Potuta» piattm» v gotovim.
Leto XVin., št. 190	_Ljubljana, torek VJ. avgusta 1937_Cena t Din
Izhaja vsak dan rasen ponedeljka. Naročnina znaäa mesečno Din 2&— Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 3123, 8124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon «t 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica fitev. 2. telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo.
UpravniStvo, ujuogana, tmafjjeva ulica 6 — Telefon tt. 8122, 8123. 3124, 8120, 8126.
Inseratnj oddelek: Ljubljana, fielen-burgova ul 6 — TeL 3392, 8492.
Podruzmca Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon fit. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova oL tt. 2 Telefon St 190.
Računi pri poŠt. ček. zavodih: Ljub» Ijana fit. 11842. Praga fiislo 78.180, Wien fit 105.241.
Preorientacija sovjetske zunanje politike ?
Bilo je pozimi, ko so v londonskih listih razpravljali o možnosti, da se v sovjetski zunanji politiki uveljavi preorientacija. Bil je precej osamljen primer, ki ni vzbudil v širši javnosti večje pozornosti, saj je Moskva v Ženevi in v celotni evropski politični areni sodelovala z zapadnimi silami na dovolj uspešen način in v zadovoljujoči obliki. Toda z angleške strani so opozarjali na dejstvo, da je tudi še po proglasu nürn-berške protikomunistične križarske vojne Nemčija v jako dobrih trgovskih stikih z Rusijo, da tjakaj izvaža izredno mnogo blaga, vsekakor pa mnogo več, nego bi bilo pričakovati spričo očitne politične napetosti. Zgodovina rusko-nemških povojnih odnošajev nikakor ni taka, da bi izključevala obnovo prijateljskih ali celo zavezniških stikov; nasprotno, podoba je, da celo olajšuje misel nanje.
Odtlej ni bilo preredko, da se je zdaj tu, zdaj tam v Evropi pojavil glas, ki je vedel povedati o nagnjenjih, da bi se rusko-nemški odnošaji predrugačili. In sicer kljub temu, da so si bili Nemci in Rusi tako temeljito nasprotni v španskih aferah in da se je časopisna kampanja nadaljevala brez prestanka. V toku zadnjih mesecev pa sploh ni bilo več izjemno, da se je pisalo o stru-jah, ki so za prijateljstvo med Berlinom in Moskvo, bodisi v Nemčiji kot v Rusiji; saj smo čuli celo o katastrofalnih justifikacijah, ki so jih v Moskvi izvršili nad onimi, ki so se angažirali, da izvedejo zunanjepolitično preorien-tacijo.
In pravkar so enake vesti, napovedujoče preusmeritev sovjetske zunanje politike, prišle znova, to pot v senzacionalni obliki: kakor da je sedaj sam Stalin med tistimi, ki želi novo smer v državni sovjetski politiki. Gotovo bi bilo neumestno, vzeti te vesti resno in jih označiti kot zanesljive, saj so se v tej obliki servirale tako primitivno, da nemara niti demanti j a ne zasluižjo. Toda, bilo bi hkrati nekritično ter napačno, ako bi jim sploh ne posvečali nikake pozornosti. Zakaj o enem si moremo biti na čistem, ko motrimo trdovratno se ponavljajoče razmotrivanje o možnosti obnove prijateljstva med Berlinom ter Moskvo. Ideja zunanjepolitične preorientacije je blizu, je v ozračju in more obetati koristi, sicer se ne bi misel nanjo pojavljala tako trdovratno in tako konkretno.
Nemara je primerno, da se pred vsem opozori na tipične vesti, kako so v krogih nemške generalitete razpoloženi za obnovo zveze z Rusijo. Vedno se naglasa, kako je nemška armada brez primere bolj realen politik, nego politično vodstvo hitlerjevskega sistema. Že pogosto se je dogodilo, da je generalni štab vplival pomirjevalno na vodilne politike sedanjega režima. Res, da so te stvari — zakulisne zadeve, o katerih je težko razpravljati brez zelo velike rezerve. Toda vodstvo armade je brez dvoma tisti faktor v Nemčiji, ki gleda stvari bolj realno, ki tehta realne vrednote, saj odgovarja to vsej prirodi vojaške institucije. In ako cenijo vrednost zavezništva z Rusijo višje nego s kako drugo velesilo, zlasti pa z določeno velesilo, je za vodilne nemške vojaške faktorje taka cenitev jako razumljiva. Ko sta se v rapallski pogodbi obe državi sporazumeli za medsebojno podporo, je vsa Evropa razumela to za pretnjo, a ni imela kdovekoliko respek-ta pred njo. Zakaj takrat sta bili obe državi, tako Nemčija kot Rusija, domala brez moči, prav gotovo pa brez zadostne moči za kakršnokoli ofenzivno vojno, razoroženi ter desorganizira-ni. Saj se je Evropa takrat bala samo napada, zakaj zmagovita antanta in njeni prijatelji sami na napad sploh niso mislili. Danes bi vojaška zveza med Berlinom in Moskvo pomenila vseka-k ir nekal povsem drugega; obe d-žavi sta organizirani, obe sta temeljito oboroženi, odnosno se še oborožujeta, obe sta veliki kontinentalni sili, zveza med njima bi vsekakor pomenila brez primere bolj učinkovito dejstvo, nego v dobi po veliki vojni.
Tuhačevski je moral k steni, ker je hotel izvesti med drugim tudi jve-:o z Nemčijo, in sicer pred vsem vojaško zvezo. Evropa ne more biti poučena o tem, kak je bil politični koncept maršala Tuhačevskega, zakaj viri te vrste, kakor so nam v danem primeru na razpolago, nam ne morejo s pridom služiti. Kako bi taka zveza služila sedanjemu režimu, si moremo zadostno predstavljati. Saj je že davno znano količkaj poučenim, da je bila vsa španska afera Stalinovemu sistemu jako ne-simpatična in povsem ne dobrodošla. In kdor bi uspel, da bi likvidiral to ofero na količkaj spodoben način, ne b storil Moskvi nič manjše usluge kakor vzemimo Angliji. To je realna vsebina ruskega sodelovanja v Španiji, kakor se nemara sliši paradoksno ali celo neverjetno. Zveza z Nemčijo bi Rusijo zavarovala od zapadne strani, in sicer
SRDITI BOJI ZA ŠANGHAJ
Bitka za šanghajsko ozemlje med Kitajci in Japonci traja dalje in postaja izhodišče za nadaljnje vojne operacije
Šanghaj, 16. avgusta. w. Danes so tudi japonske vojne ladje, ki so zasidrane med Šanghajem in Vusungom, posegle v boj. V Šanghaju odmevajo streli velikih ladijskih topov in težkega kitajskega topništva. O izgubah na japonski in kitajski strani še ni nobenih poročil. Kitajci so neprenehoma dovažali ojačenja. Tudi Japonci so dopoldne pod zaščito =vojih težkih ladijskih topov izkrcali rezerve. Kitajske letalce, ki so skušali preprečiti iz-krcavanje, so Japonci prepodili. Tudi na drugih mestih fronte so kitajska letala stopila v akcijo. Topot jim ie uspelo zadeti japonsko vojno ladjo »Idzumo«, ki je bila zasidrana pred japonskim generalnim konzulatom. Sest Japoncev je bilo ubitih, prav toliko pa hudo ranjenih. Zaradi povečanega delovanja letalcev so se tudi pomnožili požari Angleške, ameriške in francoske vojne ladje, ki so zasidrane v pristanišču, so dopoldne izkrcale nova ojačenja. Kljub temu postaja izselitev vseh Evropcev iz Šanghaja vedno nujnej-ša. Angleške žene in otroci bodo jutri dopoldne na parniku »Rajputana« odpotovali v Hangkong. Prve begunske ladje so že na poti. Pri tem je prišle do strašnih prizorov, ko je japonski rušilec začel obstreljevati kitajska letala. Mnogo žensk se je onesvestilo. Tudi ameriške konzularne oblasti so ukrenile vse potrebno za odhod svojih državljanov. Položaj se smatra za zelo kritičen, zlasti, ker je japonska vlada po vesteh iz Tokija odredila splošno mobilizacijo. V japonskih pristaniščih je pripravljenih več kontingentov japonskih čet, ki se bodo vkrcali za odhod na Kitajsko.
Panika med civilnim prebivalstvom
Zaradi stalnega prihoda beguncev iz severnih delov v mesto so nastopile na jugu Šanghaja skoraj anarhistične razmere med prebivalstvom. Begunci so napadli več trgovin in transportov živil. Avtobusni promet je popolnoma ustavljen. Šoferji avtobusov enostavno pustijo svoje vozove na cestah, ker ne dobivajo več plač. 9000 angleških državljanov se je vkrcalo na parnik »Empress of Asia« za Hongkong. Angleške konzularne oblasti so pozvale tudi starejše ljudi, ki niso več zmožni vojaške službe, naj takoj zapustijo Šanghaj.
Boj za japonski glavni stan
Ob 18. so se pričele izredno ljute borbe za japonski glavni stan v parku Hing-kiu. Japonci so večkrat prešli v napad, vendar pa jih je ogenj kitajsk'h strojnic vedno odbil. Dosedanje izgube Japoncev se cenijo na 20 mrtvih in par sto ranjenih.
Kitajci pripravljeni za vse žrtve
Šanghaj, 16. avgusta AA. General Cangčingčung, poveljnik kitajske posadke v Nankingr. in Šanghaju, je izjavil:
Obstoj Kitajske je odvisen od sedanje vojne. Stotisoči Kitajcev so pripravljeni za največje žrtve in upam, da bodo tudi vsi tujci na strani Kitajcev s svojimi simpatijami. Kitajci bodo z vsemi sredstvi ščitili državljane prijateljskih držav.
Kitajci v premoči
Šanghaj, 16. avgusta, o. Kljub tajfunu na morju pred Šanghajem so se danes borbe v zraku in na kopnem z vso vnemo nadaljevale. Japonska letala so hudo bombardirala razna kitajska letalska oporišča ter železniški progi Šanghaj-Nanking in šang-haj-Nankov. Obenem so pripravljala tudi teren za ofenzivo japonske pehote. iKtaj-ci, ki so bili med tem že včeraj in v pretekli noci znatno ojačeni, tako da štej s njih šanghajska vojska nad 100.000 dobro oboroženih vojakov in miličnikov, so davi kljub neugodnim vremenskim razmeram in neprestanim japonskim letalskim napadom prešli v ofenzivo. Za enkrat še ni bilo mogoče dognati poteka današnjih dopoldanskih tojev, vendar pa se kaže, da so Kitajci Japonce v pripravah za prvo odločilno borbo prehiteli in da bo to vsekakor so-odločevalo pri izidu najnovejših borb. Okrog poldneva je že 30 kitajskih letal sodelovalo v bitki. Japonci so svoja letala umaknili in nad šanghajskimi okraji sta se od časa do časa pojavili le po dve ja-t 1 fu-j—- 'a----—-----— -
popolnoma zavarovala, pa bi ji hkrati dala proste roke proti vzhodu, za obrambo zoper premočno japonsko dinamiko. Toda — Nemčiji bi zveza mogla pomoči v glavnem vendarle samo v defenzivnem smislu. Za ofenzivo bi ji pač ne dala aktivnega zaveznika, pač pa bi ji temeljito krila hrbet ter jo s tem usposobila za akcijo proti zapadu, po znani formul:. Toda v smeri, kjer se gibljejo aktualna nemška prizadevanja, v stremljenju po kolonijah, bi se na osnovi take zveze komaj mogli obetati uspehi. Toda pred vsem bi rusko-nem-ško zvezo Evropa smatrala kot opasno za vs-e ono področje, ki leži med Nemčijo ter Rusijo. Povsod tod, v baltiških državah, pa na Poljskem, v Rumuniji, in še v Podunavju, bi smatrali svojo eksistenco kot resno ogroženo, ako bi se ta nova velika politična kombinacija zares realizirala. Zakaj težko si je predstavljati, kaj bi moglo vzemimo Poljsko očuvati pred napadom od dveh strani, da o baltiških republikah sploh ne govorilno. Podoba je tedaj, da je v
ponski izvidniški letali. Okrog in okrog | pravljenje, da bodo mogle sprejeti večje
Šanghaja grme topovi in regljajo strojnice. V mestu samem so zaprti vsi lokali, ulice so kakor izumrle. V šanghaju nihče ne računa več na mirno poravnavo spora.
Japonski letalski napad na Nanking se je po najnovejših informacijah prav klavrno končal. Japonci sami priznavajo, da so izgubili 6 lätal. Po angleških informacijah jih je bilo sestreljenih ali prisiljenih k pristanku kar 16. Po informacijah agencije United Press je kitajska vlada sklenila mobilizirati vse razpoložljive sile. Ce bi se letalski napadi na kitajsko glavno mesto ponovili, pa bo pr_me6tila tudi vse urade iz Nankinga proti zapadu v kakšno strateško bolj zavarovano mesto.
Japonske topničarke na Jangceja
Šanghaj, 16. avgusta. AA. Kitajsko vrhovno poveljstvo poroča, da je v izliv Rumene reke priplulo več japonskih topni-čark. Močan japonski oddelek se ja izkrcal, da se razgleda na kopnem, vendar se je hitro zopet vkrcal.
Davi so Japonci obstreljevali aeverno postajo, to je v okrožju Nanfu, južno od francoske koncesije. S svoje opazovalnice na strehi poslopja, ki stoji blizu japonskega konzulata in ki obvladuje operacije, je Havasov dopisnik opazil mnogo požarov v Čapeju in ugotovil, da so na streho japonskega konzulata postavili protiletalsko baterijo, ki pa so jo po bombardiranju ob 11.30 zopet odstranili. To bombardiranje je terjalo mnogo smrtnih žrtev. Škoda povzročena od bomb no okoliških hišah, je precejšnja. Iz Hongkeva se čuje neprestano streljanje iz pušk in strojnic. Kitajci se trdovratno upirajo, tako da morajo Japonci na vseh križiščih poslavljati strojnice. Japonske čete streljajo na vsakogar, ki ?e prikaže iz hiše. pa tudi na okna, da tako stro odr>or kitajskih prostovoljcev, skritih po zasebnih hišah.
Kitajsko vojno poročilo
Šanghaj, 16. avgusta. AA. Po poročilu kitajskega vrhovnega poveljstva so kitajske čete danes zavzele park Hongkev. Kitajska letala so bombardirala japonske vojašnice blizu parka. Tudi pisarne japonskega mornariškega atašeja so obsula z bombami. Nadalje so bombardirala poslopje japonskega generalnega konzulata in ubila več Japoncev, mnogo jih pa ranila.
Kitajska letala so s svojim napadom na japonske vojne ladje, vsidrane v izlivu Vangpuja, potopila neki japonski rušilec, drugega pa hudo poškodovala. Več tkalnic v Kungdi so po hudih dvodnevnih bojih zasedle kitajske čete. Kitajci še nadalje prodirajo.
Japonci ogražajo francosko koncesijo
Šanghaj, 16. avgusta. AA. Japonske oblasti so obvest:le oblasM v francoski koncesiji, da bodo japonske čete v potrebi vdrle skozi francosko koncesijo, če jim francoske oblasti tega ne dovolijo. Francoske oblasti so tudi to odločno odbile. Poveljniki v tujih koncesijah so prepričani, da bodo lahko zavrnili s svojimi oddelki vsak vpad v koncesije tn zato za sedaj še ne more biti aktualno vprašanje prehoda japonskih čet.
Američani in Angleži beže iz šanghaja
Šanghaj, 16. avgusta- AA. Tako Kitajci kakor Japonci so pristali na premirje, da se izselijo britanske in ameriške žene in otroci. Ladje, ki bodo prevzele begunce, so priplule v šanghajsko pristanišče v spremstvu britanskih in ameriških vojnih ladij. Premirje je bilo sklenjeno na zahtevo tujih konzulov, trajalo pa bo samo nekaj ur.
Kvangipu Je pod srditim ognjem kitajskih baterij, ki ga obstreljujejo pri Putu-mu Japonske vojne ladje na reki Jang-ceju odgovarjajo na kitajsko obstreljevanje.
Reuterjev urad poroča iz Hongkong», da so že vse hotele, šole in javna poslopja pripravili za sprejem beguncev, ki bodo prišli iz šanghaja. Bolnišnice so že pri-
tem področju kriterij o vrednosti eventualne obnove rusko-nemške zveze, vrednosti, ki bi obetala koristi na obe strani. Morda je nekoliko pregrob način, da vrednost merimo takoj z eks-tremnimi merili, morda; resnica pa je ta, da je le prečesto najbolj pravilno, uporabiti ta način, ker vede najhitreje in najzanesljiveje do pravilne ocene. Saj je diplomatska politika le preveč realna.
Od smrti maršala Tuhačevskega je preteklo komaj nekaj tednov. Sklepati smemo tedaj, da vesti o razpoloženju za nemško prijateljstvo pri sedanjih vodilnih sovjetskih mogočnikih ne odgovarjajo dejstvom, toda kljub temu so vesti o tem z;elo simptomatične. Pripovedujejo nam, da zunanjepolitična orientacija v vzhodni kolovici Evrope vendar le še ni dokončna in da je tu ono področje, kjer so še mogoče spremembe in presenečenja, važna ne le za regionalne vidike, marveč tudi za ostale predele, za ves naš kontinent, za vso Evropo, pa morda za ves svet.
število ranjencev.
Tudi evakuacija v Šanghaju živečih ameriških državljanov se je že pričela Nalog za izselitev je dal admiral Jarme!, poveljnik ameriškega azijskega brodovja. Ameriško posadko v mestu so pomnožili z izkrcaniimi oddelki več ameriških vojnih ladij in šteje sedaj 1.500 mož. Predsednik Roosevelt se je snoči vrnil v Washington in je takoj zahteval od svojih sodelavcev, naj mu predlože poročila o najnovejših dogodkih na KitajsHcero. Senator Pitt-mann, predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve je izjavil, da se za danes ali jutri pričakuje važno sporočilo ameriškega zunanjega ministrstva, če bi se položaj na Kitajskem poslabšal
Žrtve med civilnim prebivalstvom
Pariz, 16. avgusta, o. Danes je agencija Havas objavila podatke o žrtvah med civilnim prebivalstvom, ki jih je doslej zahtevala kitajsko-japonska vojna v Šanghaju. Po teh podatkih je bilo v francoski koncesiji ubitih 586, ranjenih pa 725 ljudi, v mednarodni koncesiji pa 409, ranjenih pa 620. Med ubitimi civilisti je bilo tudi 8 inozemcev in sicer 1 Anglež, 1 Američan, 3 Francozi in 3 pripadniki drugih narodnosti. Med hudo ranjenimi so tudi trije Nemci.
Deževje ovira japonsko ofenzivo
Tiencin, 16. avgusta AA. Štab japonsk;h čet v Tiencinu je sporočil, da silno deževje na severnem Kitajskem onemogoča japonsko ofenzivo na fronti pri Nankovu, zaradi česar tudi letalstvo ni moglo poseči v boj.
Čangkajšek se je odločil za končni obračun z Japonci
Tokio, 16 .avgusta. AA. Po japonskem poročilu iz šanghaja, je imel maršal Cangkajšek konference s celo vrsto kitajskih političnih osebnosti, nato pa je sklenil preseliti kitajsko vlado iz Nankinga. Odredil je tudi naj odide nadaljnih šest kitajskih divizij na pomoč, da ustavijo prodiranje japonskih čet
V tukajšnjih političnih krogih mislijo, da ta maršalov sklep najbolje potrjuje mnenje, da se je odločil spustiti v končni obračun z Japonci.
Kitajski odpor presenetil Japonce
Tokio, 16. avgusta, o. Po vsej Japonski je zavladala veliika razburjenost, ker nihče ni praöakoval tako odločnega odpora Kitajcev. Vlada zaseda permanentno. Snoči je bila na seji, ki ji je kljub bolezni predsedoval ministrski predsednik princ Konoje, sklenjena cela vrsta novih energičnih ukrepov, da bi dovedli, kakor pravi komunike, kitajsko vlado in Kuomintang k pameti. Svojo akcijo na Kitajskem utemeljujejo Se vedno z nujno potrebo, da se zavarujejo japonski gospodarski interesi. Komunike pravi, da je japonska vlada slej ko prej prežeta z iskreno željo, da se urede in har-monizirajo odnošaji med obema državama. Pri tem ne goji mikakih teritorialnih aspiraci j.
Pred prekinitvijo diplomatskih stikov
Tokio, 16. avgusta, g. Svetnik japonskega poslaništva v Nankingu Hidaka je dobil od japonske vlade nalog, naj zapusti poslani-
štvo. Hidaka Je odšel na krov japonske vojne ladje. V političnih krogih poudarjajo, da diplomatski odnošaji med Tokijem in Nankingom s tem še niso prekinjeni, ker ostane japonsko poslaništvo še v Nankingu, vendar pa pričakujejo vsak čas prekinitev diplomatskih odnošajev. o
Odhod Japoncev
iz Nankinga
Tokio, 16. avgusta. AA. Večina japonskih državljanov, novinarjev in osebja japonskega poslaništva v Nankingu je odpotovala v šanghaj.
Francoski protest
Pariz, 16. avgusta. AA. Zunanje mini. strstvo je objavilo, da je francoski poslanik na Kitajskem, Paul Emile Naggiar, odločno protestiral pri nanìrinéki vladi zaradi obstreljevanja francoske koncesije v Šanghaju. V uradnih krogih izjavljajo, da ao odredili vse potrebno za zaščito francoske koncesije in za morebitno izselitev francoskih državljanov v šanghaju^ Francoska vlada spremlja z napeto pen Bornostjo razvoj dogodkov na skrajnem vzhodu. V ta namen je v odsotnosti DeL bosa konferiral državni tajnik v zunanjem ministrstvu Alexis Leger z japonskim poslanikom, popoldne pa je sprejel kitajskega poslanika Wellingtona Koorja.
Francoske vojne ladje v pripravljenosti
Pariz, 16. avgusta, o. Merodajni politični krogi zasledujejo z vso pozornostjo dogodke na Kitajskem. Vlada je v stalni zvezi z generalnim konzulom v Šanghaju. V Parizu so pričeli že razpravljati o evakuaciji francoske koncesije. V bližini koncesije se je snoči usidralo več francoskih vojnih ladij, ki so pripravljene na intervencijo, če bi se sobotni dogodki ponovili.
Posvetovanja angleških vojaških strokovnjakov
London, 16. avgusta, o. Pod vodstvom državnega podtajnika v ministrstvu za zunanje zadeve Vansittarta je bila snoči zaradi incidentov v Šanghaju posebna konferenca angleških vojaških strokovnjakov, na kateri so odločili svoje stališče. Takoj po seji je bil generalni konzul v Šanghaju pozvan, naj pripravi vse potrebno za evakuacijo 10.000 Angležev iz Šanghaja. Obenem je angleški poslanik v Nankingu prejel nalog, naj ponovno protestira pri kitajski vladi zaradi bombardiranja mednarodne koncesije v Šanghaju. Kitajska vlada se mora zavezati, da bo v bodoče preprečila slične izgrede. Za evakuacijo angleških državljanov iz Šanghaja sta danes prispela v Šanghaj dva angleška parnika. Prvi transporti bodo že danes krenili iz Šanghaja proti Hongkongs S parnikoma se bo odpeljalo 4 do 5 tisoč žensk in otrok. Za zaščito angleških interesov v Šanghaju pa je bilo iz Hong-konga odposlanih tja zopet več oddelkov angleškega vojaštva.
Nemci strogo nevtralni
Berlin, 16. avgusta. AA. »Deutsche Allgemeine Zeitung« vprašuje, ali se bodo boji med Japonsko in Kitajsko mogli omejiti. Nemčija ne spada med države, ki so v Washingtonu podpisale pogodbo, po kateri se po svetovni vojn: jamči nedotakljivost Kitajske, toda države, ki so jo podpisale z Japonsko vred, ne kažejo prav nič volje, da bi se po njej ravnale. List navaja, da so simpatije anglosaškega sveta na strani Kitajske kljub incidentom, ki so se pripet:li v Šanghaju, nato pa označuje nemško stališče s temi besedami: Ker živi Nemčija z obema državama v najlepšem razmerju, želimo samo to, da se najde zadovoljiv razplet na skrajnem vzhodu, ki bo ustrezal svetovnim interesom in upošteval potrebe Japonske in Kitajske.
Francova ofenziva
na španskem severu
Nacionalistična letala so ponovno bombardirala
Santander
Salamanca, 16. avgusta, br. Na fronti v valencijski pokrajini in v južnih predelih santa aderske dežele se je včeraj nadaljevala nacionalistična ofenziva. Davi so nacionalisti zavzeli Maddaleno del Hos, zapadno od Gandelore, na desnem krilu pa so prodrli do Reisnose. Nacionalistična letala so bila danes zopet nad Santandrom in so na mesto spustila znova večjo količino letakov, ki obveščajo ljudi o najnovejši ofenzivi in jih pozivajo k predaji. Po nacionalističnih informacjah so imeli Baski v bojih od snoči do davi velike izgube.
Anglija zahteva odgovor od generala Franca
London, 16. avgusta, g. Angleška vlada je svojega poslanika v Hendayu še enkrat pooblastila, nad obvesti generala Franca, da Anglija Se vedno čaka na odgovor na noto zaradi obstreljevanja angleške ladje »British Oorporal«- če odgovor v doglecLnem času ne bi prispel v London, mora angleška Vlada domnevati, da so obstreljevala angleško ladjo letala generala Franca.
Nacionalistična oblastva v Palmi na Mallorrci so izročila tamkajšnjemu bri. tanskemu konzulu glede na incident z britansko ladjo »British Corporal« noto, v kateri izjavljajo, da ni nobeno nacionalistično letalo bombardiralo nobenega parnika pod britansko zastavo in da gre vsekakor sa republikansko letalo, U si je
na vidnem mestu nadelo nacionalistične znake. Na britanski strani izjavljajo, da Velika Britanija te izjave ne bo vzela na znanje. Britanski poslanik v Hendayu bo v tem smislu odgovoril nacionalističnim oblastvom.
Novi incidenti na motiti
London, 16. avgusta, o. Na tuniški obali sta včeraj dva nacionalistična rušilca ustavila panamsko motorsko cisternsko ladjo »Knight« in jo pričela obstreljevati. Posadka se je rešila v čolne, »Knightc pa se je kmalu nato potopil. Posadko je rešila angleška cistemska ladja »Comodorc.
Carigrad, 16. avgusta o. Pred vhodom v Dardanele je neznana podmornica potopila španski parnik »Ciudad de Cadiz«. španski parnik je vozil iz Odese v Valencijo olje, avtomobile in življenjske potrebščine. Podmornica je streljala najprej s topom, nato pa pognala vanj dva torpeda. Posadko je rešil neki ruski parnik. Podmornica je po opravljenem delu izobesila špansko nacionalistično zastavo.
sto tisoč beguncev v Franciji
St. Jean de Luz, 16. avgusta, br. V Franciji se je v zadnjem času po informacijah nekaterih francoskih listov zbralo že okrog 100.000 španskih beguncev, ki so po večini levičarsko orientirani, Begunci pravijo, da se ne nameravajo več vrniti v, Španijo.
»JUTRO« št". 19Ö
=Tore£ Il Vin. 1937.'
Z jug« gasilskega kongresa
Včeraj je bil v Zagrebu prvi kongres Jugoslovenske
gasilske zajednice
Zagreb, 16. avgusta, o. Davi se je vršil pfrvi kongres jugoslovenske gasilske zajednice v najlepšem miru in redu. Jugo-slovenska gasilska zveza je kljub izstopu Hrvatov sklenila nadaljevati svoje delo.
Snoči ob 20. se je sestala uprava Jugoslovenske gasilske zajednice in skoraj do polnoči razpravljala o položaju, ki je nastal po ostavki zveznega starešine Žagarja in treh drugih hrvatskih članov centralne uprave. Svoje stališče napram hrvatski resoluciji je izrazila v naslednji izjavi:
Resolucija
Jugoslovenska gasilska zajednica obsoja Izjavo g. Marijana Dolanskega ob proslavi 60 letnice gasilske zajednice savske rinnovine v Zagrebu pri odkritju spomenika hrvatskemu gasilskemu delavcu pokojnemu Djuri Dežcliču, ker jo je prečita! brez vednosti in odobravanja centralnega odbora gasilske zajednice savske banovine, kar se je ugotovilo tudi na seji zvezne uprave na podlagi izjav zastopnikov gasilske zajednice savske banovine. Jug. gasilska zajednica obžaluje, da so se s to resolucijo naknadno solidarizirali zvezni starešina Stanko Žagar ter člana uprave Srečko Jambrešič ter Branko Svoboda, ki so pravtako odstopili kot člani zveznega starešinstva in uprave. Gasilska zajednica kraljevine Jugoslavije bo tudi v bodoče nadaljevala svoje delo v interesu gasilstva, ker je prepričana, da bo dokazal čas, da gasilstvo kot splošno potrebna narodna in humana ustanova ne more biti vezana in še manj odvisna od kakršnegakoli političnega strankarskega naziranja in akcije.
Prvi kongres Jugoslovenske gasilske zajednice se je pričel ob 10. dopoldne v okusno dekorirani posvetovalnici banske uprave. Na čast tujim delegatom so z balkonov visele tudi angleška, belgijska, češkoslovaška in nemška zastava. Kongresu so izmed zastopnikov oblasti prisostvovali poleg drugih odposlanec Ni. Vel. kralia rtivizijski general Djordje Radisavljevič, komandant armije general Jurišič, podban 1
Mihaldžič, župan dr. Pejlčič ter zastopniki vseh gasilskih zajednic posameznih banovin. Zaradi ostavke starešine Žagarja je kongres vodil prvi podstarešina Jugoslovenske gasilske zveze. Na njegov predlog je kongres poslal vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju, gasilskemu pokrovitelju Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu in Nj. Vis knezu namestniku Pavlu. Vojaška godba je odsvirala pri tej priliki jugoslo-vensko, angleško češkoslovaško, nemško in belgijsko himno.
Zveza je odlikovala z gasilskim križem I. stopnje zaslužnega hrvatskega gasilskega delavca Mirka Kolariča, ministra dr. Rogiča in dr. Korošca s križem II. stopnje, bana dr. Ružiča, armijskega generala Jurišiča. podbana Mihaldžiča, župana dr. Pejičiča in večino inozemskih delegatov. Inozemski delegati so izročili odlikovanja inozemskih gasilskih organizacij podstarešini Snoju in ostalim gasilskim prvakom. V zaključnem govoru je predsednik pozval gasilce ponovno k slogi, nakar je bil kongres z državno himno slovesno zakljiičen.
Nato je sledil
Kongres slovanske
gasilske zveze
pod vodstvom tajnika mednarodne gasilske zveze Antonina Weisa iz Prage. Kongres je rred drugim sklenil, da bo delal za sporazum med čehoslovaki in Poljaki ter pritegnil v zvezo še Bolgare.
Po kongresu je ban Jr. Ružič v banških dvorih sprejel delegate in jim priredil za-kusko, ob 13. pa je bil banket v hotelu ^Esplanade«, ki ga je gasilska zveza priredila zastopnikom oblasti in inozemskim gostom. Ob 16. je župan dr. Pejičič na magistratu priredil sprejem, nakar so se delegati odpeljali na Sljeme, odkoder so se razgledali po Zagrebu in Hrvatskem Zagorju.
Popoldne se je ponovno sestal tudi plenum zveze same. Na seji so razpravljali o reorganizaciji ter o reviziji pravilnika. S tem je bil prvi kongres zaključen.
Reševanje pogrešanih
ruskih
letalcev
Odposlanih je na pomoč sedem polarnih letal ter ledo*
lomeč „Krasin"
Moskva, 16. avgusta, d. Kakor sklepajo, je sovjetski pilot Levanevski pristal na kakšnem ledenem polju v Arktiku ali pa kje v kanadskih tundrah. Odbor, ki je organiziral njegov polet, je uredil radiograme, ki so jih sprejeli, z letala »N 209«, in iz katerih je Tazv'dno, da je Levanevski letel v zelo težavnih atmosfernih razmerah. Letalo se je moralo dvigniti do 6.000 m visoko, kljub temu pa je bilo neprestano med gostimi oblaki, iz katerih ni moglo iziti ter je tako ;zgubilo orientacijo. Po poškodbi desnega motorja je bilo letalo prisiljeno spustiti sc na 4.000 m. Iz doslej še nepojasnjenih razlogov je Levanevski istočasno prenehal redno oddajati radio-grame o poteku poleta. Le nekatere postaje so ujele pretrgane besede njegove oddajne postaje, iz katerih se more sklepati, da je letalo letelo še nekoliko časa po poškodbi v motorju, nato pa je zavladala popolna tiš:na.
Državni odbor pod predsedstvom ljudskega komisarja Ilapleskega meni, da je bilo letalo, ki je bilo prisiljeno leteti neprestano skozi oblake, končno pokrito s tako debelo ledeno skorjo, da ni moglo več nadaljevati poleta in jc moralo pristati na kakšni ledeni plošči. Kol:kor je znano, je led na področju Severnega tečaja v sedanjem času tako debel, da lahko pristane na njem težko letalo.
Vse polarne radio-postaje love neprestano poročila na valovih letala »N-209«. Včasih se zdi, da so prišle z njim v stike, vendar pa je oddaja tako slaba, da se ne more ničesar razumeti in sploh ne reči, ali izvira z letala »N-209«. Kljub temu menijo. da se javlja Levanevsk'.
Odbor je sklenil celo vrsto ukrepov za njegovo rešitev. Posadka letala »N-209« je preskrbljena s hrano za puldrug mesec in ima šotore, krznene spalne vreče, toplo polarno obleko in orožje, tako da bo mogla vztrajati nekaj časa brez pomoči.
Za seševanje posadke v vzhodnem odseku je bilo odrejcKO ledolomcu »Krasinu«, naj takoj odpluje k Šmitovemu rtu, kjer je letalsko oporišče glavne severne pomorske poti. Pri Šm i to vem rtu :ma prevzeti tri letala s posadko in rezervnim gorivom ter odpluti na področje rta Barrow na
Aljaski, od tam pa v severni smeri, dokler bo dopuščal led. Od tu naprej naj bi letala preiskala ledena polja. Istočasno je bilo odrejeno, naj odpluje iz Beringovega preliva s polnim tovorom gorva na pomoč »Krasinu» parnik »Alikojan«. Razen tega je bilo z letališča v Nogajevu na Ohot-skem morju odrejeno, naj odleti letalo »N-2« s pilotom Za.pkovim preko rta Jelene h »Krasinu».
Kot oporišči za reševanje v zapadnem odseku Arktika bosta služila postaja na Rudolfovem otoku ter Papaninovo taborišče » Severni tečaj« na ledeni plošči.
V Moskvi je bilo tudi odrejeno, naj pripravijo svoja letala »Ant-1« junaki Sovjetske unije Vodopjanov, Molokov in Alek-sejev, ki so se pred kratkim vrnili s prve ekspedicije na Severni tečaj. Ti bodo poleteli na Rudolfov otok, odtod pa na Papa-n;novo ledeno ploščo.
Polarna postaja Papanina, ki se nahaja sedaj na sporedniku 0 in na 87. stopinji ter 20 minut severne širine, se pretvori v letalsko oporišče, izhodno točko za iskanje Levanevskega. V to svrho bodo poslane na ledeno ploščo večje rezerve goriva ter olja s pomočjo letala »Ant-6«.
Na vprašanje odbora je Papanin odgovori!, da je letališče, s katerega so pred dvema mesecema odletela ista tri letala, popolnoma ohranjeno ter moreio po njegovem mnenju letala pristati na njem.
Razen tega bosta poslana kot rezerva malo letalo »N-206« s pilotom Golovninom in letalo »N-20« s pilotom Gracijanskim na otok Dickson, odkoder bosta podvze-mala polete proti severu.
Nadalje je bilo odrejeno vsemu omrežju polarnih radijskih in metereoloških postaj, naj nit; za trenutek ne prekinejo svojega dela ter naj neprestano love oddajno postajo Levanevskega.
Ameriška pomoč
Fairbanks, 10. avgusta. A A. Am Briški letalec Maltern se je dogovoril s pilotom Crossonom. da bosta skušala poiskati na Severnem tečaju pogrešanega ruskega letalca Levanevskega. Letaka bosta še danes odlelela proti Severnemu tečaju.
Manevri na Sicilip
Ponovne Mussolini! e ve miroljubne izjave o nalogah
italijanske vojaške sile
Palermo, 16. avgusta, o. Min. predsednik Mussolini je na svojem inšpekcijskem potovanju po Siciliji prispel v Agrigento, kjer je imel pred množico fašistov zopet kratek govor. V Enni in Caltanisetti je govoril o delavnosti italijanskega naroda in o neomajni volji fašističnega režima, da zadovolji italijanskega kmeta in delavca, ki mu tuje zemlje ni več treba, ker mu je italijanska vojska zagotovila kolo-nijsko cesarstvo; v Argigentu pa je očr-tal vojaško silo današnje Italije in je naglasil, da je fašizem vključil v civilizacijo dve novi vrednoti,delo in borbo, v kateri nikogar ne bi smelo biti strah pred smrtjo. Le s tema dvema elementoma je mogla fašistična Italija dovršiti svojo nalogo in si ustvariti svoj imperij. V pičlih 7 mesecih abesinske vojne je italijanski narod lahko dokazal vse svoje vojaške vrline.
Med tem so ss v zapadni Siciliji vojne vaje, pri katerih sodeluje 50.000 mož redne vojske in več oddelkov fašistične milice, snoči po kratkem presledku nadaljevale. Izkrcevanje »sovražne« rdeče vojske se je dovršilo, vpadniki so se organizirali in pričeli prodirati v severovzhodni smeri proti Palermu. Invazija je uspela zaradi
slabo organizirane obrambe. Včeraj pa se je modra vojska že pričela koncentrirati in po načrtih generalnega štaba bo morala sedaj za vsako ceno sovražnika pregnati z otoka.
Rimska »Tribuna« pravi, da so manevri doslej pokazali, da bi bil morebitni vpad kake sredozemske sile na Sicilijo vsekakor mogoč, da pa se sovražnik na otoku v nobenem primeru ne bi mogel vgnezditi.
Zanimivo je, da je danes tiskovni urad v Rimu ponovno odločno demantiral poročila raznih inozemskih listov, po katerih naj bi se z Mussolinijevim potovanjem po Siciliji in istočasnimi tamkajšnjimi manevri italijanske vojske manifestirale že prve priprave italijanskih imperialistov za nove podvige na Sredozemskem morju. Mussolini je sam že takoj od vsega po-četka s svojimi izjavami v Messini zavrnil take sumnje. Poudaril je, da je prišel na Sicilijo z izrecno miroljubnimi nameni. Njegovo potovanje je inšpekcijskega značaja, izraz zanimanja za Sicilijo, ki se mora kulturno dvigniti na višino ostalih italijanskih dežel.
v Kupujte domače blago 1
Beležke
Potrebno pojasnilo
Nekateri jugoslovenski listi so objavili v soboto in v nedeljo v svojih poročilih o sprejemu predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča med drugim tudi poročilo uradne agenc:je Avale, da sta »e sprejema udeležila tudi člana JNS poslanskega kluba gg. inž. Manfred Paštrovič in Anton Maštrovič. V zvezi s tem je objavila agencija Avala tudi vest, da sta se poslsnca Paštrovič in Maštrovič priključila spremstvu predsednika vlade in imela z dr. Sto-jad:novičem daljši politični razgovor o. položaju v primorski banovini.
Naprošcni od poslancev inž. Paštroviča in Maštrovica, popravljamo te vesti raznih jugoslovenskih Hstov, ker ne odgovarjajo resnici. Oba gospoda sta bila naprošena od predsednika vlade, da ga podrobno infor-nvrata o položaju v primorski banovini. Poziv jima je bil dostavljen uradno. V dogovoru z banovinskim vodstvom JNS za primorsko banovino sta se oficialnemu pozivu odzvala in prišla v petek 13. t. m. nekaj po 5. uri na pomol pristanišča, kjer je imela pristati ladja »Dubrovn;k«, s katero je križaril po Jadranu predsednik vlade dr. Stojadinovič. Oficialnega sprejema sc nista udeležila, ker je bila to stvar izključno vodstva JRZ in pristašev za primorsko banovino, katerih se je res zbralo pri sprejemu kakih 40. Večino med njimi so tvorili novo postavljeni splitski občinski svetniki. O tem, da sta oba poslanca prišla samo na poziv predsednika dr. Sto-jadmovióa, no pa na njegov sprejem, je obvestil navzoče novinarje tudi minister Cvetkovič.
Ker predsednik vlade ni mogel razpravljati z obema poslancema na kopnem v prisotnosti navzočih strankinih pristašev, je naprosil oba gospoda, da ga spremljata na njegovi poti z »Dubrovnikom« do Šibe-nika. Poslanca inž. Paštrovič in Maštrovič sta se povabilu odzvala in podala na željo predsednika vlade daljše poročilo o gospodarskem in političnem položaju v primorski banovini.
Predsednik vlade
zopet v Beogradu
Včeraj ob 8.45 se je vrn:'l v Beograd predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič po krajšem bivanju na počitnicah na našem Primorju. Čeprav je dr. Stojadinovič sporočil, da ne želi nika-kega slavnostnega sprejema na železniški postaji in v Beogradu, so ga sprejeli razen ministrov višji zastopniki državnih obla-stev in zastopniki organ:zacije JRZ iz Beograda ter njegovi osebni prijatelji. Notranji minister dr. Korošec je imel pri sprejemu na postaji tale nagovor:
Gospod predsednik! Vračate se z odpo-čitka na delo. Vaš odpočitek je bil kratek; zaslužili ste daljšega. Toda vi hočete biti, ker so nasprotniki svoj boj potencirali do maksima, zdaj med nami v naši bližini, v naši sredi. V veliko veselje in zadovoljstvo nam je, da je naš voditelj spet med nami. Vi nam dajete cilj, smer in pogum. Mi vam zato obljubljamo zvestobo in privrženost. Hočemo se čvrsto zgrniti okoli našega voditelja. Živel naš voditelj in naš predsednik!
Nato je predsednika vlade pozdravil §o drugi podpredsednik krajevnega odbora JRZ za Beograd. Zemun in Pan č evo dr. Dragan Todorov:č.
Preizkušeni frontaš
Med udarnimi gromovniki na prosvetnih taborih slovenskih fantov se je posebno odlikoval predzadnjo nedeljo v Raj-henburgu tamošnji domačin g. konz. svet. Tratnik. Koval je namreč nove fronte in delil Slovence v pristaše dveh taborov: v tabor, ki ji načeljuje hudič in v tabor pod vodstvom samega Kristusa. Sedaj nas opozarjajo prijatelji iz brežiškega okraja, da ima gospod konzistorialni svetnik že od nekdaj manijo kovanja front. Svoje dni je koval v brežiškem srezu fronto »bojevnikov«, kjer se je zelo živo udejstvoval. Kot predstavnik te fronte je sprejel pred petomajskimi volitvami 1. 1935. tudi kandidaturo in se uvrstil v fronto Jevtičevih kandidatov. Gospod kanzistorialni svetnik je menda na vse to že zdavnaj pozabil. Da mu malo osvežimo spomin, ga vprašamo, kdo se je tako pehal, da bi bila njegova kandidatura v Beogradu odobrena in da bi sprejel toliko zaželjeni »pristanek« nositelja kandidatne liste, gospoda predsednika Jevtiča. Ob tej priliki je dajal g. svetnik Tratnik tudi raaie izjave svojim prijateljem, ki se diamentralno razlikujejo od njegovega današnjega kovanja hudičevih in Kristusovih front. Ako se na nje ne spominja več, smo mu jih rade volje pripravljeni objaviti v pouk ln ljudstvu v zabavo.
Ustanovitev sreske mladinske org. JNS v Ljutomeru
Nacionalna mladina je še enkrat poudarila svojo pripravljenost, da se organizira kljub napadom in drugačnim trditvam nasprotnikov. Nedeljski ustanovni občni zbor sreske mladinske organizacije v Ljutomeru je bil zgovoren dokaz omenjene pripravljenosti. Sedemdeset delegatov občin ljutomerskega sreza je soglasno ustanovilo mladinsko organizacijo, ki bo zbrala vso številno nacionalno mladino iz Ljutomera in drugih krajev.
Uspelo zborovanje je vodil predsednik sreske organizacije J. N. S. g. Skuhala, ki je pozdravil vse mlade somišljenike ln jim želel veliko uspeha pri bodočem delu.
Idejne smernice mladinskega pokreta je podal delegat banovinskega akcijskega odbora g. dr. Branko Alujevič.
Sledile so volitve odbora, ki ga vodi mladi posestnik iz Cvena g. Branko Pu-conja. V odboru so zastopniki vseh občin.
O politični situaciji v državi, zlasti v dravski banovini, je poročal narodni poslanec g. Lukačič.
Navzoči so z navdušenjem pritrjevali posameznim poročevalcem.
Zborovanje je bilo zaključeno s kratkimi pojasnili glede banovinske skupščine mladinske organizacije JNS, za katero vl'uìa veliko zanimanje.
Po napadu na Matošica
Zagrebška policija nadaljuje s preiskavo v zadevi napada na novinarja Joe Matošica. Zaslišanih je bilo mnogo prič, od katerih so nekatere Izjavile, da so videle, kako je Matošič potegnil revolver in ustrelil potem, ko ga je neznan napadalec udaril z železnim boksarjem po glavi. Matošič trdi, da ni mogel streljati,- ker sploh ni imel je- j
Vojvoda Kentski v Cartata
Dubrovnik, 16. avgusta, p. Snoii js prispela v Dubrovnik jahta »Tiha«, s katero »ta prišla n« naš Jadran vojvoda in vojvo-dinja Kentska. Jahta je last direktorja »Ju-goslovenskega Lloyda« g. Banca, čegar gosta sta vojvoda in vojvodinja Kentska.
Pred rekonstrukcijo angleške vlade
London, 16. avgusta, br. V tukajšnjih političnih krogih so se razširil« govorice o bližnji rekonstrukciji angleške vlade. V Chamberlainov kabinet naj bi vstopil Lloyd Geòrgie in Chruchill, voditelja opozicijske liberalne stranke. Vlada nacionalne koalicije naj bi ae na ta način Ae bolj razširila.

ln popolnejfil je sedaj Trilysin, ker mu y%
dodana posebna substanca, ki varuje teme ln lase pred drobnimi, glivicam sličnlmi organizmi. Nova biološka izkustva potrjujejo, da povzročajo te klice srbež, prhljaj in izpadanje las. To dejstvo je našlo takoj praktičen primer pri Trilysinu, ker TRILYSIN VEDNO VZPOREJA SVOJ KORAK Z VEDO. Trilysin je biološko sredstvo, ki hrani, krepi ter ohranja Vaše lase zdrave, odpravlja prhljaj ter preprečuje izpadanje las.
Hrvati zapustili j ugoslovensko gasilsko
zvezo
V zadnjem času je opažati med Hrvati dosledno izvajanje separatističnih tendenc na vseh poljih, ne le političnega, nego tudi kulturnega, gospodarskega in socialnega življenja. To tudi rov?em odgovarja miselnosti in programu hrvaškega narodnega pokreta, ki hoče tudi praktično izvesti načelo absolutne individualnosti Hrvatov. V tem duhu je bil izveden sklep, da Hrvati ne sodelujejo v delu kmetskih zbornic in da se izvede ločitev vseh hrvatskih kulturnih in gospodarskih organizacij od sodelovanja v skupnih jugoslovenskih organizacijah. Tako so ustanovili hrvatski zdravniki svoje posebno stanovsko društvo hrvatskih zdravnikov, ki je sklenilo prekiniti vse zveze z Jugoslovenskirrii zdravniškim društvom. Poslali 60 mu celo posebno resolucijo, v kateri mu prepovedujejo izvolitev hrvatskih zdravnikov za vseslovanski zdravniški kongres. Obenem so poslali vsem hrvatskim zdravnikom poziv, da pod nobenim pogojem ne sprejmejo izvolitve za eventualno udeležbo na tem kongresu.
Dosledno izvajanje posledic načela o hrvatski individualnosti je vzbudilo v Beogradu razumljivo nerazpoloženje. Posebno hirda je »Samouprava«, ki vidi v tem akcijo, da se Jugoslavija čim bolj kompromitira pred inozemstvom. Po njenem mnenju je to politika absurdov, ki na« smeši pred vsem svetom, razna znamenja pa kažejo, da se bo moral glavni or<ran JRZ počasi le sprijazniti s tako »politiko absurdov in smešenja naše države« pred inozemstvom, kakor ee je sprijaznil še s celo vrsto slič-nih ukrepov.
Med temi znamenji Je vsekakor najbolj značilen potek nedeljskih gasilskih svečanosti v Zagrebu ob priliki 60 letnice ol«noja Gasilske zajednice za savsko banovino. Na njem so namreč proglasili hrvatski gasilci preko g. Dolanskega, da izstopajo iz Jugoslovanske gasilske zveze in piekinja-jo 7. njo vsak stik. V dokaz tega naj hrvatski gasilci odstranijo takoj s svojih uniform vse iosignije. ki niso v skladu z značajem in mišljenjem hrvatskega gasilstva. Hrvatsko gasilstvo se korporativno priključuje v sklop narodnega pokreta pod vod-
stvom predsednika dr. Mačka, ki ga priznava kot edinega svojega voditelja
Energični korak hrvatskih gasfkev Je vzbudil med ostalimi jugoslovensklml gasilci razumJjivo zaprepaščenje, najsi so voditelji hrvatskega gasilstva že dolgo napovedovali ta svoj sklep in stvarno že Itak izpeljali popolno ločitev od Jugoslovenske gasilske zveze. Saj so nastopili s samohr-vatskimi znaki že javno celo pred ministrom za fizično vzgojo dr. Rogičem pred nekaj meseci v Borovem. Po zatrjevanju hrvatskih gasilcev je bil sprejet njihov sklep z največjim razumevanjem tmdg pri vodstvu slovenskih gasilcev, ki so sicer h taktičnih razlogov odredili, naj se slovenski gasilci umaknejo od nadaljnjega sodelovanja pri zagrebških gasilskih svečanostih. Tako Je zatrjeval »Hrvatski dnevnik«, da so zastopnici vodstva slovenskih gasilcev, ki je pa razrešitvi pokojnega staroste Josipa Turka skoraj izključno v rokah pn^štašev .TRZ. Ì7.rekli osebno svoje prisrčne čestitke hrvatskim gasilcem. Pri tem so pripomnili, da more sa,mo svobodno slovensko, hrvaško in srhko gasilstvo imet j bodočnost in da se povsem suHdarizirgjo z resohràjo hrvatskih gasilcev.
V koliko so informacije »Hrvatskega dnevnika« točne, bomo sigurno vidMi tekom prihodnjih dni, ko bo moralo reči svojo ibesedo sedanje vodstvo Gasilske zajednice za dravsko banovino. Po poročilu popoldanske »Slovenčeve« izdaje to poročno ne bo moglo dosti popravljati informacij »Hrvatskega dnevnika«. Saj je ugleden njegov član g. Snoj sam izjavil zbranim slovenskim gasilcem, »da Slovenci razumejo ogorčenje Hrvatov ni da so tudi nezadovoljni s sedanjim gasilskim zagonom, ki ga hudo kritično gledajo, Slovenoj fio samo za drugo taktiko spromembe sedaj obstoječega zakona.« Gospod Snoj je Se prista-vii: »Pisker, ki smo ga včeraj z muko Stini dolge ure krpali, je danes počil. To je jedro vsega.
Mi se bojimo, da ne pokajo sami piskri, nego d'a so na delu sile. ki bodo, če pojde tako naprej, kmalu razbile celo trgovino porcelana.
Pruntmond pri Chamberlainu
Lond,on, 16. avgusta, br. »Sunday Dl-spateh« poroča, da je imel angleški poslanik v Rimu sir Eric Drummond, ki se že nekaj dni mudi na škotskem, davi daljši razgovor z ministrskim predsednikom Chamberlainom. Govorila sta o italijan-sko-angleških pogajanjih, ki se bodo nadaljevala ob koncu septembra v Rimu. Govorila sta tudi o razgovorih v Londonu z lordom Halifaxom in državnim podtajni-kom Vansittartom.
V	24 urah preko Atlantika
New York, 16. avgusta. AA. Nemško vodno letalo »Nordmeer« je preletelo Atlantik brez slehernega incidenta v 24 urah.
volverja s seboj. Policija je ranjenega Ma-tošiča zadržala v preiskovalnem zaporu, na zahtevo zdravn'kov pa so ga prepeljali na kliniko, kjer ga straži policijski stražnik.
Aretirani krojaški pomočnik Matija Kovač, ki je oddal pet strelov na avtomobil, s katerim se je vozil Matošič na klin;ko, se zagovarja s tem, da je pobesnel, ko je videl, da Matošič strelja v ljudi pred sod-nijo, brani pa se, da ni mislil streljati na kako osebo v avtomobilu, nego samo v pneumatiko in karoserijo avtomobila. Stanje hudo ranjenega L:sca je še vedno negotovo.
Vzorna bolnica
V	Požarevcu imajo za celo bivše po-žarevsko okrožje samo eno bolnico, v kateri pa morajo vladati naravnost vzorne higienske prilike. Beograjsko »Vreme« objavlja izjavo upravnika bolnice dr. Ne-storoviča, ki je dejal, da je bolnica zaste-ničena od vrha do tal. Človek mora biti že smrtno bolan, da išče v njej pomoči. V porodniškem oddelku je toliko stenic, da bolnice ne morejo po cele noči spati, ker jih hočejo stenice žive požreti. Pred nekaj dnevi je sredi noči pobegnila neka ciganka, ki je bila sicer stenic navajena, ker ni mogla izdržati več navalov celih trum stenic, ki defilirajo po tleh, stenah, stropih in posteljah bolnice.
Kake razmere morajo biti v tej »vzorni« bolnici, si po izjavi samega upravnika pač ni težko predstavljati, žalostno je le, da pošiljamo Jugoslovani svoje higienske strokovnjake organizirat higiensko službo celo med Kitajce, doma nam v banovinskih bolnicah požirajo bolnike stenice.
Radio tudi za siromake
V	Nemčiji je nedavno prekoračilo število radionaročnikov 8 milijonov. V zvezi s tem je odredilo ministrstvo propagande raznim kulturnim in socialnim organizacijam, naj določijo imena 100.000 ljudi, ki bi lahko poslušali radio zastonj brez plačila kakršnekoli takse. V Nemčiji je sedaj okoli 800.000 radio-poslušalcev s svojimi aparati, ki so oproščeni zaradi siromaštva plačevanja pristojbine za aparate.
To nemško odredbo si bi lahko ogledalo tudi naše ministrstvo za pošte in telegraf, kjer kažejo zadnje čase dokaj zanimanje za vprašanje razširjenja radiofonije v naši državi. Siromakov, ki bi radi poslušali radio, ne manjka, posebno med državnim uradništvom. za katero predstavlja naročnina za radio že težko obremenitev mesečnega proračuna, .
Sklepi kongresa slov. železničarjev
Sofija, 16. avgusta, p. Kongres slovanskih železničarjev ki brodarjev se je vršil v veliki dvorani železničarskega doma ob prisotnosti generalnega direktorja bol-garsk-'h železnic, polkovnika Golčeva. Zaradi odsotnosti predsednika lige slovanskih železničarjev in brodarjev Nikole Gjuri-ča je otvoril kongres g. Gjekonski. Zatem sta govorila vodja bolgarskih železničarjev inž. Pinterovič in generalni tajnik lige slovanskih železničarjev Jovan Batič, ki je poročal o delu lige v preteklem letu. Naposled je bila sprejeta resolucija, ki zahteva poleg drugega medsebojno izmenjavo mlajših železničarskih strokovnjakov in sicer tako, da bi bil po eno leto v praksi r drugi slovanski državi. Nadalje se zahteva odprava potnih listov za železničarje, ki potujejo v slovanske države. Sklenjeno je tudi bilo, da se vsako leto meseca julija in avgust« 20 do 40 železničarskih otrok v starosti od 12 do 16 let pošlje v drugo slovansko državo. Prihodnja plenarna seja lige slovanskih železničarjev bo 1. 1938 T Prag'.
Brzi turnir v Stockholmu
Stockholm, 16. avgusta. Po šahovski olimpiadi so se najmočnejši mojstri udeležili brzoturnirja. Zmagal je Reshew$ky (Amerika) g 6 in pol, 2. do 4. Apšeneek (Lo-tiška), Pire (Jugoslavija) In Najdorf (Poljska) 5 in pol, 5. in 6. dr. Tartakower (Poljska) in Kostič (Jugoslavija) 5 točk.
Nacionalni šah. turnir
Skoplje, 16. avgusta. Včeraj ee je tu začel nacionalni amaterski šahovski turnir za prvenstvo Jugoslavije. V I. kolu je Lešnik (Celje) premagal Prokopljeviča, Sorli (Ljubljana Care va, Jerman (Zagret») Martmiča, lledži je izgubil nasproti Popoviču, Jonke pa nasproti PreinfaJku (Ljubljana). Partiji Schwab: Bidic in Vušek: Savič sta bilj remi)?. V n. kolu je Carev porazil Poljakova, Prokopljevič Schwaba. Popovič Lešnika, Preinfalk Bidiea, Martinič Hedžija, Jerman Saviča, dočim je .Tonke prekinil v slabši poziciji s Sorlijem. Po n. kolu vodijo : Jer; man, Popovič in Preinfalk z 2 točkama.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo; Zmerno
hladni in vlažni zrak že prepreza večjo zahodno polovico evropske celine in povzroča pretežno oblačno vreme z dežjem v Nemčiji, v Alpah in Karpatih. Toplj in suhi zrak s pretežno jasnim vremenom vlada še v Sredozemlju in v južnem delu Balkanskega polotoka. V Jugoslaviji je jasno v južnem in severovzhodnem delu. delno oblačno pa v ostalih predelih. V zadnjih 24 urah je bilo tu pa tam v severni polovici več neviht in ploh. Toplota je padla. Najnižja Ravno polje 8, najvišja Mostar 37 C.
Zemunska vremenska napoved: Jasno na skrajnem jugu države, delno oblačno v ostalih predelih. Nevihte s plohami bodo v večji severni polovici. Toplota bo §e padla.
Zagrebška; Oblačno, ponekod deževno vreme.
Dunajska: V Južnih Alpah po ve&nj oblačpo, deževno ig hladno, — - "
Maši kraji in ljudje
Z gospo Zdenko Zikovo v Sutivanu
Ko brez nrra okrog divjam, prijatelji vprašajo me: kam? Na Rab, na Korčulo, v Martuljek, v Logarsko ali pa v dolino Krke? Nikamor tod. Prijatelji menijo: o, kako skrivnostno! Pa je zadeva hudo enostavna. človeku se zahoče morja, odpravi se v Split, poželi si dalje v južno Dalmacijo, odločitev pa prepusti ljubim bogovom... Dal Tako slednjič v enoličnost uradni&kega poslovanja prisije tisti vsako-
letni, komaj očakani odrešilni žarek, naj bolj zaželen v času, ko sta zrak v zatohlih pisarnah in poulični prah ljubljanski najmanj užitna, ko ti peklensko prasketanje motociklistov z obupno vztrajnostjo razdira spanje in živce. S kovčegom brž na kolodvor, tam šumi kakor v čebelnjaku. Vlak je natrpan do kraja, toda zmage ni brez trpljenja. Treba je potrpeti do Zagreba in potem še vso noč do Splita.
Odkrito povem, da je takoj pred splitskim kolodvorom pritegnil nase mojo pozornost plakat: Koncert ge. Zdenke Zikove v Sutivanu. Dobra znanka, kako rada bi jo videla in še rajši slišala! Pojdimo v Sutivan. Nedelja je. Popoldne ob štirih od-plove izletniški parnik. Ves je nabit in vse govori samo o koncertu. Morje je mirno, nebo sinje, solnce žge prav po dalmatinsko. Že po polurni vožnji zagledamo Sutivan. Že pol ure in pristanemo. Na oko lep kraj, na pomolu vse živahno. Ne, Sutivan ni zapuščen. So ga že »odkrili«.
Hotel leži ob obali, sobe so čiste, ljudje prijazni in gostoljubni. To spoznaš takoj prvo uro. Po okrepča vi se še seznanim s kopališčem, ki leži naravnost na idealnem mestu. Že lepo vrsto krajev na Primorju sem spoznala, toda redko kje sem našla tako lepo kopališče. In koga .srečam prvega? Ljubljeno znanko go. Zikovo. Kako »e je zanimala za najine skupne ljubljanske znance! Prijazno, kakor prejšnje čase vedno v Ljubljani, se je poslovila: »Gotovo se vidimo po koncertu. Na svidenje!« — Gospa Zikova govori pristno, pravilno slovenščino.
Vse hiše ob obali so okrašene s cvetjem, krog in krog je vse v žarnicah. Na trgu bo koncert ge. Zikove v dobrodelne namene. Vsakdo rad odrine kovača, ali malce več al: malce manj. Lučke so zažarele v raznih barvah. Krasna slika odseva v morju. Na trgu stoji oder, na odru klavir. Občinstvo, ki se ga je že nabralo poldrugi tisoč, kar je za ta kraj seveda rekord, pričakuje z zanimanjem pričetek koncerta. Domači silno cenijo svojo ljubljenko, ki že peto leto prihaja na odmor v ta Idilični kraj na Braču. Zakaj pa tudi ljudje ne bi imeli radi človeka, ki vselej pomaga in ima dobrotno roko vselej odprto. Reveži iz Su-tivana vedo mnogo povedati o tem. Tudi oni ne manjkajo na koncertu. Poseben prostor je odločen tist:m, ki so prišli poslušat svojo dobrotnico. Najprej bodo poslušali, po koncertu pa še dobijo denar na roko, — ali vam to ni všeč?
Gospa Zikova stopi na oder. Odeta v zlato obleko, črni lasje in v Dalmaciji pridobljena temna polt spreminjajo Čehinjo v pravo Dalmatinko. Mojster Papandopulo udar prve akorde in koncert se prične. V idealnem okviru in idealnem razpoloženju nam poklanja gospa Zikova svojo umetnost z lepim, ugodno izbranim sporedom, v katerem se vrstijo arije iz oper (»Tannhäuser«, »Tosca«, »Gioconda«, »La Wally«, »Armida«), menjajoč se s krasnimi pesmimi Frana Doskočila, Jakova Gotovca, Josipa Hatzeja. Tudi Tijardovičevo »Ave
Marijo«, ki doživlja krst, imamo priliko občudovati. Nato doda dražestne italijanske pesmice, ki se posebno njenemu temperamentu prav izvrstno prilegajo. Spored je obsežen, jako naporen, vendar občinstvo znova m znova izkazuje veliki umetnici svoje priznanje in prosi s ploskanjem in vriskanjem za ponovitev marsikatere arije rn pesmi. Gospa Zikova rada ugodi željam. Konec koncev pride spet na oder in ker občinstvo še ne miruje, doda po želji občinstva: »Nilsko arijo« iz opere »Aida«, ali »Rose Mary« ali pa... »Daleko m'e biser mora«. Seveda Dalmatinci, povečini Split-čani, kar rjovejo in prosijo za »Daleko m'e biser mora«. Ta najpoljudnejša in menda tudi najspontanejša Tijardoviceva pesem ima ogromen uspeh. Ali si lahko predstavite Splitčane?
Ob burji ovacij je bil koncert končan. Prezgodaj, vzdihujejo vsi, ko zapuščajo sedeže. Pravkar je zasijal mesec izza Vidove gore. Parnik 6prejme izletnike iz Splita v svoje varstvo, toda brez mene, jaz ostanem in ni mi žal! Grem proti hotelu in kmalu za menoj pride gospa Z;kova! Prijetno
kramljava do pozne noči t družbi nekaterih domačinov, skladatelja in dirigenta Pa-pandopula, pisatelja Božo Lovriča in kiparja Pera Palavicinija. Obujamo spomine na čase njenega umetniškega delovanja na ljubljanski operi. Kako rada se še vsega spominja, čeprav je danes velika, skoraj po vsem svetu znana umetnica. Pravi mi, da se je v nekaj tednih dobro odpočila v Sutivanu. čaka jo naporna turneja v Rusijo. Žalibog mora že čez dva dni odpotovati v domovino, k ljubljenim staršem, ha posestvo v bl;žini Prage. Kako je minil ta večer, kako so potekli nadaljnji dnevi! —
Ali ne bo odveč, če na koncu še omenim, da nameravane poti v južno Dalmacijo sploh nisem nadaljevala. Sutivan ti nudi vse, kar si iskal. Prijetno družbo, dobro stanovanje, izvrstno hrano, idealno ko-kopal;šče, krasne izlete, kar si poželi srce; in to za majhen denar. Povejmo torej v prid kraju, ki to zasluži: kdor se hoče poceni, brez luksusa, v resnici odpočiti od vsakdanjega dela, uživati morje in sonce, naj pohiti v Split, odtod pa je v eni uri. v lepem Sutivanu na Braču.
Vnovič hudourje na_______
Toča je pobila, kar je ostalo po nedavni katastrofi
Dolenjski kraji si še näfoalkor niso opo_ mogli po zadnjih strahotnih neurjih, ko jüh je že spet prizadela nova elementarna katastrofa. Včeraj je znova bila toča dolenjskega kmneta in vinogradnika. Uničila Je ostanek, ki je bil pri zadnji nesreči neprizadet. To pot je ledeno zrnje neusmiljeno klestilo poljske pridelke, vinograde ie sadovnjake, in sicer posebno v mirno, peški, šmarješki, äkocijanski, kostanje viški in svetokrižki občini.
V soboto je ves dan vladala, huda vročina tn ljudje so vedeli, da bo soparici sledilo novo neurje. V nedeljo d»fx>ldne so se zgodarj grmadi! i črni oblaki, med katerimi je neprestano pobliäkavalo-Kmalu se je usulo težko ledeno zrnje. Toča je pričela uničevati v miirnopeški okolici, nato pa se je usodni pas vlekel od Smarjete proti škocjanu in dalje proti Kostanjevici in Sv. Križu. V škocijanskem okraju so bile najbolj prizadete: Dobrava,
DobrušBca vas, Gučja mlaka, Rrvat^d Brod, V kostajijeviškem okoliša in pal Sv. Križu je v«e uničeno. Posebno hudo je prizadet lepi vinograd Bučje, kjer je okleščen ves pridelek, ki je ravno letos obetal obilno m dobro letino. Enako je vse zbito v Mirni peči, v Kastaljevem, ▼ Hmeljčicah in Hmeljniku. Močno so trpele vinske gorice v Vin jem vrha, v otka. lici Bele Cerkve, ki je takisto usodno prizadeta-
Ljudje prizadetih krajev, W so prisostvovali dopoldanski Službi božji, so zbegani takoij začeli zapuščati cerkve, čim je začelo klestiti ledeno zrnje. Preatra, šeni so bežali domov. Obupani so potem skozi okna zrli strahotno uničevanje.
Danes po vsej Dolenjslq dežuje Ozračje se je močno ohladilo. Zaradi dežja ni mogoče podrobneje ogledati strašnih posledic včerajšnje toče. Ljudstvo je obupano in si ne ve pomoči, ta pa je sikrajno potrebna.
Kdo je metropolit Dosite j ?
Resnici na ljubo zavoljo obrekovanja
yivdeljski »Skrvenec« je nečuveno napadel metropolita Dosite ja. Navaja, da je ta pravoslavni cerkveni dostojanstvenik, ki je užival največje zaupanje blagopokojnega patriarha Varnave, po rodu Slovak in katolik, da se je pisal Karel Pista in da je odpadel od katoliške vere. Vse to je izmišljeno. Resnici na ljubo objavljamo naslednje točne podatke o življenje in delu metropolita Dosite ja.
Zagrebški metropolit Dositej se je rodil 5. decembra 1877 v Beogradu, kjer je potem tudi študiral gimnazijo in pravoslavno bogoslovje. Dovršil je bogoslovje v letu 1899. Takoj naslednje leto je bil kot stipendist fonda blagopokojnega srbskega metropolita Mihajla poslan v Rusijo, kjer se je vpisal na duhovno akademijo, katero je končal leta 1904 kot graduirani kandidat bogoslovnih ved. Iz Rusije je odšel v Nemčijo, na univerzo v Berlinu, kjer je stud;-ral protestantski bogoslovni nauk pri Har-nacku, Kafhanu, Pfleiderju in drugih protestantskih teologih ter filozofijo pri Riedu in Paulsenu. Po dveh letih studia v Berlinu je šel v Lipsko študirat eksperimentalno filozofijo pri Buntu in čisto filozofijo pri Heinzu in Falkeltu. Vse te študije je dovršil kot pravoslavni menih, kajti v me-niški red je bil stopil, še preden je končal bogoslovje (1898), v 20. letu svoje starosti.
Leta 1907. je bil postavljen za učitelja na bogoslovju sv. Save v Beogradu. Na tem položaju je ostal do polovice leta 1909. Potem je kot stipendist ministrstva prosvete in pravoslavne cerkve odpotoval v Francijo nadaljevat študije. Na Sorboni in v;šji šoli socialnih ved je študiral filozofijo in socialne nauke. Tu je tudi stopil v stike z rimsko-katoliško duhovščino ter se seznanil s katoliško bogoslovno vedo in organizacijo rimskokatoliške cerkve Na koncu leta 1910. je odšel v Ženevo na on-dotno umverzo in je tam ostal do pričetka balkanske vojne leta 1912. Takoj po vojni
napovedi se je vrnil v Srbijo in se stavil na razpolago svoji cerkvi in domovini. Maja 1913 je bil izvoljen za episkopa (škofa) niške eparhije. Ke je v svetovni vojni postal Niš po sili razmer prestolnica Srbije, je niški episkop Dositej postal osrednja oseba dobrodelnosti. Leta 1915. je ostal s svojo duhovščino v Nišu. Bolgari so ga internirali. Takoj po svetovni vojni pa se je vrnil v Niš na svoje prejšnje odgovorno mesto. Kot podpredsednik osrednjega ar-hierejskega sabora je sodeloval v pogajanjih s carignajsko patriaršijo glede ustvaritve enotne srbske pravoslavne cerkve in o njem povišanju na stopnjo obnovljene patriaršije. V času narodnega verskega pokreta na Češkoslovaškem in v Podkar-patski Rus'ji je odpotoval tja gor kot delegat srbske pravoslavne cerkve in je ostal v ČSR polna tr leta. Že 9 let je član arhi-erejskega sinoda srbske pravoslavne cerkve. Kot njen delegat je bil v Ženevi, Ba-slu, v Atenah, dvakrat v Bolgariji in drugod. Poleg materinščine popolnoma obvlada ruščino, češčino, nemščino in francoščino. Z arondacijo zagrebške mitropolije je bil leta 1932. izvoljen za njenega prvega srbskega pravoslavnega mitropoüta in je bil v Zagrebu na cvetno nedeljo 9. aprila 1933 svečano ustoličen. To je resnica, ono drugo pa nekrščanska kleveta.
Zadnja pot
Borisa Agreza
Rajhenberg, 16. avgusta.
V nedeljo so se v Rajhenburgu za vedno zaprla groba vrata za mladim mnogo obetajočim življenjem, kateremu je kruta, zavratna bolezen tako rano izsesala vse sokove. Sokola in učitelja-ideallsta, Borisa Agreža, so položili k večnemu počitku.. Kako priljubljen je bil med tovariši Sokoli, kako prisrčno naklonjena mu je bila šolska mladina, kako dober vtis je zapustil vse-
PogaSka Slatina
NUDI V JESENSKI SEZONI (september).
vsem onim, ki niso mogfl priti na zdravljenje v letni sezoni. Splošno znižanje cen. 20—dnevno bivanje z vso oskrbo (brez kopeli) Din 1-200.—, za državne in samoupravne uradnike Din 1.000.—*
Po 7-dnevnem bivanju v zdravilišču Je vrnitev po jugosiovenskih železnicah brezplačna.
Sloviti zdravilni vrelci.	^^	"P0*1—
TEMPEL STTRIA	DONAT
Vse informacije daje brezplačno Zdravilišče ROGAŠKA SLATINA.
povsod, kamor ga je zanesla življenja pot, je dokazal veličastni njegov pogreb. Na Sokolskem domu in osnovni šoli v Rajhenburgu je plapolala žalna zastava, ob krsti, v kateri je ležalo izmučeno Borisovo telo, pa sta stala dva Sokola ▼ kroju in z golimi sabljami. Mrtvaška soba je bila prepojena z vonjem svežega cvetja ter krasnih vencev sorodnikov, rajhenbtrrškega in škofjeloškega Sokola in Narodne čital-n;ce t Žabnici pri Kranju.
Pred hišo žalosti se je po cerkvenem
opravilu g. konz. svet. Tratnika poslovil v imenu celjske sokolske župe od pokojnika br. dr. Benedičič, nakar so bratje So-Koli dvignili krsto na rame in je Boris Agrež nastopil svojo zadnjo pot. Ob zvokih žalnih koračn;c rajhenburške gasilske godbe in ob zvonenju zvonov se je sprevod polagoma pomikal proti pokopališču. V žalni povorki so korakala odposlanstva rajhenburškega, senovskega, sevniškega, krškega in škofjeloškega Sokola ter mladinskega odseka iz Žabnice, pokojnikovi stanovski tovariši, šolska mladma in domačini iz Žabnice, prvega torišča Borisovega javnega udejstvovanja, za krsto sorodniki in mnogoštevilni prebivalci Rajhenburga in bližnje okolice.
Ob odprtem grobu so pregovorili mladeniču trpinu, Sokolu in nacionalistu-idea-listu ter vzornemu vzgojitelju mladine v zadnje slovo g. Leon Janškovec, učitelj ▼ Križah pri Golniku, visokošolec g. Tone Miklič iz Ljubljane, šolski upravitelj v Žabnici g. Anton Vidic. Ko se je s prisrčnimi besedami v :menu šolske mladine v Žabnici poslovil od pokojnika še njegov bivši učenec, mladi Ivan Šifrer, sta se prapora rajhenburškega in škofjeloškega Sokola nagnila nad grobom v zadnji pozdrav, v Borisovo zadnje tesno domovje, kjer vlada večni mir In pokoj, je poslalo sonce zadnje svoje pramene in sveži grob je zasulo cvetje.
Borisu Agrežu časten spomin!
Ljubljana — poletje — dež. • •
Ljubljana, 16. avgusta.
V	kavarni. Zunaj je dež. S platnene strehe, ki je razprostrta nad asfaltnim »vrtom,« curlja neutrudno, da je veselje. Mimo hite dežniki, črni in rjavi, celi in raztrgani.
V	kavarni. Zasedene mize. Cigarete. Na vse mogoče načine poslikani obrazi, pogovori.
»Ich habe ihm schon tausendmal gesagt... Schau! Alle sind so schickt... Če bo jutri solnce ...«
»Da, če bo jutri solnce.« — Pratika pravi, da bo dež. In pratika zmerom laže. Vsaka. Naj bo enoletna ali stoletna. To
M njen privilegi). Saj je ženskega spola.
Godbe nič. Za Ljubljano je to poleti luksus. Tajci naj kar zabavljajo, dokler *e ne bodo naveličali Ljubljane namreč. Potem bomo spet jadikovali: »Naše tujsko prometne institucije delajo premalo reklame za nas. Tujci se vozijo mimo nas. Zapostavljanje našega belega mesta...*
Kam bi te človek dal? V kino? Reprize. V gostilno? Poslušat brenčanje muh in cvi-čkarske debate. O ientpetrskih davkih, o tistem, ki so ga s tisto dobili, s„ Zunaj je dež. »Ach, jo ein Pechl ..jc*
Da. »So ein Pechh
Človek se seznani z dekletom. Teden dni ma piha na srce, vabi na Savo ali na čoln na Ljubljanici... »Da, v Lipe po j deva, pa s seboj bova vzela kosilo... Že ob desetih bom čakat... Malo solnca vam ne bo škodovalo... Kar smilite se mi, ko zmerom čepite doma.. m
Teden dni tako. In nikoli rti časa. Zdaj pride to> zdaj ono.
Danes rti nobene ovire. Stoletna pratika govori o sol neu. »Malo solnca vam ne bo škodilo...*)
Pa se človek zjutraj zbodi, dvigne nos čez rob rjuhe in vidi na oknu drobne kaplje, ki polže po ■steklo.
»Ach, so ehi Pechl.. j*
ln pravijo, da človek ne bi smel ktetit
Ne imenuj po nemarnem *
F kavarni. Zasedene tnlze. Cigarete. Na vse mogoče načine poslikani obrazi, pogovori.
Tam zunaj pa je bito teden dni solnce. Vročina in od daleč vonj sena, tistega sena, ki bi se človek vanj zaril in ne bi več hot et zlesti iz njega.
Tako pa...
Ljubljana, poletje, det.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Zlatoporocenca
V nedeljo so v Šiški spet imeli lep družinski praznik in sicer sta v Sokolskem domu praznovala zlato poroko g. Ivan Mazi in ga. Marija. Ženin se je rodil 17. aprila 1862 v Kamniku pri Preserju, in si je nevesto poiskal v Praserju, kjer se je bila rodila v Enee rjavi družun 29l junija 1869.
Pred oftar sta stopila na Veliki Šmaren 1887 v Preserjo. Ivan Mazi je služboval pri državni železnici. V raznih krajih Istre. Ob prevratu se je preselil v Ljubljano, kjer je potem leta 1923. stopil v pokoj. Zgledna zakonca sta vzgojila 11 otrok, od katerih žive štirje sinovi in dve hčerki. Trije sinovi so v železniški službi v Zagrebu, najmlajši ja učiteljski abiturient, ena hči je poročena v Beogradu, druga pa je še materi pomoč pri gospodinjstvu. Odkar je bil zgrajen Sokolski dom v Šiški, opravlja Ivan Mazi v njem siuzbo hišnika. Kakor on som, so tudi vsi otroci člani Sokola. Želimo zlatoporooencema še obilo sreče v jeseni življenja J
Po črnih in belih cestah
„Non conosco l'impossibile" . • •
Na prelazu Pordoi, kjer sva se morala ustaviti, ker sva bila pretrudna za nadaljevanj© poti, naju je strašno zeblo. V obeh albergih na vsako stran ceste so bi_ la vsa cikna temna. Ob tej uri ljudje pač niso pričakovali gostov im so šli spat; odločila sva se, da kljuib mrazu nikogar ne budiva, ker greva tako čez nefcarj ur že naprej. Oblekla sva se v vse, kar sva imela s seiboj za obleči, zavila sva se v vse odeje, kar sva jih imela, in legla na klopi v nekakem buffetu, ki je stal prazen in odprt v bližini- Vendar vse sfcupaj ni mnogo zaleglo.
Mraz ni biil talco hiud samo zaradi noči, tuidà ne samo zaradi precejšnje višine prelaza: Ledenik Marmolada je bil, ki je širil hlad nad gorovjem. Hlad njegovega ledu z višin 3342 metrov sva čutila že podnevi; zdaj ko ga ni krotilo solnce, je segal do kosti. Ledenik je l«p in svoje, vrsten: velikanska, proti prelazu nagnjena ploskev snega in ledu, ki je podnevi slepeče žarela v solncu, ponoči pa se je bledo lesketala v mesečini kakor modrikast prt, rahlo padajoč v globino.
Vzhodno nebo se je kmalu za spoznanje osvetlilo; ob prvem svitu greva naprej-Zdaj naju nosi pot navzdol, serpentine so prav tako divje kakor prej, ko sva se pela kvišku, toda zdaij jo reževa kar naravnost v globino in sefltava cesto na tisoč kosov. V dobri uri pridobiva na ta način deset kilometrov, morda še več; ob sedmih zjutraj sva že v Canazei (1454 m). Ob potoku, ki izvira v ledeniku, se umi-jeva v boleče mrzli vodi. Nato si skuhava čaj in zadremava, na soncu seveda:
v takih trenutkih bi pela himne soncu! Spustila bi se na zemljo in ga pozdravila po mohamedansiko Vsa sva blažena v njegovi toploti, neprestano bd risala kljukasti križ, ta čudežni simbol njegove vse-oživljajoče poti. čez nebo...
Na kaiko izdatnejše spanje zdaj ni mogoča misliti, kmalu sva zopet na cesti, še vedno se spuščamo v dolino, dasi zdaj bolj zmerno. Hodiva naglo kot da bi bila najbolje spočita in prespana, sama se čudiva, odkod se nama jemljejo moči. Do popoldneva padeva v »nižino« 1290 metrov (vas Pozza).
Proti večeru greva skozi največji kraj Vigo, kjer se čudiva duhovniku v taJarju, ki v gostilniškem vrtu z največjo vnemo keglga — (kako so nekatere stvari z nekaterimi poklici nezdružljive! Toda najino začudenje je še večja, ko vidiva malo naprej meniha v karti, kako balinca: pri metu krogle se ga težko odelo in bela vrv tako groteskno opleta, da se morava glasno smejati .. _ öe bi ta frančiškan, ali kaj je bil, vedel, kako je pri tem početju smešen, b^ se gotovo preoblekel v špertno obleko, kadar bi ga zopet prijela strast za to igro...
Namesto večernega počitka in večerje posediva malo kar ob cesti. Gredoč jeva kruh. Hodila bova zopet vso noč. Zavest, da se vedno bolj približujeva Bolzanu, najinemu prvemu »vmesnemu« cilju, nama ne da mirovati. Zjutraj morava biti v Bolzanu.
Komaj se je do dobrega znočilo, sva že na novem prelazu — v Dolomitih se vrstijo prelaz^ tako pogosto, da se niti ne
odpočiješ od »plezanja« na prejšnjega, ko si že na prihodnjem- Ta prelaz, ki nosi ime Costalunga in je visok 1753 metrov, se sicer ne more meriti s pordojskkm vendar je dvig nanj s 1290 metrov precej občuten, posebno, ker sva že pošteno trudna.
Zdaj veva, da nimava do Bolzana na. bene strmine več pred seboj. Pa je tudi pot navzdol precej huda! Okoli trideset kilometrov neprestanega padanja naju močno izčrpa.
Izprva se nama je zdelo to rahlo drsenje navzdol precej prijetno. Hodila sva E kozi velmkie smrekove gozdove, drevesa so bila nezaslišano Visoka in polne, zdrave veje so nama zakrivale poglede na vse strani in na nffoo. Prišla sva kmalu v Carezzo s krasnim, šestnadst ropnim hotelom, gezidanim prav sredi teh orjaških smrek. Hotel ima čudovit park, vse prostorje okoli njega je sijajno razsvetljeno, velilke veje mečejo na tla široke sence. Iz temnih vrtov prihajajo k nama zadrževani ženski smehljaji, nasladni vzdihi, vakrüd... Nekje polslišno brni avto... jedilno "orodje žvenklja... daleč v ozadju udarja nekdo po tipkah klavirja-.
Dva trudna vagabonda sta prišla mimo razkošnega bivališča ljudi, ki imajo vsega. Sedla sta na preperelo klop v temi pod dvema smrekama in razumela vse. V njuni temi ju ne vidi nihče, onadva pa gledata iz te terne v mali raj na zemlji. BLeščanja mlečnih kači, težke sence smrek, za sencami se skrivajo opojni trenutki dveh in zopet dveh ljudi, ne, trenutki teles, ki so se morda šele v tem raju našla in se bodo tudi vrnila v prozaičen svet vsako na svojo stran...
Dva vagabonda v črni temi pod smre-
kami molčita Zraven njiju žubori stu_ denček, vagabonda pijeta njegovo hladno vodo namesto šampanjca in jesta kruli namesto — — —. Ljudje onstran ceste se morda mučijo, ker ne vedo, kaj tti si izbrali z bogatega jedilnega lista-..
Tako sva se nagledala tega raja iz daljave in šla spet v temo smrek. Pred nar ma se odstre jezero, neposredno nad vodo ob bregovih rasto spet smreke, v zrcalni gladini odsevajo v vsej svoji velikosti^ Nemirni oblaki, ki jih je mesec sivo pobarval, plavajo na dnu jezera. Vsa krajina že spi. V globokem miru, le nasladni ženski vzdihi zopet pretrgajo zdaj pa zdaj tišino. Nekje pljuskne veslo po gladki površini vode...
Tik pred polnočjo prideva v Novo Levante. Ujameva še odprto gostilno, kjer posediva pri pol Mtru rdečega do poticij-ske ure- Izba je lesena, stoli, mize, vse je izdelano v »tirolskem stilu«: tu so že Nemci. Govori se nemško; natakarica, ki sedi v kotu pri mizi in piše pismo, gotovo svojemu fantu, družba treh smerjočih ae kmečkih ljudi, ki jim nosa natakarica vino po kozarcih, vsi, ki zadnji hip še prihitijo na čašo vina in zopet odhiti jo...
Ko natakarica zapre za nama težka vrata, sva zqpet v temi. _. Cesta je od Nove Levante najprej slaba in razruvana, pogoste deske z napisi »Lavori in corso« pričajo, da tu prvovrstna italijanska cesta šele nastaja Na tej poti so najini čevlji izgubili največ žebljev-
Negotova tla, grobo kamenje, jamice, vse to naju zelo hitro utrudi. Noge namq drhtijo. Po taki poti bi veliko rajši hodila navzgor. Cesto, ki v razdalji 30 kilo. metrov pade za 1500 metrov — saj leži Bolzano koimaj nekaj čez 200 metrov nad morjem! — se nama zdi mnogo laže pre-
hoditi navzgor ko pa obratno. Nočne ure, ki jüh izpolnjuje samo zvok najinih korakov, se neizmerno vlečejo. Skoraj prepričana sva, da sta se nama pokvarili uri in da zaostajata Za vsakim ovinkom pričakujeva pogleda na polje, ki na njem leži Bolzano, toda namesto da hi se svet razmikal, ae vedno bolj zožuje. Preideva v prave soteske. Navpične, pogosto tudi previsne, petdeset do 100 metrov visoke pečine ubesnjurjejo pot; na dnu prepada po katerem hodiva, teče samo še divji,' oglušujoče bdbneči potok- Ce si hočeva kaj reči, morava kričati, bobnenje vode in tisočeri odmevi prevpijejo slehern člo_ vegfci glas. Tesno nama je: trudna, drhteča hodiva med temnimi stenami, sedla bi, a nimava kam Na eni strani ceste je visok zid, ki pada do struge, na drugi rase naravnost iz ceste živa navpična stena v medogledno višino. Da bi se vsaj začelo daniti! Zdi se nama, da ne bo nikoli več dneva... tesna cesta, tema, bučanje, dve tri zvezde na ozkem pasu neba med skalami. ..
Ob svttn prideva do neke žage. »Začetek Bolzana!« nadu prešine in za hip cikrepi.
»Einzug der Götter in Walhall!« pravi Jo Bogova pa krevljata naprej, dokler se ne seaedeta na travo nekje med hlodi, ki čakajo, da jih žaga spremeni v deske.
Ko mak> kasneje sediva v Bolzanu pri kamenitem vodnjaku in čakava, da se odpre prvi albergo, premišljujeva o najini poti čez Dolomite. Hodila sva dve nočS in poldrugi dan skoro brez prestanka.
Kako je hflo to mogoče? — »Non conosco l'impossìbile« — ne poznam nemogočega: Te besede sva tnala na vefLfld steni 2» prvj dan potovanja, fai te besede 00 na$i vso pot fcrepdlei	V, Fuchs.
r	r
»JUTRO« Št T9Ü
Torek". Tf. VIII. "1937.
Domače vesti

• Proslava 150-letnice rojstva Vuka Ka-radžiča. Letos na Vidov dan je bila na poziv Srbske kraljevske akademije v Beogradu konferenca prosvetnih in kulturnih društev ter ustanov, ki je sklenila, naj se na Mitrov dan slovesno proslavi 150-letni-ca rojstva našega narodnega velikana Vuka Karadžiča. Izvoljeni so bili za pripravljal-nje te proslave potrebni odbori, katere tvorijo ugledni znanstveniki, pisatelji, javni delavci in predstavniki kulturnih organizacij. Glavni odbor vodita kot predsednik dr. Aleksander Belič, predsednik Srbske kraljevske akademije, in tajnik dr. Miloš Moskovljevič, tajnik leksikografskega odseka akademije. Glavni odbor je proslavni proglas razposlal po vsej državi.
I
Deški institut Facchetti
TREVIGLIO (pri Milanu)
Internat posebno prikladen za ino-zemce (10—18 letne).
Praktičen in nagel tečaj za italijanščino, nemščino, francoščino in angleščino. — Vse trgovske stroke. — Trgovska diploma. — Glasba. — Sport. — Kopališče z greto vodo.
Lir 600.— mesečno.
Ilustrirane prospekte v gori navedenih jezikih in inozemske reference daje direkcija.
* V korist našega tujskega prometa. »Jutro« je v obširnem članku nedavno poročalo o najnujnejših potrebah našega turizma in prav posebno poudarjalo, da je treba vprašanje turističnega plačilnega prometa s klirinškimi drie-ami rešit najnujnejše, če hočemo bilanco našega tujskega prometa vsaj delno izboljšati. Kakor smo sedaj obveščeni, je bilo zahtevam, kj smo jih poudarili, sedaj vsaj doloma ustreženo. Dovoljeno je bilo namreč, da se od kvote, namenjene za nemške turiste za november in december, lahko že v septembru uporabi 200.000 RM, kar praktično pomeni, da bomo za Nemce imeli v septembru na razpolago za 600.000 RM plačilnih sredstev, od katerih jih odpade na redno kvoto RM 400.000. Ta rešitev seveda še ne predstavlja popolnega uspeha, ker ostaja odprto vprašanje plačilnih sredstev za november in december, vendar pa upamo, da bodo odločujoči dotlej našli drug izhod, da kolikor toliko ugodno rešijo najnujnejše potrebe našega turizma.
Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe na nerednem iztrebljanju, nudi cesto naravna Franz-Josefova grenčica, užita redno 3—4 žlice dnevno skozi 8 dni, za-željeno čiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod Franz-Josef ovo vodo!
Ogl. reg S or 16. 485/35.
*	Zveza kulturnih društev, pariški od pek t Ljubljani, sporoča, da so prijave za zadnji septembrski izlet na svetovno razstavo v Parizu zaključene. Obenem naprošamo vse prijavljence, da se točno drže navodil zadnje okrožnice, ki bo danes od-lK>slana ter da pošljejo najkasneje do 19. t. m. vse potrebne podatke in dokumenta
*	Cvetlična razstava bo na ljubljanskem velesejmu od 1. do 12. septembra. Vajeni smo že, da nas ljubljanski velesejem preseneča e svojimi krasnima cvetličnimi in vrtnarskimi razstavami. Ljubezen do cvetlic je lastnost našega človeka in zato tudi letos ne sme manjkati take razstave v okviru jesenskega velesejma. Priredil jo bo Klub ljubiteljev cvetlic v Ljubljani. Razstavljene bodo najrazličnejše ločnice, dalje lepi sortimenti dalLj vseh priznanih in odlikovanih novosti v inozemstvu ter sorti-meiiti vrtnic. Seveda ne bo manjkalo tudi aster, ein i j, gladio], anemon, begonij, mom-brecije in drugih naših prijateljic, ki nam vse poletje in jesen razveseljujejo oko in srce. Razstavi .jen e bodo tudi velike skupine splošnega jesenskega cvetja. Seveda ne tbo razstavljeno vse naenkrat, ampak se bodo sortimenti menjali tako, da bo vsak dan nekaj novega, vsakokrat pa podano vse v zaokroženi sliki. To razstavo izpo-}K>lnjiuje velika razstava eksotičnih ribic, ki jo priredi Društvo akvaristov, in razstava metuljev.
*	Pravilen odgovor na neokusen napad.
V našem uredništvu sta se oglasila dva udeleženca skupščine Družbe sv. Girila in Metoda v Kočevju, ki že dolgo zasledujeta njeno idealno delovanje. Izročila sta 200 din kot odgovor na brezvesten in anaciona-len napad, ki ga je zagrešil strankarsko nestrpni člankar v nedeljskem ^Slovencu«. Spomnite se še drugi Družbe sv. Cirila in Metoda v tej oblik:!
*	»The Jugoslav Adriatic Littoral«. Biblioteka »Jadran« v Sušaku, ki izdaja eno najboljših turističnih publikacij »Jugo-slovensko revijo-?, je v založbi dubrovniške knjigarne »Jadran« pravkar izdala nenavadno obsežen in res luksuzno opremljen angleški vodič po naši Dalmaciji, ki ga je pod omenjenim naslovu res dovršeno do-tiskala Narodna tiskarna v Ljubljani. Novi angleški vodnik ie izšel po vzorcu francoskega, ki ga je lani izdala ista izdaja-teljica in o katerem smo v našem listu svo-ječasno že poročali. Posebna odlika novega vodnika je zelo lapidami slog brez vseh nepotrebnih in časih naravnost mučnih neprestanih okrajšav, ki so se v zadnjem času v podobnih vodnikih čisto po nepotrebnem udomačile. Vodniku je dodana nova zemljepisna karta Dalmacije, ki jo je izdelal znani geografski zavod Fr?ytag na Dunaju in ki velja danes za eno naših najbolj dovršenih zemljepisnih kart. Posebno zanimivo je to, da je temu vodniku letos prvikrat priključen tudi posebni dodatek za naše slovenske kraje pod naslovom »Po oddihu na morju preživite še nekaj dni v planinskih krajih Slovenije«, ki ga je uredil novinar g. Vladimir Regally in v katerem je podal kratek, toda zelo izčrpen pregled vseh najvažnejših slovenskih turi-
stičnih krajev. Celotno delo Je s sodelovanjem lektorice angleščine na naši univerzi miss Copeland in ravnatelja Putnika v Dubrovniku g. Z. Vekariča uredil znani tu-ristčni delavec profesor g. Frano Violič v Sušaku. >The Jugoslav Adriatic Littoral« zasluži javno pohvalo in je hkratu zgled, kakor morajo izgledati sodobni vodniki, kakršnih v naši državi sploh še nimamo.
*	Družbi sv. Cirila in Metoda so poslali, ker se niso mogli udeležiti velike skupščine: dr. Ferdio Lasič, dr. Viktor Kac. Fran Majer, Miloš Oset, vsi iz Maribora ter gospa Helena Bevkova iz Litije vsi po 100 diin, skiupaj 500 ddn. Iskrena hvala! — K poročilu o veliki skupščini v Kočevju je treba dodati, da so bila zastopana tudi sledeča društva: Soča — matica Ljubljana, za Starešinski Preporod prof. Kolar, Žensko društvo Maribor, Orjem Trbovlje in Soča, Celje.
*	Razbojniški napad v vlaku. Lesno podjetje Gultman iz Belišiča je oškodovano za 135.000 Din od predrznih razbojnikov, ki bi se lahko merili z ameriškimi gan-sterji. Blagajnik podjetja Konakovič se je vozil v Slavonski Drenovec, da bi tam izplačal delavce. V kovčegu je imel 135.0O0 Din. Mož ni niti slutil, da ga že ves čaa vožnje spremljajo razbojniki, ki so dobro vedeli, kam je namenjen in kaj nosi s seboj. Ko je na postaji Humljani prestopil, so prestopili tudi razbojniki in ko je blagajnik zasedel svoj prostor v vagonu drugega lokalnega vlaka, so mu razbojniki iztrgali iz rok kovčeg ter poskakali iz vagona. Vlak se je takrat že premikal. Razbojniki so se skrili v koruznem polju ob progi in, ko so jih blagajnik, nekateri potniki in železničarji zasledovali, so »a nje streljali. Za nevarno tolpo še ni sledu.
Vase zdravje čuva
„Lasta" sladna kava
*	Novi grobovi, V Zarnikovj ulici 7 v Ljubljani je umrl v nedeljo g. Franc Er. ker, šolski upravitelj v pokoju. Pogreb uglednega in zaslužnega pokojnika bo danes ob pol 17. V Črnomlju so pretekli teden pokopali g. Simona Lampreta, železniškega uslužbenca Črnomelj ga je poznal ne samo kot vestnega uslužbenca in simpatičega someščana, temveč tudi kot zavednega Sokola. Skoraj ni bilo sokol, skie ali kake druge nacionalne prireditve, da ne bi bil pokojnik sodeloval- Pokojnima blag spomin," žalujočim naše iskreno sožalje!
ÄVOCN1 KINO SOKOLSKI DOM v Šiški — Telefon »3-87
Wallace Beery — Jackie Cooper v filmu
ARENA KRVI
Predstave v torek, sredo in četrtek ob pol 9. uri.
V SOBOTO:
Vse za Veroniko
+ Orkan je divjal nad Srcmsko Mitrovico v nedeljo popoldne ter povzročil najhujšo paniko na kopališču ob Savi, ki ji bilo polno kopalcev. Ko se je vlila prva ploha, so se ljudje seveda zatekli v kabine iz katerih pa so se kmalu slišali kriki in viki. Kabine so se v viharju majale, rušile iin orkan je metal razbite de^ke na vse strani. Množici je v nekaj minutah orkan vzel zavetje, potem pa se je vsula debela toča. S svojim trupli so ljudje ščitili deco pred ostrimi kosi ledu. Hiše v bližini kopališča so bile kmalu prelvorjene v prave ambulante. Ko se je vihar malo polegel in ko ni več padala toča, so kopalci tekli nazaj v kopališče 'in tam mod ruševinami kabin iskali svojo obleko in dTuge predmete. Mnogi so se kar v kopalni obleki podali domov. Orkan je potrgal tudi telefonske napeljave. Na periferiji Mitrovice je bil baš takrat, ko se je vsula debela toča, pogreb in so pogrebci pustili krsto kar na ulici ter se razbežali na vse strani.
Dalmatinsko vino - naravnost od kmeta — pri „Levu"
*	Kako je bil likvidiran natakarski štrajk t Zagrebu. Zaradi nedeljskih gasilskih slavnosti, ki so privabile v Zagreb mnogo gostov, sta popustila oba tabora: gospodarji in uslužbenci gostinskih obratov — in natakarska stavka je bila zaključena. Določene so bile 9plošne smernice za likvidacijo tega mezdnega spora in bodo zdaj strokovne organizacije same ali pa s posredovanjem oblasti uredile delovne pogoje v raznih obratih. Z likvidacijo stavke so mnogi uslužbenci nekaj pridobili, na najslabšem pa so višji natakarji ali »oberjk v največjih lokalih. Oni doslej sicer niso imeli plače, pripadalo pa iim je 10 odstotkov od bruito izkupička. Zdaj pa »oberjk dobijo plačo kakor natakarji in z natakarji morajo deliti 10 odstotkov izkupička. V kavarnah »Mignon«, »Astoria<, »Splendid«, »Zagreb«, »Čorso«, »Meduličc, »Kazališnas, »City« in »Carlton« bodo dobivali natakarji in »oberjk 700 Din redne mesečne plače in 10 odstotkov izkupička si bodo delili. Poleg tega bo dobival na dan vsak dve kavi s pecivom. Kuharji kavarne bodo imeli 900 Din mesečne plače in hrano med delom, kuharice 650 Din na mesec in hrano, blagajničarke 800 Din na mesec in hrano med časom dela, pomočniki in pomočnice v kuhinjah pa po 400 Din na mesec, hrano in stanovanje. Temu primerno bodo urejeni prejemki v drugih obratih.
Dr. IVAN FINTAR,
zopet redno ordinira
♦	Zatvoritev GaStejskega klanca. Zara, di regulacijskih del in zaradi gradnje nove državne ceste se je pretekle dni na Gaštejskem klancu začela usedati zemlja in v nedeljo so morali cesto do nadaljnjega zapreti, ker je grozila nevarnost usada- Kakor nam poročajo, je v nevarnosti tudi neka hišica, ki že kaže razpokline in in jo bo najbrž treba izprazniti. Ogrožena mesta so zastražili, promet se pa vrši po drugi poti.
+ Razpisana je služba zdravstvenega pomočnika pri s reškem načelstvu v Slo-venjgradcu. Prošnje naj se vlože prj ban-ski upravi v Ljubljani do 30, t. m.
Iz Ljubljane
u— Smrt mlade soproge in matere. V
najlepši dobi svojega življenja, stara komaj 32 lei, je včeraj zjutraj ob 6. umrla v ljubljanski bolnici gospa Marija Liberšarjeva, soproga vojaškega godbenika. Po rodu ja bila iz ugledne primorske družine Skalar-jeve. Žal je njeno zdravje že nekaj let iz-podjedala zavratna jetika. Gospa se je mnogo trudila, da bi se ohranila, to še posebno zavoljo ljubljenega moža in zaradi petletnega sinčka Jožka, zavoljo staršev, bratov in sester. Zal je bilo njeno zdravljenje zaman. Ko je zdaj podlegla, je novica o njeni smrti navdala z globoko žalostjo ne samo njene svojce, temveč tudi številne prebivalce Dolenjske ceste, kjer so jo vsi iskreno spoštovali. Vsem to ostal v spominu njen prijazni smehljaj, saj jc imela za vsakogar toplo domačo besedo. Jutri, v sredo, ob pol 15. uri bo gospa Liberšarjeva nastopila svojo zadnjo pot iz mrtvašnice spiošne bolnice. Naj ji bo Lilia* počite1* sredi Ljubljanskega polja-' Žalujočim izrekamo odkritosrčno sožalje.
KINO IDEAL
RENATE MÜLLER v napetem filmu
»ESKAPADE«
Paris—Via Wirballe—Petrograd Danes ob 16., 19. in 21.15 uri
n— Poulična razsvetljava. Prejeli smo:
Vzadnjem času čitamo kaj pogosto v časopisih o drznih roparskih napadih v našem mestu. Policija bo morala vzeti energično v zaščito prebivalstvo mesta Ljubljane. Te napade pa omogoča v veliki meri tudi slaba razsvetljava ljubljanskih ulic. Na periferiji s? že komaj najde pot domov v temni noči. Nekatere ulice pa sploh nimajo niti ulične razsvetljave, kakor Ulica Majke Jugoviča, pa vendar morajo tamošnji prebivalci prav tako plačevati svoje obveznosti, kakor oni na Aleksandrovi cesti in drugod. Za napeljavo razsvetljave v Ulico Majke Jugoviča prosjačimo že dolgo, toda doslej brezuspešno. Prosimo zdaj še potem potu, naj se nas občina usmili ter naj nam da zdaj pred zimo nekaj žarnic, kajti sicer bomo doživeli tudi tu roparski napad. Raznih sumljivih tipov in pa ciganov je v tem delu mesta vedno dovolj. Upamo. da ne bo ta naš klic zastonj. Prosimo!
u— Slovo priljubljenih stražnikov. Kakor srno že zadnjič na kratko poročali, -o bili nedavno premeščeni trije stražniki iz Ljubljane, in sicer gg. Ivan Kretič v Split (zadnjič smo pomotoma navedli Novi Sad), Anton Kajin v Niš in Prago J«iušič v Novi Sad. Ž brzini, ki odhsjn ob 22.01 iz Ljubljane, so se v soboto zvečer vsi trije odpeljali na nova službena ni^sta in n|i-hovi prijatelji in znanci so jim priredili na kolodvoru majhno, a prisrčno presenečenje. Kljub pozni uri se je ob vlaku zhrala nepričakovano veiika množica njihovih svojcev, tovarišev in drugega občinstva, da vsem trem odhajajočim še enkrat toplo stisnejo roko. jim čestitajo od vsega srca in izrazijo najboljše želje za njihovo bi-anjo na novem službenem kraju. Vsi trije pri-meščeni stražniki so po nepristranskem, požrtvovalnem vršenju težke in odgovorne službe, po zglednem tovarištvu v svojem službenem krogu, po svojih o ikrito?rčnih značajih in po krepki narodni zavednosti uživali splošno spoštovanje in ugled. Njihovi svojci so jih za slovo okra-ili z belim cvetjem, v zgovorno znamenje, .H vsi trije zapuščajo Ljubljano brez iiindeža, kar se tiče njihovega službenega 'eia ::i njihovega zadržanja v narodnih r^čoh. Vsi trije imajo že blizu 30 let službe za seboj in zapuščajo v Ljubljani svoje družine, ki jim bo pač težko v ločitvi in dvoinem gospodiuj-s'vu, saj so plače držav:vh uslužbencev tako skromne, da jim tudi pri najbolj smotrnem in skopem gospodarstvu ni lahko izhajati. Odhaja joči so se po?lovi!j od Ljubljane v trdnem upanju, da se kmaiu vrnejo, pa tudi v trdni veri, da se bodo — tudi v gmotnem pogledu — razmere kaj kmalu izboljšale.
u— Konec kopalnega vlaka. Pričenši od srede 18. t m. izostane na progi Ljub. ljana gl. kol. — škofja Loka kopalni *-lak z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 12.35 in s prihodom v škofjo Loko ob 13.14 ter na progi škofja Lclka — Ljubljana gl. kol. z odhodom iz škofje Loke ob 18-10 in s prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 18.48.
u— Obleke in klobuke kemično čisti barva, plisira ln lika tovarna Jos. Reich. 2
Iz Celja
e— Pravoslavni Čehi v Celju. V neleljo dopoldne so prispeli z zagrebškimi izletniškim vlakom, ki je imel celo uro zamude, v Celje pravoslavni Cehi in Cehinje, okrog 200 po številu, pod vodstvom pravoslavnega episkopa češkega in moravsko—šleskp-ga episkopa g. Gorazda. Na kolodvoru jih je pričakovala velika množica nacionalnega občinstva, med njimi razni predstavniki. Goste sta prisrčno pozdravila šol. upr. v p. g. Rakušček v imenu celjske pravoslavne cerkvene občine in g. dr. Juro Hra-šovec v imenu JC—lige. Episkop g. Gorazd, ki je prejel lep šopek, se je iskreno zahvalil za lepi sprejem. Med živahnim vzklika-njem občinstva so krenili gostje, po večini Moravani, skozi mesto v pravoslavno cerkev, kjer se je takoj začela liturg-ija -v češkem jeziku, pri kateri eo peli vsi gostje v češčini. Po Idturgiji je bilo skupno kosilo v Narodnem domu. Ob 15. st« ee gostje po prisrčnem slovesu odpeljali z brzini vlakom proti Mariboru in dalje proti domovini.
KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 zadnjikrat »CAEDAš« (Ihre tollste Nacht).
e— Hudi prometna nesreč*. Ko m ji
peljal 15-letni delavec Fntnc Troibtt iz Za-dobrove pri Skofji vasi v nedeljo okrog 18.
na vozu po državni cesti pri Skofji vasi, je privozil nasproti neki avtomobil in trčil v vevz. Pri karambolu je padel Trobiš x voza pod avtomobil. Kolesa so šla čez Tro-biša ter mu zdrobila prsni koš ter ga hudo poškodovala po glavi ln rokah. Te-Mco poškodovanega Trobi ša so prepeljali v celjsko bolnišnico.
e_ Neznan junak t noiem. V soboto je neznan moški na cesti pri Sv. Lovrennu pod Prožinom napadel 27-1 et nega po6estni-kovega srina Jakoba GajSka i z iste vasi ter ga zabodel z nožem v levo ramo in levi podlaket. Gajšek se zdrahi v eeljpiki bolnišnici.
e— Pod vozom. Ko Je vozila 22-1 etna hčerka posestnace Matilda Knezova z Male gore pri Konjicah apno. je na fbrmtni zavora popustila. Voz je podri Knezovo na tla in šel preko nje. Knezova je d*>Wla težke notranje poškodbe. Prepeljali so jo v ccljsko bolnišnico.
fe Maribora
a— Poštni minister v Mariboru. Včeraj se je v Mariboru mudil poštni minister dr. Branko Kaludjerčič s svojo soprogo. Prišel je v spremstvu poštnega upravnika Kamenška iz Rogaške Slatine. Obedoval je pri »Orlu«.
a— Premiera na prostem. Navzlic nezanesljivemu vremena so pohiteli v nedeljo popoldne številni Mariborčani v Ruše, nad katerimi se je med tem ne!x> zjasnilo. Vrli sokolski diletantje so uprizorili na svojem čdealno zaokroženem amfiteatralno vzdi-gujočem letnem gledališču Jurčičevega -Doinna« v F. Sonnikovi priredbi. Potek in uspeh igre je ponovno potrdil sloves spretnih ruških igralcev, od katerih segajo nekateri s svojimi stvaritvami preko običajne diletantsko odrske povnrečniie. Sodelujoči, predvsem vodilni igralci (Anka Nule Bučarjeve, Dom°n A. Medveda, Meta Marice Ozi move. Sova Adolfa Pečarja, Urh Janka Fridolina, Jožek Franja Sornika, Kerševan Tvana Juga, Jurec Ivana Podl?-! ska itd) so bili deležni toplega priznanja j òd strani številnega občinstva, ki je pribi-j telo k lepi giri.«; katero «o spretni ruški igralci pod režijskim vodstvom ljub! lanskega opprnega igralca in ruškega domačna g. Janka zoppt oJ'iVio postavili. Za letošnjo prenderò «o pričeli z etapnim betonskim izgrajpvanjpm sedežev v polkrogu. ki se bodo v naslednjih letih dograjevali, tako da bo pobudna in pametna zamisel v nekaj letih popolnoma izvedena.
a— Trije so bili. Na podlagi opisov, ki jih je dal sluga kina Uniona policiji, so zajeli v zvezi z vlomom v omenjeni kino v noči na 6. t. m., o čemer smo poročali. 17-lPtnega Gvida. lóletnega Maksa in 20l?t-nega Valterja. Pri zaslišanju je samo Gvido priznal vlom in pa da so nameravali izvršili tudi druge vlom«, da bi prišli do dp-narja. Ostala dva tajita vse.
a— Poravnava na licu mesta. V nedeljo proti večeru sta trčila pri Žoharjevi gostilni na Ptujski cesti inozemski avtobus in motociklisf. Usodnih posledic ni bilo in sta se niotociklist in šofer avtobusa pobotala na ta način, da s» je škoda poravnala na licu mesta s Silin'i.
KI N C	n
S MATICA	
Danes poslednjifi! Veliki ljubavnt film
ZAVB2ENA 2 B N A
Käthe Dorsch — Gustav Gründgen», Marianne Hoppe
LOGA
Veliki zgodovinski film iz življenja mlade angleške kraljice Viktorije
KRALJIČINA MLADOST
Jenny Jugo
Predstave danes ob 19.15 in 21.10 uri.
t
a— Tik studenškega gozda je na obrežni cesti včeraj popoldne odjeknil strel. Kmalu se je tam zbralo nekaj ljudi, ki so med drevjem našli v mlaki krvi 451etnega bivšega trgovca Frana Furmana lz Studencev. Iz samokresa si je pognal kroglo v desno stran trebuha. Mariborski reševalci so nesrečnega moža odpeljali v spoš-no bolnišnico. Njegovo stanje je zelo nevarno. Pravijo, da je segel po orožju zaradi družinskih razmer.
a— V bolnišnici Je včeraj umrl 32 let star slaščičar Mundi Gobec iz Studencev in sicer za posledicami poškodb, ki jih je bil dobil pred tedni pri nekem fantovskem pretepu. Takrat ga je 37letni čevliar Ivan Rozman iz Studencev z nožem vsekal po levi roki in mu prerezal žilo odvodnico. Rana sicer ni bila simrtno nevarna, vendar pa so nastale komplikacije, ki so povzročile smrt. Napadalca so orožniki aretirali ln ga oddali v zapore mariborskega sodišča.
Iz Hrastnika
h— Stavbno gibanje se je v Hrastniku
lotos prav poživilo, posebno zadnje čase, Vo je Trboveljska premogokopna družba odločila podpirati svoje rudarje in nameščen«* z brezobrestnimi dolgoročnimi posojili za grndbo stanovanjskih hišic. Tako se je opogumilo okrog 15 rudniških nameščencev in rudarjev, ki si bodo zgradili lastne domove. kar t.o zelo pripomoglo k oblaže-nju stanovanjske krize. Potrebno bi bilo, da bi se tudi drugi posluževali te ugodne prilike, ki jo nudi TPD svojim ljudem, kar je na vsak način pohvalno. Tudi na Dolu gradi vpč rudarjev hišice. Nadalje gradi lotos pri nas steklarna veliko novo skladišče za steklo. To je znak, da bo dobra konjunktura, ki zdaj vlada v steklarstvu, ostala še vnaprej. Gradi pa še nadalje zastopnik steklarne na bivšem Diermajerje-vem posestvu lično vilo. Istotam povečuje svojo vilo go?pa Koširjeva. Na Frtici sta povečali svoji hiši Kragl (bivšo Štefančiče-vo hišo) in steklar Pap. Na Logu se gradi velika stanovanjska hiša za uj>okoiene delavce, za katero je dala brezobrestno posojilo borza dela.
Družinski oče je zgorel na skednju
Zgorel je kretničar Alojzij Pernat
Maribor, 16. avgusta.
- Dopoldne se Je zgodila v Račah pri Mariboru huda požarna nesreča. ki je zahtevala življenje družinskega očeta. V ognju je speč zgorel kretničar Alojzij Ternat, ki je uslužben na Pragerskem in ki ima svojo hišico v Račah. Katastrofa je domaia zahtevala še več človeških življenj. ko se ne bi bila pravočasno zbudila Pernatova žena in se z obema otrokoma prebila na prosto.
O tej usodni nesreči, ki je zbudila v okolici najtoplejše sočutje s Pernatovo usodo, smo doznali naslednje podrobnosti:
Kretničar Alojzij Pernat se je v nedeljo popoldne okoli 4. odpeljal v Cirkovce na Dravskem polju. Tamkaj so ga videli ljudje še v nedeljo, zvečer ob 18. Očitno se je Pernat vračal ponoči s kolesom proti domu v Rače. Ni hotel menda zbuditi žene in obeh otrok ter je šel rajši spat na skedenj in je pustil kolo pod skednjem. To pa je postalo zanj usodno. Davi okoli pol 4. je P«rnatova žena prestrašena planila iz postelje. Kriknila je od groze, ko je videla skozi okno, da gori skedenj. Z obema otrokoma, od katerih je mlajši star 2 leti, starejši pa 8 let, je pohitela iz hiše in stekla proti skednju, pod katerim je opazila moževo kolo. Obupana je vzkliknila: »Menda moj mož gori«. Rački gasilci, ki so prihiteli k požaru, so zares izpod gorečih tramov ln žalostnega pogorišča privlekli Alojzija Pernata popolnoma zgorelega in zoglenelega. Stopali na nogah sta popolnoma zgoreli. Na telesu Je bila ožgana kravata ter ožgan telovnik, v telovniku pa je bila ura, ki je obstala ob četrt na 4. Kosti rok so popolnoma ožgane. Bil je strahovit prizor, ko so zajokali žena in oba otroka. Ogenj je uničil hlev, shrambo in skedenj z vso zalogo sena in slame.
Vzrok nastanka požara Se nI znan; orožniki vršijo skrbno preiskavo.
Popoldne so se zvedele še naslednje podrobnosti. Davi ob pol 4.. ko so se ljudje že odpravljali na polje, so opazili, da gori hiev kretničarja Alojzija Pernata v Račah. Sosedi, ki so prvi opazili ogenj, so prihiteli gasit in najprej zbudili v hiši spečo družino. Gospodinja, 36 let stara Barbara Pernatova, je v goreči kolarnici videla kolo, ki je naglo dogorevalo. Tedaj je zaslutila, da je kolo bržkone last njenega moža, ki je večkrat odhajal spat na hlev.
Ko so sosedje ln med njimi tudi nekaj domačih gasilcev za silo omejili ogenj, so odšli na skedenj, kjer jih je iznenadil strašen prizor. Našli so tam na trebuhu ležeča moža, skoraj že zoglenelega. Na obeh nogah so mu pregorela stopala. Vsi udje so bili strašno izkaženi. Iz počrnelega mesa so molele kosti in čreva. Lobanja je bila popolnoma ožgana. Misleč, da je morda kak popotnik, ki je odšel na skedenj prenočevat, so truplo obrnili. Po kosu srajce z ovratnico in kosu telovnika so spoznali, da je nesrečnež sam gospodar hiše 38 letni Alojz Pernat.
Zoglenelo truplo so prenesli na dvorišče. V telovniku so še našli ogledalo in uro. Pokojni Pernat je bil doma iz Go-rioe pri Pragerskem. Pred leti si je v Račah kupil hišo z majhnim posestvom. Več let je-bil za progovnega delavca, predlanskim pa so ga na Pragerskem namestili za kretničarja. Iz Rač se je vozil V»ak dan
s kolesom na Pragersko. V nedeljo zjutraj se Je po nočni službi vrnil domov in se odpravil spat. Popoldne okrog 14. se je poslovil od svojih dveh otrok, dve leti stare hčerke in desetletnega sina ter m s kolesom odpravil v Cirkovce, kjer je bila tombola in kjer Je imel tudi svoje sorodnike. Žena ga Je čakala, pomo v noč. Zaspala je šele proti 3. uri. Dobre pol ure kasneje pa so jo že zbudili gasilci. SploSno domnevajo, da se je pokojnik kmalu potem pripeljal s kolesom domov, pustil kolo v kolarnici in zlezel po lestvi skozi skedenj na hlev, kjer si je bržkone prižgal cigareto in z ogorkom zaspal.
Na skednju je pogorelo tudi več stotov sena in slame ter žito, ki je bilo pripravljeno pod skednjem za mlatev. Pogorelo poslopje je bilo zavarovano za 8000 din, seno pa za 2000 din. škoda na poslopju, krmi in žitu pa le mnogo višja.
ZGDOVINSKO
V würtenberskem mestu CaTwu fe bila dolga leta na nekem cestnem vogalu pribita deščica z napisom: »Tu je dovoljeno samo psom!«
VSE ZANJO
Mladi zakonec obeša za svojo leno ležalno mrežo na vrtu. Pa pravi ona:
»Pavelček, če se veja odlomi...« »Oh. Tončka, kaj mi je za staro vejo, če napravim tebi veselje?«
Vremenska poročila
Dozdevno vreme v avgustu po stoletnem koledarju
Dan Je dolg 15 ur, 3 minute do 13 ur 80 minut in se do konca meseca skrči za 1 uro 33 minut
T. 17. Milica
S. 18. Jelena Ljubo C. 19. Ludovik
P. 20. Bernard
S. 21. Ivana
N. 22. Timotej 6čip ob 1.47
P. 23. Zdenko
T. 24. Jernej
S. 25. Ludv. kr.
C. 26. Cefirin
P. 27. Jožef Kal.
S. 28. Avguštin
N. 29. Jan. ob gl. Zad. kr. ob 0.45 P. 30. Milka
T. 81. Rajko
viharne krajevne nevihte
do konea meseca malo sonca, po večini deževno vreme bodo spremljali ponekod orav močni nalivi
»JUTRO« št. 190
TorcE 17. Vin. 1937.
Gospodarstvo
Velike Investicije v naši železarski industriji
V naši železarski industriji »9 opaža levis Telika investicijska delavnost. Pri Kranj ski industrijski družbi na Jesenicah bo v kratkem dograjena vesoka peč za tople-jaje železne rude z ogljem, tako da bo podjetje vež ali manj neodvisno glede surovega železa ln bo tudi mnogo manjši meri navezano na uvoz starega železa. Državna železarna v Zenici bo v kratkem stavila v obrat novo veliko valjamo in ostale nore produkcijske naprave, e čemer se bo znatno povečala njena kapaciteta.
Sedaj poročajo iz Beograda, da bo tudi družba >Sartid< v Smederevu (Srpeko Ak-cionarsko Rudarsko i Topioničko Industrijsko društvo) znatno povečala svoje obrate. Trgovsko ministrstvo je podjetju že izdalo potretma dovoljenja. Družba Sartid bo sgradila veliko Martinovo peč, da bo lahko sama proizvajala jeklo. Nadalje bo zgradila raljarno za profililo železo in bo istočasno razširila svojo električno centralo. Nova Martinova poč bo imela letno kapaciteto 18 tisoč ton jekla. Z gradnjo Martinove peči in valja me se bo družba osamosvojila glede Oskrba g surovinami. Nova peč bo skupaj 7. valiamo že letos dograjena. Stroški novih investicij bodo znašali 15 milijonov Din. Po razširjenju bo podjetje zaposlilo 400 novih delavcev.
Družba pa se hoče emancipirati tudi glede železa samega. Sklenila je že pogodbo z lastniki železnega rudnika v Majdan-peku, ki ga bo vzela v zakup za 22 let. Na osnovi te zakupne pogodbe bo zgradila v
Majdanpeks visoke pel «a topljenje železne rude, ki bo imela letno kapaciteto 600 vagonov surovega železa. Za pogon te visoke peči bo uporabljala oglje namesto koksa. V tej zvezi si Je družba že izposlo-vala dovoljenje za eksploatacijo državnih gozdov v bližini Majdanpeka v obsegu 17 tisoč ha, kjer bo sama proizvajala ogl j s.
Družba Sartid Je že leta 1933 zgradila valjamo za tanko pločevino in za pocinkane pločevine. Leta 1936 je najela pri londonski tvrdki Tietze Ltd. kredit v višini 6 milijonov Din za razširjenje ta valjame in je v ta namen izdala 5 odst. obligacije. Družba spada v koncem dunajske Staatss-eisem bahn gesell schaft (Steg). Temu koncer-nu pripada tudi Prva jugoslovanska tvor-nica vagonov, strojev in mostov d. d. v Slavonskem Brodu. Dunajska družba Steg, ki ima odločilen vpliv pri obeh podjetjih, pa pripada predvsem rumunsko-angle^ke-mu kapitalu (večino delnie družbe Steg imajo nimunska Železarna Remica, družba Viekers Ltd., London, in Združena kovinska industrija Titan-Nadrag-Caian v Bukarešti).
Družba Sartid izdeluje v svojih obratih v Smederevu razne 6troje. kmetijsko orodje, podkve, lopate, železniški material, vagone, železne konstrukcije, železno pločevino in ima tudi svojo ladjedelnico. Nove investicije bodo služile predvsem za oskrbo družbinih obratov 6 surovinami pa tudi za potrebe tvornice vagonov v Brodu.
Zahteve jugoslovenskega trgovstva
Pretekli teden je bila v Beogradu seja Centralnega predstavništva zvez trgovskih »druženj kraljevine Jugoslavije, kjer je bil« po obširn'. razpravi sprejeta naslednja resolucija:
) Ker se je sistem velikih trgovskih ma-gacinov (veleblagovnic) že v drugih državah izkazal kot škodljiv za splošne interese, pr nas je šc vrhu tega ubijajoč za nacionalno trgovino, zahteva trgovstvo, da se končno :zda prepoved ustanavljanja in razširjanja obstoječih veleblagovnic, ki so obratovale že pred letom 1934. Da to dosežejo. bodo trgovci v naši državi uporabili vsa možna sredstva.
2)	Zahtevamo, da se ukinejo karteli in da se onemogočijo v kakršnikoli obliki. V zvezi s tem vprašanjem naj se omej; zaposlovanje inozemcev in uvede kvalificirana reciprociteta.
3)	Trgovstvo vztraja pri zahtevi, da se morajo vse nabavljalne in konsumne zadruge smatrati kot obrati, ki spadajo pod obrtni zakon in da morajo placati davke, kakor trgovci. Vsako drugačno tret'ranje teh zadrug pomeni privilegiran je ene skupine gospodarstvenikov na škodo drugih.
4)	Doslej še ni bilo nič storjeno, da se
doseže enotno obdavčenje vseh gospodarskih davčnih zavezancev. Trgovstvo zahteva, da se ukine obdavčenje po družabnem davku in da se vsi davčni zavezanci obdavc'jo po oceni davčnih odborov. Plačevanje davkov se mora unificirati. tako da se ustvari ena mera za davčno obremenitev gospodarstvenikov. Ukiniti se mora plačevanje rentnega davka od dubio-znih terjatev, ker se obresti od takih terjatev ne morejo izterjati.
5) Ker kmečki dolžniki po veliki večini ne odplačujejo dolgov niti po zadnji uredbi, kar povzroča škodo vsemu narodnemu gospodarstvu, zahteva trgovstvo. da se določbe zakona striktno izvajajo in da se poenostavi postopek pri izdajanju dokumentov. Država pa naj da vsem upni-Kom enako garancijo, kakor jo je dala denarnim zavodom.
V gornji in tudi v vseh drug'h važnih vprašanjih vlada popolna enodušnost vseh zvez trgovskih združenj. Popolno soglasje vlada tudi v tem, da trgovstvo vztraja pri resolucijah lanskega državnega kongresa v Beogradu. Centralno predstavništvo zvez trgovskih združenj bo napravilo vse korake, da se vsem zahtevam ugodi.
Strokovni odbor za sadje pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine
Trgovinski minister in kmetijski minister sta izdala pravilnik o strokovnem odboru za sadje in povrtnino pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Pravilnik je bil te dni objavljen v »Službenih novi-nah<. Tri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine (odseku za sadja in po vrtnino) se ustanovi strokovni odbor za sadje in povrtniuo, ki to imel nalogo, da proučuje možnost in pogoje pospeševanja izvoza sadja, povrtnine in njihovih proizvodov in da v to svrho stavi potrebne predloge, nadalje, da skrbi za pravilno in uspešno uporabo obstoječih predpisov o kontroli in kakovosti sadja in povrtnine za izvoz in da izda potrebne sklepe, nadalje da pri izvoznih predmetih, katerih izvoz je omejen, vodi posebno evidenco in da vrši koordiniranje izvoznih poslov, kolikor je to predpisano in končno, da vrši tudi druge posle v zvezi z zunanjo trgovino teh predmetov, ki jih odboru naloži trgovinski minister.
Predsednik strokovnega odbora je po svojem položaju načelnik eplošnega trgovinskega ministrstva, podpredsednik strokovnega odbora je po svojem položaju načelnik oddelka za rastlinsko proizvodnjo v kmetijskem ministrstvu, za tajnika, ki je ohenem član odbora, pa določi trgovinski minister enarra od uradnikov oddelka za zunanjo trg"nsko politiko. Kot delegati pridejo v odbor po en uradnik trgovinskega, kmetijskega in prometnega ministr-
stva	3 "•šH^šai
Poleg teh šestih Članov, ki so držami uradniki, tvorijo strokovni odbor po trije
predstavniki zainteresiranih trgovinskih in zadružnih organizaeij, ki jih določi trgovinski minister v sporazumu s kmetijskim ministrom. Predsednik, podpredsednik, tajnik, in delegati določijo ožji strokovni odbor, ki ima nalogo, da rešuje tekoča vprašanja v zvezi z izvajanjem obstoječih predpisov o kontroli kakovosti in o organizaciji izvoza sadja, povrtnine in njihovih proizvodov, da vrši nadzorstvo nad delovanjem kontrolnih organov v naši državi in da po potrebi spremeni njihove odločbe, da sklepa o pritožbah zaradi delovanja kontrolnih organov in da daje navodila za izvrševanje sklepov širšega strokovnega odbora. Na 6e-je ožjega strokovnega odbora se lahko po-zovejo strokovnjaki za vprašanja, ki so na dnevnem redu.
Načelnik oddelka za zunanjo trgovino in trgovinsko politiko in upravnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine lahko prisostvujeta s pravico glasovanja vsem sejam strokovnega odbora. Sef odseka za sadje in povrtnino je glavni referent strokovnega odbora. Uradniki tega odseka pa so pomožni referenti.
Člani odbora imajo pravico na dnevnica in na povračilo potnih stroškov, katerih višino odreja trgovinski minister. Predsednik, podpredsednik, tajnik in člani ožjega strokovnega odbora pa dobe mesečni pavšal. Vsi ti izdatki gredo na breme specialnega proračuna Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Vse funkcije, ki jih je doslej vršila centralna komisija bo odslej vršil strokovni odbor.
Jubilej S. D. Alexandra
Znanj veleindustrljec v Zagrebu g. g. D. Alexander je te dni d vršil 75. leto svo_ jega življenja. Za ta jubilej je pokazala naša javnost, posebno pa gospodarska, veliko pozornost Približno 55 let stoji g- S. D. Alexander sredi gospodarskega življenja ter je mnogo ustvaril na industrijskem polju. Njegova podjetja oljar-s-ke, pivovarske in opekarske industrije padajo m°d najuglednejša v naši državi, nadalje sodelurje g, Alexander še v premogovni Inustriji ter je z lepim uspehom sodeloval pri osnovanju ln nacionalizira-nju številnih drugih industrijskih podjetij. Pri vsem t**m pa je še mnogo delal pri ustanavljanju gospodarskih organizacij. bil je n. pr. dolgoletni predsednik zagrebškega Zdlruženja industrtijcev, katerega Častni predsednik je še sedaj, nadalje podpredsednik zagrebšk borze, viden član sveta zagrebške Trgovinsko-indu. strijske zbora ce, nadalje predsednik Centrale industrijskih korporacij, katere predsednik je še sedaj. Njegovo delo se pozna tudi na polju gospodarske prosvete tr je aktivno in materialno sodeloval pri ustanovitvi tehnične fakultete v Zagrebu ter je sploh pripomogel, da s ejie ta institucija osnovala. Od njegovega obsežnega dela na socialno-ka ritati vnem polju ome_ njamo njegovo veliko akcijo za pasivne kraje, katerih prebivalstvo je veliko trpelo zaradi suše in nezgod leta 1935. Ob svoji 751etnici je prejel g- Alexander prisrčne čestitke od številnih uradnih usta.
nov, gospodarskih organizacij ter domačih in tujih osebnosti. Tudd slovenski gospodarski krogi so bili pri tem zastopani v lepem številu. G. Alexander je za svoje vsestransko delo prejel mnogo visokih odlikovanj.
Gospodarske vesti
= Z našega lesnega trga. Iz Sarajeva poročajo, da se je v lesni trgovini pojavila stagnacija in da so cene pričel« kolebati, to pa predvsem zaradi tegi, k?r se I» na eni strani na grškem tržišču pojavil rumun-ski, poljski in švedski les, na dmgi strani pa je izvoz v Anglijo in Nizozemsko otež-kočen zaradi znatnenga povišanja prevoznih stroškov. Trgovci se boje, da bodo Ino-zsmski kupci zaključke stornirali. Tudi izvoz v Italijo se slabo razvija in Je v zadnjem času še popustil. Komplicirana administracija v zvezi z Izkoriščanjem kontingentov prav tako otežkoča prodajo lesa na italijanskem tržišču.
= Obiranje hmelja je v zateškem okolišu v polnem teku. Zateško hmeljarsko združenje sporoča, da se je v sredi preteklega tedna pričelo splošno obiranje hmelja. Od ponedeljka, ko so prvi hmeljarji pričeli obirati, pa je bil skoraj vsak dan dež, kar je zelo oviralo obiranje in se tudi obrani hmelj težko suši. Kakovost doslej obranega hmelja je prav dobra in ima hmelj gladko zeleno barvo. Količina pridelka se bo dala ugotoviti šele potem, ko bo obiranje v večjem obsegu napredovalo. Vsekakor pa je po količini doslej obranega hmelja računati, da bo za 25 do 30% manj pridelka nego lani. Poročilo zadruge hmeljskih trgovcev poudarja, da
se kobule na vrhu hmeljsk« rastlini niso
mogle več razviti, kar bo bistveno vplivalo na količino pridelke. Kakovost bo letos prav različna. V glavnih legah in v nižini bodo imeli docela razvit hmelj dobre barve, v višjih legah pa bodo kubule deloma srednje velike in tudi majhne. Po kakovosti bo hmelj v splošnem težji nego je bil lani.
= Narodna banka ne plača igradarine. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnila glede zgradarine poslopij, ki pripadajo Narodni tanki in njenim podružnicam. V tem pojasnilu opozarjajo davčna oblastva, da so imovina ln dohodki Narodne banka in njenih podružnic po starem in po novem zakonu o Narodni banki oproščeni plačila davkov taks in dajatev. Dohodki od poslopij Narodne banke in njenih podružnic 60 ne glede na to, če «e oddajo v najem ali ne in ne glede nato, v katero svrho se uporabljajo, oproščeni zgradarine na osnovi zakona.
= Razstave pohištva ln stanovanjske opreme na ljubljanskih velesejmih so že tako ukoreninjene in na dobrem glasu, da ei jih ogleda vedno dovolj interesentov. Ravno potoim ljubljanskih pohištvenih razstav na velesejmu se je razširil sloves naših pohištvenih izdelkov, ne samo po Jugoslaviji, temveč t-u<li preko njenih meja. Tudi na jesenskem ljubljanskem velesejmu od 1. do 12. septembra bo zopet prirejen« revija pohištva in druge stanovanjske opreme.
= Češkoslovaški izvoz čevljev se je letos ponovno povečal. V prvih 5 mesecih t 1. je Češkoslovaška izvozila 8.05 milijona parov čevljev (lani v istem času 6.5 milijona parov) v vrednosti 141.0 milijona KC (lani 128.2). Izvoz se Je po količini povečal za 23.7 odst., po vrednosti pa za 10 odst. Od skupnega izvoza čevljev odpade na čevlje iz usnja na 116.5 milijona KČ (4.7) milijonov parov) na čevlje iz gumija pa 25.4 milijona KC (3.3 milijona parov).
Borze
16. avgusta
Na ljubljanski borzi so ee danes avstrijski Šilingi trgovali v privatnem kliringu po 8.44, angleški funti pa po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.41 (v Beogradu po 8.4-180) in v ang-leških funtih pa po 238. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani neizpremenjeno 13, v BeogTadn 12.9920 in v Zagrebu 13 odnosno za konec avgusta 13.02 in za konec septembra 13.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala pri nespremenjeni tendenci po 406 (v Beogradu je bil promet po 405.50). Zaključki so bili samo še v 7% Blairovem posojilu po 84.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2393.65 — 2408.25, Berlin 1745.03 — 1758.90. Bruselj 730.45 — 735.52, Curih 996.45 — 1003.52, London 215.98 — 218.03. New York 4308.51-4344.82 Pariz 162.66 — 164.10. Praga 151.24 - 152.34, Trst 227.70 — 230.78.
Curih. BeogTad 10, Pariz 16.3325, London 21.6925, New York 435.50, Bruselj 73.30, Milan 22.9250, Amsterdam 340.0750 Berlin 175.20. Dunaj 21, Stockholm 111.95, Oslo 109, Kobenhavn 96.&:>, Praga. 15.18. Varšava 82.60, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Scoda 405.50 — 406.50, 4% aerarne 52.50 — 53, 4% severne agTame 51.75 den., 6% beglu-ške 76 den., 6% dalm. agrarne 74.50 den., 7'/« invest. 89 den., 7«/» Blair 84 _ 84.50, 8% Blair 93 den.; delnice: PAR 195 den., Trboveljska 255 — 290, Gutmann 45 — 48, Sečerana Osijek 195 _ 198, Osjeöka Ijeva-onica 200 bi., Dubrovačka 380 — 406. Oceania 275 den.. Jadranska 390 den.
Beograd. Vojna škoda 405 - 406 (405.50), 4% agrarne 52.75 den., 4% severne agrarne 52.50 den., 6"/« beffili šk e 76.50 — 76.75, 6% dalm. agrarne 75 — 75.50, 8V» Blair 93.50 - 93.75, Narodna banka 7273 den., PAB 201 bi., (200).
Blagovna tržišča
ZITO
+ Chicago, 16. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 11.25, za dee. 112; koruza: za sept. 99.50, za dee. 67.50.
4- Winnipeg, 16. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 128.50, za dee. 125, za maj 126.
+ Novosadska blagovna borza (16. t. m.) Tendenca neizprecnenjena. Pšenica (78/79 kg): baška 165 _ 167.50; banatska 162 do 168; baška ladja Tisa 168 — 170; ladja Be-gej 167 — 169; sremska slavonska 77/78 kg 164 — 165. Oves: baški, sremski, slavonski 113 — 115. Rž: baška 165 — 167.50 Koruza: baška in nemška 91 — 93 banat-ska89 _ 90. Moka; baška in banatska >0g« in »Ogg« 260-270, »2« 240-250, »5« 220—230, »6« 190 _ 200. »7< 160 - 170, »8« 120 — 125, Otrobi; baški, sremeki, in banatski. v ju tastih vrečah 88 — 92; baška ladja 92 do 93. Fižol: .baški beli brez vreče 220 — 225 + Budimpeštanska terminska borza (16. t. m.). Tendenca nespremenjena. Koruza za avg. 11.50 — 11.52, za sept. 11.63 — 11.64, za maj 11.55 — 11.57.
Rudarji za zboljšanje svojega položaja
Ljubljana, 16. avgusta. Zaradi naraščajoče draginje so rudarji v državnih rudnikih, kjer jih je zaposlenih okrog 10.000, odpovedali s 1. avgustom kolektivno pogodbo. Zahtevajo povišanje plač za 30 odstotkov in spremembo raznih določb, ki niso več s kladu s sedanjo dobo. V petek je bil v Delavski zbornici v Ljubljani sestanek vseh strokovnih organizacij in tu se je obravnavalo vprašanje zboljšanja rudarskih prejemkov. Soglasni sklep vseh zastopnikov strokovnih organizacij se glasi: Trboveljski premo-gokopni družbi se predlaga, da spričo naraščajoče draginje prizna potrebo, da izplača rudarjem draginjsko doklado. Nadalje naj prizna akord pri postranskih delih ln naj ugodi raznim pritožbam, o katerih se je razpravljalo na tem sestanku; pritožbe so socialnega značaja in jih je prav lahko ugodno rešiti.
V revirjih upajo, da bo zaposlitev letos večja kakor prejšnja leta. V tem primeru bi rudarji poravnali dolgove, v katere so zabredli, ne po svoji krivdi. Seveda, če pa bo draginja stalno naraščala, jim to ne bo mogoče, ako družba ne bo naklonila nujne pomoči. V splošnem pa vsi rudarji upajo, da bo TPD čimprej ugodne rešila to pereče vprašanje.
Točno plačui •Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino
Okusna In lahko prebavljiva
NESTLE MOKA
je zelo primerna hrana za deco za časa poletne vročine
Vzorna delavska zavarovalnica
Mestni delavci v Ljubljani uživajo bolezensko in starostno preskrbo ter imajo svoje okrevališče
Mestna delavska zavarovalnica, pod katere okriljem se zbirajo stalni delavci mestne občine ljubljanske, da so zavarovan?, za primer starosti, onemoglosti, smrti in bolezni, je imela ob številni udeležbi članov in ob navzočnosti zastopnikov mestne občine in mestnega poglavarstva redni letni občn:. zbor. Poročila predsedstva in nadzorstva ter računski zaključki in proračun za tekoče poslovno leto so bili sprejeti z živahnim odobravanjem. Volitev tokrat ni bilo, ker je bilo načelstvo lani voljeno za tri leta, nadzorstvo pa za dve. Kakor povzemamo iz poročil, je zavarovalnica, v in-
tera prispevajo staln:. mestni delavci in mestna občina, lepo aktivna. Svojo imovino ima naloženo deloma v Mestni hranilnici, deloma pa investirano v obliki posojila mestni občini Razen tega :ma zavarovalnica pri Podnartu svoje okrevališče Posavec in veliko zemljišče v Poljanski dolini.
Spričo ugodnega denarnega stanja lahko
nudi zavarovalnica svojim članom v bolez-I ni ugodnejše dajatve, kakor bi jih b:li deležni drugje. Ze od leta 1923. imajo mestni delavci zagotovljeno tudi svojo starostno preskrbo, kateri je uprava v preteklem letu posvetila vso pozornost Mestna uprava je iz svoje srede izvolila poseben odbor, da prouči vprašanje, kako bi se dalo starostno zavarovanje izboljšati. Medtem je vlada izdala dve nrnistrski uredbi, prvo o obveznem starostnem zavarovanju delavstva, drugo pa o tem, da se osebe, zaposlene pri javnih uradih, zavodih in podjetjih, izvzamejo od splošnega zavarovanja. S to uredbo so dobili starostno preskrbo še oni nestalni, pri mestni občini zaposleni delavci, k:- doslej niso mogli biti član MDZ. MDZ bo morala v zmislu teh uredb svoje razmerje do nosilcev splošnega zavarovanja še urediti.
Med najlepše uspehe šteje MDZ po pravici svoje okrevališče na Posavcu. ki je sredi izredne lepe gorenjske pokrajine v neposredni bližini osvežujoče Save. Krope in Kamne gorce, Brezij, Radovljice in Bleda, kjer je pred leti kupila lepo posestvo in ga preuredila v okrevališče za svoje člane. Semkaj pošilja svoje bolnike in rekonvalescente, da si v miru in v čistem zraku opomorejo. Pa tud: zdravi člani radi prihajajo na oddih. Vrata okrevališča so gostoljubno odprta še drugemu cbčinsKu. Posavec je vzorno oskrbovan in nudi gostom krasne prostore z izdatno tečno hrano od 32 din navzdol na dan. Pridite k nam, odpočijte se pri nas! V to vabilo, namenjeno naši javnosti, je izzvenel občni zbor MDZ.
Iz sodne dvorane
Iz muhe slona
Ljubljana, 16. avgusta. Ovdovela in že dokaj priletna kuharica Helena iz ljubljanskega predmestja si je nekoč pomladi privoščila v svojem prostem času pomenek s sosedo, ki se je odpravljala na svetovno razstavo v Pariz. Seveda je govor tekel kakor namazan In stara Helena se je spuščala tudi v nasvete svoji sosedi, kako naj se na Francoskem obrača, da ji bo čim bolj teknilo »n po povratku ne bo obžalovala, da iz nevednosti ni videla tega in onega. Med temi nasveti se je Helena dotaknila tudi Mar-seillea in svetovala svoj" sosedi, naj si tam malo ogleda tisti trg, ki je za Jugoslovane usodno povezan z njih zgodovino. Nesreča pa je hotela, da je prav ta del pogovora imel nepozvane priče, ki Heleni niso bile kdo ve kaj naklonjene in so prav zaradi te naklonjenosti »predle rafinirano mrežo, kako b; se dalo Heleni postreči s kakšno neprijetnostjo. To se jim je tudi v celoti posrečilo, kajti zaradi potovalnih nasvetov je morala Helena na zatožno klop pred sodnika poedinca g. Frana Gorečana, obtožena žalitve visokih osebnosti. Kot priči sta nastopala neki France in njegova pri-ležnica Cecilij«.
Helena je bila vztrajna v zanikanju kakršnekoli očitane ji krivde in je vztrajala pri tem, da je bil pomenek s sosedo prav nedolžne narave, ki ni kratil interesov prav nobene osebe. Sodniku pa je potožil«, da je bila vsa Francetova in Cecilijina ovadba, ki je resničen pogovor grdo zasukala v nepravo in kaznivo smer, plod golega osebnega maščevanja. Francetovo pričevanje, ki se je skladalo v obremenilnem smislu s Cecilijinim, pa je bilo še posebno sumljivega značaja. Po prebrskovanju v tej^ smeri se je posrečilo dognati, da France že nekaj let umsko boleha in da so ga celo v bolnišnici zdravili. Sodnik je zaradi tega zaslišal tudi izvedenca dr. Suherja v okol-nostih, ali more tak človek razsodno nvsli-ti in ali je pripisati njegovim izjavam odgovorno važnost, kar pa je moral izvedenec na podlagi proučitve simptomov in posle-d:c Francetove bolezni zanikati in odreči njegovemu pričevanju verodostojnost. Na podlagi takih ugotovitev sodnega postopanja v teku glavne razprave je sodnik obtoženko Heleno zaradi pomanjkanja dokazov oprostil vsake krivde in kazni. Helena je olajšana odšla z novo izkušnjo, da ne velja govoriti tudi nedolžnih stvari pred zlobnimi prisluškovalci, ki postavljajo resnico na glavo le zato da zadoste svojim zavrženim nagnenjem, škodovati svojemu bližnjemu, p* čeprav na zelo siten način, ki utegne imeti močno neprijetne posledice.
Kritizirala sta
Zasebni nameščenec Jože 'n strojni ključavničar Viktor sta doprinesla vsak svoj delež, da so bili dotiskani letaki, izpolnjeni s političnimi napadi na nekatere ustanove, organizac'je in ljudi. Letaki seveda niso nastali na zakoniti podlagi in sta morala pred sodnika, ker sta jih naslovila na vse slovensko delovno ljudstvo in vse poštene Slovence, vsebina letaka pa po navedbi obtožnice ni navajala resničnih dejstev :n sta torej s takim postopanjem zadela ob čl. 4. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ker sta kot sosto-rilca iznašala in razširjala nerazpoloženja proti zakonom, uredbam in odredbam oblastev ter proti političnemu redu v državi.
Brez oklevanj« sta sodniku priznala, da sta res zagreš:la. kar ju je dolžila obtožnica in sta od njega prcjeLs, Jože nepogoj-
no 300 din denarne kazni, enako odmerjeno kazen pa tudi Viktor, toda njemu je sodnik izvršitev kazni odložil pogojno ui dobo 1 leta.
SOKOL
Sokolski dan t Gorenji vasi pri £k<»7jl Loki. V nedeljo, 15. t. m. je Sokol Gorenja vas _ Poljane priredil svoj redni letni telovadni nastop, ki je odlično uspel in nazorno pokazal, da sokolska načela ni-^o v Poljanski dolini izgubila nobenega pripadnika, marveč da so se sokolske vrste še pomnožile. Nastopa so se pnleg telovadočih oddelkov udeležili še oddelki bratskih društev iz Škofje Loke, Sovodia in 2 i rov. Lepo in skladno izvajanje prostih vaj, vaj n«. orodju so gledalci nagradili s prisrčnim in navdušenim odobravanjem. Po nastopu še je v Sokolskem domu razvila neprisiljena zabava. Obilni posel je gorenjevalkemu Sokolu dokazal, da javnost pravilno ocenjuje njegovo požrtvovalnost prizadevanje in je vcepil izvajajočim bratom in sestram prepričanje, da se ne bore osamljeni, marveč. da stoji za njimi vsa napredna im nacionalna javnost, ki smatra Poljansko dolino za zelo važno postojanko. Sokolu v Gorenji vasi je treba na lepo uspeli prireditvi samo čestitati in izreči toplo priznanje.
V Sokolskem domu v Trbovljah bo v soboto 21. t. m. pesier večer, ki bo nudil izredno lep umetniški užitek in zasluži, da mu posvetijo pozornost tudi obiskovalci iz sosednjih revirjev. Na sporedu bo koncert domačega kvarteta rudniških nameščencev, razen pevcev pa bo nastopil tudi mlad plesni par, domačinka Hemiica Kuharjeva, ki študira pri inž. Golovinu. baletnemu mojstru ljubljanske opere in Emil Frelih, član Narodnega gledališča. Na klavirju ju bo spremljal konservatorist Darko Zupanič. Prireditev bo po vsej priliki redek kulturen dogodek za revirje. V nedeljo 6e ves program pdtfovi v Hrastniku.
Nov trgovinski sporazum med Italijo in
Tirana, 16. avgusta, k. V poslednjih dneh so se med zastopniki gospodarskega ministrstva in Italijanskega poslaništva v Tirani vršila pogajanja za izpopolnitev trgovinskih odnošajev med obema državama. Sklenjen je bil sporazum, po katerem se bo v bodoče šc bolj favoriziral uvoz italijanskega blaga v Albanijo, da bi se tako uravnovesila trgovinska bilanca med Albanijo in Italijo, za katero je v poslednj:h letih kljub vsem ugodnostim ponovno izkazala znatne primanjkljaje.
Albanska vlada je na osnovi tega sporazuma že izdala odlok, po katerem bo treba v bodoče za uvoz vseh vrst blaga iz inozemstva razen iz Italije, Zedinjenih držav in Grčije posebnih dovoljenj, ki jih bo izdajalo «iin;strstvo za narodno gospodarstvo. Ta dovoljenja se bodo izdajala le za uvoz blaga, ki ga v Italiji ne bo mogoče najti po primernih cenah. Spričo tega ukrepa se bo vsekakor znatno omejil albanski uvoz iz Jugoslavije, Nemčije, Češkoslovaške in drugih srednjeevropskih držav.
Smrt režiserja
beograjske opere
Bukarešta, 16. avgusta p Snoči je umrl tukaj za pljučnico režiser beograjske opc re Mihajlo Karaktaš, znan ruski umetnik.
»JUTRO« št 190
Teleuizila od blizu
Gl" ^anje na daljavo je gotova stvar, samo denarja nI
zTs>reE \L VIR 1937.
Proti bratom v napad
Berlin, 10. avgusta.
Na letošnji radijski razstavi v Berlinu si je vsakdo lahko privoščil zabavo, da se je svojim znancem in prijateljem pokazal v televizijskem sprejemnem aparatu in jim odkril tudi morebitni svoj igralski talent. Pred dolgimi leti so ljudje nekoč uganjali tako senzacijo s telefonom. Nekdo je kričal na enem koncu žice, drugi je na drugem koncu stregel na uho, ali je res pravi glas. In čudenja ni bilo ne konca ne kraja.
Pa je vendar med telefonom in televizorjem velikanska razlika. Samo glas prenašati po žicah ali pa tudi brez njih, ni danes nobena umetnost, če prav so tisoči in tisoči kilometrov vmes. Ko so nekoč nekega Američana vprašali, kako je prav za prav ta reč s telefonom, da se glas tako daleč sliši, je prebrisana glava razložil neukim ljudem, da je to prav tako, kakor če bi ščenetu, ki je tako dolgo, da ima zadek v Newyorku, glavo pa v Chicagu, stopil v Newyorku na rep, pa v Chikagu zacvili. In je ta modrec še pristavil, da je brezžični telefon prav tako preprost, samo žčenetov trup si moramo misliti, da manjka.
Slike kakor v kinu
Bogve, kdaj se bo našel pameten mož, ki bo tudi gledanje na daljavo rešil na tako preprost način. Zdaj ga še ni in ga najbrž tudi v doglednem času ne bo. Televizija je zadnja leta sicer silno napredovala, ali da bi kaj skoro postala tako vsakdanja kakor telefon ali pa radio, še nič ne kaže. Tehnika prenašanja živih slik na daljavo danes ne dela inženjerjem nobenih prevelikih preglavic, samo da »daljava« ni prevelika. V laboratorijih ali pa, ako gre za televizijo na oddaljenost nekaj kilometrov, so slike dovršeno jasne in čiste, da niti v kinu ni mogoče videti boljših, ako vzamemo v račun seveda manjši format, ker velikih formatov, kakor smo jih vajeni pri filmu, telefizijska tehnika danes še ne zmore. Glede jasnosti slik in mirnosti sosledja brez utrujajočega migo-tanja se je prav od lani do letos dosegel velikanski napredek.
Slike pri televiziji niso kakor n. pr. filmske slike, kjer se svetlobni odtenki prelivajo drug v drugega, ampak imajo tako-zvani »raster« kakor slike v tisku Te slike so sestavljene iz mreže drobnejših ali debelejših točk, ki tvorijo združene svetlejše in temnejše ploskve. Pri televiziji j oukcijo s
e-n clilra nrQir	coctoulipnp 17 tn^V 1f> SlStem, KI
veda so bili v ta namen potrebni čedalje mačenje odvisno samo od pravilne orga-
finejši aparati, bodisi za kamere za odda- ) nizacije. janje slik kakor tudi sprejemni aparati,
so slike prav tako sestavljene iz točk, le da se le-te ne razlikujejo med seboj po debelini, marveč po različni svetlosti. In kakor je v tisku slika tem jasnejša in tem bolj plastična čim finejši je raster, je tudi pri televiziji nje kvaliteta odvisna od števila svetlobnih točk, ki jo sestavljajo.
V prvi poskusni dobi gledanja na daljavo so bili inženjerji veseli, če se je posrečilo prenašati slike, sestavljene iz nekaj tisoč točk. Seveda so se vse podrobnosti na njih izgubile. Najslabše časopisne slike so bile stokrat boljše od njih. Če še vpo-števamo, da so pri dokaj primitivnem načinu oddajanja in sprejemanja te slike trepetale in migotale, si lahko mislimo, da ta način gledanja na daljavo ni bil ravno užitek.Danes je to čisto drugače. Televizijski sporedi, ki jih za poskušnjo oddajajo v Londonu, Parizu in jih bodo v kratkem menda tudi v Berlinu, so po optični kakovosti na isti višini z njihovo umetniško stopnjo. Prav ob priliki kronanskih svečanosti v Londonu je pokazala po izjavah srečnih posestnikov sprejemnih aparatov televizija toliko in tako lepih reči, da bi morala doma postati poljudna — ako... — ako — ako.. ne bi bila še tako strašansko draga.
Življenje iz milijonov svetlobnih točk
Kakor že rečeno, se je jasnost in plastičnost slik zadnje leto silno dvignila. Se-
Namestu iz tisoč svetlobnih točk, je zdaj sestavljena vsaka slika iz 140.000 svetlobnih odtenkov. In namestu, da bi se prenašalo po 16 ali 25 posameznih slik na sekundo kakor je poštenjako-inehdžbifdme kundo, koliko je potrebno, da dobimo vtisk živega prizora, se jih prenaša po 50, da se razvija prizor na zaslonki gladko in mirno, kot bi ga gledal na odru, kjer se snema. In vse te izpopolnitve seveda niso zastonj. Sprejemni aparati morajo biti čedalje večji in natančneje grajeni. Nekdanji mehanični deli: Vrteče se plošče, zrcala ali steklene prizme, ki so bile glavne sestavine prvih sprejemnikov, spadajo danes med staro šaro. Saj je razumljivo, da se z mehaničnimi pripomočki pri tako natančnem pojavu, kakor je gledanje, ne da dosti doseči. Današnji sprejemniki kažejo slike samo še električno. Slike riše na zaslonko najnatančnejše črtalo, ki je kdaj poseglo v igro svetlobe in senc: električni katodni žarek, ki mu nobena finesa ne uide.
Za dober televizijski sprejem pa je seveda potrebno, da se tudi dobre slike oddajajo. Današnjim televizijskim postajam v tem pogledu ni kaj očitati. Napredek, ki se je zadnja leta dosegel na oddajni strani, je še večji, kakor izboljšanje pri sprejemnih aparatih. Tudi tu so se kamere z mehaničnimi, gibajočimi se elementi umaknile strogo električnim sistemom snemanja. Vrteča se Nipkova plošča se uporablja le še deloma tam, kjer zahteve glede ostrine slik niso prevelike. Včasi so si mnogo obetali od snemanja s pomočjo vmesnega filma. Prizor se je v tem primeru najprvo snemal na navaden film, ki so ga potlej naglo razvili in šele te filmske slike so se oddajale, tako da se je na sprejemniku videlo dejanje zakasnelo za nekaj minut. Tudi ta način je zdaj pozabljen, ker so bile med tem ustvarjene izvrstne kamere, ki neposredno s snemanjem že tudi oddajajo slike, tako da gledalec vidi prizor brez zakašnjenja. Tudi v tej kame-meri, ki jo je izumil v Ameriki živeči Rus Zvorykin je glavni element, ki posnema prizor katodni žarek.
Vse kaže, da je televizijska tehnika S temi oddajnimi kamerami in sprejemniki, ki uporabljajo za posnetek in reprodukcijo slik katodni žarek, našla pravi se v bodoče ne bo več bistve-
no spremenil, ampak samo še spopolnje-val. Televizija je — lahko rečemo — danes v bistvu rešeno vprašanje in je njeno udo-
Tisoči televizijskih posta)
Ako bi danes hoteli napraviti televizijo dostopno tako širokim plastem ljudstva kakor radio, bi — okroglo rečeno — potrebovali najmanj desetkrat toliko oddajnih postaj. To je glavna ovira na oddajni strani. Televizijska postaja namreč seže samo tako daleč, kakor se vidi. Nekaj nad 10 km v ravnini je največ kar se da doseči. Zaradi tega poskušajo zlasti sedaj v Nemčiji postavljati televizijske oddajnike na visoke hribe, da bi se razširilo obzorje. V ravnini so potrebni čim višji stolpi. Vobče pa je potrebna za televizijo zelo gosta mreža oddajnih postaj, ki morajo biti povezane med seboj s posebnimi kabli za prenos sporeda. Vsa ta reč je seveda silno draga, tako draga, da si je za enkrat niti bogata Amerika ne more privoščiti. Američani so izračunali, da bi morali zgraditi nekaj tisoč televizijskih postaj, ako bi hoteli doseči vsakega človeka v Uniji tako zanesljivo, kakor ga zdaj dosežejo po radiu. Evropa je temu vpraša nju seveda še manj dorasla kakor Amerika. Po vsem tem ni čudno, da obratuje danes v vsej Evropi šele troje televizijskih oddajnih postaj, dve pa gradijo, London, Pariz, Berlin, Brocken in Taunus v Nemčiji — to je vse.
Druga velika ovira širjenju televizije je, kakor rečeno visoka cena sprejemnih aparatov. Temu se bo dalo odpomoči samo tedaj, kadar se bodo sprejemniki gradili v velikanskih vrstah, kar pa bo mogoče šele potem, ko bodo tako dognani, da jih ne bo treba vsako leto menjavati, kakor smo n. pr. spočetka menjavali radijske aparate. Da bi se posamezniku nakup televizijskega aparata olajšal, si ponekod skušajo pomagati na ta način, da glavni in najdražji del sprejemnika zgradijo tako velikega in močnega, da zadošča za več naročnikov, stanujočih v isti hiši, in si mora potlej kupiti poedinec samo še končni ojačevalec in projekcijsko zaslonko.
Kako se bodo rešila vsa navedena orga-nizatorična vprašanja televizije — kakor rečeno — danes še ni mogoče povedati. V vseh industrijsko visoko razvitih državah pa neglede na vse današnje težkoče mrzlično sestavljajo sprejemne aparate, da jih bodo v danem trenutku lahko v mi-ljonih in miljonih vrgli na trg. Saj je prav verjetno, da si bo tudi televizija nekoč kar čez noč osvojila svet, kakor si ga je pred 15 leti osvojil radio.
Francovl vojaki v naskoku na postojanke vladnih miličnikov pri zadnjih spopadih
pred Madridom
Mož, ki je napisal 80.000 pisem
To mu ne zadostuje in jih hoče napisali loo.ooo
Zasebnik Charles Hooper v ameriški dr- dopisov je zanimiva ln duhovita, tako da žavi Idaho uganja že leta svojevrsten I jih listi radi objavljajo. Hooper je prvob« snort Ta Annodar. sma,tr„ ra auroVk	no miis,]il postati duhovnik, zato ni čudno,
sport. Ta Ameirdi.^an smatra za svojo življenjsko nalogo popravljati moralo sveta. Vsak dan piše listom pisma, v katerih »zavzema svoje stališče« do dnevnih dogodkov in postavlja svoje predloge. Prvotno se je obračal le do provincialnega tigka svoje domovine. Počasi si je svoj sistem izgradil in je začel pisati velikim newyorSkim dnevnikom, Hearstovemu tisku in različnim revijam. Pozneje je začel osrečevati tudi angleške, kitajske, japonske in indijske liste. Nu, večina, teh
da dviga svoj glas za ohranitev morale. V svojih pismih pa se bavi tudi s politiko, literaturo in vzgojo. Zanimivo je, da obdelavaijo njegova najboljša pisma me« dicinska vprašianje,. Na podlagi takšnih dopisov je prejel nekoč celo poziv neke zdravniške družbe, da bi postal nje član. Hooper, ki je dcslej napisal že okrog 80.000 pisem, hoče svoje delo nadaljevati, dokler bi ne dosegel vsai rekorda 100.000 pošiljk.
Mesec repatic in meteorov
Pritisk svetlobe daje repaticam rep
Zelo redek ;n nenavaden nebesni gost potuje ta čas med zvezdami. To je repatica, ki jo je 4. julija odkril astronom Filsler v Curihu- in ki se je našemu soncu in zemlji čedalje bolj približevala.
Kadar odkrijejo zvezdoslovci takšnega nenavadnega romarja med nebesnimi telesi, skušajo na podlagi, svojih opazovanj izračunati najprvo njegovo pot v nebesnem prostoru. Pri tem jih zanima najbolj tako z van i »perihel« te poti to je tista točka, na kateri je repatica soncu najbližja. V tej točki je pač verjetno, da bo re-patico videti najbolj svetlo.
»Finslerjeva repatica«, kakor se imenuje novi komet, je, kakor smo že poročali, 12. t. m. dosegla perihel. Tedaj je bil nje rep nekoliko mesečevih premerov dolg in ga je bilo posebno lepo videti v manjših in svetlobnih daljnogledih Malo težko jo je bilo ta mesec opazovati zato, ker je v dobrih dveh tednih prepotovala kar štiri ozvezdja, in sicer ozvezdja Žirafe, Zmaja, Velikega voza in Lovskih psov. Ves ta čas so jo zvezdoslovci zasledovali s svojimi apara-
Mussolini govori
Na obisku vojnih manevrov na Siciliji je imel Mussolini v Messisi s tribune v podobi ladijskega kljuna govor, v katerem je Sicilcem obljubil, da njihove dežele ne poniža
pe, stognjo kolonija
turami, posebno s spektroskopom, ki daje, kakor znano, možnost, določiti vrsto snovi, iz katerih je kakšno nebesno telo sestavljeno.
Danes vemo dobro, da niso repat:ce nič drugega nego ogromni oblaki meteoritov, takšnih meteoritov, kakršni padajo posebno v avgustu iz nebesne prostornine na našo zemljo. Če prispe takšen oblak meteorov, ki predstavlja jedro repatice, v bližino sonca, tedaj se zgodijo v njem veli ke kemične in f;zikalne spremembe. Nastajajo posebno plini, ki uhajajo eksplozivno iz oblaka na vse strani in ustvarjajo tako megleno glavo repatice, tako zvano »komo,« kakor pravijo strokovnjaki. Pritisk sončne svetlobe, ki vrši, kakor kažejo novejša raziskovanja, r.a drobna telesca resničen pritisk, povzroča, da se plini obrnejo od sonca stran in stvorijo potem rep repatice. Spektrografski posnetki Finslerje-ve repatice na zvezdami v Sonnebergu, ki je del berlinske vseučiliške zvezdarne, ka žejo, da sestoji rep te repatice posebno iz ogljikovih molekulov :n molekulov neke ogljikove spojine, tako zvanega ciano, da-lje iz ogljikovega okisa. Ti plini sestavljajo svetlobo repatičine glave in repa, med tem ko se sveti jedro samo od reflekti-rane sončne svetlobe. Skozi rep pa je videti poedine zvezde skoraj neoslabljene, ker je njegova tvar pač zelo redka. Nenavadno naključje je hotelo, da se je v istem času, ko je bil Finslerjev komet v peri-helu, srečala z zemljo druga skupina velikih meteorov, ki nas srečuje sicer vsako leto ob istem času. To je skupina »Perze-idov«, ki predstavljajo drobce repatice 1862 III. Ta repatica med svojim tekom okrog sonca polagoma razpada, kar se dogaja dozdevno z vsemi repaticami. Poedir ni meteori, iz katerih je bila ta repatica sestavljena, pa nadaljujejo njegovo potovanje in vsako leto prereže zemlja njih tir. Tedaj pade nešteto svetlinov nanjo. Ker je videti, kakor da izvirajo vsi ti utrinki iz ozvezdja Perzeja, so jim dali ime Perzeidi.
Pozoren gledalec je okrog 12. t. m. opazil lahko do 30 in več meteornih padcev na uro. Nadalje je lahko ugotovil, da je gostota teh padcev v raznih nočnih urah različna. Medtem ko jih je zvečer relativno malo, jih je v jutrnjih urah često štirikrat toliko, kolikor v večernih urah. Ta pojav rmenujejo zvezdoslovci »vsakodnevno variacijo« meteornih padcev. Dolgo časa si je niso znali razlagati, šele Italijanski zve-zdoslovec Schiaparelli jo je razložil s tem, da ujame zemlja na poti okrog sonca, na svoji sprednji strani pač več meteorov nego na zadnji strani. Potnik, ki teče skozi dež, dobi na sličen način na sprednjo stran več meteorov nego na zadnjo stran. V večernih urah pa smo takorekoč na zadnji strani zemlje in šele proti jutrnjim uram se obrnemo na sprednjo stran. Astronomi so na podlagi te razlage izračunali brzino meteorov in ugotavljajo na ta način, da-li pripadajo meteori kakšni rapatici, ki je potovala okrog sonca, ali pa izvirajo iz neznanih globin vesoljnosti. V tem primeru njih pot namreč ne predstavlja več zaprte matematične krivulje.
Pobegi s Hudičevega otoka
Iz Porta ol Spain na Trinidadu poročajo, da je tja pribežala spet skupina 5 kaznjencev iz irancoeke kazenske kolonije na Hudičevem otoku. V desetih dneh je pobegnilo nič manj nego 18 kaznjencev in v odprtih čolnih so dosegli Trinidad. Na Trinidadu imajo sedaj celo naselbino 41 kaznjencev iz Kajeno.
Kemija namesto pihalnika
Šele pred nekoliko leti so začeli negovati pročelja iz naravnega kamna podobno kakor z oljem namazane zunanje stene. Uporabljali so v ta namen pihalnike na pesek, ki eo ta pročelja hitro in gladko spolirali. Zdi se pa, da se to ni povsod obneslo, kajti v najnovejšem času so začeli to preveč energično snažilno metodo opuščati. Namesto pihakiikov uporabljajo kemično raztopino, ki nesnago in prah raztaplja, ne da bi škodovala kamnu. To je nekaj podobnega kakor sporedni primer iz vsakdanje prakse. Katranov madež odstranimo na pr. lahko s pomočjo kisline iz obleke. Toda pri tem se uniči tudi blago. Če pa vzamemo namesto kisline maslo, ga namažemo na madež in uporabimo potem še navadni bencin, tedaj se madež raztopi in izgine, ne da bi se blago pokvarilo. Isto delo opravlja nova raztopina za ena-ženje kamna, ki prah tako razpusti, da ga je mogoče potem odstraniti z drobno pr-šečo vodo. S to metodo je mogoče delati tudi precej hitro. En sam delavec očisti na takšen način 30 do 40 kvadratnih metrov kamenite ploščine.
Več plače bolje nego pokojnina
Angleški listi komentirajo na različen način nove odredbe angleškega vojnega ministra Hoarea Belisha, ki hoče dobiti več rekrutov za kopno vojsko na sledeči način, da je dal tudi vojakom kopne vojske pravico do pokojnine po 21-l?tnem službovanju, kakor velja to za mornariške vojake. Večina listov pravi, da ta korak vojnega ministra vendarle ne bo povečal Števila rekrutov, ki ostaja v povojnem času stalno pod potrebnim številom, kar dela vojaškim krogom velike skrbi. sMorning Post< misli, da bi povečanje plač za 25 odstotkov pomenilo edini izhod iz sedanja rekrutacijske krize. Ta možnost bi izenačila dejstvo, da je med ljudmi kopna armada manj priljubljena nego mornarica in letalska vojija sila.
Pokopališče za umetnike in znanstvenike
Na ozemlju bivšega Tihvinovega pokopališča v Leningradu so zgradili nekropo-lo, kjer bodo počivali zemeljski ostanki *nseh pisateljev, umetnikov in znanstvenikov, ki so živeli v tem mestu ali ki bodo tam umrli. Zgraditev te nekropole ni bila majhna reč, kajti mrtveci, ki so prišli zanjo v poštev 60 ležali na različnih pokopališčih. Z odkopom in prevozom trupel so izgubili mnogo časa. Sedaj pa počivajo v novem kraju mrtvih najrazličnejši velikani rußke kulture: glasbeniki Gliinka, Dargo-mižski, Serov, Musorgski, Čajkovski, Rim-6ki-Korzakov, Ljadov, Puškinovi vrstniki in prijatelji Vjazemski, Karamzin, Zukovski, Delvig, Boratinski, Krilov, Gnedič, upodabljajoči umetniki Ivanov, Bruni, Klodt, Orlovski, Vitali, igralci Karatignis, Samoj-lov, Martinov, Komisarževska, Monahov,
Carnerov polom
Bivši boksaški svetovni prvak Primo Car-» nera je v hudih materialnih težavah, ki ga tirajo v konkurz. Pravdati 6e mora ta ča3 pred angleškimi in ameriškimi sodišči. Doseči hoče to, da bi ga osvobodili dolga 20.000 dolarjev. Te dolarčke naj bi dobila od njega italijanska natakarica Emilia Ter-sini, ki ji je bil obljubil zakon, pa ni svoje obljube izvršil. Tersinijeva se je pozneje tej odškodnini velikodušno odpovedala^ sedaj pa sta se spet sprla in ženska zahteva denar, ki ga ji je bilo priznalo sodišče. Boksač pa misli, da je njegov dolg zastaral, pa so prve instance njegovo mnenje zavrnile. Zavrnile ga bodo bržkone tudi najvišje instance in bo moral najti kakšno pot, da denar plača.
Levanevski

sloviti ruski letalec, ki se je pri tretjem poletu iz Moskve v Ameriko čez Severni tečaj izgubil
ANEKDOTA
»Dolgujem staremu van Bruinn denar,«
je dejal Holamdec Piet svojemu prijate* lju. »Ali je res tako trdosrčen, kakor prž* vijo?«
VSAK DAN ENA
Smrt Alfreda Baedekerja
V Essenu je umrl v starosti 49 let lastnik znane Baedekerjeve založbe, knjigarne in trgovine z umetninami, Alfred Baedeker. Ta založba, ki je izdajala samo potovalne vodiče in knjige, obstoji že nad sto let. Njeni rdeči vodiči eo že desetletja standardna dela. ki jih posnemajo najrazličnejši drugi založniki. Izhajajo v nemščini, francoščini in angleščini. Alfred Baedeker je svoje podjetje zelo razširiL
Kupujte domače blago! _
>Moj mož si vedno suknjo guli s evojiml samokresi.«
>To ni nič! Moj mož ima navado, da strelja skozi svoje žepel<
(Ki« et Bas)
Kulturni pregled
Najnovejša literatura v Nemčiji
Pariški »Le Temps« je pričel prinašati serijo člankov z naslovom »Le mouvement littčraire à 1' étranger«. Med dosedaj :zi-älimi pregledi je tudi zanimiva sli^a literarne sodobnosti v Nemčiji. Iz članka navajamo nekatere podatke:
Pisec (René Laur-žt) ugotavlja v uvodu svojega, poročila, da se je nacionalni socializem polastil vseh področij umetnostnega in intelektualnega življenja. Znani so nie-govi ukrepi zoper nevšečne knjige in pisatelje: knjige so sežigali na grmadah, pisatelje pa izgnali in jim celo vzeli državljanstvo. V knjigarnah in knjižnicah so prepovedana dela židovskih in marksističnih pisateljev, pri čemer jemljejo pojem »marksističen« močno ohlapno, kajti na pr. Thomas Mann ni bil nikdar marksist in vendar so ga zaznamovali s to etiketo. Prav tako so v Rajhu prepovedane številne nemške knjige, ki izhajajo izven Nemčije.
Nemški kulturni diktatorji Goebbels, Rosenberg in sam Hitler zahtevajo literaturo, ki bo podrejena tendencam novega režima: ta literatura bodi »völkisch«, je dejal oni dan minister propagande. Ta izraz ima ostrejši pomen kakor naša beseda »ljudski«, kajti ljudska knjiga v našem smislu ni že sama po sebi »völkisch«. Med tem pa režim z vsemi sredstvi, zlasti s podeljevanjem književnih nagrad, pospešuje nacionalno-socialistično književnost, ki ima svoja »evangeljska« dela, svojo »patristiko« v znanih spisih Hitlerja, Rosenberga, Giintherja, Houstona Ste-varta, Chamberlaina in Moellerja van den Brucka.
Lauret ugotavlja, da v literaturi nacio-nalno-socialistične Nemčije zavzema prvo mesto lirika. Od 1931 do 1936 je izšlo 1779 novih pesniških zbirk in 169 antologij. O njih pravi francoski pisec: Politično gibanje, ki je razvnelo nemški narod, zlasti še mlade rodove, je povzročilo neko vrenje, ki se kajpak najbolj izraža v lirični formi. Ta poezija bo bržčas minljive vrednosti, kajti sämo čustvo še ne zadošča za nesmrtnost; treba je genija. Toda čustva, ki prevevajo te mlade pesnike, se zde iskrena. Z njimi izražajo bolest in sramoto poraza, radost obnovitve, zvestobo vodji, možato navdušenje, ki daje navdiha disciplini in skupnemu pohodu. »Pesnik mora korakati v vrsti kakor vojaki«, piše Hans Schwarz. »Mi smo vojaki rjave vojske«, proglaša Heinrich Loersch. »čete železnega veka; mi korakamo v krvi in bolesti v bridke in bratomorne boje. Toda vojskujemo se za svobodo in za večno pravico, za vzhajajočo novo Nemčijo.«
V liriki teh pesnikov se stalno pojavljajo politična gesla Tretjega rajha, dalje motiv vrnitve k zemlji in kmetu, občutje nove nemško-nacionalne religioznost. »Leitmotiv« sedanje nemške poezije je nasprotje med »jaz« in »mi«. Izpovedi teh pesnikov imajo resen in prepričevalen značaj; nikjer ni videti, da bi jemali življenje z lahke strani, o ljubezni in o užitkih sploh ne pišejo; opaža se samo občutje narave, ki ima — kakor sploh pri mnogih Nemcih — panteistični nadih. Najpomembnejša imena med temi mladimi poeti so: Ana-cker, Böhme, Brockmaier, Barthel, Möller, Schirach, Anders, Mengel, Linke. Posebej je treba omeniti Gerharda Schuman-na, ki je dobil lani za svojo pesniško zbirko ; Wir aber sind das Korn« prvo nagrado propagandnega ministrstva v znesku 12 tisoč mark. V splošnem bo veljala Lauret-ova opazka, da je novi nemški lirizem dokaj drugačen od bistveno individualnega, kakršen je bil vladal v evropski poeziji od romantizma dalje; je to lirizem občestve-nega občutja in se nekako vrača nazaj k narodni pesmi. In res: večina novih nemških pesmi je primerna za petje in mnoge že pojo razne čete na svojih številnih pohodih.
Tudi v prozi je po Lauretovem pričevanju opaziti podobno stremljenje po umotvorih, ki bi obravnavali občestveno življenje in velike nacionalne probleme. V novih romanih se pojavljajo udarniške čete, delovna služba, delavska in kmečka kolonizacija, rasni konflikti in pod. Posebno značilni leposlovni spisi te vrste so med drugim: Glaser, četa udarnikov; Hägens, Pot k Hitlerju; Klaehn, Sekcija 138; Kie-ser, Pohod na Berlin itd. Drugi obravnavajo emigracijo ali boj zoper komunizem (Barthels, Nesmrtno ljudstvo) ali satirično prikazujejo prejšnji režim (Riemkasten, Bonz); nekateri zopet skušajo pokazati vezi med novimi generacijami in starimi bojevniki (Beumelburg, Zakon z brona).
Posebnr» priljubljen predmet novih nem-
Za piski
ZMAGA IDEALIZMA NA
PARIŠKEM KONGRESU
Češki filozof doc. dr. Pelikan je svoje vti ske s filozofskega kongresa v Parizu strnil v praškem dnevniku »Venkov« z dne 14. t. m. v sledeče zanimive opazke; Vsa predavanja so imela visok teoretični nivo in umerjenojit v političnih izjavah. Dvoboj med nemško in italijansko totalitarno filozofijo in demokracijo so vodili filozofi vprav plemenito. Nemško delegacijo je vodil Nicolai Hartmann, ki je Rus po rodu; delegacija je nastopala zelo rezervirano in njen vodja sploh ni predaval, medftem ko je prof. Hev-se govoril le na splošno in iskal možnost sprave mori realnost jo in vrednoto — vprašanja, ki je danes tolikanj priljubljeno. Italijan Orestano, ki je vodil delegacjjo svoje domovine, je predaval o čistiih logičnih problemih in prepustil tovarišu Florentinu obrambo transcendence na političnem področju. Sploh je imela transcendenca. t. j. vprašanje, kako more priti duh v s-tike, bodisi z vnanjo, bodisi 7, najvišjo realnostjo (Bogom). na tem kongresu veliko vlogo in nje so se tikala najlepša predavanja in naj-ostrejše debate, ki so se jih udeleževale vse struje razen logicistov, teh 6kolastikov sodobne filozofije. Tudi starosta francoskega spiritual iz m a prof. Brunschwieg je kaj previdno, z matematično hipotetičnostjo branil transcendenco, medtem ko se je temperamentni Provencalec prof. Blondel strast no zavzemal za njo. Izmed Francozov so nadalje zanimali slavni fizik de Broglie, no-votomist Maritain in Belgijec Jolivet. Zanimivo je bilo predavanje Američana Montagne, ki je skušal izpopolniti in razložiti nekatere težke pojme Bergsonove filozofije.
Sploh jä na kongresu prevladoval vpliv Bergsona, kajti velika večina se je odločila za idealizem, 7a transcendenco v smeri k metafiziki in zoper ipretiran intelektuali-
ških pripovednikov so vojni pojavi in dogodki; to literaturo ustvarjajo pisatelji, ki so se sami udeležili vojne. Enega največjih uspehov v tem žanru zaznamuje spis Hansa Zöberleina »Vera v Nemčijo«, ki pri kazuje vojne doživljaje ognjevitega nem škega nacionalista. Večina teh spisov je nastala že v dobi pred nazijevskim reži mom (na pr. spisi Jüngera in Dwingera). Značilno delo je Richarda Euringera »Deutsche Passion«, spisano v verzih, nekaka epopeja, drama in misterij hkrati; dobilo je veliko literarno nagrado.
Čeprav se nacionalni socialisti trudijo, da bi docela prenovili Nemčijo in so si večkrat laskali, češ, da ustvarjajo novo umetnost, je vendar vsa izrazito nazijev ska literatura spisana v starih formah. V romanu še vedno vlada stil tako zvane »neue Sachlichkeit«, novega realizma, ki je sledil ekspresionizmu v zadnjih letih weimarske republike. Pri vseh teh spisih opažamo dokaj povprečno kompozicijo, ne dostajanje umetnosti in perspektive; je to literatura začetnikov, ki imajo včasih temperament, mnogo redkeje pa talent.
Goebbels je govoril o romanu in drami heroičnega značaja, o »jeklenem roman tizmu«, vendar je moral naposled priznati, da ga ne bo mogoče takoj uresničiti in da bo za razvoj nove nacionalno-socialistične literature treba več generacij.
V	ostalem se literatura razvija sicer na zelo utesnjeni, vendar pa ne izrazito novi poti. Sedaj so stopili v ospredje tudi avtorji, ki so pisali že pod-»starim režimom«, a so kot nacionalisti ostali v ozadju, zlasti pred očmi inozemstva, kjer so prejšnji režimski krogi delno upravičeno, delno pa tudi kvalitetno neutemeljeno pospeševali sebi vfečne pisatelje (glede drugih primerjaj slavo in resnično vrednost Emila Ludwiga. Op. por.). Izmed »nacionalnih« pisateljev stare garde omenja francoski informator dva najpomebnejša: Paula Ernsta, ki je bil izprva socialist in s Hauptmannom protagonist nemškega naturalizma, a se je čez nekaj časa razvil v konservativca in pričel utemeljevati no-voklasicizem. Njegovo delo »Kaiserbuch« (v 6 knjigah), ki opisuje razvoj ideje Rajha v bojih srednjeveških cesarjev, mu je malo pred smrtjo prineslo priznanje novega režima. Drugi je Heinrich Lersch, pesnik-delavec, ki je zaslovel že med vojno s svojimi nacionalističnimi verzi. Izmed nadaljnjih karakterizira Lauret Kolben-heyerja, Bluncka, Bindinga, Schaefferja, Grimma kot nadarjene pisatelje, ki pa niso v neposredni službi literarnih tendenc nacionalnega socializma. Kolbenheyer je pisec romanov o Spinozi, Paracelsu Boehme-ju in drame o Giordanu Brunu, Blunck piše prehistorične romane. Legende in realistične opise iz severne Nemčije. Binding je znan po pismu Romain Rollandu 1. 1933, v katerem pojasnjuje stališče pisateljev, ki niso nacionalni socialisti, a hočejo ostati v novi Nemčiji, Schaefer je skušal v spisu »Trinajst knjig nemške duše« orisati razvoj svojega naroda. Hans Grimm je zaslovel po romanu »Volk ohne Raum«, ki je dosegel velik uspeh na knjižnem trgu in dal nemški imperialistični politiki eno najpogosteje uporabljanih formul. V to vrsto sodijo še pisatelji Wilhelm von Scholz, Hermann Stehr, Josef Penten, Emil Stra-uss, Fr. Schnack, Ricarda Huch i. dr. Vsi ti so zrasli iz nemške tradicije, vsi verujejo v temne gonske sile bolj kakor v um, vsi se oklepajo domače grude in nobeden se ni idejno vdaial skušnjavam socialističnega internacionalizma.
V	znamenju Goethejevega »duha zemlje« se razvija literatura, ki je nasprotna weimarskemu racionalizmu; ta literatura ne more ne naturalističnega in ne psihološkega romana, marveč daje prednost zgodovinskemu in filozofskemu romanu ali kratki prozi; rajši kakor velemestno življenje opisuje podeželje. O nji bi lahko rekli, da stavi nasproti realizmu klasično romantično pojmovanje.
Ta struja sicer ni »oficielna«, vendar je še najbolj všečna soodločilnim krogom, in ker zajema iz tradicije in se razvija na stari liniji, utegne uspevati tudi v bodočnosti. Izmed ostalih pisateljev, ki hodijo svojo pot, omenja Lauret še Hansa Carosso, Hermanna Hessejä in Johannesa Schlafa. Položaj teh pisateljev, ki niti niso izraziti nacionalisti, kamoli nacionalni socialisti, pričuje, da se začenja v nemškem literarnem življenju zopet uveljavljati neka strpnost, vendar ostajajo na subskrib-cijski listi še nadalje vsi židje in politični nasprotniki Tretjega rajha.	—o.
zem. Logistika ki si zaman prizadeva, da bi slovniške stavke spremenila v matematične sklepe, stoji tu nekako v sredini in na prehodu. Njena slava, sloneča na nekakem no-vopozitivianmi, že zahaja, kajti tugi logicisti so se razcepili v več strni in tako pospešili svoj razkroj. Tudli totalitarni sistemi zaman oznanjajo svoj suporrealizem. Tudi tu je videti idealistično ol>eležje. V novi fiziki nastopa filozofija svobode (indeterminizem) kar so pokazala zlasti predavanja de Broglie in Montagne.
Na kongresu je nastopilo več slovanskih filozofov. (0 predavanjih dveh slovenskih udeležencev ipriobčimo jutri izorpnejšo poročilo). Beograjski filozof Petronijevič je tu zagovarjal svoje monadološko pojmovanje sveta, Looskij slavni intuiiivizem, ki je soroden Bengsonovcmu. Jakovenko svoj racionalni misticizem. Berdjajev pa filozofijo svobode. Izmed Čehov je prof. Kral obravnaval problem enotnosti znanosti, prof. Tvr-dv Descanfesov vpliv na Češkoslovaškem, prof. Pelikan na historično metodo Descar-tesa in Condiliaca.
Bergson, ki je bal častni predsednik kongresa, zaradi starosti in bolehavosti ni mogel prisostvovati in je poslal predsedstvu pismo, polno vzpodbud v sedanji dobi proti kiil turnega barbarstva in ogrožene civilizacije.
Kopitarjevo pismo W. v. Humboldtii objavlja najnovejši zvezek časopisa aZeitschrift für slavisehe Philologie«. V istem zvezku obravnava J. Milovič Zmajeve odnose do nemške literature, J. Mati pa ka-rakterizira srbohrvatsko literaturno vedo v letu 1924—1929.
B. Voduška študijo o Ivanu Cankarju ja pravkar izdala založba »Hram« v Ljubljani.
Biografija Stjepana Radica. V beograjski
zbirki ^Biografije znamenitih ljudk, katere urednik je bil pred dnevi umrli pro-
li fesor Stanoje Stanojevlé, }e pravkar lzfla
! biografija Stjepana Radiča lz peresa Milana Marjanoviča. Pisec je_ odličen hrvatski publicist in Radičev ožji sodelavec v prvem obdobju njegovega javnega udejstvo vanja. Marjanovičeva biografija Stj. Radiča je prva popolna študija o tem pradstari-telju hrvatske politike. — .V isti zbirki
napovedujejo življenjepis« Mlchelangak, Pa>
žiča, Njegoša, Wagnerja, Darwina, Puškina, Mojzesa in Mohameda. Pr. ven Gagerna roman »Da« VoDe« ]9
izšal te dni v založbi >Hram< z naslovom >Ljudstvo«. Poslovenil ga je Fran Albreeht. Roman se dogaja na slovensko-hrvatski meji.
SPORT
Dirke na Ljubelju — post festum
Še nekaj podrobnosti z nedeljskih motociklističnih dirk na naši najlepši gorski cesti
Ljubljana, 16- avgusta MK Iliriji je uspelo pridobiti novo lovoriko za vztrajno delo, ki ga vrši na polju naše motociklistike in v tujsko pro. metni propagandi za lepote naše zemlje. Njene VII. mednarodne motodirke na prelazu Ljubelju so uspele v popolnem redu in s krasnimi tehničnimi uspehi, žal je izredno slabo vreme zakrivilo, da je finančni izkupiček precej pod pričakovanim, zato pa upajo prireditelji na večjo uvidevnost za bodoče od strani onih, ki bi ji,m morala biti sikrb za dvig našega ugleda pred tujci res prva. Predhodnik MK Iliiije autcklub je tudi že dvakrat priredil dirke, tako da bodo prihodnje nekako »jubilejne«, ker bodo v vrsti de. sete in pa še »MK Ilirija 1913« slavi svojo 25-ictnico plodnega dela_
Uspehi nedeljskih dirk n"a tej divni gorski dirkalnj progi, ki pač nima primere v vsej Evropi — žal nam često morajo pokazati to razliko šele tujci! — so bili med vsemi dosedanjimi , pa tudi v povprečnem merilu najboljši. Kljub dežju in deloma kar gosti megli so dirkači podrli kar tri dosedanje rekorde. Novi rekorderji v kategorijah so; Zagrebčan Uroič na DKW, 250 športni motorji z 5 : 28 2 petinki — kar je obenem tudi najboljši čas jugoslovenskih tekmovalcev, ter Dunajčana brata Medvvenitsch na Ja-pu 1000 ccm v skupini prikolic, kjer sta s 5 :29 3 petinke dosegla za prikolice kar neverjeten uspeh- Končno pa — prikolice z volanom vidimo pri nas enako redko kakor odlične dvojice tako sigurnih vo_ začev, kakršna sta oba Dumajčana. Mladi dunajski tekmovalec Denzel pa je na BM°/t zboljšal dosedanji Hubmannov ljubeljski rekord v celoti od 5 ; 06 3 petinke na 5 : 01, kar pcmenja pri približno 5 km dolgi progi in vzponih okoli 30% (največja dva 33% in 35%!) hitrost vožnje nad 60 km. — Le oni, ki so tudi tokrat sledili dirkam, morajo dovolj verjeti, da je pač nekaj edinstvenega gledati naravnost vratolomne prehode drvečih tetamOL valev preko zavojev in nevarnih vzponov. Od pristave barona Borna do cilja vrh Ljubelja le pet minut — kar poizkusi naj, kdor misli, da je pretirano, če se opisuje tako dirko s superlativi.
Tekmovali so poleg članov prireditelja še stari znanci iz Zagreba in Mairi bora
ter številni Avstrijci iz Celovca, t Duna-jaja in Gradca. Skupno je bilo na razpolago esem prvih mest v osmih kategoTL jah. Kako je kratka bilanca? 5:3 za goste iz Avstrije. »Naši« so zmagali v športnih 250 in 300 ccm (obakrat Uroič, znani »Tonček« iz Zagreba ter Ilirijan ing. Lukman v turnih 750 ccm). Ostalio so po. brali: po dvakrat Denzel (Dunaj, BMW) v drugi skupini športnih 500 in 1C00 ccm in Eh weiner (Gradsc, Puch) v turnih 250 in 350 ccm, ter že omenjena brata Med-wenitscha s prikolicami- — Lani je bil najboljši med vsemi Celoočan Hönel, ki je k tos moral v obeh di rkah kloniti Denz lu. Prvi Jugoslovan 1936 ing. Lukman pa je letos res imel smolo in je nastopil le v drugi tEriki.
Kratek izvleček upehov poleg zmagovalcev bi bil naslednji:Sport 250 ccm: za Urošičem slede Wolf v. Milentowich (Dunaj) 6;39 3, Wagner '(Gradec 5:55.4 iin Krammer "(Celovec) 6:122 vsi s Puch stmji. Sport 850 ccm: zopet za Uroičem ing. Lötz (Maribor na NSU) 5:341 in že omenjena trojica gostov v istem vrstnem redu kakor pri 250 ccm in skoro istimi časi. Mesta od 6 do 10 so zasedli I1L rijani: Pollak (NSU), Payer (Standard, Prhar (AIS), Palovšek (NSU) in Laipaj-ne (AIS). Turne 350 ccm za Ehweinerjem ing. Alex (Maribor, NSU), Moravec (MK Ilirija, Puch) in Krek (MKI. Zündapp). Sport 500 ccm, za Denzlom Hönel (AIC, Celovec in Janiko šiška (MKI. na BMW kakor novi rekorder in celotni zmagovalec Denzel). Sport 1000 ccm ista trojica na prvih mestih. Hönel v tej dirki izenači stari rekord Hobmanna iz Gradca, četrti je tu Pollak (MKI na NSU), vendar celo minuto za šiško (6:29-15). S prikolicami sta Medwenitscha pustila za seboj vse ostale skoro za celo minuto. Skrimpf (DMW, Dunaj) kot drugi 6;26.3 z razliko od prvih dveh (5:29.3). Tretji in četrti sta bila tu Hobaciier (NSU, Ljubljana 7:542 in in Zieimljak, znani lahkoatletski maratonec zagrebški na Motosacoche 7 :58.4
Takšni so rezultati v številkah, vse ostalo zanimivo, resno in okroglo pa seveda še drugače. Vsaj nekaj drobnih, najnovejših »ljubeljskih« bomo pa rešili pred pozabo na drugam mestu-	Mr.
Plavalno prvenstvo LNP
Prvak podsaveza je postala Ilirija
»Obla gorica« v Radovljici je bila v soboto zvečer in ves dan v nedeljo pozorišče plavalnega prvenstva ljubljanskega podsaveza. Tekmovanja so se udeležili le trije klubi, ki pa so nastopili z razmeroma številnimi tekmovalci. Najštevilnejše je bila zastopana Ilirija, čeprav niso tekmovali njeni najboljši. Kljub temu je skoraj v vseh panogah zasedla prva mesta. Izven prvenstva so nastopili tudi najodličnejši plavalci Ilirije, ki jim je uspelo doseči vrsto novih državnih rekordov. Vreme je bilo nagajivo in je bilo zato manj obiska, kakor se je pričakovalo.
Sobotna prireditev je bila nočna. Na sporedu so bila predtekmovanja in rušenje rekordov. Žal je bila razsvetljava pomanjkljiva in je bilo treba spored močno krajšati. V nedeljo dopoldne so morali tekmovanje zaradi naliva za eno uro prekiniti, popoldne pa je bil nato krasen dan.
Zmagovalci posameznih točk so bili: na 50 m prosto je pri juniorjih sigurno zmagal Hudnik (I) v 31.6, pri seniorkah pa na isti progi Pretnarjeva (I) v 44.2. 100 m prsno seniorji: 1. Podobnik (Kamnik) 1:31, juniorji 1. isti 1:33.2; 100 m prosto seniorji: 1. Demonte (I) 1:11.9. 200 m prosto juniorji: 1. Hudnik (I) 2:52.7, 100 m prsno seniorke Jerele (I) 1:49.1. 3x50 m mešano seniorke Ilirija 2:17.3, 200 m
f prosto seniorji Lenard (I) 2:37.3, 100 m prsno juniorke Fischer (I) 1:54.2, 50 m hrbtno juniorji Vodopivec (Planina) 41.2, 100 m hrbtno seniorji Lenard (I) 1:30.2, 4x50 m prosto juniorji Ilirija 2:14.1, seniorji Ilirija 2:08. Ilirija je zmagala tudi v juniorskih in seniorskih skokih. Končno stanje: Ilirijia 291 točk, Planina 103, Kamnik 95.
Doseženi so bili naslednji
novi jugoslovenski rekordi
V štafeti 4x100 m prosto Ilirija v postavi Schell, Ziherl, Fritsch, Wilfan s 4:26.2, Mihalek (I) na 500 m prosto v 7:12.8, Hribar (I) na 500 m prsno v 8:44. Najboljši pa je Fuxov (I) novi rekord v eno-urnem plavanju s 3330 m, dočim je znašal dosedanji rekord Gaja Bulata (Bob, Beograd) 2600 m. Fux je stari rekord izenačil že po 47 minutah. Junior Schell v hrbtnem plavanju postavil kar 3 nove rekorde: na 200 m z 2:54.1 (prej Žirovnik 2:54.3), na 300 m s 4:38 in 400 m s 6:12.8. Končno sta dosegle nova rekorda še odlični juniorki Wernerjeva in Draguša Fin-čeva. Prva je na 200 m prsno zboljšala rekord Prekuhove (Primorje) iz 1. 1931 od 3:38.2 na 3:33, Finčeva pa na 200 m hrbtno prav dober čas 3:32.2.
Celje : Maribor 75:48
V medmestnem lahkoatletskem dvoboju pokal biv. celjskega župana dr. Goričana so si Celjani priborili pokal JLAS in
Kakor smo že poročali v ponedeljski izdaji »Jutra,« je bil v nedeljo na Gla^iji v Celju medmestni lahkoatletski dvoboj med reprezentancama Celja in Maribora, v katerem j 3 Celje prepričevalno zmagalo s 75 : 48 in si priborilo pokal JLAS in pokal bivšega celjskega župana dr. Goričana. Danes objavljamo podrobne rezultate:
Tek na 100 m: 1. i'lelersek (C) 11.6, 2. Urbančič (C) 11.8, 3. Monderer (C) 11.8, 4. Skok (M) 12.1. Skupno 7 :3 za Celja.
Skok v višino: 1. inž. Marek (C) 174; 2. Martini (C) 170; 3. Smerdel (M) 165; 4. Seli mi derer (M) 160. Skupno 7 : 3 za Celje.
Met krogle: 1. Osetič (C) 12.50; 2. inž. Marek (C) 11.98; 3. Hlade (M) 11.85; 4. Klent (iM) 11.65. Skupno 7 :3 za Celje.
Tek 5.000 m: 1. Podpačan (M) 17:03 in tri petinke; 2. Končan (C) 17:17; 3. Gr-movšek (M) 17:27. Skupno 6 : 3 za Maribor.
Troskok: 1. Stavbe (C) 12.75; 2. Rebeu-schegg (C) 11.88; 3. Kleut (M) 11.87; 4. Schmiderer (M) 12.75. Skupno 7:3 za Celje.
Met kopja: 1. Inž. Marek (C) 41.20; 2. Martini (C) 39.71; S. Hlade (M) 39.36 ; 4. Gujznik (M) 38.17. Skupno 7:3 za Celja.
Tek 200 m: 1. Pleteršek (C) 23.05; 2. Urbančič (C) 23.08; 3. Mühleisen (M) 23.09; 4. Monderer (M) 24.09. Skupno 7:3 za Celje.
Tek 1500 m; 1. Goršek C 4:231/5; 2. Schmiderer (M) 4;31: 3. Podpečan (M) 4:38 3/5; 4. Soster (C) 4:41. Skupno 5:5.
Skok v daljino: 1. Pleteršek (C) 6.45: 2. Skok (M) 6.06; 3. Stavbe (C) 6.03; 4. Kleut (M) 5.66. Skupno 6:4 za Celje.
Met diska: 1. SJa-mie (C) 37.05: 2. inž. Marek (C) 34.72; 3. Hlade (M) 33.52; 4. Kleut
(M) 30.40. Skupno 7-3 za Celje.
Met kladiva; 1. Gujznik (M) 36.36; 2. Sla-mifi (C) 34.51; 3. Vidio (M) 34.11: 4. Marin-ček (C) 25.64. Skupno 6:4 za Maribor.
Štafeta 4x100 m: 1. Celje (MaTko, Stavbe, Pleteršek, Urbančič) 47.2; 2. Maribor (Monderer. Skok. Mühleisen, Vidlic) 47.7. Skupno 8:6 za Celje.
Lahkoatletski miting v Litiji
Preteklo nedeljo je priredil SK Litija lahkoatletsko tekmovanje po dolžnosti. Na igrišču v Švarčevi hosti so se zbrali naši najboljši člani, kot zunanji gost pa tudi Srakar Franc, član zagrebške Concordi je. Prireditev je otvoril predsednik g. Tone Jelnikar ob navzočnosti športne publike, tekmovanje pa je vodil naš požrtvovalni športni delavec in organizator g. Drago Jordan .
Prireditev je lepo uspela. Podčrtati moramo nekaj opažanj. Vneti športnik Jože Eltrin je odnesel troje prvih mest, gost Srakar pa dvoje. Prav imenitno so se odrezali juniorji, člani litijskega Sokola, ki tekmujejo tudi za barve našega športnega kluba. Sistematični trening v sokolski te-vadnici kaže, da se bodo po nekaj tekmovanjih povzpeli na vodilna mesta.
Junak dneva je postal zidarski delavec Rebolj Ivan iz Gradca, ki Je pretekel na 5000 metrov vse ostale za celo rundo. Pri nas imamo dober dolgoprogaški materijal, dosedaj je vodil Jančar Stane, ki se je tudi v državnem maratonskem prvenstvu povzpel na II. mesto. V nedeljo pa je zasedel komaj III. mesto.
V metu diska pa so juniorji, ki doslej še niso nikoli tekmovali, prekosili seniorje in je Borišek Milan, vnet član Sokola stopil na L mesto.
Zmagovalci Kodo prfjBH «Bploml M športnem dnevu 22. avgusta.
Podrobni rezultati tega tekmovanja so bili:
Tek 1*0 m sen.: 1. Eltrin Jože 11.8, 2.
Mazek Marjan 12.1; Jon.: 1. Pungartnik Franc 12.2, 2. Topjažič Aloj* 12.».
Tek 400 m: 1. firakar Prane 1.«, 1 Eltrin Jože 1.07.
Tek 1000 m sm.: 1. Srakar Franc 3.10, 2. Tekalec Franc 3.31; jun.: 1. Pungartnik Franc 3.23, 2. Logar Jože 3.23.2.
Tek 5000 m: 1. Rebolj Ivan 18.27, 2. Ko-kalj Herman 19.24, 3. Jančar Stane 20.06.7.
Štafeta 4X100 m: 1. Eltrin—Pungartnik —Mazek M.—Juvan Božo 54 sek.
Skok v daljino sen.: 1. Eltrin Jože 5.50 metrov, 2. Mazek Marjan 5.03; Jan.: 1. Pungartnik Franc 4.90, 2. Borišek Marian 4.70.
Met diska sen.: 1. Mazek Lado 24.40 m, 2. Tekalec Franc 23.85; jun.: 1. Borišek Milan 28.75, 2. Logar Jože 26.25.
Met kopja sen.: 1. Eltrin Jože 34.05, Jun.: 1. Borišek Milan 30 m, 2. Logar Jože 25 m.
V nekaj vrstah
Pred zaključkom plavalne seaone, Id to< morala prinesti najlepše dogodke, prihajajo iz okolice plavalnega saveza mnoge Jobov© vesti, po katerih se mora sklepa, ti, da bodo letošnje zaključne plavalne prireditve — državno senioisko prvenstvo in pa meddržavni miting s češkoslovaško — potekle v žalostnih okoliščinah. Glede državnega prvenstva za seniorje je trenutno situacija taka, da se sploh ni noben klub prijavil za te tekme, da celo niti Jug iz Dubrovnika, ki mu je poverjena organizacija tega prvenstva. Odsotnost naših najboljših plavalnih klubov na tem prvenstvu pa bo imela še to posledico, da jih savez ne bo upošteval pri sestavi dr. žavne reprezentance za Dubrovnik, razen tega pa izrekel nad njimi precej hude kazni. To pa seveda ne bo popravilo dejstva, da v našem plavalnem športu nekaj ni v redu Sušašlka Viktorija si je med tem zar služila še posebno kazen, ker je baje brez prijave savezu odpotovala na mednarodno srečanja z Italijo. Vsekakor bo imel savez v prihodnjih dnevih precej opravka, če bo hotel rešiti svoj športni in moralni lenome pred javnostjo.
Tržaška »Giovinezza«, kl je po tolükth ovirah srečno le prispela v Zagreb, je v soboto zvečer v nočni tekmi zmagala nad lahkoatletsko ekipo Conccirdije z 72 ; 65 točkam. Največja atrakcija prireditve Je bil nastop italijanskega rekorderja in drugega najboljšega metalca diska na svetu dr. Obewegerja, ki je z rezultatom 48-47 brez težave zasedel prvo mesto.
V Amsterdamu so bile v nedeljo zaključene veslaške tekme za prvenstvo Evrope, ki ga je letos osvojila Nemčija, v osmercu pa so bili prvi Švicarji. Kakor smo že pisali, je naše veslaško zatopstvo nastopilo tamkaj v skrajno slabih pogojih in se noben čoln ni plasiral do finala. Ob letu bodo te veslašlke prireditve na jezeru Como v sevenni Italiji in zdaj nam ostane pač upanje, da bo drugič morda
b01!6-	^ ,	j
prihodnjo nedeljo se začne tekmovanje za nogometno državno prvenstvo v ligi in bo na sporedu pet tekem po temle raa. pored»- V Beogradu: Jugoslavija — Slavija in" Bask — Hašk, v Zagrebu Grad-janski — JedSnstvo in Concordia — Ljubljana ter v splitu Hajduk — BSK.
2SK Hermes — motosekeija. Drevi od-
borova seia ob 19.30 pri »Na-Na«, Tyr*eya cesta. Zaradi važnosti polnoštevilno. TajmK
RÀDIO
Torek, 17. avgusta
Ljubljana 12: Slavni tenoristi pojo (plo-
fiče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas spored, obvestila. — 13.15: Koncert Radio orkestra. — 19: Cas, vrsme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Avtor hrvatske himne ,nesodeni zet kneza Milol ša (dr. Ivo Nevistič). — 19.50: 10 minut zabave. — 20: Po domače (plošče). — 20.10 Socialna zaščita žene in otrok (g. Rudolf Smersu). — 20.30: Koncert pevskaga zbora »Cankar«. — 21.15: Orgelske točke (plošče). — 21.30: Koncert Radio orkestra. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Nadaljevanje koncerta Radio orkestra.
Sreda, 18. avgusta
Ljubljana 12: Baletna glasba (ploWe).
—	12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored. obvastila. — 13.15: Mozaik (plošče).
—	19: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Žena v naših narodnih pesmih. — 19.50: Sah. — 20: Koroške pesmice (plošče). — 20.10: Mlad. ura: Ljudske igre na Koroškem (prof. Niko Ku-ret). — 20.30: Vokalni solistični koncert g. Marjana Rusa s spramljevanjem Rario orkestra. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Sestre Stritarjeve pojo narodne pesmi.
Beograd 17.20: Narodne pesmi in nape-vi. — 20: Jugoslovanske pesmi. — 20.30: Humor. — 21.30: Pasmi in narodne melodije. — 22.20: Plošče in ples. — Zagreb 20: Klavirski koncert. — 22.25: Plesna muzika. — Praga 19.20: Lahka glasba. — 20.30: Zvočna igra o Tolstoju. — 22.20: Plošče. — Varšava 19: Plošče. — 20: Koncert orkestra in solistov. — 21 : Chopinove klavirske skladbe. — 22.05: Ples. — Dunaj 12: Koncert orkestra. 16.05: Simfonična glasba. — 17.10: Klavirski koncart. — 17.20: Viola. — 19.25: Koncert dunajskih simfonikov. — 20.40: Dramski večer. — 21.40: Skladbe za čelo. — 22.20: Lahka godba orkestra. — 23: Nadaljevanje koncerta. — Berlin 19.30: Mascagni dirigira.
—	20.10: Koncert godbe na pihala. — 21: Berlinske slike. — München 19: Prano« iz Stuttgarta. — 21.10: Pester glasbeni program. — 22.20: Koncert mladinskega pevskega zbora. — 23: Plesni orkester. — Stuttgart 19: Pester glasb ani program. — 21.15: Ura stare glasbe. _ 22.30: Zabaven program. — 24: Nočni koncert.
NEDOLŽNOST
Na policijo pride močna, zajetna ien-ska in vodi za roko svojo osemnajstvetno hčer. Hči joka, mati pa rohni in pripoveduje, da je Anici nekdo si or il silo in da ga je treba kaznovati.
»Kdaj se je pa to zgodUó?* vpraša uradnik, vzame tMnčnik ter gleda jecljajočo in vso rdečo Anico. Tedaj se Anica opogumi in odvrne: »Predvčerajšnjim, vietai in danes.*
»JUTRO« St 190
8
.Torek. 17. VID. 1937.
Rafael Sabatini*
38
MORSKI KRAGULJ
»Tafco mi AMaha, pusti torej njegova dejanj naj govore sama zaee, ti pa drži jezik za zobmi!«
Osanni poudarek te zavrnitve in njegov mi^ki izraz sita ji trenutno zavezaila jezik. ObroMa se je v stran.
»Pojcfiva,« je zakTScal paža, »ura molitve se bfli-ža.« Nagflo je krenil proti rumenemu zidovju Kaz-be, ki je äferle/Lo nad zelenim parkom, in se pri tem bolj iz navadie kakor v oporo naslonil na njem mehki komolec.
Spet je z&zvenel Fenzilejin glas, rrnleje ko kdaj, toda njene besede eo Me strup namočen v med.
»O, predragi gospodar, zdaj se srdiš name. Gorje mi, ki ti ne smem nikoli svetovati, ne da bi mi fožla hladnost v piacilo.«
»Ne grdi, ki ga Ijuibim,« je paša suiho cxJvrnü. »Kolikokrat sem ti že prepovedal.«
Tesneje se je privila k njemu, in glas jä je postal krotak kakor golobje grulljenje. »Mar te ne ljubim, o gospod moje duše? Ali ti je na vsem svetu kako srce bolj vdano od mo/jega? Ali ni tvoje življenje moje življenje ? Ali mi res zameriš, da
trepeSem, kar ti grozi nevarnost iz rok včerajšnjega vsiil jemca?«
»Trepečeš? Zaradi meine?« se je porogljivo zasmejal. »česa se le bojiš zame od Safer ei Bahra?«
»Tega, česar se morajo vsi verniki bati od človeka, ki ni prepričen mosletm in mu je prava vera le v za smeh, da si z njo pomaga više in više.«
Paša je jezno obstal: »Da bi se ti jezSk posušil, ti maiti laži!«
»Prah sem pod tvojimi nogami, o, jfladki moj gospodar, a bar mi očita tvoja neosnovana jeza — to nisem.«
»Neosnovana? Ali naj poslušam, kako grdää njega, ki ga prerok varuje? Njega, ki vihti Alahov bič nad nejevernimi francoskimi prasci? Molči! Ako ne dokažeš svojih obrekljivih besed, boé plačala lažmikovo ceno!«
»Mar meniš, da se bojim preizkušnje?« je neustrašno odgovorila. »Narobe, o Marzakov oče, z veseljem jo pozdravljam. Le poslušaj me. Povej, ti, ki priznaž samo dejanja, ne besed: ali more biti pravi vernik, kdor trosi denar za nejeverne sužnje, da jih odkupuje?«
Molče je Asad korakal dalje; tega Sakr el Bah-rovega ra/vnanja v minulih časih res ni bilo lahko opravičiti Nekatero mnko uro mu je bilo že pripravilo ; mnogokrat je bil že poklicail gusarja predse zaradi tega*, a zmerom je bili dobil isti odgovor, ki ga je dail zdaj Fenzüeji:
»Za vsakega izpuščenega sužnja jih pripelje deset ufclenjenih.«
»Da, ker ae bo& dia ga ne U pozval na odgovor; s tem siplje pravim vernikom pesek v očL Skrivaj ljubi nejeverno dežefa, kjer se je rodEL Ali more biti v srcu pravega prerokovega učenca še prostora za takšno ljubezen? Kdaj sem jaz žalovala za svojo sicilsfco domovino, kdaj sem te v vseh teh letih prosila za življenje kakega si čilskega neje-verndika? V srcu, ki je iaruvado nejevero iz sebe, ni več prostora za takšna dejanja in takšne želje. In potem — ta vožnja čez široko morje! Ne svoje, ampak tvojo lastnino spravlja zdaj v nevarnost in mimo tega še živjenje dveh sto pravoverniikov. In čemu? Samo dia še enkrat vidi nesveto deželo, ki mu je dala življenje. Tako poroča Biakain. Kaj bo, če na tej poti pogine?«
»TI bi se gotovo veselila, posoda hudobije,« je jezno rekel Asad.
»Le zmerjaj me, o solnce, ki me gre jež. Mar nisem tvoja, dia me rabiš in Porabljaš po mili volji? Le sipaj sol na srce, ki si ga ranil; ker dela to tvoja roka, ne boš slišal tožbe iz mojih ust. Toda pazi na moje besede, ali, ker ti besede nič ne pomenijo, pazi na njegova dejanja.«
»Ženska, tvoj jezik je kakor žvenkelj v zvonu, ki saten nanj zvoni. Kakšno obtožbo še imaš zoper Sakr el Bahra?«
»Nobene, ker se mi le posmehuješ in mi odtezaš svojo ljubezen.«
»Tedaj bodi Allah zahval jen,« je paša odvrnil. »Pojdiva, ura molitve je prišla.«
Teda prezgodaj je hvalil Allaha. Po ženski na-
vtatii je bitta dele začela, čeprav je trdila, da je ie konec.
»Sina imaš, Marzakov oče.«
»Da, sina fanaim, Marzakova mati.«
»In človekov sin bi moral biti tovariš njegove duše; a ti si za Marzaka slep. Včerajšnji nazare-nec je zavzel v tvojem srou in ob tvoji strani mesto, ki bi moralo biti po pravici Marzakovo.«
»Kako naj bi Marzak sedel na tem mestu? Ali zna ta geJobnadi deček voditi može kakor Sakr el Bahr? Ali zna kakor on vihtiiti krivo sabljo zoper sovražnike islama in množiti prerokovo slavo ?«
»Sakr el Bahr je to, kar si ga sam storil — ne več in ne manj. Tako bi moglo biti. tudi z Mar-zakom«.
»Motiš se, o mati prevare. Safcr el Bahr je t», kar ga je storil Alah. Postal bo to, kar bo Alah določil. Ali te je treba šele učiti, da pripne Alah vsakemu možu tablo njegove usode na vrat?«
Globoka modrina neba se je izpremenila v zlato, ki je mapovedslo eolnčni zahod, in končala pre-reko, ki jo je paša tako potrpežljivo prenašal. Hitro, kot se je bil razlil, je plamenečd žar obledel, in brez prehoda, kakor da bi se spustil zastor, je padla noč na deželo. Pošastno so se svetlikali visoki križni hodniki dvorišča; orne sence sužnjev so šinile Asadu nasproti, ko je s Fenzilejo stopil v svoj grad. Baš ko je muzeinov klic »La ilaha, ila Allah! Wa Muhammed er Rasul Alah!« tožno pretrgal težko tišino, je Fenziile izginila v svoje ženske prostore.
MALI OO LANI
Slu žbo dobi
Beseda 1 Dia. 4**ek I Dia. aa Šifro »U Ja J« o Je aaalor» ■ Din. N»)m»nJU caeaek 17 Dia.
Mizarski pomočnik
ki Je dobro vpeljan v stavbinskl posel, dodi ta koj mesto. — Prednost Imajo oni, ki znajo še nemški Jezik. Naslov v vse posloval. Jutra.
20174-1
Mesto čelista
razpisuje uprava radijske postaje v radijskem orkestru. Prošnje Je vložiti do konca avgusta t. 1. pri upravi radijske po staje v Ljubljani. Tyrie-va c. 29. V prošnji Je navesti dosedanje delol vanje ln strokovno Izobrazbo.
20367 1
Postrežnico
ta dopoldanske ure, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20497-t
Frizerko in frizerja
prvovrstno, dobro moč, lepega nastopa pe možnosti znanje nemščine, sprejme Janko Meznar.č, Jesenice.
20474-1
Pletiljo
irevežbano, z dobro pla?o sprejmem takoj v stalno službo. Plahutar, Celje, Sp. Hudinja 44.
00611-1
Izurjeno repaserko
ia pletenine, sprejme takoj Franc Ko« Židovska 5.
204S4-1
Dva frizerja ali
frizerko
prvovrstni mifl, ižče za takoj Salon »Parise Dubrovnik. Plača 1.500 — 1.810 I)in mesečno. Mesto je stal to.	20483-1
Frizerko
im-ožno trajne vodne ln ielezn« »ndulacije, sprejmem s 25 avgustom ali kasneje. Mesto stalno. Salon I>el Bello, Domžale.
20471-1
Čevljarskega
pomočnika
dobrega m rta mešana dela, sprejmem takoj. Anton Zupan, Jesenice, Kralja Pe" tra, 13.	20472-1
Služkinjo za vse
t dobrimi spričevali, ki ina samostojno kuhati in pospravljati fine sobe, sprejme rodbine brez otrok v Celju. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »F. V.c	20482-1
Iščemo osebo
ki ima obrtni list, ali istega lahko dobi aa otvoritev manjše trgovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Nagrada ali sodelovanje«.	20486-1
'utt O«»«!» SD DM, te rek S Dia, ca Wr« »U <U i«njt naslov« fi Dia; najmanj® inesek 12 Din.
Plačilni natakar
JO let star išče službo, go vori slovensko in nemško. Cenj ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Pia čilni«.	20436-2
Frizerka
vsestransko verzirana v tej stroki želi mesta v boljšem salonu v Ljubljani. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Frizerska moč«.	30S07-2
Mlad uradnik
goadarske stroki, telo sposoben nekadilec, abstinent simpatične močna postave, želi spremeniti službo. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Tudi šofer manipu-lantc.	20002-21
Prodam
Beeeda t Dia (Uvek 8 Dia. sa šifro all dajanj« naslov» S Din. Najmanjil cneaek 17 Din.
Gostilničarji!
Moderno asfaltirano kegljišče poveča dohodek Veie gostilne. Dokaz moja dosedaj do bavi J ena kegljišča. Po Jasnila: čeferin, Ljubljana, TyrSeva c. 15-1.
20068 6
Avto, moto
Beseda 1 Din. davek 8 Dia, za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši ineaek 17 Dia.
DF~* lotocikli nova pošiljka Je prispela Motor-Import dr. z. o. z. Ljubljana, Tyrševa c. 35 20249 10
Naslove malih oglasov pošiljamo
samo onim,
ki pošljejo znamke za 3 diru
V a)enci the)
Beseda 1 Din. davek 8 Du», ta šifro ali dajanje naslov» 5 Din. NajmanJS! «neaek 17 Dia.
Vajenca
močnega, pridnega in poštenega sprejmem v parno pekarno. — Josip Lavtižar, Kranjska gora.
20478-44
Pekovskega vajenca
sprejmem i vso oskrbo v biöi. J-oako öop, Obrtniška, S, Jesenice.
20473-44
Pekovskega
pomočnika
ln vajenca sprejmem takoj. Jarc, Domžale.
20496-44
Trgovski vajenec
s primerno šolsko Izobrazbo želi mesta v večji trgovini v mestu aH na deželi. Ponudbe pod »Vajenec 100« na oglas, odd. Jutra.
20283-44
O. Th. Kothman:
VRTISMRČEK in ŠILONOSKA
Nove pustolovščine
Stroji
Beseda i Dtn. davek 8 Dui za šifro ali dajanje naslova 5 Din, Najmanjši znesek 17 Din.
Dve kompletni
parni žagi
(ena na Gorenjskem, »na na Dolenjskem) dobro o-hranjeni, prodam za primerno ceno, deloma tudi za vlomne knjižice nekaterih slovenskih denarnih zavodov Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
00604-28
Stroj za zemlje
kupim. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Pressmaschine«.
20500-20
Kupim
Beseda 1 Din. 4avek 8 Die ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneaek 17 Din.
Tricikelj
dobro ohranjen kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	20513-7
Moške stare obleke
čevlje, perilo, tudi zimsko, kupujem. Pridem na dom. Pišite Mara Andlovic, Ga-lusovo nabrežje 27.
20499-7
ragocenosti
l
Vsakovrstno zlato
kupnj« po oajvlšjtb eenab
Cerne - juveiir
Ljubljana, Wolfova allea I.
12-88
Beaeda 1 Din. davek 8 Din aa šifro ali dajanje aaakrv» 5 Din. Najmanjši cneaek 17 Din.
Hranilne vloge
neb denarnih zavodov terjatve in vrednostne papiri«
t O O 9 i i ID
aafknlantneie po najvišji ceni
tako) * gotovini
A. Planinšek
Ljubljana, Bethovnovs al. 14. Telefon 55-10
59-16
Kot družabnik
v sigurno podjetje s kapitalom 150 tisoč din pristopim. Dopise na podr. Jutra v Mariboru pod »Sigurna naložba«.
20439-16
Hranilne vloge
knpft« aH predaste potom moj« pisarn« najboljša
RUDOLF ZORE
LJabllana. Gledališka 12. Teletoa 38-10.
20605-16
Beseda 1 Din. davek 8 Din u šifro ali dajanje naslova 4 Dia. Naimanjši ineaek 17 Dia.
Vodno žago
z mlinom ala gostilno, vzamem v najnm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gotovina«.	20179-17
Lokali
Beseda 1 Din, davek 8 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zneeek 17 Din.
Špecerijsko
trgovino
na prometnem kraju v Ljubljani oddam. Informacije v Ljubljanskem oblačilnem bazarju, Mestni trg.
20403-19
3 lokale
v katerih so specerija, mlekarna in galanterija, od dam za Din 3O.U00.— za 8 letno najemno dobo. Lokali vredni najmanj 80O.— mesečno, sposobni za vsako obrt se nahajajo na najprometnejš. točki Tržaške ceste, Glince Ljubljana. Telefon na razpolago Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20503-19
»Gostilna
Ljubljana«
Šibenik
(na obali). Edina slovenska gostilna v Sibeniku. Dobra slovenska kuhinja, prvovrstna vina, sobe za tujce Cel pension Din 37 dnevno. Priporo&i Franja in Andrej 2uljan.
20477-19
Dražbe
2 lovski puški
prodam na sodni dražbi 17. t. m. ob 3 popoldne. Nova cesta 14. Vrnnika.
20485-33
Beseda 1 Din davek 8 Din. za Šifro alt dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Večje število parcel
tomplekftov posestev, go
flOT, trgovskih m stano r»nj«kh tili t« vil tm» naprodaj gradben strokov u i to bralen posredovalec Kaoavei Ludvik Ce»ta 29 oktobra « Telefon 87 33 Pooblaščeenl graditelj to sodni eemtelj za nasvete brezplačno na razpolago
60 210
Beseda 1 Dia. davek 8 Dia za šifro aK dajanje naslova 5 Din. Najmanjši cneaek 17 Dia.
Enodružinsko vilo
z vsem komfortom ln garažo oddam s 1. sept. ali kasneje. n?odno v najem. Vila »Nasta« Glince. Tržaška c.. 4. a.
20406-31
Dvosob. stanovanje
s predsobo in shrambo v I. nadstr. na Cesti 29. oktobra (Rimski) št. 23, oddam.	20506-31
Stanovanje
velike sobe in kuhinje, oddam s prvim septembrom. Glince 5, Trž. c. 8.
20501-31
Dvosob. stanovanje
z balkonom, soinčno, par ketirano takoj oddam čisti in mirni stranki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
90500-21
Stanovanja
Beseda 1 Din. davek 8 Dta. za šifro ali dajanje naslova S Dia. Najmanjši cneaek 17 Din.
Dvosob. stanovanje
iščem za september ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ena oseba«.	20492-31«
Enosob. stanovanje
even. s kabinetom, kuhinjo in pritiklinami, snažno in čisto išče boljša stranka (dve osebi). Plačnik siguren, even. tudi trimesečno v naprej. Vselitev oktobra ali novembra t. 1. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ok-ktober ali November«.
20401-21 a
Dijaške sobe
Beseaa i pin Javek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši ineaek 17 Din.
2 dijakinji ali
dijaka
sprejmem v soinčno sobo v vili pri p.irku v Mariboru. Blizu srednjih šol dobra hrana, kopalnica, vrt, vestno nadzorstvo. Pooudbe na podr. Jutra Maribor pod »Dijakinji«.
205P6-22
Sobo odda
Beseda l Ulli la v tli j) Dji u šifro ali dajanje naslov» 5 Din. Najmanjši ueaek 17 Din.
Mesečna soba
lepa, čista, zračna ter solnčna. s posebnim vho dom. se odda stalnemu gospodu. Naslov v vseù poslovalnicah Jutra.
20379 23
Opremljeno sobo
lepo ln zračno, oddam gospodu ali gospodični, prejmem tudi dijakinjo ali sostanovalko v popolno oskrbo. Naslov, Poljanska cesta 20-111, desno.
20275-23
Tri gospode
sprejmem na stanovanje Trnovski pristan 4. dvorišče I. nad. Sitar.
20329-23
Opremljeno sobo
strogo separireno oddam Etalnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	20487-33
Stanovanjsko hišo
novo, enonadstropno, napol vilo, pri industrijskem kraju, precej zemljišča s sadnim drevjem, predam Ugodna prilika za vpokojenca ali malega obrtnika Cena 37.000.— Din. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20476-20
Lepo sobo
opremljeno, s separiranim vhodom, balkonom, tekočo vodo, oddam. Močnikov» 6 20614-28
Opremljeno sobo
lepo i balkonom, oddam pri Tivoli. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20481-23
Sobe išče
Beseda l Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova Din. Nsjmanjšl znesek 17 Din.
Sobo
s posebnim vhodom ▼ Trnovem, išče gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen in miren«.
2040ö-23a
Informacije
Beseda 1 Din. davek 8 Din. za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Preklic
Preklicujem večkrat izrečene in popolnoma neutemeljene obdolžitve glede Kra" vanja Rudolfa in Arh Min ke na Blejski Dobravi. Zahvaljujem »e za opustitev tožbe. — Jesenice, 7. VIII. 1937. Mulej Minka, Blejska Dobrava.	20475-31
Beseda 1 Din davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NsjmanjU ueaek 17 Din.
Novosti
perila, obleke, pumparice L t. d. nudi ceneno
PRESKER,
Sv. Petra c. 24.
Naročniki »JUTRA« so zavarovani za 10.000 Din.
»Kaj je že spet?« vprašam ves nejevoljen. »Ne upam se spustiti!« zakliče nazaj. »Hitro, hitro mi pomagaj, nič več se ne morem držati!« Tako reče in obvisi s pod-bradkom na gornjem robu okna.
PLOŠČICE
za štedilnike in za oblogo sten v kuhinjah, kopalnicah, lokalih — prodaja ln polaga najceneje
Mati-AftialM Ljubljana,
))P1 d 1 Cridl Tyrieva 36a
Kvalitetna znamka
Gornja kvalitetna znamka v moških kratkih nogavicah, moSklh dolgih nogavicah ln bombažastih ženskih nogavicah se dobi od 15. oktobra t. L dalje v vseh boljših trgovinah.
S. br. 17274^37
Sprejme se hotelski portir
prvi pogoj: strokovnjak, znanje tujih jezikov, garancija za plačane račune. Ponudbe s prepisi spričeval poslati na Hotel »AMBASADOR« Split.
Sprejme se hotelski pikolo
Ponudbe s sliko in prepisom spričeval dovršene šole poslati na gornji naslov.
Središnji ured za osiguranje radnika n Zagrebu
raspisuje za Idejni projekat za novogradnju uredske zgrade za Okrožni ured za osiguranje radnika u Sarajevu, koja če se Izgraditi sa jednim troškom od cca Din 7,000.000.—
opci jugoslovenski
natečaj
Rok predaje natečajnih radova Je 11 oktobra 1937.
Za najbolja rešenja predvidjene su jedna prva nagrada sa iznosom od Din 30.000.—, jedna druga aa iznosom od Din 22.500.—, t« jedna treča sa iznosom od Din 15.000.—. Mimo navedenih nagrada predvldjen je za otkupo jeden iznos od Din 15.000.—.
Potanji uslovi za taj natečaj mogu se dobiti kot Sredlžnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu.
U ZAGREBU, dana 13 avgusta 1937.
Za generalnog direktora:
Direktor finans-ekonom. odelenja
f
žalostnega srca javljamo vsem sorodnikom ln prijateljem, da nas je dne 15. t. m. za vedno zapustil nad dobri papa, gospod
ERKER FRANC
golski upravitelj ▼ pokoja
Pogreb blagopokojnlka bo v torek 17. avgusta 1937, ob pol 5. uri popoldne iz hlfie žalosti, Jarnlkova ulica štev. 7, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 16. avgusta 1937.
ŽALUJOČI OSTALL
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega blagega, srčno-Ijubljenega očeta in tasta, gospoda
Božidara Valenta
šolskega ravnatelja v pokoju
smo prejeli nebroj dokazov iskrenega sočutja, kar nam lajša neizmerno bol.
Najtoplejšo zahvalo smo dolžni vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, gg. pevcem Glasbene Matice za ganljivo žalostinko, vsem prijateljem, ki so nam stall ob teh težkih urah ob strani, kakor tudi vsem, ki so spremili nepozabnega blagopokojnika do poslednjega doma.
Vsem, prav vsem, prisrčna hvala! LJUBLJANA, 16. avgusta 1937.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALL
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega tateka, brata, strica in svaka, gospoda
RUDOLFA ZALOKER
INDUSTRIJALCA
smo prejeli brez števila dokazov iskrenega sočutja, kar nam lajša neizmerno bol.
Najtoplejšo zahvalo smo dolžni izreči pred vsem g. dr. Kremžarju iz Domžal, ki je nudil pokojniku prvo pomoč, č. gospodu župniku F. šmitu iz Ihana, gg. primariju dr. Lavriču in šef-zdravniku dr. Krajcu za nadaljno pomoč, gospodični Mini Dobo-viškovi za požrtvovalnost ob priliki nezgode, gg. govornikom Boškoviču, ki se je poslovil v imenu Moto-zveze in I. Hrv. mot. kluba Zagreb, Borštnarju za moto-klub »Ilirija«, in dr. Gregoriču za »Ljud. gibanje Zbor« ter zastopnikom raznih društev.
Toplo zahvalo izrekamo dalje častiti duhovščini farne cerkve na Viču, pevskemu zboru Krakovo-Trnovo za ganljivi žalostinki, vsem prijateljem, ki so nam ob težkih dneh stali ob strani, kakor tudi vsem, ki so dragega in nepozabnega pokojnika spremili do poslednjega doma.
Vsem, prav vsem, prisrčna hvala!
Globoko žalujoča družina ZALOKERJEVA

Urejuje Davorin Ravljen« —> Isdaja n konzorcij »Jutra« Adolf Rlhnftar. — Za Narodno tiskamo d. & kot tiakaznarja Fran Jeran. — Za Inaeratni del je odgovoren Aloja Novak — Val ? Ljubljani.