Slev. 267.
? umni V pele*, OR Zl. rovemura 1924. Posamezna Številka stane 1'50 Din Leio LIL
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol leta..... .120
sa celo leto .... .240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja: celoletno * Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu. ... . 60
Cene Inseralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 150 in Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2 50, veliki po Din 3 — in 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6-—.
Pri večjem naročilu popust.
izhaja vsek dnn izvzemšl ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Pošlnina plaCana v aolovlnL
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/HI. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva leleion 50, upravništva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24.797.
Poboljšajte se!
»Jutro« se je spomnilo na duhovno Obnovo človeštva, na krščanstvo in moralo ter na Marijanski kongres, ki ga je svoj-čas popolnoma ignoriralo. Zaradi ostre kampanje vseh poštenih elementov zoper izdajalsko politiko slovenskih samostojnih demokratov nam očita »Jutro«, da vzbujamo sovraštvo, podiramo moralo in kopičimo laži ter obrekovanja zoper nedolžnega dr. Žerjava. To da ni v skladu z nujnostjo duhovne obnove v duhu krščanstva.
Najprej jo treba ugotoviti, da se je v našem javnem življenju začelo sovraštvo, osebna polemika, pobijanje nasprotnika za vsako ceno in z vsemi sredstvi ter nizki ton s »Slovenskim narodom«, kojega tradicije »Jutro« nadaljuje. Slovenska »na-rodno-napredna« inteligenca je bila tista, ki je v politiki in v političnem časopisju prva vrgla moralo čez krov. Njeno časopisje jo napadalo vse, kar je bilo slovenskemu ljudstvu sveto, se ni pred ničemer ustavilo in je uvedlo zlobno premišljeno laž kot glavno sredstvo v politično areno. Koliko najnižjih psovk je zmetalo na voditelje katoliškega pokreta, kakšnih podlih sredstev se je posluževalo, da jih moraino uniči, to je še vsem v spominu. Največjemu sinu slovenskega naroda v 20. stoletju ni prizaneslo. Cerkev, nabožna in izobraževalna društva, konsumi in zadruge, stanovi in posamezniki, javno in privatno živ-lj'enjje — ničesar ni bilo varno pred to strašno gonjo. Postalo je naravnost n a -čelo o političnem nasprotniku lagati ali pretiravati in ga sramotiti kakor največjo propalico. Strast je šla tako daleč, da so se potvarjala celo poročila o sejah javnih korporacij, ki jih vendar more vsak kontrolirati: politikom nasprotne stranke so se brez vsakega sramu polagale v usta besede, katerih niso nikoli govorili. »Napredno«. časopisje ni niti ženskam prizanašalo, za kar nikjer drugod na svetu ne najdemo primere.
Obramba katoliškega časopisja nasproti temu načinu boja je bila stvarna, dostojna in plemenita. Seveda, ko so se sčasom strasti do vrhunca razvnele, so se storile napake tudi na naši strani. Če me kdo dan na dan obmetava z blatom, je jako težko vračati mu s konfeti. Vrhtega je ustvarila nebrzdana politična polemika »napredne« javnosti ozračje, ki je splošno kvarno vplivalo, bila je to neke vrste moralna epidemija. Vendar pa je iz slovenskega katoliškega časopisja tudi v časih najhujše borbe vsigdar govorilo iskreno ogorčenje nad rušenjem vseh moralnih dobrin slovenskega naroda, ki ga je vršila liberalna publicistika. In vsakokrat, kadar so se razmere zdele količkaj ugodne, je naš tisk pozival nasprotnike, naj bi se z dobro voljo politične metode in manire povzdignile na višjo stopnjo; po vojni smo šli sami z dobrim zgledom naprej in upali, da se politična morala splošno izboljša.
Mi bo tega tudi danes še držimo in se kljub vsem težavam bomo. SLS se vsigdar zaveda svoje velike moralne odgovornosti pred narodom in klic po duhovni obnovi je izšel iz vrst katoliškega pokreta. Toda prav ta moralna odgovornost nam prepoveduje vsako strahopetno prikrivanje javnega zla in neodločnost v borbi zoper nasprotnika, ki svoje razruševalno delo, čeprav morebiti v nekoliko drugačni obliki kakor svojčas, toda bistveno v enaki meri, nadaljuje. Dokler bo tako, smo dolžni biti odločni, pa stvarni. V istem času, ko naši nasprotniki apelirajo na moralo, na vero in na krščanske dobrine, preganja režim po njihovi inicijativi marijanske kongre-gacije, ki delajo samo dobro — tudi otrokom iz »naprednih« družin. Ali: kako naj molčimo kot glasilo slovenskega ljudstva nad izdajo, ki jo vrši samostalna demokratska stranka, ko naše narodne in kulturne koristi žrtvuje velesrbstvu? Ali moremo molče prenašati sistem nasilja, uničevanje svobode in kršenje demokratičnih svoboščin, ki jih pomagajo teptati »demokrati«? Ali naj teror in reakcijo odobravamo? »Jutrogovori o ljubezni in nas spominja na načelo, da bodi človek človeku brat, ne pa volk, samostalna demokratska stranka pa organizuje državljansko vojsko med brati po fašistovskem vzorcu I Ali naj morebiti tudi korupcijo zagovarjamo, ki razjeda pod P.-P. režimom državo?
Korupcija v vojski.
SEJA ODBORA ZA NARODNO OBRAMBO POD KRALJEVIM VODSTVOM.
Belgrad, '20. nov. (Izv.) Pod kraljevim predsedništvom se je danes vršila v dvoru od 5 do 7 seja tako imenovanega odbora za narodno obrambo, člani tega odbora so predsednik vlade in ministri za vojno, za zunanje zadeve, za notranje zadeve in za železnice. Konferenci so prisostvovali: Pašič, Ninčič, Maksimovič, Trifunovič in Sta-
nastop proti trgovskim prijateljem Kade Pašiča v naši armadi, ki so se in se še nahajajo na visokih mestih, eden glavnih povodov za sistematične zakulisne intrige. Saj je znano, da so med zakulisno fronto ravno prijatelji Rade Pašiča igrali odločilno vlogo, kajti korupcionisti vseh vrst so tako prežeti s hrepenenjem po dobičku, še
ntc. Razpravljali so o nad vse perečem	bolj pa strahu pred kaznijo, da so napeli
vprašanju oskrbe naše vojske z obleko,	i vse sile in se uprli proti svojemu največje-
prehrano in orožjem. Dasiravno so bili	! mu nasprotniku, proti vladi narodnega
vsako leto ravno za vojsko določeni v pro-	sporazuma in poštenja. Uspeli so, da se re-
računu relativno največji krediti, kar je	i šijo, niso pa uspeli, da prikrijejo povod
vsled velikega stalnega kadra naše arma-	svojega škodljivega delovanja. Obupni kli-
de razumljivo, vendar se ni storilo, kar bi	ci, ki prihajajo iz vseh krajev naše domo-
se moralo in moglo storiti. To pa največ	j vine, z bengalično lučjo razsvetljujejo nji-
ratli tega. ker je vse lifcracije in nabave izvrševal Rade PaSič s svojo družbo, o čemer se je svoječasno mnogo pisalo in so znane mnoge afere, kakor pri dobavi pušk, obuval, blaga za obleke.
Ko je prišla vlada narodnega sporazuma na upravo države, ie v tem pogledu v smislu svojega programa o pobijanju korupcije razvila ukrepe, da se tako izkori-ščevanje celega naroda neha. Pri tem ob-čekoristnem delu je odkrila neverjetne stvari in z ozirom na to pripravljala obsežen obtežilen material proti vsem onim, ki so bili zapleteni v to najnižjo in naignus-nejšo igro z življenjem tisoč in tisočev sinov in mož našega naroda. Na škodo ugleda in moči naše države pa ji je bilo to onemogočeno in zdi se, kakor cla bi bil ta njen
hovo zločinsko postopanje.
Pomoč posebno glede hrane in obleke je tako nujna povsod, da se je morala zganiti sedania vlada. Rezultati današnje razprave niso znani. V interesu ugleda naše domovine ne bomo navajali posameznosti. Zahtevali pa bomo na najenergičnejši način, da mora biti pomoč dobra in izdaina, kajti preti nam huda zima. Ne igrajte se z življenjem naših fantov in možl
Belgrad, 20. nov. (Izv.) Z ozirom na akcijo vlade za zboljšanje stanja naše vojske, se v informiranih krogih trdi, da se dela ra to, da se najme večje inozemsko posojilo v ta namen. Vprašanje je samo, kje najti '.a posojilo, ker ima sedanja vlada zelo malo kredita v inozemstvu.
Seja državnega otffcora.
Belgrad, 20. nov. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila druga seja državnega odbora. Razpravljali so o številu poslancev v pesameznih okrožjih, posebno v onih krajih, v katerih se je število prebivalstva povečalo z ozirom na to, da smo pri razmejitvi dobili nekaj novih krajev. Po pregledu tozadevne statistike se je sklenilo, da se v metohijskem okrožju volijo sedaj mesto dveh poslancev trije, in v severni Dalmaciji šest. Tako bo nova skupščina štela 314 poslancev namesto 312, kakor dosedaj. Kar se tiče Slovenije, so prirastki tako majhni, da ne morejo vplivati pri določitvi poslancev. Poleg tega je odbor sklenil, da ostanejo volivni okraji isti kakor so bili pri zadnjih volitvah. Okrožja so namreč določena v zakonih, okraje pa določa državni odbor. Z ozirom na faktično stanje se je konstatiralo, kar je dr. Hoh-njec trdil, da dobita Srbija in Črna gora vsled tega, ker se bedo volitve vršile po ljudskem štetju iz 1. 1910., 20 poslancev preveč. Državni odbor bo jutri nadaljeval delo. Če bo pripravljen potrebni materijal od ministrstva za notranje zadeve, se bo pričelo z imenovanjem in postavljanjem predsednikov za posamezne volivne odbore.
V denuneianfski službi.
Eclgrad, 20. nov. (Izv.) Izdajalec slovenskih idealov in pomagač dr. Žerjava
kateremu jo je tudi izročil. Kolikor izvemo, je namenjena najvišjim krogom.
DAVIDOVIČ V ČRNI GORI.
Belgrad, 18. nov. (Izv.) Včeraj je odpotoval v Črno goro Ljuba Davidovič na sestanek demokratske stranke. Odpotoval je na izrečno željo črnogorskih demokratov, ki ga prosijo, naj prevzame mesto no-sitelia liste demokratske stranke v Črni gori."
REKONSTRUKCIJA VLADE.
Belgrad, 20. nov. (Izv.) Po seji odbora za narodno obrambo je ostal Pašič še nekaj časa s kraljem v razgovoru o političnem položaju in volivnem gibanju, predvsem o predstoječi rekonstrukciji in izpopolnitvi vlade. Vprašanje izpopolnitve vlade je zopet, preloženo za par dni, vendar se imenujeta kot najresnejša kandidata dr. Šurmin in dr. Drinkovič. Dr. Šurmin bi imel dobiti ministrstvo za trgovino, Drinkovič pa bi bil minister brez portfelja. Ob
kandidirali najbrž dr. Červarja, dr. Orliča in inž. Nikolo Kabalina. Nekateri so proti , kandidaturi dr. Červarja in dr. Orliča ter priporočajo kandidaturo dr. Miljutina Ma-zuraniča.
SRBSKI PREDSEDNIK UJU PONOVNO ZOPER PRIBIČEVIČA.
Belgrad, 20. nov. (Izv.) V glasniku Udruženja jugosl. uČiteljstva v »Narodni prosveti« je v poslednjem času izšlo več ostrih člankov proti Pribičevičevim metodam. V današnji številki pa je predsednik UJU Milulin Stankovič napisal dolg članek pod naslovom: o anketi o učiteljski vednosti. V tem članku po/.iva predsednik UJU učitelje, da ostanejo čvrsto svojih načelih in da sc ne dajo izrabljati od poedincev. Ostro napada Pribičeviča in pravi dobesedno:
Za sedaj opozarjam ne neverjetni pritisk, ki se je izvajal nad menoj, da postavim UJU v službo ene osebnosti, ki je v naše narodno življenje zanesla monopoli-ziranje patriotizma in iz njega napravila rentabilno profesijo za zadovoljitev vlasto-ljubnih ambicij. Z indignacijo sem odbil to zahtevo, da postavim UJU za filialko ene osebe, da bi jugoslovansko učiteljstvo, zbrano v fronti, pričakovalo zapovedi in služilo tujim ambicijam in brezmejnemu vlastoljubju. Posledica takega odbijanja je bila neverjetna akcija tistega človeka (Pre-bičeviča), ki je imela za cilj, da me odstrani z mesta, na katero me je postavilo zaupa-i nje uČiteljstva. Danes se stavlja vprašanje, ali bo stalo UJU v osebni in strankarski i službi ali pa bo zmagal princip, da bodi i zastopnik uČiteljstva prost; ali ga ima v j rokah prosvetni minister ali ga postavlja svobodna volja učiteljev. Ravno tako se | stavlja vprašanje, ali se bo učiteljstvo od-! reklo svoji najdragocenejši državljanski pravici, ki se mu s tega mesta protizakonito odreka. Kakor se vidi, je to vprašanje eno najvažnejših. Od rešitve tega vprašanja je odvisno, ali zmaga moralna in državljanska zavest učiteljev ali pa pride do njih moralne kapitulacije. Ne gre tukaj za mojo osebo, temveč za čast uČiteljstva, gre za princip, za katerega se je učiteljstvo desetletja borilo. V tej borbi ne morem popustiti, če tudi bi moral radi tega zapustiti službo in življenje. Pod to zastavo pozivam učiteljstvo naše domovine brez razlike strank v hrambo Udruženja in pravic.
Ta človek je zelo zanimiv in se zelo komentira, posebno v učiteljskih krogih. Kakor znano je Pribičevič poskušal, da bi UJU popolnoma izrabil v svoje strankarske namene, kar se mu je v Sloveniji posrečilo. Srbsko učiteljstvo pa se je s predsednikom na čelu uprlo in dvignilo odločen protest proti samedrštvu ministra pri nameščanju
priliki, izpopolnitve vlade se bo izvršila . .	.	„ ,.
mala rekonstrukcija, da bodo nekateri j jn premeščanju učdcl)stya.^_Kad^ tcga je
sedanji ministri zamenjali svoje porfelje. V
katerem obsegu se bo to izvršilo, bo odločil Pašič.
SKLEPI NEMŠKE STRANKE.
Belgrad, 20. nov. (Izv.) Nemška stranka je imela v Zemunu sestanek glavnega odbora. Po poročilu predsednika poslanskega kluba dr. Krafta o političnem položaju so bile soglasno sprejete resolucije, v
dr. Susteršič s škodoželjnostjo in mašče-	katerih nemška stranka obsoja razpust na-
valnostjo nadaljuje svoje clenujiciantsko	rodne skupščine v tako važnem času, še
delo. Proii vsem, ki delujejo za dobrobit	preden so bili izglasovani nujno potrebni
slovenskega ljudstva, pripravlja spornem-	zakoni. V drugi točki resolucije nemška co in intrigira. Danes popoldne je prišel v | stranka v principu izjavlja, da ne bo so-
predsedništvo vlade. Pašič je takoj dal	delovala z nobeno stranko, temveč da bo
izprazniti posebno sobo za dr. Šusteršiča,	povsod, če to ni principielne važnosti, po-
ki je celo popoldne in pozno zvečer v tej sobi v popolni samoti pisal obširno dc-nunciacijo proti vladiki dr. Jegliču, dr. A, Korošču, proti SLS in proti raznim gospodarskim organizacijam, Ta denunciacija je sestavljena na podlagi lažnivih poročil in naj bi služila vladi pri preganjanju Slovencev in voditeljev slovenskega ljudstva. Naročilo za sestavo te obširne denuncia-cijc je dobil dr. Susteršič od Agromerkurja,
■'■"^■■■''"■"■■■"•■■MmiBinMnaTrrCTifl?
Nihče tako iskreno in globok ne želi ponravstvenja našega političnega življenja, oblažitve naših notranjih borb in pošienili metod ter lepih manir v politični polemiki kakor mi. Toda nasprotniki morajo od svoje strani opustiti svojo divjo borbo zoper to, kar je slovenskemu ljudstvu sveto. Šele potem bodo imeli pravico sc obračati na uas.
stavila samostojne liste. V tretji in zadnji točki resolucije izraža nado v popolen uspeh.
VOLIVNO GIBANJE NA HRVATSKEM.
Zagreb, 20. nov. (Izv.) Čeprav jc do volitev še precej daleč, se je na Hrvatskem že pričela volivna borba. Nastopile bodo v glavnem tri stranke: HRSS, Davi-dovičevi demokrati in Pribičevičevi samostojni demokrati. Kandidati St. Radičeve stranke, razen nosilcev list, še niso znani. Nosilec kandidatne liste Davidovičevih demokratov v modruško - reški županiji bi imel biti dr. Tomljenovič. Ker se je pa pokazalo, da ta kandidatura ne bi bila dovolj popularna, bo nosilec lisic načelnik sušaške občine Kutič, dr. Tomljenovič bo pa nastopil kot okrajni kandidat; drugi okrajni kandidat bo Andra Stanišič. Samostojni demokiatjc bodo v tej županiji
borba zanimiva. Srbsko učiteljstvo stoji na stališču, da je treba varovati takt in dostojanstvo uČiteljstva.
železniška nesreča ¥
Belgrad, 20. nov. (Izv.) Po vesteh iz Sarajeva se je danes tam pripetila velika železniška nesreča. Ko je iz Sarajeva vozil čez Neretvo velik vojaški vlak, se je most vsled teže poslednjih treh vagonov, ki so bili obloženi s težkimi topovi, pogreznil in vagoni so padli v Neretvo. K sreči v teh treh vagonih ni bilo nobenega vojaka, tako da človeških žrtev ni bilo, kakor sc da posneti iz dosedanjih poročil.
Rim, 20. novembra. Zbornica jc včeraj nadaljevala razravo o notranjem proračunu. Govorili so večinoma fašisti. V imenu nefašistovskih kombatentov je govoril poslanec R o s s i n i, ki jc naglasil med drugim, da naj sc že enkrat konča monopo-lizacija patriotizma, ki nasprotuje zgodovini. — V imenu liberalcev jc govoril nosi. Bocri, ki jc odločno obsodil vladne tiskovne odredbe kot protiustavne. Dalje se je govornik pečal s kršenjem občinske avtonomije. Samo v zadnjih mesecih je vlada razpustila 368 občim-kih zastopov in 10 pokrajinskih. Uprav? se izroča komisarjem, ki so mnogokrat nesposobni. Občine trpe veliko škodo, poleg tega sc s tem ustvarja nezakonito stanje, ki vpliva demoralizujoče. S takimi sredstvi hoče
vlada držati ljudstvo v manjšini in volitve se ne razpišejo samo zato, ker ni nade, da bi zmagala vladajoča stranka. Meseca junija jc Mussolini v senatu rekel, da hoče deželo pozvati na red in zakonitost, danes pa dežela vlado poziva na to.
Nato je govoril posl. F i n z i o vojaški aeronavtiki. Rekel je, da je sedanja vlada v dveh letih takorekoč iz nič ustvarila močno zračno brodovje. Leta 1922. je bilo samo 76 letal, sedaj jih je pa že blizu 1000. Pri vsem tem ne dosegajo letni stroški za letalstvo niti 400 milijonov, dočim trosijo druge države v to svrho znatno več.
RAZCEP V LIBERALNI STRANKI.
Rim, 20. nov. Včeraj je politični odbor liberalne stranke sklenil, da smatra za svoje zastopnike v parlamentu le tiste poslance, ki so povodom glasovanja o zaupnici vladi glasovali proti V tem smislu bo stranka tudi izpopolnila načelstvo. Nato se je sešla tudi liberalna parlamentarna skupina. Večina se je izrekla proti strankinemu odboru; poslanci Soleri, Fa-zio, Poggi, Bocri, Giovannini, Giolitti, Or-lando, Motta in Ponti pa so izjavili, da ostanejo solidarni s stranko in strankinim odborom.
ZIMA V ITALIJI.
Rim, 20. nov. (Izv.) V ccli Italiji je hud mraz.
Ncva vlada v Avstriji.
Dunaj, 20. novembra. (Izv.) Na včerajšnji seji Narodnega sveta se je predstavila nova vlada. Nova vlada je sestavljena sledeče; Dr. Rudolf R a m e k , zvezni kancler — dr. W a b e r , podkancle. in pravosodje — dr. Schneider, prosveta — dr. M a t a j a , vnanje zadeve — dr. A h r e r , finance — dr. Schurff, trgovina — Buchinger, poljedelstvo — dr. R e s c h , soc. politika — V a u g o -i n, vojno.
Med odmorom so odšli novi ministri k predsedniku Hainischu, da prisežejo. Po prisegi so se vrnili v parlament, kjer je dr. Ramek govoril o političnih smernicah nove vlade. Izvajal je, da so podlaga vse avstrijske politike v Ženevi sklenjeni dogovori, ki jih je sklenil bivši kancler dr. Seipel. Stabilnost valute in ravnotežje v državnem proračunu bo glavna skrb nove vlade. Najtežji del gospodarske obnove Avstrije je izvršil že dr. Seipl, novi vladi
Giolitti
Borba med fašizmom in demokratičnimi elementi v Italiji je stopila v novo fazo. Najboljši državnik Italije, stari Giolitti, ki je pred dvema letoma s svojim pasivnim vedenjem namenoma omogočil zmago fašizma, je zdaj stopil odkrito v vrste njegovih nasprotnikov. S tem je Giolitti postal črez noč moralični vodja antifašistovskega pokreta, dasi ne pripada opoziciji, ki izvaja popolno abstinenco, ampak v parlamentu načeluje liberalni skupini. Z nastopom Giolittija pa je usoda fašizma zapečatena in njegov konec se more samo za-vleči, nikakor pa ne odvrniti.
Nezlomljiva moč Giolittija obstoji v tem, da stojijo za njim kralj, armada, policija, časopisje in — framasonska loža, z eno besedo, vsa močna liberalna tradicija Italije. Odločivni nastop starega državnika se razlaga iz tega, ker se liberalizem boji, da ne bi nasledstvo fašizma pripadlo koaliciji ljudskih strank — popolarom in socialistom. Liberalci so tako dolgo čakali, da je razkroj fašizma popoln in ni dvoma o njegovem tragičnem koncu. Z eno besedo, liberalizem hoče žeti, kar so posejali drugi. Mussolinija je postavila na prestol italijanska imovita buržuazija, da jo obvaruje komunističnega prevrata — italijanska imovita buržuazija mu zdaj pripravlja pogreb, ko je svojo glavno nalogo izvršil, pa svojo zmago nad rdečim terorjem izrabil v lastno diktaturo, ki ogroža vse ustavne svoboščine Italije.
Po umoru Matteottija je bila Mussolini jeva naloga, da normalizira javne razmere v Italiji. Toda usodna posledičnost njegovega lastnega dela mu tega ne dopušča. Normalizacija razmer neobhodno terja likvidacijo fašizma, kar jo Mussoliniju popolnoma nemogoče storiti. Nasprotno — on se ima zdaj sam boriti proti skrajnežem v lastni stranki, ki ne dopuščajo vrnitve k ustavnosti in zakonitosti, katera bi storila konec njihovemu despotizmu in osebnemu dobičku, ki ga imajo od svoje neomejene oblasi nad upravo. Na drugi strani se od-mikajo od fašizma bivši borci na fronti in invalidi, ki vidijo, kako sadove zmage danes izkoriščajo kričači, ki se sami niso borili na fronti, ampak so razvneli državljansko borbo med brati.
Mussolinija drže samo šo nekateri razlogi, ki slabijo borbo opozicije. Opozicija je še vedno precej needina med seboj, meščanstvo pa se boji nove meščanske vojne, ki bi bila ljuta, ker fašizem razpolaga z močno milico. Razkrojevalni proces fašizma se mora še nekaj časa nadaljevati.
Ereostaja le še izvršitev započetega dela. [otranja uprava potrebuje temeljite reforme, da se odpravi takozvani dvotirni upravni sistem. S svojimi sosedi bo Avstrija vzdrževala kar najbolj prijateljske stike.
ANGLIJA IN ŽENEVSKI SPORAZUM.
London, 20. nov. (Izv.) Reuter poroča, da angleška vlada ne namerava zavreči ženevski dogovor, ampak hoče le počakati, da sliši mnenje dominijonov. Francija je o namerah angleške vlade obveščena.
ATENTAT NA EGIPTOVSKEGA VOJAŠKEGA POVELJNIKA.
Kairo, 20. nov. (Izv.) General Lee-Stack je težko ranjen. Njegov adjutant Campbell je ranjen v prsa. Policija je izsledila šoferja, ki je vozil napadalce.
UPOR V ŠPANIJI. — ŠPANCI SE UMIKAJO.
Pariz, 20. nov. (Izv.) Iz Madrida poročajo: Zaprli so 200 vojakov zaradi upornosti. Španci v Maroku se umikajo vedno dalje.
SKOF FRAKNOL f.
Budimpešta, 20. nov. (Izv.) Znani zgodovinar škof Viljem Fraknol je danes umrl. Dosegel je starost 82 let.
OBSOJEN NEMŠKI GENERAL.
Lille, 20. nov. (Izv.) Danes se je vršila obravnava proti generalu v. Nathusius, ki je bil obtožen, da je med vojsko odpeljal razno blago iz Francije in si ga prilastil. General je izjavil, da ni kriv. Sodišče ga je obsodilo na 1 leto zapora in na povračilo vseh sodnih stroškov.
VELIKA TATVINA V CELOVCU.
Celovec, 20. nov. (Izv.) V stanovanje sodnega svetnika in podžupana dr. Rok-štanskega so vlomili tatovi in odnesli raznega blaga in dragocenosti v vrednosti ene miljarde avstrijskih kron.
BBBEBSjBSBBBBBSSBRaBBaBaSfiBHiBBHaES
da je drevi ob 8. uri v Ljudskem domu
i. Prosvetni večer
z velikim SKIOPTIČNIM PREDAVANJEM
jSfflaBBB9B!SBBB3B39QaBBB9iB9QB9flaBBa
Seveda ni izključeno, da ga vrže kak nenaden dogodek. Stari Giolitti pa mirno čaka, da postane Mussolinijev naslednik ..
Pepravljajmo volivne imenike!
Šc teden dni imamo na razpolago, da oskrbimo pristašem volivno pravico. Na mnoga vprašanja odgovarjamo ponovno. Reklamacijo vloži lahko vsak volivec za vsakogar. Volivni imenik prepiše lahko vsakdo, brez ozira na to, ali je volivec ali ne. 2upan ne sme nikomur zabraniti vpogleda v volivni imenik. Če kdo ne more dokazati državljanstva, je dovolj, da dokaže slovansko narodnost. Pazite, da bodo vpisani tudi vsi vojaki, ki se do volitev vrnejo iz aktivne službe. Tudi za te je treba vložiti reklamacijo in jo utemeljevati poleg običajnih potrdil, tudi s potrdilom županstva, ki izkazuje, kdaj je dotični odšel k vojakom in na koliko mesecev aktivne službe je potrjen. Če se glasom takega potrdila mora vrniti vojak še pred volitvami, bo reklamacija uvaževana.
Župani morajo vse reklamacije predložiti takoj reklamacjiski komisiji, ki sestoji iz župana in dveh odbornikov. Ta komisija sklene, ali se reklamaciji ugodi ali se jo zavrne. Takoj mora občinski urad o rešitvi obvestiti tistega, ki je reklamacijo vložil in tistega, za kogar jo je vložil. Potem pa pošlje občinski urad reklamacijo z vsemi dokazili in rešenjem občinske reklamacijske komisije dež. oziroma okrožnemu sodišču v potrditev. Če sodišče sklep občinske reklamacijske komisije izpremeni, mora občinski urad tudi to prizadetim strankam takoj naznaniti.
Župani pa ne smejo od dneva razpisa volitev do končanih volitev napraviti v volivnem imeniku nobenega uradnega popravka. Popravki so možni samo na podlagi vloženih reklamacij. Le vrnivše vojake se sme vpisati uradno vsak čas.
Tajništvo SLS.
Beio zaupnikov SLS,
1.	Vsi krajevni zaupniki naj tajništvu takoj pošljejo ime predstavnika skrinjice in njegovega namestnika. Poslali je treba natančne podatke: Ime in priimek, poklic, vas in hišna številka ter pošta.
2.	Zaupniki naj opozore naše somišljenike, da sedanji krvavi režim išče prilike, kako bi koga spravil v nesrečo. Zato moramo biti pozorni zlasti v govorjenju.
Malo govoriti, pametno misliti in veliko delati!
3.	Želje naših volivcev nam sproti sporočajte. Zlasti so nam dobrodošli nasveti glede organizacije volivnih priprav, sestankov, shodov itd.
4.	Izpopolnite krajevne odbore SLS. Pritegnite zlasti mlade volivce, ki so vzrastli v organizaciji. Če se kak odbornik ni izkazal, ali če mu vsled gospodarskih ali družinskih dolžnosti ni mogoče več izvrševati zaupniške naloge, naj brez zamere prepusti mesto drugemu. Zaupnik biti ni le čast, ampak predvsem trda dolžnost.	'
5.	Okrožnice tajništva rešite skupno in sporazumno v sejah krajevnega odbora, ki se morajo v volivnem času vršiti vsaj enkrat na teden. Če je vsak odbornik poučen o vseh volivnih pripravah, veliko vestneje izvrši svoje posle, kakor pa, če mu je povedano le to, kar mora on izvršiti.
6.	Stalna, redna in točna poročila so v volivnem boju največje važnosti. Le v poročilih dobi centrala točen pregled položaja po celi deželi. Le na podlagi poročil more dobro voditi agitacijo, obveščati časopisje in govornike. Le na podlagi točnih poročil vseh teh tednov, bomo mogli presaditi, kam bo treba zadnji čas vreči več moči in kje bo šlo brez večjih težav. Zato ne nehamo prositi za redna in točna poročila.
Tajništvo SLS.
Dopisi.
Z Viča. Šest let biva med nami gospod Ivan Štrukelj. Tekom tega časa si je pridobil ugled in spoštovanje med občani. Že njegov miren značaj ga dela prikupljivega, še bolj pa vzorno življenje in prijaznost v občevanju s strankami. Za vsakega ima ljubeznivo besedo in vsakemu rad ustreže in pomaga po svoji moči in previdnosti. Škoda moža, ki nobenemu ni nič škodoval, ampak le pomagal — tako se govori te dni po Viču, ne le pri njegovih političnih somišljenikih, temveč tudi njegovi politični nasprotniki ga hvalijo kot blagega moža in skrbnega šolnika. Tako govore celo nekateri pristaši one stranke, ki ga je s prestavo družinsko ugonobila, njega samega pa degradirala do najnižje stopnje. In ne zastonj! Viška šola, ena največjih, če ne največja v Sloveniji, s svojimi 23. razredi in s 30. učnimi močmi rabi spretnega in modrega voditelja. To je bil g. Štrukelj. Marljiv kot čebelica dela za izročeno deco in se trudi, kako bi jo več naučil in bolje vzgojil. O tem smo poučeni mi občani in to tudi sami vidimo. Ravnotako mu priznavajo njegovi nadzorniki, tudi liberalni, saj ga najboljše kvalifikujejo in se laskavo izražajo o njegovih zmožnostih, delu, točnosti in redu. In otroci! Ti uvidevajo skrb in ljubezen svojega nadučitelja, zato ga ljubijo kot očeta in spoštujejo kot svojega predstojnika. Razen šoli je g. Štrukelj posvetil mnogo časa tudi občini kot njen odbornik. Marsikatero pot je naredil in mnogo predlogov stavil za prospeh in korist občanom, kakor smo sami čuli pri javnih občinskih sejah. Tega tako požrtvovalnega, marljivega, priljubljenega človeka edino demokratska strast ne more trpeti na dosedanjem mestu. Proč z Viča — tako so sklenili njegovi stanovski tovariši. O, učitelj, kako globoko si padel! Mi vemo, s kakšnim srcem bi odhajal J. z družino, ko bi bil na njegovem mestu, tega nočejo uvideti ljudje, ki so že izgubili ves človeški čut. Mi občani se zgražamo nad takim činom in ga obsojamo ter se vprašujemo, kako naj ljudem te vrste zaupamo svoje otroke. Z g. nad-učiteljem pa sočustvujemo, njegovi otročiči se nam smilijo iz srca. Pa dobro! Zob za zob. Ako bo g. nadučitelj res moral oditi, naj vedo vsi liberalni obrtniki in trgovci, da jih ne bomo več podpirali s svojim denarjem in tudi pri predstoječih volitvah ne bomo molčali o liberalnem nasilju zadnjih dni. Z združenimi močmi povsod delajmo in kmalu bo konec liberalne mogočnosti in brezsrčnosti. G. Štrukelj pa je in ostane globoko zapisan v naših srcih, mi ga visoko cenimo in spoštujemo in pri prvi priliki mu bomo popravili vnebovpi-jočo krivico. Njegovo ime se bo še dolgo ohranilo med Vičani v najlepšem in hvaležnem spominu, ko bodo že zdavnaj črni črvi glodali njegove politične preganjalce. — Viški občani.
Pekel pri Poljčanah. Slučajno sem zvedel, da se nekateri demokratski mogotci v Poljčanah potom nekega članka v »Jutru« z dne 16. X. 1924 radi vinske trgatve razburjajo, katero je tukajšnje prostov. gas. društvo priredilo. Poizkus, pretep, katerega hočejo tako širokoustno na konto gas. društva vknjižiti, jim ni uspel, ker se jc nedvomno dognalo, da so bili razni gasilcem nenaklonjeni elementi naščuvani, da prireditev s pretepom motijo. Nikakor torej nc odgovarja resnici, da je vsled živinske pijanosti prišlo do pretepa, j Tukajšnji demokrati, zlasti g. postnjenačelnik Rožman in njegova desna roka skl. delavec : Perše, se seveda nikakor ne morejo spopri-| jazniti z dejstvom, da je g. Vezjak kot pristaš I SLS načelnik gas. društva. Ker jim je on ve-j lik trn v peti, se mu podtika vse, je li res ali ne. Živinsko pijanost drugim očitati pa imajo gospodje iz demokratskega tabora najmanj i povoda, ker v tem oziru fanti največkrat gre-
šijo. G. postajenačelnika vprašamo, če mu Je znana »živinska pijanost«, ko je nekdo vrniv-ši se zelo vinjen iz nekega vinograda, uporabljajoč voz g. Esiha iz Loč, tako trgal in suval na vozu, da se je voz skoraj potrl?
žerjavove žrtve.
Rupert Smolik, 15 let že deluje v Starem trgu pri Ložu. Bil je radi svojega prepričanja že preganjan ter enkrat poslan k Sv. Trojici,* drugič v Babino polje, a sedaj k Sv. Lenartu nad Škofjo Loko. Po pravici in zaslugah za šolo pa bi bil moral biti imenovan za šol. upravitelja v Starem trgu. On s 15 službenimi leti in d e f i n i t i v -n i m mestom mora na mesto, ki se je zdelo gospodi za učitelja z 22 letno šolsko prakso prenizko in nc dovolj častno, pa so ga zato poslali zopet nazaj v Moste, dasi še drugega izpita. Če to ni korupcija vseh korup-cij, potem je sploh ni! Pa to še ni dovolj, da bo gospodič Rape dobil mesto v Mostah, zato mora seveda zopet starejši tovariš z 10 službenimi leti daleč proč od Ljubljane; tovariš Vagner mora v Mokronog, da se »spokori« za svoje izvenšolsko delo v različnih prosvetnih društvih. In Ravnicher Helena, ki so jo bili čez noč pregnali svoj-čas iz Št. Ilja ter je bila v zadoščenje po dr. Koroščevem predlogu imenovana s kraljevim ukazom v Leitersberg Krčevino, kar ji je po njeni službeni dobi ter šol. delu tudi šlo — je sedaj zopet pregnana in nasilno imenovana v Cirkovce. Kaj ne, prav kavalirsko ravnanje z ubogo, zgledno žensko! Da jih le sram ni takega brutalnega postopanja. Kaj pa bo s tovarišem Gradom, nam doslej še ni znano pozitivno. Dobrega ne moremo pričakovati. Enkrat so pisali, da je upokojen, drugič so o tem molčali — upajmo, da jih razsvetli um vsaj v Gradovem slučaju, ki je tudi oče večjega števila še nepreskrbljenih otrok. Pa si oglejmo še način, kako ravnajo z višjima šolskima nadzornikoma Novakom in Lužarjem, ki sta upokojena. Gosp. Lu-žar, skrajno miren, priden kulturni delavec je upokojen, dasi bi ga bili lahko pustili nekaj mesecev na razpoloženju ali ga zaposlili s primernim delom, da bi ne bil materijelno oškodovan radi prehitre upokojitve. Tako pa so mu snedli 15%, ki bi jih bil dobil, če bi bil upokojen meseca februarja, ker bi se mu bilo štelo pol leta za celo leto. Pa ga ni, ki bi imel srce za moža, ki se je vse svoje življenje žrtvoval za šolo in gospodarsko povzdigo kraju, v katerem je služboval 20 let, — In gospod Novak! Res je, da ima 35 službenih let, a je šele 55 let star in bi lahko še veliki dobrega storil na šol. polju, na katerem je živel z dušo in srcem vseh 35 let. Ko je bil imenovan višj. šol. nadzornikom, ga je označil neki liberalni tovariš z besedami: boljšega niso mogli zbrati! Pa so ga bili obsodili za pokoj že kot okraj. šol. nadzornika, usoda pa je hotela, da je bil imenovan še prej višjim, odkoder so ga ne-milostno pognali, dasi ni storil na svetu prav nobenemu človeku najmanjše krivice. Mladi tovariši, ki se z Novakom niti od daleč ne morejo meriti v zaslugah, se ponašajo z odlikovanji, možje z osivelimi glavami pa odhajajo v pokoj brez priznanj in odlikovanj, a enega jim ne morete vzeti, t. j. zavesti, da so zvesto služili Bogu in domovini. Naj so prepričani, da jih vsi pošteni ljudje visoko cenijo in spoštujejo. — Grobokopom slov. kršč učiteljstva pa kličemo v spomin znani slovenski pregovor, ki se je že tolikokrat uresničil in se bo prej ali slej tudi na opisanih slučajih: »Kdor drugim jamo koplje, pade sam vanjo«. Božji mlini meljejo sicer počasi, toda sigurno!
PeSifione vesti.
+ Zbor zaupnikov SLS za Ljubljano
se je vršil snoči v dvorani Rokodelskega doma. Takega zborovanja ljubljanskih zaupnikov SLS še ni bilo. Dvorana je bila natlačeno polna, enako sosedna soba. Bilo je nad 300 zapunikov. Zbor je otvoril dosedanji načelnik SLS za Ljubljano Franc K r e m ž a r ter kratko omenil pomen zborovanja. Naznanil je, da bo politično poročilo podal načelnik SLS dr. Korošec. (Odobravanje.) Predlaga, da se najprvo izvrši izvolitev novega načelnika SLS za Ljubljano. Izjavlja, da mu pod nobenim pogojem ni mogoče več prevzeti tega mesta ter naj se na to mesto izvoli mož, ki bo mogel vso svojo moč posvetiti delu za SLS v Ljubljani. Nato je bil soglasno izvoljen za načelnika SLS za Ljubljano dr. Staji o v n i k. Tajnik Gabrovšekjev kratkem govoru izzval ogorčen protest proti Pribičevicevim šolskim naredbam, posebno glede Mar. kongregacij. Nato je dr. S t a n o v n i k podal poročilo o volivnih pripravah. Zbor je pooblastil soglasno izvršilni odbor, da ukrene vse potrebno glede kandidatur. Medtem jc prišel v dvorano dr. Korošec, viharno pozdravljen od j zaupnikov. Njegovo poročilo je bilo spre-! jeto z velikim navdušenjem. V takem vse-| skozi bojnem razpoloženju jc dr. Stanov-| nik zaključil zborovanje, ki pomeni najlepši uvod v volivni boj.
4- Nasilja ne bo. »Jutro« je pred par
dnevi slovesno zatrjevalo, da ne bo nikjer nobenega nasilja, ampak da se bo P.-P. vlada držala strogo mej zakona. Iz Banja« luke pa poroča osiješka »Drau«, da je priredilo hrvatsko pevsko društvo »Nada« v svojih društvenih prostorih koncert z zabavo, ki so jo pa motili nepoklicani elementi s tem, da so nasilno vdrli v društveni dom, razgnali z revolverji vse goste in vso društveno opravo razdejali. To po »Jutru« ne bo nikako nasilje, ampak bo samo vljuden obisk in srčen pozdrav.
+ V »Kmetijskem listu« pogreva gosp. Pucelj znano afero z reparacijskimi voli in se poskuša prati z objavo raznih poslanskih interpelacij in ministrskih odgovorov, da sebe postavi v kolikor mogoče ugodno luč Stvar je pa danes že zelo zastarela in g. Pucclj bi bolje storil, da je vlači več na dan. Kar je bilo mesa na tistih volih, ki so šli za dober denar bogve kam, so ga ljudje že zdavnaj snedli, od kosti je pa ostal še samo lim, na katerega lovi g. Pucelj nerazsodne volivce.
Beležke.
Madame de Thčbes v Belgradu, Kdo fe bila madame de Thebes? Ta »madame« je bila pred leti slovita vedeževalka v Parizu, h kateri so zahajali tudi najvišji tedanji dostojanstveniki — posebno pa še njihove žene — da izvedo iz njenih ust pri-hodnjost svojo in svojih držav. Madame de Thčbes je prerokovala vojne ali pa mir, kakor je pač odgovarjalo željam njenih visokih »gostov«, včasih, ali pravzaprav redno, pa je odgovarjala visokim gostom iz inozemstva tako, kakor so ji naročili gospodje uradniki francoskega vnanjega urada! Pametni ljudje, ki so to nečedno sleparijo spregledali, so zato prekrstili to »Madame de Thebes«. v »Madame de Tepp«, to je: prerokinja za tepce. Sloves madame de Tepp je šel po vsem svetu in je dosegel tudi Ljubljano. Tu objavlja madame de Tepp že nad 50 let svoja prerokovanja v »Slov. narodu«. Kar pa ima Ljubljana, mora imeti gotovo tudi presto-lica naše trojedne kraljevine Belgrad, in belgrajski politični krogi so vsi kar navdušeni za svojo madčime de Tepp, zlasti zaradi njenega prerokovanja o Radiču. Kakor poročajo belgrajske »Novosti«, se je obrnil namreč na belgrajsko madame de Tepp neki upokojenec z vprašanjem, kaka bo usoda Hrvatske in pa, kdo bo zmagal, ali Radič ali Pribičevič? In belgrajska madame de Tepp je odgovorila: »Hrvatska rie bo nikdar navaden komitat Jugoslavije, ne bo pa tudi nikdar samostojna država. Republike ne marajo Hrvatje ustvariti sami, čeprav je tam mnogo republikancev, ampak to vprašanje je odvisno od Srbov, čeprav je med Srbi malo republikancev. Radičeva glava je velikanska knjižnica, kjer so pa vse knjige razmetane. Končalo pa se bo vse dobro. Treba je le, da pridejo v Belgradu do spoznanja, da so Hrvatje zelo ponosni, v Zagrebu pa, da tudi Srbi niso brez živcev. Srbska vas se bo združila s hrvatsko, toda brez Radiča in proti Radiču. Radič po poginil najprej politično, potem pa telesno na paralizi srca. Njega bo zadel mrtvoud, ko se bo ljudstvo streznilo. Jaz vidim v vseh jugoslovanskih deželah ljudi z ogromnimi političnimi pravicami njihovih voditeljev.« — Osješka »Drau«, po kateri posnemamo to prerokovanje, domneva, da stoji za temi »prerokovanji« neka gotova skupina belgrajskih politikov, kar je tudi jako verjetno, kajti v Belgradu ustvarjajo vedno »neua Typen fiir die Teppen«.
Nezadostno v čitacfu nam je dal »SI. narod«, ker smo popolnoma doslov-n o po njegovem izvirnem poročilu iz Belgrada omenili vest, da je advokatski kandidat g. Forčesin imenovan za okrajnega glavarja v Mariboru s sedežem v Ptuju. Včerajšnji »Narod« pa odgovarja na naše tozadevno na podlagi njegove izvirne brzojavke narejeno kritično opazko, da »ugotavlja, da ni resnična »S 1 o v e n č e v a« vest o imenovanju Ivana Forčesina za okr. glavarja! Ali smo mi to vest poročali ali »Narod«? Kdo jo je skuhal, pa je razvidno iz sledečega »Narodovega« popravka: »Včerajšnje poročilo (»Narodovo«, ne »Slovenčevo«! op. ur.) o spremembah v politični službi v Sloveniji popravljamo, da je bil imenovan odvetniški koncipijent Ivan Forčesin za srezkega komisarja 8. skupine I. kategorije ter je dodeljen srezkemu poglavarstvu v Ptuju,« — Iz vsega se vidi, da niso samo ata potrebni popeljčkov, ampak tudi njihove špegle.
Važno za tiskarje, pa tudi za druge ljudi. »Slov. narod« poroča dne 21. nov.: »Za novega upravnika državne tiskar-n e v Belgradu je postavljen g. Staša Bi-nički, prvi kapelnik belgrajske opere.« — Če pojde lo tako naprej, bomo kmalu brali, da je postavljen za okrožnega zdravnika v Litiji (ali pa kje drugod) gospod N. N., trgovski pomočnik galanterijske stroke.
iSarofoJte .Siovsnca'!
Dnevne novice.
—	Izplačevanje pokojnin. Finančna delegacija objavlja dne 10. L m. uradno: Po ČL 95. zakona o Glavni Kontroli se mora vsaka odločba, s katero se prizna in odmeri penzlja, predložiti glavni kontroli, ki se smo pritožiti na državni svet, kolikor misli, da je bila država z odločbo materijalno oškodovana. V bistvu enako se glasi 81. 156 novega uradniškega zakona v besedilu, kakor ga je dobil ta člen s členom 26. zale. o pror. dvanajstinah za januar—marec 1924. Iz teh določb sklepa praksa nagih centralnih organov, da je odločba o pravici in količini penzlje šele tedaj »izvršna«, z drugimi besedami, da se z izplačevanjem penzije ne sme pričeti, dokler ni gotovo, da se G. K. nI pritožila, in da do tega trenutka sme umirovljenec dobivati k večjemu predjem (akontacijo) na penzijo. Da prizadetim nI bilo treba predolgo čakati, so si s predujemi dosedaj kolikor mogoče pomagala tudi oblastva v Sloveniji. Finančno ministrstvo pa je, sklicuje se na 81. 131. zakona o državnem računovodstvu z odlokom DR br. 171.901 ex 1924 finančni delegaciji izrecno zabranilo izplačevanje vseh takih akontacij, ako jih ni odobril gosp. finančni minister sam, in zapretilo fin. delegatu in vsem njegovim organom, ki bi se ne ravnali po tej odredbi, da uveljavi napram njim najstrožjo materijalno odgovornost Z ozirom na to je finančni delegat odredil, da se bodo odslej na novo odmerjeni pokojninski prejemki Izplačevali samo tedaj, ako je izkazano, da soglaša Glavna Kontrola ali da je gosp. finančni minister dovolil prcdjeni. Predlog za predjem stavi finančnemu ministrstvu, generalni direkciji državnega računovodstva ono obla-stvo, ki je poklicano odmeriti penzijo to je ali resortno ministrstvo ali pa njegov organ v pokrajini.
—	Somišljenike, ki so prejeli v razprodajo koledar Jugosl. kmetske zveze, uljudno prosimo, da ga čimprej razpečajo. Kdor bi ga ne mogel razprodati, naj nam kmalu vrne, da moremo novim postrečl. — Tajništvo JKZ.
—	Otvoritev prometa ra progi Oirmo?— Ljutomer—Murska Soboto. V nedeljo, dno 23. novembra t. 1. sc izroči novo zgrajena proga Ormož—Ljutomer Murska Sobota javnemu prometu. Z ozirom na to, da proga Se ni na vseh delih popolnoma dovršena, bo vozil začasno med Ormožem in Mursko Soboto samo en par meSanih vlakov po sledečem voznem redu: odhod iz Ormoža 10.50, prihod v Ljutomer 12.06; cdhod iz Ljutomera 12.30, prihod v Mursko Soboto 13.44; odhod iz Murske Sobote ob 16.40, prihod v Ljutomer ob 15.00; odhod iz Ljutomera ob 18.31, prihod v Ormož ob 19.45. — V svrho dosege ugodnejše zveze proti Mariboru in Ljubljani vozi ta vlak iz Ormoža direktno do Pragerskega; odhod iz Ormoža ob 20.10, prihod v Pragcrsko ob 21-47, Med Mursko Soboto in Hodošem vozita od 23. t. m. dalje dva para mešanih vlakov dnevno redno (do sedaj trikrat na teden); odhod iz Murske Sobote ob 5.30 in 15.40, prihod v Hodoš ob 7.05 in 17.15; odhod iz Hodoša ob 7.20 in 17.30, prihod v Mursko Soboto ob 8.45 in 18.55, — Po dovršitvi vseh de! na novi pro*i, bodo vozili na celi progi Ormož—Hodoš trije pari vlakov.
—	S!ov. katol. lEobraž. drnStvo »Kres« v Gradcu jc praznovalo dne 19. oktobra 1924 15 letnico svojega obstoja in jo prav slovesuo obhajali. Zjutraj ob 8 se je služila sv, maša pri oo, lazaristih za vse žive in mrtve člane, kakor tudi za vse dobrotnike društva, katere se jc zelo mnogo ljudi udeležilo. Popoldne ob štirih pa sc je vršila veselica v društveni dvorani s sledečim sporedom: pozdravni govor g. predsednika, igra »Raztresenci«, slavnostni govor, v katerem je govornik navedel vzroke, zakaj se je društvo »Kres« ustanovilo, naglasil pomen društva za tamošnje Slovence, boje po prevratu in društvene cilje. Sledila je igra »Zamorec* in deklamacija »Na potujčeni zemlji«. Med odmori so rvirali taffiburaši pod jako spretnim vodstvom g. Našiča Došlo jc tudi mnogo čestitk iz domovine, med njimi od Prosvetne zveze v Mariboru, akademskega društva »Zarje«, katol. starešinstva in Prosvetne zveze, vse v Ljubljani, Vsem, ki so ce spomnili ob tej priliki graškega društva, kliče »Kres«; »Bog Vas živi!«
—	Dobrodelna društva v Kranju: Kolo jugoslovenskih sester, Vincencijeva družba, Društvo za varstvo otrok, Ženska in dekliška Marijina družba prirede za vse revno otroka skupno božičnico in v to svrho nabiralno akcijo, pri kateri sodelujejo članice imenovanih društev. Ker je vsako politično izrabljanje te akcijo popolnoma izključeno, apeliramo na dobra srca kranjskega meščanstva, da jo podpirajo kolikor mogoče. Nabiralke darov imajo od zgoraj imenovanih društev potrjeno nabiralno polo.
—	Zahvala. Odbor podružnice UdruSfenja vojnih invalidov, vdov in sirot kraljevine SIIS v Ljubljani Izreka povodom invalidske prireditve v Litiji zahvalo vsem, ki so na katerikoli način pripomogli do zaželjenega uspeha. Posebna zahvala se izreka poštni voditeljici gdč. Z. BorStnerjevi, ki nam je s svojo požrtvovalnostjo pripomogla do te prireditve. — Odbor.
—	Kuponi in hfrebane obveznice avtonomnih (deželnih) dolgov bivše avslro-ograke monarhije. Na mnoga vprašanja, kedaj se bo
I začelo plačevanje kuponov in izžrebanih ob-
veznic teh dolgov, nam uradno poročajo po nalogu generalne direkcije državnih dolgov v Belgradu, da bo ta direkcija storila vse,
kar je v njeni moči, da se vprašanje ureditve teh dolgov čimprej privede do konca in bo takrat objavila poziv vsem imetnikom kuponov in izžrebanih obveznic, da se zgla3ijo radi plačila- Dotlej pa naj se nikar več ne obračajo nanjo za pojasnilo, ker odgovarjanje na taka vprašanja vsakemu posebej da generalni direkciji — na škodo njenih drugih rednih in obilnih poslov — mnogo opravila, ki je po svojem bistvu čisto odveč, strankam samim pa povzroča nepotrebne stroške za koline. Delegacija ministrstva financ naj pri njej vloženih takih prošenj ne predlaga generalni direkciji dolgov, marveč jih vrača strankam z gori navedenim pojasnilom.
—	Imenik glavnih ter nadomestnih porotnikov, ki so izžrebani za četrto porotno zasedanje leta 1924, ki prične dne 2. devembra t. J. pri daželnera sodišču v Ljubljani. — A. Glavni porotniki: Bizjak Alojz, posestnik in mlinar, Moste 2, Radovljica; Demšar Alojz, posestnik in usnjar, Železniki 8, Škofja Loka; Bergant Franc, posesnik in trgovec, Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 6; Knafel Franc, posestnik, Mošnje 15, Radovljica; Vodnik Martin, pos, Trata 10, Škofja Loka; Bizilj Tomaž, gostilničar in posestnik, Ljubljana, Pred Škofijo št. 4; Steiner Ludvik, posestnik, Ljubljana, Kladezna ulica 10; Orehek Matej, trgovec in posestnik, Ljubjana, Kolodvorska ulica 26; Korošec Josip, posestnik, Reparje 1, Cerknica; Sancin Franc, tovarnar, Zgoša 27, Radovljica. Vilar Janko, posestnik, Dob 72, Brdo; Kolman Ivan, posestnik in tovarnar, Begunje 109, Radovljica; Valant Franc, posestnik in tovarnar, Škofja Loka 99; Grad Franc, gostilničar in posestnik, Zg. Kašelj 19, Ljubljana; Babnik Franc, stro-jar, Zg. Kašelj 35, Ljubljana; Tršar Franc, posestnik, Vrhnika 260; Celestina Leopold, posestnik, Zovina 16, Litija; Ambrožič Vinko, posestnik in trgovec, Gorenja vas 2i Logatec; Bizjak Filip, krznar, Ljubljana, Gosposvetska ccsta 13; Petkosig Jos., trgovec in posestnik, Ljubljana, Stari trg 4; Turk Ivan, trgovec, Lož St. 75; Ankerst Franc, posestnik in mlinar, Brezje 64, Radovljica; Tomšič Miha, posestnik in trgovec, Vrhnika 51; Blehveis, Franc, pos., gostilničar in trgovec, Izlake 37, Litija; Kocbek Edmund, posestnik, Kranj 119; Šavnik Ivan, posestnik in trgovec, Škofja Loka 21 j Dolinar Ivan, trgovec, Poljane 56, Škofja Loka; Vrbo« voc Avgust, posestnik, Gradec, Litija; Jaklič Franc, nadučitelj v pok., Radovljica; Jelene Anton, tovarnar, Tržič 141; Kravanja Milan, trgovec in posestnik, Cerknica 30) Logonder Josip, posestnik, 2abnica 6, Škofja Loka; Deč-man Miha, posestnik in tesarski mojster, Ilru-šiča 1, Kranjska gora; Markclj Anton, sedlar in posestnik, Tržič 126; Pavlin Anton, posestnik, Malo Naklo 5, Kranj. — B. Nadomestni porotniki: Ferant Anton, vrtnar; Rauhakar Anton, trgovcc; Skubic Ivan, trgovep in posestnik; Palme Jcsip, grajščak, Ig 168; Tršan Emerik, trgovec; Vasič Leon, trgovec; Fran-chetti Eng., brivec; Pust Franc, tesarski mojster in posestnik; Černe Itan, tapetnik, vsi v Ljubljani.
—	Vsem inzeiijcrjenj, arhitektom in geo-metrom. Inžcnjerska komora v Ljubljani se jc sporazumela s sekcijo Ljubljana Udruženja in-ienjerjev in arhitektov v tem, da bo komora do nadaljncga vršila vse posle, ki jih je Glavna uprava UL\ v svojstvu Glavne uprave inže-njerskih komor po določilih začasnih uredb o ustanovitvi inženjerskih komor ter o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih, obeh od 8. oktobra 1924, sicer naložila sekcijam UIA, kakor je to podrobno navedeno v razglasu Glavne uprave UIA št. 1-1924, priobčenem v Službe-nih Kovinah £t. 260 od 7. novembra 1924. Po čl. 12 zača-sne uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih morajo vsi sedanji pooblaščeni inženjerji in arhitekti nemudoma spraviti svoje pooblastitve v sklad s to uredbo, nc glede na to, po katerem zakonu ali uredbi da so prejeli svoje pooblastitve, ker izgubijo sicer veljavnost. — Vsled tega poziva komora vse pooblaščence inženjerje in arhitekte, da ji nemudoma in najkasneje do 5, decembra 1924 dostavijo svoje pravilno ko-lekovane prošnje z vsemi prilogami po navodilih citiranega razglasa Glavne uprave UIA št. 1-1924 o?., po čl. 2 in 12 začasne uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih. Komora bo došle prošnje pregledala ter jih poslala Glavni upravi UIA v nadaljno postopanje, — Do istega roka (5. dccembra 1924) naj komori dostavijo svojo prošnje ra pooblastitev tudi vsi inženjerji in arhitekti, ki dosedaj niso imeli pooblastitve, ki pa po novih določilih in zlasti vsled skrajšanja predpisane dobe prakse na tri tata zadoščajo pogojem za pooblastitev. — Komora daje interesentom vsa nadaljna pojasnila, broširani ponatisi začasnih uredb o ustanovitvi inženjerskih zbornic ter o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih se dostavijo interesentom po ccni Din 5.— s poštnino vred. Ponatis razglasa Glavne uprave UIA št. 1-1921 sc interesentom dostavi brezplačno. Določilo o obnovitvi pooblastitev se ne tiče pravilno pooblaščenih geometrov. — Inžcnjerska komora v Ljubljani še posebej opozarja na nujnost teh poslov.
—	Velik vlom v Zagrebu. Neznani zlikov-kovci so vlomili v mani;fakturno trgovino VI-Hm Rreuer v Zagrebu in odnesli blaga za sto tisoč dinarjev.
OPOZARJAMO danaSnji oglas mnnu-fakturne trgovine R. MiKLAUC.	7297
Primorske novice.
Velikanski požar v tržaškem pristanišču.
20. novembra je okoli polnoči Izbruhnil v tržaškem «Punto franco« iz dozdaj še ne-izsledenlh vzrokov ogromen požar iu sicer je začelo goreti skladišče št. 0 tržaškega Lloyda. Zaplakale so vse sirene tako v skla-niščih kakor na parni k ih in lokomotivah. Obenem pa sc je vnel tudi krov na parniku «Duna« slobodne paroplovitbene družbe iz Sušaka. Kmalu je prišel prvi treu požarne brambe. Skladišče St. 0 sploh ni bilo več mo-goče rešiti. Treba je bilo rešiti vsaj parnik, na katerem so delovale sesalke, ki pa niso zadostovale. Gasilci so s kopnega motali nanj močno brizge vode, vendar pa je bilo potreba izvleči ga na morje, kar se je z velikim trudom končno posrečilo s pomočjo remorkerja ln odgovarjajočih manevrov kapitana «Duno<. Parnik je bil prispel v Pun-to franco v soboto s 5200 tonami premoga, katerega je Izkladal v skladišču št. 0. Ker je velika vročina ogrožala tudi druge bližnje parulke, najbolj pa Lloydov parnik »Epiroc, so še te izvlekli ua. široko morje. Medtem .i"* skladišče popolnoma zgorelo. Požar jo bil podoben kraterju, ki bruha ognjene stebra, pa tudi pogled na goreči parnik je bil v noči grozen. Od skladišča je ostalo samo železno ogrodje. Zgorelo je 301)0 kubičnih metrov premoga, katerega so imele tam zloženega družbe «Lloyd Trlcstlno«, <'Libera«, «Oce-anla«, »Dalmacija« in druge manjše. Na lice mesta so prišle seveda vse oblasti, predstavniki prizadetih družb, vsa policija, vojaštvo itd. Požar se je lotil ludi šestih vagonov, od katerih Bta dva zgorela; ostale, na katerih so bili naložoui sodi vina, so rešili. Proti jutrn pa so je požar razširil še no hangar št. 23, kjer ju bil tudi premog, in ua hangar št. 28, v katerem je zgorelo mnogo sladkorja, ki se jo cedil v potokih, pa tudi nekaj kave. Ogenj je uničil vsega skupaj 10.000 ton premoga in dosega škoda okoli li) miljonov lir. Policija je zaprla nekaj zlikov-cov, ki so hoteli porabiti lepo priliko za krajo. Na parniku 'Dima* je. zgorel skoro ves nadkrov.
» « »
p Seja širšega odbora «PoL društva sa Hrvat« in Slovence v Istri«. Dno 13. t. m.
:=e je vršila seja širšega odbora ^Političnega društva za Hrvata in Slovence v Litri«, ua kateri je bil prisoten tudi posl. dr. Besednjak, ki je obširno poročal o svojem parlamentarnem in drugem delu. Po obširni, složni razpravi, je odbor sprejel sledeče sklope: čliršt odbor izreka poslancu dr. Besednjaku popolno zaupanje; odobrava akcijo ožjoga odbora gledo ustanovitve vrhovnega sveta, ki naj stoji na čelu vsem organizacijam ljudske narodne stranko v Julijski Krajini: poziva na delo za širjenje »Pučkega Prijatelja« in izreka zaupanje uredništvom iu upravam «Pučkega Prijatelja«, »Goriške Straže« in «Malega Lista«, ker so kljub denarni f,tiski odklanjali oglase • Bance Adria-tioe-. Dr. Besednjak je naglasil. dn jo mogočo koristno, trajno delo za ljudstvo lo na temelju narodnega krščansko-socialnega programa. V Istri je malo inteligence, še manj take z dobrimi načeli; toda zato je pa veliko število dobrih in sposobnih kmetskib mož. na katere je mogoče nasloniti delo za napredek Istro.
štajerske novice.
3 Žepni koledar naše Kmetske zveze naročite pri tajništvu SLS v Mariboru, Aleksan* clrova cesta. Cena Din 10.—. Na deželi vprašajte po njem pri r.ai-ih zaupnikih. Na divjanje nasprotnikov našega kmeta odgovorimo s tem, cla bo vsak naš kmet kupil naš koledar.
u Celje. V nedeljo, dne 16. t. m. je uprizori! dramatski odsok »Krekovo mladine* Medvedovo dramo cčrnošolec* prvič v letošnji seriji. Dvorana jc bila nabito polua in igra je dobro izpadla. Primerno jc, čo omenimo glavnega junaka ki jo s svojim nežnim tenorjem očaral vse občinstvo. — Morda bi hil lahko malo bolj energičen. Manj srečno je rešila, svojo vlogo ga. Lija, njegova junakinja, ki je bila. vse drugo nogo koket.na ln hudobna grajska dama. G. Kelin nam je podal sliko svojevrstnega umetnika. Oče Oreš-nik ln njegova žena Katra sta svoji vlosrl dobro rešila. Malov Janez rii kazal nič divjega ln človeku odtujenega, kar pa nI v soglasju z njegovo vlogo. Rozalka je rešila vlogo sicer precej dobro, a je govorila mnogo pretiho. Ostale osobe so tudi pokarale, da Imajo mnogo dram. daru in bi bile lahko silno dobro moči, ako bi imele pravega vodjo. S to vprizorltvijo jo pokazala «Krokovn mladina« v Celju zopot lep napredek na dram. poljn In ako bo ta odsek naprej tako marljivo delal, si bo v doslednem času vzgojil Izborno igralce. — dr.
Od m!nis'.rstva ta trgovino ln obrt konccslo-rlrana KROJNA ŠOLA, Ljubljana, 2'DOVSKA ULICA 5 javlja, da sc zakasneli učonci in učenk« za krojno risanje sprejemajo in sicer do 25. t. m. i Razpošiljanje in Izdelovanj« najmodernejiih krojev.
Somišljeniki SLS v Ljubljani.
Volivni Imeniki za narodno skupščino so na razpolago vsak dan od 9.—12. uro dopoldne in od 3.—7. ure zvečer v tajništvu SLS, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje. Ker je še mnogo naših somišljenikov izpuščenih iz volivnega imenika, prosimo, naj se vsak naš somišljenik pravočasno prepriča, če je vpisan. V tajništvu se dobe vse informacije glede vlaganja reklamacij.
ftatlfloStfSn! f Smoking, Irak, žakel si na-ISCmsclJiMlia . bavitc za tekočo sezijo iz najfinejšega angleškega snkna ugodno kakor nikjer drugod pri tvrdki
ubljanske novice.
lj Velika senzacija v kavarni «Union«. Med ljubljanskimi kavarnami uživa kavarna «Uuion« jako dober glas. Velika je, visoka je, mirna jo, časopisov ima na kupo, torej je kakor ustvarjena za mirne ljudi, ki radi bero. Zato je kavarna «Union« tudi zbirališče številnih politikov, ki vsak skozi svoja očala iu skozi očala svojih «lajbžurnalov« motre in presojajo politični položaj, računajo število mandatov za to iu za ono s,trauko in sploh ugibajo, kaj in kako. Med temi mirnimi in treznimi politiki pa se je pojavila včeraj dopoldne velika vznemirjenost. Nihče ni prav vedel, kako in kaj, ampak vse se je obnašalo kakor na povelje proti oknu ob voglu nasproti blagajničarkinemu visokemu tronu. Kdor jo prišel v kavarno, je postal, si obrisal potne naočnike in pogledal proti oknu. Kdor je sel iz kavarne, se je zopet ustavil in pogledal proti oknu. Vsak je pogledal, glodal in z glavo kimajoč odšel. So pa bili v kavarni tudi možje iz ljubljanske Galileje, ki niso prav vedeli, kaj to pomenu Tudi ti so sedeli blizu okna in ker sa mislili, da veljajo radovedni pogledi njim, so eni pogledali predse, če uimajo kakšnega toaletnega defekta, drugi so ogledovali svoje čevlje, čo ni morebiti tam kakšen trak postal svojeglav, zopet drugi so se ogledovali v malih in večjih zrcalih, če imajo kravato pravilno zavezane oziroma če jih sploh Imajo. A vse je bilo v redu. Kravate so bile pravilno zavezane, tudi manjkala ni nobena, trakovi na čevljih so bili zavezani v pravilne pentlje, frizure, kjer so sploh le mogoče, so bile v najlepšem rodu — kaj torej? Kar naenkrat pa se spomni nekdo na nekaj, vzame v roke «Slovenski narod« od prejšnjega dne in pokaže svojemu sosedu nekaj na prvi strani. Gospod sosed to prebere, pogleda tudi proti oknu na vogalu in se glasno zakrokota. Potem vstane, gre proti oknu in pravi tam sedečemu dr. Gosarju: •rilavnokar berem, da se je Vašo krilo odcepilo od SLS. Sedaj pa sem Vas bolj natanko pogledal, in vidim, da nosite hlače! Pardon — oprostite!« Tako je bila stvar razjasnjena na vsestransko zadovoljnost, gospodje z lasmi in brez las so pa zopet mirno brali svojo «lajbžurnale« in delali po svoji stari navadi razno' politične prognoze, dokler jih niso prazni želodčki spomnili, da je čas iti domov pogledat, kaj so matere dejalo v lonce.
lj Smrtna kosa. Umrla je v sredo 19. t. m. Ana Jagodic, delavka tobačne tovarne v pokoju. Pogreb bo danes popoldan ob 2 iz Kladezne ulice it. 8. — V Križevniški ulici 5 je umrl v starosti 83 let g. Viljem B i s c h o f. Pokopali ga bodo dnes popoldne. Naj v miru počivata!
lj Na Kosovo polje se je odposlala te dni za tamkajšnje rojake-siromake nabrana obleka. To pot ste se dobri Ljubljančani posebno dobro odzvali. En del nabranih darov se bo lahko poslal na Ovčje polje kjer ni nič manjša, fce ne še večja revščina. To bo za te trpine pravi Miklavž. V imenu razveseljenih obdaro-vancev vsem darovalcem najprisrčnejša hvala. Povrni Bog! — Ob tej priliki bodi naznanjeno, da »Dobrodelnost« vedno sprejema obnošeno obleko, kakor tudi druge obrabljene predmete: pohištvo, posodo, orodje i. dr., da jih dalje deli revnim slojem. Priporočamo sc tudi za nadalje. — »Dobrodelnost«.
lj Razstava na učiteljišču. Kakor običajno bodo tudi letos razstavljeni dne 23. novembra (t. j. prih. nedeljo) od 9—11 in v pondeljek 24. t. m. dopoldne v risal-nici državnih učiteljišč v Ljubljani v s i letos od gojcncev in gojenk izvršeni okraski na risarskih ovitkih.
lj Zimska porota se otvori 2. decembra. Določenih je za to zasedanje več zanimivih obravnav, vendar pa niso pri vseh Se natančno določeni dnevi. — Do sedaj so določene tele obravnave: Marčan Kari in Grobelnik Emerik (§ 125 hudodelstvo posilne nečistosti), Srebotnjak Anton (§ 197 goljufija), Stop-rtikar Luka (§ 140 uboj), Trifkovič Stanko ( 197 goljufija), Lukman Mihael (§ 197 tn 183 goljufija in nezvestoba), Zupan Franc ( §156 a težka telesna poškodba z izgubo bistvenega dela telesa), Ivan Vukaj, Alojz Gradišek in Ladislav Zibert (vsi trije radi tatvine). Poleg teh slučajev bo razpisanih že več drugih in bo zimsko porotno zasedanje bržkone precei dola*).
lj Umrli so v Ljubljani: Franc Zaje, že-lezostrugar, 25 let. — Ivana šlajpah, mestna uboga, 85 let. — Alojzij Jagor, tesarjev sin, 11 let.
lj Poneverba. Poročali smo, da se je hotel z lizolom zastrupiti Ivan N. V kavarni cZvezda« je napisal poslovilno pismo, nato se je vlegel v drevoredu na klop, izpil precejšnjo količiuo lizohi ter čakal na smrt Mimoidoči su ga pravočasno opazili, nakar so ga z rešilnim vozom prepeljali v bolnišnico. Mod tem časom so jo pa ugotovilo, da jo Ivan N. poneveril na škodo trgovca Branka Kolla 82.600 Din. Ko je v bolnici ozdravil, so ga izročili sodišču.	j
lj Aretirana sta bila radi beračenja iu postopanja brezposelni delavec Spitalar z Jesenovca in Ivan Lavtar z Dobrove. Oba sta znana dolomržneža.
lj Tatvine, Akademiku Borisu Kuhari-ču je neznan tat odnesel zimsko suknjo. — Hlapcu Valentinu Tavčarju so pa odnesli tatovi z voza več drobnarij, vrednih 300 dinarjev.
lj Policijska kronika. Od 19. do 20. so bile dostavljene sledeče ovadbe: Radi tatvine 4, radi kaljenja nočnega mini 1, radi nedostojnega vedenja t, radi prestopka obrtnega reda 1, radi prekoračenja policijsko ure 1, radi prestopka cestno policijskega reda 11. Napovedane aretacije: radi postopanja 2, radi suma tatvine 1, radi prepira 1.
Prosvetna zveza.
Prosvetna Zveza v Ljubljani sporoča tem potom vsem društvom, da jc Finančno ravnateljstvo v Ljubljani z dne 27. oktobra 1924, štev. 5116-2 iz l. 1924 dalo sledeče določilo v zadevi taksne prostosti: »Min. financ, gen. di- ! rekcija posrednih poreza je izdala dne 16. septembra 1924 pod št. 33.260 sledeče rešenje: Če je prirejanje skioptičnih slik v tesni zvezi s samim naučnim predavanjem, odnosno nedeljiv del samega naučnega predavaja, potem take prireditve po predpisih drugega odstavku 4 pripombe k tar, točki 99 a taksnega zakona niso pddvržene taksi po tej tarifni točki.« — Skioptična predavanja eo torej takse prosta.
llaznanlla.
Udruženje Jugoslovanskih novinarjev, sekcija Ljubljana, priredi na dan narodnega praznika dno 1. decembra zvečer v Unionskl dvorani koncert, na katerem sodelujejo odlični slovenski komponisti in nekateri ljubljanski pevski zbori. Občinstvo opozarjamo, da se bodo vstopnice za ta koncert prodajale od poudeljka dalje v Matični knjigami na Kongresnem trgu.
Elizabetna konferenca Moste vabi vse prijatelje, da se udeleže praznika svete Elizabete v nedeljo, dne 23. novembra 1.1. Spored: Ob 8 zjutraj sv. maša z govorom v kapeli ss. Karmeličank na Selu. Ob pol 4 popoldne govor in pete litanije z blagoslovom. Shod zaeno s salezijanskim sotrudništvom. Nato v Ljudskem domu v Mostah zabavni in čajni večer s petjem, kupleti, igro, tekmo s cvetlicami, šaljivo pošto itd. Za vsakovrstna pokrepčila poskrbljeno. —- Sodeluje salezijanska godba, — Vstopnina 3 Din. — K prav obilni udeležbi vabi odbor.
Ceskoslov. Obec v Ljubljani vyzyva sve členy k fičasti členskou schuzi, v sobotu 22. t m. v rest. Zvezda. Začatek v y220. h. Zaro-ven zve i všechny Čehoslovaky nečleny.
Ferijalni Savez, Občni zbor podružnice Ferijalnega Saveza na univerzi v Ljubljani se vrši v petek, 21. novembra ob 12 v vseučiliščni dvorani š„ 90. — Odbor.
Turistika in šport.
OLIMPIJSKE IGRE 192$.
So se že začeli pripravljati. Izvršilni odsek Mednarodnega olimpijskega odbora je zboroval te dni pod predsedstvom barona Ooubertina v Lausanno in je razpravljal o različnih vprašanjih, tičočik se prihodnjih olimpskib iger v Amsterdamu ali Haagu 1. 1928. Baron Coubertin pravi, da so bo udeležil še pogovorov v Pragi 1. 1925, potem pa da bo naporno predsedstvo odbora odložil in se posvetil izključno lo nadaljevanju svojih znanstvenih raziskovanj. Pa ga bodo gotovo pregovorili. Organizatorjem iger l 1928 so priporočili, naj posameznih tekem ne raztegujejo tako na široko, s tako dolgimi presledki, kakor so jih letošnji prireditelji. Za prihodnjo sejo, ki se bo vršila v mesecu marcu v Haagu, bodo izdelali načrt, ki bo omogočil izvršitov vse prireditve tekom dveh tednov. Glede zimsko olimpijado se bo treba šo posebej pogovoriti, ker je Holandija pač ne bo mogla doma prirediti. Nekdo jo nasvetoval, naj se vrši zimska olimpiada sploh zmeraj zase, ne v okviru drugih olimp-skih igor. Nogometno tekme bodo skrajšali s pokrajinskimi izbornimi tekmami.
Zelo na široko so razmotrivali amatersko vprašanjo. Odsek je sestavil končna vprašanja, ki naj so predložijo narodnim olimpskim odborom in pa mednarodnim zvezam. Glavna vprašanja so štiri: 1. Ali jo atlet lahko v eni športni punogi amater, v drugi profosioual? Ali more biti športni učitelj, ki od športa živi, obenem amater v drugi športni vrsti? 3. Ali sme sprejeti amater donar za škodo na plači, ki jo je imel vsled gojitve športa? 4, Ali more postati
športnik, ki jo bil profosioual, v svoji športni panogi spet amater? — Glede tretjega vprašanja je bil odsek mnenja, naj se da mednarodnim športnim zvezam pa možnosti prostost, da opišejo pojem amaterja po svoje. Vendar so pa ta prostost ne sme dotakniti glavnega cilja, da so mora šport pri olimpskih igrah v smislu visokega ideala in uajboljšoga sredstva za vzgojo osebnosti ohraniti kolikor mogoče čist. Vso to in še drugo so bo razpravljalo v Haagu in pozneje v Pragi.
oj m »
Krekova koča na ttatitoveu. Prijatelje te naše lepe gore bo gotovo zanimala vest, da je bila Krekova koča letos od zunaj in znotraj dograjena. Koča se je letos obila s škodljami (deščicami), kar ji ne daje samo lepega zunanjega lica, ampak je zavaruje tudi dobro pred mrazom in vremenskimi vplivi. Gostilniška soba in kuhinja sta dovršeni, dimnik zgrajen, štedilnik v kuhinji postavljen. Ravnotako so tudi že vrata in okna vdelana. Te zadnje je naklonil selški podružnici njen velikodušni podpornik iu prvi častni član Anton Rojina v Ljubljani. Koča ostane čez zimo zaprta. Opremila se bo prihodnje leto znotraj s posebno opravo takoj, ko bo pristopna ter se bo potem slovesno otvorila že začetkom junija.
SeiSka podružnica Slov. planinskega društva ima svoj letošnji občni zbor v nedeljo dne 23. novembra 1 L ob 16.30 v prostorih Thalerjeve gostilne. Med točkami dnevnega reda je sklepanje o nadaljni uredbi Krekove koče na Ralitovcu in volitev odbora. Planinci iu prijatelji podružnice dobro došli!
izpred sodišča.
Bolnih prešickov se ne sme »šenkorati«, to je izkusil posestnik Jože Babnik v Drav-Ijah. — Zgodilo se je namreč, da so zalotili v Šiški neko Ano Trojanškovo, ki je peljala mladega prešička, ki je že malo smrdel. Zagovarjala se je žena, da ga pelje k starinariei Pauholzerjevi, kjer ga bo prodala za kosti.
—	Dva dni nato pa so zvedeli, da je dobil podobnega prešička, ki je bolehal na rdečici delavec Kolar. Obema je dal prešičke posestnik Jože Babnik iz Dravelj. In tako go prišli vsi trije pred sodnika. Trojanškova se je zagovarjala, da je hotela prešička prodati za kosti in je bila oproščena. Kolar, že star, siv mož, je dobroduno izpovedal takole: >Ja res je, gospod sodnik, dobil sem o kg težkega pujska, pa sem ga snedeL« Sodnik: i Pa ste še zdrav, ta pujsek je bolehal zu rdečico?« Kolar: >0 sem, gospod, pa še bi jedel take pujske, samo če bi jih dobil. Pojedel sem jih že več, pa jih bom še. Za ušesom je bil malo rdeč, pa to nič ne de, boljše je vseeno kot pa sam krompir.« Tudi Kolar je bil oproščen.
—	Slabše pa se je godilo Babniku. Obsojen je bil kljub vsem ugovorom po § 431, ker je dal v promet prešiča, ki sta bila nevarna javnemu zdravju, na 150 Din globe ali v slučaju neiztirljivosti na 3 dni zapora in mora plačati seveda tudi vse stroške.
Dobro jih je potegnil. Prišel je v Ljubljano iz Hercegovine in se je izdajal za sina bogatega veletrgovca. Ker je bil elegantno oblečen in se je visoko nosil in je tudi znal dobro lagati, se mu je posrečilo, da je izvabil od raznih hotelskih in gostilničarskih uslužbencev razne zneske posojila in je tudi na upanje dobro jedel in pil. Vozil se je v fi-jakarju in je hodil tudi v bar. Da podpre svoj kredit, je poslal sam sebi brzojavko, v kateri mu javlja oče, da mu je nakazal po pošti kar 160.000 Din. Tak mož, ki dobi naenkrat loliko vsoto, ima seveda rešpekt in kredit — Toda končno pa se je vrč le ubil in moža so prijeli. Ugotovili so, da je ta možakar vse skupaj pošteno potegnil. Pečal se je s tem, da je kupoval od tihotapcev razno blago in ga je naprej razpečaval. V resnici je mož navaden seljak in je trdil, da ima res 15 jutrov šume, kar pa še tudi ni dokazano. Mož je krivdo deloma priznal in njegov zagovornik je ugotavljal, da še ni vsak goljuf, kdor ostane dolžan. Obsojen je bil radi te >po-tegnitve« na 2 meseca ječe iu mora vrniti vse prijavljene dolgove raznim natakaricam. Oproščen pa je bil, da se je po Ljubljani brez posla potepal in sicer samo radi tega, ker dobiva mož kot invalid invalidsko pokojnino.
Rasne sodbe. -^Jožefa Kosiraik, vi ste huda ženska!« — Tako je ogovoril sodnik ob-toženko iz ljubljanske okolice. — »Toži vas Marija Školceva, da ste pretepli njenega otroka.. No, kako je bilo?« — Obtoženka: >Poreden je njen sinko in rad nagaja. Zmerjal me je s hinavko, pa sem ga udarila dvakrat od zadaj in sem mu še malo ušesa navila. Poškodbe, ki jih navaja spričevalo, mu je pa zadal njegov oče, ki ga je pretepel prejšnji dan z jermenom.« Ker pa so priče potrdile obtožnico, je bila žena obsojena na 100 Din globe ali dva dni zapora in mora plačati za fantove bolečine še 100 Din. — 2ena so je pritožila radi krivde in kazni, zastopnik drž. pravdnika pa se je pritožil radi prenizke kazni. — Ko so kuhali pri Škulju na Igu žganje, so prišli tudi sosedni fantje malo v vas. Pri tej priliki sta se — seveda oba precej pijana — sprla in stepla France Križman iu pa njegov tovariš Janežič. Križman je potegnil nož, Janežič pa je pograbil poleno. K sreči pa so ju kmalu razdvojili in oba sta dobila k sreči samo lahke poškodbe. Sodni-
ku sta rekla: > Gospod sodnik, midva prijatelja. Bila sva preje vedno in sva ee tudi takoj poravnala. Naznanil je to orožnikom nekdo, ki ni vedel, da sva se pobotala« Sodnik jih jo moral kljub temu obsoditi, ker se telesna poškodba ne da pred sodiščem odpustiti. Pač pa je vpošteval njuno prijateljstvo v toliko, da jima je odmeril najnižjo možno kazen in sicer za nož 24 ur, za poleno pa 12 ur zapora in pa vsakemu 50 dinarjev takse.
Po svetu.
sv Pacifične ustanove v ItalijL Italijanski senator Achille Loria poroča v zadnji številki «Ecchi e Commonti« o Zavodu mednarodnega prava v Rimu, ki se je ustanovil o Božiču 1923. Kljub kratki dobi svojega obstoja je zbral zavod v svoje vrste že najodličnojšo italijansko strokovnjake na polju mednarodnega prava: Bosellija, Orlau-do, Ruffinija, Schanzcrja, Tittonija itd. Značaj zavoda je izrazito znanstven, njegov namen napredek mednarodnega prava. V dosego svojega namena hoče: pospeševati študij mednarodnega prava v Rimu; sodelovati pri vseh zakonskih načelih mednarodnega značaja; delati na to, da se ohrani mir in da se spoštujejo vojni zakoni; izdajati publikacijo, prirejati mednarodno kulturne tečaje, kougreso in kouferen.ee ter z vsemi mogočimi drugimi sredstvi vzgajati v narodih etično-pravno vest in tako pripraviti zmago načel pravice in človečnosti, temeljem katerih se morajo urediti odnošaji med narodi; preskrbovati s pomočjo Mednarodnega posredovalnega zavoda v Haagu informacije v vseh slučajih mednarodnega prava, tl-oočih se gospodarskih ali trgovsko-politio-nih vprašanj itd. Zavod jo zbral že dosedaj ogromno gradivo za svoj letopis, ki izide v kratkem, in druge publikacije o mednarodnem pravu; uvedel je redne stike s podobnimi zavodi v inozemstvu in sploh razvil vsestransko delavnost. Sedaj se na iniciativo italijanske vlade ustanovi v Rimu še Zavod za izenačenje zasebnega prava, ki bo stal pod pokroviteljstvom Društva narodov. Oba zavoda bosta mogla najtesneje sodelovati in prispevati za napredek mirovne misli.
sv «Ruski zgodovinski arhiv v Pragi«. Koncem 1. 1923. so je v Pragi ustanovil ■»Ruski zgodovinski arhiv v inozemstvu«;. Arhiv zbira vos zgodovinsko pomemben material o ruskem javnem gibanju, o udeležbi na svetovni vojni, o revoluciji, meščanski vojni in emigraciji. Arhiv ima svoje stalne zastopnike v desetih evropskih državah, v Severni Ameriki, na Daljnem vzhodu in Severni Afriki. Statut za arhiv so izdelali s sodelovanjem vseh v Pragi zastopanih struj ter no zasleduje nikakih političnih teženj. Arhivska knjižnica šteje doslej 5000 zvezkov, časopisna zbirka pa nad 1500 listov. Poleg informacijskih poročil, oklicev, letakov itd. obsega arhiv važne rokopise, dnevnike itd. Ravnatelj arhiva je V. I. Gurevič, eksperta sta Kiesewetter in Mjakotin.
sv Policijski škandal v Berlinu. Te dni so v Berlinu zaprli načelnika tamkajšnje tujsko policije vladnega svetnika Bartnelsa. Bartnols je s svojo soprogo veliko občeval a ruskim trgovcem Mihajlom Holzmannom, ki je njegovo prijateljstvo izrabljal za izsiljevanja. Holzmann je od ljudi zahteval denar pod grožnjo, da bodo drugače izgnani ia Berlina. Denar sta si delila z Bartnelsom. Bartnels je proti podkupnini izdajal dovoljenja za podaljšanje izgonskih rokov.
sv Varstvo orlov na Švedskem. Vladna naredba prepoveduje od 26. oktobra naprej lov na orle; ne smejo jih ne streljati in tudi sicer ne uloviti. Naredba velja tako za navadne orle kakor za morske in kraljevske. Izjema velja le, če so orli napravili škodo in še to le tedaj, če oblasti lov dovolijo.
sv Plače so zvišali črkosiaveem na Francoskem. Dobivali bodo 3 franke dnevno več kakor prej. Zveza črkostavcev je ponudbo delodajalcev sprejela, tako da ne bo štrajka.
sv Uspešen boj proti tuberkulozi. Boj proti tej veliki sovražnici je zmeraj bolj uspešen. Mednarodna protituberkulozna konferenca v Lausanne je pravkar končala svoje zborovanje. V zadnjih 20 letih se je umrljivost zaradi tu« berkuloze zelo zmanjšala, so ugotovili; na Angleškem je padla od leta 1901. do 1921. za 46 odstotkov, v ameriških Zedinjenih državah za 32 odstotkov, v mestu Lyon na Francoskem za 50 odstotkov. To mesto je poslalo 2500 tuberkuloznih otrok na deželo, in jih je umrlo samo 7. Konferenca je predlagala kot orožje proti tuberkulozi tale sredstva: posebne oddelke * bolnišnicah, zdravnike, sanatorije, lekarne * ubožne in pa pošiljanje bolnikov na dežela
Me&eorologična poročilo.
LjubHnne 306 m a. m. vIS.
Normalna barometerska višina 73fi mm.
OpREO-
»»II a
Ha lo-nietar v Dim
lermo-meter v ti
19./11. 81 h
20./11. 7 h
7 0 9
738-6
0./11. 14 a
738-3
— 2-1
-25
16
1'Hinrun
itilerenen » O
04
0-3
0-4
Nebo, v etru v
jas.
t mm
obl.
obl. a.
O-fl
Gospodarstvo.
i
Borze.
Gospodarski položaj Avstrije.
Že v septembru t. 1. je bilo opaziti, da se stanje avstrijskega gospodarstva izboljšuje. Tendenca izboljšanja se pojavlja tudi v mesecu oktobru t. 1.
Vprašanje avstrijskih financ stopa v Av-gtriji kakor tudi v inozemstvu v ospredje, problem privatnega gospodarstva pa v ozadje. Tako izkazuje proračun za leto 1925. dohodke v višini 506.3 milijona zlatih kron, izredne izdatke v višini 494.8 miljona zlatih kron ter izdatke za investicije v višini 50.2 miljona zlatih kron.
Vlada je znižala stroške za preživljanje s tem, da je opustila davek na poslovni promet pri kruhu in tuzemski moki.
Kakor je bilo pričakovati izkazuje avstrijska krona stabilnost posebno na new-yorški borzi. Z ozirom na to stabilnost se pripravlja po predlogu Druživa narodov upelja-va šllingove valute.
Mesečni portfelj avstrijske Narodne banke se je v teku 2 in pol meseca do konca oktobra reduciral za bilijon kron na 2.3 bilijona kron. Kritje bankovcev v obtoku se je zvišalo od avgusta t 1. na oktober t. 1. od 37 odstotkov na 47 odstotkov največ radi znižanja obtoka bankovcev, pa tudi zaradi porasta kovinske podloge. Zaradi tega je tudi avstrijska Narodna banka, kakor smo že poročali, dne 5. novembra t. 1. znižala diskont od 15 odstotkov na 13 odstot. Tudi v deviznem prometu so nastopile razne olajšave.
V zvezi z znižanjem davka na poslovni promet pri bankah in valutah so mogli denarni zavodi omiliti svoje kondicije. Tudi dunajski »Giro- und Kassenvereinc je znižal važne stroškovne postavke. Privatni diskont je padel že pod oficijelno višino.
Od 11. oktobra t. 1. naprej je postala tudi dunajska borza živahnejša. Borzni indeks, ki je znašal 1. oktobra t. 1. 84 in 10. oktobra t. 1. 78.5, se je dvignil do 31. oktobra t. 1. na 90. (Indeks v septembru 1922. torej v začetku sanacijske akcije je vzet za 100.)
Poravnava Depozitne banke s Castiglioni-Jem je perfektna in poravnava z drugimi upniki se je tudi že pričela. S tem je odpravljen važen razlog nemira v avstrijskem gospodarstvu.
Brezposelnost izkazuje v strojni industriji zadnje čase nazadovanje. Skupno število brezposelnih je bilo 31. oktobra t. 1. približno 81.000, od česar odpade na sam Dunaj 45.000. Število. brezposelnih v vseh panogah industrije 'izkazuje napram prejšnjemu mesecu ilezuaten porast.
"".*' i". * '* * •
g Ljubljanski sejem 19. t. m. Na zadnji
ljubljanski sejem so prignali 253 konj, 13 žre-bet, 81 volov, 79 krav, 2 teleti, 13 veliluk prašičev in 84 prešičkov za rejo.
g Insolvcnce v Jugoslaviji. Po podatkih jugoslovanskega društva za zaščito upnikov v Zagrebu jo bilo v Jugoslaviji tekom meseca oktobra t. 1. prijavljenih 61 insolvenc. Od tega odpade na Hrvatsko s Slavonijo 51, na Srbijo 8 in na Slovenijo 2. Na novo prijavljenih je bilo v Sloveniji 4, v Hrvatski s Slavonijo 3 ter v Srbiji . — Prostovoljnih poravnav brez sodišča je bilo v Hrvatski s Slavo-
nijo 12, v Srbiji 1 ter v Sloveniji 1. Vendar pa ta statistika ni popolna.
g Tečaji za kletarstvo. V poljedelskem ministrstvu pripravljajo tečaje za kletarstvo. V ta namen je ministrstvo že votiralo potrebne kredite od dobička razredne loterije.
g Promet ▼ sušaškem pristanišču tekom meseca oktobra t. I. V teku meseca oktobra t. 1. je prispelo v sušaško luko ladij s prostornino 22.218 registrskih ton ter z nosilnostjo 49.724 ton. Poleg tega je znašal uvoz v sušaško luko po morju še 942 vagonov, izvoz pa 805 vagonov. Sedanji dnevni promet v su-šaški luki dosega 70 vagonov dnevno. Uvaža se: vino (22.000 hI), cement (1280 ton), premog (3635 ton), železniški materijal na račun reparacij (1883 ton), gradbeni materijal (301 tona), razno (117 ton). Izvaža se pa: stavbni les (11.329 kub. metrov), hrastovi in bukovi hlodi ter pragovi (2062 ton) ter razno (332 ton).
g Gospodarski kongres v Novem Sadu.
Iz Novega Sada poročajo, da se vrši 23. t. m. tu gospodarski kongres zastopnikov vseh trg. in obrt. zbornic v državi ter predstavnikov Centrale industrijskih korporacij, ki bodo poročali med drugim tudi o sedanjem stanju industrije v celi državi.
g Sladkorni kartel — razbit? Belgrajski »Trgovinski Glasnik« poroča, da je dobila tvornica sladkorja v Belem Manasliru naredbo, da izstopi iz kartela sladkornih tvornic.
g Železniški promet v Srbiji. Šele sedaj je obelodanilo belgrajsko železniško ravnateljstvo statistiko osebnega prometa v 1. 1920. Po tej statistiki je znašalo število potnikov 15,775.580 oseb.
g Spremembe v poštnočekovnein prometu. Z odlokom poštnega ministrstva se področje poštnega ravnateljstva v Vojvodini odvaja v vršitvi poštnočekovne službe od čekovnega zavoda v Zagrebu ter dodeljuje poštni hranilnici v Belgradu.
g Prometne omejitve za Avstrijo. Zaradi prenapolnjenja postaje se ustavlja do vključno 25. decembra 1924. prevzemanje tovornih pošiljk vseh vrst za postajo Gersthof (Avstrija). Prehodne pošiljke se morejo odpre-miti.
g Produkcija sadja v Italiji. Po uradnih podatkih je Italija v letu 1922. prcducirala 277.000 ton jabolk, hrušk Itd., mesnatega sadja 181.800 ton, orehov ter lešnikov 92.700 ton ter kostanja 471.700 ton.
g Iivozna carina na jajča v Bolgariji. Od 10. novembra t. 1. je cenitvena vrednost jajca dvignjena od 1.75 na 3 leve po komadu. Ker izvozna carinska tarifa za jajca določa takso 25 odstot. ad valorem, bo znašala izvozna carina od 10. novembra t. 1. za zaboj 1080 levov, a za polovičen zaboj 540 levov.
g Mednarodna konferenca za omejitev produkcije opija. Pred par dnevi se je v Ženevi otvorila mednarodna konferenca za omejitev produkcije opija. Vsaka država naj po mnenju Društva Narodov javi, koliko opija ji je treba za znastvene in zdravilne svrhe. Amerikanci zahtevajo, da se vsa ostala količina produciranega opija uniči. Indija, Kitajska, Perzija ter Turčija se protivijo temu, ker same proizvajajo preveliko opija.
20. novembra 1924.
j	DENAR.
Zagreb. Italija 298.25—301.25 (299.7— 800.9), Lond. 319.75—322.75 (318.85—321.85), Newyork 68.50—69.50 (68.50—69.50), Pariz 365-367 (362.5-367.5), Praga 205.50-208.50 (204.70—207.70), Dunaj 0.0966—0.0986 (0.0905 —0.00985), Curih 13.325—13.425 (13.30-13.40), Amsterdam 2780—2810, efekt, dolarji 67.65-67.85 (67.75-68.75); tendenca rezervirana, promet jako slab, blaga dosti.
Curih. Beograd 7.50 (7.525), Budimpešta 0.00695 (0.00695), Berlin 1.235 (1.235), Italija 22.45 (22.42), London 24.01 (24.04), Newyork 518.70 (518.70), Pariz 27.22 (27.22), Praga 15.50 (15.45), Dunaj 0.0073 (0.0073), Bukarešt 2.75 (2.70), Sofija 3.75 (3.75).
Dunaj. Devize: Belgrad 1028, Kodanj 13480, London 328800, Milan 3069, Newyork 70935, Pariz 3727, Varšava 13600. — Valute: dolarji 70460, angleški funt 327000, francoski frank 3695, lira 3035, dinar 1022, češkoslovaška krona 2107.
Praga. Devize: Lira 147.125, Zagreb 49.15, Pariz 178.25, London 157.30, Ne^ork 33.95.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posojilo lz L 1921. 64.50—65.50,	državna renta za vojno
škodo 112—114, Celjska posojilnica d. d. Celje 211—212 (zaklj. 211), Ljubljanska Kreditna banka Ljubljana 220 (denar), Merkantil-na banka Kočevje 125—127, Prva hrvatska štedionica Zagreb 916 (denar), Strojne tovarne in livarne Ljubljana 130 (denar), Združene papirnice Vevče 120 (blago), »Split* anon. družba za cement Portland Split 1430—1480, »Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvoni Zagreb 62.50 (blago), 41/2 % zastavni listi Kranjske deželne banke 17 (blago), 4i/2% kom. zadolž-nice Kranjske deželne banke 90 (blago).
Zagrob. Hrvatska Eskomptna banka Zagreb 108, Hrv. slav. zem. hipet. banka Zagreb 56—57, Jugoslavenska banka Zagreb 103, Ljub janska Kreditna banka Ljubljana 217—221, Prva hrvatska štedionica Zagreb 907—915, Slavenska banka Zagreb 93, Dio-ničko društvo za eksploataciju drva Zagreb 80—87, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera Osijek 830, Narodna šumska industrija 55—57, Gutt-man 730—750, Slavor:ja 61—62, Trboveljska prernogokopna družba Ljubljana 465, 7% drž. invest. posojilo 65—65.50, Vojna odškoduina 114.
Dunaj. Zivnostenska banka 816.000, Alpi-ne 398 000, Greinitz 139.000, Kranjska industrijska družba 820.000, Trboveljska družba 4§7.000, Hrvatska eskomptna banka 108.000, Leykam 210.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 58.500, Avstrijske tvornice za dušik 185.000 Guttman 410.000, Mundus 938.000, Slavonija 72.100.
BLAGO.
Ljubljana, Les: Smrekovi in jelovi plohi, 40 in 50 m, fko meja 510, Bordonali kratki, od 1.50—6 m dolž., od 30-30—50-50, zdravo blago, v ostalem se prevzame tudi škart in površno obdelano blago, fko meja 410, orehovi krlji Ia, od 3 m napr. dolžine in od 30 cm naprej prem., zdravo, ravno blago, za 100 kg fko naklad, postaja 125—150, hrastovi pragovi, 1.80 m dolž;ne, 24-24, fko meja, za komad . 36.50, orehovi bouls Ia, fko meja 1900—2000,
Jutranja zvezda.
Uapisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Cernigoj.
(Dalje.)	27
Nato so odjadrali v On, solnčno mesto, in ntto k velikim piramidam, ki so jih bili zgradili kralji, nekdanji vladarji Egipta, da jim služijo za grobove.
Neter-Tua je šla v piramide, da pogleda trupla faraonov, ki so bili umrli pred tisoči leti in ki so njih dejanja bila vsa pozabljena, oče pa je ni hotel spremljati tjakaj, ker je pot bila zelo strma, tako da se ni upal nanjo. Potem je z Asto in majhno stražo arabskih poglavarjev sedla na kamelo in objahala piramide v mesečini, pričakujoč, da bo videla katerega duha onih kraljev in da bo z njimi govorila, kakor je govorila z duhom svoje matere. Toda srečala ni nobenega duha in Asti jih tudi ni hotela klicati iz spanja, dasi jo je Tua prosila.
»Pusti jih, naj počivajo,« je dejala Asti. ko so se ustavili v senci največje piramide in si ogledovali nje blesteče površje, na katerem so bila od podnožja do vrha vklesana skrivnostna znamenja.
»Pusti jih, naj počivajo, da se ne razjezijo, kakor se je nekoč razjezil Amen, in 110 povedo tvojemu veličanstvu stvari, ki bi jih nerada slišala. Poglej te mogočne stavbe, kakršnih ne more danes zgraditi noben vladar, in ne dovoli, da bi jih slastnejši rod motil v pokoju.«
»To imenuješ mogočne stavbe?« jo vprašala Tua zaničljivo; bila je namreč slabe volje, ker Asti ni hotela poklicati duhov. »Saj ni vse skupaj nič drugega, nego kup kamenja, ki ga je človeški napor naložil, da ustrežo njihovi ničemurnostil In
kaj nam pripoveduje zgodovina o ljudeh, ki so piramide zgradili? Nič drugega ne vemo o njih nego nekaj bajk- Če bom jaz živela, si bom postavila mogočnejši spomenik: Zgodovina bo pripovedovala o meni do konca dni,«
-Morda, Neter-Tua, če boš živela in če bodo bogovi hoteli; toda meni se zdi, da bo to staro kamenje živelo dlje časa, nego marsikatero dejanje.«
Naslednjega jutra po obisku piramid sta faraon in kraljica slovesno stopila v veliko, belozido mesto Memfido, kjer ju je kraljevski sprejel faraonov brat princ Abi, ki je še vedno vladal v tem mestu in okrožju. Odkar je bil Abi pred mnogimi leti prišel v Thebe, da zahteva deleža pri vladanju in se da imenovati za prestolonaslednika, se s faraonom nista več bila sešla.
Kakor vsi ostali velikaši in kraljevi namestniki, je bil tudi on povabljen k slovesnosti kronanja Neter-Tue, a se je v zadnjem trenotku opravičil, da je bolan, kar se je zdelo resnično. Vohuni so vsaj sporočili, da leži v postelji, in ni se dalo dognati, ali ga priklepa nanjo lastna volja, ali bolezen. Faraon in državni svet se je malo čudil, da ni ponudil kraljici roke katerega svojih sinov, ki jih je imel štiri, a je menil, da tega ni storil, ker je bil prepričan, da njegova ponudba ne bo sprejeta. Drugače je Abi ves ta čas bil popolnoma miren v svoji pokrajini, ki jo je upravljal dobro in strogo; o pravem času je pošiljal v Thebe davke z vdanostnimi pismi in jih je celo sam zvišaval.
Tako se je zgodilo, da je faraon, ki je po naravi bil dobrosrčen in iskren, pregnal iz srca vsako nezaupanje do brata; bil je prepričan, da je pokopai svoje želje, ko se je rodila prestolonaslednica.
Toda ko je faraon, ki ga je spremljalo
samo petsto mož njegove straže na tem miroljubnem obisku, prispel v mogočno mesto in videl, kako noosvojljivo je njega obzidje in kako močna so njega vrata; ko je videl, da v ulicah stoje tisoči dobro oboroženih mož v vrstah, se mu je v srcu zganil sum, ki ga je bil kot neopj-aviče-nega pregnal, če ni on o tem ničesar omenil, je bila Tua, ki se je peljala v vozu z njim, manj molčeča.
»Oče,« je rekla tiho med kričavo dobrodošlico množice, zakaj bila sta sama v vozu, čigar konje so vodili za uzde, »tale moj stric ima velik dvor v Memfidi.«
»Zakaj bi ga ne imel, hči moja? Kraljev namestnik je.«
»Tujec, ki bi ne poznal resnice, bi utegnil misliti, da je kralj, oče; da po pravici povem, če bi jaz bila faraon in bi se bila odločila, da pridem semkaj, bi prišla z večjo močjo.«
»Saj lahko odideva, če se nama zljubi, Tua,« je rekel faraon nemirno.
»Reči hočeš, oče, da lahko odideva, če se zljubi princu, tvojemu bratu, da odpre ta velika bronasta vrata, ki so se zaloputnila za nama — a ne prej.«
Ta hip sla obmolknila, zakaj voz se je ustavil ob stopnicah velike dvorane, kjer je čakal Abi, da sprejme svoja kraljevska gosta. Stal je vrh stopnic, mož velikan, čokat, močen in kakih šestdeset let star; na njegovem debelem, temnem obrazu je bilo za čudo vendar opaziti nekaj podobnosti z nežnim, fino izrezanim faraonovim obličjem.
Tua ga je premerila s čudnim pogledom in ga je takoj zasovražila, še bolj, nego je sovražila Amathela, princa iz Kesa. Praznoglavega, pijanega Amathela se ni bala, ta mož pa, o katerem je čutila, da je močan in umen, in čigar velike poželjive oči so počivale na njeni lepoti, kakor da
bukova drva, 1 m dolžine, napolsuha, fko naklad. postaja, 2 vag. 25—26 (zaklj. 25), deske 18 mm, III. vrsta, fko Ljubljana 500, deske 18 mm, I., II., III. vrsta, fko Ljubljana 580. — Žito in poljski pridelki: Pšenica domača, fko Ljubljana 400, pšenica bačka, par. Ljubljana 440, koruza nova, fko Mitrovi-vica, gar. 4 vag. 170—180 (zaklj. 180), oves bački, par. Ljubljana, na potu 335, laneno !»e-me, fko Ljubljana 675—730, otrobi, srednje debeli, fko Ljubljana 235, ajda domača, črna, fko Ljubljana 270, ajda domača, siva, fko Ljubljana 250, krompir, fko štajerska postaja 3 vag. 120—125 (zaklj. 125). — Stročnice, sadje: Fižol ribničan, orig., fko Ljubljana 445, fižol ribničan, očiščen, b-n, fko Postojna trans. 545, fižol prepeličar, orig., fko Ljublja na 485, fižol prepeličar, očiščen, b-n, fko Po< stojim trans. 1 vag. 570—580 (zaklj. 580), fižol mandolon, orig., fko Ljubljana 390, fižol mandolon, očiščen, b-n, fko Postojna trana, 500, fižol rjavi, orig., fko Ljubljana 410.
Novi Sad. Pšenica 377, koruza 170—175, moka bazi s »0« 560—570. Položaj stalen.
Prosveta.
prIII. muzikalno predavanje za mladino
se vrši v nedeljo dne 23. t. m. ob 11. uri dopoldne v Filharmouični dvorani in nosi naslov: »Glasba Slovencev« (Vokalna glasba). Spored izvaja naše priljubljeno in agilno pev, sko društvo »Ljubljanski Zvon« pod vodstvom pevovodje g. Zorko Prelovca. Sestavljen je po večini iz zborov in otroških pesmi s spremljevaniem klavirja, ki so se izvajali na zadnjem javnem večernem koncertu »Lj. Zvona« s tako lepim, splošno priznanim uspehom. Starše prosimo, da opozoro mladino, da poseti to mladinsko predavanje, na katerem ima priliko čuti zborovo petje enega naših najboljših pevskih zborov. Spored je v pred-prodaji v Matični knjigarni po Din 2.50.
pr Trgovski koledar za leto 1925 je izdalo Slov. trg. društvo Merkur v Ljubljani. Je to žepni in zelo priročni koledar, kakor je znan še izza časa pred vojno. Koledar je letos še boljši in obširnejši kot doslej. Vsebina koledarja je poleg drugega: Železo in jeklo (z vsemi za trgovino potrebnimi tabelami), konzulati, trgovske zbornice, poštne pristojbine, takse, računanje obresti, razmerje med živo težo in težo zaklane živine, izračunanje kubične mere okroglih debel, borzno določena teža zrnja, cirilica, vojaške zadeve, naše narodne in državna barva, mere in vage drugih držav, števne mere, trgovske kratice itd. Vsak trgovec, vsako podjetje in tudi vsak nameščenec neobhodno potrebuje Trgovski koledar in zato priporočamo, da si ga vsakdo čimpreje nabavi. Naročila sprejema Slov. trg. društvo Merkur v Ljubljani, Gradišče 17-1. Cena 20 Din s poštnino vred. Društvo ima v zalogi še Trgovski koledar za leto 1924, ki stano s poštnino vred samo 15 Din.
Narodno gledališče v LJubljani.
SIENKIEWICZEVA PROSLAVA.
Vrnitev zemeljskih ostankov H. SienkL ewicza, velikega genija poljskega naroda, v njegovo domovino, je dala vsem kulturnim narodom priliko, da dokumentirajo v spominu na enega najbolj popularnih literatov, kulturno solidarnost s Poljaki. Tudi Slovenci smo priredili spominsko svečanost, kot častno nalogo sta jo prevzeli naša univerza
se ne morejo odtrgati od nje, jo je navdajal s čudno grozo.
Vzpela sta se po stopnicah in princ Abi ju je pozdravil »pod svojo ponižno streho«, obsipajoč ju z vladarskimi naslovi; poudarjal je, kako se veseli, da ju vidi, svoja vladarja, med obzidjem Memfide, in je med govorom neprestano strmel v Tuo.
Faraon, ki je bil truden ni odgovoril, toda mlada kraljica mu je vrnila pogled in je rekla:
»Zahvaljujemo se ti za pozdrav, toda zakaj nas nisi sprejel, stric Abi, pred vrati Memfide, kjer smo te pričakovali, da najdemo kraljevega namestnika in da izroči ključe faraonovega mesta faraonovim častnikom?«
Tedaj je Abi, ki je mislil, da ima pred seboj boječega otroka, opravljenega s kraljičino obleko, obstrmel spričo teh besed kraljeve hčere, ki je bila tako ostrega jezika, in ni našel odgovora. Ona pa je odšla mimo njega in je ukazala naj ji pokažejo, kje bo v Memfidi prebivala.
Odvedli so jo v največjo palačo, pripravljeno za faraona in zanjo, ki jo bila sredi mesta ter obdana od palmovega vrta; toda ko jo je premotrila s svojim naglim pogledom, je izjavila, da ji ni po volji. Nato so iskali drugod in kraljica je slednjič izbrala manjšo palačo, ki je nekoč bila tempelj Sekhete, tigroglave boginje maščevanja in devištva; nje ogelni stolpi so stali ob Nilu, tako da so jih njega valovi oblivali. Sedaj so bili ti stolpi del memlidskega obzidja, zakaj veliki in nerabljeni prehod med njimi je bil zazidan z mogočnimi skalami.
Okrog te palače in njenih dvorišč so
sc razprostirali stari tempeljski vrtovi, obdani l visokim zidom iz apnenca, kjer 60 se nekoč sprehajali Sekhetim duhovinku
In Narodno gledališče. Spored nedeljske matineje je bil posvečen poljski umetnosti. Otvoril jo je univ. prof. dr. Vojeslav Mole z govorom o Sionkiewiczu in njegovem pomenu za poljski narod. Občinstvo mu je bilo za globoko zasnovano predavanje zelo hvaležno. Operni pevec g. Zathey je nato zapel tri »rije iz poljske glasbone literature, med temi arijo iz Moniuszkove opore »Strašni dvor«. Gdč. Švajgerjeva je predvajala Cho-pinovo balado v h-molu; naslednja točka je bila posvečena slavljenemu Sienkiewiczu: ga Marija Vera jo recitirala Zupančičev prevod vizije apostola Petra iz romana «Quo vadiš?«. Nato je nastopila ga Chu-lawska-Wistinghausen z dvema pesmima in g. Zathe.v, ki jo zaključil spored. Dostojno vspelo in izredno dobro obiskano slavnost sta počastila s svojim poset.om poljski poslanik minister Okenčki iz Belgrada ter goner. konzul baron M. Samson - Himrael-stjerna iz Zagreba; obiskali so jo pa tudi predstavniki naše vlade, univerze, ljubljanski knezoškof, društvo ljubiteljev poljskega naroda, Narodna galerija, zastopstva mnogih drugih kulturnih društev in Sokolskega saveza.
NUŠICEV JUBILEJ V LJUBLJANSKI DRAMI.
V torek zvečer se je predstavil ljubljanskemu občinstvu Nušič-jubilar. Šest-desetletni avtor, ki obenem slavi štirideset-letnico svojega pisateljevanja, je sprejel na odru čestitke gledališke uprave od g. M. Hubada; v imenu udruženja gled. igralcev mu je čestital g. Betteto, v imenu društva slov. leposlovcev dr. Gradnik, za «Ljub. Zvon« pa g. Drenovec. Tudi akad. društvo «Jadran« je poslalo svojo depntacijo. G. Nušio se je med prejetimi lavorjevimi venci zahvaljeval gratulantom in občinstvu, ki ga je sprejelo s temperamentnim aplavzom. Nato pa je v hudomušnih besedah govoril o svojem jubileju in pripovedoval groteskno zgodovino njegove komedije ^Sumljiva oseba«. Napi-
sana je bila v avtorjevi mladosti, zavrnjena od treh intendantov belgrajskega gledališča — avtor sam je bil tretji —, obležala je v miznici, prestala je vojno iu ujetništvo ter na čudežen način ostala ohranjena današnji generaciji. Vsebina jo vzeta iz srbskih razmer pred štiridesetimi leti, je mladostno delo in prav zato morda zelo iskreno.
Po navdušenem sprejemu avtorja je stopila njegova komedija na oder. Godi se za časa kralja Milana v »rezkem mestu južne Srbije, pozorišče je — v okolju nedelje-no — družina in pisarna srezkega kapetana Jerotija Pantioa. Pantičeva hčerka Marica ljubi nekega farmacevta Djoko, njen oče pa ji hoče dati za moža pisarja Vido, ki zna dobro nradovati in pri tem bogati. Hčerka pa je energična, dogovori s svojim ljubljencem sestanek v hotelu, s katerim hoče izzvati škandal in tako primorati očeta, da ugodi njeni volji. Djokino pismo prestreže oče, a v tem trenutku nastopi zanj veliki trenotek, ki ga postavi pred novo bodočnost: telegram iz ministrstva zahteva, da se najde »sumljiva oseba«, ki nosi protidržav-ne iu protidinastične spise po deželi. Zadevo s hčerko torej prepusti Pantič svoji ženi in se posveti »državnim poslom«. S pomočjo špijoua Zunjiča aretirajo nekega mladega tujca, ki po mnenju cele uradnije ne more biti nihče drugi, kot »sumljiva oseba«. Kapetan hiti brzojavno naznaniti svoj lov ministru, v uradu pa zaslišuje Viča neznanca. Med njegovimi pismi najdejo pismo Marice s karakterizacijo Viče in očeta; Vida jo ogorčen in popusti na mestu službo, situacijo pa reši Marica, ki plane v urad in objame tujca — Djoko. Ura<4tiiki pa vrše svojo »dolžnost« po stari navadi dalje.
Nušid je porabil v svoji dvodejanski «Gogoljadi« dejanje le za to, da je posameznim predstavnikom uradništva mogel naložiti dejanje in besede, polne pikre satire. V malem gnezdu se redi na neverjetno parazitski način kopica uradnikov na račun osleparjenih »državljanov«; vsak je poln
grehov, drug ve za prestopke ln lopovščine drugega, a njih Idealni cilj, udobno življenje, jim nalaga solidarnost. Neprimerno nizka izobrazba goji v njih domišljavost in pri vsaki novi lopovščini jim je na jeziku država. V dotiki z zunanjim svetom so neokretni, budalasti. Njih častihlepje, požreš-nost in vladoželjnost prekrasno uspeva le v pisarni z akti, paragrafi in uniformo. Snov je za komedijo prehvaležna in Nušicu se je vkljub takratni mladosti ln vidnim ruskim uplivom igra v celoti posrečila. Grmadenje efektov različne vrednosti je morda največja hiba njegove komedije. Očividen pa je globlji smisel njegovega dela: iskanje pravice in šibanje krivice, kar jo avtor tudi v svojem govoru označil kot lastuo življenjsko nalogo.
Predstava je bila na našem odru zaokrožena. Ni bilo videti le napora pri igralcih, to pot smo tudi uživali efekt njihovega dela. Vsi so bili z enako ljubeznijo pri stvari, vsak je dal najboljše. Režija g. Rogoza sama je bila priprosta in nevsiljiva, zato je delu zelo koristila. Posamezni uradniški tipi se niso suženjsko naslanjali na morebitne pisateljeve lokalno vzorce, temveč so več ali manj iz lastnega ustvarili tipe. Pantič g. Putjate je bil dober v maski, kot uradni predstojnik, čegar oče je bil gotovo kmet, pa je bil prerahel, degeneriran. Pisar Zika g. Levarja je bil klasičen tip, premišljen do zadnjega detajla, kot karakter popolno zgrajen ter podan s svežo neposrednostjo. Njegovo filozofsko delo zasluži vso pozornost. Njegovi kolege Vida (g. Kralj) in Mili-sav (g. Cesar) ter praktikant Tasa (g. Danilo) so bili takisto dobre oderske postave. Režiser g. Rogoz je igral Zunjiča zelo posrečeno, postava trpina, gazde Miladtna, je našla v g. fiestu izrednega interpreta. Ženske vloge, ki imajo v komediji pomen druge vrste, sta dobro igrali ga. Medvedova in ga. Rogozova. Tempo komedije je bil v celoti pravilen, le g. Putjati se je zatikalo. Kon-statirati je treba, da je naše igralstvo raz-
umelo igro v njenem pravem smislu, da jo je torej interpretiralo z duhom in dalo rano-gobrojni in hvaležni publiki vesel večer.
M.
DRAMA.
Začetek ob 8. uri zvečer.
Četrtek, 20. nov.: Zora, dan, noč. Red E. Petek, 21. uov.: Pri Hrastovih. Red A. Sobota, 22. nov.: Šestero oseb išče avtorja t Nedelja, 23. nov.: Sumljiva oseba. Izven. Pondeljek, 24. nov.: Paglavka. Red B.
OPERA.
Začetek od pol 8. uri zvečer. Četrtek, 20. nov.: Cavalleria rusticana. V vodnjaku. Red D. Petek, 21. nov.: Rigoletto. Red F. Sobota, 22. nov.: Rusalka. Red E. Pondeljek, 24. nov.: Zaprto. Nedelja, 23. nov.: Prodana nevesta. Gostovanje tenorista Jana Mesteka iz Plzna. Izv.
Sprememba opernega repertoarja. Ker jc
gospa Thierry-Kavčnikova obolela na angini, odpade za danes napovedana opera »Trubadur«. Mesto nje se poje opera »Rigoletto« za isti red F.
Ljudski oder v Ljubljani
Nedelja, dne 23. nov. ob pol 4. uri pop. Noviteta »Križarska vojna«, veseloigra v treh dejanjih. Predprodaja vstopnic vsak dan od 5. do 7. ure zvečer v pisarni Ljudskega odra, čez dan pa v društveni nabavni zadrugi (Ljudski dom I. nadstr.). Pri predstavi bo dvorana toplo zakurjena.
Izgubil se je medaljonček na kratki verižici, v njem majhen rožnivenec. Ker je spominsko vrednosti, prosi se najditelj, da ga proti nagradi odda pri upravništvu »Slovenca«.
MMmM zolop blago najdete
za moške in ženske obleke v obče znani trgovini -
Ljubilans, Linsarjeva ulica in Pred škofijo
(zraven knezcškoi.jskc palače).
Zanesljivo poštena in prijazna postrežba. - Tvrdka prodaja samo ▼ tej hiši (v lastnih prostorih).
Štev. 26.186/ref IX.
7292
MESTNA PRISTAVA potrebuje za vzdrževanje voz 20—30 m3 primern., svežega kolarskega LESA, t. j. jesen in brst. — Ponudbe naj se stavijo v enotnih cenah za m1 mestnemu stavbe emu uradn do 26. novembra 1924. Les se ima postaviti na mestno pristavo, Cesta na Ko-deljevo St. 8, ali pa franko kolodvor Ljubljana.
MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI,
dne 10. novembra 1924.
barve, Črnila, lake, kit, emajle, (opKe in zajamčeno čisti firneZ najboljše kakovosti nudi
Medii-Zankl VZZ
Maribor Ljubljana Novi Sad
podružnica	centrala	skladišče
Tovarne
Ljubljana — Medvode.
taseratt
▼ ,Slovencu imajo za našega trgovca in obrtnika velik uspeh, ker ima ta dnevnik največ naročnikov med našim ljudstvom na deželi. Cene oglatora
.Slovencu'
so tako določene, da se lahko naroči oglas z« za ceno od S Din naprej in je torei insercija pristopna tudi manj imovitim. Ta način reklame se je izkazal ie vedno
najuspešnejši!
INVALID
išče službe OBČ. TAJNIKA.
Zmožen je voditi tudi pevski zbor ali godbo na lok in pihala. Ponudlis na upravo pod šifro »Obč. tajnik«.
2 ZIMSKI SUKNJI
poceni naprodaj. Čotar, Kolodvorska ulica 11, Ljubljana
VINO TOČ
Ahacljeva cesta 5 — toči pravi cviček iz gadove peči najceneje, letošnji pridelek. Fine domače klobase vsako soboto in nedeljo. Sprejmem več gospodov na hrano. — Vsak naj se prepriča s a m 1 Anton Maver, gostilničar.
PERJE
kokošje, račje, gosje in gosji puh, oddaja vsako množino po zmerni ceni tvrdka
E. Va jela, čakovec
Kompanjonko
IŠČE simpatičen trgovec 25 let z dobro uvedeno trgovino v večjem mestu Slovenije. Potreben kapital 75 do 150.000 Din. — Ponudbe na upravo lista pod štev. 7302.
Mestna hrani-nica v Kranju
razpisuje službo začasnega
obenem sluge. Plača po dogovoru. Vstop takoj. Prednost imajo še agilni vpoko-jenci. Ponudbe z dokazi o dosedanjem službovanju in z zahtevami glede prejemkov naj se pošljejo na navedeno hranilnico do 1. decembra.
w
.luufl'
..ni. t
Nudim vpletke (kite) lasna obroike.
Semnje las i Oreil Htne.
M. PODKRAJŠEK
frizer u dame in gospode
SPREJME se za delo ▼ ŠT. JANŽU do
50 delavcev
Hrana In stanovanje preskrbljeno; zglasiti se je v pisarni Krekov trg 10, prvo nadstropje, pri gradbenem podjetju »PROBUDA«.
KINO - APARAT
dobro ohranjen, naprodaj. :: Naslov pri upravi pod 7303.
£BBBBBBBBBBBBSBBBBBBBBflflSS!{a»BBBflae(SK»l
i Hotel ,5rp
Beogradu
m	-
g	se odda v najem od 1. aprila 1925 s celim inven-	■
n	tarjem. Za ceno in pogoje je vprašati pismeno ali	S
B ustmeno nri	5
Rabim 2 VAJENCA
za mehanična dela in livarno ob svojem. — ZGORNJA ŠIŠKA št. 96.	7298
za KLOBUKE — zgrajeno v centru, ODDAM. Bodočnost zasigurana. Lastnik S. M. LAZAREVIČ — Beograd, Kralja Milana 120. 7273
Za Miklavža in božič.
Mamice, razveselite otroke in kupile igračne vozičke in mala dvokolesa, tricikelne, holenderje, stolice, zložljive tudi za mizice, šivalne stroje itd. najceneje TRIBUNA F. B. L., Tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta št. 4. 7001
TAJNIKA
sprejme z novim letom okr. zastop Gor. Radgona. Naslov: J. Zemljič, okr. gerent, Slatina, Radinci.	7272
BLAGAJNIČARKA
s prakso išče službe. Naslov pri upravi lisa pod 7266.
VAJENEC
za fino krofaško obrt se sprejme pri F. IGLIC, krojaški ateije — Kolodvorska ulica 28, Ljubljana. 7244
E. broj 6420.
7293
Nabava drv, petroleja in furaže.
Na temelju naredjenja komandanta žendarmerije E. Br. 15.137 od 16. avgusta tek. leta, točka 1, se bo obdržala dne 2. DECEMBRA 1924 ob 10 dopoldne za nabavo drv, petroleja in iuraže predhodna pismena pogodba v smislu zakona o državnem računovodstvu čl. 86, točka 2, člen 6 za poedine orožniške kraje v Sloveniji in sicer v grupah:
V	LJUBLJANI: pri komandirju ljubljanske žandarmerijske čete za 172 kub. metrov drv za kurjavo, 708.150 kg petroleja, 1963 kg ovsa, 2416 kg sena, in 906 kg slame.
V	KRANJU: pri komandirju kranjske žandarmerijske čete za 153 kubičnih metrov dnr za kurjavo in 318.900 kg petroleja.
V	KOČEVJU: pri komandirju kočevske žandarmerijske čete za 141 kubičnih metrov drv za kurjavo in 488.850 kg petroleja.
V	NOVEM MESTU: pri komandirju novomeške žandarmerijske čete za 162 kubičn. metrov drv za kurjavo in 643.650 kg petroleja.
V	CELJU: pri komandirju celjske žandarmerijske čete za 176 kubičnih metrov drv za kurjavo in 498.150 kg petroleja.
V	PTUJU: pri komandirju ptujske žandarmerijske čete za 138 kubičnih metrov drv za kurjavo, 466.650 kg petroleja, 705 kg ovsa, 906 kg sena in 302 kg slame.
V	MARIBORU: pri komandirju mariborske žandarmerijske čete za 206 kubičnih metrov drv za kurjavo in 511.200 kg petroleja.
V	MURSKI SOBOTI: pri komandirju mursko-sobotske žandarmerijske čete za 147 kubičnih metrov drv za kurjavo, 486.600 kg petroleja, 705 kg ovsa, 906 kg sena in 302 kg slame.
K pogodbi morajo pristopiti najmanj 3 ponudniki (licitantje).
Pogoji se morejo vpogledati v pisarnah omenjenih komandirjev čet vsak delavni dan ob uradnih urah.
Kavcija se polaga pri četnih komandirjih In sicer znaša 5 odstotkov za naše In 10 odstotkov za tuje državljane.
Pripomni se. da se mora vsak interesent legitimirati v smislu zakona s sledečimi dokumenti: spričevalom o svoji nabavljačkl oziroma predujimački ali kupčijski zmožnosti v katerem mora biti navedena nesumljiva ispravnost, zanesljivost in pristojnost ter vztrajnost v vsakem poslu, katerega sc prime ter njegova kvalitativna in materialna sposbnost za izvršenje tega, za kar pristopa k licitaciji. Razen tega potrdilo, da je plačal davek za tekoče tromesečje. Zastopniki morajo razen tega doprinesti še legalizirano polnomočje. — Interesenti se poživljajo, da prisostvujejo navedenega dne tej licitaciji.
IZ PISARNE ŠTABA 8. 2ANDARMERIJSKEGA POLKA V LJUBLJANI,
dne 18. novembra 1924.
m i
ustmeno pri
Vračarski zadrugi v Beogradu.
..VltlflrSaM delniška družba __ O*--;«,. H V maria Vinogradnikov v fiuju
priporoča vinskim trgovcem in gostilničarjem svojo bogato zalogo

m
«4 i o«
m^i kg
"V .

»eior

Ljubi,
Van«
Krek
oy
Št.
A 1/24—18.
OKLIC.
7295
Dne 29. novembra 1924 se bodo prodale na favni prostovol|ni dražbi nastopne nepremičnine:
zeml'išče vl- st- 1091, k. o. Prečna, pare. št. 426/3, GOZD v umeri 12.896 m' za Izklicno ceno 12.896 Din' 2. zemljišče vl. št. 490, k. o. Ždinja vas, pare. št. 100, stavbišče in pare. št. 1367 vinograd v izmeri 2917 m® za izklicno ceno 4476 Din.
Dražba se vrši na licu mesta, in sicer:
x .l0* J0!* J K»£'lridl ob, ?■ dopoldne, za vinograd na Trški gor ob pol 3. popoldne. Vsako zemljišče se bo dražbalo kot celota.
Natančnejši podatki in dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču, soba št. 2, med urad. urami.
OKR. SODIŠČE V NOVEM MESTU, ODD. L,
dne 8. novembra 1924.
nj« angleški premog
(7800 kalorij) in
prima koks (en gros)
Dvakrat izdatnejši od domačega premoga. — Po najnižjih cenah takoj dobavljiv. — Naročila in pojasnila
ifl0-H.Šiehl,L!uMjana, Dunajska c.ia.
■ ■UlliIB!BBBaBaB!aS9BSSS5iS