Končajte z grozotami v Vietnamu Takšen je bil klic celjske mladine \ soboto v mladin- skem klubu v Celju, ko je bilo protestno zborovanje, W se ga je udeležilo okoli dve- sto mladih ix mesta in oko- lice. Zborovanje, ki so se ^ udeležili tudi nekateri najviš- ji predstavniki celjskih druž- beno političnih organizacij, med drugimi tudi inženir Du- šan Burnlk, predsednik občin- ske sKupščine Celje, ter Sta- ne Seničar, sekretar občinske konference in predstavniki sindikatov in JLA, je trajalo skoraj eno uro. predvsem pa je izredno uspel recital, ki so ga izvajali dijaki gimna- zije I naslovom Vietnamska mati. Uvodno besedo k dogodkom v Vietnamu je spregovoril upravnik kluba Ludvik Golob in kot že ničkoliko ljudi pred njim tudi on poudaril stra. hote ameriške agresije v tem predelu Azije. Protestno zbo- rovanje. na katerem so pre- brali kratko protestno pismo, je potekalo mirno in spon- tano. Zanimivo je in prav to je zasluga novega upravnika klu- ba Ludvika Goloba, da je bilo sobotno protestno zbo- rovanje edino te vrste do- slej v Sloveniji. Tovrstne ma- nifestacije so sicer v Slove- niji na dnevnem redu, kot rečeno pa Je bil mladinski klub v Celju prvi, ki je orga- niziral takšno manifestacijo v svojem okviru. Ideja Je po- hvale vredn-i in menimo da je prav sedaj, v času, ko se mladinski klub bori za opre- ma novih prostorov treba pokazati vse razumevanje za probleme mladih Cel.ianov Tako je tudi sobotno pro- testno zborovanje pokazalo, da celjska mladina kaže z&' nimanje za sodobne probleme sveta in da zahteva mir In razumevanje med vsemi na- rodi. M. S. V vsak dom NOVI TEDNIK Konjiško gospodarstvo Konjiški komunisti so na decembrski seji komiteja raz- pravljali o položaju gospo- darstva in o možnostih za in- tegracijske procese med po- sameznimi delovnimi organi- zacijami v občini. V teh dneh so nekatere važnejše sklepe že uresničili. Tako se bosta zagotovo združila Komos m Kovaška industrija Zreče, pred dnevi pa so dokončno rešili vprašanje Stanovanj- skega podjetja. Znano je, da se je Komos že dalj časa ne- uspešno spoprijemal s teža- vami, zlasti po drugem pa- ketu gospodarskih ukrepov pa so bili obeti za samostoj- no sanacijo podjetja še manj- ši. Zato so v teh dneh spro- žili postopek za sanacijo, m sicer tako, da bo posebna de- lovna skupina Kovaške indu- strije Zreče pripravila kon- kreten plan tvome vključitve Komosa v njihovo podjetje. Takšno notranje, uspešno in solidarno povezovanje z Jas- nimi ekonomskimi učinki bo dalo konjiškemu gospodar- stvu dodatne moči za rast, ki je že sedaj prav presenetlji- va. Občinski komite ZK pa je ocenil, da se morajo povezo- vati in poslovno-tehnično so- delovati tudi druge delovne organizacije. Komuniste v Dravinjskem domu. Kmetij- ski zadrugi, gostinskem pod- jetju Jelen, Jelka in v Pekar- ni Rogla je spodbudil, da raz- mislijo o možnosti ustanovit- ve močnega združenega pod- jetja. Posebna delovna skupi- na v sestavi Zidanšek Jaka, šribar Karel, Pečovnik Ivan, Tepej mg. Franjo, Bučar An- ton, Kos Edi, Pavlič Zofka m Podvršnik Boris mora pripra- viti tak predlog, da bi prvo etapo povezovanja trgovine m gostinstva zaključili že do julija tega leta. Z novim le- tom 1974 pa bi že lahko za- čelo z delom veliko, močno združeno trgovsko-gostinsko podjetje. Proučitev dolgoročnega per- spektivnega razvoja kovin- sko-predelovalne industrije, v ta kompleks spadajo TKI Vi- tanje, Kovinar Vitanje, Ko- mos pa tudi Elektro-radio v Slovenskih Konjicah, bo prav tako pokazala možnosti za uspešno povezovanje. Kova- ška industrija v Zrečah lahko postane za ta del gospodar- stva pomemben razvojni no- silec in povezovalec. Konjiška pot v stabilizacijo potemtakem vodi do trdnej- šega in poslovno uspešnejše- ga gospodarstva. Ko so na seji komiteja razpravljali o razvojnih zasnovah posamez- nih delovnih kolektivov, so se že sedaj lahko ustavili pri uspehih in premišljenih raz- vojnih programih treh tovarn — Konusa, LIP-a in KI Zre- če. Druge delovne organizaci- je — Kostroj, Tapetništvo, Kongrad, Comet Zreče, Mi- zarstvo »Dravinja«, Opekarna Loče, Mizarstvo »Skala«, Pe- karna »Rogla«, Komos in ostale pa se morajo v čim krajšem roku spoprijeti z osnutki dolgoročnih razvoj- nih programov. Vse te predloge in naloge komvmistov na področju go- spodarstva je na zadnji seji usvojila tudi konjiška občin- ska skupščina. Spoznanje, da samo z združenimi močmi in z veliko mero pripravljenosti lahko dosežejo uspešne spre- membe, zagotavlja, da bodo v Slovenskih Konjicah dobro izpeljali stabilizacijske načr- te. Seveda pa se osnove za integracijske povezave ne ka žejo le v občini, temveč tudi zunaj nje. Prav gotovo bodo izkoristili vse možnosti. Kaj- ti v zadnjem času tudi v slo- venskem gospodarstvu vse bolj spoznavamo, da se majh- ne, pigmejske delovne orga- nizacije ne morejo kosati z velikimi integracijskimi celo- tami, ki jih zahteva sodobna znanstveno-tehnološka revolu- cija. NE BANKA, OBČINA! V prejšnji številki Nove- ga tedniica smo v sestavku o prvi novorojenki v le- tošnjem letu napisali, da je Ljubljanska banka — podružnica Celje pokloni- la materi !VIatildi Trnov- šek 500 din nagrade. Bili pa smo napačno informi- rani. Ta znesek je poda- rila Tmovškovl Skupščina občine Laško. TOVARIŠICA ZOFKA STOJANOVIČ, DIREKTORICA ZAVODA ZA SOCIALNO DELO V CELJU Lani smo v celjski obči- ni in v vsej slovenski skupnosti mnogo razprav- ljali o problemih socialne politike, socialnega razli- kovanja in o oblikah druž- bene pomoči socialno og- roženim. Na eni izmed zadnjih sej komiteja ob- činske konference ZKS Celje v lanskem letu pa je bilo tudi konkretno ugotovljeno, kaj je bilo storjeno, kje so opazni premiki in kje na področ- ju učinkovitejše socialne pomoči podpirancem je bilo poudarjeno, da so bi- le mesečne podpore višje in da je tudi občanska proračunska politika bolj upoštevala družbeno dogo- vorjena stališča o ustrez- nejši sociaJnl politiki. Prosim vas, da našim bralcem razgrnete podat- ke in dejstva o tem, kje smo z učinki nove social- ne politike v celjski ob- čini. In kje bi morali do seči več, da bd resnično dosledno uresničeval: sta- lišče ZK o socialni varno- sti vsakega človeka. Zani- ma me tudi, kako se je vaš center vključil v pre- ventivno delo, da bd se manj pogosteje soočaH s hudimi družbenimi trage diijami posameznikov in družin. Pa še eno vpra sanje — v okviru vašega centra dela tudi psiholo- ška posvetovatoáca. Jav nost o njenem delu pre- malo ve, pa zato prosim da nekaj več spregovorite tudi o njenem poslanstvu in konkretnem delu. Jože VoJfand Študentje v oddelku PA VEČJE VREDNOTENJE v prejšnji številki smo spregovorili o delu oddelka VEKS v Celju. Tokrat je naš pogovor stekel s študenti od- delka Pedagoške akademije za razredni pouk. ki deluje v okviru Pedagoškega šolskega centra. Tako je zdaj v Celju na vseh oddelkih VEKS in PA 150 študentov m po uspe hih sodeč so vsi opraviòiU obstoj svojih oddelkov Sicer pa naj spregovorijo sami ZVONKO LESKOV SEK iz Dobja, obiskuje prvi letnik: »Za Pedagoško akademijo - pouk sem se odločil predvsem zaradi tega. ker ho eem svojo pridobljeno znanje ^mnaziji še po eiobiti, smer razredni pouk pa mi omogoča razširiti ob- ^гје. So pa z obstojem od- lika v Celju vsekakor bol,- tt S- P« seseda «a tiste, ki so v Celju doma.« HENRIK KRAJNC IZ GotO- velj, drugi letnik: »Zdaj obi- skujem drugI letnik in mo- ram poudariti, da smo v lan- skem letu dosegli izredni uč- ni uspeh, saj so vsi naredili razen štirih, ki so pa odšh v službo S tem smo potrdili pričakovanja tistih, ki so nam »zaupali« oddelek Tukaj smo vsi kot celota in bi radi do- segh še več. ne samo pri štu- diju. Tuda organizacijsko Po. vezani smo že sedaj z Mari- borom, ker ima tamkajšnja študentska organizacija več komisij in v vsaki komisiji je po en naš študent iz Celja Sam sem pa v Izvršnem od boru mariborskih ,visokošol skih zavodov K sodelovanju želimo pritegnite tudi študen- te VEKS in ker nas je v Ce- lju zdaj skupaj 150, bi s svo- lim delovanjem lahko pome nil j več, kot pa če smo raz- dvojeni.« ALBIN SMRKE, iz Prebol- da, drugi letnik: »Znano je, da se malo dijakov po konča- ni pedagoški gimnaziji odloči za študij na Pedagoški akade- miji Sam sem se odločil za to dçlo že v osnovni šoli, v srednji pa za razredni pouk. Vzrok za slab priliv pa je v samem slabem vrednotenju dela prosvetnega delavca. Se- danja štipendijska politika je dobra in se še zboljšuje in tako Si v posameznih občinah lahko zagotovijo kader. V Ce- lje se vozim vsak dan, če pa ne bi bilo oddelka v Celju, bi šel venetno v Ljubljano Tako so mi odpadli vsi pro- blemi s stanovanjem in hra- no. Stipendira me žalska ob- čina Res, pri štipendijah smo dobro podprti. Prepričan sem, da le obstoj oddelka PA v Celju velikega pomena za celotno celjsko regijo.« AMD Slander DOBIL PRIZNANJE V Celju je bila letošnja re- publiška razglasitev državnih in republiških prvakov v avto. moto športu. O organizaciji osrednje zveze za avtomoto šport v Sloveniji smo videli med gosti tudi predstavnike družbeno političnih organiza- cij. Prireditve v Hotelu Ce- leia sta se udeležila predsed nik občinske skupščine Celje ing. Dušan Bumik m sekre- tar občinskega komiteja ZKS stane Seničar ter se tako spoznala z uspehi in problemi tega športa pri nas. Med novimi prvaki imamo tudi Celjani svoje predstav- nike. Državni naslov sta osvo- jila Norbert in Berti Salobtr, in to v hitrostnih cestnih dir- kah v kategoriji motorjev s prikolico. Sodelovala sta na vseh dirkah tn zm^ala štiri- krat. Požela sta veliko pri- znanje, kajti Norbert Salobir je eden najboljših tekmoval- cev Jugoslavije. Drugo priznanje je celjsko avtomoto društvo Slavko Slander dobilo v ekipnem tekmovanju. Pri hitrostnih dirkah je celjsko moštvo os- vojilo drugo mesto. Na posnetku vidimo pred- sednika društva AMD Slander tovariša Albina Zupanca, ko sprejema iz rok predsednika tehnične komisije republiške zveze Staneta Krapeža zaslu- ženo klubsko priznanje. Ж Laško ZB NOV: NOVI PREDSEDNIK Ob koncu leta je bil v Laškem redni letni občni zbor organizacije ZB NOV v občini Na tem zboru je bil i25voljen nov občinski odbor, pred dnevi pa je le-ta na svoji prvi seji izvolil tudi predsednika in tajnika. Za predsednika je bil iz- voljen LEOPOLD 02EK, za tajnika pa VERA MAN- FREDA, ki je to dolžnost opravljala že vrsto let s prekinitvijo v zadnjem le- tu Leopold Ozek je bdQ ro- jen pred 55 leti v Ogečah pri Rimskih Toplicah. Gimnazijo je obiskoval v Celju, kler le prioadal na- predni revolucionarni skih pini dijakov in kmalu po vdoru okupatorja postal sodelavec partizanskega gi- banja. Leta 1942 je odšel v partizane, kjer je postal član SKOJ. Boril se je T Slandrovi brigadi in v Kozjanskem odredu. Pre cej časa je opravljal od- govorne dolžnosti v civilni upravi kozjanskega okrož- ja, zlasti kot obveščevalec in narodni zaščiti. Leopold Ožeik je ves čas po vojni, ko je služboval kot železniški uslužbenec v svojem kraju aktiven družbeni delavec, tako v vseh političnih organizaci- lah in društvih, zlasti ši)ortnih. Pred časom je bU kot šef železniške po staje Rimske ТорЛсе upo- kojen V občinskem odboru je delal že vrsto let. Nj^ovo kandidaturo za predsedni- ka občinskega odbora so v decembru na sestanku podprli borci — komuni- sti. Ec.-