, AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN * Z IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING , * DAILY NEWSPAPER j CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, JUNE 9, 1942 LETO XLV. - VOL. XLV. lapad na visokega italijanskegalSSdni napada' uradnika pri Ljubljani Pavelic po radiu kliče "komunistom," naj nehajo z odporom •W York. (JIC). —"New !rk Times" prinaša poročilo °iega dopisnika iz Berna, ;ca, o uporih in nemirih v za-ienih predelih Evrope, iz ka-IeSa povzemamo: terorizem in maščevanje a|entat na Heydricha v Prakso omajala bojevitega od-,!a v zasedenih krajih ostal« °Pe je razvidno iz sinočne-^ročila iz Rima, da je nov italijanski oblastnik pa-, kot žrtev zasede pri Ljub-To je bil Nicola Žito, na-fašistične stranke in po-< telesne straže italijan-ža v i s o k e g a komisarja v Jani. Poročilo daje sluti-* je bil napad prejkone na-visokemu komisar j u fjf>, bi zajezili "nastajajoč K ipreden "se bodo upo-a druga sredstva," so ita-, oblastniki nagovorili Ravnika" Paveliča, da je 3. :,a po radiu izdal prokla- v kateri je dejal: ( aHom organizacij t a k o-5?vanih rodoljubov, ki oblastem v zasedenem S v »i . se izognejo uporabi Jsih sredstev proti vsemu ii'bistvu, so se oblasti od-• Napraviti komunistom in organiziranim razboj-oddelkom sledečo po-= Ce polože orožje in se . Vrnejo domov, jih ne bo nobena kazen in prav ne njihovih rodbin. Ta J*ba je zadnja." radijska postaja ge-Draža Mihajloviča je 6 o tej proklamaciji 3'la, da so štirje možje . °lice Velike župe Banja-sPrejeli ponudbo" in se ^°mov, da bi lahko na-( Njihova imena in da so 11 dnevi šteti, če se bo iz-|i?' da so to storili iz izda-Z1, Namenov. Novejša poročila janskih oblasti v Jugoslaviji velijo, da je bil ljubljanski župan dr. Adlešič, "zaradi popolne nesposobnosti za ravnanje v današnji situaciji" odstavljen in odpuščen in da ga je zamenjal Leon Rupnik, notoričen italijanofil, ki mu bo pri delu "pomagal" italijanski visoki oblastnik Salvatore Tranchida, ki je baje član odbora O. V. R. A., italijanske tajne policije. * * * New York. (JIC). —Berlinski radio je v sredo zvečer, 3. junija sporočil: "Pri Ljubljani so uporniki zvabili v zasedo v gozdovih blizu mesta visokega italijanskega uradnika in ga ubili, poroča milanski časopis 'Corriere Delia Sera.' Ubiti je bil glavni pomočnik načelnika fašistične stranke 'provincie Ljubljana,' dela bivše Jugoslavije, ki je sedaj pod italijanskim nadzorstvom." 8,000 Hrvatov pristopilo k Mihajloviču New York. (JIC). — Lisa iSergio na radiu WQXR: "Balkanski kvizling Pavelič je znova zmanjšal obroke hrane, da bi ugodil italijanskim zahtevam. Pred mesecem dni je nič manj kot 8,000 Hrvatov stopilo v četniško vojsko generala Mihajloviča in Rim si beli glavo, kako bi rastoči upor zatrl." V itali- Vabilo na sejo Slovenski demokratski klub v Euclidu. bo imel nocoj sejo na Recher Ave. Navzoča bosta Joško Penko in Michael Lah, ki bosta razložila pomen organizacije Ameriško-jugoslovanskega udruženja. članstvo in drugi so prijazno vabljeni. Nov grob Sionči je umrl v St. Alexis bolnišnici Anton Bolka, star 55 let, stanujoč na 509 E. 143. St. Pogreb se bo vršil iz želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. Čas pogreba še ni določen. lX*ZZXXXZXXXIXI»>XXIIlTIIIIl*limXXXXXXAXJ n Cerkveni zakon ne velja na Gorenjskem tf j Prav zanimiv dokument, oziroma prepis izvirnega do-] ^nta, je prišel v Ameriko z Gorenjskega. Neki A. in ne-sta se oktobra poročila pri frančiškanih v Ljubljani, sta se na Bled in upala, da je vse v redu. j proti koncu novembra sta prejela od nemških oblati Radovljici naslednje pismo, ki ga podajamo v slovenski HUtavi: Radmannsdorf Moskva, 9. jun. — Posadka v Sebastopolu, pristanišču na Črnem morju, je z uspehom odbila vse nemške napade. Nemci že štiri dni neprestano naskakuje-jo to pristanišče, toda dozdaj brez uspeha. Nemci imajo pri tem napadu strašne izgube, pravi rusko poveljstvo. Na drugih-krajih ruske fronte ni posebnih sprememb, razen da so Rusi napadli Nemce pri Leningradu in jim prizadjali težke izgube. -o- Nemci pomore vse stare in onemogle ljudi New York. — Jack Fleitscher, ki je prišel zadnji mesec iz Nemčije, pripoveduje, da so Nemci do lanskega julija umorili že najmanj 37,000 oseb "iz usmiljenja," kot so rekli. Vse one, ki jih naciji smatrajo, da so nesposobni za delo, pošljejo v smrt. Tako jih ni treba preživljati, niti oblačiti. Radi tega je prišlo do ostrega konflikta med katoliško duhovščino in nemško vlado. Glede tega je imel govor katoliški škof Clemens August grof Galen 3. avgusta v Muenstru, ki je trdil, da mu je znano o 800 slučajih, ko so naciji odpeljali iz neke umobolnice slaboumne in jih poslali v poseben zavod, kjer nezaželje-ne osebe počasi spravljajo na oni svet. ,L. Delavci bodo morali začeti druge ure radi prevoza Včeraj so čekirali 73 tovaren, v katere se vozijo delavci s st. clairsko ulično železnico. Do 53,-000 delavcev dela v teh tovarnah. Večina teh delavcev začne delati ob 7:00, 7:30 in 8:00 zjutraj, toi je ob času, ko se vozijo tudi uslužbenci v trgovinah in uradih. Za vse te pa nima mesto na razpolago dovolj prevoznih sredstev. Zato bodo morale te tovarne začeti z delom prej, recimo ob 6:00, 6:15, 6:30 in 6:45, drugače se bo zrušil ves prevozni sistem. « 165 letnica zastave V soboto bo Cleveland praznoval 165 letnico, odkar je bila narejena prva ameriška zastava. Opoldne v soboto bodo na public square s posebnimi slovesnostmi potegnili zastavo na drog. IZVIRNE VESTI IZ STAREGA KRAJA Kot razlog za uvedbo obsednega stanja v Ljubljani so Italijani navedli, "da se dan za dnem vrste umori eksponiranih oseb." Eksponirane osebe pomenijo v italijanskem uradnem narečju tiste osebe, ki so sodelovale z italijanskimi zasednimi oblastmi ali kazale pripravljenost za sodelovanje z njimi. Eksponirana oseba je bil Avgust Praprotnik. Avgust Praprotnik je bil ve-leindustrijalec. Veleindustrijal ci so veliki in majhni, on je spadal med največje. Kakor povsod, je veleindustrija tudi v Ljubljani bila internacionalna. Ljudje iz teh krogov so imeli največ stikov z zamejstvom in v njihova podjetja so bili vloženi milijoni tujega denarja. Zato se je kaj rado zgodilo, da so prav ti ljudje svoje stike s tujino poglabljali in utrjevali. Tako se je zgodilo, da Praprot-niku sovražnik, ki je vdrl v deželo, ni bil čisto tuj. Svoje zveze je mož, tako se pripoveduje, skušal izkoristiti za to, da bi Slovencem dopovedal, da se je v novi situaciji treba znajti in se ji prilagoditi. Da je treba sprejeti sovražnikovo ponudbo za sodelovanje. Da je treba pozabiti na tisto, kar je narod izgubil. Ljudstvo ni pozabilo izgubljene svobode in ni hotelo sprejeti nadomestila, zanjo, ki mu ga je sovražnik ponujal. Praprotnik je bil ubit 20. februarja. Zgodilo se je popoldne, pri belem dnevu, pred hišo, kjer se deli pravica, v Tavčarjevi ulici. Za njegovo krsto so korakali italijanski oblastniki. Istega dne zvečer je bilo proglašeno obsedno stanje. Argentina se pripravlja, da napove vojno osišču Buenos Aires, 8. jun. — Poslanec Taborda je vložil v zbornici resolucijo, v kateri urgira vlado, naj napove vojno osišču, obenem pa prizna diplomatske zveze z Rusijo. Istočasno bodo pa argentinski zastopniki v Berlinu in Rimu protestirali radi torpediranja argentinske ladje Victoria. Republiki Argentina in čile sta še edini, ki vzdržujeta diplomatske zveze z osiščem.. -o- Razbito japonsko ladjevje je ušlo Amerikancem Washington, 8. jun. — Admiral Nimitz poroča, da je ameriško ladjevje izgubilo stik z japonskim pri otoku Midway, ker je ostanek razbitih japonskih ladij ušel preko Pacifika. Japonci niso doživeli še nikdar takega poraza na morju. Amerikanci so jim potopili najmanj tri bojne ladje, poškodovali najmanj 11 ladij in jim uničili skoro vso zračno silo, ki je spremljala bojne ladje. Amerikanci so izgubili en ru-šilec, en nosilec letal je bil zadet in nekaj letal je bilo izgubljenih. -o-- Sladkor za prezerviranje sadja in zelenjave Ako hoče gospodinja dobiti več sladkorja za prezerviranje, mora iti po dovoljenje v vladni urad. Vlada bo dala en funt sladkorja na štiri kvorte prezervira-nega sadja. Povprečno bo vlada dovolila 36 kvortov, ali pa potem, koliko ste ga prezervirali lani. Ako letos prvič prezervira-te, bo urad dovolil količino po obsegu družine. Kratke vojne in druge vesti WASHINGTON. — Prav možjio je, da se bo dalo narodu gotove porcije v kavi, čaju in kakau. Trgovine dobivajo že zdaj 25% manj kave in 50% manj čaja. Pomanjkanje ladij za uvoz tega blaga je vzrok temu. * * * LOS ANGELES. — Dr. Hans Gros, ki je bil obtožen, da je dajal Nemčiji važna poročila, je bil obsojen na 10 let ječe. Obravnava proti njegovi ženi bo v pondeljek. * * * WASHINGTON. — Senat je odglasoval, da naj dobivajo vojaški novinci kot začetno plačo $50, vojaki I. razreda $54, korpo-rali $66 itd. Ko bo še poslanska zbornica to odobrila, bo stopil predlog v veljavo s 1. junijem. » * * WASHINGTON. — Odsek poslanske zbornice je sprejel večji davek na žganje in pivo. Davek na žganje naj bi se dvignil od $4 na $6 pri galoni, na pivo pa od $6 na $7 pri sodu. * • » WASHINGTON. — Senator Thomas iz Oklahome je povedal, da bodo ameriške tovarne izgotovile pred koncem tega leta po 5,000 bojnih letal na mesec. To bo več, kot je pa zahteval predsednik Roosevelt. * m * TRENTON, N. J. — .Federalni sodnik Forman je določil dan 22. junija za obravnavo proti 12 družbam, ki imajo nekak monopol na izdelavi žarnic in ki določajo cene istim. * * * LONDON. — Otto Abetz, nemški poslanik v Parizu je baje izjavil, da so angleške bombe ubile v Kolinu od 11,000 do 12,000 oseb, in da se je poslalo iz mesta že nad 180,000 oseb v druge kraje. * « * LONDON. — Iz Francije prihajajo poročila, d# hite Nemci na vso moč utrjevati 35 milj dolg pas ob obrežju. Tukaj namreč pričakujejo invazijo zaveznikov. Napravljeni so že vsi načrti, da se obrežje izprazni civilnega prebivalstva. Nemci so slovenske duhovnike izgnali. Samo na Gorenjskem so ostali trije, vsi trije onemogli starčki, med njimi devetdesetlet-ni župnik Lavtižar v Kranjski gori. Zdaj so prišle vesti, da so tod začeli s svojim delom novi ljudje. Odkod so se vzeli ni znano. Pridigujejo o Hitlerjevem božjem poslanstvu in mašujejo in dele zakramente v Hitlerjevem imenu, pa za drage denarje. Najbolj delavni so menda tisti v Kranju, potem ndkdo na Bledu in tretji v Kamniku. Med slovensko duhovščino se je našla skupina, ki prihaja v nemške zasedene kraje. Obisk takega duhovnika, ki se preoblečen in skrivaj prikrade čez mejo, tvegajoč pri tem svoje življe- nje, pomeni za slovensko ljud- stvo veliko uteho, kajti dokazuje mu, da v nesreči niso pozabljeni. V nevarnosti pa so duhovniki prav tako kot prebivalstvo samo, kajti če jih Nemci zalotijo, jih zadene neusmiljeno maščevanje. O pogrebu jeseniškega župana Lukmana ^er politishe Komissar. ^esh. Zeichen: Standesamtswesen. Herrn A. und B. L Vidva sta v mesecu oktobru 1941 v cerkvi Marijinega k. ijenja v Ljubljani sklenila cerkven zakon. Opozarjam " lato da sc po odloku načelnika civilne uprave za koro-1,1 kranjsko zasedeno ozemlje z dne 7. junija 1941, posta-. ^kon more skleniti le pred političnim komisarjem. Va->rkveno sklenjeni zakon je torej neveljaven in če bi se P* rodili otroci, bodo morali biti vpisani kot nezakonski. Jllj'nem lastnem interesu vama priporočam, da nemudo-iV1«žita prošnjo za postavno poroko in sicer potom blej-občinskega komisarja političnemu komisarju v Ra-Jici. V slučaju, da kljub temu pouku ne bi hotela sklem-L lovsko postaven zakon, si moram pridržati zoper vaju ;>ko postopanje radi nedovoljnega skupnega življenja 1 Poroke. Politični komisar: (Podpis nečitljiv.) mxxHxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx k Ameriški listi so že v aprilu poročali, da je bil ubit dr. Kari Lukman, gestapovski župan na Jesenicah. Zdaj smo prejeli izvleček iz nemškega lista "Kaerntner Grenze Ruf," ki poroča o umoru in pogrebu omenjenega Lukmana. Lukmana so ustrelili neznanci na Jesenicah blizu občinske hiše 17. aprila opoldne, ko je odhajal iz urada na svoje stanovanje. Strel revolverja ga je zadel v ledja in ga smrtno ranil. O napadalcih ni še nobenih poročil, le to je omenjeno, da so bili "komunistični zločinci." Omenjeni list poroča, da je bil istega dne v Kranju ustreljen "Block-Leiter" koroškega Volksbunda Andrej Jakelj. O njemu pravi, da je bil delavec industrijskega društva v Kra nju in da sta ga dne 17. aprila zvečer napadla dva "boljševi-ka" v njegovem stanovanju v krogu njegove družine. Datum pogreba ni razviden iz poročila. Tudi ni jasno, če sta bila oba pokopana ob istem času, kajti pogrebni govor je namenjen obema. Poročilo v listu poudarja, da je bilo pri pogrebu veliko ljudi, da sta se ga udeležila Gauleiter dr. Reiner in Gruppenfuehrer general Rusner. Poleg teh dveh še mnogo drugih visokih nacijskih uradnikov. Pogrebni govor je imel Gauleiter Reiner. Najprej je navajal podrobnosti o obeh in o okolnostih ntjene smrti. Potem je nadaljeval: "Fuehrer me je postavil, da v tej deželi uvedem nemške postave in vpostavim nemški red. Ta dežela mora biti prenovljena kot del Reichsgaua Koroško v najtesnejši zvezi z nemškim Rajhom. Ta zemlja nikoli ni bila in nikoli ne sme biti žarišče naroda, ki bi neprestano ogrožal Nemčijo. Pod zaščito nemškega orožja se mora razvijati kot dragocen sestavni del Rajha in napredovati v svoji nemški kulturi. "Klical sem prebivalstvo, da končno začne lojalno sodelovati z nami. Pod vodstvom svetovnega judovstva, ki je centralizirano v revolucionarni moskovski internacionali, so na delu zločinski elementi. Kompromitirajo dobro ime tukajšnjega ljudstva ter širijo nesrečo in bedo. Zmoto uče in ubijajo. Pravijo, da so junaki svobode, zato ne zaslužijo nobenega sodnijskega zaslišanja in nikake milosti. "To so naši stari sovražniki v naši notranji borbi za osvobo ditev Nemčije. S tega mesta, ki je posvečeno s prelito krvjo zvestih žrtev, apeliram na razum prebivalstva. Krvalvi teror bomo iztrebili v teh krajih z najstrožjimi sredstvi. V imenu pokojnikov izjavljamo, da ne bomo prenehali prej, dokler ne bo s silo zatrta zadnja sled komunizma. Samo od vas je odvisno, če bo ta dežela uživala spoštovanje in imela velja'vo, ali bo pa še dalje nečastno je-čala pod nesramnimi zločini." Osišče drži 30 divizij v Jugoslaviji Beirut. (NYT) — Po poročilih iz jugoslovanskih krogov So Nemci in Italijani v zadnjem času znatno povečali strogost pri ravnanju z jugoslovanskimi vojnimi ujetniki zaradi nadaljevanja narodnega odpora v Jugoslaviji, v kateri morajo sedaj držati okrog 30 divizij. Poročilo nadlajuje, da držijo Jugoslovane v ujetniških taboriščih v tako imenovanih "brutalnih odsekih" in da nacijske straže ravnajo z njimi s sadistično surovostjo. Nemška vojska je bila meseca marca prisiljena pomnožiti svoje posadke v Jugoslaviji in sedaj je baje tam 6 njenih divizij. Poročilo zatrjuje, da imajo Italijani v Jugoslaviji 15 divizij, Bolgari 6 in Madžari 3. Naši graduanti Frank G. Lavrich, sin Mr. in Mrs. Frank Lavrich iz 6209 Edna Ave. je 4. junija gradui-ral iz Cathedral Latin višje šole. Dobil je posebno odlikovanje iz latinščine. Istočasno sta graduirala iz iste šole Edward M. Merhar iz 3238 St. Clair Ave. in Joseph M. Perpar iz 5805 Prosser Ave. Čestitamo! Obisk iz Penna. Naš dolgoletni naročnik Mr. Frank Bečaj iz Genesse, Pa., nas je včeraj obiskal. Prišel je v Cleveland na obisk k svoji sestri Ani Ponikvar, 966 E. 144. St. Svoje čase je bival v Cleve-landu. Doma je iz Milave, fara sv. Vid nad Cerknico, torej je ožji rojak našega urednika. Vesel dogodek Družini Mr. in Mrs. John Sintič, 991 E. 223. St. je bila včeraj zjutraj rojena zala hčerka, ki je tehtala pri rojstvu 8% funta. Mati in dete se dobro počutita v Huron Rd. bolnišnici Materino dekliško ime je bilo Ana Kocman. Čestitke! Zaroka Mr. in Mrs. Tony Yerkic iz 17806 Delavan Rd. naznanjata, da se je zaročila njiju hči Dorothy z Edwardom Yanchar, sinom Mr.ln Mrs. John Yanchar iz 16309 Parkgrove Ave. Zbiranje kositra V Clevelandu bodo začeli v kratkem kampanjo za pobiranje starega kositra oziroma kositre-nih škatelj. Pri tem bodo igrale glavno vlogo naše gospodinje. Urad za vojno produkcijo naproša gospodinje, naj začno takoj devati na stran kositrene škatlje. Ne samo, da gospodinje denejo te škatlje na stran, dokler jih bodo pobrali, ampak so prošene, da jih dobro omijejo ter odstranijo papirnate napise. Odprejo naj dno in vrh in ju zavihajo v notranjost škatlje. Potem naj te škatlje stisnejo s tem, da stopijo nanje ter jih potem shranijo na kakem suhem prostoru, škatlje od barve, olja, varnišev, raznih čistilcev pa naj vržejo proč, ker jih je težko dobro omiti. Ameriški vojaki prodajajo cigarete Avstralcem Melbourne, Avstralija. — Ameriške vojaške oblasti bodo odredile nove korake radi kupčije, ki jo vodijo ameriški vojaki s cigaretami. Cigarete kupijo vojaki lahko v svojih kantinah kolikor hočejo in to brez davka, potem jih pa prodajajo domačinom po 60 centov zavojček. -o- Rojak napaden V nedeljo 31. maja ob 2:30 zjutraj je bil napaden na St. Clair Ave. in 129. cesta naš rojak Matija Kavas, stanujoč na 1388 E. 41. St. Prosi se rojake, če je kdo to videl, naj mu sporoči. Nagrade na pikniku Piknik društva Sv. Rešnjega Telesa f 4 r e sv. Lovrenca je kljub slabemu vremenu dobro uspel. Glavne nagrade so do-bili: Mrs. Josephine Stepic, Ludwig Sustaršič in Miss Hed-wig Vercek iz Maple Heights. Na dopust Pvt. Stanley Stefančič, 231 E. 200. St. je prišel na dopust za deset dni. Stanley je že drugi sin te družine v službi Strica Sama. Prijatelji so pro-šeni, da ga obiščejo na gornjem naslovu. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor 1117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA : Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 134 Tue., June 9, 1942 Koga pa vendar zastopajo v kongresu? Kadar človek čita poročila iz Washingtona o delovanju našega kongresa, se dostikrat nehote vpraša: ali so ti poslanci res ljudski zastopniki, ali so zastopniki samo gotovih interesov in ti interesi pač niso interesi preprostega človeka iz nižjih slojev. Tako smo oni dan čitali, kako je odsek poslanske zbornice mrcvaril davčni predlog za zaprtimi vrati. Zakladniški urad je namreč po dolgem študiranju in računanju predložil temu odseku davčno mero, ki bi nekako sorazmerno naložila breme na vse sloje enako. Odsek je pa šel in kolikor mogoče razbremenil korpo-racije in osebe z visokimi dohodki, pa to breme podvojil na ramena oseb z malimi dohodki. Takole je odsek, v katerem sedi 15 demokratov in 10 republikancev, "popravil" predlog zakladniškega urada: Najprej je črtal iz proračuna za nove davke $691,000,-000, kar naj bi po računu zakladniškega urada plačale bogate korporacije. Potem je črtal iz proračuna $750,000,000, kar naj bi plačale v davkih osebe z bogatimi dohodki. Nadalje je črtal $483,000,000, kar naj bi po mnenju zakladniškega urada plačali ljudje, ki lastujejo razne delnice in bonde, ki so zdaj prosti davkov. Zatem je odsek črtal $330,000,000, kar naj bi, po mnenju zakladniškega urada, plačali bogataši na večjih zemljiških davkih. Končno je odsek odklonil izvršiti priporočilo predsednika Roosevelta, da ne sme nobena oseba v Zed. državah imeti več kot $25,000 čistih dohodkov na leto. Obratno se pa odsek ni obotavljal naložiti osebi, ki zasluži, na primer, $10 na teden, 6 odstotkov davka od tega zaslužka in še 11 % surtakse. Istočasno bi pa oseba, ki ima, na primer, $1,000,000 dohodkov od sekuritet, ki so proste davka, ne plačala niti centa v federalno blagajnico. V Zed. državah se nahaja 25 oseb, ki so imele prošlo leto nad $1,000,000 dohodkov od sekuritet, ki so proste davka. Zakladniški urad je hotel zamašiti luknje, skozi katere se bogate kompanije zdaj lahko izmuznejo in ne plačajo davkov. Ta odsek je preprečil to namero. Kako je odsek ustregel nekaterim korporacijam s tem, naj pokaže ta slučaj. Neka oljna družba je lansko leto napravila več kot $6,-500,000 dobička. Toda, ker se je poslužila postavnih izhodov, je poročala na zakladniški urad, da je napravila izgube v vsoti $7,000,000, torej se je na ta način izognila davkom. Za vsem tem je, kot pravijo, namera! kongresa, da se vsili splošni prodajni davek. Zakladniški urad zahteva $8,-800,000,000 v novih davkih. Ta denar je treba dobiti. In ker je odsek črtal nad dva bilijona iz proračuna zakladniškega urada, namerava to nadomestiti s splošnim prodajnim davkom. Predsednik Roosevelt in zakladniški tajnik sta proti splošnemu prodajnemu davku. Kongres ga hoče pa vsiliti, zato je črtal tako visoke davke, da bo izgledalo kot da ni drugega izhoda kot prodajni davek, pri katerem bo zopet najbolj udarjen delavec. No, bomo videli, kakšno kašo nam bo končno skuhal kongres. Tržaški mestni poveljnik se je uprl odposlati apel obsojencev za pomiloščenje. Zato so jih vzeli še pred dnevom 6. septembra 1930 ter te štiri mlade Slovence peljali na Bazovico. Kljub svojim mladim letom so se vsi štirje obnašali kot pravi junaki. Na strelišču pri Bazovici so jih postavili v vrsto, s hrbtom obrnjenim proti vojakom, in jih ustrelili. Ferdinand Bidovec je hotel gledati svojim rabljem v obraz, pa se mu je posrečilo, da se je nekoliko obrnil v zadnjem trenutku. Zato ni bil s prvimi streli usmrčen, ampak so mu morali dati še en strel, da je bil tako rešen smrtnih bojev. Trupla teh štirih nedolžnih žrtev so fašisti pokopali na nekem neznanem kraju, da niti njih matere niso mogle položiti rož na njih grobove. Tako so morali plačati štirje Slovenci s smrtjo za čin, glede katerega so bili popolnoma nedolžni. Obtožili ifi obsodili so jih "terorja." A tisto pa ni bil teror, kar so počenjali fašisti nekaj let prej v istem mestu, ko so vpričo vojaških in civilnih oblasti požgali slovenski narodni dom in streljali v osebe, ki so se hotele rešiti iz gorečega poslopja. In človeku, ki je ukazal napad na narodni dom, Francescu Giunta, so celo postavili spominsko ploščo. Ne, to ni bil teror. . . Ta obsodba in smrtna kazen nad štirimi slovenskimi i žrtvami je zbudila splošno ogorčenje ne samo v Jugoslavivji,1 ampak po vsem civiliziranem svetu. Na Češkem je bilo tako ogorčenje nad Italijani, da je italijanska vlada ponovno protestirala. Fašističnemu časopisju se tudi ni dopadto, ko je angleško časopisje obsojalo težko kazen in pa naglo obsodbo teh Slovencev. BESEDA IZ NARODA Piknik podr. št. 3 SMZ Ko se tako polagoma približujemo četrti obletnici obstoja naše podružnice št. 3 S. M. Z. je članstvo uvidelo potrebno, da se ob tej priliki zopet zauzamemo in gremo na delo, da se v ta namen priredi piknik in sicer na vogalu Chardon in Richman Rd. To so tisti prostori, kjer ste obiskali naš piknik lanskega leta. Namen tega piknika je da se ves preostanek uporabi za vojne potrebe oziroma za nakup obrambnega bonda, katerega nam je mogoče kupiti za svoto $74.00 ker za manjšo svoto ga društva ne dobijo. Naša podružnica je že enkrat prej obdržala slično prireditev v ta namen in sicer lanskega oktobra, toda žal radi številnih prireditev, ki so se vršile istega dne širom mesta Clevelan-da, je bila naše prireditev bolj slabo obiskana, vendar se nam je posrečilo, da smo vsaj nekaj izvršili, kar smo obljubili, da smo nekoliko pomagali Slov. Domu na Holmes Ave. s tem, da smo kupili dve delnici za $20.00 in $5.00 smo darovali za pomožno akcijo, katere smo izročili Mr. Kolandru za pomoč našim trpečim rojakom v stari domovini. Za kar naj vam bo izrečna hvala vsem, ki ste do tega pripomogli. Sedaj pa vas ponovno vljudno vabimo vse člane Slovenske moške zveze kakor tudi ostalo občinstvo od blizu in daleč, da nas obiščete omenjenega dne. Pomnite, da je ta dan 14. junija, po postavi praznik ameriške zastave, v katero zre milijone človeštva z največjim spoštovanjem, tudi ta dogodek boste lahko praznovali z nami v krogu najlepše gostoljubnosti naših društvenikov, ako nas obiščete v nedeljo, dne 14. junija, na vogalu' Chardon in Richman Rd. Prostori so jako prilični za vse, tako tudi za par-kanje avtov, in letos so pa še toliko. bolj mični, ko so istotam uredili novo plesišče, kar bo gotovo prijalo vsem, ki se želijo malo zavrteti. Godba je že naročena in vse kar spada za piknik bo tudi na mestu vključivši pečeno jagnje, ki nam ga bo spekla dobro poznana John Zalerjeva pakarija na Waterloo Rd. Vsi ste dobrodošli, da podpremo naše geslo, kadar je pomoč potrebna "Vsi za enega, eden za vse", sedaj je čas, da delamo vsi za Strica Sama in da mu damo vso podporo vsak po svoji najboljši moči. Z vašo navzočnostjo nam boste dali poguma in možnosti, da pridemo do zaželjenega cilja, ki nam bo ostal v trajnem spominu kakor tudi naši poznejši generaciji, ki so že člani' mladinskega oddelka in tistim ki bodo še pristopili. Da pa ne bomo sami na delu tega piknika smo' naprosili aktivne članice ženskega kluba Slov. doma na Holmes Ave. za pomoč in kooperacijo, da nam bo mogoče postreči vsem, ki se bodo udeležili tega piknika, kajti če bo članstvo kaj upoštevalo te vrstice, se pričakuje od naše podružnice 251 članov brez tistih, ki so odšli v službo Strica Sama, ki jim ne bo mogoče prisostvati. Glede vožnje na piknik se pa obračamo na naše članstvo, ki imajo svoje avtomobile, da pridejo pred Slovenski dom na Holmes Ave. ob pol dveh popoldne, da se skupno odpeljemo na pikniške prostore, članstvu in. prijateljem se pa priporoča, kateri nimajo svojega vozila, naj pridejo pred Slov. dom najkasneje ob dveh popoldne. S tem bo lahko vsak postrežen za malo odškodnino vožnjih stroškov. Odbor vljudno vabi cenjeno občinstvo na obilni poset. Torej na svidenje pod košatimi drevesi želeč vam vsem obilo razvedrila Chas. Benevol, tajnik. 0 poročilih iz starega kraja Ko sem čitala v naših časopisih o smrti jeseniškega župana Karel Lukamana, sem se namenila, da napišem par vrstic v tem oziru. Prvič, mi kar ne gre v glavo, da je on sploh prevzel župansko mesto, tak plemenitaš kakor so bili Lukmani. Ker smo s sinovi skupaj doraščali, zato jih tudi prav dobro poznam, samo s to razliko, da so oni živeli v razkošnem gradu, a mi pa v revni hiši. To so vam bili bogataši, da smo jih ta revni ljudje imeli kar za nekake bogove visoko gori nad nami. Stari Lukman je bil direktor čez obe tovarni, na Javor-niku in na Savi, kjer je bil tudi najmočnejši delničar. Rečem vam, da so ti ljudje živeli pravo nebeško življenje. Gospa je bila ena najkrasnejših žensk in še danes se mi zdi, da jo vidim v vsej njeni razkošnosti, vso v svili in okrašena z dragimi kamni. Vsak jo je občudoval, kdor jo je videl. Rodili so se jim trije sinovi in sicer: Karel, Anton in Herbert; silno pa si je žena želela hčerke. Moja mati so mi celo pravili, da je bila meni nekoč kupila svileno oblekco, ker da sem se ji silno dopadla in vselej, kadar me je božala po licih je žalostno vzdihovala:, da si tudi ona želi ene punčke. Moj oče so pa večkrat rekli, tudi če imajo še tako bogastvo, pa le nimajo vsega, če sar bi si želeli. Govorili pa ni smo z njimi nikdar drugače kot nemško in zato se tudi nič ne čudim, da je Karol vedno bolj držal z Nemci. Ko sem bila še otrok in smo se kot taki včasih vtihotapili v grad, smo tam slišali samo nemško govorico, ki se mi je že kot otroku ta jezik jako dopadel, da sem sklenila, da se ga bom tudi jaz naučila. Najprej sem hodila v nemško šolo, da sem se naučila čitanja in pisave v nemškem jeziku in nato sem se pa še posebej učila tega jezika, ki ga še danes znam. No, pa kam sem pa zašla, saj sem vendar mislila ria-| pisati, kako je sreča opoteča; torej naj napišem še o tem par vrstic. Ker so po prvi svetovni vojni tudi skoro največji bogataši obubožali, sta menda tudi stara lukamana umrla bolj revna kot bogata. Sin Anton je bil major v avstrijski armadi in kakor so pravili, je bil jako prijazen s vojaki-prostaki. Koncem vojne pa je izvršil samomor. Do tega koraka ga je privedla izguba vsega premoženja, katerega je bil naložil v avstrijsko vojno posojilo in poleg tega, pa ga je radi izgube premoženja še njegova žena tožila za razporoko, da je bilo gorje tem hujše. Anton je bil krasen človek, pa prav nič prevzeten, kakor brata in njegovi starši. Stari Lukman je bila prava poosebljenost pi-evzetno-sti. Bilo je v času delavskega štrajka 1903 v tovarnah na Ja-vorniku in Savi, ko se je stari Lukman vozil s svovjim iskrimi konjiči ter skoro pokal od jeze in kričal nad delavci, češ, da jih bo že še naučil, da bodo še v cokljah hodili v cerkev. Tedaj pa mu je eden izmed delavcev zabrusil, da njegovi pa že hodijo. S tem je mislil na nezakonskega otroka njegovega sina, ki je bil zapeljal neko služkinjo in ji zato sramoto plačal borih tri sto goldinarjev. Ta Karel Lukman, ki so ga sedaj ubili na Jesenicah, je najbrž unuk starega Lukmana, katerega sem jaz tu opisala. Tako so šli v krtovo deželo vsi, ki so nekoč tako visoko letali in so sedaj prav nizko padli. Nič blag ni njih spomin. Dalje sem tudi čitala o an-gležkem bombardiranju nemškega industrijskega mesta Kolin. V tem mestu je tudi moj brat uslužben kot inženir. Mogoče je sedaj tudi on med mrtvimi. Jaz popolnoma obsojam tako nečloveško pobijanje civilnega prebivalstva, kajti to ni več vojna, to je, razdejanje, ki je še hujše od potresa. To mora biti nekaj strašnega. Saj v tem mestu niso samo Nemci, ampak tam je mešan narod. Bojim se samo, da se ne bi to nam vračalo in bi prišlo kaj podobnega tudi na nas. Moj brat mi je večkrat popisaval lepoto tega mesta, posebno je bil krasen pogledad na to mesto zjutraj ob sončnem vzhodu, kar je bilo nekaj tako krasnega, da je bilo nemogoče popisati in danes pa je to krasno mesto v razvalinah. Tako strašnega sovraštva še ni bilo na svetu med ljudmi, ki sploh ne vedo zakaj se sovražijo; menda le radi nekaj višjih glav. Kako ogromne vsote denarja se potroši za to strašno ubijanje, na milijone vsak dan. Ta vsota enega dneva je skoro tako velika, da bi menda prav lahko s petaki pokril nad polovico Cle-velanda, pa gre vse v nič. Bog ve kaj nam bo še prinesla bodočnost ? Našo 185. cesto že leta in leta popravljajo, pa je kljub temu vedno vsa razkopana. Reklo se je, da so dale kompanije garancijo za 15 let, ker se pa noben nič ne zgane, pa sem skoro prepričana, da se ta popravila vrše vsa na naše stroške. Največ tega tlakanaja se je izvršilo pod Hop-kinsom, ko je bil on mestni poslovodja in pravijo, da je dajal kontrakte najvišjim ponudnikom, pa ne vem ali je kje kakšna garancija za delo ali ne. Briga te naše politikaše, samo da raste trava tam, kjer se sami pasejo. Zato se pa tisti Hopkins tudi nikjer več ne oglasi, ker on se je že preskrbel na račun davkoplačevalcev. Pozdrav, Mary Modrijan. Jugoslovanska kronika London v drugi polovici maja. (Radio JIC).—Direktor jugoslovanskega p o r o č evalnega odseka, minister g. VečeslavVil der, je imel po londonskem radiu govor, v katerem je dejal: "Osemnajstega maja je preteklo leto dni, odkar je italijanski kralj in cesar Emanuel določil—po pisanju zagrebških Paveličevih listov—spoletskega vojvoda za hrvatskega kralja. S tem je savojska dinastija dobila svojo vlogo v fašistični komediji. Leto dni je preteklo, a Spoleto še vedno sedi v Rimu in v Zagrebu ne samo d* ni kralja, temveč je celo Pavelič vsak trenotek pripravljen zbežati v Banjaluko in od tam kdo ve kam dalje. V Zagrebu stoji pripravljeno letalo, da zbeži, a ne tja, odkoder je prišel. "Mi Mussolinijevo odločitev dobro razumemo. Po izgubi Abesinije, Eritreje in Libije in po sramoti v Grčiji je hotel zbrisati svoje izgube z delovanjem na Balkanu. S Hitlerjevim dovoljenjem je zasedel Dalmacijo, vzel del Slovenije ih vso morsko obalo s Črno goro. V Zagreb je poslal svojega oprodo Paveliča. Pa mu še ni bilo dovolj. Ni bilo zadosti, da je Madžarski dal čisto hrvatsko Medjimurje in obljubil koridor na morje. Da bi napravil stvar resno in Hrvatsko še bolj ponižal, je Poveliču ukazal, da mora zaprositi italijanskega kralja, da mu nekoga da za hrvatskega kralja. Tako je italijanski kralj določil spoletskega vojvoda za to vlogo. Vendar se zdi, da je pri tem ostalo. Spoleto ni odpotoval v Zagreb. Ostal je doma, da bi fašisti lažje plenili po Jugoslaviji, da bi ji lažje naložili pet milijard za okupacijske stroške, da bi vsta-ši poklali Srbe in da bi pokazali, da ne znajo vladati. Oni zato puščajo Paveliča, da igra vlogo diktatorja, da posnema svoje poglavarje. Italijani vse to zapisujejo in slikajo, da bi nekega dne, če zmaga Anglija, lahko dejali, da samo oni lahko držijo red in mir na jadranski obali. "Kakšen mir in kakšen red vlada v Hrvatski se je videlo iz govora Paveliča dne 28. februarja v njegovem tako imenovanem saboru; 44 članov tega tako imenovanega sabora je protestiralo proti prijetju dr. Ma-čeka in proti izbiri spoletskega vojvoda za hrvatskega kralja. Zaradi tega splošnega nerazpo-loženja se mora Pavelič braniti, češ da je vnovič vzpostavil krono Zvonimirja in da jo je nato ponudil članu savojskega doma. On ni hotel, da bi ta postala predmet kavarniških razgovorov in političnega meše-tarjenja. Iz tega je razvidno, da je ta stvar izzvala med hrvatskim narodom veliko nejevolje. Pavelič v svojem govoru naprej s Spoletom, a nekaj je nikakor ni hotel reči, kaj bo gotovo, da ne Spoleto in ne Pavelič ne verjameta v možnost njegovega kronanja. "V zvezi s tem je treba navesti tudi tisti del njegovega govora z dne 28. februarja, v katerem se obrača na hrvatske predstavnike v jugoslovanski vladi v Londonu, Krnjeviča in Suteja, v katerem pravi, da bi se pred njima odkril, če bi ne bili člani vlade in če bi delala samo za hrvatski narod v izgnanstvu. To pomeni, da ni gotov v zmago svoje strani in da si hoče ohraniti drugo karto. Tu pa je njegova politična neč-vrednost. Kajti on bi se ne mogel prikloniti pred tistimi, ki so še zaupali strani, ki se bori proti njegovim zaveznikom. . * "Gdje je Duče od Spoljeta što ga Musa proslog ljeta komandirao za kralja baš mu, šala, valja." ali "Kod kralja od Muse greška Zvonimirova mu kruna teška za taljansku glavu drugde Duče traži slavu!" ali "Posla Musa finu ptiču vojvodicu Spoleticu. Mi slobodu izgubismo. Al' Afriku jošte nismo." ali "Bliz je konac gangster-Ante Neka Duce, Hitler pamte, na Grobniku još je mjesta za firera čak a dvjesta." Med brati V prejšnjem stoletju sta živela dva brata — Jakobi. Eden je bil genialen matematik, drugi izumitelj galvanoplastičnega postopka. Javnost je za drugega bolj vedela kot za prvega, čeprav je bil ta pomembnejši in tako se je dogajalo, da so matematika stalno zamenjavali z gal-vanopolistom. Matematik pa ni bil človek brez humorja, kadar se je kdo spet v njem zmotil, je imel navado reči: "Oprostite, jaz nisem jaz, temveč moj brat!" Nekoč ga je vprašala neka dama: "Ah, vi ste brat slovitega Jakobija?" Učenjak je odgovoril nato prisebno in precej samozavestno: "Ne, milostiva, on je moj brat!" yiCTORY BUY UNITED STATES WAR BONDS AND STAMPS Ce verjamete al'pa ne ,. ženske, ta kolona danes ni ® vas, je samo za moške, pa saw® za oženjene moške. Torej ki se vas to ne tiče, se pa scl® drugim zabavajte danes. Sajve' ste, da ni noben stan tako Potre' ben dobrih naukov kot je zakonski stan in sicer samo moška P0' lovica. Torej tukaj bom oženjeni« moškim razložil, kako si bo®1 spekli potico, če se bodo s skregali, da ne bodo naše že"® mislile, da nas imajo na špa^1 in da jim moramo iz roke zel Prigodilo se je, da sta se konca skregala. Bog pomaga)l saj to ni nič čudnega. Če sta Adam in Eva sporekla v tako pem kraju, kot je paradiž, M radi enega samega jabolka, da se ne bi kregali mi, ki nas rejo vsakdanje skrbi, da hodi ^ od jutra do večera razdražen1 sršeni okrog in si iščemo nad katerimi bi znesli svoj s In kdo je, vas vprašam, v okoliščinah bolj pripraven špetir kot je zakonska P° ^ pa naj bo že tega ali onega sp 1 Tako je torej zagrmelo t«® «ngavi hiši in to ravno za PJ znike. Tako se je bila ona i to ; ta- žrtev )j srd taP en V olovica Uli je in k; Pustit toarj je j i, d pa; 'odo. en< ho, ] Iericž , *o v; tse si Pa E nikc Priši ga ali mač 2 VS iudm Poze sebe. »el b foiik; ,!|je be; se vnela, da je zabrusila mozu stra šno kazen: "O rajt, če si tak, boš pa sam spekel potico za ^ znike! Jaz ti je že ne bom,da vedel." "Prava reč!" je rekel m°z »a glo, "kaj misliš, da jo ne zna® "No, tisto potico bi pa ri q dela, saj jesti bi je ne mai"a^j bi morala od lakote umretl> boš ti spekel," je rekla odšumela iz kuhinje Mož je premišljal svoje1 de in končno šel vase in si Pr znal, da je enkrat malo P stegnil jezik. Saj je dobro - - f KI da ne bo šel packat testa, ^ še nikoli ni. Ampak tisto Pa^ ne gre, da bi se podal. Za svetu ne! Treba je ženi PcK\ v da se tudi brez nje 'lahko*' li hi«1 ifl OU C '> VZi »dne; «tn0 bi fi ki ne J- ilcoJ»g|«8a j Old * 8tt a ci belega kruha, potem hovih jederc, nekaj rozi^ IJ medu in nekaj cimeta. ^ ' > telesna dobra dela, ki P potico. Ko so v nedeljo opoW"^, žinali, se ni mogla ona P1 _ ,.jji, t,i da ni dregnila v®«2®' kje imaš pa potico9' -I P0]tWn£ vi. "čakaj, jo bom P1' sel," je rekel on in šel v ft po tiste nakupljene ecejP^jNeb sli1'3 P< stvar^TJti stavi na mizo kruh, P0^"1^ stavi predse male ^ 1 natrese v enega jeC^roa'.^et ^ 2ri , ok kraje ugiblje, končno JNv pade strašno srečna mise "ilj vo V soboto pred prazm-^ p ] v prodajalno in si kup1 ^ ^ 0ji j, nel te ožr je jo ti spečeš t" kaJ i si1 "O, ti preteti dedec, 0„a ga ne izmisli," zagodrW dr" ,ot izgine v kuhinjo. Torej, kdor se ^ žinskih prepirov sam0 fj, Y ce, naj kar brez skrbi ^r^ tica ni, kakor vidite, v za lepo domačo zabav^ DEKLETA IN ŽENE! A* Ne odlašajte! Naročite si fin FUR n» ali "STERLING" suknjo za bodočo t gfl-WILL-CALL in to direktno iz tovar^ib DAJ, dokler dobite še dobro blago V0^fr cenah. Za dobro blago in pošteno P bo se vam priporočam. BEN NO U. ENdiuolt 3426 1034 ADDISON RD. umiKitstituaitmi'. Opa 0 ol X] P< Sle 1 w 14 Živ, >a IIimiTIIirilTTITttflllUttTTTrTTTTTTTTn KLAD V SREBRNEM JEZERU je pohitelo na tisto in kapitan je zaklical: 'istite vrvi v vodo!" r»arji so pohiteli. —. Trdo ob ladijskem je plaval na hrbtu Mali "I dekle je imel polože-izpas, glavo mu je dvigal »do. Vrvi so zletele črez eno je ovil dekletu pod K po drugi pa je sam 'erica splezal na krov. 1110 v/klikanje ga je spre-tse se je drenjalo k nje-la ponosno je šel skozi nikogar ni pogledal. Le Prišel mimo cornela, je ?a premeril in rekel: 1 ali se Tonkawa boji mačke —? Cornel je 2 vsemi svojimi dvajsetini, Tonkawa pa je Pozornost nevarne živa-iebe, da reši dekleta in ti» nXXTTTXXXXXXXIXIXSgXIXTXTIXTTXgTTTTTTTXXXTm tel bo kmalu še več sli-'°nkawi!" je k očetu. Coi-nel pa besede. se je onesvestilo, po-ga na krov. Oče je ; s:!'vzel otroka v naročje ,ra Unesel v kabino. Tudi bo mater so odnesli za le so a bi bila s tem prav za kraju. Toda zgodilo nekaj, kar pa ni bilo Pri iar je pokazal na levo j i 5(1 Je in javil : 7 Prihaja!" ,6 planilo na levo. razburljivimi prizori, odigravali na krovu, opazil, da prihaja z brega majhen, pre-jPlav, sestavljen iz trsti-lejevja. Dva človeka sta a njem, na vso moč sta zasilnimi, iz vejevja ''"ti vesli. Eden njiju je 'koraj deček, drugi 0 < pr ev< i fi | j,* bliski podobna posta-je bila pokrita z ne in izpod nje je gle "> okrogel in gl, ^ dvoje živih oči. Oblekla čudna postava v g .^či podobno haljo ne-,tf kroja. ' Old Firehand in Črni eKklStala ob °sraji. Tka -_?» se je čudil Old • "S svojim fantom ! In še na takem ioi|i>, a" pa ,0z«ate tiste osebe?" Tak westman, ka-Poznati bi mora-°sebnost vsaj po popi- L p bi » h: at| —? Je tako slav-jo moral poznati?" Ni namreč žen-^ ^i je, prerijski lovec, ' 2Han po vsem zapadu. ^ Poglejte -! Tamle . £,, • Opazil je splav —. je t !te videli, kaj premoli Jetlska, ki ni ženska." eg j, Se je črez ograjo in c Ho t teta Droll —! Pazi- n1 iv °ŽH vas bo —! tjci. Je bil kakih petdeset jj( t, °ddaljen od'parnika. i Še vedno iskal izgub-v9 ' 'n plaval ob ladji gor Je splav ter se! ^ obrnil proti njemu, i oblečeni človek je j )0tl Koncem tega tedna bo izšla šesta ali junijska številka slovenskega družinskega mesečnika "Novi Svet" s sledečo vsebino: "Tiha revolucija" (uvodni č 1 a n q k); "Pregled" (tekočih dogodkov); Ivan Zupan : "Važ na vprašanja" (pesem); "O starosti Latincev" (članek); Dr. R. Hennig: "Predznaki dežja in nevihte" (članek); "Lov na duhove" (članek); J. M. Trunk: Tihe ure—"Krščanski si ve t" (premišljevanje); "Radi malenkosti" (članek); Dr. J. L. Zaplotnik: "Msgr. Alojzij Plut" (življenjepis); "Morski v o 1 o v i" (črtica); "Slovenski pionirji" (Začetek opisovanja Slovencev v Penn-sylvaniji); "Dom in zdravje" (nasveti za zdravje, gospodinjstvo itd.) "Za smeh in zabavo" C. K.: "Grofov Jagar" (povest iz slovenskih krajev). "Novi svet" izhaja vsak mesec okrog 15. dneva v mesecu. Vsak mesec prinese bogato zbirko zanimivega čtiva. Glede tega je nam pisal te dni neki slovenski inteligent tako-le: "Spoštovano uredništvo :- "Ko pošiljam za obnovitev, naj pristavim, da se mi Vaš 'Novi svet' zelo dopade. V tem listu vsak najde nekaj, kar mu prija. Zanimivi članki, črtice, zgodovinsko opisovanje naših ljudi v Ameriki, vse to je tako zanimivo, da bi zdaj ta list zelo pogrešali, če bi ga ne bilo. Kdor je pa ljubitelj lepih povesti, tudi lepših ne more najti kje drugje. Čast, komur čast! Le tako naprej !" Tisoče Slovencev po Ameriki tako misli o "Novem svetu." Vendar so še mnogi, ki tega lista nimajo. Mimo teh gre mnogo zanimivosti vsak mesec, ki jih ta list prinaša svojim čita- k0r ni bil italijanski narod še teljem. "Novi svet" stane let-'nikdar (Odobravanje.), od na- no samo $2 za Združene drža- ------ ve; za inozemstvo in "Kanado j Uprava "Novi svet," 1849 W. pa $3. Naročnino sprejema I Cermak Rd., Chicago, 111. Naše zahteve roda, ki ima v vsakem selu Seveda se Italija zaveda te-svojo šolo, naroda, kjer ima | ga grozečega gospodarskega poloma in ga hoče preprečiti z vsaka hiša svoj časopis in knjige, naroda, ki je lahko zgled in ponos vsakemu drugemu narodu, ker je iz latne moči, z lastno silo dosegel to, kar je danes. (Ploskanje.) In če pravi D'Annunzio, da bi s tem narodom divjih kmetov govoril latinski, mu moramo reči samo to: da znamo tudi mi jezik, s katerim moremo govoriti, če bo treba, tisti jezik, ki so ga nas naučili bratje Srbi v tej vojski! (Živahno ploskanje!) Gospodar ki položaj. 40% "prometa tržaške luke odpade na Jugolavijo, 50% na ostale dežele v zaledju Trsta. Iz slovenskih pokrajin črpa Trst svojo moč in blagostanje. Nikdar ni imel tesnejših zvez z apeninskim polotokom; 1 nasprotno, Trst se je vedno boril proti temu, da bi v državnem ko je!) Neznatne kolonije rim- oziru pripadal k apeninskemu sikih vojakov, beneških trgov- j polotoku. Leta 1382, se je prav cev, nemškega plemstva v me-'radi te&a izročil prostovoljno stih so ostale neznatni otočiči' Habsburžanom, da bi ne pri-slovanskem morju, obkoljene šel pod Benečane. In leta 1518, kroginkrog od slovanskega elementa, in so bile nezmožne, vplivati na razvoj naroda, ki se je razvijal popolnoma v samonikli svobodni smeri. (Tako je!) Edino, kar je ta narod grešil, je bilo to, da je redil te otočiče z lastno krvjo. In Trst? Res živi notri 100,-000 Italijanov; toda poleg njih živi tam 80,000 Slovencev, Hrvatov in Srbov. Obdan je kroginkrog od naše zemlje, obdan z železnim obročem našega na-Eoda, ne nekulturnega naroda, ne divjih kmetov, kakor je pisal D'Annunzio, ampak naroda, ki nima niti 10%. analfabe-tov. (Čujte!) Od naroda ki je politično, socijalno in gospodarsko tako organiziran, ka- šo izjavili Tržačani cesarju Maksimilijanu I., se velle po-tius omnes cum fillis mori qu-am umquam amplius ad manus Venetorum pervenire. Gospoda! Motiv te izjav gotovo takrat ni bilo nacijonalno mišljenje, to je jasno, ampak gospodarski moment je tu odločeval. In tega se zaveda Trst tudi danes. Ne mislite, da je to, kar reče tržaški župan, v resnici vox populi. Naj se da Trstu svoboda in pravica, da odloča sam o sebi, pa bo strašno malo glasov za Italijo. Tako je!) Trstu grozi gospodarski polom, kakor hitro pride pod Italijo, prav tako kakor vedo Istrani in Goričani, da bodo gospodarsko popolnoma, uničeni, če pridejo pod Italijo. Največje dohodke jim daje vino in sočivje; ti predmeti se pa producira^'o pri njih z mnogo višjimi stroški nego v Italiji. Goi uja slika je bila posneta v newyorsk cm pristanišču in nam predstavlja del velike-(jc francoskega parnika Normandie, na katerem se sedaj vrše popravila. Mornariški izvedenci pravijo, da se bo ladjo lahko popravilo in potem uporabljalo za prevoz vojnih potrebščin. Ladja je sedaj znana pod imenom "Lafayette." Slika z ruskega bojišča nam predstavlja ruske čete, katere napredujejo pod kritjem bojnih tankov na zapudni ruski fronti. General Tiniošenko se poslužuje kavalerijske taktike pri napadanju s tanki združeno s pehoto.' Tiniošenko je bivši kavalerijski častnik. drugo napako: hoče tudi Reko, tako da bi zaprla vsem srednjim in severnim delom naše države pot do morja in nas prisilila, da si jemljemo vsak košček kruha od Italijanov po cenah, ki bi jih oni diktirali. Ali si moremo misliti sramotnejših razmer nego so te, ki jih hoče ustvariti Italija za nas? Ali moremo mirno gledati, da nas izpodrinejo od morja, ob katerem smo bivali 1300 let?! (Ploskanje.) Posebna naloga slovenskega naroda. In še nekaj! Slovenski narod, ki loči tu Nemce od morja, je imel važno politično vlogo. Mi vemo, kako so bili Slovenci na tem teritoriju trn v očeh germanstva, koliko nasilja in truda je bilo, da bi se ustvaril tisti glasoviti nemški most do Adrije. (Ploskanje.) Gospodje, mi smo držali 1300 let pokoncu steber ,ki je ločil Nemce od morja! Mi smo bili tisti jez, ki je branil, da se nemška povodenj ni razlila proti vzhodu. Ako bo Trst postal italijanski, mislim, da bo italijanski samo navidez. To ne bo nič drugega nego germanski Trst, nič drugega nego ekspozitura germanstva. Kajti naš narod ne bo mogel več zadržavati nemške invazije, ker bo namesto kompaktnega ujedinjenega naroda nastala vsled političnih bojev mešanica brez odporne moči. (Tako je!) Blaznost italijanskega i/nperi-jalizma. Toda italijanski imperijali-zem zahteva v svojem blaznem pohlepu še več. Zahteva celo Istro in Dalmacijo. Bolne želje so to, povečati na vsak način in za vsako ceno moč države, bolne želje kakor smo jih videli z zgodovini pri Aleksandru Velikem, perzijskih) kraljih, turških sultanih, Napoleonu I. in Viljemu II! Toda njihova usoda naj bo £udi italijanskemu imperijalizmu glasen memento mori! (Tako je!) Gospodarski boj Ako nam Italija zapre iztočno obal, ako nas odreže od morja, tedaj bo s tem začela še nekaj drugega kakor samo političen boj; s tem bo začela proti nam tudi gospodarski boj. V tem slučaju ne vidim, kdo bo močnejši in kdo bo imel večjo škodo od tega. Mi vemo, da Italija v tem slučaju ne bo mogla izvažati svojih izdelkov na Balkan in da si bo morala iskati drugje trga za svoje blago. Vemo pa tudi, da bo naša država dovolj čvrsta in bogata, $a bo kljub vsemu imela dovolj prijateljev ,da bo mogla uspešno voditi ta boj. (Tako je!) Londonska pogodbaa. Ali naj se na podlagi krpe papirja raztrga živ narod?! Londonska pogodba, ki je iz-rodek tajne diplomacije in imperialistične mentalitete mo-jgotcev, je bila vendar sklenjena pod pogojem rebus six stantibus. Naperjena je bila proti Avstriji in glavni njen motiv je bil strategični, ki danes ne obstoji več. Avstro - Ogrske monarhije ni več, Italija na vzhodu ni, več ogrožena, ker smo mi šibkejši. Če bi obstojal še kak strategičen motiv in če je tak motiv sploh tak argument, potem bi ta govoril samo za nas, ki smo šibkejši. Londonska pogodba je izgubila svoj objekt, kakor bi bila izgubila svoj subjekt, ako bi bila na pr. Italija razpadla pod vplivom boljševizma. Ker ni več objekta, tudi londonske pogodbe ni več, ker ona ni bila naperjena proti kraljevini Srbiji, še manj pa proti kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, za katero se takrat sploh še ni znalo, kakor se tudi ni znalo, da se bo razrušila avstro-ogr-ska monarhija. Kako naj tedaj služi ta pogodba za presojo naših razmer, kako naj tvori podlago za razsodbo v sporu med zavezniki?! Ali naj sodijo oni, ki so pogodbo podpisali, kot judices in causa sua? Ali naj se reši usoda našega naroda z majorizira-njem? Ali naj se pozabi na one ogromne žrtve Srbije, ki so bile relativno in absolutno večje nego one, ki jih je doprinesla Italija (Tako je!), ako tudi ne vržemo na tehtnico vseh muk in trpljenja našega naroda v Avstro-Ogrski, ako se tudi ne spomnimo vseh onih ti-sočev, ki so poginili na mori-ščih, vseh onih, ki so padli kot žrtve avstro-ogrskega militarizma! (Živahna pohvala.) Rimski pakt. Da, gospodje, ri(i bi mogli rešiti ta spor z Italijo sami, ako bi ta stala na načelih, ki sta jih zastopala nekdaj Maz-zini in Garibaldi! In v istini je bil v tej svetovni vojski čas, ko se je italijanska javnost postavila na tako stališče. Takrat, ko je avstro-ogrska armada stala zmagovito globoko v Italiji, takrat so najboljši duhovi sklenili rimski pakt, ki je su-perlativ mednarodne morale in na podlagi katerega bi se mogli zediniti takoj. (Tako je!) Vemo, da ta pakt ni bil sklenjen od strani dveh vlad, toda bil je sklenjen javno od zastopnikov naroda, bil je javno odobravan in od nikoder ni bilo ugovora. (Čujte! Čujte!) (Dalje prihodnjič.) MALI OGLASI Išče se oskrbnika za Dom Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. Stalno delo in primerna plača. Zglasiti se je ob 8 zvečer najkasneje do sobote ,4. julija pri tajništvu korporacije. (June 9, 16) Drva naprodaj Naprodaj so drva za kurjavo, iz tovarne. Velik lot samo $3.75. Pokličite Liberty 2067. ____(135) Delo dobi Delo dobi ženska, da bi prišla ob sredah popoldne počistit trgovino.\ Oglasite se na 6111 St. Clair Ave. (136) 5 sob se odda ISTA hiša se proda BREZ DOBIČKA na 6107 St. Clair Ave. obstoječe iz ene trgovine in treh stanovanj; parna gorkota, veliko zidano podstrešje in garaža. Se proda za $7500, takoj samo $3,750. Vaš denar dobro vložen. Za nadaljna pojasnila se oglasite pri LOUIS MAJER na 6410 St. Clair Ave. (June 6, 9) Lepa prilika Naprodaj je slaščičarna in beer parlor z licenco D-2; jako dober promet. Proda se radi bolezni. Za podrobnosti pokličite Liberty 9876. (June 6, 9, 13) Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potxebUlcw za dom 6813 ST. CLAIR AVI. HEndeno* 8t7» PREMOG — COKE Razvažamo po vsem Clevelandu. Vprašajte za naš budget naCrt. Pregled furnezov zastonj. WHITE WAY COAL CO. 3858 SUPERIOR AVE. HEnderson 6177 DAJEMO EAGLE ZNAMKE V. J. KRIŽANOVSKA: PAJČEVINA IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK Zt Dve sobarici sta priskočili k došlecem in jim odvzeli prtljago. Malvina, ki ni bila vajena take postrežbe, se je vznemirila in potolažila se je šele tedaj, ko ji je Mina zagotovila, da so njih prtljago na njeno povelje odnesli iv njihovo novo bivališče, kjer jo bodo našli nedotaknjeno. Vsi so sedli okrog bogato pogrnjene mize, a Mina Bogda-novna je sedla k samovaru, ki se je bleščal kakor zlato, ter začela nalivati čaj. — Sedaj vam pokažem naš dom, nato vas spremim v vaše bivališče, — je rekla Mina po čaju. — Pojdimo, dragi, ter pustimo Teodora, naj gre po svojih opravilih. Evo, Krauze gre, njegov pomočnik. Po dolgi odsotnosti mojega moža bosta imela o marsičem razpravljati. S posebnim veseljem jih je vodila iz sobe v sobo, jim razkazovala omare z oblekami in s perilom, steklene omarice, ki so se lomile pod težo posode itd. Gostje pa so se čudili razkošnemu in solidnemu pohištvu. Njih navdušena hvala jo je navdajala z velikim veseljem. L M V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE*IN MATERE Frances Franc ki je izdihnila svojo blago dušo dne 9 junija, 19439. Bok odvzel soprogo in mater tri leta je že od tedaj, storila vse najbolje si za nas, za vse trpljenje tu na zemlji v nebesih naj Ti plača Bog. Žalujoči ostali: JOSEPH FRANC, soprog. JOSEPH, sin; PRANCES PLUT, hči. JOHN, zet. Cleveland, O., 9. junija, 1942. V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA IN BRATA William Svigel ki .le za vedno zatisnil svoje mile oči, dne 9. .junija, 1940. Bok odvzel le sina In brata, dve leti je že od tedaj, spomin na te pa še živi, lepše zdaj Ti sonce sije in v miru božjem sladko spi. Žalujoči ostali: FRANK in ANNA SVIGEL, starši. FRANK, brat; ROSEMARIE, sestra. Cleveland, O., 9. junija, 1942. — Jaz sem mislila na vas in sem spravila med razno nepotrebno navlako tudi koristne reči: pohištvo, žimnice, odeje, svetilke, posodo itd. Videla boš, Malvina, kako lepo si boste uredili dom; sčasoma pa bo še bolje. Osvald bo zdaj šele drugi vrtnar, ker glavnega, starega Pivovarova, ni bilo mogoče še odstraniti; toda to je samo začasno. Pomisli, ta podlež ti vračuna do zadnje zel jnate glave, vsak lonec cvetja; včasih se predrzne celo grajati Teodorovo delo, a nas zmerja s prekletimi Nemci in "kobilicami." Oh, kako ga sovražim! Do grla sem sita, da se nam tuj človek opleta okrog nog. Končno je gospa Libermano-va privedla sorodnike v zanje določeno bivališče. Bila je to lepa hišica s tremi precej prostornimi sobami in kuhinjo. Oprava je bila prav dostojna, a vsebina omar, bufe-tov in skrinj je dokazovala, da so bili Šastunovi premožna rodbina, ki je mogla utrpeti brez škode in neopazno toliko stvari, s katerimi se je opremila in oskrbela cela družina. Čedno, rdečelično vaško dekle, po imenu Fenja, je bila določena Malvini za postrežni-co. — Vsako jutro in vsak večer ti bo prinesla po dve steklenici mleka in eno steklenico smetane, — to uredim že jaz, — in tudi sadja in krhljev. Nič zato, ako se boste morali za zdaj zadovoljiti z malim. Tega je pač kriv godrnjavi pes Pi-vovarov; toda kakor hitrt) dobi Osvald mesto glavnega vrtnarja, bomo imeli vsega dovolj. Fenjo so poslali v kuhinjo, a Malvina, ki je bila vsa iz sebe od sreče, je prijela svakinjo za roke, ki so bile okrašene s prstani, ter jih začela poljubljati s solznimi očmi: — Oh, kako sta dobra, ti in Teodor! Dobrotnika naša. Iz uboštva sta nas izvlekla ter nas i napravila srečne in bogate. O, j Mina, angelj! Medtem, ko se je vršilo razgledovanje hiše in so se ženske udajale vzrivom ginjenosti, je stopil Liberman s svojim pomočnikom v delavno sobo. Krauze mu je začel obširno poročati o vsem, kar se je zgodilo za časa njegove odsotnosti ne samo v Vsesvjatskem, ampak tudi v okolici. % Ko sta natančno razpravljala o vprašanjih, tičočih se posestva in tovaren, je pogovor prešel na požar pri Merderfel-du. — Kako se je zgodila ta nesreča, in zakaj niso rešili vsaj en skedenj? — je vprašal Liberman. — Miha j lovka je samo nekaj korakov oddaljena; s pomočjo ljudstva bi se bil dal po mojem mnenju ogenj omejiti. Ali so bili morda ljudje na polju? Krauze se je suho nasmehnil. — Ogenj se je pojavil ob osmih zvečer, na nedeljo, in vsa Mihajlovka je bila pri požaru, toda ... so samo gledali; niti eden fzmed teh podležev ni ganil s prstom, da bi pomagal gasiti. Na naše in Merderfeldo-ve prošnje in celo ukaze so se le posmehovali rekoč: "Kaj zato, če Nemcu pogori, saj je bogat in si postavi nove skednje." — Nesramneži! — je zamr-mral skozi zobe Liberman in stisnil pesti. — Ali je znan vzrok požara? — Nekateri domnevajo, da je kup sena v skednju zapalil Merderfeldov nečak, ki je pijanec; dve ženski sta pravili, da sta ga videli tam spečega in s pipo v ustih. On seveda to za- nikuje. Morda pa je zažgal kdo iz Mihaj lovskih iz zlobe. Jaz celo sumim sodarjevega brata Ivana Petrova. — A! Tistega, ki dela v Vsesvjatskem? — Tako je. — Ali je priznal? — Do zdaj še ne, toda vrgli so ga v ječo in paznik ga je pošteno nabil. Upajmo, da mu razvežejo jezik. — Moram govoriti s paznikom in tudi z nadpaznikom; treba je pošteno kaznovati tega podleža; medtem pa zapodite Ivana Petrova ... V Vsesvjatskem ne bo zaslužil več niti kopejke; požigalčev brat nima tu kaj delati. — Dobro. Ravno jutri pride na delo in nameraval sem mu dati za trideset lir naročil. Kazen bo tem občutne j ša, ker mu je umrla mati in je ne bo imel s čim pokopati. Debelo, rdeče Libermanovo obličje je zadobilo krut izraz. — To je izvrstno. Treba je naučiti kozjih molitvic te pse, ki se drznejo sovražiti in kazati zobe "prekletim Nemcem." Naslednjega dne okrog desete zjutraj se je zbralo v sobi Arris je Ivanovne — hišne, — nekaj poslov. Razen nje so sedeli okrog mize: prvi vrtnar, stari sluga, ki je nadzoroval hišo, in kuhar, a ob strani sta stali dve kravji dekli in Fenja, ki je prišla po mleko in sadje zja Milerjeve. Anisja je bila videti nevolj-na. — Kaj? Vsak dan po štiri steklenice mleka in dve vkuha-nega sadja za te gobavce, Bog mi grehe odpusti? — je vpila. — Ali je naša gospoda oslepela, da ne vidi, kako ji kradejo od vseh strani? O, pisala bom Juriju Mihajloviču, kaj se tu godi; naj on napravi, red, pre dno ga ta razbojniška golazen spravi na boben. — Da po pravici povem, ta svakinja Mine Bogdanovne ni prav nič podobna gospe, — se je prezirno nasmehnila Fenja. — Njene roke kakor tudi roke njene hčere so takšne, kakor da so zemljo kopale, a sinček je takšen, kakor da je ravnokar prišel iz konjušnice. Služi takim ljudem! V tem trenotku je vstopila ženska z dvema otrokoma: enega je držala v naročju, drugega je vodila za roko. Bila je videti izmučena in razburjena. — Ali veste, da je nemški oskrbnik Krauze odpovedal Ivanu Petrovu delo in mu prepovedal še \z nogo prestopiti semkaj. To pa zaradi tega, ker da je njegov brat zažgal priseljencem skedenj, ko sem pa sama videla, kako je oni nemški prešič s pipo spal na senu! Ubogemu Ivanu je bilo, kakor da ga je nekdo s kolom po glavi. Brez tega ima doma veliko gorja, zdaj pa še odpoved. Leta vam okrog kakor izgubljenec, človeku se srce krči, ko ga vidi. Oh! Slabi časi so prišli! Konec je z nami, brez zaščite smo, odkar so začeli Nemci tu gospodariti! In s predpasnikom si je utrla solze. — Da, z generalovo ženitvijo je prišla na Vsesvjatsko nesreča! Skoraj noben Rus ne najde tu kruha; še hišne bodo naročili iz Nemčije, — je trpko pripomnil stari vrtnar. — Iz tvornice pode naše ljudi kar zapovrstjo, a na pristavi so odpovedali Antonu, da napravi prostor Nemcu; a tudi na moje mesto že preži ta pes, to čutim. In proti temu je ni pomoči! Pomilujem ubogega Petrova. Zvečer grem pogledati k njemu in mu kaj ponesem. Težko mu je, revežu. — Tudi jaz pojdem s teboj; v nedeljo pa grem na semenj in tam poprašam, če bi se dobilo kakšno delo zanj, — je rekla hišna. — Anisja Petrovna, — je prosila Fenja. — Dajte mi mleka in smetane, sicer me bo moja nova "gospa," — ha, ha, ha, — Malvina Karlovna ozmerjala. Anisja je molče nalila iz veder, ki so stale na mizi mleka in smetane, nato pa dolila vode iz škafa in napolnila obe steklenici v veliko veselje vseh prisotnih. — Tu imaš za svoje nemške pritepence, pa še to je predobro. Da bi se zadušili! — je srdito zamrmrala Anisja. Po obilnem obedu na čast gostov, se je oskrbnik z vso družino podal na teraso pit kavo. Liberman je bil zdaj dobrodušen in zadovoljen, in vse okrog njega je bilo zadovoljno, duh dobrih smotek, ki so jih moški kadili, pa je še poglobil splošno zadovoljnost. — Torej, prijatelji, zdaj ste na mestu, vendar pa ne smete počivati na lavorikah, (ampak morate misliti na prihodnost, — je globokoumno in resno izpregovoril Teodor. — Kot začetek naj vam bo osem do desetdnevni počitek; nič se ne mudi. Davi sem prejel pismo s poročilom, da gospoda letos ne pride semkaj. General z ženo gre v Karlove vari, od tam pa na Poljsko, kjer živi njegov pastorek, generalkin sin iz prvega zakona. Kupil si je tam posestvo. Jurij Mihaj lovič pa se odpravlja v Krim. Zato bomo izrabili to poletje, da nekoliko izbrusimo Morica in Greto. Popeljem ju v mesto k nekemu svojemu prijatelju, Judu Šmaceljnu, ki ima plesno šolo. On ju nauči, kako se morata vesti v odlični družbi. Jaz nameravam namreč riamestiti pozneje Greto za vzgojiteljico; tako postane "gospodična" in v bogati rodbini bodo z njo občevali kakor enak z enakim. Glede Morica bom še pomislil; treba je počakati ugodne prilike, da mu priskrbimo kaj dobrega. Kar se tiče Karla, pa je najbolje, da se nauči ruski in obiskuje gimnazijo. Sčasoma utegne postati zdravnik ali inženir in napraviti karijero. — Ali veš, Teodor, da bi mogli poslati Liziko k mada-mi Blasovi. Njen zavod je prvi v mestu, in ker ti je dolžna, sprejme gotovo zastonj dekle, — je pripomnila Mina. — Izvrstna misel, draga! Ti si zares imenitna gospodinja. Ko se popeljem z Greto in Mo-ricem v mesto, pojdem tudi k madami Blasovi. Prešlo je leto. V vrtu poleg hiše je sedela v senci bezga in akacij vsa oskrbnikova družina. Popili so že kavo, "dame" so imele ročna dela v rokah ter se pogovarjale z Moricom in Osvaldom, Liberman pa je šel v svojo delovno sobo pregledovat pošto. V teku leta se je družina Mi-lerjevih na zunaj silno izpre-menila k boljemu. Oče in mati sta odebelela in tako razkazovala svojo zadovoljnost, da bi se oni, ki ju je poprej poznal, ne mogel vzdržati nasmeha. Najbolj izpremenjena pa sta bila Greta in brat. Očitno sta dobro izkoristila nauke Mojsija Šmaceljna. Po svoje je bila Greta celo dražestna. Njene kretnje niso bile več okorne in znala se je precej dostojno nositi. Roke niso imele več sledov nizkega dela in v svoji čedni fularovi bluzi in z moderno frizuro je bila podobna celo gospodični. Tudi Moric je bil videti po- polnoma dostojen dečko;noi; je poletno kolonsko obleko ^ svetlo višnjevo ovratnico; J>1 j, gova brezbrižna prešernost dokazovala, da je zadov^81 sam s seboj in s svojo zu"®] 1 stjo. In resnično, med Pos 1:. imel mnogo občudoval j — smele so ga samo od dalej°, j||||||i zevati, ker je bil ponosen W »"' kakšen knez, a ruskega je globoko preziral. To® ba je povedati, da bi on tako odljuden z brhkote® dekleti, ako bi mu ne bil U man strogo prepovedal, ^ ščati se v ljubezenske pustot( ščine; Moric pa je bil že ko razumen, da je uboga ca, ki je imel v rokah «eg usodo. (Dalje prihodnji-) 135 Nemški minister za prehrano Walter Darre je bil odstavljen na povelje Hitlerja. Nemčija še nekako dobiva vojne potrebščine, a primankuje pa, ji živeža. General Douglas Mac Arthur, poveljnik Mve^niških armad v južnozapadnem Pacifiku je obiskal grob neznanega vojaka v Melborne, Avstralija, na tako zvani "Anzac Day." FQRyiCTORY BUY UNITED STATES WAR BONDS AND STAMPS NAZNANILO WOLFF HEATING CO. . 715 East 103 St. GLenville 921» # pri fur-j ur, osei« k vam naznanja, da ako morate deti v hišo nov furnez boiler, ako se stari ne more popraviti, lahko dobite nas. Ravno tako dobite pri nas dele za vsake vrste neze. V zalogi imamo samo 10 stokerjev, samo plinskih avtomatičnih kotlov za vročo vodo. • POKLIČITE MR. ROBASHA PRI WOLFF HEATING CO. nJ 715 E. 103 St. Cleveland,0' Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jan101 Vam in Vašim Otrokom KBAHJSKO-SLOVENSM KATOLIŠKA J F, D N 0 T A Najstarejša slovenska podporna organi^3 v Ameriki. . . Posluje že 49. leto Lon m točijo D esam< '»e b, "ko bom) Nem na ike, 'e bc to j' na P, 'a to feat oro na I Cun so k; Sto tene: ra drZn 'leval '"m. 'i ve '•Ti »Pi Članstvo 38,200 Premoženje $5,0 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 127.24 /o Iboljš'- V° Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri naJ šteni in liadsolvcntni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOft kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, opera' bolezni in onemoglosti. il, CJe, P^' 60. leta ■stil® Vi fcici! da °nt( > bil v 'sledi \\ K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16- d° otroke pa takoj po rojstvu in do IG. leta pod svoje okrilje- K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikat« dobe od $250.00 do $5.000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če V0' ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne org»n » trudi se in pristopi takoj. TO / Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobno^ .0 ■/■ se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih dr"® j "(lil K. S. K. Jednote. ali pa na: ^ GLAVNI URAD ,. , ijTJ* 351-353 No. Chicago St. Joh^ ? AMERIŠKA DOMOVINA Sgg gss mčifagjg MU MS? bi morala biti vsaki slovenski hiši !ni] ele ii ci t;' • C za na 000202020202020202010001000000020202010002010100010100020201 000002010100000200010200010102002301000100010101 020202020202020201000101020002020201000201010000020102010100