Leto XXVI.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za Inozemstvo 110 lir), za '/• leta 50 lir, za 'U leta 25 lir, mesečno 9 lir. Tedenska izdaja letno 50 lir. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrlio. obrt in dmnarnlitvo
Številka 48,
OredniJtvo: Ljubljana, Gregorčičeva Ulica 23. Te!t. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-ffi. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poStnl hranilnici v Ljubljani St. 11.953.
CONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-GHIARI (Brescia).
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE iz Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO 1TALIANO-CHIARI (Brescia).
st vsak torek in petek
Liubliana, torek 15. lunila 1943-XXI
Cena KSTE 0*80
Ekscelenca dr. Giuseppe Lombrassa
novi Visoki komisar za Uubliansko pokraiino
S kraljevim ukazom je začenši-udeležil bojev v Vzhodni Afriki in
s 15. junijem imenovan za Visokega komisarja Ljubljanske pokrajine nar. svetnik dr. Giuseppe Lombrassa.
Eksc. Lombrassa se je rodil dne 20. jiunija 1906 v Pesaro in je bil vpisan v fašistično stranko 1.1021. Zgodaj se je uveljavil s svojimi izrednimi sposobnostmi in nacionalnim navdušenjem v stranki. Po dovršitvi pravnih študij se je posvetil novinarskemu poklieu ter dolgo urejeval tednik pesarskega fašizma >L’0ra« ter ga dvignil v tej mori, da je postal pomembno glasilo fašistične ideologije. Kasneje je bil urednik lista »Lavoro Fascista«, ki je prav tako pod njegovim spretnim vodstvom napredoval. Postal je tudi sourednik vodilnega glasila »Popolo dTtalia« in za svoje delo užival splosno priznanje. Ves vdan svojim nacionalnim idealom se je ikot prostovoljec
bojev za osvoboditev Španije ter si s svojim junaštvom priboril dve srebrni hrabrostni kolajni in vojaški križec za vojaške zasluge. Zaradi svojih velikih zaslug je bil nato tudi povišan. Zaradi svojih izrednih sposobnosti in svoje vzgled-ne zvestobe je bil 31. oktobra 1009 imenovan za komisarja za preseljevanje, dne 25. februar ja 1942 pa za državnega podtajnika korporacij.
*
Kot novinar, kot javni delavec in kot borec je Eksc. Lombrassi vedno dokazal, da je mož. izrednih sposobnosti, mož dela in zvestobe. Te njegove odlične lastnosti so nam zagotovilo, da se bo naša pokrajina pod njegovim državniško modrim vodstvom lepo razvijala. Zato izreka prebivalstvo vse pokrajine Eksc. Lombrassi svojo vdane in spoštljive pozdrave.
Ignacij Pevec, kmetovalec, predsednik Združenja kmetovalcev v Pokrajinski zvezi delodajalcev, Alojzij Erjavec, litograf, predsednik odseka grafičnih delavcev pri Pokrajinski delavski zvezi, Ludvik Korče, predsednik odseka trgovskih delavcev pri Pokrajinski delavski zvezi,
Franc Majcen, predsednik odseka kreditnih in hranilniških uslužbencev pri Pokrajinski delavski zvezi,
Karel Rojina, kmet, predsednik odseka kmetijskih delavcev pri Pokrajinski delavski zvezi.
Dano v Rimu 31. maja 1943-XXI.
MUSSOLINI.
Eksc.Emilio Grazioli
V nizu rednih premestitev prefektov je bil premeščen tudi Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Eksc. Emilio Grazioli, in sicer je bil imenovan na odgovorno me* sto prefekta v Cataniji.
Po več ko dveletnem uspešnem' delu za gospodarski, socialni in kulturni napredek Ljubljanske pokrajine zapušča Eksc. Grazioli Ljubljano. Ponovno smo v našem listu poročali o uspešnem delu, ki se je izvršilo v naši pokrajini na pobudo in po zaslugi Eksc. Grazio-lija. Posebno pa je vse prebivalstvo pokrajine cenilo njegovo skrb, da je bila aprovizacija pokrajine vedno v redu in zadostna. Že ob prvi obletnici Ljubljanske pokrajine, še bolj pa ob drugi obletnici smo v >Trg. listu« obširno navedli, kaj vse se je pod skrbnim vodstvom Eksc. Graziolija storilo za naše gospodarstvo. Zato tudi gospodarski krogi še zlasti cenijo zaslužno delo Eksc. Graziolija.
Zasluga Eksc. Graziolija je nadalje, da se je tudi v naši pokrajini uvedel korporacijski red in se pri tem upoštevale, kolikor je to le bilo mogoče, posebne razmere naše pokrajine. Enako je sindikalna organizacija do konca izvedena in ustvarjena je trdna podlaga za
prefekt v Cataniii
uspešno sodelovanje delodajalcev in delojemalcev v korist vse pokrajine. Verno in zvesto je uresničeval Eksc. Grazioli tudi voljo D:u-ceja, ki je poklonil naši pokrajini posebno ustavo in poseben položaj v sklopu Italije.
Da je bilo delo Eksc. Graziolija tako zelo uspešno, je posledica njegove velike uvidevnosti in njegovega prizadevanja, da je Sim hitreje in čim popolneje spoznal vse dele naše pokrajine. Kot najvišji predstavnik Italije je takoj stopil v neposredni stik z ljudstvom in te stike tudi vedno ohranil. Ljudstvo, lci je spoznalo in cenilo njegovo trdno voljo, da se doseže napredek naše pokrajine, se zato tudi z odkritosrčno hvaležnostjo spominja njegovega dela.
Ob odhodu Eksc. Emilija Graziolija se mu vse ljudstvo naše pokrajine najtopleje zahvaljuje za njegovo uspešno delo in za njegovo veliko skrb, ki jo je vedno kazal za našo pokrajino ter mu zagotavlja, da se bo vedno s hvaležnostjo spominjalo nanj. Trdne simpatije si je pridobil Eksc. Grazioli v Ljubljani in te simpatije ga bodo spremljale tudi na njegovem novem mestu.
Z obnovo sosveta Ljubljanske pokrajine je dokončana ureditev gospodarskega in socialnega življenja v pokrajini po korporacijskih načelih. To se jasno vidi tudi iz sestave sosveta, kateremu pripadajo naši najodličnejši pred-stravniki kulturnega in gospodarskega življenja. Zlasti močno pa so zastopani v novem sosvetu vsi produktivni sloji. 2e sama sestava sosveta daje upanje, da se bo moglo sedaj po dokončni ureditvi našega gospodarskega in socialnega življenja delo za napredek pokrajine še stopnjevati in poglobiti. Zato smo za obnovo sosveta globoko hvaležni.
Organizaciisko delo Zveze delodajalcev
Iz poročila predsednika Zveze delodajalcev na II. seji
Sveta
Sosveflza Uubliansko pokraiino obnovlien
Duce poglavar fašizma, predsednik vlade in notranji minister, z ozirom na svoj ukrep z dne 26. maja 1941-XIX, s katerim je bil imenovan sosvet zla Ljubljansko pokrajino; z ozirom na predloge ljubljanskega Visokega komisarja za obnovitev sosveta ter z ozirom na čl. 4. zakonskega ukrepa z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, uzakonjenega dne 27. aprila 1943-XXI
št. 385
odloča:
Sosvet za Ljubljansko pokrajino se obnavlja in ga sestavljajo naslednji gospodje:
Leon Rupnik, župan ljubljanski, prof. dr. Milko Kos, rektor ljubljanskega vseučilišča,
prof. dr. Milan Vidmar, predsednik Akademije znanosti in umetnosti, dr. Ivan Slokar, predsednik Pokrajinske zveze delodajalcev in Združenja denarnih in zavarovalnih zavodov v tej zvezi, dr. Branko Alujevič, predsednik Pokrajinske delavske zveze,
Inž. Milko Pirkmajer, predsednik Pokr. zveze svobodnih poklicev, prof. Bogomil Remec, predsednik Pokr. zavoda za zadružništvo, Franc Hehirichar, predsednik Združenja industrijcev in obrtni kov v Pokr. zvezi delodajalcev, Zvonimir Lukif, trgovec, pred sednik Združenja trgovcev v Pokrajinski zvezi delodajalcev,
Pokrajinska zveza delodajalcev se je ustanovila z naredbo Visokega komisarja z dne 15. novembra 1941-XX in tvori del nove sindikalno - korporativne ureditve v naši pokrajini, a je drugačna ko v ostalih delih Italije. Delodajalci v Italiji so združeni v vsedržavnih in pokrajinskih oz. med-pokrajinskih sindikatih, ki so včlanjeni v federacijah, ki tvorijo del 4 konfederacijskih strok in ki so zopet združene v pokrajinskih zvezah. V naši pokrajini pa so se sindikati strok združili v štirih združenjih, kar ustreza po včlanjenih skupinah 4 vsedržavnim konfederacijam v ostali Kraljevini. Ta združenja pa so zopet združena v osrednji organizaciji vseh delodajalcev, 't. j. v Pokrajinski zvezi delodajalcev, kateri pripada popolno zastopstvo vseh delodajalcev Ljubljanske pokrajine.
Ustanovna naredba in navodila za njeno izvrševanje predvidevajo tudi postopek za pretvoritev nekaterih organizacij, ki so mogle tudi v okviru nove organizacijske ureditve nadaljevati s svojim delom. Nekatere organizacije so se fuzionirale, nekatere pa so bile razpuščene, ker ni več bilo razlogov za njih nadaljnji obstoj.
Novi ukrepi pa niso veljali samo za obvezna združenja, ustanovljena na podlagi obrtnega zakona, temveč tudi za društva, ki so delovala na podlagi zakona o društvih.
Združenje trgovcev je prevzelo 7 prejšnjih okrajnih združenj trgovcev hkrati z njih Zvezo, nadalje 13 krajevnih združenj gostinskih obratov obenem z njih Zvezo. Kasneje je sprejelo Združenje trgovcev z odobritvijo Inšpekcije dela še združenja pekov, mesarjev in slaščičarjev.
Troje organizacij denarnih in zavarovalnih zavodov, med njimi Združenje bank in Zveza hranilnic, se je funzioniralo v Združenju denarnih in zavarovalnih zavodov.
Združenje industrijcev in obrtnikov je prevzelo poleg Zveze industrijcev še sedem strokovnih združenj (prevozna podjetja, avtobusna podjetja, knjigoveznice, kartonažni obrti in podobno, grafična podjetja, graditelji in delodajalci tekstilne stroke). Podjetja obrtnega značaja pa so bila dodeljena v pristojnost avtonomnega Odseka za obrtništvo. Kasneje so bili dodeljeni Združenju indu-
strijcev še izdajatelji listov, gledališka in kinematografska podjetja in hišni posestniki.
Izredno veliko je bilo število obrtniških organizacij, ki so se fuzionirale v Odsek za obrtništvo. Vseh teh združenj je bilo 32.
Organizacija Zveze se je spopol-nila še s spojitvijo Kmetijske zbornice v Združenje kmetovalcev. Trenutna slika vse organizacije je sedaj naslednja:
Združenje industrijcev in obrtnikov
ima v 16 sindikatih včlanjenih 250 podjetij s približno 6000 člani (brez hišnih posestnikov). Doslej ustanovljeni sindikati so naslednji: 1. sindikat založniških podjetij, 2. grafične industrije, 3. prevoznih podjetij, 4. gradbene industrije, 5. lesne industrije, 6. usnjarske industrije, 7. tekstilne industrije, 8. mehanične in metalur-gične industrije, 9. papirne in kar-tonažne, 10. industrije lesnih proizvodov, 11. oblačilne industrije, 12. hranilne industrije, 13. rudarske, 14. električne industrije, plinarn in vodovodov, 15. gradbenega materiala, 16. kemične industrije in 17. sindikat hišnih posestnikov.
Odsek za obrtništvo:
s 5600 člani je razdeljen na naslednje skupine:
1. lesna skupina, 2. skupina dekoraterjev in slikarjev, 3. kovinska, 4. vodovodnih inštalaterjev, 5 oblačilna, 6. čevljarska, 7. skupina zlatarjev in urarjev, 8. steklarjev in keramikov, 9. tekstilcev in vezilj, 10. grafikov, 11. fotografov, 12. izdelovalcev glasbil in godal, 13. obdelovalcev marmorja in kamna, 14. pomožnih sanitetnih obrtov, 15. urejevalcev hiš in vrtov, 16. lasuljarjev in sorodnih obrtov, 17. dimnikarjev, 18. mešana skupina podeželskih obrtov, 19. mešana skupina raznih obrtov, 20. skupina prevoznikov in 21. skupina živilskih obrtov.
Združenje kmetovalcev
je fc (ozirom na gospodarsko-so-cialno strukturo v naši pokrajini ustanovilo samo en sindikat, tki šteje približno 45.000 članov.
Združenje trgovcev
šteje sedaj 22 sindikatov s približno 4500 včlanjenimi tvrdkami. Sindikati so naslednji:
1.	sindikat trgovcev s špecerijo itd., 2. z železnino, 3. z vinom,
4. s šolskimi potrebščinami, 5. trgovcev z manufakturnim blagom,
6. drogeristov, 7. veletrgovcev izvoznikov živine, 8. trgovcev z galanterijskim blagom, 9. s čevlji, 10. trgovskih zastopnikov, 11. z usnjem, 12. s kolesi, 13. s sadjem, 14. z živili na debelo, 15. s kurivom, 16. z lesom, 17. sindikat gostinskih podjetij, 18. sindikat pekov, 19. mesarjev, 20. slaščičar-, jev, 21. sindikat trgovcev z mešanim blagom in 22. sindikat trgovcev s steklom in porcelanom.
Združenje denarnih in zavarovalnih zavodov
je organiziralo 4 sindikate, v katerih je včlanjeno 23 zavodov in 62 vodilnih uradnikov. Sindikati so naslednji: 1. sindikat bank.
2.	hranilnic, 3. zavarovalnic in 4. sindikat vodilnih uradnikov.
Takoj po ustanovitvi je začela Zveza z organizacijskim delom. Urad Zveze je začel delovati 1. januarja 1942, druga združenja pa so nadaljevala s svojim delom v prejšnjih organizacijah. Posebno težavno je bilo organizacijsko delo za Odsek za obrtništvo, ker se je moralo prevzeti veliko število združenj, od katerih mnoga niso bila zadostno urejena.
Prvi sestanek sveta Zveze je bil lani v maju. Svet je določil smernice za delo ter pooblastil izvršilni odbor z izvrševanjem svojih funkcij ter določil njegov delokrog. Izvršilni odbor je s tem postal praktični organ za izvrševanje vsega organizacijskega dela. Izvršilni odbor se je sestal sedemkrat. Odobril je proračune Zveze in Združenj za dve leti, računske zaključki Zveze in združenj za leti 1942-XX in 1942-XXI ter določil prispevke delodajalcev. Rešil je nadalje pritožbe glede predpisa prispevkov. Izvršilni odbor je izdal natančne smernice o včlanje-nju posameznih skupin delodajalcev, ki še niso bile včlanjene v enem od 4 združenj. Izvršilni odbor je sklepal o pravilih združenj, jih potrdil, nakar jih je odobril Visoki komisar. Izvršilni odbor je predlagal tudi zastopnike delodajalcev za Pokrajinski svet korporacij ter za druge ustanove.
Uradi Zveze in priključenih združenj zaposlujejo 51 oseb, in sicer 24 nameščencev, 20 name-ščenk in 6 slug (brez uslužbencev zunanjih uradov). Proračuni Zveze in združenj so znašali za 1. 1942-XX 2,101.354 lir, za leto 1942-XXI pa 2,332.543 lir. Zvišanje proračuna v 1. 1942. je nastalo, ker je proračun Združenja kme'-tovalcev veljal v 1. 1941. samo za 7 mesecev.
Finančno poslovanje Zveze in združenj je bilo razmeroma ugodno, kakor se vidi iz računskih zaključkov. Dohodki Zveze in združenj so bili večji, kakor pa so bili proračuni, dočim so bili izdatki v skladu s proračunom. Nekaj je bilo zaostalih prispevkov ter so bili odpisani vsi zneski, katere se je moralo smatrati kot težko izterljive.
Bilanca Zveze in včlanjenih združenj izkazuje 2,3127.705 lir čistega premoženja.
*
Iz poročila predsednika Zveze delodajalcev se jasno vidi, da je bilo delo Zveze delodajalcev in v njej včlanjenih združenj uspešno in da je korporativna ureditev v naši pokrajini izvedena.
Iz italijanskega gospodarstva
Napovedani za.kon o nadzorstvu ven za vojaške dobave in vojaška poslopja je sedaj izšel. Za izvajanje tega zakona se ustanovi posebna komisija, ki se lx> izjavljala o venah, če gre za zneske nad 3 milijone lir. Komisija pa more na zahtevo katerega ministra povedati svoje mnenje tudi če gre za zneske pod to vsoto.
Ministrstvo za. kmetijstvo je odredilo v vsej Kraljevini štetje živine in perutnine. Štetje se začne po polnoči 20. junija.
Podružnica znane italijanske kemične tovarne Montecatini v Zagrebu je dobila od hrvatskega gospodarskega ministrstva koncesijo za postavitev velike tvornice za žvepleno kislino, superfosfate in modro galico. Z ustanovitvijo te
tovarne bo znatno povečana hrvat-ka proizvodnja umetnih gnojil.
Letošnja letina krme v Italiji bo obilna, ker je dež, ki je padel v aprilu in maju, zelo zboljšal stanje rastlin. Živinorejci nimajo sedaj več skrbi, kako bodo prehranili živino in zato tudi neradi prodajajo živino, temveč jo celo doku-pujejo.
Tvornice testenin in mlini morajo |>o odredbi kmetijskega ministrstva voditi natančen seznam o svojih izdelkih. Seznam mora biti vsak hip na razpolago kontrolnim organom.
Med zavodom Istituto Nazionale per i Cambi con 1’Estero in Grško narodno banko so bili sklenjeni novi dogovori o plačilnem prometu in tobraqunavanju med Itali-jansko-albansko carinsko unijo in Grčijo, če gre za plačila iz medsebojnega blagovnega prometa.
Trgovina s kurivom
.GORIVO*
Lastnik Lojze Jerančič mlajši
Ljubljana - Karlovška S
Gospodarske vesti
Med Francijo in Hrvatsko je bil
sklenjen sredi maja dogovor, po katerem se ureja blagovni promet med obema državama. Ustanovita se posebni komisiji, ki naj proučita razmere za blagovno izmenjavo na kraju samem. Ena teh komisij bo v Lyonu, druga pa v Zagrebu. Hrvatska naj bi Franciji dobavila predvsem les.
Bolgarska vlada je izdelala načrt o nabavi kmetijskih strojev. Omejilo se bo pri uvozu število tipov, nad domače popravljalnice in
Strojno podjetje
R. WILLMANN
Beneški jarnneniki, clr-kularke, nihalne žage, brusilni stroji, zatvor-nlce — transmisije —
.Ljubljana, Slomškova 3.
elektrotovorna in Jamska dvigala, vitli in dvigalne naprave, rebraste cevi iz kovanega železa
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Prva kranjska vrvarna
IVAN JV. ADAMIČ
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 31
yyyyvvwvvyvYvyyvvvyyyvvYVVYyyvvyyYyv
»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦■♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ««»<♦♦♦♦♦■ • Seiko
elektro podjetje O
Ljubljana
Bleiureisova St. 18
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
IZDELOVANJE DAMSKE KONFEKCIJE IN PERILA
;; UdUUac & \Jdzpii
LJUBLJANA
Ciril Metodova štev. 35 b
SE PRIPOROČA CENJENIM ODJEMALCEM \ ***********************************
izdelovalnice strojev pa se bo uvedlo državno nadzorstvo.
Romunija ima 470 lesnih indu stri,iških podjetij, v katerih je zaposlenih 25.000 delavcev. V ta podjetja investirani kapital znaša 1.8 milijarde lejev. Razen tega je v Romuniji še 113 papirnic, v katerih je zaposlenih 14.000 delavcev. V papirnice je investirano 3.7 mili. jarde lejev.
Generalni komisariat za cene v Romuniji je znova zvišal maksimalne cene za papir in celulozo.
Za trgovino na debelo z žitom, stročnicami, semeni, živino, jajci in mlečnimi izdelki je odslej potrebna na Madžarskem posebna koncesija.
Vratislavski velesejem, ki bi moral biti v dneh od 4. do 12. septembra, je odpovedan.
Madžarske državne železnice sporočajo, da se je med Madžarsko in Turčijo začel zopet direktni železniški promet.
V Švico je odpotovala madžarska trgovinska delegacija, da se pogaja zaradi večjega izvoza madžarskega pohištva v Švico.
Na Danskem se smejo v bodoče ponuditi zemljišča v nakup le, če so bila najmanj dve leti v posesti ponudnika. Na ta način hočejo preprečiti špekulativne nakupe zemljišč.
Predsednik londonske trgovinske zbornice je izjavil, da bo mogla Anglija po vojni konkurirati z dru-
gimi državami le, če bo znižala svoje proizvajalne stroške.
Dobički ameriških velepodjetij zaradi vojne vedno bolj rastejo. Jekleni trust je mogel povečati svoj dobiček za 25%>, družba General Motors pa celo za 30°/o. Velike železniške družbe so svoje dobičke potrojile ali celo pomnožile za štirikratno.
Že V 21 gnil
barva, pleBira in kemično s n a i i obleke, klobuke itd. ftkrobi in evetlolika srajce ovratnike in maniete. Pere, suii, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. SelenburgoTa 9 Telefon it. 23-78.
saa Mil L
MODA pri .Lojzetu'
LJUBLJANA
Galanterija Karlovška c. 30
Suhe gobe
M
kupujem po najvišjih dnevnih cenah
. G e r $ a k
Egidii Šušteršič
sobosllkarstvo
DELAVNICA
BREG 14
S TA KOVANJE:
Strossmayerjeva 10
levriuje sva v to stroko spadajoča rlela
I Ljubljana, Prečna ul. 4
Stanko Bidovec
LJUBLJANA
Ulica Aiielle Rea 72	Telefon	46-30
Tovarna za kvas in diaslad
Rudolf Zafoker
Ljubljana
Elektroinstalacljska dela in popravila Izvršuje elektrotehnično podjetje
Mihelčič Ivan
Ljubljana, Borštnikov trg 1
Zaloga in izdelava električnih kuhalnikov, likalnikov znamke ,KPT‘ itd. ter tovrstna popravila
Tehtnice polavtomalične, 15 kg dobavlja
(ADIOVAL
Ljubljana, Dalmatinova 13
OKVIRJE
izdeluje specialist
Wolfova 4
KLEIN
VOJNOVIČ S CIE
j. Knjigoveznica in galanterijska . delavnica %
Okvirjenje
Ljubljana
Kongresni trg 12
I i k
ii jur
cr,
IN
*********************************
v
EIDER Si VEROVSEK
TRCiOVINA Z ŽELEZNINO
LJUBLJANA
NA DROB NG
N A n E B E I. O
IZDELOVALNICA HARMONIK
FLEISS JOSIP
LJUBLJANA, BLElVfEISOVA 35
VAM NUDI VELIKO IZBIRO
PIANO IN DIATONIČNIH HARMONIK
t.
Spedicijska pisarna
Ljubljana
Mednarodni transporti
Antonio Binncheri & Brisinello S. A. Postumin Grolle
Ljubljana, Kclodvcrsha ulica 41 - lelefcn 33-C3
Tedensko pospešeni specialni promet v zbirnih vagonih iz Milana in Torina v Ljubljano po zmernih eenah, carinsko posredovanje, inkaso, vskladiščenje, zavarovanje, selitve, železniške in carinske informacije
£
■
/idajatelj »Konzorcij Trgovakega liata«, njegov p/editavnik dr. Ivan Plen, urednik Alebiander Zeleinikar, tiska tiakarna »Merkur«, d. d., njen preditavnik Otmar Mihalek, vil v Ljubljani
M Sr L7 TJ 5!