OBČINSKI KOMITE ZK JE SKLENIL
Kandidata za predsednika Franc Hočevar in dr. Andrej Ocvirk, za sekretarja pa Angela Murko-Pleš /Zmanjšano število članov v organih
Občinski komite ZK je minuli Četrtek zaokrožil priprave na Pfogramsko volilno konferenco bežigrajske organizacije Konferenca bo v sredo, 14. oktobra. Delegati, izvoljeni v osnovnih organizacijah, bo-
do obravnavali poročilo o delu organov občinske organizacije ZK po zadnji seji konference, ki je bila 27. februarja 1988, in akcijske usmeritve občinskih in mestne organizacije ZKS Ljubljana ter o tem sklepali.
IjTOS IZIDE KNJIGA
»Uporni
Bežigrad«
Knjižna zbirka »Delavsko gibanje in narodnoosvobo-uilni boj v občini Ljubljana Bežigrad« bo še letos zaokrožena z izidom zadnjega zvezka, ki bo obravnaval £°9ajanja na območju medvojnega rajona Bežigrad. jj0 L in 2. zvezku - »Na levem bregu Save« in »Ljub-lansko Posavje v ljudski revoluciji« - bo občinska konferenca SZDL v novembru izdala še 3. zvezek naslovom »Uporni Bežigrad«. Za zbiranje in pripravo gradiva je skrbel uredniški odbor pod prizadevnim nhHStvom Jelice Vazzaz. Avtorja sta Pavle Lešnjak, ki je oodelal prispevke in podatke nekdanjih aktivistov in orcev NOV, in Djuro Smicberger, ki je besedilo pripra-1 za objavo, poleg tega pa so številne biografske in organizacijsko-tehnične podatke zbrali, preverili in poslali za objavo člani uredniškega odbora.
zv« l ' pri iziciu te kni'9e-tako kot Pri Prvorn in drugem ‘vezku, finančno pomagajo bežigrajske organizacije iJfenega dela. Doslej so to Adria airways, Slovenija-r . "govina, Smelt, Petrol, Dinos, Mercator Medna-snH? ,r90v*na' Kuverta, Unitex, Commerce, Yugocryl, L °e ovanle pa so v okviru možnosti obljubili tudi iz ohJ?ln® in Astre. Del potrebnih sredstev sta zagotovila SZDL ' SV6t ZV6Ze sindikatov in občinska konferenca
stran*'90 ”uP°rni Bežigrad« predstavljamo tudi na 5. v ^ 'zbranimi odlomki iz besedila, ki je že v tisku 'n delavnicah.
L. A.
Razrešili bodo sedanje organe konference in izvolili nove.
Poročilo o delu in akcijske usmeritve so člani komiteja obravnavali že na prejšnjih sejah, na zadnji pa so se seznanili še s pripombami iz razprave v osnovnih organizacijah. Teh pripomb ni bilo ravno veliko, posredovali pa jih bodo mestnemu komiteju, da bi jih vključil v gradiva.
Več razprave je bilo v zvezi s kandidatnimi listami. Odločen namen bežigrajskega partijskega vodstva in tudi članstva, da bo za vse organe in posamezne dolžnosti več kandidatov, kot jih je treba izvoliti, se - navzlic velikim prizadevanjem - v celoti ni uresničil,
»Člani ZK v osnovnih organizacijah so do trenutnega položaja In rezultatov delovanja v zadnjih letih zelo kritični,« je med drugim povedal sekretar predsedstva OK ZKS Llubljana Bežigrad Lojze Šket v daljšem pogovoru pred oktobrsko programsko volilno konferenco. Pogovor in seznam kandidatov za novo vodstvo bežigrajske organizacije ZK objavljamo na 3. strani.
dveh možnih kandidatov za sekretarja. Tako bo za dolžnost predsednika (izvoljeni kandidat jo bo opravljal nepoklicno) konferenca izbirala med Francem Hočevarjem, glavnim direktorjem Univerzitetnega zavoda za rehabilitacijo invalidov, in dr. Andrejem Ocvirkom, direktorjem Petrol-Com-merca, na volilnem lističu za sekretarja pa bo (po Andreliče-vem umiku) vpisana samo Angela Murko-Pleš, vodja sektorja za ekonomsko socialno politiko pri republiškem svetu zveze sindikatov.
S spremembami statutarnega sklepa je komite zmanjšal število članov v organih občinske organizacije ZK. Po novem bo v občinskem komiteju 35 članov (doslej 55), v predsedstvu 9 namesto dosedanjih 13, v statutarni komisiji 5 namesto 7 in v tovariškem razsodišču le 7 (doslej 13). V prihodnje bosta v vodstvu bežigrajske občinske organizacije ZK samo dva izvršna sekretarja, in sicer poklicni za organiziranost in razvoj ZK, nepoklicni pa za področje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
V. B.
Skupščinska
jesen
Po običajnem poletnem predahu se bodo delegati občinske skupščine spet zbrali v torek, 26. oktobra. Dan pred sprejemanjem amandmajev k slovenski ustavi v republiški skupščini bodo o tem spregovorili tud sami, poleg tega pa nameravajo na skupnem zasedanju sprejeti še sklep o izstopu bežigrajske občine iz skupnosti slovenskih občin. Sicer pa bodo vsi trije zbori obravnavali informacijo o uresničitvi razvojnih nalog iz sredjeročnega plana v letošnjem prvem polletju, preostale točke dnevnega reda pa so v glavnem povezane z mestnimi skupščinskimi gradivi. Po pričakovanjih bo v ospredju delegatskega zanimanja gradivo, ki ponuja (v skladu s sprejetimi in predvidenimi ustavnimi spemembami in v skladu z zakonom o podjetjih) usmeritve za reorganizacijo ljubljanskih komunalnih organizacij združenega dela ter komunalne, cestne in energetske skupnosti.
Delegatom se obeta zahtevno delo vse do konca leta in še naprej. Začrtati bomo morali skupen ljubljanski razvoj za naslednje sredjeročno obdobje in seveda tudi za leto 1990, prav gotovo pa bo obsežna in zahtevna naloga spreminjanje občinskega in mestnega statuta, saj bo oba akta treba kar najhitreje uskladiti z ustavnimi spremembami, še zlasti tista določila, ki urejajo volilni sistem, pristojnosti zborov in samoupravno interesno organiziranost, saj se za ta področja - iz amandmajev k republiški ustavi - obetajo korenite spremembe, saj, na primer, včasih toliko hvaljenih, pozneje pa še bolj kritiziranih samoupravnih interesnih skupnosti v prihodnje (kot obveznih) ne bo več, pa tudi skupščinske delegate za vse ravni bomo volili neposredno.
V. B.
vendar le pri dveh posameznih dolžnostih, za vse organe pa so določili več kandidatov, kot jih bodo na konferneci izvolili. Iz predloženega gradiva je bilo razvidno, da je en kandidat le za dolžnost izvršnega sekretarja za organiziranost in razvoj ZK, na seji komiteja pa so povedali, da je še nekaj predlaganih kandidatov umaknilo soglasje, med njimi Kosta Bizjak kot eden izmed treh možnih kandidatov za predsednika in Tone Anderlič kot eden izmed
ZBOR
Ljubljana, 19. saptambra 1989 Lato XXIX, štav. 7/376
OBČANOV
GLASILO SZDL LJUBLJANA-BEŽIGRAD
^ggPfSOVANJE TEMELJNE LISTINE SLOVENIJE 1989
Sami svoj gospodar
iuni?ad c sovanje Temeljne listine Slovenije, ki jo je konec grailli P[e.)ela republiška konferenca SZDL, je v beži-občini steklo že v začetku julija, se kar dobro
0S^RMAN, pred-S?nr.n'estn° konference *DL L/ubljana:
rnewS' rePubllki že nekaj ''ani« tV P0,eka P°dPiS0-venL in1’e|ine listine Slo-va,cU 989- s ka,ero prebi-ln nedvnV*nl|e *elim° jasno melin. “T"? Poudariti te-ne ou90 ,lCne in družbe-hočern?.^ države' v kateri V6rn in°n Ž78ti' V razburlji-
?ahtevaPh®,°,rT1nem času' ki nas in»bo I kot kdajkoli od svet u*e9racije v razviti l**tnokr®ti pa ‘udi našo in skur,ro,rani° urejenost ki bodo V0|i° za dejanja, to ni 2„rtVse ‘0. omogočila, Podcenijo ki bi i° smell »tinas&o Temelina ‘I-
oprede?.! ni|e nam Ponuja a’Okra^,evzam°dernode-meljj *,Cn° državo, ki te-
Cah in suvlOVekovih pravi-skega naUrVarenos‘i sloven-^J-daroda, s čimer do-
sledno spoštuje poglavitna elementa našega celotnega zgodovinskega razvoja, ki je vselej občutljivo pazil na ohranjanje in razvijanje naše narodne identitete kot jamstva za naše življenje. Listina v tem smislu tudi spoštuje razvoj, ki sta ga slovenski narod in ljudstvo opravila od sedaj, saj je upoštevanje takšne kontinuitete pogoj za udejanjanje pomembnih reform, ki jih potrebujemo, udejanjati pa jih je potrebno normalno, mirno in z glasovi večine v okviru legitimnega političnega sistema. Izkušnja nas je namreč že naučila, kako nevaren avanturizem lahko postanejo zanikanje zgodovinske in politične realitete našega življenja.
Ob pomembnih spremembah slovenske ustave, ki jih sprejemamo v tem času, je zato Temeljna listina drugi pomembni element naše skupne in posameznikove volje. Vaš podpis je zato izraz vaše lastne želje po boljšem in demokratlč-nejšem, vaš podpis je tudi za vas potrdilo, da želite sami krojiti svojo usodo. In navsezadnje - vaš podpis bo tudi neposredna podpora delegatom slovenske skupščine ob sprejemanju ustavnih dopolnil, ki ob spoštovanju Temeljne listine na nov način določajo slovensko državnost znotraj Jugoslavije, pa so zato nekaterim postali trn v peti.
nadaljevalo čez poletje, v tem mesecu pa naj bi akcijo v glavnem zaključili. Občinska in krajevne konference SZDL so omogočile podpisovanje listine v krajevnih skupnostih in na sedežu občine, sindikati pa so s svojimi aktivisti izpeljali akcijo v organizacijah združenega dela.
V začetku septembra so na občinski konferenci SZDL pregledali rezultate akcije in ugotovili (prav vseh poročil s terena sicer ni bilo), da so v občini zbrali skupno že 9402 podpisa. Akcija v krajevnih skupnostih je prinesla 3334 podpisov, kar 5833 podpisov pa so zbrali sindikalni aktivisti.
Po krajevnih skupnostih so listino v glavnem podpisali tisti, ki te možnosti niso imeli v svojih podjetjih. Poročila so poslali aktivisti SZDL iz vseh KS, le iz KS Nadgorica-Ježa še ni bilo podatkov. Ocenjevanje in primerjanje rezultatov po KS je pravzaprav nemogoče, saj je - kot pravijo krajevni predsedniki SZDL - marsikdo v KS povedal, da se z listino strinja in jo je že podpisal na svojem delovnem mestu, dvojnega podpisovanja pa ne sme biti. Kljub temu objavljamo seznam tistih KS, kjer se do začetka septembra zbrali več kot 200 podpisov. Na prvem mestu so Stožice (310), tik za njimi pa Brinje (293), nakar sledijo Koroški partizani (234), Urška Zatler (209), Ježica (205) in 7. september (201).
Ker zavoljo počitnic in odsotnosti ljudi vsi še niso imeli možnosti, da listino podpišejo, so se bežigrajski aktivisti SZDL na občinskem posvetu dogovorili, da bodo v tem tednu še enkrat organizirano omogočili podpisovanje listine po vseh KS in tudi na posebnih stojnicah
A.Š.
Bežigrajčani!
Hrpubliihu konfemuv S/.DL .Sltnrnijc je no S. seji. 27. junija IVUV nbriieiiarula in sprejela naslednje besedilo:
TEMELJNA LISTINA SLOVENIJE 1989
Slovnici, Italijani, Madiari in drujti driavljani Socialistične repu blikt' Slovenije, podpisniki te listine, izjavljamo in sporočamo, da:
1.	IlotVmo živcMi \ demokratinn dr?.n\ i suvoiviirgii slmcn.skrna naroda in vseh drža\ljano\ Sloveniji*, ulnneljeni na flovrkmih pravieah in državljanskih svohošeinah. N njej si zagotovimo: vladavino dela. prava in samostojnost eivjlne družbe: svobodno združevanje in politični pluralizem: demokratične volitve; enakopravnost vseh manjšin; svobodo vseh oblik z naravnimi omejitvami uravnovešenega gospodarskega razvoja; povezanost z Kvropo in s svetom.
2.	Živeli bomo samo v taki Jugoslaviji, v kateri bo zagotovljena suverenost ter trajna in neodtujljiva pravica do samoodločbe narodov, enakopravnost vseli narodnosti in manjšin, ki bo spoštovala in varovala različnost vseh. kjer bomo življenjsko pomembne skupne zadeve urejali po načelu soglasja, in samo v takem samoupravnem socializmu. kjer bodo zahteve te listine v celoti upoštevane.
V Nočemo živeli v takšni državni skupnosti, kjer ni /agotol Ijeno spošto-vanje ustave in zakonov in s tem človekovih in narodnostnih pravic, kjer bi bili podvrženi političnemu monopolu ali nacionalni nadvladi, gospodarskemu Izkoriščanju ali drugim vsiljenim oblikam političnega, gospodarskega in kulturnega življenja.
,s' srnjimi padpisi se predlafialelji in podpisniki le listine zarezujemo, da bomo rzlrajali pri njenih naielih. Obrezujemo rse r Sori a lisi Irm republiki Sloreniji. ki jim je podeljena hfuilnu mor, da pri uslarnih reformah ter pri rsem poiititnem deloranju r Sloreniji in r SFH Juposliiriji ureljurijo to skupno ljudsko raljo.
Občinska konferenca SZDL vas vabi, da se pridružite številnim občanom, ki so že podpisali Temeljno listino Slovenije 1989.
Za podpis listine si lahko sami izberete čas in kraj. Poleg stalne možnosti za podpisovanje na sedežu občine, Linhartova 13, boste listino lahko podpisali v naslednjih dneh v svojih krajevnih skupnostih,
in sicer na sedežih KS (razen v KS Triglav, kjer bo podpisovanje v prostorih hišnega sveta na Glavarjevi 49), in to:
-	v četrtek In petek, 21. In 22. 9., od 17. do 20. ure,
-	v soboto In nedeljo, 23. In 24. 9., od 9. do 12. ure.
Za vse tiste, ki boste šli po opravkih, pa vas pot ne bo zanesla na sedež KS, bomo
omogočili podpisovanje tudi na posebnih stojnicah, in sicer:
- v petek, 22. 9., od 13. do 19. ure In v soboto, 23. 9., od 8. do 12. ure.
Stojnice bodo postavljene pred Slovenijalesom na Titovi 52, pred Astro na Titovi 77, pred Namo pri Ruskem carju, v centru Črnuč, pred trgovino Emone v Savskem naselju (Luize Pesjakove 9) ter na obeh ploščadih med stolpnicami v soseski BS-.3 v KS Ivan Kavčič-Nande in KS Jože Štembal.
2 ZBOR OBČANOV
AKTUALNO
19. SEPTEMBRA 1989
V Umagu letos 1200 mladih Bežigrajčanov
Pogovor z Vilijem Grebencem, vodjem organizacije letovanj pri občinski Zvezi prijateljev mladine
Na občinski Zvezi prijateljev mladine smo se o počitnikovanju bežigrajskih otrok v letošnjem letu pogovarjali z vodjem organizacije letovanj Vilijem GREBENCEM.
Tovariš Vili, že spomladi, ko si nam predstavil program počitnikovanj za letošnje poletje, smo se dogovorili, da se bomo septembra ponovno srečali. Kako je z realizacijo?
»V marcu smo v okviru komisije za letovanje pri občinski Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Bežigrad zapisali, da se bo programa letovanj v Mladinskem domu Drago Makuc-Muc v Umagu udeležilo 200 predšolskih in 600 šolskih otrok v času od 3. do 30. 8. 1989 in v septembru še 300 šolarjev v organizirani šoli v naravi z osnovnih šol dr. Vita Kraigherja, Mirana Jarca, Franceta Bevka in Maksa Pečarja. Skupaj naj bi se v 116 dneh zvrstilo 1100 mladih Bežigrajčanov.
Danes, ko se pogovarjava, tečejo še zadnji dnevi, saj se bodo šolarji iz Maksa Pečarja vrnili 27. 9. 1989. Takrat bomo tudi zaprli vrata v domu. Vseeno vam lahko postrežem s prvimi informacijami, ker sem že tudi pripravil osnutek poročila za komisijo ter SIS otroškega varstva in SIS socialnega skrbstva Ljubljana Bežigrad, ki sta z izdatnimi sredstvi pripomogli k zelo ugodni ceni oskrbnega dne. V juniju se je letovanja dvakrat po 10 dni in enkrat po 7 dni udeležilo 256 predšolskih otrok iz vseh štirih bežigrajskih VVO. V juliju in avgustu se je v dveh 14-dnevnih in štirih 10-dnevnih izmenah zvrstilo 584 šolskih otrok ter v septembru 360 šolarjev v šoli v naravi. Skupaj se je letnega programa v 116 dneh udeležilo 1200 otrok ali skoraj 10% več, kot smo načrtovali.
Kolikor mi je uspelo podrobno prebrati pedagoška poročila, se je uspešno realiziral tudi vsebinski program. Tako kot vedno, so se tudi letos »slabo izkazali« le nekateri posamezniki izmed kadrov, ki niso zadovoljili in smo bili nanje tudi pisno opozorjeni. Moram pa vseeno poudariti, da je pri 120-članski ekipi, sestavljeni iz pedagoških delavcev, zdravstvenih delavcev, študentov kadrovske smeri in dijakov srednje pedagoške šole, takih posameznikov malo, niti za vse prste ene roke ne. Tako kot vsako leto, bomo o tem spregovorili na skupnem sestanku kluba vzojiteljev. Ob srečanjih z otroki po prihodu z letovanja sem tudi neposredno zvedel, da so bili programi zelo pestri, tako da je vsak otrok, ki se je želel vključiti v dejavnost, našel kaj zase.«
Že v uvodu si omenil, da je bila cena oskrbnega dne zelo ugodna. Ali boste »zvozili«?
»Ko je komisija sprejemala kalkulativne elemente za ceno oskrbnega dne v marcu, resnično nihče ni pričakoval take eksplozije podražitev in rasti inflacije. V strukturi cene predstavljajo največji strošek živila in prevozi, kar 80% ekonomske cene. Tudi letos smo načrtovali, da bo SIS otroškega varstva regresirala ekonomsko ceno z okrog 20% in smo oblikovali ceno za starše za predšolske otroke 45.000 din za oskrbni dan, za šolske otroke 55.000 din za oskrbni dan. za udeležence šole v naravi pa smo korigirali samo dejanske stroške prevozov. Po prvih podatkih se ekonomska cena giblje okrog 80.000 din na dan (načrti 70.000 din). Tako je v naši občini vsak oskrbni dan bil regresiran 25%. Poleg tega smo v okviru socialnega korektiva podelili še poseben regres k oskrbnemu dnevu za 120.000.000 din 260-tim udeležencem. Ob prizadevanju, da ohranimo isti standard kot preteklo leto, je bilo vloženo kar precej napora. Za primerjavo: od priznane inflacije 800 indeksnih točk za celotno obdobje, je naša ekonomska cena dosegla 550 indeksnih točk, cena za starše pa samo 500 indeksnih točk. Ali: lani smo za program potrošili 160.000 din, letos pa, upam, cca 880,000.000 din.
No, pomembno je, da smo, kljub negotovosti, vključili v program počitnikovanj med poletjem, brez šole v naravi, 840 otrok, kar predstavlja preko 20% vseh otrok v občini, starih od 6-14 let. Prepričan sem, da večina teh otrok drugače ne bi šla na morje. Naša organizacija si prizadeva, da se te oblike organiziranega počitnikovanja udeležijo predvsem zdravstveno in socialno šibki otroci. To nam je tudi letos uspelo in tako potrdilo naše poslnstvo «
In načrti?
»Dovolite, da najprej prebrodimo vročo jesen, ko nam bo že tudi bolj jasno, kje bomo v prihodnje verificirali naš program za leto 1990. Pripravljen bo čakal že v oktobru, upamo pa na najbolje « I. C.
OBVESTILI
Šola nudi kosilo tudi občanom
Osnovna šola Danile Kumar, Godeževa ulica 11, nudi vsem zainteresiranim občanom kosila po ugodnih cenah in pogojih
Vse informacije dobite v tajništvu šole od 8. do 14. ure, osebno ali po telefonu 344-065.
Kvaliteta naše prehrane je znanal
Vabijo sodelavce
Osnovna šola Danile Kumšr, Godeževa ulica 11, vabi k sodelovanju voditelje interesnih dejavnosti s področja tehnične vzgoje. Delo poteka z učenci do dve uri tedensko.
Pričakujemo strokovne in komunikativne sodelavce, ki imajo smisel za delo z učenci. Vse informacije dobite v ravnateljstvu šole.
Navdušeni
zamejci
Godba Bežigrad in mažoretke med našimi rojaki na Tržaškem
Sodelovanje Zveze kulturnih organizacij Ljubljana Bežigrad s slovensko skupnostjo na Tržaškem
v občini Devin-Nabrežina se v. obojestransko zadovoljstvo nadaljuje in krepi. Kot že vrsto let smo se tudi
letos udeležili njihovega praznovanja. Tokrat so naši zamejski rojaki odprtih rok in src v svojo sredino sprejeli pihalni orkester godbe Bežigrad in mažoretke.
Kot vedno so nas organizatorji najprej popeljali na prireditveni prostor, ki je bil tokrat v kraju Zgonik. Ko smo se odpočili od vožnje in se okrepili, so nas povabili na krajši izlet, saj nam je do začetka prireditve
ostalo še dovolj časa. Odpeljali smo se proti Grade-žu in Ogleju. Godba in mažoretke to ne bi bili, če ne bi uspeli pripraviti nastopa kjerkoli in kadarkoli. Tudi Gradež je bil prizorišče njihovega sprevoda, za kar se moramo zahvaliti organizacijskim sposobnostim naših gostiteljev. Zvoki pihalnega orkestra in nastop mažoretk je v zaspanem, a čudovitem in sončnem nedeljskem dopoldnevu na glavni trg Gradeža privabil zelo veliko naključnih gledalcev in hotelskih gostov, ki so bili z nastopom izredno zadovoljni. Žal smo se morali od Gradeža kaj hitro posloviti, saj se je nastop v Zgoniku zelo hitro približeval, pa tudi ogleda bazilike v Ogleju nismo hoteli zamuditi.
Našo godbo in mažoretke skoraj vsi poznamo in vemo, da je njihov skupni nastop enkratno doživetje. Toda sprejem in odziv pri naših zamejcih je potrebno doživeti, kajti tega se z besedami ne da opisati. Žal pa vse, kar je lepo, traja prekratko in prehitro je prišel čas slovesa. Po vsakem odhodu od naših ljudi onstran državne meje se ponovno naseli v človeku del praznine: odhajaš od nekoga, ki je tvoj in bolj ti kot si sam. Nasvidenje prihodnje leto!
FRANCI GRAD
-4
VAROVANJE VODNIH VIROV
Kdor ne bo imel urejenega skladišča ne bo dobil nafte
Neustrezno skladiščenje in ravnanje z nafto, naftnimi derivati, nevarnimi in škodljivimi snovmi, predstavlja veliko nevarnost za podtalnico, zato je potrebno vsa skladišča oz. cisterne sanirati in prilagoditi zahtevam predpisov. Pogoji o izvedbi in prilagoditvi obstoječih skladišč in cistern so predpisani v pravilniku o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Ur.l. SRS št. 3/79) in odloku o varstvu vodnih virov pitne vode (Ur. I. SRS št. 13/88).
Po določilih 24. člena odloka morajo lastniki oz. upravljale! vsa skladišča, ki so na območju varstvenih pasov in ustrezajo veljavnim predpisom, vpisati v kataster skladišč nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki ga vodi Mestna geodetska uprava. Lastniki skladišč s prostornino do 5 kub. metrov so bili po določilih odloka o varstvu virov pitne vode dolžni skladišča prilagoditi zahtevam predpisov v roku enega leta po uveljavitvi odloka (do maja 1989) ter skladišča prijaviti v kataster skladišč v roku 6 mesecev (do novembra 1988) Mestni geodetski upravi.
Na območju varstvenih pasov vodnih virov so dovoljene samo naslednje izvedbe skladišč:
1.	Podzemni rezervoarji morajo imeti dvojno steno in morajo biti opremljeni s kontrolno napravo, ki akustično ali optično opozori na iztekanje uskladiščene tekočine zaradi netesnosti.
2.	Namesto rezervoarjev z dvojno steno se lahko uporabljajo rezervoarji z enojno steno, ki so nameščeni v volilnem prostoru, nepropustnem za uskladiščeno snov. Lovilni prostor mora imeti tolikšno prostornino, da ob razlitju lahko zadrži vso nevarno tekočino iz polnega rezervoarja. Lovilni prostor ne sme imeti odtoka.
3.	Druge posode, varnostne in zaščitne naprave z enakim učinkom, se v posameznih primerih lahko uporabljajo namesto naprav pod (1) in (2) le, če jih odobri pristojni organ, na osnovi potrjene tehnične dokumentacije in ustreznih soglasij.
ukrepih za zavarovanje voda (Ur. I. SRS št. 18/77) niso
veljavni, zato si morajo lastniki skladno z določili 24. člena " 35. člena odloka o varstvu virov pitne vode pridobiti no''" potrdila. Potrdila ne bo mogel dobiti lastnik skladišča, ki n izvedel sanacije v skladu z določili 36. člena odloka, to r pomeni, da mu organizacija, ki dobavlja nafto in naftne deriva' le teh ne bo smela dobaviti (27. člen odloka).	v
Opozarjamo vse lastnike skladišč na območju vodnih vir® Kleče, Hrastje in Jarški Brod, da upoštevajo to opozorilo, k® jim v nasprotnem primeru ne bo dobavljeno gorivo; zop®' kršitelja pa je možna tudi uvedba postopkov pri sodniku z prekrške.
MESTNA UPRAVA INŠPEKCIJSKIH SLUZ®
KERAMIKI
VABIJO
V torek, 5. septembra /e bilo pri Zvezi kulturnih organizacij Ljubljana Bežigrad ustanovno srečanje keramične sekcije, ki združuje keramike In kiparje, poklicne In ljubitelje.
Člani skupine, ki so s svojimi deli že opozorili nase, ustvarjajo uporabno keramiko, nakit In skulpture. Na prvem srečanju so se domenili, da se bodo sestajali vsak prvi torek v mesecu v Bežigrajski galeriji, od 19. ure naprej. Tam se bodo dogovarjali o delu, Izmenjavali Izkušnje, gledali video In načrtovali delo. Keramiki vabijo občane, da se jim pridružijo. Na sliki: kiparska delavnica, ena Izmed dejavnosti skupine. M. P. - Foto: T. P.

Jesen je tu!
Obiščite nas še preden vas obiščejo jesenske in zimske tegobe
Poskrbite:
- zase: čaji in drugi izdelki iz zdravilnih zelišč proti prehladu, revmatizmu, aterosklerozi, za žile, za boljŠ® počutje...
merilci za pritisk, maserji, telovadni pripomočki - za dojenčka: otroška hrana, stekleničke, dude, mazil®’ šamponi, kopeli...	*
- za vašega psa ali muco: zdravila in insekticidi
Za zdravje v drutini poskrbi Domača lekarna-Dipl. farm. T. Strnad v pritličju blagovnice Astra
Obveznost in vsebina prijave obstoječih skladišč je predp1' sana v pravilniku o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljen® skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snov* (Ur. I. SRS št. 3/79) v poglavju 3. 2 ter v 26. členu odlok® o varstvu virov pitne vode (Ur. I. SRS št. 13/88).
Prijava skladišča mora vsebovati naslednje osnovne podatk®'
1.	Oznaka parcele (k.o. in št. parcele)
2.	Naslov upravljalca
3.	Vrsto uskladiščene nevarne snovi
4.	Največjo uskladiščeno količino
5.	Vrsto in število skladiščnih posod z navedbo prostornine' materiala, korozijske zaščite in obratovalne opreme
6.	Namembnost uporabe
7.	Datum igradnje oz. namestitev naprave
Pristojni organ lahko zahteva dodatne podatke, če je ,0 potrebno za presojo.
Lastniki skladišč s prostornino nad 5 kub. metrov morajo o" prijavi predložiti še dokazilo pooblaščene organizacije o pte|Z' kusu cistern.
Stara potrdila o vpisu skladišč, izdana na podlagi 35. in 3®-člena odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani
ve4

19. SEPTEMBRA 1989
Tri dni na Korantu
četa nadobudnežev - 46 članov obrambnih krožkov beži-Srajskih osnovnih šol - se je v začetku septembra mudila na Korantu. Na tridnevnem taborjenju so se mladi usposabljali za obrambne naloge, preizkusili so pogoje bivanja v naravi ter se Se^nanili s praktičnimi veščinami iz taborniškega življenja.
Na nogometnem igrišču pod smučarsko skakalnico so posta-V|b vzoren tabor. Šotori, ki so jih sami »sezidali«, so bili primarni za bivanje v naravi. Obenem so se urili v streljanju zračno puško, z lokom in puščico, seznanili so se s šolskimi .'^.Ko-eksplozivnimi sredstvi, spoznali so osnove orožja v sku-m naloge stražarjev. Preizkusili so se tudi v orientaciji na v uPorabi topografske karte in kompasa, določanju stojista azimuta in njegove uporabe (hoje). Njihovi komandirji so jih naučili, kako se zaklanja pred neurjem naravi, o prehranjevanju v naravi, o pravilni izbiri mesta za »otore, prikazali so jim taborniške veščine iz življenja v naravi, Posebej praktično uporabi vrvi, imeli pa so tudi ogledne postanke pionirskih kolektivov, na katerih jih je tovarišica Nada olatnerjeva poučila, kako se ti sestanki vodijo, kako se vodi olektiv in podobno.
rionirke in pionirji - člani obrambnih krožkov so tudi spoznali korist radioamaterških zvez, kot tudi zveze, ki so jih potem ^Porabili na svojem pohodu. Učili so se nabiranja in pripravljala zdravilnih jedilnih zelišč. Videli so praktično delo s službe-'m psom. Seveda ni manjkalo športnih in družabnih iger, disko tahVe v >>temnerr' gozdu, ob tabornem ognju«, tridnevno /borjenje pa so zaključili z uspešnim pohodom s Koranta na pj^uče in s krajšo slovesnostjo pred osnovno šolo Maksa
Komandant tabora Ivan Ropar, njegov pomočnik Dušan . V|cnik in mentorji, ki so vodili usposabljanje mladih Bežigraj-anov SQ zadovo|jn| z USpehom, zlasti še s prizadevanjem vs kCl'h borcev,< 'n pravijo, da so se že dogovorili za obogateno ebino programa, da bo naslednji tabor še bolj uspešen in Mnv|ačen za mladi rod.
IVAN ŠUCUR
POGOVOR Z LOJZETOM ŠKETOM
Članstvo je kritično
Med dosežki in željami / Programska, delovna in kadrovska prenova / Kje bo središče delovanja ZK
Pred 14. izrednim kongresom Zveze komunistov Jugoslavije se bodo zvrstile seje najvišjih organov vseh organizacij ZK. Med pripravami na sejo bežigrajske občinske konference ZK smo se v urednišvu pogovarjali s sekretarjem predsedstva OK ZKS Lojzetom Šketom.
•	Oktobrska konferenca bežigrajskih komunistov bo priložnost za pogled tako nazaj kot naprej. Kaj bi lahko najprej - zgoščeno - povedali o rezultatih delovanja bežigrajske organizacije ZK v minulem obdobju ?
Značilnost minulega obdobja je zanesljivo to, da je bila osrednja pozornost članov in organizacij ZK usmerjena v temeljna vprašanja skupnega življenja v SFRJ in Sloveniji. Podporo so doživljali predlogi in rešitve, ki vodijo k uvajanju novega - novega ekonomskega reda in spremembe političnih odnosov. Že na naši zadnji konferenci februarja lani smo dali vrsto pobud in predlogov, ki so po našem prepričanju vodili k boljšemu življenju in učinkovitejšemu ustvarjanju pogojev zanj. Spoznanje o potrebnosti sprememb je bilo iskreno. Na to kaže predvsem dejstvo, da so komunisti skupaj z drugimi ljudmi hitro izkoristili sproščanje odnosov v gospodarskem in političnem sistemu. Prilagajanja novim ekonomskim odnosom so v preteklem obdobju potekala hitro, rezultati gospodarjenja kažejo, da gre zares. Preobrazba (prestrukturiranje) daje rezultate, ki se vidijo v ustanavljanju novih podjetij, obstoječa se pospešeno reorganizirajo, nov zagon dobiva zasebni sektor, osvajajo se nova tržišča in pospešeno razvijajo novi proizvodi. Tudi zato je verjetno življenje pri nas nekaj lažje in manj obremenjeno z nepotrebnimi socialnimi konflikti. To pa ne pomeni, da jih ne bo, saj se zavedamo, da sprememb brez konfliktov ni mogoče uresničiti. Zanesljivo nas čakajo predvsem najtežje situacije, ko za vse ne bo več dela (brezposelnost se je že sedaj močno povečala), trg bo neusmiljeno izločal nepotrebno in neučinkovito delo. Na to komunisti nismo najbolje pripravljeni. Rešitev nismo imeli tudi na področju družbenih dejavnosti. Zato se vrtimo v krogu želja po kvalitetnejših programih, pomanjkanja sredstev in nezadovoljstva delavcev z njihovim položajem. Dozorelo je prepričanje, da je treba sistem na tem področju temeljito spremeniti, o tem, kako je vedno več predlogov in pobud.
•	Prav gotovo imate v predsedstvu in komiteju že dovolj informacij, kako so se na rezultate minulega delovanja in priprave na sejo občinske konference odzvale osnovne organizacije ZK in njihovi člani.
Člani ZK v osnovnih organizacijah so do trenutnega položaja in rezultatov delovanja v zadnjih letih zelo kritični. To se ne kaže toliko skozi pripombe na poročilo o delu občinskega komiteja in program za naslednje obdobje, pač pa skozi razprave o tem, kakšno življenje živimo danes in kakšne so perspektive. Ni sporna podpora spremembam v političnem sistemu, v ekonomskih odnosih in položaju ZK. Nezadovoljstvo je predvsem nad počasnostjo uvajanja sprememb in odsotnostjo boljših učinkov sistema. Značilno za sedanje trenutke je nizka stopnja kritičnosti do dogajanja v ožjem okolju (OZD, KS), in stopnjevanje kritičnosti do dogajanja v republiki in zlasti v Jugoslaviji.
•	Pogled naprej je slejkoprej tesno povezan s prenovo Zveze komunistov. Kako se prenovitvena usmeritev kaže v pripravah na konferenco, kako se prenove lotevate v občinskih okvirih ?
Prenova ZK je vidna predvsem v programskih usmeritvah, v spremenjenih metodah delovanja in v kadrovanju. Težišče delovanja ZK se prenaša na ustvarjanje ugodne politične klime in pogojev za uresničevanje novih pobud, predlogov in usmeritev. To velja za vsa področja dela in življenja, od sprememb političnega sistema, preko novih ekonomskih odnosov do novih rešitev na področju družbenih dejavnosti in funkcioniranja države. V praksi že vse bolj funkcionira pluralizem, sodelovanje, spoštuje se svoboda misli in iniciative. Hierarhična podrejenost nižjih organizacij višjim se izgublja. 0 teh pogojih velja nekaj le iniciativnost in sposobnost sprožanja akcij, ki spreminjajo okolje, v katerem dela ZK. Posledica tega je, da se je nekaj 00 ZK »izgubilo«, njihove iniciative ni, direktive od zgoraj pa tudi ne. Zato je vprašanj o vplivu in vlogi ZK v okolju vse več, pa tudi razočaranj, ker ZK nima pravega vpliva. Tisto, kar pri tem posebej zaskrbljuje, je precej razširjeno mnenje, da člani ZK tudi nimajo dovolj vpliva na dogodke znotraj ZK. Zato bo pomembna razprava o spremembah statuta ZKS in ZKJ. Demokratizacija odnosov v ZK je na pospešenem pohodu. Prvi znaki prenove na kadrovskem področju se kažejo v evidentiranju mnogih novih kadrov v 00 ZK in za višje organe. Na občinski konferenci bodo za vse funkcije in organe odprte kandidatne liste z več kandidati, kot jih je potrebnih za izvolitev. Vsi ti so dobili v osnovnih organizacijah podporo za kandidiranje. Novi odnosi v ZK in način kadrovanja brez poseganja kadrovskih komisij, ki odločajo o večji ali manjši primernosti kandidatov za funkcije, prinašajo dialog v ZK, tudi v višje organe. Ta lahko bogati (več glav več ve), spodbuja potrebno konkurenco in preverjanje usmeritev. Tako je tudi s pismom oziroma odstopom Franceta Popita. Škoda, da v obrazložitvi odstopa ni dal za delovanje ZK prepotrebnih novih predlogov. Ti bi zanesljivo razpravo obrnili na vsebino, ne pa toliko nanj osebno in njegovo vlogo v ZKS in ZKJ v preteklih letih.
•	Med aktualna obče jugoslovanska vprašanja sodijo tudi mednacionalni odnosi. V bežigrajski občini imamo prebivalce različnih narodnosti, enako velja za delavce
■ v bežigrajskih kolektivih, vendar kakih nacionalnih nestrpnosti ni opaziti. Se strinjate?
Res je, da v našem okolju ne opažamo odmevnejših nacionalnih nestrpnosti. To pa ne pomeni, da lahko ta problem zanemarimo. Iz manjših prask, ki jih življenja vedno pozna, se lahko v pregreti politični atmosferi hitro dvignejo večji plameni. Ugodni pogoji zanje bodo tisti tenutek, ko bi se nehala nujna tolerantnost, medsebojno spoštovanje vsakršnih razlik, predvsem pa povečale socialne napetosti.
•	Nič novega ni ocena, da delovanje članov ZK na terenu, torej v krajevnih skupnostih, ni ravno najbolj uspešno in učinkovito. Med vzroki je prav gotovo v ospredju sestava osnovnih organizacij TK v KS, saj je večina članov še vedno povezana v svojih delovnih organizacijah, ne pa na terenu. Na zadnjem kongresu ZKS ste tudi sami kritično razpravljali o teh vprašanjih. Kako danes gledate na te probleme in kaj mislite o predlogih, da bi se morale družbenopolitične organizacije, vštevši ZK, umakniti iz podjetij, kjer naj bi deloval le sindikat?
Nobena resna politična organizacija nikjer po svetu, pa tudi ZK se verjetno ne more odreči vplivu na življenje v podjetju. Tu se vendarle dogajajo sila pomembne reči, od tega živijo delavci, njihove družine, tu se v operativi kroji razvoj. Vprašanje pa je, kako se za ta vpliv organiziramo. Ni malo komunistov, ki menijo, da v novih pogojih podjetniškega organiziranja ni potrebno, da ZK v podjetjih organizira osnovne organizacije. Drugi spet se zavzemajo za močno 00 ZK v podjetju, tretji za vpliv preko sindikata. V razpravi o pluralizmu in prenovi ZK je občinski komite predlagal, da bi se ZK čvrsto organizirala predvsem tam, kjer se bodo formirali volilni okoliši. Tu bo stik z ljudmi, opravljale se bodo volitve v organe, kjer komunisti hočemo imeti vpliv tako kot vsaka druga organizirana skupina. O teh vprašanjih se bo razprava kmalu razvnela, saj bodo dane v javno razpravo spremembe in dopolnitve statuta ZKS in ZKJ.
Kandidati za vodstvo bežigrajske organizacije ZK
Za 35-članski občinski komite ZK je predlaganih 42 kandidatov. To so: Tone Anderlič, Polde Blatnik, Aleksander Brezigar, Ljubo Brezočnik, Vasja Butina, Oto Grebenc, Vlado Habjan, Franc Hočevar, Friderik Hrast, Ivo Kastelič, Feliks Kerin, Stipe Komadina, Igor Kostujkovskij, Bojan Martinec, Niko Martinec, Miro Mata-vulj, Ivan Mayerhold, Dušan Milenkovič, Ambrož Mokotar, Henrik Miiller, Angela Murko-Pleš, Stojan Novak, Andrej Ocvirk, Bojan Ojsteršek, Borut Perhavc, Pavel Peterka, Miroslav Petje, Srečo Piki, Miloš Pukl, Renata Punčuh-Radovano-vič, Gorazd Račič, Tomaž Ravnikar, Alenka Redžepovič, Andrej Rous, Mojca Slovenc, Bojan Sodnik, Miha Srakar, Zlatko Sterle, Metka Tekavčič, Alojz Zibelnik, Stanka Zupan in Boris Zupančič.
Izmed kandidatov za občinski komite je za njegovo 9-člansko predsedstvo predlaganih 11 kandidatov: Polde Blatnik, Franc Hočevar, Feliks Kerin, Igor Kostjukovskij, Angela Murko-Pleš, Srečo Piki, Miloš Pukl, Renata Punčuh-Radova-novič, Zlatko Sterle, Metka Tekavčič in Boris Zupančič.
Za predsednika občinskega komiteja sta dva kandidata: Franc Hočevar in dr. Andrej Ocvirk.
Franc Hočevar se je rodil 4. 7. 1946 Osnovno šolo je končal v Mokronogu, v Ljubljani zobotehnično srednjo šolo in v Zagrebu Visoko defektološko šolo.
Služboval je v predsedstvu Zveze mladine Slovenije, v Republiški konferenci SZDL je bil sekretar sveta za zdravstvo in socialno politiko, kasneje pa je bil pomočnik predsednika republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo. Od leta 1984 je glavni direktor Univerzitetnega zavoda za rehabilitacijo invalidov. Aktivno je deloval v organizaciji SZDL v krajevni skupnosti in v medobčinski zdravstveni skupnosti. Večkrat je bil sekretar 00 ZK, v zadnjem mandatnem obdobju je bil član občinskega komiteja in predsedstva občinskega komiteja ZKS Ljubljana Bežigrad.
Član ZK je od 1964 leta.
Dr. Andrej Ocvirk se je rodil 30. 11. 1942 na Teharjah pri Celju. Gimnazijo je končal v Celju, v Ljubljani pa fakulteto za naravoslovje in tehnologijo, kjer je opravil tudi doktorat znanosti. Služboval je na Inštitutu Borisa Kidriča, v Belinki in Julonu. Tu se je izkazal kot zelo uspešen gospodarstvenik, saj sta obe organizaciji pod njegovim vodstvom dosegli dobre razvojne rezultate, ki se še danes nadaljujejo. V prejšnji sestavi Zveznega izvršnega sveta je opravljal funkcijo predsednika komiteja za energetiko in industrijo. Sedaj je direktor Petrol - Commerca. Poleg rednih zaposlitev je bil zelo aktiven tudi v sindikatu kemije in splošnem združenju kemije pri Gospodarski zbornici Slovenije, v občini pa je aktivno deloval
v odboru za plan pri Izvršnem svetu skupščine občine.
Član ZK je od 1976 leta.
Za dolžnost sekretarja predsedstva občinskega komiteja je ena kandidatka:
Angela Pleš-Murko.
Rodila se je 16. 8. 1947 v Hočah pri Mariboru, gimnazijo je obiskovala v Mariboru, v Ljubljani pa na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo pridobila poklic politologa. Službovala je v Centralnem komiteju ZKS, na Delavski univerzi Jesenice in bila profesionalni predsednik občinske konference ZSMS Jesenice. Kasneje je bila na Republiškem sekretariatu za notranje zadeve in sekretar republiškega družbenega sveta za vprašanja družbene ureditve. Sedaj je vodja sektorja za ekonomsko socialno politiko pri Republiškem svetu zveze sindikatov Slovenije. Poleg aktivnega delovanja v mladinski organizaciji je dalj časa aktivist SZDL v krajevni skupnosti in predsednica skupščine skupnosti socialnega varstva v občini. Večkrat je bila sekretar 00 ZK, član občinskega komiteja ZK na Jesenicah in v občini Ljubljana Center.
Članica ZK je od leta 1964.
Kandidat za izvršnega sekretarja za organiziranost in razvoj v ZK je Ljubo Brezočnik, kandidata za izvršnega sekretarja za SLO in DS pa sta Oto Grebenc in Ivan Mayerhold.
7. september - dvojni praznik
Spominski dan Ljubljanskega Posavja in krajevni praznik šestih KS
Lani podpisana II. LISTINA o medsebojnem sodelovanju pri organizaciji praznovanja spominskega dneva Ljubljanskega Posavja - 7. septembra, daje prve rezultate.
Spominski dan ohranja spomin na narodnoosvobodilno gibanje in konkretno na spopad štirih mladincev z italijansko patruljo, da so se izognili aretaciji. Tako so z orožjem v roki opozorili italijansko oblast, da se Slovenci niso sprijaznili z okupacijo.
Listino je podpisalo vseh devet krajevnih skupnosti ljubljanskega Posavja in sicer: KS Brinje, KS Ivan Kavčič-Nande, KS Ježica, KS Jože Štembal, KS Savlje-Kleče, KS 7. september, KS Stožice, KS Tomačevo Jarše in KS Urška Zatler.
Letos je prvič prešel lično izdelan lesen krožnik, kot simbol skupnih obveznosti, iz rok KS Tomačevo-Jarše v roke KS Urške Zatler, ki bo naslednji dve leti nosilec organizacije praznovanja 7. septembra.
Tako kot prejšnja leta je bilo tudi letos veliko prireditev, več kot 18, s katerimi so poleg Spominskega dneva počastili tudi krajevni praznik šestih KS in sicer: KS Brinje, KS Ivan Kavčič-Nande, KS Ježica, KS Savlje-Kleče, KS 7. september in KS Stožice.
S. K.
SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV V KS SAVLJE-KLEČE
Ob krtjevnem prazniku to družbenopolitične organizacije In organi krajevne skupnosti Savlje-Kleče pripravili srečanje starejtlh krajanov. Tradicionalna prireditev je letos ie posebej uspela, za kar so poskrbeli
gostitelji ter člani kvarteta Zora In harmonikar Edo Selan.	an7UAh,
Slavnostna seja sveta KS Stožice
Statutarnega določila, da je 7. september praznik krajevne skupnosti, so se spomnili v KS Stožice in sklicali razširjeno, slavnostno sejo sveta KS. Na sejo, ki je bila na sam praznični dan, niso prišli vsi povabljeni, toda, verjetno je imel prav tisti udeleženec, ki je rekel, da bi bilo gotovo nekaj narobe, če bi prišli vsi.
Predsednik sveta Anton Sijanec, sicer direktor podjetja Kamin - Umetni kamen na Ježici, ni imel dolgega nagovora. Povedal pa je tudi to, da bi zelo težko opravljal to funkcijo, če bi za čas, ki ga dopoldan potrebuje za delo v korist KS, moral koga prositi.
Med tem, ko so udeleženci seje nazdravili prazniku, je sproščen pogovor zajel prebliske o slovenskem dnevnem političnem dogajanju, pa tudi vprašanja o tem, kakšne bodo spomladi, drugo leto, volitve po krajevnih skupnostih. Sprejeli pa so tudi sklep, da bodo na prvi seji skupščine KS predlagali, da se statut KS dopolnni z določilom, da »7. september« praznujuejo tudi kot »spominski dan« ljubljanskega Posavja. To je namreč naloga, ki jo je sprejelo vseh 9 KS, ko so lansko leto in letos podpisovali LISTINO o sodelovanju pri praznovanju 7. septembra.	S. K.
Naslednji dve leti organizator KS Urška Zatler
Nosilec organizacije skupnega praznovanja 7. septembra, spominskega dneva ljubljanskega Posavja in krajevnega praznika Šestih krajevnih skupnosti, je KS Urška Zatler. Na prireditvi v Tomačevem 9. septembra - s pesmimi so jo popestrili pevci MPZ Posavje DPD Svoboda Stožice-Ježica, z recitacijama pa učenki 3. razreda o.š. Mirana Jarca Darja Lesjak in Sara Gerbovič - je bila slovesna primopredaja simbolnea znaka skupnih obveznosti podpisnic II. listine o medsebojnem sodelovanju pri organizaciji praznovanja »7. septembra«.
Simbol medsebojnih obveznosti predstavlja velik, lepo poslikan lesen krožnik, ki bo naslednji dve leti visel v pisarni KS Urške Zatler. Dan na dan bo spominjal in opozarjal na sprejete naloge.
Krožnik je skupaj s šopkom svežih rož slovesno predal predsednik skupščine KS Tomačevo-Jarše Milorad Cvijič, skupno s tajnico sveta KS Marijo Jordan, prevezel pa predsednik skupščine KS Urške
Zatler Janez Šavs, skupno s tajnico sveta KS Tadejo Pust.	S. K.
Tek ob Savi
Športno društvo Ježica - klub rekreacija je za praznik Posavja organiziral sadmi množični tak ob Savi. Pokrovitalja takmovanja sta bila kopališče Štern in tovarna Rašica. Start in cilj je bil ob kopališču Štern. Proga j bila dolga 12,3 km, trim 4 km, za pionirje pa 1,5 km. Nastopilo j 118 tekmovalcev (78 članov in 40 pionirjev). Med ženskami do 35 let je bila prva Nataša Nakrst-Kosmač, druga Alenka Maček, tretja Maja Ušeničnik; ženske nad 35 let: 1. Marija Vencelj, 2. Valči Camernik, 3. Helena Žigon; moško do 30 let. 1. Lado Vrh, 2. Branko Kranjc, 3. Janez Vovk; moški od 30 do 50 let: 1. Marko Dovjak, 2. Andrej Vozlič, 3. Grade Milenkovič; moški nad 50 let; 1. Matija Horvat, 2. Lado Černivec; trim moški 1. Rajko Novak, 2. Karel Šumberger, 3. Mitja Uršič; trim ženske: 1. Sabina Jovan, 2. Špela Gril, 3. Sonja Karlo; starejše pionirke; 1. Tatjana Kastelic. 2. Nataša Kozinc, 3. Martina Jeromen; starejši pionirji: 1. Jasmin Rizvič, 2. Dejan Kralj, 3. Grega Fujs; mlajše pionirke: 1 Maja Škrinjar, 2. Tanja Kaštrun, 3. Urška Pevec; mlajši pionirji: 1. Gregor Cerjak, 2. Jure Jeromen, 3. Marko Gunzej. Prvi trije v vsaki kategoriji so dobili mfidaiie vsak tekmovalec oa trak. darilo tovarne Rašica.	D. R.
Tekmovanje balinarjev
Balinarska sekcija Gasilskega društva Stožice je v počastitev krajevnega praznika organizirala balinarsko tekmovanje. Vrsti red: 1. GD Stožice, 2. Društvo upokojencev Posavje, 3. GD Nadgorica, 4. klub Milan Majcen Šiška. Na posebnem tekmovanju posameznikov za veliko pečeno ribo pa je zmagal Peter Černač, član balinarske sekcije Društva upokojencev Posavje.	V. š.
PODELITEV PRIZNANJ IN KULTURNI VEČER
Krajevna akupnost 7. september je ob prazniku podelila svojim krajanom In organizacijam priznanja. Dobili §o jih: Mirko BarborIČ, Angelca Bertoncelj, Vinko Jensterle, Savo Lapanja, obrtna zadruga Panorama Ptuj In vzgojno varstvena enota Posavje. Krajevna skupnost je ie drugič podelila tudi priznanja za najlepie urejeni objekt In prispevek k lepil podobi KS. Priznanja sta dobili skupnost stanovalcev G lini kova ploičad 6 In Gllntkova ploičad 8. Pripravili so tudi večer s kulturniki - krajani KS Urike Zatler In 7. september. O gledalliklt dejavnosti v Ljubljani In o svojem delu sta govorila režiser In plkctelj Andrej Hieng ter Igralec Andrej Kurent (na sliki).	Foto: D. R.
Priznanje za vztrajne odličnjake
Takih učencev in učenk, ki vseh osem razredov osnovne šoje končajo z odličnim uspehom ni veliko, pa tudi malo ne. Letos jih je bilo v treh osnovnih šolah na ljubljanskem Posavju (o. š. Franceta Bevka, Milana Šušteršiča in Danile Kumar) 52. Ti vsekakor zaslužijo posebno pozornost in iskrene čestitke. Kako se bodo znašli v življenju sicer ne vemo, toda nobene pravice nimamo dvomiti v to, da bodo uspešni še naprej. Nasprotno: s polno vero, da bodo - če bodo vztrajni - čez čas postali dobri strokovnjaki v svojem poklicu, jim moramo biti že danes v oporo.
Tako so razmišljali tudi člani odbora medvojnih aktivistov osvobodilne fronte slovenskega naroda z ljubljanskega Posavja, zato so jim tudi letos javno podelili »Septembrska priznanja NAJ, NAJ...«
Zaslužili so jih: Andolšek Kristijan, Kramer Andraž, Drofenik Majda, škof Tina, Bratec Rožle, Domlcelj Luka, Borštnar Urška, Karnel Irena, Poitrak Petra, Brzln Luka, Avguštin Tanja, Brišar Brina In Hočevar Tatjana - vsi z o. š. Franceta Bevka; Coklč Ivan, Šafarič Igor, Špiček Jernej, Jaramaz Petra, Stepišnik Urška, Zemljič Polona, Benlgar Tanja, Horvat Nataša, Stankovič Anja, Černe Gorazd, Klauta Martin, Bizjak Vesna, Boh Petra, Dimic Anita, Gvardjančič Ana, Novak Saša, Pipan Saša, Bavec Gregor, Makovec Urška, Rihar Petra, Zorc Mitja, Parovel Primož, Hočevar Urška, Llndav Špela, Pleš Olja, Strmole Edita In Peršak Nina - vs z o. š. Milana Šušteršiča; Beti Sabina, Kelšln Nataša, Krošelj Lucija, Svete Uroš, Učak Liza, Globačnlk Bina, Trbuha Tina, Vavken Neža, Jeromen Andrej, Kranjc Asja, Flis Karmen In Narobe Mojca — vsi z o. š. Danile Kumar.
Po priznanja, ki jih je izročil predstavnik medvojnih aktivistov OF, je na športno igrišče v Tomačevo prišlo 35 mladih fantov in deklet, nekateri tudi s svojimi starši. Povedali so, da so se vpisali v različne srednje šole, od naravoslovne do ekonomske. Izrečene so jim bile iskrene čestitke in najboljše želje za uspešno prihodnost.
Na prireditvi v Tomačevem, 9. septembra pa so organizatorji prireditve želeli, v imenu krajevne skupnosti Jožeta Štembala, podeliti tudi 7 krajevnih priznanj za prizadevno delo v svetu KS, v hišnih svetih in Rdečem križu. Žal je na podelitev prišel samo Abbad Saidu, ki je priznanje dobil za prizadevno delo v hišnem svetu.	S. K.
Uspela prireditev
Na XVII. kolesarski dirki »Okoli Savelj«, s katero so krajani KS Savlje-Kleče proslavili tudi krajevni praznik, je letos nastopilo nad 60 kolesarjev Iz 11 klubov. Na 2,5 km dolgi krožh' progi so se tekmovalci pomerili v šestih kategorijah. Najzanimivejša je bila dirka članov, kjer je Celjan Melanšek zanesljivo osvojil prvo mesto.
Pohvaliti velja trud organizatorjev, ki so navkljub dežju dirko odlično izpeljali ter številne delovne organizacije in zasebnike, ki so podprli dirko z denarjem in praktičnimi nagradami.
Rezultati-člani: 1. Malenšek (Celje), 2. Ječnik (VP Kranj), 3 Baloh (Astra); starejši mladinci: 1. Pilar, 2. Jenko (oba Sava); rekreativci: 1. Hamun (Grosuplje), 2. Taran (Mladost Novi Sad), 3. Novak (Uniš TOS); pionirji A: 1. Murn (Krka), 2. Dremelj (Videm-Krško), 3. Domjan (Nova Gorica); mlajši mladinci: 1. Gimpelj (Krka), 2. Hudoklin (Sava), 3. Kastelic (Rog); članice: 1. Hatala (Mladost Novi Sad), 2. Krnc (Krka), 3. UršiC (Jub Dol).	F. R-
Tudi srečelov
Za krajevni praznik Posavja so bile še druge slovesnosti in srečanja krajanov. Pri partizanski grobnici v Stožicah je bila žalna slovesnost; zapel je moški pevski zbor Posavje, otroci osnovne šole Danil® Kumar pa so recitirali. Balinarji KS Urške Zatler so za krajan® pripravili balinarsko tekmovanje KS ,7. september in Urška Zatl®' sta organizirali družabno srečanje krajanov s srečelovom v park® med Glinškovo ploščadjo in Mucherjevo ulico. Na zadnji dan praznovanja je bila v četrtek, 14. septembra proslavo s tovariški^ srečanjem ter srečelovom v osnovni šoli Franceta Bevka. Organi*®" tor je bila KS Brinje.	D
STRELSKO TEKMOVANJE
Strelski turnir z zračno puiko v počastitev krajevnega praznlii spominskega dne Posavja je bil letos ie enajstič. Kot doslej *° *t, organizirali krajevni organizatorji ZRVS 7. september In Urike Z*r . ter strelska družina Tabor - Jožica. Nastopili so mladinke, mlauln.. ženske In moikl, skupaj 84 tekmovalcev. Najboljie rezultate je ao* gla ekipa KS 7. aeptember (785 krogov), nato sledijo ekipe KS Stn/ ^ (729), Ivan Kavčič (636), Ježica (605), Urike Zatler (337) In Dol (J~j krogov). Med posamezniki so bili najboljil: mladinke - Valentina 80^
(89 krogov) z Ježice, Nataia Lukman (88) Ivan Kavčič, Helena KremP (67) Ivan Kavčič: mladinci - Robert Kavčič (85 krogov) 7. septeoič’. Boris Stepančič (85) 7. september, Bojan Stepančič (84) 7. sept»n,p.g(j) ženske r- Dragica Dovč (88 krogov) Stožice, Veronika Bohinc I ^ Stožice, Branka Majerle (71) 7. september; moikl - Jože Režen j^ Ježica, Tome Prebil (91) Ivan Kavčič In Brane Majerle (89) krogov »
7. september. Med posamezniki so prvi trije prejeli medalje, zmar vatna ekipa pa je dobila prehodni pokal In manjil pokal v trajno
19. SEPTEMBRA 1989			|[
ZBOR OBČANOV 5
rIZ KNJIGE »UPORNI BEŽIGRAD«-
Utrinki iz predvojnega obdobja
Socialistična kulturna organizacija Svoboda se je v tridesetih letih tako močno razmahnila, da je oblast postala nanjo pozorna še zlasti po velikem zletu poleti 1935 v Celju. Kmalu zatem jo je banska uprava prepovedala zaradi »protidržavnega in komunističnega delovanja«. Svobode so nasledila kulturna društva Vzajemnost. Vodstvo so prevzeli znani socialni demokrati in s tem preslepili oblast, da gre v bistvu za nadaljevanje prejšnjih društev. Tudi programi so bili napredno usmerjeni, saj so razen dramskih sekcij razvijali zlasti študijske skupine, ki so se seznanjale s socialistično literaturo. Pripravljali so najrazličnejše proslave, najbolj množične so bile prvomajske, pa mladinska srečanja in v povezovanju z društvi v drugih krajih izmenjavo programov in nastopov. Vse bolj je delo Vzajemnosti usmerjala partija v duhu Čebinskega manifesta.
VZAJEMNOST - REVOLUCIONARNO ŽARIŠČE
Bežigrajska Vzajemnost je začela delovati 1938, najprej v gostilni Pri Jožici Vrhovnik na Vodovodni cesti 44, potem pa pri Fortuni na Vodovodni cesti 26, kjer je to gostilno najela Kristina Zevnik. Prvi predsednik je bil Rudi Čebular, tajnik Stane Miklošič, med organizatorji pa Viktor Avbelj, Matija Antončič st., Tone Bele, Marjana Draksler, Rudi Ganziti, Ciril Keršič, Marija Kokalj, Stane Miklošič, Tone Šušteršič, Lojze Terčič in drugi. Naslednje leto se je društvu priključilo več novih članov, med njimi Milan Šušteršič in Boris Žiberna.
Trenja med socialnimi demokrati in komunisti ter drugimi levo usmerjenimi člani okrog vloge društva in njegovega programa so privedla do sprememb v vodstvu. Predsednik je postal Stane Miklošič, tajnik pa Viktor Avbelj, ki je bil tedaj tudi sekretar partijske celice za Bežigradom, blagajnik in knjižničar pa Tone Bele. Med novimi člani so bili Evgen Čamernik, Cilka Debevc, Tone Kozinc, Stojan in Gojmir Pevc, Jože Zagradnik in drugi. Močno so poživili kulturnoprosvetno delo in šahovsko sekcijo. To dvoje je bila dobra krinka za vse bolj intenzivni marksistični študij, ki se mu je zlasti posvečala mladina. V meddruštvenih nastopih in tekmovanjih so se pomerili z društvi Vzajemnost v Mostah, Dravljah, Šentvidu in
Novo obliko druženja so našli v plesnih vajah, ki so jih gojili na Viru pri Domžalah. Tam so se mladi zbirali v gostilni pri Vehovcu, plesno šolo pa so začeli v tej gostilni voditi Franci Kelvišar, Milan Šušteršič in Jože Zagradnik. Tako so se neopazno sestajali bežigrajski in domžalski komunisti, prebijali napredne knige založbe Enka (Nova knjiga) in razširili delovanje tudi v bližnji Dob. Maja 1937 so društva Vzajemnost 'mela tabor pri Ihanu. Udeležilo se ga je več kot tisoč članov in Ione Tomšič je razlagal pomen ljudskofrontnega gibanja. Inanski tabor je imel velik odmev po vsej Sloveniji. Poglavitna naloge je očitno postal boj zoper nacistično propagando, ki je iskala zaslombo med malimi kmeti, sezonskimi in nekvalificiranimi delavci ter brezposelnimi. Na vse možne načine so člani Vzajemnosti razkrinkovali nacifašistično ideologijo. Nadaljevali so sicer s prosvetnim delom, a vse bolj so se posvečali političnemu prosvefljevanju. Bežigrajska Vzajemnost je 1939 naštudirala Cankarjevega Hlapca Jerneja in ga hotela uprizo-nti v teddanji meščanski šoli na Vodovodni cesti, a so jim nastop prepovedali. S stopnjevalno društveno aktivnostjo se je povečal policijski nadzor.
Delovna akcija na strelišču
v°iaške starešine so bili aktivni tudi v poletju. Tako svoiBred dvema letoma so spet organizirali delovno akcijo na , strelišču ob Savi. Delovne akcije se je udeležilo 30 tul Dri °V ZRVS in strelske družine Tabor-Ježica. Sodelovali so st8briči?dniki iz v°iašnice v Šentvidu. Postavili so betonske ceste tL za 09rai° za be,on ie poskrbelo podjetje Slovenija do 'k®' prepleskali so tudi okvirje za tarče, uredili cesto rehšča ter očistili celotno območje strelišča, z 0cj,.Zaključku so bili vsi udeleženci delovne akcije pogoščeni istrio« m votaškim pasuljem iz omenjene vojašnice. Zahvalju-Prio a vojašnici, ki je nesebično priskočila na pomoč in veliko zmogla k uspehu akcije.
D. R.
ex. TEMPOK.E
RAŠICA^
tradJ”'6? še 0na "kovna manifestacija, ki je postala že bra J,°Paln,a Na Rašid in okolici bo v četrtek, 21. septem-'bladi i*?rskl 0x-tampore za mlade. Udeležili se ga bodo šklh in ,°Vl?rkl '? n‘ihovi m0ntorji iz domžalskih, kamnino nJisr Jfnsk,h snovnih in srednjih šol. V goste pa *aQreh*Sl „ mladi ,z Prijateljske občine Medveščak iz OosvofiaJH Raiiiula iz Beograda. Slikarsko srečanje je Partizane? sPominu na požig Rašice in delovanju Rašiške Rašia čete. Mladi se med seboj spoznavajo, na Slike, kir?1, okoli pa ustvarjalno preživijo dopoldne, liane v n^S anfi° na a^iamporu. bodo kasneje razstav-sk'h občini'' Cen6ta Stuparja na Črnučah in v prijatelj-
M. P.
V zadnjih dveh letih pred vojno je doživela bežigrajska Vzajemnost polni razmah in zaradi tega nazadnje tudi policijsko prepoved obstoja. Najprej so 1939. ustanovili ilegalni meddruštveni odbor s Tonetom Žerjalom kot predsednikom in Viktorjem Avbljem kot tajnikom. To je bil poskus, da bi na občnem zboru zveze Vzajemnosti KPS dobila odločilni vpliv. Istega leta so v bežigrajski Vzajemnosti osnovali prvo skojevsko skupino, v kateri so bili Franc Kelvišar, Tone Kozinc, Stojan Pevc, Milan Šušteršič in njegovo dekle Fani. Pri Fortuni je bilo vse bolj živahno, saj so sem prihajali člani KPS iz različnih organizacij, zlasti iz tovarne Eifler in Avtomontaže. Toda tudi policijski agenti so bili vse češči gosti, ki pa niso mogli dokazati prepovedanih dejanj. V vrsti zborovanj je bilo najbolj odmevno zborovanje konec 1940. z okrog sto obiskovalci. Politični govor je imel dr. Aleš Bebler, v kulturnim programu pa so recitirali in prepevali revolucionarne pesmi. Posledice so kmalu začutili. Predsednik zveze društev Vzajemnost (ki je imela sedež na Miklošičevi cesti) Celestin Jelenc je sporočil oblastem, da ne jamči za dejavnost posameznih društev. Tedaj so iz zveze izključili društva Vzajemnost v Šiški, Mostah, Dravljah in za Bežigradom, torej povsod tam, kjer so
V Zboru občanov objavljamo nekaj odlomkov iz knjige »Uporni Bežigrad« avtorjev Pavla Lešnjaka In Djura Simcbergerja, ki bo v založbi OK SZDL Ljubljana Bežigrad Izšla v mesecu novembru letos.
prevladovali komunisti. Tudi sodelovanje z društvom v Dobu je trajalo le do februarja 1941, kajti klerikalni list Bogoljub je objavil članek, v katerem se je pisec zgražal, da prihaja neki gospod z rdečo kravato pohujševat mladino na Dob. Istega leta marca je policija v gostilni Fortuna zaplenila arhiv društva Vzajemnost in njeno knjižnico, nnajbolj pa jih je zanimal seznam članov. Nemudoma se je k Fortuni preselilo tambura-ško društvo Zarja, ki je bilo dotlej na dvorišču gostilne Kačič, članom prepovedane Vzajemnosti pa se je ponudila priložnost, da so sc sestajali pod novim okriljem.
Velik politični uspeh so člani Vzajemnosti poželi pri volitvah 1939, ob zbiranju podpisov društva prijateljev Sovjetske zveze, med protidraginjskimi demonstracijami in seveda kasneje med NOB.
DELAVSKO GIBANJE
Čeprav ni bil tipično industrijski predel, se Bežigrad vendarle ponaša z razvejenim delavskim gibanjem. Vzklilo je iz manjših okolij, se razraščalo v širino družbenih razmer in dobilo podporo v različnih plasteh prebivalstva. Jedra so nastala v tovarnah Eifler, Eka in Avtomontaža; v njih so delovale celice - osnovne organizacije - KPS in po letu 1936 je imel Bežigrad že razmeroma vpliven partijski aktiv. V prejšnjem poglavju smo pri društvu Vzajemnost spoznali, kako so različne oblike političnega dela razgibale ljudi in tako pridobivale simpatizerje za napredna, socialistična, revolucionarna stremljenja.
Zatorej ne bo odveč, če v poglavitnih obrisih predstavimo jedra bežigrajskega delavskega gibanja.
Tovarna Eifler se je razvila 1929. na tedanji Dunajski cesti 75 (zdaj je to Titova 99) in stoji tam obrat tovarne zdravil Krka). Lastnik Ferdinand Eifler je iz ČSSR pripeljal 40 statev za plišarno, ki ji je kasneje pridružil tkalnico, apreturo in barvarno. Proizvodnja je hitro naraščala: leta 1939 so izdelali skoraj 128.000 m pliša. Delovne razmere so bile slabe: poleti neznosna vročina, pozimi mraz in prepih. Delali so deset do dvanajst ur na dan. Ker niso bili pokojninsko zavarovani, delavci niso hodili okrog zdravnikov in so se po svoje otepali bolezni.
Po zaslugi komunistov (Rezka Dragar, Mile Smolinsky, Cene Štupar) so postavili na noge sindikalno organizacijo in se včlanili v Splošno stavkovno zvezo Jugoslavije. Razredna zavednost se je začela izkazovati pri znani stavki 1936. Partijci iz Eiflerja so se udeležili velikega shoda tekstilnih delavcev v Kranju. Odločili so se za stavko, ker kapitalisti niso hoteli urediti odnosov z delavci. V takem razpoloženju so komunisti iz tovarne Eifler na sestanku v gostilni Kačič, Tyrševa 58, sklenili, da bodo imeli širše posvetovanje z delavskimi zaupniki in jim predlagali razglasitev stavke. Njihov predstavnik Franc Dragar je 21. avgusta 1936 izročil vodstvu tovarne zahteve glede kolektivne pogodbe, o zboljšanju higienskih razmer in odpustitvi mojstra Dejmcka, neznosnega priganjača in brutalnega izkoriščevalca. Naslednjega dne je bil napovedani sestanek delavstva. Cene Štupar je orisal socialne krivce in pozval, naj bi s stavko dosegli ugodno kolektivno pogodbo. Vsi navzoči so s tem predlogom strinjali in sklenili, da bodo šli 24. avgusta v štrajk.
Pol .ure po začetku dela 24. avgusta sta se delavca Ivan Koman in Janez Križ splazila v kurilnico in potegnila za ročico sirene: To je bil znak za začetek stavke. V tovarni so sestavili deset borbenih skupin in jim razdelili dolžnosti, ki so bile tudi v tem, da skrbe za red in disciplino ter pazijo, da ne bi česarkoli v tovarni poškodovali. Med prvimi ukrepi je bil izgon mojstra Dejmeka, ki se je bil skril pri snovalncm stroju. Delavke so ga našle, ga odpeljale skozi vso tovarno do vhodnih vrat, ga pahnile na cesto z vzklikom: Nikoli več nazaj! (Ta njihova želja se je izpolnila, kajti po zaključeni stavki je moral nečloveški Dejmek zapustiti ne le tovarno, ampak tudi Jugoslavijo).
Izvolili so stavkovni odbor, v katerem so bili: Franc Dragar, Malči Kocjančič, Joža Košir, Albin Kovač, Mile Smolinsky, Cene Štupar in Marija Traven. Uredili so vse za življenje v teh izrednih razmerah, ko se je ves čas stavke v tovarni zadrževalo okrog 80 delavcev. Za prehrano so poskrbeli kmetje in obrtniki iz Bežigrada, Ježice in Črnuč. Zbiranje hrane in denarja so organizirali železničarji, stavbni delavci, papirničarji in drugi, kajti prebivalci Ljubljane in širše okolice so solidarno priskočili na pomoč stavkujočim.
Tovarnar je obvestil vlado Češkoslovaške republike, da so slovenski delavci zasedli tovarno. Prav takrat je bil v Pragi
predsednik jugoslovanske vlade dr. Milan Stojadinovič in gostitelji so ga pozvali, naj uredi zadeve okrog tekstilne industrije v Jugoslaviji. Nekaj dni zatem, 28. avgusta, so se začela pogajanja o kolektivni pogodbi med lastniki tekstilnih podjetij in delavskimi zaupniki. Vedeti moramo, da je stavka zajela več kot 10.000 tekstilnih delavcev v Sloveniji. Pogajanja so bila mučna in dolgotrajna. Spočetka je celo meščanski tisk s simpatijami poročal o stavkah. Ko pa je ban dr. Marko Natlačen izsilil oster odlok o ohranitvi javnega miru in reda, o stavkah in mezdnih gibanjih, so časniki napadli stavkajoče delavce. Delavske delegacije so si priborile zagotovilo, da do 14. septembra ne sme nihče preganjati stavkujočih, ki bodo zapustili tovarno in izven nje še naprej štrajkali, vendar s tem omogočili nadaljevanje razgovorov o kolektivni pogodbi. Podobno je bilo tudi v Tržiču, Kranju in drugih tekstilnih tovarnah, najdlje pa je stavka trajala prav pri Eiflerju in sicer do zadnjih dni septembra 1936. Podpis kolektivne pogodbe je deloma zboljšal gmotni položaj delavcev, ki so enotno vztrajali v boju za svoje pravice.
Avtomontaža v Kamniški ulici 51 se je lotila proizvodnje prvih avtobusov leta 1936 z 8 zaposlenimi delavci, naslednje leto je število zaposlenih naraslo na 35. Brez posebnih delovnih izkušenj so izjemno hitro napredovali v tehnologiji, povečali produktivnost in dosegli takšne rezultate, da je tovarnna dobivala vedno več naročil. Spričo takega stanja so bili v primerjavi z delavci v drugih podjetjih pri Avtomontaži bolje plačani. Na ljubljanskem območju so imeli le tiskarji višje plače od njih. Štremeli pa so naprej in pri uveljavljanju delavskih pravic sklenili, da se morajo prikopati do kolektivne pogodbe. Še vedno namreč niso imeli pravice do dopusta, do dodatkov za nadurno in posebno težavno delo, do odmora za malico in do zdravstvene pomoči.
Za uveljavitev teh in dodatnih pravic so se*primerno organizirali z vključitvijo v sindikte, pri čemer so odigrali odločilno vlogo člani KPS: brata Stane in Janko Bizjak, Franc Obran, Martin Zagožen in Srečko Žgajnar. Najprej so v povezavi s članom mestnega komiteja Tonetom Dolinškom ustanovili partijsko organizacijo, ki je - sicer v razmerah ilegalnega delovanja - začela prebujati delavce in jih prek sindikata združila v močan enoten kolektiv. Sindikat se je zavzemal za višjo produktivnost, za boljšo kvaliteto proizvodov in za notranji red v tovarni. To naj bi bila primerna osnova za uveljavljanje vseh drugih zahtev. Toda lastniki tovarne najprej niso hoteli podpisati pogodbe. Niso se bistveno upirali zaradi zahtev po raznih dodatkih, ampak predvsem zato, ker je enoten kolektiv Avtomontaže hotel soodločati pri sprejemanju in odpuščanju delavcev. Vsebina te pogodbe je bila daljnosežnejša od vseh podobnih pogodb sorodnih podjetij in Avtomon-tažinih kooperantov (podjetja Rojina, Peterca, Fajfar in druga). Celo socialnodemokratski tajnik ljubljanskih lesnih sindikatov Niko Bricelj jih je nagovarjal, naj popuste pri svojih zahtevah. Vztrajali so in tričlanska delegacija - Stane Bizjak, Milan Drobež in Vili Šlander - je navsezadnje, dosegla svoje. Z lastniki in delničarji so maja 1937 podpisali vsebinsko takšno kolektivno pogodbo, kakršno je zahteval kolektiv. Sporna točka je v pogodbi bila takole formulirana: »pri sprejemanju proizvodnih delavcev odloča uprava, soglasje pa daje kolektiv«.
Oktobra istega leta so organizirali solidarnostno stavko z delavci v kooperantskih obratih, da so tudi oni dobili kolektivno pogodbo. Kolektiv Avtomontaže je vsestransko podpiral delavce v sosednji tovarni Lajovic, Kamniška 20 (sedaj Tuba), ko se je pri njih začela prebujati razredna zavest. Njihova odločnost se je izkazovala še ob drugačnih priložnostih. Precej denarja so prispevali za Rdečo pomoč, ki je oživela 1937. Redno so se udeleževali prvomajskih proslav in protidraginj-skih demonstracij. Gospodarsko nazadovanje je prizadelo tudi to tovarno. Naročil je bilo, vse manj in število delavcev - v prejšnjih letih največje proizvodnje so jih imeli 80 - je ob koncu leta 1940 padlo na 18.
Tovarna kovinske galanterije Eka v Topniški 9 je v zgodovini delavskega gibanja zapisana zaradi enotnega nastopa vsega kolektiva v stavki leta 1936. Pobudnika stavke Toneta Čarmana so delodajalci sicer odpustili, njegovo delo pa sta vztrajno nadaljevala komunista Albin Kovač in Roman Omahen. Znala sta spodbujati delavsko solidarnost v akciji Rdeče pomoči pri zbiranju prostovoljnih prispevkov za naše prostovoljce v španski državljanski vojni. Enotno so šž udeležili uličnih protestov ob nacistični zasedbi Češkoslovaške kot tudi protidraginjskih demonstracij, prav tako enotno so se odzvali ob podpisovanju izjave za ustanovitev društva prijateljev Sovjetske zveze.
NAROČILNICA
Ime in priimek: _
Ulica/naselje: __
Poštna številka:
Pošta:
nepreklicno naročam
________Izvodov knjige UPORNI BEŽIGRAD, ki bo izšla do konca
novembra 1989, po prvi prednaročniški ceni 60.000 din.
Druga prednaročniška cena in prodajna cena bosta višji.
Knjigo bom plačal do 20. oktobra 1989:
-	s splošno položnico na žiro račun OK SZDL Ljubljana Bežigrad št. 50105-678-50085 (z namenom: knjiga Uporni Bežigrad)
-	s poštno nakaznico na naslov OK SZDL Ljubljana Bežigrad, Ljubljana, Linhartova 13 (z namenom: knjiga Uporni Bežigrad)
-	na blagajni OK SZDL, Ljubljana, Linhartova 13, soba 207.
(podpis)
Naročilnico pošljite ali prinesite na Občinsko konferenco SZDL Ljubljana Bežigrad, Ljubljana, Linhartova 13, soba 207, In označite način plačila.
i
Varna pot v šolo
Poročilo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu o dejavnostih ob začetku šolskega leta
V okviru prizadevanj za izboljšanje prometne varnosti v naši občini smo tudi letos izvedli akcijo »Varnost otrok in mladine ob začetku šolskega leta«, ki naj bi zagotovila prometno varen pričetek šolskega leta. Akcijo je vodil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ljubljana Bežigrad, sodelovale pa so vse osnovne šole, krajevne skupnosti, Postaja milice Bežigrad ter Oddelek milice Črnuče.
Otroci po počitnicah še brezskrbni in razigrani, vozniki pa se le počasi prilagajajo spremenjenim razmeram na cesti, zato so prav prvi dnevi pouka v šolah najnevarnejši. Statistika prometnih nezgod z udeležbo otrok in mladine govori sicer drugače. V tem času je najmanj nezgod, vendar lahko trdimo, da je to posledica angažiranja vseh pristojnih organov in organizacij.
Delavci Postaje milice Be-
žigrad so že v mesecu avgustu opravili preglede šolskih okolišev. Zagotovili smo nujno preglednost cestnih površin, obnovili talno signalizacijo ter pet najbolj izpostavljenih mest opremili z opozorilnimi transparenti.
Osnovne šole so pregledale in uskladile načrte varnih poti v šole. Pred pričetkom pouka so bili organizirani roditeljski sestanki, kjer so delavci milice in učitelji starše prvošolčkov seznanili z varnimi potmi ter jih opozorili na morebitne nevarnosti. Hkrati so bili za učence prvih razredov organizirani tudi razgovori z miličniki.
V skladu z načrti varnih poti so izpostavljena mesta varovali pionirska prometna služba, aktivisti krajevnih skupnosti ter delavci milice. Pionirji prometniki so skrbeli za varnost učencev v neposredni bližini šol, nadzirali promet učencev kolesarjev ter skrbeli za tehnično brez-
Učencl 1. letnika so se urno povzpeli k alpskemu botaničnemu vrtu Jullana v Trenti.
VOJAŠKA GIMNAZIJA FRANC ROZMAN-STANE
Na šolskem pragu že 19. generacija
Vojaška gimnazija »Frahc Rozman-Stane« na Kardeljevi ploščadi je v letošnjem šolskem letu sprejela na šolanje že 19. generacijo mladeničev iz vse Slovenije, ki se bodo šolali za poklic oficirja JLA. Naslednje leto pa bo šola slavila dvojni jubilej: 15-letnico svojega obstoja in sprejem 20. generacije na šolanje.
Učence 1. letnika so takoj po slavnostnem sprejemu, ob navzočnosti njihovih staršev in sorodnikov, popeljali na tako imenovano prilagajanje v Bovec, v vojaško rekreacijsko središče. Sedemdnevno bivanje na Bovškem so izkoristili za združevanje ugodnega s koristnim. Obiskovali so geografske, zgodovinske, kulturne in etnične zanimivosti tega dela svoje ožje domovine, v ospredju pa je seveda bila »krasna hči planin«
- Soča, od izvira v Trenti pa tja do Nove Gorice, zatem dolina » Idrijce in Koritnice, pa vzpon na Vršič, Predil in podobno.
Najbolj zanimiv pa je bil ogled rojstne hiše goriškega slavčka Simona Gregorčiča v Vršnem ter vožnja v gondolah na Kanin, kjer se je kot na dlani pokazal slovenski očak Triglav.
Ob družabnih igrah in obilju športnega udejstvovanja so se učenci medsebojno seznanili, spoznali so tudi svojega vzgojitelja kapetana I. razreda Imreta Kemenja ter razrednike profesorje Ljudmilo Berčičevo in Saša Domjana. Zasnovali so trden kolektiv in že v začetku napovedali, da bodo v štiriletnem šolanju družina, ki bo dosegala dobre učne in druge rezultate.
I. S.
Obvestilo članom društva upokojencev Boris Kidrič
Na predlog nekaterih članov Društva upokojencev Boris Kidrič je izvršni odbor na svoji junijski seji delno spremenil program jesenskih izletov.
Izlet v spodnje Posavje (Krško, Sevnica, Brežica) bo odpadel. Nadomestili ga bomo z obiskom Pohorja (Rogla, Trije žeblji, Osan-karica) dne 10. oktobra 1989. Prijave bomo sprejemali med uradnimi urami v četrtek (v septembru in oktobru).
IZVRŠNI ODBOR D. U. BORIS KIDRIČ
Počitnice s kosilom
Občinska zveza prijateljev mladine je ob koncu preteklega šolskega leta organizirala pestre počitniške dejavnosti v petih krajevnih skupnostih. V KS Savsko naselje so otrokom nudili tudi kosilo, za kar gre zahvala VVO Mladi rod.
Zveza prijateljev mladine obvešča starše, predvsem starše prvošolčkov, da bo takšne dejavnosti organizirala tudi v prihodnje.1 Naslednja priložnost bo že januarja ob zimskih počitnicah. j §
Tudi na Črnučah le transparent opozarjal voznike na previdnost.
Foto: I. S.
hibnost koles. Aktivisti krajevnih skupnosti so zavarovali 23 izpostavljenih mest, osem najbolj ogroženih križišč oz. prehodov za pešce pa so zavarovali delavci Postaje milice Bežigrad ter Oddelka milice Črnuče. Delavci milice so skrbeli predvsem za varnost otrok, obenem pa so okrepili nadzor prometa, kontrolo brezhibnosti vozil itd.
Tako neposredno varovanje izpostavljenih mest je potekalo od 1. do 8. septembra v času, ko otroci prihajajo
oziroma odhajajo iz šole, razen v križišču Samove in Vodovodne ceste in križišču Titove in Ceste Ceneta Stuparja na Črnučah, kjer miličniki skrbijo za varen prehod otrok čez cesto vse šolsko leto.
Ob zaključku akcije lahko ugotovimo, da je bila varnost otrok in mladine ob začetku šolskega leta ugodna, saj se na območju naše občine ni zgodila nobena prometna nezgoda z udeležbo otrok.
SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU
PRIPRAVE NA REORGANIZACIJO
Temeljit zasuk v komunali
Racionalizacija komunalne dejavnosti v Ljubljani je cilj aktivnosti, ki bo v kratkem dobila oprijemljiva izhodišča. Mestna skupščina bo namreč na seji 5. oktobra obravnavala gradivo o reorganizaciji komunalnega gospodarstva, se pravi o dejavnosti, ki je še kako pomembna za vse prebivalce našega mesta. Obetajo se spremembe pri organiziranosti izvajalcev, virih financiranja ter odgovornosti in pristojnosti družbeno-politične skupnosti.
»Odpirajo se nova spoznanja in možnosti, da dejansko tudi v komunalne dejavnosti vgradimo več tržnih elementov in s konku-
renčno ponudbo omilimo sicer potrebne monopole, je zapisano v gradivu, ki ga je pripravil izvršni svet mestne skupščine. S koncesijo je možno vrsto storitev prenašati tudi na zasebnike in druga podjetja, odpreti moramo vrata drugim oblikam zbiranja sredstev in kapitalizacije takega združevanja. Družba, kot oblika javnega podjetja odpira možnosti za bistveno širši krog (materialno) zainteresiranih ustanoviteljev.«
Paleta komunalnih dejavnosti je nadvse široka (vodovod, kanalizacija, snaga, pogrebne storitve, mestni potniški promet, toplotna energija in plin, javna razsvetljava in avtobusna postaja Ljubljana, pa še dimnikarstvo, odstranjevanje črnih gradenj, izobešanje zastav in lepljenje plakatov), te dejavnosti pa tako ali drugače obvladuje v Ljubljani kar 17 samoupravnih interesnih skupnosti ter skladov in pet delovnih organizacij. S predvidenimi spremembami naj bi komunalne dejavnosti ponovno pridobile značaj javne službe z novimi kvalitetami, ki se bodo pokazale v načinu planiranja, v odgovornostih in obveznostih mesta in občin in komunalnih podjetij ter v oblikah nadzora teh dejavnosti.
Za zagotovitev racionalnega gospodarjenja z namenskimi sredstvi bi skupščina mesta ustanovila poseben komunalni sklad. Sklad bo investitor komunalnih objektov in naprav, komunalne organizacije pa bi tudi vnaprej izdajale soglasje in opravljale strokovni nadzor nad izvajanjem investicij.
Financiranje naj bi bilo stabilno in enostavno. Temeljni vir je cena komunalnega proizvoda, drugi vir pa plačilo vseh prebivalcev, organizacij in skupnosti v mestu za komunalni standard. V poštev pa pridejo tudi druge oblike (delnice, vlaganje sredstev drugih podjetij, zbiranje in vlaganje sredstev občanov itd.).	T M
Ozimnica naprodaj
Cene do 23. septembra: krompir po 8.000 din, čebula po 5.000, jabolka po 12.500 in 15.500 din
Tudi letos se bo dalo domače kašče napolniti z ozimnico po nižjih cenah, kot sicer veljajo na tržnicah in v prodajalnah. Mestni komite za preskrbo, trgovino in kmetijstvo ter trgovci in pridelovalci so se domenili, da bo ozimnica na voljo od 18. do 23. septembra, potlej pa še od 2. do 7. oktobra in februarja prihodnjega leta. V prodajo se bodo vključili tudi zasebniki.
Krompir v vrečah po 30 kg bo veljal 8.000 din za kilogram. Do 23. septembra ga bodo prodajale tudi kmetijske zadruge v Medvodah in Dobrunjah ter v skladišču na Peruzzijevi ulici (ob delavnikih od 8. do 15.30, v sobotah od 8. do 12. ure). Oktobra bo krompir nekoliko dražji.
Jabolka v zabojčkih po 15 kg so na voljo po 12.500 din za sorte jonatan, zlati delišes in rdeči delišes ter po 15.500 din za sorte ajdared, jonagold in gloster. Prodajali jih bodo do 7. oktobra.
Čebula sorta citaver in pogačar v vrečah po 10 in 20 kg stane 5.000 din za kilogram. Na voljo bo do 7. oktobra.
Prodajna mesta za Bežigradom:
•	Mercator Rožnik: Slovenčeva 24, Majke Jugovičev 11, Savsko naselje, Titova 89, Hošiminhovo 15;
•	Mercator Sadje zelenjava: kiosk Linhartova ulica;
•	Emona: Vojkova 3, Gogalova 1;
•	PIK Vinkove): nekdanja bencinska črpalka ob Samovi ulici« kiosk ob Titovi cesti nasproti Ruskega carja;
•	Nama: pri Ruskem carju
Na srečanju v Zagrebu
19. srečanje rezervnih vojaških starešin Jugoslavije »Bratstvo in enot; nost« je bilo 4. julija v Zagrebu. Poleg našega delegata, ki je bil v sesta'1' mestne delegacije Ljubljane, se je srečanja udeležilo še 16 rez. vojaških starešin iz naše občine.
S prijateljsko organizacijo ZRVS Zagreb Medveščak je bilo vse dogovorjeno o skupnem srečanju in o celotnem poteku bivanja. Gostitelji so naše izredno lepo sprejeli. Bežigrajčani so prebivali v Pionirskem mesto« skupaj z rezervnimi vojaškimi starešinami iz prijateljskih občin Beograd Palilula, Sarajevo Center in Skopje Karpoš. Seveda so bili prisotni tud* gostitelji iz Zagreba Medveščak.
Medsebojni razgovori so bili na visoki ravni, vzpostavljeni so bili dobri odnosi. Obujali so tudi spomine na prejšnja srečanja v Srbiji in v Ljubljani ter poudarili, da je potrebno te dobre odnose še naprej razvijat1-V tem smislu je generalmajor Jože Šeme imel daljši govor ter pož®1 aplavz in odobravanje.
Ob tej priložnosti je predsednik OK ZRVS Dušan Mihelič izročil občin' sko plaketo ZRVS prijateljski organizaciji Zagreb Medveščak, predstav' niki drugih prijateljskih ZRVS pa so dobili spominske knjige.
Zaradi neurja osrednja proslava ni bila v Maksimiru temveč v Don10 športov. Organizatorji so se zelo potrudili, da je srečanje v celoti usp®1®; Vsa zahvala gre občinskemu štabu TO in občinski skupščini, ki s’ omogočila prevoz naših udeležencev.	, ,
DUŠAN REBOLJ
[—ZASEBNI SERVIS ZA RABLJENE AVTOMOBILE-
Pomoč pri nakupu ali prodaji
Ljubljanski avto sejem ob nedeljah na Litijski cesti zaradi oddaljenosti ni prav privlačen za prodajalce rabljenih avtomobilov, ki morajo že ob 5. uri iz postelje, da bi ujeli pravo prodajno mesto na sejmu. Tudi tisti, ki kupujejo, so slabe volje, ko je treba čakati na »zelenca« štev. 13, ki ob nedeljah pelje le vsako uro.
Vse to, seveda ob čutu za poslovnost, je imel v mislih tandem Franc Smrke - Pavel Šaubah, ko se je odločil, da na parkirišču med Smeltom in Palmejevo ulico vsako soboto organizira prvi zasebni avto sejem
Podobni razlogi so vplivali na zasebnika Slavka Mlakarja, ki si je omislil poseben servis za avtomobiliste: svetovanje in storitve pri prodaji in nakupu v glavnem rabljenih avtomobilov. Podjetni Slavko Mlakar ima poslovni
prostor na Palmejev) 14, blizu Smeltove poslovne stavbe
Pri Mlakarju je mogoče rabljeno vozilo prodati ali kupiti, ne glede na vrsto. Lastnik pripelje avto na ogled in tedaj se tudi sporazumno določi, za koliko dinarjev ga bo Mlakar prodal oziroma ponudil potencialnemu kupcu. Podjetnik uvrsti vozilo z vsemi podatki v prodajni seznam, ki je shranjen v računalniku in na tem seznamu je praviloma do dveh mesecev V tem času Mlakar išče kupca in ga večinoma tudi najde
Prodajalec lahko pooblasti posrednika, da sestavi kupoprodajno pogodbo, jo overi na občini prebivališča prodajalca, skratka zanj sklene kupčijo. Če posrednik proda vozilo, si pri tem zaračuna 1,5 odstotno provizijo, ki je njegov najpomembnejši vir
dohodka. Če za vozilo v dveh mesecih ni bilo kupca, posrednik predlaga prodajalcu, naj zniža ceno.
Na računalniškem seznamu je pri Mlakarju zdaj okoli 260 vozil, od juga do mercedesa, največ pa je seveda domačih vozil. Slavko Mlakar na željo prodajalca odpelje avto tudi na avtomobilski sejem na Litijsko, še rajši pa ga ponudi na sobotnih avto sejmih pri Smeltu Mlakar lahko za vas odpelje avto na tehnični pregled 'in za vas opravi registracijo vozila. Če pri teh-
ničnem pregledu odkrijejo napake, Mlakar zagotovi popravilo.
Razmišlja tudi o ustanovitvi komisijske prodaje starih vozil, pa tudi novih avtomobilov, zelo spretno pa se j® vključil v prodajo »neuvršče; nih« golfov, ki so jih imeli v Beogradu organizatorji vrha neuvrščenih V enem tednu je prodal 25 golfov diesel (4 vrata), ki so imeli prevoženih komaj 1000 kilometrov, lastniki pa so za njih odšteti 201 milijon dinarjev in prometni davek, jvan šUČUR
V Jurčičevih krajih
Na izletu s člani ZB NOV iz Doma starejših občanov
Še nekaj časa bo, iz leta, v leto vedno več članov ZB NOV v domovih starejših občanov in ti bodo vedno bolj iskali povezave s soborci izven doma oziroma s krajevnim združenjem borcev NOV. Vzrok za to je verjetno tudi samodejna želja storiti nekaj, kar preseka utečen, čeprav odlično organiziran, domski način življenja. Oditi v drugo okolje in se družiti z drugi-mi, enako mislečimi ljudmi, je zlasti za oskrbovance doma človeška, upravičena in povsem razumljiva želja.
Združenje borcev NOV v KS Stožice, kjer je bežigrajski dom starejših občanov, vzdržuje že veliko let stike s člani domskega aktiva borcev NOV, ki ga vodi
ing. Nada Pupisova. Aktiv šteje 62 članov, od tega 15 moških in 47 žensk. V dom so prišli od vsepovsod. Njim ta zveza in občasno druženje z borci iz krajevne skupnosti pomeni veliko, saj jim manjša občutek odtujenosti zaradi starosti in bivanja v domu.
Ena od prireditev stožen-ske borčevske organizacije, ki jo že veliko let vodi Janez Dremelj, ne katerih se člani s terena in doma družijo, so izleti. Takšen izlet je bil pred letnimi počitnicami. Odhod izletnikov je bil zjutraj, takoj po zajtrku v domu, povratek pa ob 15. uri tako, da so člani aktiva v svojem domu še dobili kosilo. To je bila najcenejša oblika izleta, primerna se-
danjosti in »žepom« izletnikov.
Izleta se je udeležilo 18 članov domskega aktiva in 27 članov ZB NOV iz Stožic. Izletniška pot je šla preko Litije, Gabrovke in Muljave. V Litiji so izletniki dobili spremstvo dveh članov litijske borčevske organizacije, Jožeta Benčiča in Janeza Avblja. Za 'daljši čas so se ustavili na Tisju, kjer sta dve spominski znamenji na NOB, spomenik in grobnica. Benčič in Avbelj sta izletnikom govorila o litijski borčevski	organizaciji,
o bojih na območju Preske in Tišja in o obeh spominskih znamenjih, na katera so potem izletniki položili venca.
Naslednji postanek je bil na Gabrovki, kjer se je izletnikom pridružil nosilec Partizanske spomenice
1941, 70-letni Franc Koža-melj, slep na obe očesi. Enega je izgubil leta 1943 v bojih pri Dragatušu, drugega pa teto dni kasneje pri Trebnjem. Kožamelj je bil dobre volje, v njegovem govorjenju pa je bilo precej »črnega humorja.« Povedal je, da se je leta 1952 oženil, da ima dva sinova in hčerko, pa žene še videl ni. Tudi otrok še nisem videl, je rekel, čeprav so že vsi pri kruhu. Povedal je tudi, da ima avto, ki ga vozi žena in da se veliko vozita okoli, tudi daleč, v kraje, ki jih še ni videl. O vinu, ki je drago, pa ne toliko, da ga ne bi pili, je še povedal, da glava boli od praznega kozarca...
Izletniki so se v Gabrovki poslovili od Benčiča, Avblja in Kožamelja ter nadaljevali pot do Muljave. Vso pot jim je tovariš Dremelj prek mikrofona pripovedoval zanimive drobce iz življenja in bojev v času NOB v krajih v vaseh skozi katere so se peljali.
V Muljavi so se izletniki razdelili v dve skupini. Ena si je šla ogledati muzej Josipa Jurčiča (od zunaj, ker oskrbnice slučajno ni bilo doma) in veliko kuliserijo - oder na prostem za Jurčičevo igro o Juriju Kozjaku, ki jo igra domače kulturno društvo. Druga skupina si je ogledala gostilniške prostore pri Obrščaku, sredi vasi. Šaljivci so rekli, da so v tej gostilni slučajno našli tudi Jurčičevo sobo, v kateri je znani slovenski pisatelj z domačini popival oziroma modroval. S. K.
Priznanje tudi za samoupravo
lita union republiška dn,*J?ri2nani šo|skim šp ustvom za njihovo ta1
MJ6 V _________
nostj.
jQ ■ v	bubnm
SfciSS*":	1
Kidrič ♦ ®rebrno in š£ sto n, ?r Vl,° Kraighe
necol |,°- Blaž Bud
bil na France Bevk, p v cv^ado za prizadel
drjft"1 šolskem sl
hunr<!Le,di!eV Sta P°Pes,rila vr' 5tiDska alPinista Viki Grošelj in z di Bo*'č s predavanjem hih aP02itivi o največjih uspe-
<“.*piSrn,u90s'ov*n-
j. p.
Najboljši balinarji BS-3
livnih nake9a Prvenstva rekre-ietos P,v balinanju se je vanje deležilo 9 ekip. Tekmo-SD^a.i P0,®kalo na igriščih isteQa ia' Izvedli pa so ga člani Bs^/uitva. Vrstni red:1 ŠD 2arja ,	2 Avtohiša 11,3. ŠD
Dšpn cjL4- •nstalacija 10, 5. 6' 7 <&Ci 10' 6 Elektrotehna
S,0V6n',ales^točk6; Del° 4 10
Mladi *e*i9rajča v Leverkus
Catica
^irjev3 18 av9iistale od - ju nienton- P°d vodsh hu taborila v Schw<fBN>- Spoj nia v ZrWk? d' ob kc
SANKUKAI KARATE IN SAMOOBRAMBA
Karate klub Forum vpisuje nove člane, članice in pionirje
Karate klub Forum Ljubljana vas zopet vabi v svoje zelo številne vrste. S septembrom se pričnejo treningi v vseh skupinah, od začetnih do nadaljevalnih, tako pri pionirjih kot pri mladincih in članih.
Zato vabimo vse, pa tudi tiste, ki se doslej s športom niso intenzivneje ukvarjali, da nas obiščejo in si zagotovijo vitalnost in sproščenost preko zimskih mesecev. Poleg redne vadbe si bodo udeleženci pridobili osnovno znanje iz kata-reja in samoobrambe, ki bo nadvse potrebno v primeru, ko se bodo znašli v neprijetnih situacijah fizičnega ogrožanja.
Treningi so na visokem strokovnem nivoju, dovolj intenzivni za zahtevnejše udeležence in primerni za vse tiste, ki si morajo gibljivost in kondicijo postopno pridobiti. Zato je vadba primerna za vse občane, ne glede na spol in starost.
Pionirska karate šola je zaradi specifičnosti treninga najmlajših organizirana posebej
v zgodnejših večernih urah in po programu za pionirske kategorije (trening v povezavi z igro in filmi). Vpišete lahko malčke od 7. leta starosti dalje. Ob prijetnem vzdušju in igri se bodo učili borilne veščine in tako pridobili pomembne športne navade in disciplino.
Za vse, ki želijo v karateju daleč, pa imamo po uvodnem programu možnost vključevanja v borbeno in trenersko skupino z intenzivnejšim programom in napredovanjem ter možnostjo preverjanja svojih sposobnosti in forme na tekmovanjih mesečno in letno na vseh prvenstvih. Poleg redne vadbeno-tekmovalne dejavnosti pa skrbimo trudi za družabna srečanja in prireditve ter organiziramo letne in zimske karate šole v znanih letoviščih.
Pridružite se nam, ne bo vam žal!
TRENERJI SO MOJSTRI KARATEJA: Vlado Paradižnik 5. DAN, Slavko Šorotar 3. DAN, Lavrič Miha in Bojan Puklavec 1. DAN.
VPIS IN INFORMACIJE V OSN. ŠOLI DR. VITA KRAIGHERJA (ZA STADIONOM OLIMPIJE) DO 2. OKTOBRA OB PONEDELJKIH IN SREDAH OD 19. DO 20. URE.
SLAVKO ŠOROTAR
V košarki 35 ekip
Začel se je jesenski del tekmovanja v košarki za rekreativce. Letos sodeluje 35 ekip, ki so razdeljene v 3 skupine. Najboljše ekipe v spomladanskem delu so bile:
I.	skupina: 1. Posavje 14, 2. Tenis bar 12, 3. Role bar 10, 4. AH stars 10 in Partizan Bežigrad 9 točk.
II.	skupina: 1. Bojlerji 14, 2. Aqua show 13, 3. Janče 12, 4. Broadway 12 in 5. Slovenijales trgovina 10 točk.
III.	skupina: 1. Maratonci 13,
2. Energoinvest Črnuče 12, 3. RTV 11,4. Brukers 11 in Usnje plast 11 točk.	J. P.
Zlata poroka
Anica in Milan Hribar sta praznovala zlato poroko. Na ljubljanskem gradu sta v soboto, 9. septembra, opravila poročni obred.
Milan se je rodil leta 1912 v Ljubljani v delavski železničarjevi družini. Bilo je pet otrok pri hiši in težko se je živelo. Milan se je izučil za ključavničarja, nato je bil strojevodja na železnici in končal je delovodsko šolo. Pred upokojitvijo je delal v železniški direkciji. Oče, Milan in Anica so se že zgodaj vključili v OF. Milan je vozil material in orožje za partizane v Belo krajino. Septembra leta 1944 je bil aretiran in odpeljan v internacijo - delovni (ogor Worderberg.
Anica se je rodila leta 1915 v vasi Bločice pri Cerknici, izhaja iz kmečke družine. Pri hiši je bilo devet otrok, trije bratje so bili v partizanih, eden je padel. Kot mlado dekle petnajstih let je odšla služit kruh. Do poroke je delala v gostinstvu, potem pa je doma gospodinjila. Ko so moža odpeljali v internacijo sta s sinom težko živela. Po vojni je rodila še hčerko.
Borčevska delegacija KS Triglav s predsednikom Brunom Klemenčičem ju je obiskala in skromno obdarila. Zaželeli so jima veliko zdravja, sreče in zadovoljstva ter še dolgo skupno življenje. Mi se čestitkam pridružujemo. DUŠAN REBOLJ
PISMA BRALCEV
Kaj vse si lahko privoščimo
V teh kriznih časih, ko naši izvoljeni voditelji veliko govorijo (nekateri pa tudi kaj konkretnega storijo) o zmanjševanju družbene režije, o zmanjševanju števila državnih uradnikov, o razbremenjevanju gospodarstva, p realnem zmanjševanju splošne porabe, lahko v naši občini konkretno vidimo, kako to deluje na občinskem nivoju.
Konkreten primer je obnavljanje pročelja in izvajanje nekaterih vzdrževalnih del v naši občinski hiši v poletnih mesecih letošnjega leta. Človek se namreč dobronamerno vpraša, zakaj je potrebno debel pesek oziroma kamen ob robu hiše zamenjati z marmornatimi ploščami, keramičnimi ploščicami in betonskimi izdelki. Gre za zapravljanje denarja brez potrebe, pa tudi brez okusa. Obenem človeka zanima, kaj delajo pleskarji dneve in dneve v občinski hiši; pa v prostorih, ki so namenjeni obiskovalcem te hiše, ni videti nobenih sprememb.
Postavljata se torej dve vprašanji: čemu so taka dela potrebna in kdo jih bo plačal. O namenu in potrebnosti predvsem zunanjih del najbrž ne kaže izgubljati besed, problem pa so finance. Kajti kako je možno obenem poslušati tarnanje o omejenem in premajhnem proračunu občine, hkrati pa gledati obnovo občinske hiše brez potrebe. S tem ne zanikam potrebe po rednem in tekočem vzdrževanju objekta.	Priden davkoplačevalec
V spomin
JANEZ
MARKELJ
Za redno nas je zapustil naš prijatelj in sodelavec Janez Markelj. To, da smo mi lahko peli, igrali, plesali in gledali filme, se kulturno udejstvovali ali kulturo samo spremljali, je tudi Janezovo delo. Vedel je, da kulturnega življenja ne more biti brez dvoran in prostorov, namenjenih za to dejavnost. Poznali so ga kulturniki po vseh ljubljanskih občinah, še posebej veliko pa je naredil za bežigrajska kulturna društva. Njegovo delo je bilo pridno in vestno, vselej je imel prijazno besedo za sodelavce. Znal je na pravo mesto postaviti trdo besedo, znal pa je tudi spodbujati, potolažiti in razveseliti.
Kot organizator v saveljskem prosvetnem društvu in kot funkcionar pri Zvezi kulturnih organizacij je z vztrajnim delom, podkrepljenim s strokovnim znanjem in bogatimi izkušnjami, skrbel za kakovostne odre, dvorane in drugo gospodarsko dejavnost v društvih, še posebej pa v svojem društvu PD Savlje-Kleče.
Naša hvaležnost je dajala Janezu vedno novih moči za delo, ki pa ni moglo biti nikoli dovolj poplačano. Zveza kulturnih organizacij Slovenije je Janezu Marklju podelila Zlato odličje Svobode, ZKO Ljubljana Bežigrad pa Plaketo zveze - naj višje priznanje kulturnim delavcem * ljubiteljski kulturi.
Ko se na odrih naših dvoran dvigujejo in spuščajo zastori pred zadovoljnim občinstvom, se bomo vedno spomnili Janeza Marklja, našega človeka, ki je svoj prosti čas in obilno znanje širokogrudno posvetil kulturi.
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ LJUBU AN A - BEŽIGRAD
GOSPODARSTVO V PRVEM POLLETJU
NAJVEČJI PODJETJI
Bežigrajsko gospodarstvo se le počasi prilagaja potrebam in zahtevam trga, premalo sredstev namenja za tehnološko posodobitev, industrijska proizvodnja in blagovna menjava s tujino oživljata, ugotavlja izvršni svet naše občinske skupščine, Informacijo o uresničitvi razvojnih nalog družbenega plana občine v letošnjem prvem polletju bo obravnavala občinska skupščina na prvem jesenskem zasedanju 26. septembra.
Večina gospodarskih organizacij je zadovoljna z letošnjim poslovanjem, oskrba z uvoženimi in domačimi surovinami ter energijo je dobra. Vendar pa le redki širijo asortiman izdelkov. Za Bežigradom je nastalo eno samo novo podjetje, tujci še niso odvezali mošnje, za zasebnike so zanimive predvsem poslovne, tehnične in finančne storitve ter trgovina, manj pa proizvodnja. Vidne so predvsem spremembe v zakonodaji, sicer pa kakšnih velikih premikov še ni opaziti.
Industrijska proizvodnja za Bežigradom je bila v letošnjem prvem polletju za 6,9% večja kot lani v enakem obdobju. Izvoz blaga (podatki so za pet mesecev in ne upoštevajo izvoza Petrola in Adria Airways) se je povečal za 32,6% (na konvertibilno področje za 22,1%), uvoz pa se je povečal za 44,7% (s konvertibilnega področja za 54,4%). Blagovna menjava z državami v razvoju in državami SEV se je precej zmanjšala, povečala pa se je menjava z razvitimi državami.
V bežigrajskem gospodarstvu je zaposlenih 35.826 ljudi, kar je 3% manj kot lani. Število zaposlenih v trgovini se je v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečalo za 3%, prav za toliko tudi v poslovnih, tehničnih in finančnih storitvah. Več zaposlenih je še v prometu (za en odstotek), v vseh drugih dejavnostih pa je zaposlenih manj kot lani (v industriji za 6% manj, v gradbeništvu pa za 4% manj kot lani).
Neto osebni dohodek na zaposlenega v bežigrajskem gospodarstvu je v letošnjem prvem polletju znašal 3,517.381 din na mesec, kar je 506% več kot lani, realna rast pa je le 10-odstotna. Povprečni osebni dohodek v gospodarstvu za mesec iunii ie znašal 5,290.336 din.
BEŽIGRAJČANI
Oblikujte bodočnost skupaj z nami!
Predsedstvo Občinske konference Zveze socialistične mladine Ljubljana Bežigrad poziva vse mladinke In mladince, občanke In občane občine Bežigrad, interesne, projektne, stanovske in druge skupine in organizacije ter združenja in gibanja, da se s svojimi predlogi in pobudami in strokovnimi mnenji vključijo v predkongresne aktivnosti in tako pripomorejo k oblikovanju nadaljnje politike ZSMS.
Predsedstvo OK ZSMS Ljubljana Bežigrad poziva vse Bežlgrajčane, da se vključijo v razprave na področju ekonomske doktrine, ekologije, monetarne politike, davčne politike in sistema javnih financ, kmetijske politike, stanovanjske politike, javnih služb, zaposlovanja, socialne politike, prebivalstvene politike, šolskega sistema, informacijskega sistema, znanstvenega in tehnološkega razvoja, kulturne politike, športne politike in zunanje politike, organiziranosti ZSMS.
Vse zainteresirane Bežigrajčane pozivamo, da nam posredujejo pisna razmišljanja, predloge in pobude na občinsko konferenco ZSMS Ljubljana Bežigrad, hkrati pa tudi, da aktivno sodelujejo na okroglih mizah, javnih tribunah in posvetih:
■	Politika in problematika zaposlovanja (datum bo še določen)
■	Kakšen šolski sistem želimo? - 2. 10. 1989 ob 13.00
■	Kultura - dobrina ali potrošnja - 4.10.1989 ob 10.00
■	Drobno gospodarstvo in vzgojno Izobraževalni sistem - 9. 10. 1989 ob 10.00
■	Stanovanjska problematika - 11. 10. 1989 - 15.00
Vse razprave bodo organizirane v Družbenem centru
Bežigrad.
PREDSEDSTVO OK ZSMS Lj. BEŽIGRAD
Slovenijales in Lesnina
s
Bežigrajski delovni organizaciji Slovenijales Trgovina in Lesnina sta se lani - glede na dohodek - uvrstili med deset največjih ozd v naši republiki. Seznam so na podlagi zaključnih računov za preteklo leto naredili v republiški Službi družbenega knjigovodstva, lestvico 300 največjih ozd v Sloveniji pa je objavil Gospodarski vestnik.
Deset največjlh ozd, ki Imajo sedež v bežigrajski občini
Vrstni red v SRS je takle: Gorenje Gospodinjski aparati Titovo Velenje (167,851.170.000 din dohodka v letu 1988 pri 6093 zaposlenih), Železniška transportna organizacija Ljubljana, Rudnik lignita Titovo Velenje, Železarna Jesenice, SGP Slovenijaceste Tehnika Obnova, Slovenijales DO Trgovina, Lesnina, Železarna Ravne, Intereuropa Koper, Sava Kranj, Industrija motornih vozil Novo mesto, Kompas Jugoslavija Ljubljana, Tovarna avtomobilov Maribor, Tovarna celuloze in papirja Krško, Cinkarna Celje itd.
Iz Gospodarskega vestnika povzemamo nekaj podatkov za deset največjih delovnih organizacij, ki imajo sedež v bežigrajski občini. V deseterici so iste ozd kot leto poprej, le da je zdaj na prvem mestu Slovenijales Trgovina pred Lesnino. Viden je prodor Belinke (še posebej, če upoštevamo število zaposlenih), Termike pa prihodnje leto zanesljivo ne bo več v tem seznamu.
RADIO GLAS LJUBLJANE MED LJUDMI
TUDI O DOGAJANJIH V NAŠI OBČINI
radio GL/IS ljubljane
Ljubljana, Kopitarjeva 2
tel: 325-496, 325-494 studio: 328-944, 328-954
IZVIREN IN POSEBEN GLASBENI SPORED BREZ NAPOVEDOVALCEV, PROGRAM VODIJO NOVINARJI.
ODDAJAMO NA UKV 102,4 in 105,1 MHz STEREO V ŽIVO
Vir: Gospodarski vestnik
Mesto za Bežigradom			Mesto v SRS			OZD •	Dohodek		Povpr. zaposl.	
1988.	1987.	1986.								
			1988.	1987.	1986.		v tisoč din	indeks 88/87	število	indeks 88/87
1.	2.	3.	6.	15.	27.	Slovenijales DO Trgovina	143,366.586	364,5	2765	100,2
2.	1.	1.	7.	12.	22.	Lesnina	142,682.250	341,0	3264	106,1
3.	3.	2.	27.	37.	26.	Petrol DO Trgovina	93,456.407	361,6	2336	103,5
4.	4.	8.	55.	41.	73.	Iskra Delta	63,475.554	271,5	1987	95,4
5.	10.	5.	61.	105.	62.	Belinka	61,827.870	426,0	490	102^3
6.	6.	6.	62.	58.	65.	ČGP Delo	61,675.182	300,3	2178	102,1
7 •	5.	9.	71.	47.	77.	Adria Airways	55,423.726	245,0	969	109,2
8.	7.	4.	84.	62.	60	Geološki zavod Lj.	49,559.117	246,5	2082	96,7
9.	9.	10.	85.	104.	100.	Mercator - DO Mednarodna trgovina	49,492.884	335,1	889	106.1
10.	8.	7.	119.	100.	68.	Termika	36,749.251	231,3	1728	96,5
SLOVENSKA SOLIDARNOSTNA AKCIJA
Pomagajmo vsi!
Neurje za neurjem biča ljudi, ki vztrajajo živeti na manj razvitih območjih naše dežele in jim bolj kot kdajkoli doslej ogroža njihov nadaljnji obstoj.
Tudi najstarejii ljudje v teh krajih ne pomnijo poletja, v katerem bi bila narava tako kruta In bi povzročila toliko škode. Sleherni od nas bo moral pomagati in nekaj prispevati, če hočemo vsaj delno omiliti posledi-ce nesreče; In to vsaj toliko, da bodo tamkajšnji prebivalci s svojimi družinami lahko preživeli zimo.
Socialistična zveza In Rdeči križ prosita, da svojo prispevke nakazujemo na žiro račun Rdečega križa Slovenije številka 50101-678-51579 »Za prizadete ob neurjih v severovzhodni Sloveniji«.
Vedeti moramo, da sredstva rezerv, redna solidarnostna sredstva In drugi redni sistemski viri in ukrepi za odpravo posledic neurij ne bodo zadoščali, zato moramo po svojih močeh prispevati vsi.
Posamezniki, organizacije In podjetja, ki bi želeli prispevati in pomagati v materialu, naj to sporočijo na občinski odbor Rdečega križa ali občinsko konferenco SZDL, Linhartova 13.
329-041/272
Z željo, da bi v akcijo za izboljšanje varnosti v cestnem prometu vključili čim
večje število udeležencev v prometu, ker bomo le s skupnimi napori lahko dosegli zastavljen cilj, to je 10% zmanjšanje števila prometnih nezgod v letošnjem letu smo organizirali ODPRTI TELEFON
Vse delovne ljudi in občane naše občine pozivamo, da nam sporočijo svoje pripombe na obstoječe razmere v cestnem prometu ter predloge za izboljšanje varnosti na naših cestah. Prisluhnili vam bomo vsak ponedeljek med 8, in 12. uro na telefon štev. 329-041 int. 272.
OB TEDNU OTROKA
Poziv mladincem
Na podlagi 12. in 65. člena Zakona o vojaški obveznosti (Ur. list SFRJ št. 64/85) in 17. člena Pravilnika o izvrševanju vojaške obveznosti (Ur. list SFRJ št. 40/86) pozivamo vse mladince, rojene v letih 1970,1971, 1972 In starejše, s stalnim ali z začasnim prebivališčem na območju ljubljanskih občin, ki še niso prejeli osebnega poziva za vpis v vojaško evidenco, da se javijo najkasneje do 30. 9. 1989 na Mestnem sekretariatu za ljudsko obrambo Ljubljana zaradi vpisa v vojaško evidenco.
Prijave sprejemamo vsak dan od 7.30 do 18.30, razen ob sobotah in nedeljah, na prijavno odjavni službi Mestnega sekretariata za ljudsko obrambo Ljubljana, Adamlč-Lundrovo nabrežje 2/b, okence št. 1.
Za vpis v vojaško evidenco je potrebno predložiti osebno izkaznico ali izpisek iz rojstne matične knjige.
Če se ne odzovete na ta poziv boste odgovarjali po 77. členu Zakona o vojaški obveznosti (Ur. list SFRJ št. 64/85).
MESTNI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO
Že skoraj vsi dnevi ali tedni v letu so razdeljeni državam, posameznim skupinam ljudi, boju za to ali proti onemu Svoj dan imajo starejši občani, svojega imajo pionirji. Le dneva, ki bi bil čisto samo dan cicibanov, še nimamo.
Zato so Mladinska knjiga in Zveza prijateljev mladine Ljubljana pohiteli in proglasili en dan v letu za CICIDAN.
Cicidane bodo Imeli cicibani v Sloveniji od sredine septembra do konca Tedna otroka v oktobru. Tako vsaj predlagajo tistim, ki lahko pripravijo cicibanom kup zabavnih, zanimivih dejavnosti. Pripravljajo ga vrtci, osnovne šole za svoje prvošolce, društva prijateljev mladine v krajevni skupnosti in vsi drugi, ki živij® s cicibani.
Cicidan bodo letos v Ljubljani še posebej pestro praznovali 19. septembra na Kraigherjevi ploščadi (pred Metalko) od 16. do 19. ure. Pot skozi direndaj tega zabavnega dne se bo začela Pri poslopju Metalke na Dalmatinovi, zadovoljni cicibani pa j° bodo zapustili pri Modni hiši ob Nazorjevi ulici. Pot bo označena, da se ne bodo izgubili v vrvežu bodo pomagale tudi posebne spremljevalke in redarji. Na poti bo cicibane zabaval spored na odru, Cicibaloni, Cicilist, Ciciveter, Ciciham in Cici-gralnica. Cicibani bodo izdelovali vetrnice, si ogledali nekatera živali, avto in motor prometne milice, zvedeli bodo kako najbolje poskrbeti za zdrave zobe, lahko bodo risali in lepili jesenske liste na ogromno jesensko drevo, ki ga bodo alpinisti obesili na poslopje Metalke, in si ogledovali stojnice. Vstopnina bo: dva lepa jesenska lista. Najprej so mislili enega, pa so zaradi infia* cije zvišali za dva.	IVANŠUČUP
Prenovljena
galerija
V četrtek, 7. septembra je za Bežigrajska galerija spet odprl* svoja vrata. Novo razstavno sezono je otvorila mlada slovensk® likovna ustvarjalka Nataša Pičman, ki se predstavlja s trem' večjimi skulpturami, ki so nastale v zadnjih dveh letih. Ob tedr^ otroka pa bo razstavljal Tomaž Kržišnik na razstavi »Od skic®
otroka pa bo razstavljal Tomaž Kržišnik na razstavi »Od skic® do lutke«. Predstavil bo risbe, grafike In lutke iz treh lutkovmlj predstav, za katere je naredil likovno zasnovo. Pri pren°.v galerije so pomagale delovne organizacije Lesnina, JUB m Zavod za razsikavo materialov in konstrukcij, za kar se ji®1 najlepše zahvaljujemo.	M-e
Ustanovitelj In Izdajatelj: Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Ljubljana Bežigrad
Glavni urednik: Vlado Barabaš: odgovorni urednik: Janez Snoi-
tehnični urednik: Rudi Izgoršek
Predsednik časopisnega sveta: Joško Pirnar
Naslov uredništva: Linhartova 13, II. nadstropje, soba 216/ Tele'
fon: 329 041
Izhaja praviloma vsakih 14 dni / Časopis dobijo brezplačno vse gospodinjstva in vse delovne organizacije v bežigrajski ot)*l,n.| ' Rokopisov In fotografij ne vračamo / Poštnina plačana pri P0® 61102 Ljubljana / Tekoči račun pri SDK Ljubljana: Občinska konte' renca SZDL Ljubljana Bežigrad 50102-678-50085 Leta 1971 je časopis prejel priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda, leta 1980 nagrado in priznanje občine Bežigrad, le18 1981 pa srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije Tisk In korektura: ČGP Delo, tozd Tisk časopisov In revij. LjuC' Ijana, Titova 35 Naklad)i;24.500 izvodov
PRIHODNJA ŠTEVILKA 24. OKTOBRA