Domovi na
HOME
SL0V6NIAN MORNING N€WSPAP€R
LETO Lil —VOL. LIL
VE 5TI
ZUNANJA TRGOVINA. — |vine in kvečjemu polizdelke, Jugoslavija je svojo zunanjo tr-^uvaža pa večinoma razne indu-govino v povojnem času deloma sirijske izdelke, odnosno pred-preusmerila. Značilno je poseb- mete ali snovi, ki jih sama nima., no zmanjšanje izvoza živil, saj je sam Tito v razgovoru z levičarskimi britanskimi laburisti priznal, da je kmečki pridelek 'v poedinih pokrajinah padel na polovico predvojnega pridelka 5n da je posebno v Hrvatski ostalo na stotisoče hektarjev 'zemljišč neobdelanih. V ostalem pa ni potrebno, da verjamemo tem podatkom. Dovolj je, ako vzamemo v roke dnevno jugoslovansko časopisje, pa bomo videli, koliko je pritožb zaradi malomarnega obdelovanja, posebno na zadružnih ekonomijah.
Kmetu pač ne diši socializem in zato zaostaja z delom, ki mu ne plača pošteno njegovega truda.
Jugoslavija, kmetijska država, pa trpi zaradi tega pomanjkanje v notranjosti in 'mora zmanjševati svoj izvoz kmetijskih pridelkov. Zato tvorijo sedaj glavno osnovo jugoslovanskega izvoza les, rude in kovine
V	trgovinskem dogovoru z Italijo je n. pr. predvideno, da bo Jugoslavija izvozila v Italijo les, premog, rude, kovine, suhe gobe, suho sadje, hmelj, manjše količine prehranbenih predmetov, čeva, kopita, zdravilna zelišča itd. Uvozila pa bo za 3 milijarde lir raznih obdelovalnih strojev, traktorjev in raznih'industrijskih naprav, 700 milijonov lir električnih in telefonskih kablov, 350 milijonov lir krogljičnih ležajev, 900 milijonov lir raznih vozil, velike količine žvepla, preje, tkanin, betonskega železa, pločevine, strojnih nadomestnih delov itd.
V	Švico izvaža Jugoslavija sadje, zelenjavo, suhe gobe, in hmelj, les, kurivo, rude, kovine in nekaj hranilnih proizvodov. Uvaža pa plemensko živino, izolacijski material ter ra-«zne inštrumente.
V	sporazumu z Anglijo je določen nakup volne, preje, nafte, bencina, surovega kavčuka, strojev, telefonskih central itd.
Izvažala pa bo Jugoslavija koruzo, škrob, hmelj, les in lesne iz> delke rude in kovine, zdravilna zelišča in živila.
Kakor vidimo izvaža Jugoslavija še vedno v glavnem suro-
Jugoslovansko časopisje se posebno brani očitka, da je pretiran izvoz vina glavni razlog notranjega pomanjkanja tega; poživila in trdi, da izvaža Jugoslavija komaj 12 odst. svojega vinskega pridelka. Podobno se brani očitkov pretiranega sekanja gozdov ter pravi, da je izvoz lesa dosegel komaj 80 odst. tega, kar je Jugoslavija izvažala leta 1939. Tudi celokupni plan izvoza vseh predmetov za leto 1950. predvideva komaj 85 odst. tiste količine, kakršno je izvažala predvojna Jugoslavija. Ako vzamemo, da so vse te številke točne, potem res ne vemo, kako naj si tolmačimo gospodarsko in socialno vrednost tistega udarništva, ki ob nepretrganem delu, brez počitka ne dovede do povečanja, temveč dd istočasnega zmanjšanja obilice proizvodov na notranjem trgu in do zmanjšanja izvoza.
Tu nekaj ni v redu. Izgleda nam nekako, da je “staga in gnila Jugoslavija” s svojimi “zastarelimi in reakcionanimi metodami” vendarle dosegala z manjšimi napori večje notranje blagostanje in boljše rezultate. V gospodarstvu pa so rezultati in ne besede tisti, ki štejejo!
Gov. Lausche pri srebrni maši Rev. Slapšaka
Včeraj je Rev. Julij Slapšak pri sv. Lovrencu v Clevelandu zapel svojo srebrno mašo. Poseben povdarek slovesnosti je dalo to, da se je sv. maše in banketa udeležil tudi gov. Lausche. Pri banketu je governer govoril v slovenskem jeziku in povdar-jal, da je danes svet razdeljen v dva idejna svetova in izrazil željo, da bi naša Amerika ostala vedno dežela prave svobode.
Pri maši, katere se je udeležila številna duhovščina s škofom dr. Rožmanom, komisarjem slovenskih frančiškanov Aleksandrom Urankarjem, dalje Monsignori Ponikvar, Oman in Skerbec ter kanonik dr. Kraljič. Navzoči so bili tudi ostali štirje srebrnomašniki. Pridigo je imel škof dr. Gregorij Rožman, ki do-Dro pozna družino jubilanta Slapšaka. Banket je vodil Rev. Baznik z veliko spretnostjo. Pri aanketu so govorili governer, štirje Slapšakovi sošolci jubilanti, Rev. Jager iz Barbertona’ in zastopniki ter zastopnice raznih organizacij. Vsa slovesnost je bila lepo pripravljena in kar naj lepše izvedena.
O.OUOY
Vremenski
prerok
pravi:
Deloma oblačno; malo spremembe v temperaturi. Jutri tudi deloma oblačno, popoldne pa dežni prši med grmenjem.
Tri na dan
Novi generalni tajnik subverzivne	organizacije	SANS	priobčuje	doneske	v	blagajno	ter
vprašuje, ali sili vprašanje: kaj; pravijo pri A. D. na to?
*	*	*
Ker je tovariš vprašal vljudno, je upravičen tudi do vljudnega odgovora.
•	*	*
In odgovor je: Nuts! Če veste kaj to pomeni v vsej svoji gloriji.
Moskva pravi: Južni Korejci so napadalci, —ne komunisti!
Novi grobovi
Frank Vouk
V petek je umrl v Painesville bolnišnici Frank Vouk. Prebival je v Willoughby, O. O njegovi težki bolezni je zvedela
Mrs. Rauker ter odredila, da je bil prepeljan v bolnišnico v Painesville, kjer je bil 2 tedna, nakar je bolezni podlegel. Po poklicu je bil zidar in doma nekje od Gorice. V stari domovini zapušča ženo in tri otroke. Pogreb bo danes popoldne ob 2 iz Davis pogrebnega zavoda v Willoughby.
Anthony Culovic
Umrl je Anthony Culovic, 4025 Payne Avenue. Pokojni je bil star 68 let, rojen na Hrvat skem in je prišel v Ameriko leta 1910. Zapušča ženo Frances, sinova Franka in Tony j a ter hčeri Mrs. Catherine Mal jak in Anno. Pogreb je bil danes ob 9:30 iz cerkve Brezmadežnega Spočetja in od tam na pokopališče.
Anna Zorko
Danes zjutraj je umrla na svojem domu, 890 E. 137 Street Anna Zorko, poznana tudi pod imenom Zorčič. Stara je bila 68 let. Pogreb bo v sredo zjutraj iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. St. Podrobnosti pozneje.
-----o------
Poizvedovalni kotiček
Zanoškar (ali Zanuškar) De-meter je umrl leta 1927 v Niko-mis, Illinois. Za njim je ostala žena in šest otrok, ki so bili rojeni deloma v državi Illinois, deloma v državah Arkansas in Oklahoma.
Kdo bi vedel, kje so sedaj ti Zanoškarji? ičie se kdo najde, ki jih pozna, je lepo naprošen, da to sporoči na naslov: League of S. C. A., 62. St. Marks Place, New York 3, N. Y.
Južni Korejci so vdrli v Severno Korejo in komunisti se samo branijo pred ju žnimi napadalci.
Moskva. — Sovjetsko časopis je slika ruskim bralcem nazorno sliko, ki naj prikaže Zed. države, kako so namenoma skovale zaroto proti Severni Koreji. Sv. Benedikt ob Hronu. To ta-Toda iz vsega obnašanja in go-j borišče prispodabljajo strahot-vorjenja Rusov dobi opazovalec nemu taborišču v Dachau-u.
Sovjetska zveza pravi, — kakor je bilo pričakovati,— da so južnokorejski in ameriški vojni hujskači krivi za današnje stanje stvari v Južni Koreji . . . Severni Korejci hočejo osvoboditi Južne Korejce pred zasuž-njenjem od strani reakcionarnih zapadnih kapitalistov, južni Korejci, ki ne vedo, kaj je zanje dobro, pa so se namenu uprli z orožjem
v roki ter izzvali sedanje klanje. — Vse tako, kakor včasih pri Hitlerju in Mussoliniju: Hitlerja in nemško svobodo so ogrožali Poljaki, Čehi, Jugoslovani itd., Italijo pa Grčija, Abesini-ja in Slovensko Primorje. Saj poznate basen o jagnjetu, ki je volku vodo kalilo, čeprav je pilo v potoku pod njim . . .
Češki duhovniki imajo samo dvoje izbir na razpolago
Njihova izbira je: ali morajo učiti komunistično “vero”, ali pa postati delavci-suž-nji.
Dunaj. — Poročila, ki so bila iztihotapljena iz čeških koncentracijskih taborišč, naznan-jajajo, da je stotine čeških duhovnikov pred sledečo izbiro: Ali morajo poučevati komunistično “vero,” ali pu postati de-lavci-sužnji.
Poročilo je napisal nek 46 let stari duhovnik lazarist, ki se nahaja s 130 drugimi duhovniki v koncentracijskem taborišču
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
!
Pozdrav iz Wisconsina—
Mr. in Mrs. John Anžiček iz Girarda, O., se nahajata na počitnicah v Racine, Wis., pri prijazni družini Mrs. Krumberger. John piše, da lovi ribe, pa da jih tam ni, jedo jih pa vseeno.
Ameriška pehota je dospela na korejsko fronto, kjer je resen in nevaren položaj
Nadaljna divizija ameriškega vojaštva je na potu v Korejo, kamor jo spremljajo bojne ladje in zaščitna letala.
TOKIO, 1. julija. — Bataljon Dalje poroča poveljstvo boj-vojaštva ’ameriške 24. pehotne ne mornarice, da se pomorski ^ Lcmi ^ jcuu J1U ^ v divizije je bil prenešen s trans- prevoz ameriških čet vrši v redu^jg veiij<;a uganka, ki jo je
portnimi letali v Korejo.	^n brez incidentov. Konvoje -------------
Dne 1. julija so prispele ame- parnikov, ki prevažajo moštvo, riške pehotne čete v Korejo ter spremljajo ameriške in angleš-nemudoma odrinile v bojno li- ke bojne ladje in bombniki ter ni j o proti komunistom. Ameri-j letalci - lovci ameriške zračne ške čete so stopile takoj v ak- sile.
cijo ter zavzele svoje položaje:	Ob rečni obrambni črti izven
25 milj sceverno od Tajona, za-jSeoula, 29. junija. (Zakasne-časnega sedeža korejske vlade. lo). Slabo oboroženi brambovci Prejšnje poročilo, ki je na- Južne Koreje imajo zdaj dvoje znanilo, da so južnokorejske če- skrbi: ruske tanke in komuni-te zbežale iz Suvona, ob kate- stična ljudska sodišča, ki poslujejo tik za napadalnimi četami.
Oni nimajo ničesar, s čemer bi zaustavili tanke, in ničear ne morejo ukreniti proti terorističnim “ljudskim sodiščem,” ki prično takoj funkcionirati, kjer koli pridejo komunisti na oblast. Kako ta sodišča “sodijo”, je danes splošno znano dejstvo.
vtis, da ne bo vojne.
Ta duhovnik sporoča, da so
Moskva je že od vsega počet- lzvedIi komumti napad na nje-ka trdila, da je bila Severna, ne g°v samostan dne 5. maja ob
Južna Koreja tista, ki je bila in-j 12:15 zjutraj. Duhovnikom so
vadirana, in da so severnoko- Pobrali ves denar’ nekatere iz-
rejski komunisti le v samoobrambi udarili nazaj preko 38. paralele, ki ločuje oba dela dežele. Iz pogovorov ljudstva v restavracijah, trgovinah in na ulicah dobi opazovalec vtis, da rusko ljudstvo, prenasičeno radijske in tiskovne propagande, dolži predsednika Trumana in ameriške militariste za sedanji položaj v Koreji.
Daljnovidnost trgovcev v Monakovem
Monakovo, Bavarska. — V izložbenem oknu prodajalne, kjer prodajajo električne ledenice, je sledeči napis: “Pozor! Lahki obroki! 52 tednov časa za plačati. Ako Stalin zavzame za-padno Nemčijo, preden ledenice izplačate, kar pozabite na nadaljne plačilne obroke. Takrat bomo tudi mi v Sibiriji.”
med njih pretepli, potem pa jih natrpali na tovorne avtomobile in jih odpeljali v koncentracijsko taborišče.
“Med nami so zelo stari in bolni ljudje. Nekateri med temi so stari nad osemdeset let.. Vse nas hočejo prevzgojiti, to se pravi, hočejo nas upogniti ali pa zlomiti.
“Če nas zlomijo, bi nas poslali v male župnije, kjer bi morali mi od svoje strani zlomiti voljo do upora onih, ki imajo zaupanje do talarjev, katere nosimo,” je rekel ta duhovnik.
“Naravnost čudovito je, kako znajo komunisti zlomiti voljo ljudi. Videl sem mnogo duhovnikov jokati, ne zaradi svojih telesnih bolečin, ki niso majhne, temveč ker se boje, da bi utegnili izgubiti vero.”
rem mestu je strateško letališče, ne odgovarja resnici. Poznejše poročilo iz MacArthurjevega glavnega stana naznanja, da je bilo prvo poročilo napačno in da ni Suvon padel v oblast se-verno-korejskih čet.
Tekom treh dni bo dospela v Korejo ena polna divizija ameriške pehote, ki bo prepeljana tja z bojnimi ladjami. Ta ameriška divizija bo šla takoj po svojem prihodu v boj, da pomaga južnokorejskim četam zapoditi komunitične čete nazaj preko 38. vzporednice, kjer teče razmejitvena črta.
Ameriškim letalcem je ukazano bombardirati vse vojaške postojanke, koncentracije in vojaške kolone v Severni Koreji. Doslej so se ameriški letalci omejili le na bombardiranje to stran razmejitvene črte.
Bataljon ameriškega vojaštva, ki je prispelo z letali v Korejo, šteje tisoč mož. Divizija, d pride za njim, bo štela 15,000 c o 20,000 mož.
Koreji, je general J. H. Church. Ko ga je neki poročevalec vprašal, kaj se bo zgodilo, ako pridejo Rusi na pomoč severnokorejskim četam, je general lakonično odvrnil:	“Vojskovali se
Domo proti njim.”
V petek so uničili ameriški letalci 15 tankov korejskih komunistov ter silno razbijali po komunistični fronti ob reki Han.
Takoj za ameriško pehoto pridejo v Korejo ameriške motorizirane kolone, ki jih bojevniki Južne Koreje nimajo.
Sovetska agencija Tass poroča iz Moskve, da so ameriški super-bombniki v četrtek bombardirali Pyongyang, glavno mesto Severne Koreje.
Ameriške čete so dospele v Taejon, kjer so jih pričakovali in pozdravlii južnokorejski od-
VAM JE TUKAJ DOBRO, ZATO SE PRI VSAKI PRILIKI SPOMNT MO NA BEGUNCE
ŠTIRJE ČEHI OBEŠENI; MED NJIMI TUDI ŽENSKA DR. MILADA HORAKOVA
PRAGA. — češkoslovaški vseh treh imenovanih zapadnih
držav so kategorično in z ogorčenjem odklonile to obtožbo.
oficijelni radio je 27. jun. zvečer naznanil, da so bile tega dne obešene štiri osebe zaradi veleizdaje in špijonaže. Med temi je bila tudi dr. Milada Ho-rakova, bivša članica češkoslovaškega parlamenta.
Kakor naznanjajo poročila češke komunistične vlade, je 31.
NE POZABIMO NA TISOČE NAŠIH BEGUNCEV V TUJINI
maja pri sodni obravnavi priznala, da je delovala pod direktivami angleških, francoskih in ameriških diplomatov. Vlade kinimi kopiti in bajoneti
Kot znano, je Češkoslovaška, ki je bila najbolj demokratična, zapadno usmerjena evropska republika z docela zapadno kulturo, zdaj najbolj uslužna in najbrezobzirnejša moskovska dekla, do česar so jo ponižali na žalost in sramoto češkoslovaške-
Tokio, pondeljek, 3. julija. — Štiri severnokorejske kolone, od katerih sta najmanj dve vodeni od tankov, so udarile proti jugu, kjer jim gre nasproti ameriška pehota. Severnokorejski’ radio poroča, da je druga korejska kolona zavzela letališče in kraj Suvon, ki leži deset milj južnovzhodno od Seoula. Ameriško poročilo naznanja, da je položajna tem kraju fronte resen.
Washington. — Armadno poveljstvo naznanja o prvih ameriških izgubah. Neko letalo, ki je bilo na potu iz Japonske v Korejo, je treščilo na zemljo in pogreša se 11 mož posadke.
Jugoslovanski ljudje odobravajo ameriško akcijo v Koreji
Hkrati se Jugoslovani vprašujejo, kdaj pridejo oni na vrsto sovjetskega zavojevalnega programa.
Beograd. — Jugoslov. ljudstvo v splošnem odobrava ameriško vodstvo in akcijo v Koreji, Titova vlada pa je zelo previdna v svojem zadržanju.
Povprečni Jugoslovan upa, da bo Jugoslaviji omogočeno, da ostane nevtralna v tem sporu, hkrati se pa Jugoslovani tudi vprašujejo, če ne bo morda Ju-
__ j________ „____ „	goslavija prihodnja dežela na
ličnjaki, člani komisije Združe-^ pr0gramu sovjet, zavojevaftj. nih narodov, korejska vojaška^To tembolj, ker je bilo v zad-godba in tisoče koejskega Ijud-jnjih dneh mnogo poročil o gi-stva, ki je z velikim veseljem .banju madžarskih in bolgarskih pozdravljalo ameriške vojake, čet ob jugoslovanski meji. Taejon, kjer je zdaj ameriški glavni stan, je 162 milj od Pusa-na, kjer so Amerikanci pristali letali, nakar so nadaljevali vožnjo z vlakom in tovornimi avti.
Ameriški bombniki so se posluževali radarja, da so mogli v dežju in megli bombardirati protitankovske baterije in železniška skladišča ter mostove v Seoulu.
Washington. — Ameriška ad-miraliteta naznanja, da je odplulo z ameriške zapadne obale Pearl Harbor sledeče bojno brodovje: ena nosilka letal, ena težka križarka in osem rušilcev.
ga ljudstva komunistični brezdomovinci, ki ji vladajo s puš- Brodovje bo za vse slučaje nared v korejskih vodah.
Iz raznih naselbin
LA SALLE, 111. — Dne 15. t. m. so Franka Jakliča našli nezavestnega v njegovem stanovanju. Ležal je čez peč in bil hudo obžgan. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer je umrl. Bil je vdovec, star 74 let. Truplo je bilo prepeljano v Detroit, kjer zapušča dve hčeri in tri sinove.
GILBERT, Minn. — Radi mr-tvouda je tukaj naglo umrla May Peternel, stara 54 let, doma iz Podboršta pri Komendi, v Ameriki 37 let. Zapušča moža, sina in hčer, oba poročena, dalje dve sestri in mnogo drugih sorodnikov.
treba razvozljati.
Obisk iz Minnesote—
Na obisku iz Biwabik, Minn., se nahajajo Mr. in Mrs. Jack Zrnec in Mr. m Mrs. Anthony Otonichar, ki so prišli obiskat Mr. in Mrs. Joseph Otoničar, 494 E. 114 St.
Sedma obletnica—
Jutri, 4. julija, bo ob 8:30 zjutraj darovana v cerkvi sv. Vida maša zadušnica za pokojnega Jos. Hrovata (z Edna Ave.) ob sedmi obletnici njegove smrti.
Zelo važna seja—
Člane in članice društva Danica št. 34 SDZ se vljudno naproša, da se udeležijo v velikem številu seje, ki se bo vršila 9. julija. Na dnevnem redu bodo važne zadeve glede veselice, ki se bo vršila 17. septembra. Prečitani bodo tudi šestmesečni računi. Seja bo v navadnih prostorih.
Prememba seje—
Redna mesečna seja društva sv. Vida št. 25 KSKJ bo v torek 11. julija in NE jutri, ki je državni praznik. Ta sprememba velja samo za ta mesec in članstvo je prošeno, da to upošteva ter pride na sejo 11. julija v velikem številu.
Četrta obletna a—
Jutri ob 7:30 bo darovana v cerkvi sv. Jeronima maša za pok. Martina žugel v spomin 4. obletnice njegove smrti.
Druga obletnica—
V sredo ob C. bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca maša za pok. John Fortuna v spomin 2. obletnice njegove smrti.
Seja in streljanje—
Euclid Rifle klub bo imel v sredo 5. julija popoldne ob treh jako važno sejo ter streljanje, na lončene golobe. Vršilo se bo na strelišču na Močilnikarjevi farmi. Servirana bodo tudi dobra okrepčila. V nedeljo 9. jul. bo ravno tam strelska tekma lovskih klubov, ki so člani Slovenske lovske zveze. Občinstvo je že zdaj prijazno vabljeno. j Smrt v domovini—
Pri Sv. Gregorju je umrla daleč naokoli poznana Ana Jaklič, po domače Vikeča Ančka, doma iz Begunj pri Cerknici. Bila je stara 82 let. V Argentini zapušča sina duhovnika Franceta, za katerim je vedno močno žalovala. Doma zapušča več drugih otrok in vnukov. Naj mirno počiva v rodni grudi, preostalim naše iskreno sožalje.
Ne ho seje—
Podružnica št. 32 SŽZ ne bo imela seje jutri 4. julija. Pač pa
bo seja 8. avg. Članarino pa lahko plačate na domu tajnice, Hatti Gole, 911 E. 232 St. Euclid.
Seja v Euclidu—
Klub društev na Recher Ave. ima nocoj sejo. Vsi zastopniki so prošeni, da se je gotovo udeleže. Seja bo jako važna, čitani bodo trimesečni računi, treba je pa tudi ukreniti vse potrebno o pikniku, ki se vrši 3. septembra.
Naročite Koledar Svobodne Slovenije. N ob en a slovenska družina naj ne bo brez te nad vse poučne knjige!
(JAMES DEBEVEC, Editor)
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 1-0628	Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00. za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
JULY 1950
SUN MON TUI WED THU FRI SAT 1
2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 “»“si 25 26 27 28 29
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879.
83
No.'129 Mon., July 3, 1950
M. ŠKERBEC:
Vaške straže
Dosedaj sem skušal na kratko naslikati razmere v domovini, ki so tam nastale med sovražno okupacijo in komunistično revolucijo. Vse to je le majhna senca vsega gorja, ki ga je ustvaril komunizem. Sovražna okupacija italijanskega fašizma in še bolj nemškega nacizma je bila kruta, strašna, toda stokrat hujši pa je bilo divjanje komunistov po domovini. Danes so to docela spregledali tudi oni, nekomunistični krogi, ki so v svoji zaslepljenosti podpirali tako zvano “Osvobodilno fronto.” Po prevzemu oblasti v državi se je “Osvobodilna fronta” odkrila kot zgolj komunistična organizacija, le kot orodje komunistične revolucije, kar danes komunisti sami odkrito priznavajo. Po prevzemu oblasti v državi je komunizem nadaljeval svoj krvavi in kruti teror, saj tega niti ne taje, da so še po prevzemu oblasti poklali brez usmiljenja na stotisoče svojih nasprotnikov.
Toda pojdimo nazaj v leto 1941, da vidinio, kako je moralo priti do oborožene samoobrambe naroda pred komunističnimi ropi, požigi, izdajstvi in pokolji.
Kcnštatniram notorično, splošno znano dejstvo, da je bilo od komunistov oziroma od “Osvobodilne fronte” pokla nib na stotine nedolžnih žrtev, da je bilo požganih in popolnoma izropanih polno slovenskih domov, predno je kdo sploh med prebivalstvom mislil na kako oboroženo obrambo proti komunističnim tolpam. O kaki “beli gardi” ni bilo ne duha in ne sluha nikjer, prav nikjer v celi Sloveniji, ko so “kommvsti” v masah morili “belogardiste,” kot so označevali one, ki so jih “likvidirali.”
Komunistični vojaško popolnoma brezpomebni izgredi pa so povzročili krvavo in strahotno maščevanje okupatorjev nad nedolžnim prebivalstvom! Vsi nastopi komunistov so nudili obema okupatorjema dobrodošel povod za uničevanja slovenskega naroda. Italijanskim nacionalnim šovinostom in še bolj pa nemškim je bil slovenski narod na tem koščku zemlje na poti njih ekspanziji. Nemci kakor tudi Italijani so imeli v načrtu, da popolnoma uničijo tu slovenski živelj. Nemci tega sploh skrivali niso in so bili njih načrti javno znani in dokumentirani. S komunističnimi izgredi so dobili tako priliko, da so mogli svoje uničevalne namene nad slovenskim narodom nekako pokriti s plaščem legalnosti.’ Oboji Italijani in Nemci so radi komunističnih izredov pričeli v masah izseljevati Slovence, streljati nedolžne talce in odvajati tisoče in tisoče v koncentracijska taborišča, kjer so te nedolžne žrtve polagoma v tisočih umirale od lakote in zatiranja.
Naj v pojasnilo razmer navedem le en slučaj.
V neki vasi na Dolenjskem se je ugnezdila četa komunistov. Bližalo se je italijansko vojaštvo. Vaščani so bili vsi proti-komunisti, ni pa niti eden ne količkaj sodeloval z okupatorjem. Ljudje so prosili komuniste, naj se umaknejo iz vasi pravočasno, da se ne bodo Italijani maščevali nad prebivalstvom, prosili so jih, naj v bližini vasi ne streljajo na Italijane, ker bo potem uničena vsa vas. Toda ravno to so hoteli doseči komunisti, da bi bila uničena vas, ki ni držala z njimi. Nalašč so oddali nekaj strelov na bližajoče se italijanske vojake, na to pa so strahopetno, kakor vselej, pobegnili. Razdivjana italijanska soldateska, ki je bila ravno tako strahopetna kot so bili komunistični partizani, ni š a za komunistično tolpo v gozd, pač se je vrgla sedaj z vso silo nad nedolžne vaščane. Požgali so vas, postrelili nekaj moških, druge pa so odvedli v internacijo.
Kmetje po deželi so tako jasno spzonali, da bo vse uničeno, če bo šlo tako naprej. Komunisti bodo svobodno lahko pobijali antikomuniste. Italijani pa bodo radi njih izgredov požigali vasi, morili nedolžne talce in odvajali v masah narod v internacijo, kjer bo n-arod poginil . .,.
lec požigat njegovo hišo, ropat in pobijat?! če te morilec in ropar napade, ti hoče vzeti tvoje premoženje in življenje, imaš po vseh naravnih in civilnih zakonih pravico, da se braniš in da roparja in morilca napadalca lahko tudi v sa-mobrambi ubijaš.
In tega naravnega prava se je poslužil slovenski kmet proti komunizmu!
Jasno je, da so sedaj vaške straže streljale, kadar so prišli komunistični banditi v bližino ropat in morit! Komunisti so pogosto bežali s krvavimi buticami! Ti vaški stražarji so dobili zastarele italijanske puške, kasneje pa so dobili v roke tudi strojne puške, ki so jih v boju vzeli — komunističnim tolpam!
Kako so v posameznih slučajih nastale po vaseh te straže, v podrobnosti ne morem popisovati, ker nisem bil nikjer količkaj pri tem udeležen. Upam, da bodo čitate-Ijem “Ameriške Domovine” postregli s podobnimi podatki taki, ki so vse to na lastne oči videli in doživeli.
Italijani, kakor kasneje tudi Nemci, niso dovoljevali ustanavljanja vaških straž iz kake ljubezni do slovenskega naroda. Kmečki možje in fantje so Italijanom povedali, da so oni dolžni skrbeti za red v zasedeni pokrajini, če pa sami nočejo tega, pa naj vsaj puste, da se bo narod sam branil. Končno so po obotavljanju le Italijani dovolili ustanovitev teh straž. Pri tem so pa imeli še drug namen: Mislili so si, da je pač bolje, če se slovenski narodov bratomornem boju sam sebe uničuje. In tako je prišlo do krvavega bratomornega boja.
Junaški vaški stražarji so krepko nastopali proti roparskim tolpam. Bilo je parkrat na tem, da bi bile te straže popolnoma očistile Slovenijo teh morilskih band, foda vselej so to preprečili — Italijani. Mi imamo v fokah točne dokaze, da so Italijani zalagali komunistične tolpe z orožjem in municijo. Tako je n. pr. znani general, ki je bil komandant v Novem mestu, pošiljal cele vagone orožja in muni-cije komunistom pri Straži poleg Novega mesta! Med Italijani in komunisti je bil dogovor, da slednji ne bodo napadali ita'ijanskih vojaških oddelkov. Po zlomu Italije so Italijani izročili svoje lahko in težko orožje komunističnim to!pam, kar je jasen dokaz njih sodelovanja z njimi in kar je povzročilo polom slabo oboroženih vaških straž.
BESEDA IZ NARODA Vabilo na novo mašo v pred božičem
Lemontu, 111.
‘V nedeljo 9. julija 1950 bo pel novo mašo pri Mariji Pomagaj v Lemontu p. Bazilij Valentin, OFM.
Novomašnik P. Bazilij je bil rojen v Ljubljani v fari sv. Antona na Viču in sicer 29. avgusta 1924. Kot malemu fantičku smo mu rekli Bine. Ljudsko šolo je končal v Ljubljani pri Viču, kakor tudi nižjo gimnazijo je študiral v Ljubljani. Kot študent je pristopil v katoliške organizacije: bil je pri Katoliški akciji in stopil je k Velikim Farnčiškovim križarjem, ki jih je takrat v Lubljani vodil p. Odilo. Ker je bil rojen in krščen v frančiškanski fari in ker mu je bil prvi katehet frančiškan in ker se je pri Frančiškovih križarjih navduševal za Frančiškove ideale, ni čudno da je v mladem srcu zagorelo hrepenenje: frančiškan bom postal.
V tem strahotnem položaju si niso mogli kmetje več Rečeno — storjeno. Leta 1941
drugače pomagati kot da so sami organizirali svojo obram bo. Da si rešijo življenje, premoženje, da se zavarujejo pred pobijanjem od strani komunistov, so šli k okupatorju in ga naorosri, da jim da orožje, da se bodo sami branili pred pokolji, ropi in požigi komunistov in da se tako zavarujejo pred represalijami radi komunističnih izgredov. Tako so nastale po raznih vaseh takozvane “vaške straže.”
Moram reči, da smo bili glede tega pričetkom deljenih nazorov. Nekateri so mislili, da nikakor ne kaže sprejemati od okupatorja orožja za borbo proti komunizmu in da ne kaže klicati okupatorja na pomoč proti lastnim bratom.
Nekdo v Ljubljani je isti čas — imena seveda ne smem povedati, ker je dotični še tam v družbi zelo ostro obsojal kmete, ki so vzeli orožje od Italijanov, da se branijo proti komunistom. Čez par dni na to pa mu je komunfstična banda v bližini Ljubljane požgala in popolnoma izropala posestvo. Zdaj je šel dotični sam prosit italijansko vojaštvo varstva in pomoči in je šel v spremstvu italijanske vojske tja, da reši, kar je bilo še mogoče rešiti . . . Mož je bi! sedal ozdravljen in ni več zabavljal nad vaškimi stražami.
Po vseh naravnih in državnih zakonih ima vsak človek in tudi vsak narod pravico, da si brani imetje in življenje! Kdo bi v Ameriki mirno gledal, če bi prišel ropar in mori-
je zaprosil za sprejem. Temelje redovnega življenja mu je položil v srce ameriškim Slovencem dobro znani P. Salezij Glavnik, ki je bil takrat učitelj mladih redovnih novincev v Novem mestu. Po končanem novi-cijatu je prišel v Ljubljano, kjer je nadaljeval gimnazijo, ftled študijem ga je zadela vojaščina, kjer je oravljal službo sanitejca in kot takega ga je našel konec vojne. Z drugimi je bežal na Koroško, kjer je v begunskem taborišču v Špitalu ob Dravi končal gimnazijo in maturiral. Nato so ga sprejeli tirolski frančiškani v Schwazu, kjer je začel študirati bogoslovje in filozofijo. Nadaljeval je svoje bogoslovne študije v Bocnu v Italii in končal jih je v Lemontu, kamor je dospel lansko leto
Naš novomašnik ima p-osebno spretno žilico za pisateljevanje in tudi na pesmice se spravi. Iz dal je tudi že dve knjigi. Ena je izšla v' Celovcu na Koroškem, drugo je pa lansko leto izdala Goriška Mohorjeva družba. Ker toliko piše, se je bati da bo pri vseh svojih skrbeh prehitro izgubil svoje lase. Zelo navdušen je tudi za misijone med pogani in bi jo rad mahnil takoj po novi maši na Kitajsko, kar pač sedaj v teh razmerah ne bo mogoče. Bo pač moral čakati primernejše prilike.
Njegova nova maša bo pri Mariji Pomagaj v Lemontu nedeljo dne 9. julija. Svojih dragih staršev ne bo imel pri -sebi na ta veliki dan. Oče mu je umrl leta 1948 v Ljubljani, njegova mama še živi v Ljubljani in bo smela biti ta dan samo v duhu pri novi maši. Pač pa ima novomašnik tu v Ameriki svojo teto in svojega strica. Oba sta v Clevelandu in bosta seveda oba s svojima družinama pričujoča pri novi maši. Teta je znana Mrs. Papesb iz 92. ceste, stric pa je Mr.-Šorn, znani restavranter na St. Ciair Ave. blizu cerkve sv. Vida. Novo-mašnikova družina je že dolga desetletja imela vedno kakega duhovnika za svojega člana in zato je novomašnikov pokojni oče napravil pesmico:
Moj striček bil je župnik, moj bratranec kaplan, nečak salezijanec, a sir} je frančiškan.
Njegovi sorodniki bi bili prav veseli, če bi se kdo iz Clevelanda udeležil njegove nove maše; on sam bi bil pa še bolj vesel in 'hvaležen.
Prevzv. škof dr. Rožman so dobili dovoljenje, da ga bodo posvetili. Tudi slavnostni govor bodo imeli ob tisti priliki. Gotovo bo prav lepo takrat v Lemontu, to bo v nedeljo 9. julija.
Mrs. Helen Papesb,
772 E. 92. St.
gričku na ameriških Brezjah. Za to priliko smo dobile Greyhound charter bus, ki nas bo peljal iz Clevelanda v Lemont in se ne bo treba nič presedati.
Vožnja, tja in nazaj, je samo $13.00. Bus bo odpeljal iz Clevelanda v soboto zutraj, nazaj pa v nedeljo večer ali pa v pon-deljek zjutraj, kakor bi pač ve same odločile.
Za prenočišče bo letos prav posebno dobro preskrbljeno, ker bo ravno ob tem času dogotov-ijen lep romarski dom, kjer se bo za malo odškodnino dobilo udobno prenočišče.
Odločite se za to letno romanje in se priglasite pri tajnici vaše podružnice, ter- ji izročite svoto trinajst dolarjev in bo sedež za vas rezerviran. Lahko tudi pokličete spodaj podpisano, na IV 1-6248. Poleg skrbi za telo, nam je potrebno, da se nav-žijemo in naberemo tudi dušne hrane, zatorej ne zamudite te izredne prilike in se že danes odločite za romanje na Zvezin dan.
Pozdravljeni
Ella Starin.
Romanje v Lemont
Cleveland, Ohio. — Na 16. julija bomo imele članice SŽZ skupno romanje k Mariji Pomagaj v Lemont. Letos bomo praznovale desetletnico, odkar se zbiramo vsako leto na lepem
Malo odgovora na napad
Barberton, O. — Ne vem, s čim sem se prikupil g. Slanov-cu, da me je spravil v list. Morda ni vedel pisati o čem drugem Pa ko bi bil vsaj toliko pošten, da bi povedal tako, kakor je v resnici bilo, pa zavija kot koza svoj rog.
Prvič, nisem bil prav nič žalosten, ker ni od mene nič kupil. Oglasil sem se pri njem, ker sem videl na poštnem nabiralniku slovensko ime. In človeku v tujini kaj dobro-dene, če sliši domačo govorico. To je bil vzrok, da sem stopil v hišo,
ker sem bil prepričan, da bo to
t §
poštena slovenska hiša, kjer domačega človeka ne bodo obgrizli samo radi tega, ker hodi v cerkev in ker ne mara komunistov. /
Res me je g. Slanovec marsikaj izpraševal, pa mu vsega nisem mogel razložiti v par besedah in mi tudi verjel ne bi bil. Saj so že premnogi pisali v domačih in tujih listih o razmerah v naši domovini med okupacijo, pa je vse bob v steno. Tisti, ki so ves čas živeli tukaj, hočejo vedeti - več, kot mi, ki smo komunistični bič občutili na svoji koži.
Kdor je potrpežljivo sledil dogodkom in je imel odprte oči za vse, danes prav dobro ve, kaj so bili partizani in kaj belogardisti. G. Slanovec morda ne ve, da je bilo že nešteto slovenskih žrtev, ki so jih zakrivili partizani in po njihovi zaslugi še okupator, potem se je šele rodila bela garda in pozneje domobranci. To je dejstvo, ki ga ne more nihče ovreči. Če bi se bili partizani res borili poti okupatorju in pustili poštene slovenske ljudi pri miru, bi bilo naši domovini prihranjenega nešteto gorja.
Drugič, nisem g. Slanovcu rekel, da mi je žena pisala, da naj pridem domov, saj je prav o~ bratno res. Če bi mi tako pisala, bi ne delal v Ameriki drenja, marveč bi bil že doma, da boste vedeli, g, Slanovec.
Tretjič, niso iz domovine bežali samo duhovniki in učitelji, temveč v veliki večini kmetje, obrtniki, delavci in uradniki, o čemer se g. Slanovec, če mu je kaj do resnice, lahko vsak čas prepriča. Kar na ameriško vla-dov Washington naj piše, ali pa kongresu, ki je dovolil naselitev, pa bo takoj zvedel čisto resnico. Seveda, g. Slanovec in taki imajo vso vedo v malem prstu in ne potrebujejo vladnih številk. V Ameriko se je do sedaj vselilo že nekako do dva tisoč slovenskih beguncev, pa je med temi komaj pol odstotka duhovnikov in učiteljev. Torej le nikar straha, g. Slanovec, ne bodo vas požrli, niti na meh odrh.
NAŠA MICKA IMA TUD BESEDO
Saj ne bomo šli nikamor na počitnice pri nas. Kam bomo šli, vas vprašam, dekliči, ki se
že zdaj kujamo in se dajemo, da se bo vse skupaj pokrotviči-lo in se bo. Na 29. tega meseca je bilo zašafano, da se bomo odpeljali za en teden. Križ božji, jaz si kar predstavljati nisem mogla, kako bo to, če bom en cel teden brez dela. Znorela bom, vam pravim. Privezati me bodo morali, da ne bom ušla zjutraj v kuhinjo in začela packati fruštek, kakor sta naša dva navajena vsako jutro, da si najprej malo zmočita nos, potem pa sedeta k mizi. Nobene besede ni iz njiju ust. Šele ko enkrat
Ne vem, ali je to za g. Sla-novca posebna odlika, da pove, da ni dober katoličan. S svojo izjavo je pa povrhu ožigosal še Prosveto, Glas naroda in Proletarca za nekatoliške liste, ko pravi: “Imenovani ubežnik je mislil, da je prišel k dobremu katoličanu, toda jaz sem naročnik Prosvete, Glas naroda in Proletarca.” No, z lepim se postavlja! Nas uboge brezdomce, ki smo zapustili svojo drago domovino, svoje rodbine in imetje, da smo si rešili golo življenje, pa naj pusti pri miru. Ko bi bil on na našem mestu, bi bil storil isto. To se pravi, če ne bi šel raje med komuniste. In preden se v koga zaleti, naj se prej malo pozanima in poizve,, da ne bo delal nikomer krivni-ce.
Kdor rodi, prav stori in prav ravna — če sliši tudi drugo plat zvona.
Peter Golobič, Barberton, Ohio. -------c------
Kar si je gospodinja vedno želela
Nova električna peč Frigid-aire izdelka je odgovor na želje, ki so jih gospodinje vedno imele za svojo kuhinjo. Za majhno kuhinjo so narejene posebno pripravne, samo 30 palcev široke, pa vendar naj višje, kar ste jih še videli. Dovolj prostora za 6 kosov. Ima štiri tistih famoznih Frigidaire vrhnih edinic, ki kuhajo živila hitreje in porabijo manj elektrike. “Hraneče 30” vam dajo tudi famozno Cookmašter avtomatično kontrolo peči. To je res ena najbolj' priročnih peči na svetu.
Pa še en dokaz, da ne morete ničesar primerjati s Frigidaire. Pa tudi nobenega drugega prostora ne morete primerjati z Northeast, da kupite fin Frigidaire izdelek, ker Northeast vam da nekaj posebnega na Frigidaire izdelkih in to je posebno velik popust na vašem starem izdelku. Pri Northeast dobite do 100 dolarjev za vaš stari izdelek, če ga zamenjate. Oglejte si “Hranljive 30” peči v Northeast in druge Frigidaire izdelke. Oglejte si jih gotovo še danes ali jutri v Northeast, 22530 Lake Shore Blvd. takoj poleg Shore gledišča.	(Adv.)
Lov ia rake
Ines, vsi raki, kar jih vidim, so črni.
Išči dobro, Agapito, išči dobro; saj veš, da so nam dajali v Madridu samo rdeče.
— V skupini Havajskih otokov je samo devet otokov obljudenih, mnogo pa jih je brez vsakega prebivalstva razen živali.
požlampata kavo, se jima jezik malo zagunca. To se pravi, če bi bila jajčka premalo kuhnana (ali pa preveč), bi se že oglasila, ali pa če je kruhek malce preveč opečen, tudi takoj zvem po ustnem izročilu, če je pa yse po receptih, je pa. kakor pri božjem grobu v naši kuhinji. On navadno brli v kakšno branje, da včasih seže z žlico mimo sklede, ta mali, ki bo doma imel, pa zija v kakšne bukvice, v katerih so nmalani pajaci in druga taka navlaka, če kakšnega kaj vprašam, moram vprašanje ponoviti vsaj petkrat, predno se kateri oglasi. Enkrat mi bo zadosti, boste videli, da mi bo in bom vse
tiste papirje zmetala z mize in sežgala.
Pa ko bi samo brala in držala papirje pred seboj. Ampak kadar naš bere pri jedi, potem je časopis čez vso mizo in moram jaz izpod njega z veliko težavo loviti kaj za v moja usta.
Naš je oni dan poučil svojo ubogljivo družinico, da ga ni boljšega na svetu kot če je človek vesel pri jedi. Da jed potem še enkrat bolj tekne. Tuhtala sem, če ni mislil s tem na dobiček, ki tako gleda na vsak cent. Kaj se ve, če ni mislil pri tem, da če bo njegova družina pri jedi vesela, bo še enkrat manj pojedla, pa bo vseeno lepo' rejena. Dosti manj bo treba nakupiti v štacuni. Saj bi res ne porabili dosti, če bi pri večerji peli, namesto, da bi zajemali z žlico. Povedala sem mu naravnost in brez ovinkov, da on lahko prepeva po svoji mili volji, jaz bom pa jedla tisti čas. Da ni tako mislil, je jezljai nazaj. Aha! Saj se poznamo.
Tako sva opravila midva, kar se tiče veselične predstave pri, naši mizi. Mali je pa bolj poslušen in ko mu je oče razložil, kako da je koristno, če je človek pri jedi vesel, je vzel mali to na-znanje s tem, da je začel, ko smo se vsedli k mizi, žvižgati, da je letelo kar skozi ušesa. Pa ne samo v en precep, ampak v kakih deset, ki jih zna: skozi prste, med pesti, skozi zobe in kaj vem, kako še. Oče mu je kmalu ukazal zapik. Malemu to ni šio v glavo. Rekel je, da ni nikoli bolj vesel kot kadar ž;vižga in ker ata svetuje pri mizi veselje in radost, bo torej žvižgal. Tako sta se dajala nekaj časa in končno je očetova veljala. Pri tem sem tudi jaz pomagala in malemu rekla, da so naš ata včasih rekli, da kdor žvižga — vraga kliče. To je bolj pomagalo, da mali ne bo več žvižgal pri mizi, kot vse očetove hude besede.
Lepo vas prosim, kaj bi pa bilo, če bi naša dva pri večerji začela s koncertom, eden bi žvižgal drugi pa pel? Jaz bi mora-ia vzeti svojo skledico in iti večerjat kam v garažo, ali pa na vrt k tičkom.
Vidite, vsega tega ne bo, ko bomo šli v Kanado na ukance. Pravim, da se bom težko privadila, ko ne bom en cel teden nič kuhala, da se bom že premagala božjo pomočjo ki sem tako ubogljiva. Pa kaj se ve, bo že on našel kakšno delo zame, da se ne bi odvadila ali polenila. Saj revček tako lepo skrbi zame, da mi ni dolg čas.
Samo v enem se še nismo zedinili pri nas. Jaz sem namreč zahtevala, da si bom kupila hlače za Kanado, naša dva pa pokonci in sta slovesno izjavila, hlače in jaz ne bomo šli skupaj v Kanado. No, bomo že videli, kako bo. Morda ju bom pretentala, da bosta zadovoljna. Lepo vas prosim, kaj naj tam po grmovju in robidah, pa po drugi navlaki matafirim v kiklji? Pa še zdaj, ki so hlače v modi. Enkrat si jih bom naskrivaj pomerila, da bom videla, kakšna bom. Kakor sodim po svoji postavi,
bi bila zelo fletna v hlačah. Naša dva bosta sicer take počenjala, kadar me bosta zagledala v novi uniformi, da ne bo za ni-kamer. Pa se bosta že privadila. če ne bom pa jokala.
KI IV A O S K A
J&e.
/liiERi$Kyi Domovi im
E n MCM' I%1—HO/Vft E
AMCRICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
KARL MAUSER i
KAPLAN KLEMEN

l:S;M:iSi‘ ‘ sa“AN
Dopisi in drugo
Allium cepa et allium fistulosum
Predragi Slovenec, ko boš prebral gornji latinski naslov, spoštljivo vstani in se odkrij. Pokaži spoštovanje do rastlinice, ki nosi to ime. Veliki boj se bije danes, dragi čitatelj: boj za staro pravdo. Prisluhni tudi ti naslednji resnični zgodbi o čebuli, ki je rodila toliko zla in dobrega, da ni mogoče več dvomiti v njeno veliko vlogo med Bosanci pa tudi med Slovenci
V	Torontu.
Ravno pri obedu je bilo. Družba mladih fantov, ki jim žari zdravje z lic, ki ne kažejo še resnih potez na obrazu, je pospravljala zadnje ostanke juži-ne, ki jo je skrbna mati Neža pred pol ure postavila na mizo.
V	to tiho družbo, ki se očividno ni pustila motiti pri tem važnem poslu, vstopi fant, ki ni kazal več kot 28 let, toda bistro oko bi mu nabilo morda še kakih par let preko trideset. Z njegovim vstopom pa je prostor napolnil tudi žlahtni duh po čebuli. Duh je postajal vse sil-nejši in sluznice v nosu, kjer je “inštalian” vonjalni živec, sd se upirale sprejemu žlahtnega vonja, a žalibog vse zaman. Vonj je pritiskal in pritiskal in vse, kar je bilo mogoče storiti, je bilo to, da je gospod živec sporočil možganom, da imamo gosta, 'ljubitelja čebule.
“Pa menda vendar nisi jedel čebule,” vpraša fant zagorelih lic, ki so bila dokaz, da gara nekje na prostem. Prišlec, ki ga' je to vprašanje zmedlo, vsaj tako so govorile njegove modre oči, je skrbno premeril z očmi družbo in kuhinjo, če ni kje tudi kak nežni spol in ko je bil o tem trdno prepričan, da so samo fantje, je stopil sredi kuhinje, se razkoračil in dejal: — “Seveda sem jo jedel, pa saj je tudi zdravo esti čebulo. Sam g. dr. Meršol jo priporoča, gotovo ste brali njegov članek v Ameriški Domovini.” Družba, ki je do tega trenutka bila enotna, se je po njegovi izjavi cepila na
dvoje. Polovica je stala na stališču, da čebula škodi, dočim je druga trdila obratno in podpirala svoje stališče z izjavo dr.
Meršola.
Vnela se je debata, ena in druga stranka sta s pomočjo' znanosti dokazovale dobre in slabe lastnosti čebule. Meni še ni kazalo, da se odločim za ali proti, ker sem imel nekaj na krožniku in po stari tradiciji mora vsako delo biti opravljeno torej neprebavni. Njih funkci-
nate luskoliste, katere človek j raztopljenih soli, ki jih rastlina/danes v Torontu neoddani, pa uživa. Pravijo, da je čebula ze- vsrka iz zemlje. Včasih se pri- so si kljub temu mnogo priza-lo zdrava. Poglejmo, kaj pa je meri celo, da vso notranjost sta-Jdevali, so jedci čebule, v njej zdravilnega? čebula, ki nice izpolnjuje en sam kristal j Tebi pa drago slovensko de jo dobimo na trgu kot hrano, je m sta tako jedro kot stanični; kle, kadar boš oblegano od ta-pokrita z rdeče - rjavimi povrh-j sok izrinjena proti stenam sta-j kega Čebularja, ne natakni si nimi listi, ki niso nič drugega inice, kjer vršita svoje funkcije plinske maske. Potrpi in ko boš
.h
kot izumrli lusko listi, ki sčasom j okrnjeno ali pa tudi nič. Ostale prevzamejo funkcijo varoval-j sestavine v staničnem soku kot nih listov in so celuloznega iz- škrob, raztopine raznih soli in vora. To je prvi dokazal Howe leta 1921. Ker so iz celuloze, so'
točno in vestno. Za hip sem se potuhnil, da se vojna poleže in potem koristno izrabim vsa dokazila, ki.sta jih stranki podali, da podpreta Svoja mnenja. Pa le nisem mogel vzdržati do konca. V vsej debati se je le preveč opiralo na znanost in moderne vede, tako da nisem imel več kontrole nad izjavami posameznikov. Prav vse jim je prišlo prav. Ko sem pa videl, da le preveč zlorabljajo sveto vedo, se je tudi meni razlil žolč po jetrih in nastopil sem pravici na ljubo ter se opredelil v ta-oor, ki je bil mnenja, da čebula ni koristna.
ja je le ščititi čebulo pred mrče som, gnilobnimi bakterijami, — pred raznimi plesni, in pa. preprečujejo prenaglo izhlapevanje luskolistov. Sedaj pa pridejo na vrsto mesnati luskolisti.
Če prerežemo mesnati lusko-list in ga, položimo pod mikroskop, bomo videli, da je sestavljen iz samih stanic, ki nosijo obliko prizme. Ena sama taka stanica je zopet ovita v tako žvano stanično mreno, ki je tudi izključno celuloznega izvora in torej neprebavna. Vsebina, ki izpolnjuje stanico, je stanični sok, stanično jedro in ve-; liki prazni prostori, ki jih ime-
Šele sedaj se prične moja pra- nujemo vakuole. Vakuola za-va zgodba, katere namen je is- vzema tudi do 4 petine vse prodati pravične rešitve tega spo—stornine stanice. V teh velikih ra, ne v brezplodni debati, mar-^ rostorih pa najdemo ogromne več raziskati vso stvar v mejah kalcijeve kristale v obliki ge-
barvna telesca, ne morejo odtehtati slabih lastnosti celuloze in kristalov. Zato nastane sedaj uganka, v čem je koristnost čebule.
To vprašanje je treba rešiti in upam, da bo g. dr. Meršol z veseljem priskočil na pomoč in nam podal tudi morebitne dobre strani čebule. Saj na svetu je vse mogoče. In zakaj pa naj: bi ne bila čebula tudi koristna? Znano je, da se tudi naj hujši strup uporabi kot najboljše in najuspešnejše zdravilo in to se-! veda v gotovih primerih in v gotovih boleznih, to so sicer izjemni primeri — pa se bo morda našlo tudi za čebulo kak izjemen primer.
Praktični sklep za nas Slovence v Torontu — dokler ni izrečena razsodba o koristnosti ali škodljivosti čebule — naj bi bil tale kdor lahko prenese vonj in okus čebule, naj jo uživa, vsi
njegova žena, se maščuj in črtaj čebulo iz vajinega jedilnega lista.
Ta dopis je posledica burne debate, ki se je vršila v hiši matere Neže. Sam Bog vedi, kaj si je o tem mislila naša uboga mati Neža, ko je tisti dan zaužila toliko znanosti in pa klasične latinščine, Gotovo pa le eno, da je pri večerni molitvi rožnega venca šesti desetki sledila še sedma: “študentov in čebu-re, reši me, o Gospod!” Pozdrav, Allium sativum.
— Največje narodno bogastvo Afghanistana so — ovce.
naše zmogljivosti, potem pa; ometrijskih likov ali pa v šop ostali, ki tega ne prepustiti sodbo strokovnjakom.
Le začniva pri Homeri. . .
Čebula je sama po sebi nedolžna rastlinica, ki spada v
zmorejo, naj
povezane iglice. Vsi ti kristali jjo opuste. Vsem onim - pa, ki so netopljivi, zato tudi nepre- študirajo taktiko približevanja bavni. Čim starejša je čebula, jm osvajanja deklet in ki to tudi tem večji so-kristali. Znani ci-1praktično izvajajo, naj pa opu-tofiziolog Howe tudi nadalje/ste čebulo, sicer v obratnem
dišeča j tab’ da so ti kristali posledica: primeru je polom zagotovljen.
AUGUST KOUANKR
6419 St. Clair Ave.	Tel HE 1-4148
CLEVELAND 8, OHIO POŠILJAMO:
Denar v Jugoslavijo, Trst, Italijo in v vse druge države. Vsaka pošiljatev je zajamčena.
PRODAJAMO-.
Karte za prekomorske kraje in nazaj po originalnih cenah. Imamo zastopstvo tudi za vse glavne avijonske družbe.
American Express travel čeke in denarne nakaznice za uporabo v naših državah. Jugoslovanske znamke in denar.
Zaboje za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino. Če želite, nabavi tudi določeno blago za v pakete tvrdka sama.
PREVZEMAMO:
Zavitke od rojakov in jih točno odpremi jamo na naslovnike.
SPREJEMAMO:
Naročila za moko in druge že pripravljene zavitke kakor tudi za streptomycin preko družb ADRIATIC, EXPRESS za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Nemčijo in druge države.
POMAGAMO:
Pri nabavi potniških dokumentov; nudimo pomoč potnikom.
SODELUJEMO:
Pri ureditvi raznih starokrajskih in tudi begunskih zadev.	z
OPRAVLJAMO:
NOTARSKE posle.
Rojaki v Kanadi in drugih deželah lahko pošljejo denarna in druga naročila potom naše'tvrdke.
Za nadaljna pojasnila PIŠITE, PRIDITE, KLIČITE zanesljivo in dobro znano tvrdko
AUGUST KOLLANDER

POMAGAJTE SVOJIM V D0M0YIW1 TUKAJ IMATE NAJLEPŠO PRILIKO!
družino lilij, kot lepo
tulipan in gQ-ogiomne količine vocie in v njej - Dokaz za to: vsi fantje, ki so se
mnogo teh lepih cvetk. Latin-!	...—.........	....... ......
sko ime za to smrdljivko je Allium cepa. Vsa rastlina na žalost prijetno diši, bodisi cvet, steblo ali korenina. Naj hujše seveda tam, kjer je skladišče teh dišav — to je v steblu. Namreč čebula (v zemlji), ki jo-ljudje smatrajo za korenino, ni nič drugega kot navadno steblo, ki služi rastlini za kopičenje rezervne hrane, zato ima temu primerno strukturo in obliko.
Prava korenina pa je čebulni krožek, iz katerega poganjajo koreninice.
Nas drugega ne zanima kot le čebula (steblo), ki ima mes-
For your VACATION Welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers, Central dining room, with American Slovenian cooking, All sports, private beach, boating and fishing, Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE Dominik Krašovec, Prop. P.O. Edwardsburg, Mich.
Phone 9126 F5
Vsaka pošiljka je zavarovana proti delni ali celotni izgubi
• IZ NAŠE PODRUŽNICE V TRSTU POŠILJAMO VSAKOVRSTNO BLAGO V DOMOVINO. KUPILI SMO VELIKO KOLIČINO RAZNE ROBE, ZATO MOREMO DATI
NAJCENEJE. GARANTIRAMO VSAKO POŠILJKO ter dostavimo podpis prejemnika ODPOŠILJATELJU.
Naročila pošiljamo brzojavno ali po zračni pošti v Trst.
)	Paketi dospejo v roke prejemnika v domovini
teku Ig ali najdlje 25 dneh
MIK1
(100 funtov čista)
POŠILJAMO NAJBOLJ POZNANO PILLSBURY XXXX MOKO:
Do Reke ............................$ 7.45
Do najbližje postaje prejemnika..... 10.25
Paket št. 1—$34.95	Paket št. 6—$9.95
40 ft. najbaljšega riža 10 ft. kave (brazilske)
10 ft. svinjske (čiste) masti 30 ft. sladkorja (kristalnega)
10 ft. najfinejše moke
Paket št. 2-$28.75
25 ft. najboljšega riža 20 ft. sladkorja (kristalnega)
10 ft. zelene kave (brazilske)
10 ft. špageti najbolje vrste 5 ft. svinjske masti
1	ft. bibera (popra) v zrnju
2	ft. čokolade in kakao
(sladko)
Paket št. 3—$14.15
10 ft. svinjske masti 10 ft. špageti (manestre)
5 ft. sirove kave, najboljše 10 ft. sladkorja (kristalnega)
5 ft. mila
Paket št. 4—$13.25
10 ft. najfinejše moke 10 ft. najfinejšega riža 10 ft. mila
10 ft. špageti (manestre)
Paket št. 5—$13.75
5 ft. sirove kave 5 ft. mila
15 ft. najboljšega riža 15 ft. najfinejše moke
Penicillin (Merk)
3 milijone edinic..............
6 milijonov edinic................$17.75
8 ft. najfinejše moke 4 ft. najboljšega riža 4 ft. mila 4 ft. sirove kave
Paket št. 7—$10.75
20 ft. najboljšega riža 20 ft. najboljše moke
Paket št. 8—$13.95
20 ft. masti
20 ft. špageti (manestre)
Paket št. 9—$14.35
20 ft. sladkorja kristalnega 10 ft. sirove kave 10 ft. najboljše moke
Paket št. 10—$13.75
20 ft. najboljšega riža 10 ft. masti 10 ft. mila
Paket št. 11—$19.95
4 ft. masti 4 ft. sirove kave 4 ft. sladkorja, kristalnega 4 ft. najfinejše moke 4 ft. mila
6 ft. špageti^ (manestre)
6 ft. najboljšega riža 4 ft. mlečnega praška 1 ft. čaja (cejlonskega)
1	ft. bibera (popra)
2	ft. kakao in čokolade
z zračno pošto
registrirano v 8 dneh 9.95	10 gramov..
20 gramov..
Posebni paketi
40 ft.	zelene kave ....$28.75
40 ft.	sladkorja .....$ 9.95
40 ft.	riža ..........$ 9.95
37 ft.	svinj, masti...$12.00
20 ft.	zelene kave....$15.75
Paket št. 12—$14.25
10 ft. sladkorja 2 ft. bibera (popra) v zrnu 4 ft. masti 2 ft. sirove kave 1 ft. čaja (ceilonskega)
1	ft. kakao
Paket št, 13—$13.75
10 ft. sirove kave 10 ft. sladkorja 10 ft. riža 10 ft. špageti
Paket št. 14—$13.95
6 ft. špageti
2	ft. kave 6 ft. riža
/2 ft. čaja
2	ft. masti
3	ft. mila
6 špul sukanca 22 jard. lastike
2	paketa šivank
3	glavniki
2 krtače za zobe 20 klin za britje
Streptomycin (Merk)
.$ 8.00	50 gramov....$38.00
.$15.95	100 gramov....$75.00
Vsa naročila kakor Money Order ali čeke pošljite na:
AMERICAN EXPORT GIFT COMPANY
31-50 — 42nd Street	Telefon: ASTORIA 4-2571	Astoria, New York
LAHKO NAROČITE TUDI OSEBNO BLAGO V NAŠEM URADU, KI JE ODPRT VSAK DELOVNIK
DO 7:30 ZVEČER

Toda sovraštvo do Resnika je premočno. Ne more več nazaj, zadrgniti mora mrežo.
Na mizi leži zelena kuverta. “Za prvo sijo sem priberačil petsto dinarjev Upam, da jih boste res poraoili samo za zdravje. Ne igrajte se več z življenjem.”
Videla je, kako je vzel denar iz kuverte. Stotaki so bili, ki so se svetili ob luči.
Naštel jih je na mizo.
Sedaj mora priti. Plazniko-va ve, da Resnik stoji ob oknu in čaka na njene besede. Bankovci ji gore med prsti. “Hvala, gospod kaplan.”
Nato je kriknila in se zazrla v okno.
Tudi Klemen se je obrnil in Plaznikova je videla, kako se mu je nenadoma sprelila bledica od čela do ustnic.
Resnik, Mohar in Prečnik so buljili skoz okno. Potlej so ko j zginili. Klemen je slišal le še kletev, ki je trdo padla na cesto.
Plaznikova je pričela veka ti. Nenadoma se ji je utrgal jok prav od srca, napetost v njej se je zrušila in v tem trenutku je bila brez moči.
Klemen je bled strmel vanjo. “Zasledoval vas je,” je skoraj dahnil.
Samo prikimala je. Bala se je spregovoriti. Ko se je vzdignila, mu ni dala roke. Tudi zahvaliti se ni mogla znova. Omahnila je skoz vrata in njena bridkost je bila velika in tako resnična kot še nikdar v življenju.
Doma se je zagnala na pograd in ko je vstopil Resnik, se ni obrnila. Vek ji je kar naprej stresal ramena.
Šele, ko ji je Resnik položil roko na rame, se je vzdignila. Kakor nora se je zastrmela vanj.
“Izdala sem ga.”
“Menda se ne ženeš zato?” se je jedko nasmehnil.
N i mu odgovorila.
Zdaj je obmolčal tudi Resnik. Sedela sta tiho na pogradu. Resnik z glavo v dlaneh.
“Ujet je kakor miš v pasti,” je kiehnil čez čas Resnik. “Mohor in Prečnik verjameta.”
“Kaj verjameta?” je skoraj siknila Plaznikova.
“Da ni boljši od drugih, da živi dvojno življenje, enega zase in enega za nas.”
Potlej sta spet molčala.
“Denar dobiš. Nekaj si tako že dobila.”
Resnik sam r.e ve, kako bi začel.
Čez čas je siknila Plaznikova skoz zobe:
“Pojdi.’ ’
Brez besede pe vstal in šel.
*
Drugi dan do večera je vedela že vsa kolonija.
Kaplan je da! Plaznikov! denar.
Seveda, za vlačuge ga ima. Reveža pa ne vidi.
Prečnik je pijan dopovedoval gruči, ki se je zbrala okrog njega na cesti.
“Pet stotakov ji je dal, hudič. Zame bi bilo desetaka škoda In je nesramno pomežiknil. “Mala ženska se povsod pri-tišči naprej.”
Novica je šla kakor blisk po barakah. Mohor, Prečnik in Resnik so poskrbeli, da je potrkala na vsaka vrata. Klemenove sovražnike je napolnila z veseljem, prijatlje poparila kakor slana.
Modriš ni vedel kaj odgovoriti Mohorju, ki ga je ustavil.
“Si mislil, da ga je sama milost e? Zdaj vidiš. Vsak je rdeč pod kožo, tudi naš kaplan.” Sernjavski je prvič v življenju cel dan vpil nad otroki. Ni vedel kam s svojo bolečino Ni hote! verjeti, toda nekaj je vendar grizlo po srcu, grizlo in greblo; da je bolelo.
Čudno vendarle, da je Plaznikova zahajala h kaplanu.
Kaplanovi prijatelji si skoraj niso upali na cesto. Od vsepovsod se je zbirala gnojnica. Prečnik je bil oel teden pijan in skoraj s prstom kazal, kako se je z&počel greh.
Klemen je zvedel za vse ko j drugi dan. Vso noč skoraj ni zatisnil oči. Neprenehoma je vidci v okenskem okviru tri škodoželjne obraze, ki so strmeli v denar.
Slutil je, da bodo vso stvar izrabili v svoje namene, toda da jo bodo na tak način, si ni mogel predstavljati. Ko je šel po koloniji proti Sernjavski ju, so strmeli vanj izpred vseh barak. Čutil je, kako so vse oči obrnjene za njim, kako so vsi prsti zabodeni v njegov hrbet.
Ste ga videli? Z ženskami se onegavi. S takimi celo, ki niso nič prida.
Zravnano gre Klemen med š k o doželjnim špalirjem. Z ostrimi očmi seka po porogljivih pogledih. Čuti, da bi dalje kot do Sernjavskija ne prišel. Kakor da se je v njegovi notranjosti podri jez in zdaj v strašnih curkih in z velikansko težo pada vse na dušo. V glavi mu šumi, v senceh udarja s tisoč kladivi.
Ko odpre vrata k Sernjavski-ju, mu odleže. Sernjavski sedi za mizo in zmedeno bulji v prišleca. Otroci so čudno splašeni.
BELO DOBIJO
Plumber dobi delo
Sprejme se master plumber, dobra plača in ugodni delovni pogoji. Delo je stalno. Starost ni nobeno ovira za delo. Sporočite svoje ime in naslov na urad tega lista.	(132)
MALI OGLASI
Dve zidani hiši
Naprodaj.sta 2 zidani hiši na enem letu, prodaja lastnik sam, lot meri 50X420, garaža za 4 avte, mnogo sadnega devja. Na 18700 Shawnee Ave. Za informacije pokličite IV 1-3877.
Wed. Fri. Mo. x)
Mora prodati
Kompletno pohištvo staro 4 leta, za vso hišo, vključno zastori, kovčegi in tudi otroško1 pohištvo. Jako poceni. Pokličite GL 1-7408 ali se zglasite na 1036 Linn Drive, blizu Superior Ave. in 111. cesta.
Hiša za eno družino
Naprodaj je hiša za 1 družino, 3 spalnice, sončna soba in kopalnica zgorej, velik parlor, fireplace, jedilnica in kuhinja; dvojna garaža, zelo lepo zasajen vrt. Nahaja se med Grove-wood in Lake Shore Blvd. za sestanek pokličite KE 1-3755.
(Jul. 3, 5, 7)
Zelo dboer kup
Blizu cerkve sv. Frančiška, severno od Superior je naprodaj hiša za 1 družino, 6 sob, furnez, preproge, dvojna garaža, cena $9,200.,
Za 2 družini, 6 sob vsaka, 2 furneza, vse v prvovrstnem stanju, velik lot, cena $9,800.
Blizu E. 79. St. in cerkve sv. Kazimirja 2 hiši na enem lotu, 7 sob za 1 družino, furnez in ena za 2 družini, 10 sob. Se mora prodati in cena je zelo zmerna.
Na Ansel Road je naprodaj zidan apartment, 6 stanovanj po 4 sob vsako, cena je $23,000.
Več informacij dobite pri poznanem in zanesljivem
Jos. Globokar
986 E. 74. St.
HE 1-6607
Stanovanje išče
Mlad zakonski par z 1 otrokom išče 4 ali 5 sob. So jako dobri plačniki. Kdor bi imel kaj primernega, ie prošen, da pokliče UT 1-7615.	(130)
Prevarani detektiv
(ROMAN)
Nikjer se ni ustavil, nikjer ni pogledal nazaj, hitel in brzel je naprej.
Že je dospel do Chatelet trga in zavil na Saint-Michiel bule-vard. Tam je čakalo več koči-jažev.
May nagovori enega izmed njih in po kratkih besedah vstopi v kočijo.
Kočij až z vso naglico požene konja.
Toda Maya ni bilo v kočiji. Jetnik je samo stopil v koči-po pri enih vratih, a jo takoj zapustil pri drugih vratih, in ko je prvi kočij až pognal konja, misleč, da bo gosta odpeljal, za kar je bil tudi plačan, je May skočil v drugo kočijo zraven. Kočij až je odpeljal v galopu.
Po vseh teh spletkah, po vsem strašnem prizadevanju, po tem svojem zadnjem triku, je May mogoče mislil, da je prost. Toda motil se je.
Zadaj za kočijo, ki je vozila jetnika naprej — je tekel neki moški.2 Bil je detektiv Vernier.
Ubogi Oče Absint je spotoma padel. Bil je utrujen in brez sape; malo je imel Vernier upanja, da bi ga zopet videl, kajti zbrati je moral vse svoje moči, da ne spusti jetnika izpred oči. Niti časa ni imel, da bi s kredo zaznamoval smer, po kateri je bežal za jetnikom.
May je zapovedal kočijažu, da ga pelje proti trgu dTtalie. Zahteval je tudi, da ustavi natančno sredi trga. To je bilo nekako sto korakov od policijske postaje, v kateri je bil skupaj zaprt z vdovo Chupin.
Ko kočij až ustavi, skoči May na tla in se hitro ozre okoli sebe, kot bi hotel opaziti senco, 'ki mu sledi.
Videl ni ničesar. Daši je bil Vernier presenečen, ko je kočija naenkrat ustavila, pa je ime detektiv še čas vleči se na trebuh pod kočijo, dasi je bil v nevarnosti, da ga kolesa poškodujejo.
Očividno zadovoljen plača May voznika in zavije proti cesti Mouffetarde.
Z enim samim skokom je bil Vernier zopet na nogah in za lopovom, drzen in poželjiv kot pes za kostjo. Prišel je do sence, ki je prihajala od visokih dreves na zunanjem«, bulevardu, ko začuje slaboten žvižg.
“Oče Absint!” vzklikne ves začuden.
“Da, tu sem,” odvrne stari prijatelj, “in precej spočit, za kar se imam zahvaliti nekemu vozniku, ki me je vzel na voz in pripeljal sem—”
“Dovolj, dovolj!” svari Vernier “Imejva oči odprte.”
May se ustavi naj prvo pred eno, potem pa pred drugo gostilno na ulici. Gostilen je bilo toliko kot gob v gozdu po dežju.
In ko je zrl skozi steklena vrata treh gostilen je May stopil v četrto.
Ker steklo ni bilo pobeljeno sta policista lahko gledala, kaj se godi v notranjosti.
Videla sta kako jetnik koraka preko sobe in se končno vse-de k mizi, kjer je že sedel mož precej velike postave, rdečkaste zunanjosti in s sivimi brkami.
“Sozarotnik!” mrmra Oče Absint.
Toda ali je bil to v resnici nad vse lokavi zaveznik jetnika?
Ali ni bilo to srečanje logična posledica prvega srečanja med beguncem in lastnico hotela Mariembourg?
“May,” je premišljeval Vernier, “je dobil od gospe Milner ves denar, ki ga je imela s se-
boj, nakar je naročil ženski, da obvesti sozarotnika, da ga pričakuje v eni izmed gostilen v tej okolici. Da se je obotavljal in pogledoval tudi po drugih gostilnah, je bil vzrok le, ker natančno ni vedel za prostor. In očividno je bil tudi sozarotnik na skoro enak način kot Vernier preoblečen. V krčmi je bilo večje število sumljiv postav, kar je pričalo, da je gostilna nekako shajališče zločincev iz vse okolice.
Da, v resnici sta si oba izbrala pravo središče tatov in roparjev v tem prostoru. V sobi niso bili niti štirje delavci, ki bi bili vredni tega imena. Skoro vsi, ki so tu jedli in pili so že enkrat ali večkrat nahajali se v notranjosti zaporov.
Kljub temu pa je bilo videti, da je May, o katerem se je sumilo, da prihaja iz visokih družabnih krogov, med to svojatjo nekako doma.
Poklical je redno večerjo in kozarec vina, kar je vse skupaj v naglici stlačil po goltancu, juho, meso, kruh in drugo, nakar se je z rokavom obrisal preko ust.
“Noter moram,” reče Vernier odločno. “Priti moram v njuno bližino in poslušati.”
“Nikar, nikar!” svari Oče Absint. “Kaj če vas bodo spoznali?”
“Nikdar.”
“In če vas, ste mrtvi.”
Vernier brezskrbno zamahne z roko.
“Da, tudi jaz sem prepričan, da se ne bi obotavljali mi takoj zaviti vrat. Toda, neumnost! Detektiv, ki se boji za svoje življenje, je navaden vohun.”
Mogoče je stari Absint hotel le dognati, če je pogum njegovega spremljevalca enak njegovi lokavosti. Videti je bilo, da je sedaj o tem popolnoma uver-jen.
“Prijatelj,” reče Vernier, “tu boste čakali in jima sledili, ako bosta mogoče v naglici zapustila prostore.”
Že je pritisnil detektiv na kljuko v vratih. Vrata odpre, vstopi in se vsede k mizi v bližini jetnika, nakar naroči večerjo s hripavim, pritajenim glasom.
Jetnik in moški, ki se je nahajal že prej v pivnici, sta govorila, toda kot tujca, ki sta se sličajno dobila, ne pa kakor dva stara prijatelja na tajnem sestanku.
Govorila sta v narečju, ki jima je pristojal, sodeč po obleki — v narečju pariških potepuhov, rabila sta sramotne, nemoralne in barabske izraze, katerih ni mogoče ponoviti na tem mestu.
“Kakšna čudovita igralca!” misli Vernier. “Kako dovršeno igrata svoe uloge! Kako bi me lahko premotila, če ne bi vedel, kar vem.”
Mož ki je bil prvi v sobi, je imel glavno besedo; govoril je o raznih posebnostih v francoskih zaporih.
Govoril je o značajih ravnateljev vseh glavnih zaporov, kako je disciplina v nekaterih ječah mnogo bolj stroga kot v drugih, in kako je hrana v Po-issy vredna desetkrat toliko kot v Fontevaultu.
Ko je Vernier skončal svojo večerjo, je naročil mal kozarec žganja, potem se je pa s hrbtom naslonil na zid, zaprl oči in se delal kot bi spal, toda je pozorno poslušal.
Zdajci je začel govoriti May; pripovedoval je svojo zgodbo, točno kot jo je povedal preisko-
valnemu sodniku od umora, dokler ni pobegnil.
Rekel je, da bi bil popolnoma zadovoljen, če bi imel dovolj denarja, da bi se vrnil v Nemčijo. Toda denarja nima niti ne ve, kako bi ga dobil. Niti obleke ni mogel prodati, katero je imel na sebi in k*atero mora sedaj nositi s seboj.
Po teh besedah je dozdevni sozarotnik izjavil, da ima preveč dobro srce, da bi pustil tovariša v taki zadregi. Poznal je nekega trgovca na isti ulici, ki kupuje enake stvari in se je ponudil, da pelje Maya k njemu.
Edini odgovor Maya je bil, da
V blag spomin
SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA IN BRATA
Jos. F. Pozelnik
ki je za svobodo sveta dal svoje mlado življenje dne 2. julija 1943.
Poiihnil davno že je vojni grom, izginja za njim že zadnja sled, valovi oceana se zgrinjajo, ki življenje Tvoje vzeli so.
V valovih sinjega oceana našel si prezgodno smrt, telo Tvoje tam v mokrem grobu, počiva že sedem dolgih let.
Valovi mrzli Te zagrinjajo, globoko pod seboj, in dnevno Ti šepečejo o tugi staršev za Teboj.
Žalujoči ostali:
JOSEPH in ANGELA, starši EDWARD, brat; ANGELA, sestra.
Cleveland, O. 3. julija 1950.
WE RENT!
Floor Sander and Wallpaper Steamers!
ORODJE, BARVE, PLUMBARSKE POTREBŠČINE, KLJUČE, ELEKTRIČNE POTREBŠČINE
ST. CLAIR HARDWARE
7014 St. Clair Ave.
Tel. UT 1-0926
Laddie Pujzdar	Joe Vertocnli
PrijateTs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin* First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. SSO
Thomas Flower Shop
CVETLICE za vse prilike
šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki 15800 Waterloo Rd. - IV 1-3200
ZULICH
INSURANCE AGENCY
PRANCES ZULICH. went
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo.
IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio
je vstal in rekel: “Pa pojdiva!” Odšla sta, Vernier pa tesno za njima.
Oba sta hitro korakala, dokler nista dospela na de Moulin ulico, kjer sta zavila v ozko, skoro nerazsvetljeno stezo in stopila v neko borno hišo.
“Hitite in vprašajte vratarja, če nima hiša dvojnih vrat, pri katerih se lahko pobegne,” reče Vernier Očetu Absintu.
Toda hiša je imela en sam izhod in oba detektiva sta čakala v bližini.
“Pogodila sta naju,” mrmra Vernier. “O tem sem prepričan. Begunec me je moral spoznati, ali pa me je fant v hotelu opisal sozarotniku.”
Oče Absint ne odgovori niče-
V BLAG SPOMIN
ČETRTE OBLETNICE SMRTI NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA
X
Martina Zugel
ki je umrl 4. julija 1946.
Leta štiri so zdaj minila, odkar si v večnost se podal, nas pa same si zapustil, le spomin nam je ostal.
Žalujoči;
SOPROGA in OTROCI. Cleveland, O. 3. julija 1950.
TvTjUv T-iJi''	A'--.; A’
F blag spomin
PETNAJSTE OBLETNICE SMRTI NEPOZABNEGA SOPROGA
Antona Vodičar
ki je za vedno zatisnil svoje oči 1. julija 1935.
Let petnajst je že minilo, toda leta mnoga nam spomina kar tvoja pot se je končala, na tebe, dragi, niso izbrisala.
SOPROGA MARY.
Cleveland, O. 3. julija 1950.
DO YOU GET ENOUGH
VITAMINS?
You can't feel and look your best unless you do. If you are in doubt, we invite you to make the following test at oor risk.
Get a package of sixty, One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules. Take one capsule every day for sixty days. If you are not satisfied your druggist will refund your money. Be sure to get One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules, the kind that has this trademark
0Ne1a|DAY
jlULTIPLE VITAMIN CAPSULES
miles laboratories, INC |
Elkhart, Indiana
sar, kajti v istem hipu sta prišla oba može iz hiše. May je premetaval nekaj novcev v roki in zdelo se je, da je pri zelo slab; voljo.
“Vražji lopovi so ti prekupčevalci ukradenega blaga,” godrnja May.
Dasi je dobil le malo svoto denarja za svojo obleko, pa je vendar čutil, da mora biti naklonjenost tovariša poplačana. Predlagal je torej spremjeval-cu, da stopitta v bližnjo gostilno, kjer bo plačal pijačo.
V gostilni sta ostala več kot eno uro, popivala, nakar sta odšla, toda sta zavila kakih sto
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z našim zobozdravnikom, vam bo Dr, Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu In ga nadomestil z novim. Vam ni treba imet* določenega dogovora.
Delo Izgotovljeno brez odlašanja Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. G2nd SL; vhod tamo na E. 62 St.
Urad Je odprt od 9:30 zj. do >, »v. _________Tel.: EN 5013_____
korakov naprej v drugo gostilno.
Toda lastnik, ki je pravkar zapiral, je oba zapodil, nakar sta se napotila naprej in stopila v drugo gostilno, ki še ni bila zapita. Končno sta morala tudi iz te gostilne, nakar sta šla v tretjo in četrto.
Ko sta tako popivala v raznih prostorih, sta končno dospela do trga Saint-Michel, ko je odbila ena ura zjutraj.
V okolici so / bile že vse gostilne zaprte. Moža se nato kratko posvetujeta, potem pa
korakata roko v roki proti predmestju Sain-Germain, kot bi bila stara znanca in pripatelja.
(Dalje prihodnjič.)
DEKLETA IN ŽENE!
Priporočam vam, da si izberete in naročite fino NAJNOVEJŠE MODE STERLING zimsko suknjo, Suit ali FUR-COAT sedaj naravnost iz tukajšnje tovarne, po najnižjih cenah v Clevelandu na WILL-CALL.
Ne odlašajte, ker sedaj je najboljša izbera.
Samo pokličite me, da vas peljem direktno v tovarno.
BENNO B. LEUSTIG 1034 ADDISON RD. EN 1-3426 ali EN 1-2920
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavrje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
1146 E. 61. St.	HE 1-2730
irmUT^TuHjlj“Ll^HjTJrL"L-LriJ_L’Hj"LrijTJTj-LrLT_rLrLrLrLrirLrL"LrLFTJrLrl_J‘lj"lT
SISTEMATIČNO VARČEVANJE ŠTEJE NAPRAVITE NAČRT IN ŠTEDITE!
Varčevanje začne šteti le, kadar se podvzame akcija in začne z sistematičnim varčevanjem, ne pa, kadar kdo sanjari, da bo začel
varčevati “jutri.”
STORITE DANES — ODPRITE VLOGO
Začnite z varčevanjem še danes in potem sistematično in tako redno, kakor prejemate zaslužek, nosite na vlogo. S tem boste preskrbeli za varnost sebi in vašim ter boste preskrbljeni za silo ali potrebo.
•
Vloge do $5,000 zavarovane od vlade
O
Vloge, napravljene na ali pred 10. julijem 1950 bodo dobile obresti
začenši s 1. julijem 1950.
CIT. CLAIR SAVINGC1 0>& LOAN COMPANY O
HRANILNI ZAVOD
6235 St. Clair Avenue
HE 1-5670
JTJTJTJTJHJHjnjTrijnjTnjTJiJTULJijnnjiJiJTJTJTJTjnnjnj^^
Mario Kolenc
Ena najbolj modernih je
CRANE kopalnica
Dajte, da vam jo mi inštaliramo!
Louis Planinc
Vse 3 pritikline spadajo k najboljšim izdelkom “The Crane Group.” Lahko daste inštalirati vse tri in si prihranite denar; ali pa naročite posamezne. Cene so;
TOILET
$35.95
BANJA
$87.50
UMIVALNIK
$29.95
Ako pa naročite vse tri naenkrat, plačate za vse tri
s.mo $147.45
in si prihranite lep denar.
Stroški za inštalacijo so posebej.!
THE CRANE NEUDAY GROUP
Ako naročite pri nas, vam naši izkušeni delavci vse točno in perfektno inštalirajo. Delo je garantirano. Vse delo je lahko financirano tako, da vam ni treba nobene gotovine takoj. Plačate lahko v treh letih.
Vselej, kadar potrebujete kaj, kar spada v plumbersko stroko, bodisi za popravo starih delov ali za inštaliranje novih, pokličite našo firmo, ki daje postrežbo meščanstvu v Clevelandu že od 1907. Nobeno delo premajhno—nobeno delo preveliko . . . Proračun zastonj—brez vsake obligacije.
W. F. HANN & SONS
15505 Euclid Avenue	Telefon MU 1-4200