165
Politične  stvari.
Nova šolska postava.
Premembe, katere zadevajo državno postavo od 14. maja 1869. leta o ljudskih šolah, obsegajo §§. 3, 7, 8, 10, U, 15, 17, 18, 19, 21, 23, 29, 30, 32, 36, 38, 41, 42, 46, 48, 53, 54, 59, 62 ia 75.
Splošen značaj vseh sprememb izreče se lahko v tem, da se v novi postavi odločno naglasa verski poduk in verska izreja, da se postavno spremene nekatere naredbe stare šolske postave, pri katerih je dosedanja skušnja pokazala, da so ali neizpeljive, ali vsaj za poduk napačne, in konečno so se sprejele tudi nekatere polajšave glede dolžnosti nameščenja novih učnih moči oziroma zgradbe novih šol in pa dovoljenje, da se sme, ako prizadeti prosijo, podučevanje učencev 7. in 8. šolskega leta z nedeljskimi ali večernimi šolami nadomestiti.
Po tem so pomenljive premembe §§. 11, 21 in 48. Stari §. 11 določeval je, da se ima preskrbeti druga učna moč (učitelj), ako v treh zaporednih letih poprečno število učencev presegla 160, in v tej razmeri naprej. — Nova šolska postava drži se sicer onih številk učencev, toda omeji jih samo na celodnevno podučevanje. Pri poldnevnem podučevanji pa povikša število učencev, za katero je po enega učitelja treba na 100; pa k temu tudi ne prišteva onih učencev 7. in 8. šolskega leta, katerim se privolijo postavne polajšave glede poduka.
Dalje določeval je §. 21 stare šolske postave šolsko dolžnost splošno in brez izjeme od spolnenega 6. do spolnenega 14. leta, ter je zahteval, da seje učenec pred izstopom iz šole izkazal, da zna brati, pisati in računati. — Nova postava glede slednjega zahteva, da mora učenec pred vsem skazati tudi znanje veronauka, nadalje pa tudi branje, pisanje in računanje.
O šolski dolžnosti pa dovoljuje, drže se 81etne dolžnosti, da se imajo na splošnih ljudskih šolah po do-končanem šestletnem obiskovanji šol otrokom po deželi in pa otrokom revnejih ljudi v mestih in trgih, ako stariši ali njihovi namestniki prosijo, iz ozira vrednih vzrokov dovoliti polajšave glede obsega (mere) rednega šolskega obiskovanja.
Te polajšave imajo obstajati v omejenji poduče-vanja na en del leta ali na poldnevni poduk ali na posamezne dni v tednu.
Take polajšave se imajo dovoliti tudi otrokom celih šolskih občin po deželi, ako zastopniki vseh všola-nih občin na podlagi občinskih sklepov za to prosijo. V tem slučaji more se učni red tako osnovati, da se okrajšano podučevanje otrokom daje po posebnih , od druzih učencev ločenih oddelkih vsaj do dopolnenega 14. leta starosti.
§. 48. konečno v novi postavi v nasprotji s staro določuje, da odgovorno šolsko vodstvo morejo prevzeti samo oni učitelji, kateri skažejo zmožnost podučevati v veronauku one vere, h kateri spada večina dotične šole. Izključeni so tedaj kot vodje na ljudskih šolah drugo-verci, tedaj judje ali protestantje med katoličani. Med Slovenci bi za zdaj to imelo samo pomen v Trstu, deloma v Ljubljani ali v Gorici.
Tako imenovani liberalci so se, se ve da, takim premembam ustavljali na vse kriplje.