorska aei«, bodisi na restavriranju arhitek- tur ali slikarstva, je bila hkrati dana priložnost, da se nekatera vprašanja na kraju samem v razgovoru pojasnijo in smo bili tako vsaj malo deležni njihovih velikih izkušenj. Dobro opremljeni z foto-in kino kamerami ter praznimi beležkami smo se s Putniko-vimi »Leoncinom« odpravili iz Beograda proti jugu. Pot sprva ni zanimiva, ker je pokrajina precej enolična in tudi kulturnih spomenikov ne premore toliko kot južnejši, hri-bovitejši predeli. Tako smo se prvič ustavili šele po dobrih 200 km vožnje v še danes obljudenem manastiru Studeni-ci. Mimogrede naj omenim, da so tudi srbski manastiri bili v času svojega nastajanja prav tako kot slovenski samostani (Stična, Kostanjevica, Žiče, Bistra itd.) kulturna in še posebno likovna središča, pa ni čuda, da so še danes v spomeniškem pogledu najpomembnejša, kar se je v deželi ohranilo. Studenica spominja po svoji oddaljeni legi v dnu stranske doline na naše štajerske Žiče. Obzidan manastir s tremi cerkvami stoji na desnem bregu istoimenske rečice. Samostan je nastajal 130 let in so pri tem sodelovali srbski kralji od Nemanje do Miloša, od okoli 1220 do sredine 14. stol. Najmanjša cerkev je nekako iz začetka 13. stol. in spominja po svoji arhitekturi z enola-dijskim obokanim prostorom in polkrožno apsido na malo romansko arhitekturo zahodne Evrope, kj tudi v Sloveniji kot kip ni neznana. Freske srbskega mojstra na kar kažejo v letu 1950 odkriti napisi v domačem jeziku, so dobre kvalitete. Marijina cerkev, ki jo je ob koncu 12. stol. pozidal Štefan Nemanja, je zidana razen kupole iz belega marmorja in je važna po svoji obliki za nastanek drugih cerkva raške šole, ki so se zgledovale po njej. Poseben čar ji daje kamnoseški okras, ki se zbira na obeh portalih in na tridelnem oknu v apsidi ter očitno kaže na dalmatinsko predelane severnoitalijanske vzorce. Pravkar je v teku obnova vse notranjščine, kjer so izpod ometa odkrili močno naklju-vane ploskve stenskih slikarij. Nedvomna posebnost je okno pod kupolo iz 13. stol., v katerem se je ohranila prvotna »zasteklitev«, pločevina izrezana tekp, da se kažejo v profilu izrisane različne živali. Razume se, da je vsa cerkev znotraj poslikana. Med naslikanimi prizori se posebno od- likuje Križani na zahodni steni s svojo monumentalnostjo. Stil teh fresk se je razvijal skozi vse 13. stoL in je dosegel svoj višek s freskami v Sopočanih. V okviru istega samostana pa je še tretja, »kraljeva cerkev«, posvečena Marijinim staršem, ki jo je pozidal leta 1314 kralj Milutin. Centralna stavba srbsko-bi-zantinske arhitekture pa je najimenitnejša s freskami iz začetka 14. stol., ki se odlikuje po risbi, kompozicijah in barvah. V pogovoru s Francozi o tem, ali kaže med freskami pustiti neometan ani del zidu, ki je zanimiv po svoji strukturi gradnje, so se gosti izrekli proti temu, češ, da je treba pri umetninah predvsem upoštevati estetsko plat in da dobra fotografija za dokument kar zadošča. V lepem dnevu so Sopočani, do koder se pride z glavne ceste po ozki doiini, ki je značilna za dostop do skoraj vseh manastirov, pravo doživetje. Cerkev sama stoji na vzvišenem prostoru sredi očitno in dobro obnovljenega zidu ter je samo še kultruni spomenik. Na to nas opozarja čedna ko-vinasta plošča pri vhodu. Sicer pa objekt tudi v polni meri zasluži to oznako. Velika stavba je zidana vsa iz rezanega lehnjaka in je bila že na pol razvalina menda leta 1929 rešena propada s tem, da so ponovno pozidali zrušeni obok in stavbo pokrili. Zgradil jo je kralj Uroš I. Nemanjič okrog leta 1255 in obsega enotno ladjo s polkrožno apsido na vzhodu, nad križiščem nad prečno ladjo pa je pozidana kupola, ki je kot centralni motiv teko značila za vso arhitekturo bizantinskega umetnostnega kroga. Poznavalci te umetnosti trdijo, da so stenske slikarije v njeni notranjščini najvažnejše med vsemi srbskimi in pomembne posebno po tem, ker je v njih slikar rešil nekatere probleme slikarstva že v času, ko so bili zahodni Evropi še popolnoma tuji. Spet se pojavljajo tu prizori iz Marijinega in Kristusovega življenja, slikani zelo monumentalno. Obširna monografija bi komaj zadostovala za skromno predstavo o tem, kar hrani ta spomenik. Tudi tu so v teku velika restavratorska dela in je cerkev znotraj tako poodrena, da seveda nismo dobili o njej pravega celotnega vtisa. Prav opazno se pokrajina, ki je imela doslej skoraj pustinjski značaj, odeva v zelenje. Približujemo se zahodni meji Srbije proti Albaniji, ki jo označuje veriga visokih gora. Na cestah se pojavljajo kolesa, ki smo jih doslej skoraj popolnoma pogrešali, in po nošah skle^mo, da so Srbi moč- no pomešani s Siptari, kar se v albanskem jeziku pravi »ljudje z gora«. Silno zanemarjena predmestja z nizkimi hišicami nas navdajajo s strahom, ker se bliža noč in z njo vprašanje prenočišča. Neizmerno pa smo presenečeni, ko zapeljemo proti središču Peči, kjer nas pozdravi široka promenada ob zares bistri Bistrici, živahen vodomet na trgu in neverjetno udoben hotel. Že večerni sprehod nam je razkril nekaj izredno lepih starih hiš z lesenimi konstrukcijami, ob katerih so Francozi kar glasno pomislili na Cor-busièra. Na sprednjem trgu je še v obratu teko imenovani »han« z velikim skupnim prenočiščem v nadstropju in z odprtimi hlevi v pritličju, kar bi po naše lahko primerjali z nekako predmestno gos'i Ino, kjer se zbirajo kmetje ob prihodu in odhodu v mesto. Kar čudno se nam zdi, da se tu, čim globlje gremo proti jugu, izboljšujejo klimatske in hotelske razmere, saj res dobre kavarne Francozi kar prehvaliti niso mogli Stara p>ečka patriarhija ni daleč od kraja. Postavljena je ob vodi pri vhodu v Sotesko, skozi katero prelje cesta v Črno goro. Središče srbske pravoslavne cerkve je prestalo p» letu 1253, ko se je moral škof iz Žiče pred Bolgari umakniti semkaj in je bila pred Dušanom lete 1346 prevzdignjena v patriarhat Vso to središčno premembnost že na zunaj izpričuje kompleks stavb, označenih s celo skupino kupol za obzidjem pred veliko cesto. Gre za združitv treh cerkva, prevezanih na zahodu z enotnim narteksom, to je preddvorjem ali priprato, kakor ga imenujejo Srbi, nekako vhodno vežo, kj je p» svoji funkciji in okrasu priprava za glavni cerkveni prostor. Ta preddvorj a so značilna za vso srbsko srednjeveško cerkveno arhitekturo in izhajajo preko Bizanca iz rimskega starokrščanskega stavbarstva. Vsaka od teh cerkva je enota za sebe. Poseben čar jim dajejo pisane zunanjščine, zidane iz kamna, pomešanega z dekorativno uprerabljeno op>eko. Velikopotezno restavracijo je v letih 1931-32 vodil beograjski arhitekt in sedanji profesor na Tehniški visoki šoli Djurdje Boškovič, ki se je nekje kot restavrator predpisal »Djurdje Neimare«. Uspehe te restavracije je težko oceniti, ker ne poznamo prejšnjega stanja. Francozi so rekli edino to, da oni ne bi uprerabljali umetnega kamna, ki teko zelo kriči p» cementu, za napravo novih okenskih tranzen. Najstarejše freske so v cerkvi svetih Aprestolov, medtem ko so ostale večinoma iz 14. stol. (Konec sledi) J GLAVNA ZALOGA USNJA W^grovsBccs podfelta, hmefljfHe zcMlrugc:, ietlfarske zadruge? f — 1 11 1 .¿»f i*IJr iji.il јшијДТИм^ш .A»', i. ■* " "' " 1,1 ' ------- ' Ven nudi Kvalitetno zgornje Ja spodnja usnja vseh priznanih slovenskih in drugih tovarn. Trgovsko podjetje «‘МвмЈв” LJUBLJANA TRUBARJEVA UUCA 41 Velika Izbira barvastega usnja ta podloge, čevljarsko In sedlarske potrebščine po ugodni ceni. Obiščite GROSISTIČNO SKLADIŠČE usnja Ljubljana Trubarjeva 41 tel. 22-281. •о»*е>«е*1еме»амема»е»а'*ана»е*>а»е**о»е«*емеме»оме'«еионе«*оие«еме«|> •о«*емо<*емемемо*>емемо«*оиеиомемоиомо омеиом0п0н0немоиемомо<1е110меиеме»еиемомама»о»е»о»е»е»амо»ама««ена>1#»а»амо»а»а»а> [ Dnevne resti I уши KOLEDAR Nedelja, 18. oktobra: Luka. Travica. PooedeJJek. i®, oktobra: Etb'n. irisiav. 10. X. 2869. — Umrl v Klanju pesnik Simon Jenko. 18 X. ISSI. — Umrl Tomaž Alva Ed .'sen. ki je izumil žarnico, fonograf itd. Po šjevilu izumov je prekosil vse svoje prednike in vrstnike. 18. X. 1941. — Partizanski odred Ljube Šercerja je napadel Lož na Notranjskem. ZDRAVNIŠKA DE2URNA SLUŽBA Ljubljana: za nujne primere — Poliklinika. Miklošičeva c. 20. tel. 23-081; sobotna in nedeljska služba — v soboto od 16. do .ponedeljka do 6. ure; nočna dežurna služba vsak dan od 20. do 6. ure zjutraj. ^ ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem cenjenim zdravnikom kirursičnega oddelka ljubljanske bolnice, profesorju dr. Guzelju. asistentu dr. Košaku, sobnemu zdravniku dr. Ciku ter strežnemu osrbju. kateri so z Ofoeracijo rešili življenje moji ženi MARIJI MUHIČ, ko so že vsi drugi obupali nad njenim ozdravljenjem. — Jernej Muhič. Doktorska disertacijo bo branil v sredo 21. oktobra ob 9. uri v sejni dvorani Univerz© v Ljubljani tov. Steno-nčk Janez, asistent seminarja za germansko filologijo filozovake fakultete v Ljubljeni. Naslov disertacije — »Ostanki srednjeveškega nemškega slovstva na Kranjskem«. Vstop prost. — Dekanat filozofske fakultete. • « J * Pododbor rez. oficirjev terena Gradišče-Univerza v Ljubljani in terenski odbor Zveze borcev vabi V3e člane svojega področja, da se 19. t. m. (v ponedeljek) ob 20. uri polnoštevilno udeležijo sestanka v dvorani Ekonomske srednje šole v Ljubljani. Obravnavali bomo organizacijska vprašanja in poslušali aktualno predavanje. S seboj prosimo, da prinesete tudi vojaško in društveno ligitimacijo Ko spraviš krompir ze zimo. ga \ posuj s »KROSANOM«. Dobiš ga Iv drogerijah, semenarnah, zadru-/gafo Itd. Dnig. Vuga Klement in Maček Anica, strojni tehnik, poročena 21. IX. t. 1. v Trsteniku. Mesina občina Kočevje obvešča. da se bo opuščeno mestno pokopališče v Kočevju spomladi 2954 odpravilo. Svojci pokojnikov, katori želijo pokojnike iz tega pokopališča prekopati in prenoti Пд pokopališče na Trati ab* drugam. naj to store najkasneje do 25. aprila 1854. Meseca maja 1954 bo Pogrebni zavod v Kočevju iz opuščenega mestnega pokopališča odstrani! vse spomenike, ograje itd. ter izravnal grobove. — Natančnejša pojasnila se dobi pri Pogrebnem zavodu v Kočevju. SKUD Tine Rožanc, Ljubljana, otvarja plesno šolo za začetnice (-ke) v ponedeljek 29. t m ob 18. uri v dvorani v Pražakcvi ulici 19. Vpisovanje v šolo bo v nedeljo 18. t. m. od 19. do 11. ure ter uro pred pričetkom šole v istih prostorih. Šola bo pod strokovnim vodstvom diplomiranega iplesnetga učitelja Simončič Ludvike. Društvo z» varilno tehniko LRS sporoča vsem zainteresiranim podjetjem in ustanovam, da je prostih še nekaj mest v raasledinljih varilskih tečajih: nadaljevalni tečaj za obločno varjenje z zaključnim izpitem v Ljubljani (4. XI. do 25. XI. 1953): — nadaljevalni tečaj z zaključnim izpitom za plamensko varjenje v Ljubljani (4. XI. do 13. XI. 1953): — osnovni tečaj za obločno varjenje v Mariboru (2S.. X. do 14. XI. 1953): — osnovni tečaj za obločno varjenje v Mariboru (18. XI. do 7. ХП. 1553): — nadaljevalni tečaj za obločno varjenje z zaključnim izpitem v Maribora (10 .ХП do 29. ХП. 1952). — Prijave in ostale informacije: Društvo za varilno tehniko LRS. Ljubljana. Erjavčeva 11. tel 22-318. Peer Gyeita je skladatelj Harold Sacverud. komponiral na željo dramatika. Jakoba Nieisena, ker se slednji ni strinjal z Griego vim ¡konceptom. Prva izvedba Saevenudovega Peer Gymta je bila dtie 2. marca 1948 v operi v Oslu. Od takrat je bilo delo deležno 120 izvedb v Oslu. operni ansambel pa je s Peer Gyniom z izrednim uspehom gostoval v kulturnih centrih Holandske m Švedske. — Na 2. izrednem koncertu Slovenske filharmonije 23. t. m., kjer bo Harald Saevenid sam dirigiral svojo 5. simfonijo in suito Peer Gynt. dirigent Samo Hubad pa Svendsenovo 2. simfonijo, bo prva izvedba teh del v Jugoslaviji. Ker imamo le redkokdaj ¡priliko slišati izvedbe del nordijskih skladateljev, bo ta koncert vsèkakor izredna prireditev te sezčje. Cene 60 do 150 din. Abonenti imajo popust 20 din in 40 dio. na kupon I in H. Prodaja za abonente do 19. t. m- Harald Saevemd in. Samo Hubad bosta na 2. izrednem koncertu Slovenska filharmonije dne 23 t m dirigirala nordijske skladbe. Spored — Saeverud — Suita Poor Gynt. 5. simfonija. Svendei _ 2. simfonija. Avtor bo dirigiral svoja dela sam. Od jutri dalje prodaja za ostalo publ>*~ Cene od 80 do 150 din. Abonenti popust 20 din in. 40 na kupon I. fci П. ШШШ Dnevni spored za nedeljo, dne 28. oktobra 13T>3. Poročila: 5.45. 6.30. 12.30, 15.00. 17.00, 15.00. 22.00. 8.00 O športu in športnikih: 7 športnikov pred mikrofonom: 9.00 Silvo Matelič: Lit jan: pred mikrofonom. reportaža; 9.40 Dopoldanski simioni.čni koncert — Frederic Chopin. Koncert za klavir in orkester št. 1 v e-molu. op 11, — Blaž Arnič. Osma simfomija »Na domači grudi«; 11.000 Od pravljice do pravljice do pravljice — pripoveduje in uganke stavlja Manica Komanova; 11.30 Kratke orkestralne skladbe; 12.00 Oddaja za Beneške Slovence; 12.15 Majhni zabavni orkestri vam igrajo; 13.00 Za naše kmetovalce; 13.15 Oddaja za kmečke žene: 13.25 Želeli ste — poslušajte!; 15.10 Prenos reportaže meddržavne nogometne tekme Jugoslavija : Francija (prenos iz Zagreba); 17.00 Prijetno zabavo! (lahka m operetna glasba); 18.00 Radijska reportaža: »Sava« v Kranju razširja svoj0 obrate; 18.20 Med kmečkimi ppvci in godci; 20.00 Anton Foerster: Gorçipü-ski slavček, opera v 3 dejanjih: 22.15 Igra Werner Müller s svojim plesnim orkestrom; 22.30 do 23.00 Lit eramo-g 1 a s b ena oddaja: Pesmi Gvida Tarta 1 j e. Umrla nam Je naša draga žena. mama, starfl mama. sestra, teta FRANČIŠKA ISKRA. roj. Primc. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo. 18. oktobra ob 15 iz Zbilj na pokopališče v Presko. — Žalujoče družine: Iskra, Pod viz. Ma coratti. Petelin. Vsem sorodnikom, znancem In prijateljem javljam žalostno vest. da je v 90. letu stairosti minio Na zborih volivcev v severnih krajih Slovenije zahtevajo zaščito za Slovence v Trstu in coni »A« Maribor, 17. oktobra. V Mariboru in ostalih krajih severo ovzhod ne Slovenije še vedno narašča veliko ogorčenje proti sramotnemu barantanju s Trstom. Sinoči je bilo v mestu devet zbo-rov volivcev, ki so se iz-premenili v ogorčeno obsodbo anglo-ameriških naklepov. V resolucijah, ki so jih poslali drž. sekretariatu za zunanje zadeve FLRJ, Koči Popovi- zatisnil oči moj dragi mož DEM- gUt maršalu Titu in drugim, so z ŠAR FRANC Do ooïreba leži na па^т1;лпА;с;т, .--„«-n; ŠAR FRANC. Do pogreba leži na Zalah v Krištofovi mrliški vežici, od koder bo 19. oktobra zjutraj prepeljan na farno pokopališče v Selca nad Škofjo Loko. kjer bo pogreb ob 9. uri. Žalujoča žena in ostali. Po dolgem trpljenju je umrla predraga naša in ama. gospa ANA MUCK — FABIANI v 91. letu svoje starosti PogTeb bo v nedeljo. 18. oktobra ob 14. uri z Zal. kapelice sv. Jožefa. Žalujoči hčerki, sinovi in sorodniki. Sporočamo žalostno vest. da nas je maša nadvse ljubljena mati, stara mati. tašča itd. VALBURGA PERD IH v 83. letu starost i za vedno zapustila. Pogreb rajne mame bo v ponedeljek 19 oktobra ob 16. ur.i popoldan na župnijsko pokopališče v Laškem. — Laško, dne 17. oktobra 1953 — V imenu vsega sorodstva Perdili Emil in Ana. CEPLJENJE PROTI DAVICI V LJUBLJANI Od 20. do 23. oktobra bodo cepljeni z drugo injekcijo vsi otroci ki so pred 4 tedni dobili prvo injekcijo po naslednjem razporedu: v torek. 20. okt. od 14 do 17 Mestni dom. Krekov trg 2; ob 14 Barje, osnovna šola. Ižanska cesta. ob 15 Rudnik .osnovna šola Rudnik; od 14 do 17 .Bežigrad, osnovne, šola. Vodovodna c. 24; v sredo 21. okt. od 14 do 16 Spodnja Šiška, osnovna šola Gasilska c. 17; cd 15 do 17 Zgornja Šiška, osnovna šola. Vodnikova c. 196: v četrtek. 22. okt. od 14 do 17 Moste, osnovn« šola Bazoviška 1; od 14 do 17 Kodeljevo, Mladinski dom; — v petek. 23. okt. od 14 do 17 šolska poliklinika. Aškerčeva 26. od 14 do 17 Vič gimnazija Tržaška 72. Poudarjamo, da to cepljenje zavaruje hkrati proti davici in tetanusu, ako se dobi dve injekciji v štiritedenskem razmahu. Po drugj injekciji se bodo delila uradna zdravniška potrdila, k: so potrebna tudi za vpis v šolo. Cepljenje je po zakonu obvezno. Vsako odsotnost je opravičiti, v primeru bolezni je predložiti zdravniško potrdilo javne zdravstvene ustanove. Starši tistih otrok kf še niso bili cepljeni, dobe pojasnila na kraju cepljenja in naj pripeljejo otrok© s seboj. S amiamo epidemiološka postaja mesta Ljubljana PRESELITEV Obrtna nabavna In organizacijska zadruga »Prevoznikov«. Ljubljana. Streliška ulica 24. se je preselila v nove poslovno prostore s sedežem Ljubljana Koblerjeva ulica 7. — Prosimo Vse dosedanje poslovne zveze, da s© za naročila prevozov obračajo na naš novi naslov od 22. oktobra 1953 dalje. — Čekovna številka 6011-T-17 in telefonska številka 22-885 ostaneta do nadaljnjega nespremenjeni. — Zadruga prevoznikov. Ljubljana. RAZPIS najrazličnejšimi besedami izrazili enotno in odločno zahtevo »Roke proč od naše zemlje!« Nocoj pa se je ponovno zbralo na protestnem zborovanju prebivalstvo koroškega terena. Mariborski delovni kolektivi budno spremljajo razvoj dogodkov v coni A in v Trstu. V odgovor na najnovejša fašistična izzivanja narašča Uvaja se kmetijsko-dopisna služba o stanju vegetacije Z odločbo zveznega odbora za gospodarstvo se ustanovi kme-tijsko.dopisna služba o stanju vegetacije kmetijskih kultur. Z uvedbo te službe je odpravljena velika praznina v naši kmetijski statistiki. Za gospodarsko politiko vsake države posebno pa za kmetijstvo so namreč velikega pomena prognoze o pričakovanem donosu posevkov, kakor tudi redno zasledovanje vremenskih razmer in vegetacije. S pomočjo teh elementov se lahko izračuna donos in razdelitev med delavci vse večja pripravljenost, da zaščitijo Slovence, ki jih preganjata tržaška civilna in angloamerička policija. Tako se je danes po končanem delu pripeljalo na mariborski vojni odsek čez 40 mladincev iz tovarne »Svila« na okrašenem kamionu z napisom »Prostovoljci za Trst«. Vsi so se prijavili, da jih v primeru potrebe takoj pokličejo v obrambo naših pravičnih zahtev. Dopoldne je bilo veliko protestno zborovanje v tovarni aluminija v Kidričevem, na kaierem je govoril predsednik okrajnega odbora SZDL Jože Tramšek. Z zborovanja so poslali protestno resolucijo Koči Popoviču. V Pjuju pa se je popoldne zbrala množica demonstrantov, ki Í‘im je govoril član CK ZKS Stane lizjak. Tudi v slovenjegraškem okraju sta bila sinoči dva večja zbora volivcev, v Slovenjem Gradcu in v Mežici, kjer so se po govoru dr. Jožeta Potrča razvile velike demonstracije. V resolucijah zveznemu izvršnemu svetu so koroški rudarji, dejpavci in kmetje odločno zahtevali, naj naše državno vodstvo vztraja pri upravičenih zahtevah clede naših pravic do slovenske zemlje ш slovenskih ljudi v coni A in Trstu. P. Na Primorskem predlagajo za kandidate Franca Bevka, Mila Vižintina in Martina Greifa Nova Gorica, 17. okt. Po vsej Goriški so te ctai predvolilna zborovanja in zbori volivcev, na katerih razpravljajo in sklepajo o kandidatih. Sinoči je bilo več zborovanj na Goriškem krasu. V Temenici se je kljub slabemu vremen« zbralo veliko ljudi. O pomen« volitev in o tržaškem vprašanj« je govoril sekretar okrajnega od'bora SZDL Milo Vižintin. Tako v Temenici kakor v sosednji Kostanjevici se je predvolilno zborovanje spremenilo v demonstrativno manifestacijo za Trst in cono A. Podobna zborovanja so bila tudi v Vratih pri Cepovanu ter v Srednjem I.o-kovcu, ter v Vipavi Ln Sentpe-tru pri Gorici. Na vseh teh zborovanj h so se volivci izrekli za to, da bi jih v zvezni skupštčinii zastopal France Bevk, v republiški skupščini pa Milo Vižintin in Martin Greif. Veliko predvolilno zborovanje v Štipu Sporočamo, da je umrl naš ljubljeni mož. oče. stari oče. stric ALOJZIJ ZAKRAJŠEK. dimnikarski mojster. Pogreb bo v nedeljo 18. oktobra ob 16. uri na kmetijskih pridelkov v obdobju mesto .pokopališče v Kranju. — lat» To ta -rolo Užaloščeni žene. s:n Lojze z dru- ' ,i0 J* dosleJ zel° žimo in ostalo sorodstvo — Kranj, maaijjkalLo naisemu kmetijstvu — St. Jurij. Podsmreka. Moravče posebno pa v sušnih letih. Ker nismo razpolagali s potrebnimi vsem sorodnikom, znancem ln elementi, nismo mogli pravočas-prijeteijem javljam žalostno vest. no pregledati posled.c, ki jih da je v so. letu starosti mirno taka elementarna nesreča utegne zatisnil oči mol dragi mož FRANC .... , DEMŠAR. Do pogreba leži na povzročiti našemu gospodarstvu. Zalah v mrliški vežici sv. Krišto- Organizacija te službe je povertà, od koder bo dne 19. oktobra zveznemu Zavodu za stati- z.iutraj prepeljan na župno poko- . .. , . pališče v Selcah nad Škofjo Ix>- stiko in evidenco^ Opazovalci v ko. kjer bo pogreb ob 9. url. — okrajih pa bodo okrajni agro-Zabnoča žena m ostali. nomi, ki bodo svoje ugotovitve dostavljali republiškemu in zveznemu zavodu za statistiko in evidenco. Vsem sorodnikom in znancem Javljamo žalostno vest. da je v 70. letu starosti po dolgi in mučni bolezni za vedno zatisnil oči nadvse ljubi mož. oče in stari oče HINKO tvi-IMER. poštni uradnik v pokoju. Blagega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v Laškem 18, oktobra ob 16 popoldne na mestno pokopališče v Laškem. Globoko žalujoči žena Franja, sinova Hinko in Jože, hčerka Rgjla. zet Aleksander, snaha Marija, vnuki in ostalo sorodstvo. Laško. Zadar. Lodz. Ljub. ljana., Rab. Stip, 17. okt. Včeraj je bilo v Stipu veliko predvolilno zborovanje, na katerem sta govorila predsednik izvršnega sveta LR Srbije Petar Stambolič in podpredsednik izvršnega sveta Makedonije Ljupčo Ar-sov. Navzočih je bilo okrog 20 tisoč ljudi. Predsednik Petar Stambolič se je najprej dotaknil borbe srbskega in makedonskega naroda ter ostalih narodov Jugoslavije proti skupnim sovražnikom bratstva in enotnosti v naši državi, nato pa je govoril o zadnjih dogodkih glede Trsta in o ogorčenju naših narodov zaradi sklepa Velike Britanije in ZDA, da hočeta izročiti upravo cone A in Trsta Italiji Po njegovem mnenju se tisti, ki so to sklenili, ne zavedajo, da naša Jugoslavija ni več predvojna, slaba, polkolonial-na buržoazno-kapitalistična Jugoslavija, pač pa je tu Titova Jugoslavija s svojimi enotnimi narodi. Če kdo ljubi mir, potem so to narodi Jugoslavije, katerim je nadvse potreben mir, saj smo se lotili velikega dela — zgraditi boljšo družbeno ureditev. Na koncu je govoril o pomenu bližnjih volitev, o nalo-logah in vlogi nove zvezne Ljudske skupščine in republiških skupščin ter o nekaterih gospodarskih problemih, politiki na vasi in davčnem vprašanju. Z zborovanja so poslali brzojavke predsedniku Titu in Organizaciji združenih narodov z zahtevo, naj se krivični sklep zahodnih vlad glede cone A in Trsta prekliče. — Tako težko čiti... se je odio- DOBER ODGOVOR Pri izpitu zastavi profesor kandidatu izredno težko vprašanje Ko mu podrobno opiše primer obolenja, ga vpraša: »Kaj bi storili Vi, če bi se znašli pred bolnikom s takim obolenjem! « Kandidat je bil trenutno zmeden, nato pa se je zbral in od~ govoril: »Poklical bi Vas, profesoric Obsodba vati kaasko-ri mskega imperializma Val ogorčenja zaradi krivične odločitve vlad ZDA in Veiike Britanije je zajel tudi večino katoli* ške duhovščine v Sloveniji. Izvršni odbor CMD katoliških duhovnikov je na svoji seji dne 12. t. m. odločno proti takšni odločitvi protestiral in sprejel resolucijo, v kateri sočasno obsoja tudi blagoslavljanje iredentizma t strani najvišjiih predstavnikov katoliške cerkve. Po vseh okrajih se na pobudo CMD vršijo protestna zborovanja» na katerih duhovniki sprejemajo in podpisujejo protestna pisma in . . . resolucije naslovljene na OZN, izvršnanu svetu, duhovnikom co-PTT. šahovski zvezi Slovenije, ne A STO itd. Protestnemu zbo-TajGiištvo za zdravstvo in soci- vsem tirem govornikom in pevcem rovanju v Ljubljani dne 14. t. m. alno politiko MLO razpisuj* spe- SKUD PTT za ganljive žalostim je prisostvovalo preko 120 duhov- Za vse izraze sožalja in poklonjene vence ob smrti našega ljubega IGNACIJA RAKARJA se vsem najtopljeje zahvaljujemo. Rakarjovi. Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki so mama ob smrti najinega ljubljenega moža in brata JULIJA ERKERJA izkazali pozornost, na. ma ustmeno ali pismeno izrekli sožalje in pokojnika v tako velikem številu spremili do groba ter mu poklonili toliko cvetja. svojo poslanico vsem duhovnikom in vsej katoliški javnosti v svetu. V poslanic imed drugim pravijo: »Slovenski katoliški duhovniki smo ogorčeni nad izjavami visokih cerkvenih in državnih funkcionarjev v Italiji, ki se v svoji iredentistični gonji proti naši državi in našim narodom sklicujejo na Vsemogočnega ter pri tem zlorabljajo dostojanstvo, vero in Cerkev v temne namene. Žrtev in barbarskega početja italijanskih okupatorjev v II. svetovni vojni ne bomo nikoli pozabili. Tudi takrat so Italijani pri nas klali v imenu Kristusa in svete katoliške cerkve.« Z zborovanja so poslali tudi škofu dr. Držečniku pismo, da naj tudi on proti taki zlorabi vere in cerkve protestira. Slične resolucije so sprejeli duhovniki tudi v Slovenjem Gradcu, Murski Soboti, Ptuju, Ljutomeru, Šoštanju, Postojni, Gorici. Tolminu in Sežani. Zahvala transfuzijske službe LES pred tednom RK cializacijo v naslednjih pamograh zdravstva: 1 ' pediater. 2 ftiziolo-.ga. 1 ote lo#. 1 stoma tolog. 1 šolski higienik. 1 komunalni higienik. — Specializantom, je v času specializacije za si gurana plača, do opravljeni specializaciji pa odgovarjajoče mesto v zdravstveni ustanovi. — Prosilci na.i vlože pismene prijave pri Tajništvu za zdravstvo in. socialno politiko MLO Ljubljana. Kresija, soba 49/U do 21. oktobra 1953. Vlogi naj bodo priloženi dokumenti o kvalifikaciji. kratek življenjepis in pismenu, obveza prosilca, s katero se obvezuje po končani specializaciji službovati najmanj 2-kratno dobo specializacije v zdravstveni službi mesta Ljubljane. Prošnjo je kolkovati z 30 din. prilog© pa z 25 din. OLO. tajništvo z*, notranje zadeve, Ljutomer, sporoča, da so bila najdena dvokolesa in ogrodja dvokoles. za katere ni bilo mogoče ugotoviti lastnikov. — Ogrodje moškega dvokolesa znamke »Pu-ch« štev. 468387. črne barve; — Ogrodje moškega dvokolesa. brez znamke štev. 5158. črne barve; — Ogrodje moškega dvokolesa znamke »Partizan« štev. 47-36164. črne barve; — Zensko dvokolo brez znamke, številka 2925124. črne barve, dobro ohranjeno; — Moško dvokolo brez znamke, štev. A 17291. plave barve. dobro ohranjeno: — Zensko dvokolo brez znamke, številka 710757. rdeče barve, lesena pedala in otroškim sedežem: — Moško dvokolo znamka »Rafitx«. štev. 07S5998, črne barve; — moško dvokolo. brez znamke, štev. 1043815. črn© barrve; — Moško dvokolo, brez znamke štev. 46259. črne barve- — Kdor predloži dokumente o lastništvu osebno ali pismeno do 30. novembra 1953. dobi kolo nazaj. Po tem datumu se bodo kolesa prodala v korist splošno ljudskega premoženja. — OLO. tajništvo za notranje zadeve. Ljutomer. ke. — Žalujoča žena Kristina in brat Janko. — Ljubljana* 18. oktobra 1953. ni kov in bogoslovcev iz Ljubljane. Burno pozdravi jen je dekan teo-Vsera. ki ste našega dragega loške fakultete v Ljubljani dr. moža. dobrega in nepozabnega Stanko Canjkar orisal irazvoj tr~ očeta JOSIPA KUHARJA, mizar- * „„J,—] J- skega mojstra, v dolgoletni! bolez- vprašanja ter poudani, da ni obiskovali, ga spremili na nje- se tudi duhovščina pridružuje pro-govi zadnji poti. darovalcem ven. testom milijonov naših ljudi- Od-cev ia cvetja in za izražena in i v • v*r- pismena sožalja naša iskren« za- "*r.nov obsodil izkoriščan]e ver hvala. — Kuharjevi. Šentvid nad skin čustev s strani katoliške cerk-Ljubijano. ve v Itaiiji v iredentistične nar Najiprisrčneje se zahvaljujemo mene. Vsi prisotni so na osnovi re-vsem Slov. Bistričanom, ki ste ferata sprejeli in podpisali pro-spremili našega dragega ateka гр-глл rfKrtInrîio JOŽETA JUSTINEK na njegovi teStn° res05iuclJO. zadnji poti ter mu poklonili ven- .. rho- ce in, šcuplce. - Posebei se zehva. 1Ste?a j ' 50 .“ ljujemo gasilcem, godbi tovarne rovanja duhovnikov vršila &e ▼ »Impol« im tov. Galu za njegov Kočevju, Postojni, Krškem in Ce- Iju- 26 duhovnikov iz okraja Ko- ter vsem za iz.razamo sožalje. — v . , , .. ^ , Zaluloča žena Juštinelc Jožeia in med drugim v svoji resolu- osSali sorodniki. ciji pravi: »Noben blagoslov ne Vsem sorodnikom ln vsem. 3d more spremeniti krivice v pravico, ste mu poklonili vence ter cvetje kot si to nekateri domišljajo.« in spremili na zadnji poti JOŽE- Duhovniki b nikrria Krško v FA MEDVEDA, se zdhvaHujeta yunotnuu iz OKraja kisko v žalujoča žena Marija in hčedto svoji resoluciji izvršnemu svetu Tončka. — Petrovče ljudske skupščine LRS pravijo: Vsem. 3d so spremili móflela si- »Sočasno globoko obžalujemo iz-r.a. brata in strica JANKA PRE- jave vatikanskih krogov v zadevi DOVlCA v njegov poslednji dom -r_„ oi.„ p ■ „ • Mnenja :n nam izrazili sožalje se naj lep, Irsta m biov. Fnmor.ja. Mnenja še zahvaljujemo — mama. sestra smo, oa vrhovno vodstvo katodi— Marija, svak Marko in nečakinja Jke cerkve ne sme podpirati impe-Zdenka. rialističnih zahtev italijanske vla- de. Take izjave uradnih cerkvenih krogov izredno slabo vplivajo na naše vernike, ki se čutijo užaljeni v svoji narodni zavesti.« Z navdušenjem je 28 duhovnikov sprejelo to resolucijo. Tudi duhovniki iz celjskega okraja so z ogorčenjem sprejeli, ne samo vest o kupčijah s Trstom. in vsi volivci segajte oo mdi- P^ro P3?!1 a g* » t im V ,.i segajte po hjanskenm iredentizmu. Zato je blokih volilnega sklada! preko 40 duhovnikov naslovilo «•*••• »•« •«> ••• OGLAŠUJTE V \ SLOVENSKEM i POROČEVALCU t Člani Socialistične zveze ■ .»..»..«.«o.•§м«м«п«н§мвп«м«м«мвм9мфивм MESTKA 1ШИШ0Д LJU3UANSKA LJUbLJAHA VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE PRI MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI V LJUBLJANI, ČOPOVA UL. ST. 3. VLOGE OBRESTUJEMO PO 5 DO S IN POL %. TAJNOST VLOG STROGO ZAJAMČENA. VLOGE SO VLAGATELJEM VSAK ČAS NA RAZPOLAGO. POSLUŽUJTE SE PREMIJSKEGA VARČEVANJA_DELAVCI IN NAMEŠČENCI ODPIRAJTE PSI N A SEM ZAVODU TEKOČE RAČUNE. NUDIMO POTROŠNIŠKA POSOJILA V SMISLU UREDBE O POTROŠNIŠKIH KREDITIH POD UGODNIMI POGOJI Organizacija Rdečega križa je januarja letos pokrenila široko zasnovano akcijo zbiranja prostovoljnih, nenagrajenih darovalcev krvi v tranfuzijske namene. S tem, da je Rdeči križ, po zgledu vseh naprednih dežel na svetu, sprožil in v praksi uveljavil sistem brezplačnega dajanja krvi za pomoč bolnikom, je bilo naši transfuzijski službi prihranjena vrsta tehničnih težav, ki so jih sproti povećavale паза-ščajoče potrebe Človekoljubnemu pozivu Rdečega križa se je že do danes odzvalo častno število prostovoljnih krvodajalcev širom Slovenije, tako med prebivalstvom večjih krajev, mest in industrijskih središč, kakor iz vrst Jugoslovanske ljudske armade. Nad 12.000 brezplačnih kr-vodajalcev je tako že izpričalo svojo človekoljubno in državljansko zavest. Njihova zasluga je, da so bile do danes vse bolnišnice v Sloveniji iz meseca v mesec v zadostni količim oskrbljene s krvjo za transfuzijo, s čemer je bilo rešeno življenje in omogočeno zdravljenje sto in sto bolnikom. Obenem so prostovoljni krvodajalci prispevali dragocen delež k ustvarjanju krvnih zalog ter na ta način dosti pripomogli tudi h krepitvi obrambne sposobnosti naše socialistične domovine. Smo tik pred Tednom Rdečega križa. Ob tej priliki se Transfuzijska služba LRS zahvaljuje vsem dosedanjim številnim darovalcem kiKd ter članom oziroma okrajnim in občinskim odborom Rdečega križa za agitacijsko in orgáni- Udor ljubi slovensko knjigo, je naročnik »Prešernove družbe* zacijsko pomoč pri izvedbi akcij prostovoljnega krvodajalstva z željo po nadaljnem skupnem sodelovanju in prizadevanju za pomoč bolnikom. Zavod za transfuzijo krvi v Ljubljani, s postajama v Mariboru in Celju. •UNION«: ameriški barvni film »DUMBO*. Tednik Filmske novosti 41. Predstave ob 15. 17. 19 in 21. •KOIVjUimA«; íranc. film »VOLPONE« Tednik. Predstave ob 15. 17, 19 in 21. •SL.OGA«: amer film »ZLOČIN V NEVADI«; Tednik. Predstave ob 15. 17, 19 in 21. •SOCA«: acner tirni »KRVNA OSVETA«. Tednik Predstave ob 15, 17. 19 in 21. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9. do 11. ter cd 14. dalje »SISKA«; amer film »POHOD V DŽUNGLO«. Tednik. Predstave ob 16 18 in 20. Prodaja vstop- nic od 9. do H. ter od 15. daije. »TRIGLAV«; angi Ulm »DOLGO JE POMNIL«. Tednik. Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 10. do H. ter od 15. ure daije. LITOSTROJ: angl. film »Trenutek obupa« in tednik ob 19.30. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom. CELJE — UNION: amer. barvni film »Kapitan Horatio«. CELJE — DOM: amer. film »Tereza«. BLED: amer barvni film »Rudnik: kraija Salomone«. KAMNIK: amer. film »Pohod v džunglo«. ZADOBROVA: amer. barvni film »Broadwayske melodije«. VE V CE: amer. film »Nevidni človek« DOMŽALE: angl. film »Izobčenec z otokov«. NOVO MESTO — KRKA: amer. glasbeni film »Rapsodija otožnosti«. ROGAŠKA SLATINA: amer. fikn »Napolnimo čašo«. •ŽALEC: amer. film »Carrie« brez tednika. KRANJ — STORŽIČ: jugoslovanski film »Ciganka« ob 15. 17 m 19. Ob 21 uri »Mesečnik Bonifacij«. C-b 9. in 11-50 barvne risanke. vstopnina za miadno 10 din. za odrasle 20 din. Ob 10 шц matineja »Mesečnik Bonifacij«. KRANJ — SVOBODA: francoski film »Mesečnik Bonifacij« ob 15. 17 in 19. Cb 21 uri »Cez noč rojena« Dopoldne matineja ob 10. uri »Ciganka«. Ob 14. uri barvne risanke: »Filmske not7osti 40«. »Pluto — pošteni pes«. »Zlato jajce«. »Dolnald preganja izo-stankarje«. »Orehovi lupini«. — Vstopnina za mladino 10 din, za odT-asle 20 din. Obsodba gospodarskih saboterjev Novo mesto, 17. okt. Potrošniška mrzlica se je konec prejšnjega tedna pojavila tudi pri posameznikih v Novem mestu. Medtem ko je večina naših delovnih ljudi protestirala proti krivičnim sklepom Angloameričanov in je pripravljena tudi na največje žrtve za obrambo naših pravic, pa »o se našli posamezniki, ki so mislili zgolj sami nase. Hiteli so od trgovine do trgovine in nakupovali velike količine živil in drugih potrebščin, ne oziraje so na posledice, ki bi jih lahko imelo tako kopičenje zalog za večji del prebivalstva, ki nima ne želje ne možnosti, da bi si ustvarjalo zaloge in ki zaupa ljudski oblasti. TU ARI BOR DEŽURNA LEKARNA Ned-elja. 19. oktobra: Lekarne ' »Tabor«, Trg Armade 3 RADIO MARIBOR Nedelja. 19. oktobra: Od 8. do 12. Prenos sporeda Radia Ljubljana; Od 12. do 12.20 Oddaja V madžašžini: Ob 12.20 Prenos sporeda Radia Ljubljane. KINO MARIBOR PARTIZAN: franc, film »Pravna identiteta«. UDARNIK: ameriški barvni film »Ostržek«. POBREŽJE: jugos!, film .Kekec«. STUDENCI: amer film »Morski volk« KINO PTUJ: nemški film »Niki«. KINO MURSKA SOBOTA: amer. barvni film »Konec sveta«. Namera je takim posameznim grabežem tem laže uspela, ker so tudi v trgovski mreži še ljudje, ki jim gredo na roko in ki jim je le za dobiček. Ena takih trgovskih uslužbenk je tudi bivša trgovka in sedanja posiovodki-nja občinske trgovine v Mirni peči Vida Košir. Dasiravno je gospodarski svet OLO Novo mesto že 9. oktobra opozoril vse trgovinske poslovalnice, naj prodajajo živila ¿n drugo blago le v normalnih količinah stalnim odjemalcem, Koširjeva tega ni upoštevala. Prodajala je posameznikom tudi po 25 do 50 kg soli, po 50 do 100 kg moke in prav tako nesorazmerno velike količine sladkorja, olja in masti. V dveh dneh je prodala več soli kot prej v treh mesecih, moke in sladkorja pa v enem dnevu več kot prej ves mesec. Celo njena mati, ki je sama, je kupila kar 50 kilogramov soli. Šoferju Fav-linu iz Novega mesta jé prodala 100 kg moke in 25 kg soli, čeprav ne spada v Mirno peč in ni nikdar tam nakupoval. Blago je prodajala tudi izven rednega obratovalnega časa. Okrožno sodišče v Novem mestu jo je zaradi te očitne gospodarske sabotaže obsodilo na 6 mesecev zapora in 3000 din globe. Za podoben prekršek je bila obsojena na 6 mesecev zapora tudi poslo-vodkinja trgovine kmetijske zadruge v Novem mestu Rozalija Brune. Več podobnih grešnikov pride pred sodišča še prihodnji teden. S. ^ T SLUŽBO SPREJMEMO: starejiegi ‘tehnika z zn andern in veseljem do fin »mehanike in optike ter več f inomeiianikov in optikov za izdelam optike in moutažo optičnih iaŠtruoieuiov. TOS ~ Ljubljana — Metelkova 13. 17703-1 RAČUNOVODJO z najmanj 5-Ietao prakso išče podjetje v Ljubljana. Nastop tak'jj. Ponudbe v ogmsai odd. pod »Zastopstvo*. 1758S-1 BIVŠA TRGOVSKA POSLOVODkl JA išče primerno zaposlitev v Ljubljani ali biižnji okolici. Po nudbe v oglasni oddelek pod >Sa mostojna iu sposobna* 17385-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, po štono in spretno sprejme družina odraslih. Naslov v ogl. odd. 17582 1 KROJAŠKEGA POMOČNIKA za ve like kose, dobrega, sprejmem takoj. Naslov v ogl odd. 17577-1 VEC ČEVLJARSKIH POMOČNIKOV s takojšnjim nastopom «prejme Drž. podjetje »Cevijarna«, Rožna dori na eeria IX .-5 1 7538-1 REPUBLIŠKA KOBILARNA LIPICA. Prestranek, sprejme takoj v službo kuharico z večletno prakso. Ponudbe: Republiška kobilarna Lipica -Prestranek 17632-1 PR VOV RS T NEG A C E VL j A R S K EG A POMOČNIKA za dam*ko delo po naročilih, sp-ejmem takoj. Plača po dogovoru. Koščak, Ljubljana, Trg revolucije 3 17603-1 SNAŽILKO sprejme Gradbeno podjetje Ljubijana, Moste. 17506-1 DELAVCA 7A SKLADIŠČE «prejme-mo v stalno zaposlitev Gradbeno podjetje Ljubljana. Moste. 17503-1 VEC DELAVCEV SPREJMEMO v stalno zaposlitev Mladoletniki dobe lažje delo Gradbeno podjetje, Ljubljana - M o« te. Í7594-1 KVALIFICIRANE KOVAČE za «troj no obdelavo išče Tovarna kovanega orodja. Kamnik. P*ača po tarifnem pravilniku Ponudbe poslati ali se osebno zglasiti v tovarni. 17636-1 IS CE M MESTO ZOBNE INSTRUMENTAR KE ali otroške negovalke kjerkoli. Nasiov v ogl. odd. 17519-1 VEC ČEVLJARSKIH POMOČNIKOV za boljša šivana dela išče podjetje »Zvezda«, ročno izdelovanje modnih čevljev, Ljubljana, Vodnikova cesta 42. 17699-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO k otrokom iščem Vera Mlakar. Ljubljana, Koblarjeva 3 17692-1 TRGOVSKE ZASTOPNIKE za vse republike, ki bi bili voljni poleg do-edanjih zastopstev prevzeti za stopsìvo tega podjetja išče manjše tekstilno pi d jet je s pozamen terijskimi izdelki » Ljubljani. Po nudbe v ogi. odd pod »Mala ko lekcija — ugoden zaslužek« ali te-lefnnično 22-935 17654-1 SI'TL IŠKA POMOČNICA išče ka kršnokoli primemo zaposlitev v Ljubljani ali okolici Naslov v ogl. odd. 17091-t KMEČKEGA FANTA «prejmem h konjem Njegoševa 15, Ljubljana. 17690-1 DVA PARKETARSRA POMOČNIKA sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku. 17686-1 AVTOLIČARJA sprejme takoj pod-jo fie »METROM«. Ljubljana. Savska cesta. 17669-1 GOSPODINJSKA POMOČNICA, lahko začetnica, dobi službo. Naslov v ogl. odd 17667-1 V SLUŽBO KOMECIALISTA «prejmemo z ekonomsko vi«oko šr!o ali v-ai popolno srednjo šolo ali njej enako in FAKÏURISTRO v po polno srednjo šolo oli njej enako z znanjem najmanj nemškega in angleškega jezika oz. vsaj nemškega Plaća po tarifnem pravilniku ali dogovoru. Prvenstvo imajo samci. Pismene ponudbe na Steklarno »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini Nastop takoj. 17574-1 VEC ČEVLJARSKIH POMOČNIKOV «prejmem za zbite in šiva ne gojzarje Fugi na Jože, Ob Zelem jami 19 17714-1 KLEPARSKEGA POMOČNIKA -sprejmem Puc Gustav, Tržaška creta 9 177711-1 PLESKARSKA POMOČNIKA, do b-a. -prermem Jelčič J., G a leto ra 13 17727-1 HONORARNEGA SKLADIŠČNIKA s poznavanjem kovinske in le«ne stroke «prejme tako; Remont IV, Ljubljana. Koiezij-ka 4. Prnk«a za/"ijena 17726-1 ŠOFER LA. vestnega, za osebni avtomobil, potrebujemo — Vodno p-ospodarska uprava Ljubljana, Cr*.»mirt>va 4 17723-1 PLETILJA ISCE SLUŽBO. Pouud be -¡o d »Spretna« v oglasni od-delek. 17658-1 GOSTILNIŠKO KUHARICO sp rej. memo. Nasiov f oglasnem oddelku. 17336-1 DELAVCA ZA KMETIJO, treznega tn sposobuega iščem. Naslov v oglasnem oddelku. 17746-1 KROJAŠKO POMOČNICO, «amu stojno, z večletno prakso •»prej mem Naslov v *»gl odd 17742-1 ZA POMOČ IN DRUŽBO *tarejši gospe iščemo d pH Sfi?ni: skladiščnika. Javiti «e upravi Kov?n«V** ¡ndnrtri-je le p n T.inblrani. Plačilni po-eoji po tarifnem pravilnika l*5r? 1 KORFSPONDFVTKO s perfektnim manjem in eventM**;n;m at*» ait tem angleščine aP fraueiš*!-rv- «premtemo Picmene ponudbe: Sfrtklo Fvnort. Ljubljana. Čopova tilica 50 TT t’649-1 K rv»' * « K EC. A V A TENCA TN SO FrR TA k frak+o-pi spronammo »K’iri n*. J-jubljana. Ma«arvVova cesta 13-TT 17826-1 R A ZN ASALE O za raznašanje časopisov ra Rožno dolino in Zaloško cesto «prejmemo takoj. Javit: «e v Upravi Ljubljanskega dnevnika. -I RAZPIS SLUŽBENEGA MESTA pr» Glavnem odboru Počitniške zveze Slovenije. Gin mi odbor Počitniške «vcac Slovenije razpisuje me-to stalnega uslužbenca za atiuiiuistratline io iinaučao-materiaine posle. Poboji dopoldanski in popoldanski delovni čas (7 ar,, usposobljenost za administrativno, knjigovodsko iu fioaačuo-raaterialuo poslovanje — plača po ¿ogovoru, uasto-p službe 1. novembra. Prošnje s kratko na vedbo življenjskih podatkov vložiti na gornji nasiov: Trg revolucije št. I, do 25. oktobra. 17771-1 ZDRAVSTVENI FOND UNIVERZE in Visokih šol v Ljubljani razpi suje inetto «pravnika te ustanove Prednost imajo osebe s fakultetno izobrazbo. Potrebno jc joz.iia^anje finančnega poslovanja, po толоо sti z večletno prakso v zdravstvo no administrativni «troki. Nastoj: službe v novembru Pismene proš nje na Zdravstveni fond Uni versi-in Visokih šol - Miklošičeva c>**ib 14-1 nadstropje - 17744-1 REKTORAT TEHNIŠKE VISOKE SOLE ▼ Ljubliani razpisuje me«to pomožnega uslužbenca kurjača za lončene peči Prošnje Je vložiti najkasneje v roku 7 dni od objave razpi«a v dekanatu Fakultete /.a arhitekturo TVS. Ljubljana. Coj zova 5 II 17763-1 GOSPODINJO ZA ŽUPNIŠČE, «ta rejšo, solidno ione, z vitlo, »koraj nov naprodaj. Nasiov v ogl. odd. 17372-4 Ob&BNl AVTO FÍAT DDO, generalno prenovljen № VW prodamo. Virman. Ogled Avtomehanika, Titova 35. 17552-4 MOTOR 500 ccm s prikolico, bre/hibeu, poceni prodam. Ogled Resljeva 3, irò4b-4 PRODA dober pisalni »troj v kovčku in moško kolo Nasiov v oglasnem oddelku. 17766-4 MOTORNO KOLO »Sachs«, 98 ccm, rrodam Slajpah, Slomškova ulica i h. 17760-4 PLETILNA DELAVNICA Z VSEM INVENTARJEM in pletilnimi stroji štev 5, 7. 8, 10, 2 navij3lna «troja, «troj za entlanje z lokalom v mestu na Štajerskem, brez konkurence, oaprorlnj zaradi borezni. Ponudbe pod »Brez konkurence« v ogl odd. t?“59-4 MOŠKO П ALI JANŠKO KOLO fpresta ve) prodam Cesta dveh cesarjev št 2. ! 7758-4 EXCENTER STISKALNICO, to ton. novo. prodam Naalov v oglasnem oddelku. Г755-4 MO*KO *01.0 nrodam za 15 000 din Ing. *?ïokan. Celovška 124 17767-4 «TEDTTNTK čgocrin«kn in »BOTLFR« z v«-iui ostalimi deli. kapaci+eta 200 abonentov, naprodaj po ugodni ceni takoj Naslov v oglasnem od deiku. 17768-4 KUPIMO TAKOJ ZAMAŠNJAK -(Srh wungsobeibe) za kamion Alfa romeo henrčna »ovarna Domžale 17654-3 MOŠKO IN ŽENSKO KOLO - re* dobro ohranjeno ter rabljen pisani «troj kupim Ponudbe v oglasnem oddelku pod »Ohranjeno«. 17651-3 MOŠKO IN ŽENSKO KOI O. novo ab dobre ohranjeno, kupim. Po nudbe pod »Dobro« v oglasni od delek 1~627-3 DKW 97 ROCTCNO GRED z ojmeo, nove ali dobro ohranjeno, kupi Nusdorfer. Črnuče 106 (pri trafo postaji) 17623-5 ENO ALI DVODRU2INSKO HIŠO kupim. Nasiov v ogl. odd. 17576-7 D V usi ANO VAN JSKU HIŠO (osem prostoto v) i vrtom, med K ra ujcih in Tržičem zamoti jam za euostano-vanjsao ali prodam. Naslov v podružnici »Slovcuskega poročevalca«, Kranj. 17658-7 ARON DIRANO POSESTVO v bližini Brežic г lepo hišo, gospodarskim poslopjem, 3 ha zemljišča z vinogradom. njivam, travnikom, pašnikom in gozdičem prodam ali zamenjam za hišo v večjem mestu Ponudbe pod »1.500« v oglasni oddelek. 17629-7 MANJŠE POSESTVO • previitkom, najraje na Goremjskem. prevzamem. Ponudbe v ogl odd pod »Dom«. 17735-7 ENODRUŽINSKO HiSO z vsem komfortom, tik pred dokončanjem notranjih del, takoj vseljivo, na severni stran» Ljubljane, 5 minut do tramvaja, prodam Ponudbe pod »Potrebno З.60ОООО.-« v o*la*ni oddelek 17751-7 ZA M EN T A M MANJ SO ENONAD STROPNO hišico z lokalom «redi Ljubljane za enodružinsko k»erkob v Slovenir: Ponudi»« pod »Pro^o« v ogl odd I76"9-“ ENOST A NOV A N J^KO HIŠO prodam zaradi «elitve Gallevica 72 17679-7 423 VRTA PRODAM v t mo v ricini predmestju v LjubUett», bMzo tramvaje Naslov v og! odd. 17662-7 Namesto dosedanjega tednika »PP« bo v četrtek, 22 m., začel izhajati nov teci sili« »TEDENSKA TRIBUNA« ALI KRATKO: »TT« Novi list. ki bo izhajal vsak četrtek v velikem formatu na osmih straneh in v dvobarvnem tisku, bo prinašal zelo zanimive, živahno in poljudno j»isaae Članke z najraznovrstnojsih področij, novele in črtice, roman v nadaljevanju, razne zanimivosti, različne rubrike (družinsko, kulturno. filmsko, športno itd.), bogato slikovno gradivo, karikature in križanke, anekdote itd. ter si bo zaradi svoje vsebinske pestrosti gotovo na mah pridobil številne bralce. Uredništvo je poskrbelo za širok krog dobrih sodelavcev, ki bodo e svojimi prispevki pol-niti gtrnui'noVrg1f 4tlïtà.^ Naročnike prejšnjega' tednika »PP«. ki bodo prejeli prvo številko novega lista, bomo uvrstili med njegove naročnike iu jih prosimo, da ostanejo naročniki tudi v prihodnje. Posamezna številka novega, p«» obsegu znatno obširnejšega in vsebinsko bogatejšega tednika, bo stala v prodaji 15 din. Kupajte in naročajte novi tednik 91 T T ŠTEDILNIK, prosto stoječ, za cca 50 ljudi, kupim takoj. Naslov v oglasnem oddelku. 17613-3 LEICA APARAT MODEL III., lahko brez objektiva, kupim. Ponudbe pod »Leica III« v ogl. odd. 17693-5 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, nov ali dobro ohranjen kupina. Ponudbe v ogl. odd. pod »Štedilnik«. 17724-5 DOBRO OHRANJENO LUTZOVO PEC št, 4 kupimo. Internat ESS, Veselova 2. 17758-5 KUPIMO TELEFONSKO AVTOMATSKO CENTRALO z najmanj 8 priključki z 1 do 2 liniji V poštev pridejo samo uporabne v odličnem stanju. Pismene ponudbe na »SKIP«, Vižmarje 170, telefon 27-52. 17749-5 AVTOMOBILSKO PRIKOLICO Z d verni kolesi, nosilnost do 1 tone. knpimo. Pismene ponudbe na »SKIP«, Vižmarje !70, telefon št. 27-52. 17750-5 SENO. večjo količino, kupimo. Njegoševa 15, Ljubljana. 17689-5 PIANINO KUPIM. Lazar, Rimska cesta 21 a. 17671-5 SVTNEC, star, rablje®, v vsaki količini lat p^i jem o po dnevnih cenah. Cementarna Anhovo, zastopstvo v Ljubljani, Kroraška 6. 16749-5 PIANINO ATT KLAVIR kupim. Strašek, Cilenškova 21. 17756-5 ЦЈШЗИШi PREDVOJNI ŠTEDILNIK »Zenith«, belo emajliran iu kromiran, dobro ohranjen, zamenjam za kolo ali prodam. Ponudbe v oglasni odde-pod »Zenith«¿ 17734-6 K' 9H PROSTOREN LOKAL v centru Reke (etažna svojina), 90 m* površine, vseljiv, naprodaj. Simonič, Trg Pijad« 8. Rijeka, 17637-7 M 16885, Radio 14973, Singer 17531. Spodnja Šiška, Srčna 17283, Samo prvovrstno, Subotica, Skladiščnik. Števec 17573, Siska, Tereu 16917, Takoj denar. Tovorni avto 16217, Tako? 2072, Trnovo 500.000 - 16476, Takoj 17228, Udobno 1Г238, Upo- kojenka 11548, Upokojenka 11241, Ugoden óakup 15293. Ugodna prilika 16755, V dobrem stanju 17136, Vrtnar 1784, Zaposlitev 16314. Za- menjam takoj 17195, Zamen ia va 16686. ¿50 000.— 1-448, 75.060 - 16213. 30 0ÜÛ.— 17306, 3 član «k a družina -11 BREZPLAČNE ŠTIRINAJSTDNEVNE POČITNICE na Bledu OBO ODSI OP IM OStBi. ki je pripravljena dan denarno poso ¿lío. Naslov v ogi odd. 17644-9 BNO »LONDON« OPREMO, novo. kompletno, prodani ali zamenjam za enostavno z doplačilom razlike Prelog Albin, Jesenice, Gosposvetska 35. 17641-9 STAREJŠA SOLIDNA NAMEŠČEN KA išče opremljeno 4»bo Ponud- .be v ogla-a; oddelek pod »Mirna«. 17591-9 VISOKO NAGRADO DAM tistemu, ki mi preskrbi ali proda enosobno stanovanje Ponudite v ogl odd pod »Kjerkoli« 17598-9 ZAMENJAM DVOSOBNO KOM FORINO stanovanje - kabinetom za euako ali dvosobno Ponudbe v ogl. odd. pod »Centen 17614-9 ZAMENJAM GARSONTERO v centru za istorako Ponudbe v oglasni oddelek pod »Prešeren« l ”617-9 DVE ZASEBNI LOČENI SOBI za menjam za sianovanje Naslov v ogl. odd. 17611-9 ZAMENJAM LEPO ENOSOBNO stanovanje z vrtom v Mariboru za v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku. 17607-9 LEPO SONČNO SOBO V VILI v Ljubljani dobi, kdor kupi za samca novo pohištvo, ki je v tej sobi. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Takoj zaradi selitve«. 47605-9 ZAMENJAM 2-sOBVO STANOVA-NJE, strogi center, za enako v ftiiki. Naslov v ogl. odd. 17602-9 KDOR Ml PRESKRBI OPREMLJENO SOBO ali kabinet, mu za uslugo šivam teden dni. Naslov v ogl oddelku. 176601-9 KOMFORTNO DVOINPOLSOBNO stanovanje v Mariboru, zamenjam za stanovanje v Ljubljani. Miklič, Maribor, Gosposvetska 23. 17597-9 ZAMENJAM SOBO v strogem centru za sobo in kuhinjo v Sent Vidu in okoiiei Naslov v ogl. odd 17728-9 ZAMENI AM ENOSOBNO STANOVA-NJE za emko alt večje v Ljubljani Naslov v ogl odd 1775J 9 MIREN STUDENT tšče -obo Dobro plača. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Hitro« 17756-9 SKROMEN STUDENT išče «obo Po-nudbe v ogl. odd pod »Dobro plačam« 17737-9 DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico zamenjam za enosobno Ponudbe pod »Oba v mestu« v ogl. odd. 17740 9 STUDENT ISCE SOBO Zelo rad nu-di inštrukcije Ponudb« pod »Inštruktor« v ogl. odd. 17665-9 LEPO DVOSOBNO STANOVANJE v visokem pritličju prodam Vprašati : Minka Vidmar • Terpinc, Kamnik. Zaoreče 53 17656-9 KOMFORTNO SONČNO DVOINPOLSOBNO stanovanje z balkonom zamenjam za komfortno dvosobno. Naslov v ogl. odd 17722-9 NAGRADO DORI. kdor mi najde, preskrbi ali odda «obo т Ljubi »a ni. Naslov v «vri. odd. t4,6?5-9 CISTO, OPREMI. JENO SOBICO iščem v Ljubljani Zemljič, onera, Ljubljana. 17371-9 ISCEM PR AZNO SOBO Ponudbe T>od »Cimorej« v ogl odd 17761-9 ŠTUDENTKA Z DEŽELE nujno iš*e >oho. lahko tudi v popolno oskrbo. Plača v denarju ali v naturalijah. Gre tudi ra sostanovalko. N?dov v ogl. odd. 17764-9 Dru!tT(» slovenskih skladateljev in Akad «nii« za slasbo Drir*dita v zbornici Univerze Trs revolu-e-.le. che p-re-đe venía na katerh bo jgovoril univ. DTof dr A E Che^buliez iz Zürich« o beneh-»Sodobni tc-kov: v evror^ki *:as-bi« »n »Obnosi m‘d Pudsko s'as, bo in slasbeno znanostjo« Predavanj» bo«ta iv n*m£kc*T! 1*7iku) 19 in 20 e-ktz>bre vsakokrat ођ 20 un Vebîmo vse člene DSS orctfesorle Akedenrtr za slembo in ostalih glauben h 5o! teT itu dentf 'ti ljubitelje s’ssbe »ft Napoved za e«)el,'o. dae IS o& cobra 19Ï3: Mmlaloíe do Dretcž no oblačno vreen« a ki*1e\nm1 padavinam1 Ponoči -n ziutral do Vothr«h m“-e « • • J Tovarni usnja KONUS j • Slor Konjice, išče • i gradbenega ali stroj- f • nega tehnika, r • vojaščine prostega. • • Pošljite pismene po- * t nudbe! ! • Î ^ SEHim. ттшА ¡.uf 4 Sirišce v prahu jakosti 1 : 50.000 din 5.000 za kg jakosti l : 150.000 din 10.000 za kg Í v zavojih po Vs. V. in ; l/z kg, kakor tudi sirišče i v tečnosti vseh jakosti, i vam nabavi j VETPHOM, • Beograd, Sv. SZarkoviča 6 i telefon 27-930 i j Uporabljajte novi pre-i parat i SOLEA • i kloroferilno zobno pa- • sto a oranžnim oku- • som. ; ki po najnooejSt tuetonnt lar ? meciii nudi car and jo ta $o • dobno in uspešno пецп tob in Î ust? Zah tena ¡te io n oseh tr : tooinahl • Proizvod tovarne . i »ZLATOROG«, Maribor. • DRAMA Netirijs 18 oktobra ob 20: Lm- han *Mat:če.k s*- t&ai« Izveo in za poočžeije. Torek 20 oktobre ob 20: Modère •2.ahtnj meščan« Abonma red •C« Sieda 21. oktobre. Zaprto Četrtek 22. oktobia ob 20: Moi-ère »2lahtni meščan« Abonma red »S« Di^mski Petek 23 oktobra: Zao-rto OPERA Nedelje. 18 oktobre ob 11: Mati-пејд v okviru protestnih manifestacij Vstop prost. 00 19.30; Gcvur.od »Faust« Iz. ven m za podeželje Pc».vde:iek 13 oktobra ob 19 30: D “libes •CoppeLa« Bß.et Abonma red »H« Torek 23. oktobrs ob IS 30: Verdi »Ruoietto« Abetuna red »A«. Sreda 21 oktobra ob 15.30* Gounod »Faust« Abonma red »B« MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža N-de.ja 18 oktobre ob 20: M G. Sauvajon »Trnajst 1ih bo« izven Torek, 20. oktobra ob 20: R Tagore »Cnitre« Red TOREK — Vstopnice so tud v prodali Breda 21 oktobra cb 20 V Ocvirk »Ko b; pedlt oživeli« Izven Ceti t-k 22 oktobra ob 20: M G Sauvajon »Trnaist .iih bo«. Red Četrtek v velia vi vstocr.ce cd 8 t m Petek 23 oktobra ob 20: V Ocvirk »Ko bi padli oživeli« GT in TSS П Sobote 24 oktobra ob 20: M Bor «Raztaganci« Izven Nedelja 25 oktobra ob 20: M. Bor »Raztrgane!« Izveo- Šentjakobsko GLEDALIŠČE LJUBLJANA Mesto» dom Nsdei'e 18 oktobra ob 15: Ne- stroy Likar »Ah њ iiulv^n šm°nta.na« Veseloigra z godbo, petjem .n plesom, ob 20: Nestiov Lr kej »Ab ta ■M ubo zen smuntane« Predprodaja vstomie v Mestnem domu od 10 do 12 ln cd 15 do 17 ure R-z -rviraita t«ie-fonicelo na štev 20-323. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE — Marioneta Le usti V n-v itzpjn* ’a tre Ned**i;e 18 oktobra ob U: Гаи- fpr Nc:« Izven. V vlogi žu.piika gosVajs člari 1 'uMjaciske Drame Maks Funjan. Petek. 23 okt-nbra ob 20: Cankar »H'.epci« Izven V vlogi žurnika gostuje član ljubljanske Drame Maks Furi-Jan. Ned« 1.1® 25 oktobra ob 16: Can- kar »Hlapci«. Izven. V vlogi župnika gustale Č1r, po zelo ugodni nabavni ceni, v solidni konstrukciji z garancijo, lahko nabavite v domačem podjetju. Lepo zunanja oblika in zelo eno • staven. ugoden postopek, je velika prednost vsakega računskega stroja. Zahtevajte prospekte in ponudbe od TVORNICE racutssièih siroieees ZAG H В, ulica Breé? Kavunča 21 telefon 35-469. ••m«m9w9m«m«»9h9« < îraovska ssod'ef?a. feme! ¡s^e godrone! ттаввш/ттшшшшшшшшшшшкшвшшвштшшш^тввшштшшш пншннншмкзннн V grosistični poslovalnici za ebuíev Trgovskega podjetja »Ustile11 LJUBLJANA GRADIŠČE 10 (mate veliko izb ro OBUTVE ZA JESENSKO IN ZIMSKO SEZONO. Trpežno delovno obutev, športno In smučarsko obutev Čevlji za ples in konesrt velika izb ra otroške obutve in cnpat. Grosistična poslovalnica za obutev Liublfana, Gradišče 10, tel. 20-517 Ptuj v znamenju protestov m živahnih priprav na volitve V Ptuju m vaseh ptujskega okraja že teden dni trajajo protestna zborovanja. Neštete protettile brzojavke maršalu Titu, izvršnemu svetu Ljudske skupščine FLRJ, Organizaciji Združenih narodov in drugim pričajo, da prebivalstvo ptujskega okraja ne dovoli barantanja z našo zemljo in življenj; zamejski Slovencev. Obenem s pripravljenostjo bodo branili vsako ped svoje zemlje, zagotavljajo. da bodo na bližnjih volitvah dostojno pokazali svojo enotnost. Nič čudnega, da so zbori volivcev zlasti po sramotnem ukrepu Anglo-Američanov nepričakovano dobro obiskani. Čeprav za prve množične sestanke v ptujskem okraju ni bilo dovolj zanimanja potekajo zbori volivcev Tako kot je vse goriško ljudstvo spontano odšlo na ulice, da dvigne svoj glas in se odločno zoperstavi proti krivični dodehtv, Trsta Italiji, prav tako enotno se zbira v zadružnih in kulturnih domovih na predvolilnih sestankih, odkoder še vedno pošiljajo protestna pisma izvršnemu svetu LRS, maršalu Titu in Mihi Marinku kakor tudi OZN z zahtevo, da mora Rim spoštovati manjšinske pravice Slovencev, živečih v Italiji, na Goriškem, v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini. Pravice, katere jim jamči mirovna pogodba in sama italijanska ustava pa italijanski sosedi kršijo. To je glavni predmet predvolilnih sestankov, kjer razpravljajo tudi o volitvah po- uadvse zadovoljivo. V nedeljo bodo zboui že zaključeni. Poleg razprav o gospodarskih vprašanjih z volilnih področij in celotnega okraja — ki so se zadnji čas umaknile zanimanju za tržaško vprašanje — je bilo težišče dela zborov izbira kandidatov. V ptujskem okraiu bodo volili enega poslanca za zvezno skupščino in 7 poslancev \ republiško skup-čino. Za zvezno ljudsko skupščino so v vseh volilnih enotah predlagali za kandidata dr. Jožeta Potrča, ki ga povsod v ptujskem okraju dobro poznaio. Za republiško ljudsko skupščino pa imajo doslej potrjeno kandidaturo Ivan Bratko, Milko Gor’sič. ]. Tramlek, M. Bračič, F. Belšak in Lojzka Stropnikova — sami znani požrtvovalni kretarja okrajnega komiteja ZKS, MILANA VIŽINTINA, predsednika okrajnega gospodarskega sveta in JERNEJA KRUHA, direktorja podletja Import-export Gorica. Predvolilno zborovanje je bilo tudi na terenu Nova Gorica, kjer je govori! o pomenu volitev in tržaškem vprašanju Martin Greif, sekretar okrajnega komiteja ZKS. Predvolilna zborovanja so rudi v ostalih krajih Goriške, kjer ljudstvo ogorčeno protestira in kliče: • Nam, kar je našega!« —jp borci med narodnoosvobodilno borbo in v povojni graditvi. Zbori, ki bodo v nedeljo v Ormožu, Podgorci in Središču bodo izbrali še sedmega kandidata. Po končanih zborih volivcev pa bodo za izbiro kandidatov do volitev v vseh volilnih enotah imeli že zborovanja, kjer bodo govorili kandidati. Prav gotovo bodo volivci tudi na te zbore prišli * velikem številu, da se s svojim: bodočimi zastopniki v republiškem n zveznem zboru pogovore o arobiítnib svojih krajev. lipi 27. oktober - Pred kratkim ,ie mestni občinski odbor na Ravnah proglasil za občinski praznik 27. oktober v spomin, ko so prišli v bližnje Kotle koroški partizani ter je bil tam prvi partizanski tabor, ki je pripomogel, da se je narodnoosvobodilna borba na Koroškem in Mežiški dolin; začela v letu 1943 razvijati ter je dobila pomen splošne ljudske vstaje. Letos bodo slovesnosti ob občinskem prazniku od 18 do 28 oktobra Na proslavah v teh dneh bodo sodelovala vsa društva in množične organizacije. Telovadno društvo Partizan bo prispevalo k praznovanju slavnostno akademijo, kjer bodo nastopili telovadci in folklorna skupina. Tudi gasile; bodo imeli v tem tednu gasilske vaje, strelci pa ?e bodo pomerili v tekmovanju z vojaško puško. V tem tednu bodo odkrili spominsko ploščo na kraju, kjer je padel partizan Franc Gregorčiču postavimo spomenik v njegovi rojstni vasi! V bližnji prihodnosti bo po-< ca vi jen tpoenenik timu naših planin — pesniku Simonu Gregorčiču. Kam naj bi ga poccavUii Nekateri ga želijo imeti v Kobaridu-drugi v Tolminu. Mi. najožji rojaki velikega pevca pa želimo, kar uno tudi soglasno izrazili na občnem zboru, da naj spomenik stoji na Vršnem. Kakor nalašč bi bil v ca namen prostor konec vasi na gričku, kjer je pesnik sam preživel marsikatero uro. Spomenik bi si !ahko ogledali številni planinci in ljubitelji Gregorčičevih pesmi, ki obiskujejo njegov roistrai dom. Izpolnimo njegovo najbolj vročo želio: »Nazaj v planinski raj». Franc Smrm. Vrsno 29 občinski praznik Jug—Brzi. Slavnosti bodo tudi na pokopališču, kjer so pokopani padli partizani. Ves teden bo odprta tudi razstava narodnoosvobodilne borbe v os-snovni šoli na Ravnah. Na tej bodo prikazana grozodejstva okupatorja ter razvoj partizanstva na Koroškem. Ob zaključku razstave bodo to razstavo prenesli v Kotlje. V soboto, 24. okt. bo v novem domu železarjev slavnostna seja mestnega občinskega ljudskega odbora ter nato svečanost v Titovem domu. V nedeljo bo v Kotljah sprejem patrulj Zveze borcev, katere so obiskale vse stare postojanke partizanov pod Plešivcem ter obšle poti I. Koroškega bataljona Ravne in okolica se že sedaj pripravlja na svoj praznik. Zbral; so že gradivo za razstavo, društva in organizacije pa pridno vadijo za nastope in tekmovanja. IZ \Х-ЗШАЈ»ЛЈЕ BBUftE 1ЖРАЛЕ Na volilnem zborovanju v Novi Gorici je govoril France Bevk Veti ase večje italiianske foia^fiie pri prave Hancev. Zelo živahen predvolilni sestanek je bil v Novi Gorici v rajonu Solkan. Zborovanja so se udeležili številni prebivalci Zabnega, Prevala in posameznih domačij ob meji. Tu jim je spregovoril o volitvah član predsedstva Socialistične zveze delovnih ljudi Slovenije, FRANCE BEVK, ki je zbranim volivcem tolmačil nov volilni zakon in poudaril, da bodo novi ljudski poslanci tesno povezan! z volivci ter bodo morali v skladu s skupnimi interesi kot celote posvetiti več pozornosti tudi zaostalim krajem Primorske, kjer se še vedno občuti žalostna zapuščina fašistične Italije. Nato se je tov. Bevk dotaknil tržaškega vprašanja, kjer je znova poudaril besede, k: jih ponavlja naše ljudstvo vsak dan, da Trsta nikdar ne bomo prepustili Italijanom. Zborovalci so nato poslali protestno resolucijo OZN. Nato so začeli zbrani voliva razpravljati o kandidatih in so predlagali za kandidata v zvezno ljudsko skupščino FRANCET A BEVKA. Za republiško ljudsko skupščino pa so dali kar tri predloge, in sicer za CVETKO VODOPIVEC, organizacijskega se- NOVICE IZ PTUJA Ptujsko gledališče, ki ima letos pomnožen ansambel z novimi igralci in igralkami, je pripravilo za začetek nove sezone dvoje del — znano Finžgarjev) ljudsko igro s petjem »Divji lovec* in Surekovo komedijo z godbo in petjem »Pesem s ceste*. Z uprizoritvijo slednje 3. t. m. je bila sezona odorta. Komedija, je v režiji Petra Ma leca dosegla ^ velik nspeb ne ie v Ptuju, temveč tudi na gostovanjih. V soboto (17 t. m.) pa se je predstavil gledališki kolektiv svoji publiki tudi z »Divjim lovcem«, katerega naši ljudje vedno znova radi gledajo. K uspehu je doprinesel svoj delež tudi moški pevski zbor ptujske »Svobode«. Tema dvema premierama bosta sledili še Grillparzerjeva ljnbavna žaloigra »Ljubezen in morja valovi« «er komedija hrvaškega dramatika Petroviča »Vozel«. V vsem ptujskem okraju sedaj obirajo grozdje, marsikje so trgatev že opravili. Dobri vinogradniki v Halozah in Slovenskih goricah pa so čakali, da bo grozdje Loli zrelo in dosežena večja gradacija sladkorja. V vseh vinogradih je letos slabši pridelek, saj je slana uničila nad polovico cvetja. Medtem, ko so na državnem posestvu Zavrč pridelali lani povprečno 18 hi na hektar, v nekaterih legah celo 50 hi, je letošnje povprečje 5 hi. Na splošno pa je slišati, da je lepa jesen dala sladko kapljico, toda kaj, ko je dala premalo. Nova Gorica. 16. okt. (Tanjug). Zvedelo se je, da italijanske vojaške priprave na meji proti Jugoslaviji zavzemajo vse večji obseg. V obmejno področje prihajajo novi kontingenti vojaštva iz notranjosti Italije, vzdolž cele meje pa je zapažena večja izvidniška dejavnost patrulj. Zvedelo se je tudi, da je iz notranjosti prišla na področje Vidma večja tankovska enota. Italijanske oborožene sile so se na nekaterih mestih začele utrjevati in pripravljati bunkerje in sicer v bližini vasi Ločnik io Podgora, nedaleč od P. stesti proti iredentistu B.-rtoliju Trst, 16. okt. (1). V Bazovici, na Opčinah, v Padricah, na Proseku, v Kontovelju in drugih okoliških krajih tržaške občine so bili nocoj sestanki Osvobodilne fronte, na katerih je članstvo protestiralo proti temu, da si demokristjanski župan Bartoli še nadalje lasti pravico tolmačiti razpoloženje tržaškega prebivalstva. »Slovenci mu odrekamo vsako legitimacijo govoriti v imenu prebivalstva, kar najbolje dokazuje turobno r-zpolo'?nje v samem mestu in ogromen odpor prot, angioame-riškemu sklepu v tržaških predmestjih in okolici«. Razen tega so na teh sestankih zahtevali, da general Winterton prekliče svoj ukaz o prepovedi političnih zborovanj, da b; mogli tako Tržačan; javno protestirati proti angloameriško-italijanski kupčiji Kominformisti nočejo • zaostajati Trst, 16. okt. (Tanjug). Komin-formovjki agenti so sinoči raztrgali slovensko zastavo z rdečo peterokrako zvezdo, ki so jo prebivalci vasi Padrič izobesili pred nekaj dnevi v znak protesta proti odločitvi, da se cona »A« izroči Italiji. Prebivalci Padriča so danes ponovno izobesili slovensko zastavo. Gorice ter na Brdu Kalvarija. Na teh mestih je zapaženo tudi zbiranje težkega orožja tn tankov. Včeraj dopoldne so na področju Golega Brda v Goriških Brdih zapazili nekaj kamionov z vojaštvom In strelivom. Nekoliko severneje z omenjenega mesta je bilo z italijanske strani slišati streljanje iz strojnic in pušk. Prebivalstvo italijanskega obmejnega področja z veliko zaskrbljenostjo spremlja prihod tn razvrstitev italijanske vojske ob meji. Odmevi na sklep o Trstu Bonn. 18 okt (Tanjug) Predsednik parlamentarnega odbora za splošnoneroška vprašanja in socialnodemokratski poslanec Herbert Wehner Je izrazil danes mnenje, da sta ZDA in Velika Britanija s skleno o izročitvi cone A Italiji dali Sovjetski zvezi povod. da se vmeša v tržaško vpra. Sanje in se prikaže kot faktor, k) se zavzema za spoštovanje pogodbenih obveznosti Wehner Js izrazil prepričanje v trdnost fai odločnost sedanjega jugoslovanskega stališča. • Kodanj, 18. okt (Tanjug) Veliko število danskih listov Je objavilo članek znanega danskega novinarja za mednarodna vprašanja Emila tangiera z naslovom »Trst«, v katerem pisec poudarja, da Je nenadna ameriška odločitev o Izročitvi cone A Italiji še bolj poslabšala odnose med Italijo in Jugoslavijo posebno pa odnose med Jugoslavijo in dvema zahodnima silama ki sta sprejeli to enostransko odločitev. »Kleine Zeitung« kleveta naprej Dunaj. 18. okt (Tanjug) Prona-cističnd Ust »Kleine Zeltnng« i® Graza Je danes ponovno začel ob-javljait vrsto člankov z naslovom »Krvave meje Koroške«, v kate. rem ponavlja lažne obtožbe proti nekaterim koroškim Slovencem bivšim partizanom * v Niš. 16. okt. V zadnjem času Je v Srbijo pribežalo iz Bolgarije nad 30 oseb večinoma delavcev in kmetov. Po prihodu v našo državo so bolgarski državljani izjavili. da so pribežali zaradi težkega gospodarskega položaja in teror ja v Bolgariji. Izgred v Seulu SEUL, 16. okt. r. Danes bi bilo moralo biti zaslišanih 500 severnokorejskih vojnih ujetnikov, ki so odklonili vrnitev v domovino. Severnokorejski vojni ujetniki pa niso hoteli zapustiti svojega taborišča in se podati v zasl ¡sevalne prostore. Indijske čete so jih skušale k temu prisiliti, po poldrugi uri pa je mednarodna komisija za nadzorstvo vojnih ujetnikov sprejela sklep, da se vojni ujetniki odvedejo v zasliševal ne prostore s silo. Vojni ujetniki kljub temu pet ur niso hoteli zapustiti svojega taborišča in je bilo končno njihovo zasliševanje preloženo na jutri. V Seulu je bilo zborovanje vojnih vdov padlih južnokorejskih vojakov. Vdove so napadle predsednika Sing Man Rija in njegovo ženo. Sing Man Ri je bil laže poškodovan. Intervenirala je policija Brazilski obisk v Jugosl 'ji Beograd, 16. okt. V nedeljo, 18. t. m. bo prispel v Beograd na uradni obisk v Jugoslavijo g. Alberto Zoao, pomočnik zunanjega ministra Brazilije. Kakor je zvedel Jugopres, bo prišel v Jugoslavijo zaradi proučevanja možnosti za razširitev blagovne izmenjave med obema državama. V Jugoslaviji se bo mudil več dni ter se bo ▼ tem času razgovarjal z uglednimi jugoslovanskimi gospodarskimi funkcionarji ter zastopniki trgovinskih zbornic. Obiskal bo tudi nekatere jugoslovanske tovarne, predvsem one, ki izdelujejo težke stroje, orodne stroje, električni material in hidrocentrale. Med Jugoslavijo in Brazilijo ie bil sklenjen v začetku tega meseca sporazum o novem kontigenru blaga za izmenjavo v prihodnjih 12 mesecih. Po tem sporazumu je določena medsebojna izmenjava v skupni vrednosti 16 milijonov dolarjev. Trgovina med Jugoslavijo in Brazilijo se bo s tem povečala za 1 milijon dolarjev. Po novem seznamu blaga bo Jugoslavija izvažala v Brazilijo predvsem cement, poli-vinilklorid, celulozo, svinec, modro galico, azbest in nekatere industrijske proizvode, Brazilija pa bo uvažala v Jugoslavijo predvsel bombaž, kože, kavo in rastlinsko olje. Državno prveratro ▼ ata etik1 Crvena zvezda in Mladost-vodita Nov državni mladinski rekord Celjana Vipotnika v teku na 1500 m (3:55.6) 3eoçrakmovamju slaibo izkazali posebno. .ras preseneča slab piasen© ljubljanskih Železničarjev, ki so v vsem tekmovanju zmagali SAH MEDNARODNI TURNIR KOVINARJEV B2ed, 17. oktobra Včeraj popoldne je bilo v mednarodnem turnirju kovinarjev odigrano П kolo. ki je dalo naslednje rezultate: Linz — Litostroj 4:1 (1). Jesenice — München 45:1.5 Borovo — Zürich 6:0. Danes dopoldne je bilo odigrano 1П kolo z naslednjimi rezultati: Švica — Linz 4:2. Litost.ro) — Zürich 5:1. Borovo — München 3.5:2.5 Stanje po ITI. ko?u: Borovo 12.5. Jesenice 12. München 10. Linz 9 Litostroj 8.5 Zürich 1 točko. I. kolo v Kragujevcu Kragujevac. 17. oktobra Danes se je začelo v Kragujevcu tekmo- vanje v II zvezni šahovski li.gl. Izžreban 1e bil naslednji vrstni red: 1. 2elezničar (Maribor) 2. SD Vinkovac. 3. Radnički (Kragujevac). 4. BSK Siavi ja. (Beograd). 5 SD Sirartak (Subotica). 6 SK Student (Skoplje). V I. kolu so bili dosežen' naslednji rezultati: BSK — Radnički 65:0.5. Vinkovac — Spartak 5.5:2.5 Student — Železničar 3:3 (2). Posamezni rezultati so bili naslednji: Guzel — Bidew 0:1, Malin — Sotiroški 0:1. Babič — Ivanovski prekinjena. Orapinšek — Zaharies prekinjena. Kos — Krstič 1:0. Malešič — Ciro 1:0. Toš — Ognjeno v 1:0. Stefe — Vuka-novič 0:1. le dvakrat desetkrat pa so za*> pustili igrišče poražen:. Ne v«u mo. pravzaprav kai vzrok saj igrajo v ekipi skoraj isti igralci kakor lani TekstLac ca je pokazal borbeno igro siavi! рз le eno zmago, in še to nad staro rutini, nano ekipo ljubljanskega Železničar1 a Povemo naj še to da so se slovenske ekipe razen ljubljen«, skegs Železničarja v tekmovanju kar dobro d rža'e in zasedle tista mesta, ki jim pripadajo Z nrioaj več sreče pa bi b:: :ahko tudi Branik prvi v t¡m zahodnem delu tekmovanja. Veliko zanimivejše ra je bilo tekmovanje ženskih ekip. Branik ki je bil do zadnjeg© srečanja nepremagan, j p moral v zadnji tekmi z ekipo ljubljanskega Že. 1 janičarja spraviti prv-- poraz. Seved© pa s t rn -ni bila sporna njegov^ končna zmaga, ki si jo je priboril že v prejšnji kolih. Ekipa Branika, čeprav сктep'jena s storim: igralkami Florjančičevo Kikljevo :n Mlakarjevo, je bil© najboljša v vsem triomova. nju Veliko presenečen-:e jo Priredil« ekipa ljubljanskega Železničarja. ki je go zadnjih telano, vanj igrala slabše, kakor smn od nje pričakoval: Tod?, zadnje tekme je odigrala v velikem stilu in premagala prav vse n aspro krike S trm so s: igralke iz Ljubljena priborile nadvse častno druao mesto. ki j:m ro pri k a zrni igri tudi pripada Dostav mo naj ¿e ria največ zashiz z? tako cd'.. ' n uspeh igralka Г'-'’ki je še vedno steber te zn sme ljubi anske ekipe. M’a dost Iz Zagreba, ki 1« bila vseskozi druga, je no trm r.-nad_ nem uspehu ljubljenčku go Ž-e’ez-n'čarja rada n a tretje mesto каг je kljub tramu lep uso rit. č računamo. da v zadnjih Ieri h Za. grebčank- v ženski odbojki r, so mnogo pomenile Mariborski Železničar ki :m,o v svojih vrstah dve državni reorezenta-ntki se je moral zadovoljiti s četrtim mestom. kor erma v svojih vrstah več bo!jš:h j.gral-k. Nič manj ra nas ne rr-serera slabi plasmasi ekipo AOK. k: -e je plasirala pred obe zagrebški vrsti — Lo_ komotivo in Slobodo. Vemo. da so igralk© AOK še m’ad e toda kl:ub trmu frr.o pričakovali od njih bo’jši usioeh. Manjka jim saved© smotrni rii redni trening, ki jo pogoj za uspehe. Obe zagrebški ekipi st? kakor smo že caie, n ili zased1' z&dn.ii mesti v prvenstven: lestvic« Sloboda se j© pokazala tokrat boljša od Lokoma, tire, vendar lahko trumo trdimo, da sta se obe ekrini na vseh tekmah borili z začeta.iškmi r ©raka mi Tekmovanje p© š^ ni končamo. Dne 25. t. cn. in 1. novembra bedo vse ekipe tekmovale še za posamezna mesta tako da bomo dobili končni raspored :n tudi novog«, državnega prvaka m°Nameravali ste se odpeljati v Ameriko, Kate,< je rekel. »Kdor more Evropo zapustiti, naj stori to. Za vse drugo je že prepozno.« »Bi me radi poslali od tod?« »Ne. Toda niste rekli zadnjič, da boste uredili svoje stvari in se vrnili v Ameriko?« »Da. Toda zdaj nočem več tega. Ostati hočem še tukaj.« »Pariz je vroč in neprijeten poleti.« Odložila je bisere. »Ne, če je to zadnje poletje, Ravie.« »Zadnje?« >Da, zadnje, preden se odpeljem.« Ravie je molčal. Клј ve? je pomislil. Kaj ji jo rekel Fióla? »Kaj počne Šeherezada?« je vprašala. »Že dolgo nisem bil tam. Morozov pravi, da je vsak večer prenapolnjena. Kakor tudi vsi drugi nočni klubi.« »Poleti?« »Da. poleti, ko je bila večina hiš zaprtih. Se čudite temu?« »Ne. Vsakdo hoče vzeti s seboj še to, kar more, preden pride konec.« »Da.« je rekel Ravie. »Me boste ob priliki peljali tja?« »Jasno, Kate. Zmerom, kadar želite. Mislil tem, da ne marate več tja?« »To sem tudi jaz mislila. Spremenila sem svoje mnenje. Tudi jaz bi še rada vzela s seboj, kar morem.« Znova jo je pogledal. »Dobro, Kate,« je rekel zatem. »Kadarkoli hočete.« Vstal je. Ona je odšla z njim do vrat. Naslonila se je na podboj, ozka, s suho svileno kožo, ki je bila, kakor da bo za-šumela, če se je kdo dotakne. Oči so bile zelo čiste in večje kakor prej. Dala mu je roko. Bila je vroča in suha. »Zakaj mi niste povedali, kaj mi je?« je vprašala zlahka, kakor da vprašuje po vremenu. Strmo jo je pogledal in ni odgovoril. »Vzdržala bi bila,« je rekla, in nekaj kakor svit ironičnega s mehi ja ja brez vsakršnega očitka ji je šinilo čez obraz. »Adieu, Ravie.« Mož brez želodca je bil mrtev. Tri dni je prestokal in morfij je bore malo še zalegel. Ravie in Veber sta vedela, da bo umrl. Lahko bi mu prihranila te tri dneve. Tega nista storila, ker je obstajala neka vera, ki je pridigala ljubezen do bližnjega in prepovedovala, skrajšati mu njegove muke. In obstajal je zakon, ki jo je ščitil. »Ste brzojavili sorodnikom?« je vprašal Ravie. »Nima jih,« je dejal Veber. »Ali pa katerem si bodi njegovih svojcev?« »Nikogar nima.« »Nikogar?« »Nikogar. Oskrbnica njegovega stanovanja je bila tukaj. Nikdar ni prejemal nikakršnih pisem — izvzemši kataloge trgovskih hiš in razprave zoper pijančevanja, tuberkulozo, spolne bolezni in podobne reči. Nikdar ni imel obiskovalcev. Operacije in štiri tedne klinike je plačal vnaprej. Dva tedna klinike preveč. Oskrbnica trdi, da ji je obljubil vse, kar ima, ker je skrbela zanj. Deuar za dva tedna je brezpogojno hotela nazaj. Pravi, da je bila kakor mati z njim. Morali bi bili videti to mater. Rekla je, da je imela raznovrstne izdatke zanj. Stanarino da je založila. Povedal sem ji, da je tukaj vnaprej plačal in da ni nikakršnega razloga, zakaj ne bi tudi svojega stanovanja. Sicer pa je vse to stvar policije. Nato me je obsula s ploho kletvic.« »Denar,« je rekel Ravie. »Kako iznajdljive dela ljudi.« "Veber se je zasmejal. »Obvestili bomo oblasti. Te se lahko brigajo za to. Tudi za pogreb.« Ravie je vrgel še en pogled na moža brez želodca in brez svojcev. Ležal je tam in njegov obraz se je spremenil v tej uri, kakor se ni spremenil nikdar v petintridesetih letih njegovega življenja. Iz okamenelega krča zadnjega dihljaja je raslo počasi strogo obličje smrti Vse slučajno se je stalilo, znamenja umiranja so se zabrisala in odsotno, molče, se je oblikovala iz poševnega! povprečnega obraza večna maska. Čez uro bo ostala edino še ona, Ravie je odhajal. Na mostovžu je srečal nočno sestro. Ravnokar je prišla. »Gospod v dvanajsti sobi je mrtev,« je rekel. »Pred pol ure je umrl. Ne bo vam več treba bedeti.« In ko ji je pogledal v obraz: »Vam je kaj zapustil?« Omahovala je. »Ne. Bil je zelo hladen gospod. In zadnje dni skoraj ni več spregovoril.« »Ne, res ni.« ИШСН MAH1A REMARQUE ZMAGE“'