UST A)
"GlnNirtlt'iHn
Vaa bo brale-
GLAS NARODA
List slovenskih.delavcev v Ameriki.
★
CUATHJE OPOZARJAMO,
da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušajo.
— TELEPHONE: CHelsea 3—1242		Entered u Second CUm Matter September 21st, INS at the Peat Office %t New York. N. nnder Act of Congrcm of March 3rd. 187».	ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YOBK
No. 233. — Stev. 233.		NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 7, 1938 — PETEK, 7. OKTOBRA, 1938	Volume XLVL — Letnilc XL.VL
		v	\r n
DR. ED. BENES ODSTOPIL KOT PREDSEDNIK CESKE
Nobenega upanja za spravo med AFL in CIO
S TEM, DA JE RESIGNIRAL, PA NIKAKOR ŠE NE POMENI, DA SE ŽELI IZOGNITI ODGOVORNOSTI
Pod pritiskom Nemčije je dr. Beneš prostovoljno o<tstopil. — Odstopil je, da je odstranil "oviro". Cehoslovaška se bo priMižala Nemčiji. — Češka je tako oslabljena, da bi niti sama, niti s pomočjo svojih azveznic ne mogla napasti oziroma premagati Nemčije.
PRAGA, Cehoslovaška, 6. oktobra. — Dr. Edvard Beneš je sprejel doslednji zaključek monakov-skega dogovora ter je odstopil kot predsednik če-hoslovaške republike. Njegov odstop je zahtevala Nemčija, ki je zagrozila, da bo zahtevala, da je Slovaška razdeljena med Poljsko in Madžarsko, ako dr. Beneš ne odstopi.
Dr. Beneš je spoznal, da se Cehoslovaška ne more več zanesti na prijateljstvo zapadnih držav in da sama ne more zadržati Nemčije v njenem razmahu proti vzhodu—zato je stopil s svojega visokega mesta.
Cehoslovaška armada je napotila dr. Beneša, da se je odločil za odstop. Armada je namreč misije nja, da mora Cehoslovaška, ako hoče še kaj rešiti Iz svojih razvalin, pretrgati z zapadnimi demokrt-skimi državami vse zveze in stopiti v tabor fašističnih držav.
Stališče armade je jasno označeno v besedah ne kega visokega čehoslovaškega generala, ki piše v "Lidove Noviny"*:
"Vsakdo, ki misli, da bi se po kakem čudežu mogli braniti proti Nemčiji, je ali zločinski izzivalec ali Pa lopov. V svojih sedanjih mejah ne moremo niti v zvezi s kom drugim nastopiti proti Nemčiji.
"V bodoče je potrebno, da pričnemo s prijazno politiko do Nemčije, katero politiko bi že davno »prejeli, ako nam ne bi "kavalirske" zapadne države grozile, da bi v takem slučaju pretrgale prijateljske zveze z nami.
Prvo vest o odstopu dr. Beneša je javnost prejela ob 5.30 popoldne po radio. Radio je naenkrat štiri minute umolknil, nato pa se zaslišijo predsednikove fanfare in ministrski predsednik general Jan Syrovjrje naznanil s pretrganimi besedami:
"Z globoko žalostjo kot državljan te države in s potrtim srcem kot vojak čehoslovaške armade moram izvršiti najtežjo nalogo svojega življenja. Naznaniti vam imam, moji dragi sodržavljani, da se je predsednik republike, dr. Edvard Beneš, odpovedal svojemu uradu.**
Nato pa je z veliko ginjenostjo prebral pismo, ki mu ga je poslal dr. Beneš in ki se glasi:
"Tri dogodkov polna leta .mojega predsedništva so se končala v zelo žalostnih dogodkih zadnjih dni.
Težko so ležali na našem duhu. in na naših srcih, toda niso zlomili naše vere in ne idealov do našega naroda, do naše države — idealov, ki so navdihovali in bodo vedno navdihovali naš narod.
Ti zgodovinski dogodki so popolnoma premenili temelj našega obstoja. V teh dogodkih sem igral tako velik del, da sem moral resno premišljevati, kaj je >moja dolžnost v premenjenih razmerah.
Okolščine so se tako temeljito promenile, da mislim, da bi bila velika ovira v novem položaju, ako bi se ostal v uradu.
Prepričal sem se, da je pod novimi okolščinami neobhodno potrebno, da se umaknejm iz urada. To pa ne pomeni, da se hočem izogniti odgovornostim v tem težavnem položaju, ali pa da zapuščam ladjo v viharju.
Olajšati hočem samo razvoj vladne politike v no tranjih m zunanjih zadevah.
NEMCI SE DIVJAŠKO OBNAŠAJO
FRANCO ODPUŠČA LAŠKE VOJAKE
Nemška vojska je zase- Gen. Franco je odpokli-
dla tretjo zono. — Nemška druhal je napadla Češkega poročnika.
cal s fronte eno italijansko divizijo. — Vroči boji na vzhodni fronti.
KARLSBAD, Sin let ska po- ] PARIZ, Francija. 6. okt. — krajina, (i. oktobra. — Nem- Fašistični general Francisco ški vojaki so včeraj korakali Franco jt* sklenil umakniti ee skozi Karlsbad (Karlove Ya 1<> italijanski divizijo z bojne re) in >o dokončali za sedenje 1 route.
tretje zone sudetskegn oženi- ; To poročilo sicer ti i bilo po Jja.	trjeno, toda prihaja ob času.
Sudetski Nemci >o nemške ko j«.» bil iz Kima poroča no, da vojake histerično pozdravljali >e jo ministr-ki predsednik ter so v mnogih -lučajih de- Benito 'Mus>olini odločil, da jansko napadli Cehe in Žide. < dpokliče Jz .Španske " precej-ker niso odšli na Češko.	.šnje število" vojakov, ker je
Nemci so mnoge trgovine za- tudi republikanska vlada od-znainovali z napisi "Žid", "o- pustila tuje prostovoljce, kuževatelj plemena'*, "tu jej H'HNDAYE, Francija, (i. ok-glavni izšelniški stan" itd. jtobra. — Nad 200 fašističnih Pred začasnih vojaškim jaeroplanov je včeraj napadlo glavnim stanom je kakih 501 republika lis kh mesta in voja-j ljudi napadalo majhen avto- |ške postojanke, ko je general mobil s palicami in dežniki. V j Franco pričel svojo Šesto pro-irivtomobilu je sedel mlad češki tiofenzivo na fronti oh Ebru.
Fašistični aeroplani so bom-
POLICIST JE USTRELIL LEVA
Lev, ki je pobegnil iz cirkusa, je raztrgal japonskega uslužbenca. — Med prebivalstvom je nastala panika.
{bardirali obrežne kraje med vinja". Barcelono in Valencijo, infan-
Kot pravi Associated Press pritožu- fa**istični aeroplani .zapore-
jorožniški poročnik, ki je odbi-j jjal vdaree. i Druhal je kričala
! Vojaki so častnika z nasajenim torija pa je ob istem času pri-Ibajonetom osvobodili. Častnik ti>kala proti Mora de Ebro. j je pozneje izpovedal, da je pri- .Okoli polnoči so bombe padale šel z belo za-tavo, da se dogo j »a Valencijo in večinoma v vori z nemškimi častniki glede pristanišče. za>edeuja.
Nemški častniki st jejo nad Cehi, da so se uma-jdoma že *tiri (lui bombardirali kili 1 i štiri ure predno so prišli |Barcelono in samo včeraj so v Nemci in da so vzeli s seboj jpetih urah trikrat napadli me 10,<X>0 avtomobilov, vsa motor-, ;to- Kot pravijo poročila o nana kolesa in da so uslužbencem < Podili, ni bil nikdo ubit in so bencinskih postaj grozili z roč-jbi,<; ranjene samo štiri osebe, milili granatami, da so dobili- . Xa trout i ob Ebru so repub-belicin.	likanci odbili sovražili napad
Četudi pride sem in tam do in zadnje dni zavzeli več. kakih izgredov, se vendar oku-jvazlllb Postojank, pacija redno nadaljuje. Voja-i R«Publlk«nei naznanjajo več
AVI LD WOO D, N. J., ti. okt. — Prebivalstva tukajšnjega obrežnega mesta se je polastila panika, ko je ušel iz nekega cirkusa lev in začel po svojo gospoda riti. Pod mo.stičjem na obrežju sta se srečala z 37 letnim .Japoncem Thomason Sai to. Lev ga je podrl s šapo na tla in ga razniesaril.
Obveščena je bila policija i i • požarna hramba.
Zver, ko je okusila kri, je začela divjati. Ljudje so bežali v hiše, policisti so pa vpri-zorili divji lov in so leva ob strelili, toda smrtno ga ui nihče zadel. Smrtni strel mu je zadal žele patrolman John Ga res, ki se mu je drzuo približal na deset korakov in oddal vanj dva smrtonosna strela.
Lev je nastopal v igri 44 Wall of Death", ki jo režira Joseph Dortilisli. Čuvaj najbrž ni bil dobro zaprl kletke, da je zver pobegnila.
ki prihajajo v polni vojaški o premi.
Med Graslitzom, kjer je Hitler včeraj vkorakal na Čehoslo vaš k o, in Karlsbadom, je bila skupina motorizirane ar made na razdaljo 20 milj. V tej skupini je bilo 200 tankov, mnogo baterij lahke artilerije, protizračni topovi, čete na mo-itornih kolesih, pijonirji itd.
Skozi mesto je nemška ar-jinada peljala tudi več težkih | pontonskih mostov, da nadomesti mostove, katere so Čehi razstrelili.
Prebivalstvo se zbira po ulicah in cestah ter siplje na nem ške vojake cvetlice.
Hitler je včeraj vkorakal v Karl.-bad in ulice so bile tako natlačene, da je bil vstavljen ves promet. Hitler se je peljal
zračnih zmag ob Ebru. Republikanski škadroni so zadeli na fašistične bombnike in zasledovalne aeroplane in so jih več izstrelili.
V teh bojih je bilo v prvih ( vrstah le malo Italijanov. |
PAPEŽ BO GOVORIL PO RAMO
CASTEL OANDOLFO, Italija, (>. oktobra. — lz Vatikana poročajo, da bo dne 18. okto-
22 LET STARI DOLG JE PLAČALA
PHOENIXVIL.LE, Pa., ti. okt. — V trgovino Miltoua Jafleja je prišla neka postar-na ženska in položila na mizo £22. — To je za dolg, — je rekla. Jaffe se ni več spominjal. — Preti dvaindvajsetimi leti sem kupila na upanje nekaj ga-lon barve, ko smo paintali hišo. Tukaj je račun. Podpišite, da je plačan. Zdaj mi je odleglo.
MESECA NOVEMBRA SE BO VRŠILA USTAVNA KONVENCIJA CIO
HOUSTON, Texas, 6. oktobra. — Komaj je predsednik Roosevelt pozval ameriško delavstvo, I naj pozabi medsebojne spore in naj složno deluje ,za svoj dobrobit in za dobrobit dežele, je John L. ! Levis napovedal prvo ustavno konvencijo svojega odbora za indusbrijalno organizacijo, ki se bo, začela dne 14. novembra v Pittsburghu.
John L. Lewis je izjavil, da namerava preustrojiti svoj odbor v stalno organizacijo, ki bo povsem neodvisno in samostojno poslovala.
William Green, predsednik Federacije, smatra Lewisovo izjavo za izziv predsednika Roosevelta. Namesto, da bi vpošteval predsednikove nasvete, jih jc povsem ignorira! !in zadal ameriškemu delavskemu gibanja nadaljni udarec.
Mogočna organizacija International Ladies Garment Union, ki ji načelu je David Du-binsky, se najbrž ne bo udeležila konvencije Lewisovega odbora.
Predsetlnikov poziv za spravo, je zadel pri obeh voditeljih ua gluha ušesa.
Včeraj je Green na konvencije Delavske federacije zahteval, naj kanadska Fderacija prekine vse zveze z organizacijami, ki so v zvezi z L«ewiso-vim odborom.
- i
TUDI HOOVER BO SVOJE POVEDAL
SAX FRANCISCO, Cal., 6. okt. — Danes se je podal z vlakom proti Vzhodu bivši predsednik Herbert Hoover. Imel bo več predavanj o narodnih zadevah. Najprej se bo j-estavil v Cliieagu, na to pa v New Yorku, odkoder se bo po-bra, o priliki evharističnega Mal v Hartford, Conn., kjer bo
kongresa, govoril papež Pij po radio. Kongres se bo vršil v New O r lea us u.
govoril 17. oktobra.
MAČEK V ŽAKLJU
po ulici, ki je nosila ime Ma-sarvkova ulica, toda je bila DENVER, Colo., 6. okt. —
naglo prekrščena v Adolf Hitler Strasse.
Ko je v neki tukajšnji pralnici tehtal uslužbenec perilo, je zaslišal iz ne&ega žaklja nenavadno sikanje in pihanje. Pre
To je vzrok, da polagam v vase roke, gospod mi- vi.dno i? odveaal žakelj, in iz
' i. _1 •____i___i • i	. ,	, .	niee-a ip slročihi velika črn«
nisttski predsednik, svojo odpoved, da morete u-kreniti vse, kar zahteva položaj.
Zahvaljujem se vam in vašim tovarišem za sodelovanje in Vam ielim ves uspeh. Popolnoma sem prepričan, da je pred nami boljša doba, doba uspešnega dela m proeperitete za novo državo in za celi čehoslovaški narod. — Beneš."
njega je skočila velika orna mačka. Najbrže je med umazanim perilom zaspala, in gospodinja je vse skupaj pobasala v žakelj.
ADVERTISE IN
GLAS NARODA'
PENNSYLVANSKI DEMOKRATI PRI PREDSEDNIKU
Roosevelt se najbrž ne bo udeležil volilne kampanje v drugih državah. — Govoril bo le enkrat in sicer v New Yorku.
t HYDE PARK. N. G. ok jtobra. — Danes je prišla k predsedniku Rooseveitu delegacija pennsylvanskih demokratov, ki žele njegove podpore pri prihodnjih volitvah.
lz zanesljivega vira se je izvedelo, da se predsednik ne bo (podal pred volitvami iz ne\v-jvorške države v namenu, tla bi j priporočal izvolitev tega ali onega kandidata. Imel bo en {sam govor in sicer v New Yor-• ku v soboto pred volitvami.
V	i»enns,ylvanski delegacije so: senator Joseph Guffey, go-verner George H. Earle in Oh. Al vi n Jones, governerski kandidat-
V	soboto zvečer se bo odpeljal predsednik v Washington.
Danes je bil njegov gost Robert McLean iz Philadelphije, predsednik Associated Press.
USPEŠNUOVKA
PHILADELPHIA, Pa., 6. okt. — Pre<l štirimi meseci je podala z ekspedicijo v južno ameriške džungle poletna E-Jdith Brav iz tukajšnjega me-jsta. Dotlej ni še nikdar držala puške v rokah. Včeraj se je vrnila s kožami štiri jaguarjev, katere je ustrelila. V eks-pediciji je bil tudi znani lovec Sacha Siemel.
— On usmrti jaguarja s kopjem, — je rekla Miss Bray, — toda jaz ^em se za vsak slučaj poslir/ila puške.
ROPARSKA MORILCA OBSO JENA NA SMRT
EAST CAMBRIDGE, Mass. 5. oktobra. — 21 letni Wallace Green in 18 letni Walter Sau-meur sta bila obsojena na smrt, .ker sta usmrtila in oropala postarnega trgovca Wn\ Phillipsa. Od njega sta zahtevala denar in ker ga jima ni hotel prostovoljno izročiti, sta ga ustrelila. Prihodnji^ mesec bosta s smrtjo na električnem stolu plačala svoj čin.

NESREČA JIH PREGANJA
WILLlAMSPORT, 2>a., oktobra. — V tukajšnji bolnišnice se nahaja Anton Mariu s svojima dvema sinovoma. — Oče si je popoldne zlomil nogo, poldrugo uro zatem so pripeljali v bolnišnico njegovega trinajstletnega sina Paula z zlomljeno roko, kmalu nato pu njegovega dragega sina, ki >i je zadri v nogo rjavičast že-belj. Vsi trije leže v isti sobi
DRAGULJI CESARICE CHARLOTTE
LAREDO, Texas, 5. okt. — Ameriški zvezni detektivi so razrešili tatvino kronskih draguljev, ki so nekoč krasili cesarico Charlotto, ko je cesar Maksimilijan vladal Mehiki.
Enrique Cordova, star 23 let, ki je bil aretiran na mednarodnem mostu, zaradi tihotapstva, je prostodušno priznal, da je vkradel kronske [dragulje ter je odkrito priznal, kako je tatvino izvedel. Dragulji so bili vkradeni 4. se]>-tembra v mehiškem narodnem muzeju.
Cordova se je pred sodili-kosn Frankom Y. Hillom priznal krivim tatvine in je bil postavljen pod varščino 3000 dolarjev.
Cordova pravi, da je prišel 4. septembra v muzej, kjer se je skril. Čakal je toliko časa, da so mnzej zaprli in ko v njem ni bilo nikogar, je šel k veliki omari, vrkateri so bili shranjeni dragulji, jo odjirl, vzel drage kamne, nato pa skočil s balkona.
Z X ■ IXI6 D - v«w t«A

Friday, October 7; 1938
THB'DABOTST SLOVEM® DAILY SV iT.

=
-GLAS NARODA"
)
OtBCd andPuMtafaed hj
■iovirao rcnjwe company
(A Oarporatloa)
J. Lupaha, See. of a bore officer ■: NSW YORK, N. I.
of the corporation and
45th Year
u0ubd
T DAT SXOEPT SUNDAYS AND HOUDAI8
Advertisement aa
lit« T^Jn Uatti Aa*rlko
®a pot lata ................ $3.00
• ••••• $lf90

2a Hew Tork *a «4o teto .fT OO pol leta ............ IS.IHI
Za InoaematTo aa celo leto .. t7.U0 Za pot leta ............«... $3.00
Yearly «L-
NABODA" IZHAJA VSAKI DAN IZTZEUffil MODEL? IN PftA£N*KOV
NARODA", fM WEST 18th 8TREKT, NEW YORK, N. Y.
$—124»
__ _____..	m » PHobCuieio. Denar aa narotelno
. P°iUJ*U Mon*y °rder	»Premembl kraja narotf-
m	t*d> preiilU* ""H«® oamanl, da hltrej* najde-
Časopisje o benesu
Z ozirom na spremembo čehoslovaške vnanje politike Če„h0sl0Va!ki Propagandni minister Hugo Vavrečka odfetel v Beriin. Češko časopisje odkrito napoveduje, da bo Cehoslovaska demokratskim državam obnnila hribet, posebno * ranči ji m Angliji, četudi je mogoče videti znake, da demokrati v to ne bodo privolili brez boja.
Liberalni list "Lidove Noviny" pravi:
"Me vemo, kaj bo sedaj prišlo nad Evropo novega. Vemo pa, da je poleg nas mogoen* država, s katero se naša država ne sme drzniti priti v s por. Dovolj dolgo smo igrali za druge vlogo orožnika, da bi držali Nemčijo; ko pa je prišel odločilni trenutek, tedaj smo se zavedli, da smo zapuščeni — sami.
4 'Dobro 1 AJko svetu ne more vladati pravica, temveč sila, tedaj je naše mesto na strani onih, ki imajo večjo moč. —
Drugega nam ne preostane. Zato iščemo prijateljstvo z Nem &jo.
Kakor Bolgarska in Jugoslavija, bodimo tudi mi veliki kupovalci in prodajalci in nikdar več ne dovolimo, da bi nas kdo potegnil v kako zvezo proti Nemčiji. Sedaj mislimo samo na sebe in bodimo zvesti samo sebi."
Jtavno tako britko pravi klerikalni list "Lidove Listy".
4 4 Imeli smo več kot preveč suštečih simpatij v zapad-
nth državah za 44galantni, mali narod, sedaj pa kričimo čez svoj« vej«:
\	Kkfričajte z nezaželjenimi demonstracijami simpatij"
do Cefeoelovaške. Sedaj smo se šele prepričali, kakšen je naš položaj v osrednji Evropi in bomo v tem smislu delovali, ako vam je prav, ali ne. Naš narod prenaša poraz in ponižam je, »e samo v bolečini, temveč tudi z velikim ponosom.
4'Jahali smo napačnega Vonja in vemo, kako moramo izvajati posledice."
Ust "Zet" pravi:
44 V tej deželi smo vsi krivi skupnega greha, ker smo bi li pošteni in smo imeli svojo čast. In dosledno smo verovali y čast ia besedo drugih. To pa je bil naš velik greh, toda ni bila eramota."
4 4 Prager Tageblatt'' piše:
Nemški napadi so bili osredotočeni na dr. Beneša — še celo, ko se je naš predsednik v uri svoje najtežje odločitve vkjonil sklepu velikih držav in je pristal na odstop sudetske-ga ozemlja, kar je čin njegove lastne žrtve, kar sta včeraj tako slavila francoski in angleški ministrski predsednik.
"Sedaj pa je k tej žrtvi dodal še eno žrtev. Ker je iz previdel, da smatrate Nemčija in Italija njegovo osebo za poravnave svojih odnosajev do Čehoslovaške, je odstopil s svojega mesta. Tedaj je zopet delal kot pravi sin svojega naroda in kot velik narodnjak."
Piše I. BUKOVINSltX, Pittsburgh, Pa.
Pretečeni teden sem imel | ta, tako lepo priliko ima, pa med »par drugimi o»bi<ski tudi se še vedno peči«. , enega vz Ajmhridge-a, sosednje Torej hvala Bogu, ne morem •slovenske naselbine. Posetili ste me dve ožji rojakinji — Dolenjki — o prililki bolniškega dbiska sorocjinice Miss Mary Roseriberger, ki se nahaja v nažem zdravilišču že drugi teden radi operacije. Zelo dotoro naipreduje v okrevanju ter bo v kratkem še bolj zdrava kot je bila prej.
Zibel jima je tekla, kot meni, v krškem okraju, ki je eden najlepših in najbolj romantičnih v celi Jugoslaviji. To je taan, ikjer se razlega po visokih goricah Blaž Potočnikova zdra-tvica:
Prkli -Gorenje — z mrzle planine,
Vabi Dolenje — v gopke doline;
♦Mnzel je led, Pridi es gret! Solnce gorko — tukaj
<nam sija, Trta ljiibo — gor «e ovija, Vince z gore Oreje srce.
Jaz nisem nobene poznal, ker ju nisem še nikoli videl, ali dejali sta, da. me hočeta pri tej priliki tudi osefbno gpozna-ti, ne pa samo iz Tedenskega kotička. Vprašali ste po meaii v glavni pisarni, kjer so jima dali navodilo, toda le pod pogojem, da me ne bosta predolgo moitili med delom.
Prva me je vprašala:
—	Pa ikaj si ti res pravi Slovenec, ker se pišeš Bukovinskit Poljsko ime.
Istotaiko bi ji Lalhko jaz staivil vprašanje, da-li je ona, ali pravzaprav njen mož res pravi Slovened, k£r se pfrše Bosen-bepger. Nemško ime.
—	Ali tudi tvoja boljša polovica dela tu v zavodu ? — me •vpraša druga.
—	O, ona pa ne dela >ne doma in ne drugod.
—	Tako, ali je reva bolna?
—	AJi, kaj bolna! Nisem o že njen, to je *vse.
Par korakov vstran se je ustavila skupina bolniških streaihc. in »glavo stavim, da •sta si obe dami mislili: Sapra-miš, kdo ga naj vendar pogrun-
se nrč pritoževati, ljubi rojaki me že zdaj dbiskujejo v bolnišnici, Iko >e zdravja 'veselim, ravno tako se pa tudi za slučaj bolezni priporočam. Saj veste, živemu človeku se vse pripeti, zdravemu pa — bolezen.
* * *
Dobra novica. Največja topilnica železne rude (*bla<st furnace) po imenu "Big DM Carnegie Illinois-Steel Co., Erlgar Thomson Woitks, Braddock pri Pittsburghu, je pričela ta teden oibratovati po skoro enoletnih počitnicah.
Istotako je bil zažgan nadalj-ni furnace Jones -and Laughlin Steel Co. v Pittriburgbu, tako da bo zdaj v obratu šest topilnic med enajstimi te ikompani-je, in rstotako od Carnegie Illinois, izmed skaiipnega števila 25 peči.
* * *
Pifcfcdburšk.i li^ti s ponosom poročajo, da s moj imeli v našem mostu prvih 8 mesecev letošnjega leta 20 (avtomobilskih startnih 'nesreč manj nego lani v enaikem času, namreč samo 50. Ali tudi to je jako mnogo, sploh vse je preveč, ker je več od tničle naprej, celo iz-•gu!ba enega samega življenja je odveč.
Če bi bili vsi avtisti vsaj toliko fprevidni in trezni kot so ibili v nekdanjih časih konjički v kolesa vpreženi, bi bilo na pokopališčih dosti več nepre-kopane celine.
•Ljudem je pdtrebn kot pravijo Amerikanci, malo več "horse sense," pa 'bo vse dobro.
* a *
Po naključju imam nekaj številk, mnogo Jgt. starih imagasi-nov ali mesečnikov, 'ki datirajo še rz prediprohiibičtiph Časov, in ko sem jih primerjal z današnjimi, "sem opazil nekaj zelo značilnega.
•Damašnji listi prinašajo namreč dvakrat toliko reklamnih oglasov za alkoholne produkte nego so jifo takratni. V eni sami številki nekega mesečnika sem naštel nič manj nego 12 tozadevnih oznanil. In v dnev-
Važno za potovanje
podiljatve
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM
KURZU
V JUGOSLAVIJO
Zm f 2.60............Din 100
»'M*.................280
$ 7M.................Din. 100
$1145	Din. B0O
$23.00 ............Din. 1000
946.00 ............Din. 2000
f ITALIJO
Za f 6 35 ............Ur 100
$ 12.25...................Lir 200
f 20.50............Ur 800
$ 57.00 ............Ur 1000
$112.50............Ur 3000
$167.50 ............ Ur 8000
easa sbdaj hituo menjajo so mavbdbni obn« podvafiens flPBBMHaOBI gobi ali doli
f*iM
kal »faraj
ia MJie
lik aU
Izplačila v ameriikih dolarjih
i* ^wrii^
.J A7S

4HJH
Pralni* dobi v mtmmrn kraia lanlaAlo * OolarjUi.

VIVNA NAUW4 nfrtcumi n etn« umti u
PUSTPJMNO
SLOVEMC PUBLISHING COMPANY
v<CUi Naroda"
N|V VOH. M, l.
m
POŠILJATELJE OPOZARJAMO.
prt	Aragla vmK
nikijh n^jdeiiio;.rekTaino' ^ne in iste>4lstileri je-na 3 ali več raz-' ličnih sknbeh, da "pač ni nevarnosti, da Ibi jo kilo pre»rl.
In ko -so ti oglasi ipo navadi zapeljivo sestavljeni in često-kiat opremljeni z va'bljivimi slikami, to pač ne more dobro nplivati na našo nila lino. Mladina je že tako bolj k hudemu kot k dobremu nagnjena, čemu jo še javno zapeljevati? Pijača ni sama na sebi sicer nič sltube-ga (aiko je do'bra) ali za mladino ni, ako nočemo vzgojiti bodoči rod za rod pijancev in alkoholikov.
Ni čudno torej, a!ko ob takih razmerah prohiibicijske sile že kažejo svoje rogove, in ako spet zmagajo kdaj v bodočnosti, čigava krivda bo?
* «
*
Ne da bi sani st'be hvalil, ali odikar je <več kot en človek na svetu, ima vsakdo pravico zagovarjati svojo č»st in braniti svoje stališče.
Tako na primer glede mojega Tedenskega ko^ioika mi je do zdaj še vsak dal priznanje, ne samo iz <Jomače nasellbine, anipak sirom Združenih držav, •bodisi jaivno v li*stu, ali pa v privatnih pismih.
Znanka iz Caiwiosnharga, Pa. mi pravi v pismu:
—	Piišeš kot bi rožice presa-jal . . .
Rojak iz Cleveland a: — Tvoj kotičfk je izvrsten, razen one hiibe: prekratek je.
Slovenka iz Chicaga: — Komaj čakam tvojega Tedenskega do»pisa. Škoda, ker ne pišeš tlnovne kolone kot Peter Zgaga.
Čitatelj iz JohnstoWna, Pa.: — Ti naipravi/š iz malenkostne novice zanimivo čtivo ... In še druge.
Tu pa živi rojamkinja, ki me je že parkrait počastila s komplimentom: — Oh, tako otročje pišeš!
' » *
Ko so izraelske žene spoznale, da je v našem Gospodu poosebljena sama ljubezen, dobrota in milina, so mu jele do-našati svoje malčke, da bi se jih dotaknil. In On jih je vzel v naročje, slednjega posebej, jih pobožkal, blagoslovil ter izročil srečnim materam. Učenci pa, videč to, so protestirali, ali Gospod jih jezno zavrne:
—	Pustite otročiče k meni, kajti njih je nebeško kraljestvo. Resnično vam pravim: Ako -boste kakor ti otroci . . .
Prijateljski pozdrav.
jtf|lPTnij|IMIITtiH|1,,|ttt|tf|fit|l1|t|UltiTH|t|H|t|f
'GLAS NARODA '0 pošiljamo v staro do- j ^ movino. _ Kdor ga ho- j ^ če naročiti za svoje p I sorodnike ali prijate- j I Ije, to lahko stori. — 4 I Naročnina za s t a r i S ^ kraj stane $7. — V j (talijo lista ne poši- 4 Ij^mo.	S
• •
Zgaga
||ll!l||||. ,|||llll||||..i||||lll||||l|i|tlllll|||||.|l|||l
!||HllH,1||li81l|i>l^''M?i.iHll»MUitnn!lH''llin,
NAJMARLJIVEJSI MINISTER.
O angleške ni vojnem minist-i-u Hore Belishu je znano, da je jako daroyit organizator in da neumorno dela in je vedno »aposlen. Manj je pa znano to, kako je priljubljen zaradi svoje dovtipnosti. Ko so morali na zadnji dramatični ministrski seji čakati nekaj minut na predsednika Ohamlberlaina, ki se je bil pravkar telefonično pogovarjal s Parizom, so se ministri po večini pogovarjali o novpni delu, ki so jim tra naložili zadnji politični dogodki.
"Gospodje," se je ogla-il Hore Belisha. "meni se zdi, da se ne moremo pritoževati. En sam od nas je resnično dan in noč zaposlen." Vsi so se začudeno zagledali v vojnega ministra in nihče ni vedel,, kojra ie mislil, Hore Belisha ie ne-kaj trenutkov molče motril napete obraze, pa je pokazal na letal-skrga ministra sira Kingsleva Wooda, rekoč: "Tale je ti^ti mož, ki Tira ni para. Zakaj, glejte* gospodje, sleherni od nas je vsaj svojih šest ali deset ali dvanajst ur izmed štiri in dvajsetih -v svoji pisarni. Sir Kingslev Wood je ' edini med nami, ki je vseh svojih štiri in dvaiset ur v svoiem lastnem področju, a kjerkoli je, je zmeraj v zraku."
Naročite se na "Glas Naroda", najstarejši slovenski dnevnik v Ameriki

GEORGE C. APOSTLE, Inc.
UNDERTAKERS
EDINI JUGOSLOVANSKI POGREBNIH V NEW YOBKU IN OKOLICI
anthony svet, (Unlicensed)
V slučaju starti se obrnite na na$ pogrebni uvod In Mr. Anthony Svet bo prišel k Vam in Vam dal navodila in cene v VaSe popolno zadovoljstvo. NEW YOKE, N. S. (| BROOKLYN, N. 1
455 W. 43 St. g 219 Atlantic Ave. Circle 6-7393 I MAin 4—?<n
Ustanovni k
Z
EMLJEVIDI
Z N I 2 A N E CENE
POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI:
JUGOSLAVIJA ........... JK
CANADA __________________________ M
ZEMLJEVID CELEGA STOTA Gena JtS
ZEMLJEVID AVSTRLJSKE-ITAUJANSKE FRONTE
(L. 1918) .......... &
ZDRUŽENIH DR2AV
Mali zemljevid (velikost ' 12x20 InCev) ............ .10
ZEMLJEVIDI POSAMEZNA DRŽAV:
TURISTIČNI VODNIK
Michigan, West Virginia, Obte/ New Mt, Vifchb
Vsebuje glavne ceste, Seleznl-ce, električne proge, ograji, mesta, trgi, vasi, pofitnl ura-di. jeaJefc; reke tttf.-
Posamezoe drtave
NaraMoai J« prileteti ■I t intovM* Mone: mUm zonpks	pil S cc^.
Ce paMUcte getovtm, rtlwisi-rajte ytsw.
KNJIGARNA NARODA"
21S W. 18 St, New York
Vr nekem newyorskem gle dališču nastopa v zadnjem dejanju igralka, ki nima na sebi nič drugega kot samo tri nojeva peresa.
Troje nojevih peres ni dosti, nekaj je pa vendarle.
Poglavitna stvar je, da bab-niča ni preveč šegatljiva.
Nekdo je naročil v restav-rantu telečjo pečenko. Ko mu jo je prinesel natakar, jo je začel z vilieami sumljivo drezati in obračati.
—	Hm, kakšna pa je ta pečenka 1 »— je slednjič vprašal.
—	Izvrstna pečenka, — se je glasil odgovor. — Tele je bilo šele o^em tednov staro.
—	Samo osem tednov je bilo staro, pa že tako izprijeno? — se je začudil gost.
i
; Poniilujem človeka, ki ne more resnice prenesti, j Nedavno sem bil nekomu re-sniro povedal. Namesto, da bi vzdihnil: — Hea culpa! — me je nagnal s surovežem in u-mazaneem. Vse mi je rekel, l*e lažnjivec ne.
MOJA DUŠA
Moja duša je preeudna harfa:
Struni dve sta preko nje
napeti. V prvi radost, v dru^i pa
trpljenje, ni za hip ne jeujata brneti.
S svojo težko roko pa usoda struni neprenehoma ubira; danes ^meje se, veselo poje, jutri joka in nagrobne svira.
OKTOBER
Zdaj je težka megla na poljane legla. Vsak naj se iztrezni! Zdaj ni več Jjrfbezni, nič več hrepenenja . . . Kdor se v zvezde speuja, bo le v meglo segel.
Nekdo je srečal na cesti zdravnika ter ga je — misleč, da bo stroške prihranil — kar na cesti vprašal:
—	Kaj pa ^e z menoj, go-•?pod dohtar? Ce se s prstom v lakotnico pritisnem, me zaboli.
—	Osel, nikdar se ne pritiskaj, pa te ne bo bolelo, — mn je odvrnil zdravnik in šel svojo pot.
Ko je prehajal Musolini na italijanska tla, je v razgovoru 7. banom dravske banovine dejal:
"'Prosim Vas, da sporočite predsedniku vlade dr. Stojadi-novieu, da iem srečen in zelo zadovoljen nad tem sijajnim sprejemom. Sporočite mu istočasno moj pozdrav.'* Isto je sporočil dr. Marku Natlačena tudi zunanji minister grof Ci-ano. Mussolini je nato bana dravske banovine dodal:
4 4 Vedno bomo ostali Vaši prijatelji. To je moja volja. To, kar rečem, tudt držim, ker je takšna moja maraja."
Mussolini se je tudi zanimal* kako daleč je Ljubljana od meje, kakšno je ljudstvo po veri v dravski banovini. Ban dr. Natlačen mu je odgovoril, da je prebivalstvo v dr&vsfcj banovini po večini katoliško.
"Ali je ljudstvo pobožno!" je vprašal dalje Mussolini. Ko mn je ban <Jr. Natlačen dej&l: "da," je Mussolini pristavil: "To je dobro i" In s tem je vse povedano.

Friday, October 7, 1938
fflip lABCWST KLOTEIfB PAILT E* XJ«B. S.
o novih velikih poletih
i.
L JAM O-FLAHIOgTT:
Čeprav je bilo šele pet, je sonce ie za*lo in vpčeriti se je za&elo tako po tihem, »kakor se vedno večeri spomladi malo
prej, predem »si ptiči začno peti uvpavaifke — imorefoiti, preden m začno pravici povesti. Na vasi je bilo mimo. Moški, ki so zjutraj sejali, so zvečer ribarili in so že od-šli. Ženske so bile po majhnih paznikih meti skalovjem in so molzle krave.
Brigita Gill je bila sama doma. Čakal a ,|e na svojega malega -ina., ki je imel priti iz šo-1«'. Že dobro uro je kasnel in kef mu je bilo sele devet let, jo je zt lo skrbelo, kaj ifoi ga ni; zlasti še, ker je imela samo tega, ki je bil razposajen fantič in v<dno ivareden k vrafolijam. Zamujal je šolo, lovil klene ob nedeljah in »gradil kamnite "gradovo" v visokem pečevju nad vasjo. Obetala isi je, da ga bo |>ošteno o-štela in nabila, ko bo prišel; hJkrati ji je srce tolklo od bojazni in ob vsakem <<lasu se je zdrznila, stekla k vratom in gledala po vljugavi poti, ki so jo večerne sence že zameglile. Marsikaj se utegne pripetiti majhnemu deoku.
Nji hova južina — suha rifba in pečen krompir — je bila na gorkeun v pečici mel šotnim pepelom' zraven žerjavice na •rjrnjišču; na mizi je bil kre>ž-nik. nož in vrček pijanca.
•Napcbldd je od daleč zaslišala v« selo vpitje šolarjem* in ko je stekla ven, ji-h je videla prihajati s čepicami v rokah, a ne po poti. marveč preko >kal na levi.
4^Hvala Bogu." je rekla in se silila verjeti, da je zelo raz-jezena. Brž je šla po ta oko usum no vrbovo šibo. sedla na stoi med vTati in čakala na svojega malepa Štefana.
Ta se je proti dnrorišun kaj počari pomikal; šel je na tesno ob kamniti ogradi, ki je bil z njo zagrajen zelenjadni vrt, in « levico stiskal k sebi torbo, z desnico <pa držal čepico. Bil j h rdeče ličen, droben fantič, oblečen v višnjev sviter in hod-nične hlače, ki so se mu »a tesno prilegale in segale malo do |K)1 kolen. Bose noge je imel umazane od raznotere nesnage. Obraz mu je bil poten, velike krotke modre oči tso mu bojazljivo bolščale iz glave. Vedel je, da bo mati huda.
Koircno je pri-M do vrat in jiovešene glave ;*toipil v vežo. Miti je takoj skočila s stola in ga zpfriibila za ramo. Deček je zalkričal, spustil iz rok torbo in Čepico in se oprijel njenega predpasnika. Mati je dvignila
MATI IN SIN
šibo, da bi ga udarila, a ko je videla trepetajoče telesce, je še sama zabela trepetati in spustila šibo. Pripognila se je, vzdignila fantiča' in ga začela poljubovati pa solzniji oči kričati nadenj.
14 Kaj le bo iz tebe, kaj le T Bog pc*ma&aj, -saj nimam srca, da bi te nafoila. Še v grob me boš opravil, ko si tako malopriden!"
Deček jt- ihtel in skrival obraz v materino naročje.
*4Stran in .jest!" je rekla in ga odsunila. 44Jutri jih pa boš
"Dajte mama," je refeel,4'in nikoli več ne bom kasnel, nikoli več, nikoli več."
4'Naj »bo, Štefan; pa kaj si videl, moj mali ljulbčefk."
Usedel se je na prag zraven nje in željno pogledal v nebo. Oči so se mu povečale in se zasanjale, obraz n*u je postal skrivnosten in zavzet.
"Pč nebu nad nagimi glavami >em videl dirjati silno velikega konja," je dejal. "Nobeden od fantov sja ni videl, samo jaz, pa jim nisem nič povedal. Konj je imel sedem re-
zopet v pičlih 24 urah. Tam zopet pregledajo letala in motorje in si privoščijo šest ur počitka, potem krenejo zopet na pot.
Od mesta Sitka do New Yor-
pini bi lahko sovjetska letala preletela tudi pot iz Moskve
dobil od očeta. Velikokrat sem pov, tri glave in tolikšen život, ti /prizanesla in ga prosila, naj'da bi naša hiša šla vanj. Na te ne natepe; a to pot še ene i svoje lastne oči sem ara videl.
besede ne bom založila zate. V srce si me ranil, ti si me. Sem pojdi in južina j!"
Naložila rim je južino na krožijpk in potiskala dečka 1% -dolu. Ko se je usedel, se je ^e ihti I, a Ki .je brž z rolkavo«i obrisal oči in začel pogoltno je?<ti. Od veselja, da se je imel nasititi, se mu je obraz polagoma u jasni 1. Mencal je po stolu, se udobneje presedal in pozabil, kako (se boji matere in da umi jih bo oče jutri naložil. Mati je sedela na pragu, molče pletia in ga iapod dolgih črnih t repa v k ljubeče pogledovala.
44Kje si se potikal. Štefan," je -vprašala nežno.
Štefan je pogoltnil zadnji zalogaj in -e z vrčkom v roti o-brnil.
"Samo žogali smo se," je odvrnil razvnelo. "Rdeči Mifaa pa je pritekel za nami in nas nagnal s svojega travnika, kjer smo se IgTali, Strašno smo morali teči in daleč, daleč preko skal. "kjer še nikoli prej nisem bil."
"Teda ali ti nisem že često pravila, da nimaš hoditi v travnike. da bi se taim, žogal?"
"Maqna, saj jaz tudi res nisem bil za to, toda drugi fantje so silili tja in če bi ne šel z nji-jni, bi n«kli, da t-e bojim. A oče pravijo, da -e ne smem bati."
4'Seveda, le oče so ti v mar, lutfti pa ni«. Jaz se naj samo trapi-m s teboj. In kaj bi mi bilo storiti, če bi bil padel in si lmgo iavinil ko s, tekel po skalah?"
Tn h predpasnikom si j«* obrisala solze, ki so ji zalile oči.
Stefan se je spustil s stola, stopil k njej in jo objel.
"iMam.|," je rekel, "povedal vam bom, kaj sem videl v skalah. če mi obljribi-te. da me ne bas4e za tožil i -očetu, ker sem se zakasnil in se žogal na travniku rdečega Miha."
"Za nič ne bom tiho," mu je od vrnila.
res, mama. Potlej se je pognal kvišku in v galopu tekel daleč daleč strap. Mama, ali ne, da •sem videl nekaj f>rav posebnega?"
"Seveda, ljubek." je rekla J sanjavo in gledala navdilj v nebo. Na ne*kaj lepega je mo-; rala misliti, ko je imela takoj krotike oči. Bilo je tiho.
»Pa jo je Štefan opozoril, ne, da bi -e ozrl vanjo.
44Mama, kaj. da me zares ne boste zatožili?"
"Ne. ljubčelk, ne bom."
"Pridušite se. da ne boste!" tiho. drobljanec! Poslušaj ptičke. Peti začenjajo. Ne, ne bom te zatožila. A poslušaj, kako lepo po jo."
Cisto pri miru sta sedela, poslušala in sanjarila — obadva.
Znani sovjetski letalec Spirin je objavil oni dan v moskovskih "IzvestjihM članek o možnosti novih velikih poletov v bližnji bodočnosti. Čas je že, piše Spirin, da se sproži vprašanje poleta treh
do petih letal okrog sveta. To|ka raiblJ° dobrih 12 ur- V New je povsem realna zadeva. Po-lYorku se dobro pripravijo za let okrog sveta si mislim tako-1 polet čez Atlantski ocean. Na	^
le: Skupina letal se dvigne v'Pot krenejo ob:vzhodni obali 111 ^>iraiyi. o Moskvi in preleti v pičlih 24jPrc),ti Novi Fundlandiji. V St. urah v veliki višini in z veliko 'Johnsu napravijo oster ovi-brzino 6500 km dolgo pot ter|rek m trenejo proti obali An-
se spusti v Habarovsku na tla.!«Hie» odtod Pa Preko Lond°-Tam letalci skrbno pregledajo!11« v Moskvo. Po razdalji pre-letala, motorje in vse aparate. ;ka*a ta Polet oko,i sveta Pro potem si privošči jo šest ur po-!^° H- Hughesa, ki je rabil za čitka	———- — jpot okrog sveta 91 ur. V sku-
pini bi pa lahko preletela leta-Iz H aba rovska krenejo pro j la okrog sveta v istem času ti vzhodu, prelete z gozdovi za- ali pa še nekoliko prej. TSealno ( raščeno pogorje, nadaljujejo [se tla govoriti tudi o poletu pot na vzhodno obalo, prelete skupine letal okrog sveta iz Tatarski preliv, Nahalin, O- Moskve preko Severnega teča-hotsko morje in Tihi ocean, I ja v Ameriko. Ta polet bi bii krenejo ob Aleutskih otokilijše lažji, /-e bi se ustavili letal-proti severoameriški obali kjoi meti potjo na Rudolfovem mestu Sitka. To pot prelete |otoku. Posamič ali tudi v sku
na prostem. Vso g&YJ)£.jg vodil ravnatelj Ostwalt in vsi igralci (rasen« enega) in igralke so holandski umetniki in umetni-Izjema je bil Edmend T.
ce.
do New Yorka preko Atlant- Greville, ki je vodil režijp. fcice-
skega oceana.
Nadalje piše Spirin, da je dozorelo tudi vprašanje poleta na južni tečaj. Tu bi lahko letalcem mnogo pomagali ledo-lomci, stoječi pri Južni Ameri-
ledolomil-
cev bi pošiljali letalcem vremenska poročila in če bi bilo treba, bi njihova posadka pripravila zasilna letališča na ledu Iblizu ledolomilcev.
U
eset let"
44Štirideset let" je naslov filma, ki so ga napravili na Ho iantiskem zaradi štiridesetletnega jubileja vladanja kraljiee Viljemi ne. Na reja I i so ga ne kaj v prostorih filmskega >tu-<tio v Haagu, nekaj pa zunaj
narij je napisal holandski dra-inatik Ben ^an Eijsselstijn. Ta je vpletel večje zgodovinske dogodke, ki jih je bila poslednjih Štirideset let polna ho-landska zgodovina, v življenjsko zgodbo dveh holandskih družin, katerih razvoj vidi gledalec skozi tri človeške rodo ve. Tako je postal ta. film vprav zgledni film, ki oživlja v gledalcih ves potek boland-ske zgodovine poFlednjih let-— Tehniška plat filma je odlična. Film bodo v prihodnji seziji i-grali po vseh holandskih mestih.
,,HliMiiM«iMiil|i!i»»l»HH|,l«HnutM||j,(iiiiiiii iilll1 'llMlllllt1 lUliiiilM1 1'lHMIlij* iMlilUlI'
\DVERilSE IN **GLAS NARODA*
ZA KRATEK ČAS m ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA

DOMAftB feVALl. 72 strani. On« ....
■AlttlZpUL 91 strani. iN GlUlft'pUHUL 180 it rani. Ona Trda rfi%. Oeu
It KRATBOCASNjp ZGODBIC. 72 str. Ona PO 8TKANI KLOBUK. 10® -trapi. Ona
rot StSA VWMVCA. «**! r^rilip
WtK|N IN DROGI STR-V GRAMOFONU. 118 strani. Ona ..
-»
M M
WWW »•••• .............p,..	jN
m. strsnL Ona............M
U Bd KATOHL ISO stranL Ona ................M
CA mum. too *ranL Osna .............1$
m ONKBAJ aonj^jfT at^ p^a	Ji
TUKUP^ opoou
(KaJloa vsebuje tudi Sslolfro - Vse oafc").
180 stranL Osa ............................M
ŽENINI NA&B KOPKNKLK. 111
1	
	
.1 d	
1 j	
J	
4	
	
RESNICA V SANJAH
Dolga leta je živel neki Ho-laudec v Floridi. V samotnem kraju si je postavil majhno 3ii-šo in je pienil. da bo prebil tn cM a nek življeeja. Družinske zadeve so ga (nekoč nenadno pohvale domov. Tam je poz-a-j bil na Florido, na svojo hišico, vrt in sanje o samotnem živ-Ijenju.
Tedaj se je zgodilo nekaj nenavadnega. Neke noei se mu je sanjalo, da njegova hiša «v Floridi gori. Videl je požar v vseh podrobnostih in zbudil se je šele tedaj, ko se je goreča fctavba zrušila. Zjutraj si je sam je zabeležil, ker jih je hotel na vsak naein raziskati.
Pisal je torej stareanu priia-ki je živel v bližini njegove hišice v Floridi. Ta prijatelj mu je po nekoliko »tednih sporočil, da je njegova hiša res pogorela.
Ta primer so natančno raziskali in dognali njegovo resničnost. Znanost si o takšnih stvareh ne ve pojasnila. Stari Bgipeami, Hindujci in Barman, ei si razlagajo takšne pojave tafco, da more nekaj v človeku med njegovim spanj^n potovati in ,se vračati potem v telo. Evropski psihologi -skušajo dobiti razlage po drugih poteh. S sufao fiziko tukaj seveda ni« ne opravi«. Na Holande'kem delajo sedaj številni psihologi na tem, da bi zgradili iz teh čudnih- sanj med Amsterdamom in Florido trdno razlago.

zaščita saarro? na ma
Kakor raane druge agrarne države, je morala tradi Madžarska v času veflike agrarne krize uvesti zaščito kmetov. Prve take ukrepe je Madžarska uporabita v juliju 1932, torej nekaj meteecev za Jugoslav i jo*. TS ukrepi «o obstojali v začasnem moratoriju, h kateremu je p^tem v oktobru prišlo še znižanje obrestne mere in odlog plačil. V oktobru 1933 je potw prišlo delno do defini-tivpe ureditve za f^osestv^ z manj kot 10 orali in siqer ua uaoin, da je drjuv^a pladsla
bankam	_
Spisi Josip Jurčiča:
I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jnrij Kozjak. — Jesenska noc med slovenskimi polhar« — Domen. — Dva prijatelja.
n. ZVEZEK: Jurij pobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir. — Grad Ro-jinje. — Goliaa.
m. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet.
IV.	ZVEZEK: Cvet in sad. — .Hči me^tne^a sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata
V.	ZVEZEK: Sesedov sin. —- Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma.
— Med
VI.	ZVEZEK:
VII.	ZVEZEK in pravica. — V vojni krajini. — Prar-1«* toma.
Dr. Zober. — Tugomer. Lepa Vida. — Pipa tobaka.
JrfoČ med bra-
Vm. ZVEZEK: se te. — Črtica
Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti- -— opomini starega Slovenca Andreja Pajka.
IX.	ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grand. — Ponarejeni bankovci
X.	ZVBZEK: Veronika Deseniška.
Tunel
(Spisal B. Kellermann)
Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se žariva jo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna- volja MaoAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vsp delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tn-nel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva.
10 zvezkov $10
259 strani

Ivan Pregelj: Izbran Spisi
STEFAN GOUA M NJEGOVI. — Tolminska
novele. 253 strani.
V Štefanu Golji nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljeijja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da v pravem pomenu besede ** življenje za svoje ovoe." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, & V svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga," in "Bnjver und BleiM ter biser nase ncrelistike: "Gospoda Matije zadnji gost."
Cena $1.50
Naročite pri:
rni
Glas Naroda
216 W.18th STREET NEW YORK, N. Y.
OPISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski goi L?nspreškega. 269 strani.
V tem HL »vezku nam prikaže Pregelj prelepo J>0-stavo.D&$ega. velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavi* Glavam- Hrbtenico temu delu tvori že pred leti napisana večerniška zgodba o ml«-' dostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kafefjo v » njegovi življenjski modrosti pri čebelah, na njegovem gradu Lanšprešu, kjer mu sivo glavo, osarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama.
Cena 91*80

1 *
rjuli


■■Ril:


ODP-
■aa
Friday, October 7, 1938
LUOES1! SLQVKJra DAILY IN CM. *
niiiiir^oivsiiiiiiiiiiiiiijii^^
BOMAI (2 ZIVUEUA
ZA "BUS NARODA" PRIREDIL: I. H.
167!
Egon Straaser je poročal samo o najnutnejšili zadevah, kar pa je v svojem zadnjem dolgem pismu poročal Rudolfu Strasserju, to je vedel samo Strasser. In tako Werner ne ve, kako so Dagmar dnevi pusto potekali in še manj, kako težko in žalostno življenje je imela. Mislil je, kot vsi drugi, da je pri stricu v zelo dobri oskrbi.
Rudolf Strasser pa slednjič pravi:
"Da, v vsefo letih se nI zgodilo, ker nisem mogel prenesti, da bi govoril o svoji hčeri. Toda ni se »vam treba prestrašiti, Werner, nič hudega se ji nd pripetilo. Samo moj bratranec mi je $>poroČil, da je moja hči stara že dvajset let in to me je nekoliko vrglo s tira."
"Ali tega niste vedeli, gospod Stnasser?"
"Na to nisem niti mislil, da je moja hči že dorastla. Vi pa tega niste pozabili f"	d
Smeh spreleti Wernerjev obraz. Vidno je bil vesel, da more brez wake skrbi govoriti o Dagmar z njenim očetom.
"Ne, prav gotovo nisem fpozatbil. Pogosto smo govorili o »vasi gospodični hčeri, moji steriši in tudi gospa Hartman. Toda nismo ae upali v vaši navzočnosti imenovati nienega imena, ker smo čutili, da bi vam ne bilo ljubo. Zato sem veselo presenečen, da sami govorite o gospodični Dagmar in upam in iskreno želim, da mi ne bo treba več misliti na to, da ibo morala živeti zapuščena in vsi to želijo že dotqro časa."
Celo Rudolfa Strasserja se nagubanči in Werner se že boji, da je rekel preveč.
"Gotovost!" zopet aveni v duši Rudolfa Straže rja. In zvedavo pogleda Wcrnerja.
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
•i.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
Bohinjsko jezero
216 WEST 18th STREET, NEW YORK
NEVIDNI GOSPOD SCHMIDT.
V berlinskem zunanjem ministrstvu, v oddelku za jezikovno shužbo, sedi debelušen,
. Malo (prej, ko jo bil Werner ta- fe0**	u?esa s»
ko potrt, ko je mislil, da ee je Dagmar kaj pripetilo, se nm™**" državnih skrivnosti jo kot blisk našlo porodila misel: Dagmar - in Werner Falk- £.ot /ec.ne Iju<1l Ko se ner! In te misli ni mo^l več premagati.	\fnamd'	Chamber-
"Tako. tako, to ste želeli!" Mpraiša zamišljen.	| tam sestavljali takrat ob Že-
"iTemu se ne boste čudili, gospod Strasser. Vsem namu , .	ioc-
;je bilo odkritosrčno žal, da je vaše življenje ostalo tako dolgo'316	ko sta
samotno. Ali pa bo gospodična Dagmar kmalu zopet pri-,9e ™in-1Jul McDonald pošla domov f11	jgajala v graldu Chequers; ko
t sta se .se^la Hitler in Mu^olini
Gotovost! V iskrenem hrepenenju zveni ta klic v srcu Rudolfa Strasserja. Globoko dihne in težko ter naglo pravi:'
"Ne vem 'se! Toda — imate mi staviti nekaj trgovskih predlogov, Werner — kaj mi imate povedati?"
Werner opazi, da mu je bila ta zadeva mučna, in naglo zbore svoje misli in kratko, pa jedrnato poroča svojemu šefu o novih trgovskih načrtih, katere je Rudolf Strasser vse potrdil. Ko je Werner -s svojim poročilom gotov, prime Strasser Wernerjevo roko in jo gorko stisne.
"Vi ste sedaj prava gonilna sila tv naši hiši, dragi Werner, Midva stara, vaš oče m jaz, bi nekoliko omahovala, če ne bi vi skrbeli za to, da ludi pri mas {pride napredek do besede. Sedaj že dolgo vito, da vam morem mirno vse zaupati. Vi ste brezpogojno trgovski ženij in tvrdka Strasser in Sin bo pri vas v dobrih rokah."
Wernerjevo oči zažaro.
4'Zelo ponosnoara in srečnega sto me napravili, gospod Strasser. Na vsak način pa bo moje stremljenje obrnjeno na to, da potrdim zaupanje, ki ga stavite v mene.'*
Nekaj časa stojita oba roko v roki in Riudolf Strasser gleda Wernerja s toplim izrazom.
"Nikdar ne »pozabite, Werner, da je moje zaupanje do vas, kot do vašega očeta, brez vsake meje. In bodite prepričani. ako mi je kaj pomagalo skozi meglena in težka leta, tedaj je bilo veselje nad vašim napredkom. Malo sem prispeval k temu in sedaj sem ponosen na vas, kakor tudi oče. In — in ravino v tej uri se je v moji du«i porodila želja — o kateri pa <ne maram govoriti, kar bi že oviralo izpolnitev te želje, ako bi jo omenil. Ako pa bo ta želja vresničen«, todaj boste sami čutili, da je bila moja želja. Sedaj pa vas ne maram več zadrževati, ker hočete /v Cuxh-aven, kaj ne?"
"Da, -gospod Strasser. Angela bo prišla, du ž njo se bom takoj pripeljal nazaj in tako bom mogel že med vožnjo pregledati tovorne liste, da bo nato mogoče takoj izložiti blago, ker se že mudi. "Angelo" bo treba takoj naložiti in bo morala odpluti."
Rudolf Strasser prikima.
"'Potem se samo polji te, Werner."
Werner se poslovi in Rudolf Strasser je zqpet sam. Zopet bere Rgonovo pismo in zopet kriči njegova diuša po gotovosti, ako je Dagmar njegova hči.
27. POGLAVJE.
Rudolf Strasser je bil mogoče eno uro sam, ko vstopi njegov sluga in mu naznani, da želi ž njim govoriti neka gospa c neki zelo važni zadevi. Strasser presenečen pogleda. Malokdaj fpa je kaka ženska obiskala v njegovem uradu.
"Gospa ? Ali ni povedala svojega imena?"
"Ne, rekla je, da je ime brez pomena.' *
"Potem mi je žal. Gospa naj pove svoje ime in naj navede vzrok svojega obiska, drugače je ne morem sprejeti."
Sluga se obotavlja.
"Zdi «e mi, da se je gospe j adelo, da bo zavrnjena in me je zato prosila, da vam povem, da je zelo važno tudi za vaB, ako ji dovolite, da oetrt ure govori z vami. Ni prosilka in fc*ko tudi ne izgleda; napravi zeflo dober vtiia in nosi žalno
obleko."
Da pa je gospa dala slugi veliko napitnino, da bi podpiral njeno prošnjo, tega seveda svojemu gospodarju ni povedal. Vendar pa je dosegel, da mu Strasser po kratkem obotavljanja reče:
"Dobi©, pripeljite jo notri, toda otetanite v bližini, in kadar pozvonim, pridite notri in boste gospo zopet odvedli, kajti /.a popolnoma zasebne zadeve nimam mnogo časa."
Sluga <*dide j ntakoj nato gospej v žalni obleki odpre vrata in gospa Leonora Magnus vstopi.
Tudi Rudolfu Strasserju »e zdi čudno, da gospa taikoj pri vtetopn ni odgraila pajčeflana.
"Kaj ni prinaša čaet vašega obiskat" vpraša kratko,
določno.
IDattft udhodnM)
v Berlinu, zmeraj je bil dr. Schmidt kot prevajalec in raz-lagatelj tretji v družbi. V Angliji, rFanciji, 'v Nemčiji so prišli drugi državniki na, površje toda Schmidt je ostal.
Zmeraj je sedevai z drugimi držaivniki za zeleno mizo, zmeraj je bil eden izmed redkih "»trdnih Čini tel je v" zunanje svetovne (politike.
"Leta 1923 sem bil kot no-vopečeni jezikoslovec modernih jezikov priporočen v zunanjem milnistrstv.u," poroča Schmidt. "T^daj nisem imel niti pojma o težkočah .svojega poklica, in ko sem moral pri nekem sestanku prvikrat asistirati ministru Wirthu, bi bilo skoraj prišlo do najneprijefcn ejšib -zapietl ja je v, ker nisem mogel zadofcti hitro tolmačiti. Pozneje sem se še uvedel in zdaj morem izlahka
iprcvajati (pogovore v šestih različnih, jezikih."
Seveda ne sme Sohmidt ničesar izdati iz vsebine pogovorov ki jih imajo državniki na zaupnih sestankih. Kadar se pletejo besede o kakih izjavah ali pogodbah, si kaj stenogra-fira, saj je takrat sleherna beseda položena) na 'tehtnico. Sicer se pa zanese na kratke zapiske Ln na svoj čudoviti spomin. Težavno je prevajanje le tedaj, če so kako besede vmes, ki jih ima samo en jezik. Tako mu je svoj čas prajv težko uspelo pojasniti zunanjemu ministru Lavalu, ki je prišel iz države, katera še ni poznala urejenega socialnega warvarovanja, nekaj besed, ki so v rabi samo v nemškem jeziku.
Jako zanimivo je to, kar tolmač ipove o malih razvadah ali navadnih državnikov. McDonald jo, na primer, med konferencami jako rad govoril s svojim nemškim tovarišem o versfldh vprašanjih. Henderson, predsednik razoroži t vene konference in angleško delavske stranke, ni nikoli izpustil nobene prilike, da si ne bi povečal svoje zbirke znamk. Bri'and kar ni mogel povedati zadosti zgodb o levu in ribolovu. Pklen, ki je bil s sirom Simonom na obisku pri Hitlerju
je .med pogajanji »meraj lahko nervozen in s prsti bobna po mizi. Mussolini pa de-la, če le zagleda polno papirja pred seboj, vzporedne črte po papirju ali pa riše debele začetne črke.
Že 14 let roma Schmidt kot uradni tolmač Nemčije iz deželo v deželo. Mirno svoje me-j sečne plače prejema, tudi plačo t ml ure; za sleherno agodovin-jsko uro dobi 25 mark. "Več-jjrie" prijateljske zveze so šlo I skozi njegova usta, pogodbe, j "ki držijo" je pomagal spra-jviti v lepe stavke in pomagal je .sklepati pakte, "ki so ne-premenljivi." Kaj je nastalo ?z j vsega tega? Doktor Schmidt j ne reče n ečrno ne bele. On je , samo govorilo, samo tolmač in je kot tak nastopal tudi v pogovoru med Hitlerjem in Cham berlainoon. Tz njegovega lastnega nasmolia moreš zaslutiti kar knjige, ki bodo nekoč v obliki Spominov stalo v knjižnicah bodočih r oil o v.
signal, ki li točno pove minute in sekunde. Vedeti pa moraš d<> pet minut točno, koliko je ura, potem pa lahko postaviš svojo uro po avtomatični na-povedi v dunajski Uran i.j i na minuto ali tudi na sekundo točno.
VSE PARNIKE
in
LINIJE
ki so važne za Slovence za slepa:
SLOVENIC PUBL CO.
YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 216 W. 184b St. New iwi N. Y.
KRETAJNJE
PARNiKOV
SHIPPING NEWS
6. oktobru: lie de France v Havre Koma v Genoa YoleJidam v Boulogne
11. oktobra:
Statendam v Boulogne
11 oktobra: Norma ud le ▼ Havre Aiiuitania ▼ Cherbourg
.3. uktoora Bremen *
Bremen
15. oktobra :
Vulcan In v Trst
Nekoliko osebne ji a je podobna služba v Londonu. Tam se izučil je glas gospodične ki ti|is 0ktobra: pove, koliko jo točno ura. To j Meuw Amsterdam v Boulogne je zopet avtomat. Informacije j19- oktobra:
daje prav za prav plošča, na1 iiueon Mary v , I . i,, ,	4 iLU oktobra:
kateri so bile besede prestre-1 Kuro].a v Bremen
žene. V Stockhohmi je uvedio -j-j. oktobra: ravnateljstvo državnega brzo-i Champlain t Havre java to službo v širšem oJ>segiu.; ronte dl Savola r (it,,oa Gospodična ure pove na zahte-. AiluIiania vo kadarkoli, koliko je ura. Go-pa. oktobra: spod i ena časa ti pa -poroči naj-; de Frai novej>o
12«. oktobra:
Aqiiitnuia v Cberlnnirie
a:
'ram-o v Havre
vronii nsko napoved, r0- °klo,mi:
Br(>mi'U v Bremen
ZGODOVINSKI ROMANI
SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA
Henrika Sienkiewicza
PO POSEBNI CENI
KRIŽARJI
I. in II. zvezek, broš. . . . $3.75
MALI VITEZ Vezano $3.25
POTOP L in II. zvezek, broš. . . $3.50
QUO VADIŠ L in II. zvezek, broš. . . , $3.—
ZA KRUHOM
Broširano . . . 25c
Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.—
(Poštnino plačamo mi.)
Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street	New York
ELEGANTNA VOJVODINJA KENTSKA.
Alnglezi še /xlaj ne morejo ipozaibiti na dražestno in splošno priljubljeno soprogo Edvarda VII. kraljico Ale«ksand-ro, 'babico sedanjega kralja in svojČa> ne samo pr\*o, temveč tudi irajelegatttnejšo Amglexi-njo. Sedanja kraljica Elizabe ta ne hodi po tej poti. Ona je bolj gospodinja, skrbi za svojega soproga in hčerki, malo so pa zmeni za modo, da bi so morale Londončanke ravnati po nji.
Pač se pa zelo zanima za modo njena svakinja Marina, <voj-vodinja Kentska. Ona je zelo lopa in dražestna, zna se pa tudi zelo elegantno oblačiti. Ima originalen okus in vzbuja vse-oibče zanimanje kjerikoli se pojavi. Ona je ženska, ki v polni imeri zasluži .naslov kraljica mode. Liondon in njegova visoka družba sta navdušena za jnjo. Edino, kar ji nekateri zamerijo, je to, da ničesar ne stori za angleške modne salone. Pred poroko je živela v Parizu in vse ofoleke je naročala v modnem salonu Edvarda Malyneuxa. Ostala mu jo zvesta tudi po poroki.
Marina je zelo dobra odje-malka. Dvakrat na leto obnovi vso svojo garderdbo. Vsako sezono si da narediti dva kostuma, eden je Ttai mesto, drugi pa za bivanje na počitnicah. Polog tega naroči vedno 4 večerne orbleke, 4 »mestne ensemble, dva svilena in dva iz lalhke volne ter končno ved temnih kril. V oiratvi je zelo izbirčna. Največjo skrb pa posveča klo-•Wkoni Za obleke in -čevlje potrosi letno največ denarja.
/a oboje vlada veliko zanima-; nje i.;i družba, ki je postavila! le aparate, je dobila naročila} no samo iz drugih švedskih] mest, temveč tudi iz inozemstva. Obojna služba je bila u-vedena pred 4 l»*ti. Ko so je polegel val radovednosti slišati gospodično ur<» kot novo pridobitev, s«* je ustavilo število klicev približno na 10.000 dnevno. Ob koncu predlanskega leta je začelo število naraščati in ob koncu lanskega leta jo morala odgovarjati gospodična ura že 2B.IXM) krat dnevno.
Nekoliko bolj komplicirana je služba gospodične vremena. Tu je odvi'sno število vprašanj od toga, kakšno je baš vreme, pa tudi od letnega časa in t!ne-
KfX v Conoa Veemlam v Kmilo&ie
•vov v t»Hlnu. Najpogostejša so vprašanja glede nestanovitnega vremena proti koncu tedna, ko so ljudje radovedni, kaiksno bo vreme v nedeljo. Zelo pogosto se informirajo ljudje o vrememi tudi pozimi, ko iso smučarji radovedni, kako jo v gorah, koliko je snega, in kakšno bo vreme čez nedeljo. Ravnateljstvo brzojava in telefoni* je tudi zadovoljno, ker je končno vsako vprašanje klicanje. Pri velikem zanimanju se jo investicija hitro krila in zda ima pošitna uprava že lopo dohodke od te novo t a rije.
važno za naročnike
Poleg uaslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prva Številka jHimeui mesec, druga dan in tretja pa leto. I>a nam prihranite nepotrebnejrn dela lu stroikov, Vas prosimo, da skušate naročul-no pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo ]>a plačajte našemu zastopniku v VaSem kraju ali pa kateremu lzmei zastopnikov, kojlh Imena so tiskana z debelini črkami, ker so upravičeni obiskati tuu; druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov nas*. Ijenib. Zastopnik bo Vam Izročil {»otrdilo za plačano naročnino.
2IVA URA IN GOSPODIČNA
VaBIBB
Na jpri ljubi jene jsi telefonski številki v Stocktoolmu sta živa ura in gospodična vreme. Na Dunaju ima telefonska uprava za abonente stalno službo, napovedujočo točni čas. Zasueeš kolesce in iz telefona se začuje
CALJFOKNIA:
San Francisco, Jacob L&utthiii
COLORADO:
Pueblo. Peier Cullg, A. Saftič Walseoburg. M. J. Bayuk
INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupaatt*
ILJjINOIS : Chicago, J. Bevflij Oicero, J. Fabian (Chicago, OUxrv
ln niinoia) Joliet, Jennie Bambicb La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustts North Chicago In Wankegin, Mntb. Waritk
MABSLAND:
Kltzmliler, Fr. Vodopives MICHIGAN: Detroit, L.
MINNESOTA: Chisholm, Frank Ooule, J. Lrxmn'-^fi Ely, Joa. J. Peahei Eveleth, Louis Gouie . .Gilbert, LoaU Vessel Hibbing, John PovSe Virginia, Frank Hrratlcb
MONTANA: Roundup, M. M. Pan Ian Washoe, L. Ohamps NEBRASKA:
Omaha. P. Broderick NEW YORK: Brooklyn, Anthony Svet Govaoda, Karl Uttto Falla
OHIO: Barberton, Frank Troba Cleveland. Anton Bobek- Chas. Kar* linger, Jacob Resnlk, Job« Siapnlk Girard, Anton Nagods Lorain, Louis Balant, John Kumto Yuungstown, Anton Klkei] OREGON:
Oregon City. J. K obla r PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jemlkar Brougbton, Anton Ipaveo Conemaugh. J. Brezovee Coverdale In okolica, Airs. Ivans
Kopalk Ex I*)rt, Lntia Bupanii* Farrell. Jerry Okcrn Forest City, Math Kanin Fr. Blodntkar Greensbiirg, Frank Novsk Homer City, Fr. Feren^bnk Johnstown, Jobn Pslaate Krayn, Ant. Taulelj Luwrne. Frank Balloch Midway. Joud 2nst Pittsburgh In okolica, Philip Pragar Steelton. A Hren Turtle Creek. Fr. Sehifrw
Wert Newton, Joseph Jovan......
WISCONSIN. Milwaukee, West AlUs, Fr. Sboboypan, Jowpb Kakei WYOMING:
Rock Spring«, Lonla
Dismondville, Joe Bolidi