(j)l2£jcm AM€R!CAN IN SPIRIT POROGN IN LAN@UAG€ ONLY NO. 25 t>«tvtn« QUcago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLGY€NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 13, 1975 LETO LXXVIL—VOL. LXXVII SOCIAL SECURITY JE MIČNO ZDRAV' Novi grobovi jPolresnice olja m njegovo manjšo raso Anna Legan j Umrla je 68 let stara Anna Legan z 3114 Lincoln, Avenue, j Bivši zvezni tajniki za zdpv- hčerka pok. Johna in Mary, mati >Fa zasedanju v stvo, presveto in socialno Mrs. Willis Brenstuhl, stara'mati1 skrbstvo, pod katerih n- Dale, sestra Agnes Sullivan, Rose pravo spada Social Securi- Junghans, Johna, Josepha in ty, so izjavili, da je sistem P°k. Mary Nekic. Pogreb je iz finančno zdrav in ni nobe- Zakrajškovega pogrebnega zavo- ne nevarnosti poloma. WASHINGTON, D. C. - V zadnjih letih je ponovno v javnosti precej razpravljanja o možnosti poloma Social Security, ki plačuje preživnino vdovam in njihovim otrokom, dokler ne dosežejo polnoletnosti, o-nim, ki so bili onesposobljeni za delo in seveda pokojnino vsem, ki so za Social Security plačevali. Računi v zadnjem času so pokazali, da bodo v nekaj letih dohodki Social Security manjši od izdatkov in da bo moral seči za kritje teh po rezervi, ki znaša sedaj blizu 46 bilijonov dolarjev. Primanjkljaji utegnejo rasti iz leta v leto, če ne bodo'izvedene potrebne spremembe in dopolnila. 1 ' j Do težav je prišlo v . glavnem iz dveh vzrokov. Prvotno so računali na večji porast prebivalstva ZDA, torej tudi več, plače-valcev prispevkov za Social Security. Naraščanje prebivalstva hvaležna za darove Slovenske-je v zadnjih letih močno padlo, mu starostnemu domu na Neff Road v spomin pokojne. Charles J. Skully Parizu so glavne p o t r o š nice olja sklenile zmanjšati njegovo uporabo do konca Ihta 1875 za. nekako 1C%. njegovega da danes ob 9.30, v cerkev sv. I Vida ob 10, nato na pokopališče 'Sv. Križa. Pokojna je bila članica ADZ št. 4. Mary Zupin V Euclid General bolnišnici je umrla kmalu potem, ko je bila tja pripeljana, 32 let stara Mary Zupin, stanovalka Slovenskega starostnega doma, preje živeča na 18401 Marcella Rbad, rojena Lukan, v jvamniku pri Ljubljani, od koder je prišla v ZDA leta 1925, vdoya po L 1942 umrlem možu Florianu, sestra pok. Ivane Rome, Rose Matko, Jdhna in pok. Rudolfa (oba v Jug.), teta Edwarda, Stanleyja (ki skrbi za pogreb) in.Mildred Rome. Pokojna je bila zaposlena pri Fisher Body 12 let do svoje upokojitve leta 1955. Bila je članica KSKJ št. 169, SŽZ Št. 10 in Oltarnega društva pri Ma- Wašhin,gtonu7sedaj 18.' riji Vnebovzeti: Pogreb bo iz , Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na Kalvarijo. Družina bo Habashova skupina želi novo vojno rW"' ; BEIRUT, Lib. _ Ko se odgovorni 'voditelji držav na Srednjem vzhodu in tudi drugod po svetu trudijo za ohranitev miru, je dr. G. Habash, vodnik Ljudske fronte za osvoboditev Palestine, dobro organizirane gverilske skupine, ki se nagiblje mečno na levo, izjavil, da se na vse načine prizadeva, da bi sprožil na Srednjem vzhodu novo vojno. “Mi hočemo vojno in gledamo skrbno in pazljivo po novi vojni,’ je dejal G. Habash. On je med-1 P,rePričan, da sicer Izrael lahko v nagli vojni zopet zmaga, toda KISSINGER UTEGNE USPETH PARIZ, Fr. — Članice Mednarodne energeteke agencije so na svojem, zborovanju tu sklenile zmanjšati uporabo olja do konca letošnjega leta za 2 milijona sodov dnevno ali za nekako 10% celotne uporabe. To naj bi zmanjšalo splošno potrošnjo ,in. pritiskalo čepe olja na narodnih trgih navzdol. , . . . I na dolgo roko mora vojno iz.gu- Sorazmerno enako zmanjša-1 hiti. nje uporabe naj bi se nadaljevalo tudi- prihodnji dve leti. V kolikor bodo države članice A-gencije, med njimi so ZDA in Kanada ter vse države Evropske gospodarske skupnosti z izjemo Francije, pa še nekatere druge države svobodne Evrope. Skupno jih je v Mednarodni e-nergetski agenciji, ki je bila u-stanovljena lani na temelju sklepov konference o energiji v Delo« meta šakajs fdjtifs krezpeislMfi Po razgovorih v Jeruzalemu in v Kairu je državni tajnik Kissinger včeraj dejal novinarjem v Kairu, da je možno doseči sporazum med Izraelom in Egiptom. Iz Kaira je odletel danes v Damask v Siriji, od koder se bo vrnil v Jeruzalem. ---- Efesry Kissinger KAIRO, Egipt. - Ameriški državni tajnik Henry Kissinger je po dveh dneh razgovorov v Jeruzalemu priletel sem, da te nadaljuje s predsednikom Egipta Sadatom. Kmalu po .prihodu | ko število upokojencev, preživelih in nesposobnih raste. S tem se je spremenil odnos med dohodki in izdatki pri Social Security. Drugi vzrok naj bi bil v dvojnem upoštevanju inflacije. Po Umrl je 69 let stari Charles J. Skully s 1024 E. 72 St., rojen v Clevelandu, mož Anne, roj. Der-motta, oče Charlesa Jr., Geral-da^in Roberta, 3-krat stari oče, sedanjem zakonu je predvideno,. brat pok. Louisa in Adolpha. Poda naj se pokojnine Social Security povečujejo v sorazmerju s porastom inflacije, da bo ohranjena njihova kupna moč. Ker rastejo z inflacijo zaslužki in so povišali gornjo mero za plače-Vanje prispevkov Social Securi- mih ty, bodo upokojenci v prihod- -------o——: njih letih tudi po tej poti do- Študij na visokih šolah bili višje pokojnine. Dejansko jeseni 10% dražji bodo te rastle tudi na kupni mo- NEW YORK, N.Y. — Stroški ci’ ne le v številkah. Nekateri j študija na visokih šolah stalno greb bp iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v soboto ob 9., v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš. Truplo pokojnika bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sed- Predlog ZDA, da naj bi članice določile najnižjo ceno olja na mednarodnem trgu in s tem zavarovale vloge v nove vire energije,.če bi cena olja padla v taki meri, da bi novi viri ne bili več rentabilni, ni dobil široke podpore, pa so ga vendar sklenili “proučiti”. Vse članice so se že preje obvezale, da bodo v slučaju novega arabskega bojkota olja, delile med seboj razpolož- Manj zaželjemlt in slabše plačanih služb ne mara nihče, dokler ima pravic?) do brezposelne podpori. NEW YORK, N.Y. — Brezpo- sprejel zunanji minister Fahmy, j selni uradi imajo težave dobiti se je Kissinger odpeljal v pode-delavce za čiščenje, rezanje in želski dom predsednika Sadata, tehtanje piščancev in druge pe-j kjer je prvi razgovor trajal štiri rutnine. Prav tako so prazna ure. Sinoči sta se Sadat in Kis-mesta voznikov dvigal in noč- j sjnger ponovno sestala in se raznih čuvajev, pa naj je še toliko | govarjala skupno dve uri. Po brezposelnih, se tu javno prito-! razgovorih sta Sadat in Kissin-žujejo oni, ki tako delovno silo ger sprejela novinarje pred Sa-potrebujejo, pa jo ne morejo, datovim domom, ob Nilu in u- ameriški državni tajnik Henry Kissinger. Povedal je, da sta s Sadatom pregledala vsako podrobnost položaja. “Mislim, da sva napredovala v razjasnjevanju vprašanj v smeri, v kateri je mogoče najti rešitev. Jaz sem poln upanja— sem prepričan, da bomo napredovali,” je končal Kissinger. Iz Kaira je danes zjutraj Kissinger odletel, v DamasK v Hinj o na razgovor s predsednikom Sirije Asadom. Gre za možnost novega dogovora o manjšem umiku Izraela na Golanskem višavju kot dopolnitve egipisko-israeiskega dogovora o izraelskem umiku, na Sinaju, iz Damaska bo Kissinger letel še danes v Jeruzalem, da ooraziozi izraelskim vodnikom, kaj je opravil v Kairu in Damasku. Iz Clevelanda in okolice , ah P° ^ deMbaSTo, gS™a tvSS »^.“za^varja SafTo naleteli na prevel* odpor pri da bodo ti s prihodnjo jesenjo zamrznitev sedanjih cen za vsaj za 10%, večji. Posebno ve- leto 1975 in morda tudi za Ija to za privatne visoke šole. 1976. Prizadetih Pet bivših zveznih tajnikov Za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo je izjavilo, da je Social Security kljub nekaterim Težavam in potrebam po nekaj manjših dopolnilih finančno zdrav in se zato ni treba nikomur bati za pokojnino, ki mu bo v tem okviru pripadla. To izja-Vo so podpisali tudi trije bivši uPravniki Social Security, ki Položaj najboljše poznajo. ------o—----- S političnega vidika WASHINGTON, D.C. — Poli-tični opazovalci v glavnem mestu so začeli gledati na predsednika Forda kot na spretnega in Preračunljivega politika, vsaj ar zadeva njegovo obravnavanje narodnega gospodarstva. Njegovo temno slikanje gospodarskega položaja naj bi mu Prineslo priznanje, če se bo po-mžaj kaj prida izboljšal, če ,pa ° tega ne bo prišlo v predvidenem času, bo pa predsednik rord veljal za človeka, ki je po-<0zaj misal jasno in resnično nog.edp na politične posledice’. 1,111 Ulll sedla na naj bližji sedež, -na klo-da jih pri življenju ohranijo, j buk zraven sedeža gospe. V Kolik je doprinos naših misijo- ] morje moje skrbi pa je sedaj narjev(ark) pri tej akciji, se se-] kanila velika kaplja tolažbe, znanimo lahko iz poročil, ki jih 1 Sprevodnik, ki se je prej odda-s terena, bodisi iz Afrike, Azije,; Ijil, se je vrnil ves nasmejan in Južne Amerike nam pošiljajo. Kakšna beda je v narodih ta-kozvanega — tretjega sveta! Na žalost pa, kolikokrat smo do povedal novico, pesem mojemu srcu: “Bodite brez skrbi. Iz postaje v Springfieldu so telefonirali, da prideta sestri s prihod- njih bede brezčutni, da gremo.! njim vlakom za vami. Vi mora- sadi sa dreva epsiiia kakor sta v svetopisemski priliki o usmiljenem Samarijanu šla duhovnik in levit mimo obnemoglega na potu . .. te v Lincolnu, prihodnji postaji, izstopiti in tam počakati prihoda vlaka. Uradnik, ki je vam prodal vozovnice, je rešil sestre ‘Vem, da na svetu še utripajo ] iz zadrege ” Z menoj vred so si srca, ki drugih čutijo bolest.” Naj bi te misli, ki sem jih tu napisal, v tebi, ki bereš te besede, dale zavest, da si tudi sam po-! Tudi postaja klican, da se zganeš in dejansko' obveščena s svojim odzivom pripomoreš , Rdeče preproge ravno niso po~ lajšati težo križa njim, ki so za- grnili zame, a ^poskrbeli so, da radi Njega vse zapustili, da bi sem po dolgem čakanju pravo- tudi potniki oddahnili. Kar prijatelji smo postali in želeli so mi srečno pot, ko sem odhajala. v Lincolnu je bila o mojem prihodu. EUCLID, O. — V prenesenem . . - - pomenu pa tudi po zanimanju,' P0-16 °va 1 mir . ozJega kralje-, časno odšla na peron in -na pravi ki naj bo termometer v dejanju:'. Pravlceno pričakujejo so-, vlak. udejstvovanja! e ovanJa in Porn°ci od nas, kij y Lincolnu sem bila edina samo po veri, tako tudi j potnica za vlak iz nas koliko je v tistega, ki je naše prepričanje ! nismo za vlak iz Springfielda, j po narodu spojeni v eno celoto, ■ Sprevodnik, ki je preluknjal tri vozovnice, se je pošalil: “You Koliko je v nas, ki smo “kamen . , . spotike” Ustim, ki po naših de- da -lim Pomagamo. lih, ne besedah, sodijo naše: v ta namen Misijonska Znam-j lost shep!” “No, sir,” sem odvr- krščansko življenje? Dostikrat ^ais^a Akcija MZA (ali Cath- ^ nila, “to sta oni dve.” Snidenje razmišljam: Zakaj je v svetu to- odc Mission Aid - CMA) servi-^ s sestrama je bilo prisrčno, liko stvari narobe. Pozoren sem ra v ned-lj°, marca, v Avdi- i Namesto z brzcem smo mora-postal, ko sem 28. januarja v i-cliju sv- Vida .od 11.30 od 1.30 le sedaj potovati z vlakom, ki je “The .Cleveland Press” čital: k°sdo (roast beef and chicken) j postal pri vsakem zelniku. Šele Billions for arms while people za odrasle po $3.50,;, za otroke ob lih ponoči smo prilezli na starve. Ce bi po slovensko pre- j U-75. Kar bo od kosila prebitka, j Union Station. Morale bi bile stavil, pomeni: Milijarde za o- le namenjeno v pomoč sloven- priti že do večerje v So. Chica-boroževanje, medtem ko ljudje; skam misijonarjem(kaih). Zate go, kjer je bil takrat naš dom. stradajo. Pregled kaže, da je 136 ■ ^eP° prosimo odziva! Da bo vod- Povrhu nas je pa še bilo strah držav na svetu 1. 1973 za vojaške namene odločilo 241 milijard (v Ameriki nazivajo to ‘bilijon:, to je tisoč milijonov) dolarjev. Po podatkih razorožitve-nega nadzorstva je Sovjetska zveza v proračunu dala 81 milijard dolarjev, Združene države pa 74.2 milijard dolarjev. Ce bi 10 milijard na leto od te vsote obrnili, bi odstranili lakoto iz vsakega kraja na svetu. Saj 10 milijard je samo 1:24, kar potrošimo za oboroževanje. Tu se ne bom ustavljal ob dejstvu, da slednja vojna nikjer ne zapušča blagostanja, povsod in vselej zapušča razdejanje, stvo vedelo, za koliko naj se pri- voziti se sredi noči po gangster-pravi, prosi, da si vstopnice pra-' skem mestu. Tudi sestre je skr-večasno preskrbite. j belo, zakaj nas tako dolgo ni. Naj nas vodi lepa misel, ki jo I , * Peter Leppich pri razlagi Sv. pi-j Včeraj me je obiskala s. De-sma navaja: V praznih rokah kolata. Zopet smo obudili nekaj revežev se skriva božje plačilo.: farmarskih spominov. “Ko ste Dajmo veliko iz svojih rok, da že toliko napisali o nas, zakaj je podprl Cerkev, da se ni podrla. O, ko bi tudi v naše zmedene čase Bog poslal kakega Frančiška! Kaj je vzrok, da smo tako u-bogi? Premalo zaupamo v Boga. Prosimo ga za malenkostne stvari, za ta ali oni del njegovega vinograda. Molimo za to ali ono osebo, med tem ko pozabljamo na milijone in bilijone duš, ki so morda bolj potrebne naše pomoči, pa se jih niti z eno z d r a v a m arijo ne spomnimo. Prosimo bogatega Kralja za cente, ko bi nas rad obdaroval z dragocenimi , dijamanti, ko bi ga prosili za nje. Prosimo Boga veliko. Napravimo mu veselje, da nam bo mogel darovati veliko. Pojdimo k Srcu Jezusovemu z veliko košaro, da jo bo mogel napolniti z zakladi. Košara — naše srce. “Bog daruje svoje zaklade tam, kjer najde prazno posodo,” pravi sv. Pavel. “Lačne je napolnil z dobrotami,” je rekla Marija v svojem slavospevu. “Lačni” so tisti, ki so prazni sveta. Bog noče mešati svojih darov s posvetno navlako. Napravimo Bogu veselje s tem, da mu damo priložnost, nas obogatiti z milostmi in tudi tiste, za katere molimo. Prosimo ga za velike reči in bomo tudi mi okusili, da je “božje Srce bogato za vse, ki ga kličejo”. s. M. Lavoslava bomo vredni vsaj nekaj iz božjih!” M. T. Drobtinic® i Lamontskega briSčka S. Maksimilijana, s. Cita in jaz smo se vračale iz sanatorija, ki kjer smo obiskale s. Dekolato. nas, ne omenite še dogodka, ko vas i je obiskal kozel?” se je navihan-I ka smejala. “Saj res, to mi je pa i ušlo, a saj je še čas. Samo bojim ; se, da se bo kaka pobožna duša ! pohujšala, češ, take uganjajo i nune, ki bi morale samo moliti in se pobožno držati.” Ko smo bile farmarice, nam je tedanja provincijalka s. Sebastijana ^.preskrbela kozo in sme ga starejši doživeli ob dveh J Ko se je tramvaj ustavil pred host naše svobodne demokratične emigracije pomagati mu, ' svetovnih vojnah. Komaj pred., bolnico-Sl John’s, jo $dak, s ka- kozla, tla bi me dve pacijentkij Sami od sebe smo tako ubogi, da tega ne moremo razumeti. Milijonar je, tudi ubog, čeprav misli, da ima nekaj. Pravim: misli, da ima nekaj, ker Sv. pismo pravi: “Vse, kar misli, da ima, mu bo vzeto in dano temu, ki ima.” Kdo je torej tisti, ki ima? Sv. Pavel odgovori na to vprašanje. Ubog človek je, ki ima vse, četudi dozdevno ničesar nima. U-bog v duhu ima nebeško kraljestvo. Ima Boga in ker je vse na svetu božja last, je vse, kar spada Bogu, tudi njegovo. Da, ubog v duhu ima vse. Vse je dal za vse. Pravimo “vse”, ne samo tisto malo, kar je imel, ampak ves .svet. Sv. Peter je dejal Gospodu: “Glej, vse smo zapustili, kaj bomo dobili?” Pa je imel revež samo nekaj mrež. Vendar je mislil pri tem, da se je odpovedal vsemu svettu. Dal je vse in prejel vse. Beg mu je dal samega sebe in tako je postal bogataš. V resnici je potem lahko dejal, da je ves svet njegov. Sv. Pavel je torej povedal nekaj čudovito lepega, ko je dejal, da kdor nič nima, ima vse. Sv. Frančišek se je zavedel svojega bogastva. Ves svet je bil njegov. Danes ni skrbel, kaj bo imel jutri. Zaupal je, da mu bo Bog preskrbel hrane, kadar bo lačen. Živel je v prostosti, brezskrbno, kot kralj. Ne, noben kralj ni kdaj hodil tako brez skrbi pc svojem kraljestvu, kot je hodil Frančišek po svojem svetu. Kralja lahko kak drug vladar oropa njegovega kraljestva, ampak Frančišek je bil vedno varen v syojem uboštvu. Vse je imel, kar je hotel in kadar je hotel. Zavedal se je, ds bi lahko dobil milijone, ako bi jih potreboval za svoje delovanje. Kaj je ena mala vsotica milijon Bogu Očetu, ako bi ga Frančišek rabil v čast in slavo njegovega Imena? Sv. Frančišek je storil na svetu več dobrega, kot bi mogel storiti z milijoni. Spreobrnil je narode. Veliko bolj čudovito je storiti velike reči brez centa, kot pa s pomočjo milijonov. V tem se kaže božja meč. Kje je sv. Frančišek dobil vse bogastvo, moč za vse svoje podvige, za uresničenje svojih idealov? Od njega, ki ga je ljubil do norosti. V Jezusu je mogel storiti vse. Pokazal ije svetu, kaj more doseči samotni revež tudi v' pokvarjeni dobi, ki ni poznala morale, kot je bila njegovo stoletje. En sam Frančišek '11 šil m ssne biti slivenskega Primorja F BUENOS AIRES, Arg. — V ‘Danici’, glasilu hrvatskih frančiškanov v Čikagu (št. 41, 1974)1 je Karlo Ilinič napisal članek “Hrvatska svjetska politika”, v katerem našteva nekaj dejstev, s katerimi mora računati hrvat-^ka politika. Eno izmed teh dejstev se glasi: “Da nema i ne smije biti ni slovenskog ni črno-gorskog Primorja” (Da ni in ne sme biti niti slovenskega niti črnogorskega Primorja). Ni to prvič, da nam “Danica” ] in njeni pisci odrekajo sloven-] sko Primorje in ga zahtevajo za Hrvatsko. Mi smo “Danici” že j tudi ponovno odgovorili, da to | njeno pisanje ni pravično in ne i krščansko'in samo seje sovra-; štvo med dva bratska slovanska naroda. j Slovensko -Primorje obstoja | nad 1400 let. Razne srednje-| veške listine, zlasti pa ljudska štetja-so dokaz, da obstoja strnjeno slovensko ozemlje — z izjemo tržaškega središča — od Štivana do reke Dragonje v Istri in da ni bilo to ozemlje nikdar naseljeno po Hrvatih. Razen “Danice” in Iliniča tudi ne poznamo nobenega Hrvata, ki bi trdil, da ne obstoja- Slovensko Primorje in da je treba to ozemlje, naseljeno s Slovenci, izročiti Hrvatom. Če je g. Iliniču in urednikom “Danice” do resnice, naj obiščejo Koper, Piran, Izolo, Portorož, Sečovlje itd., pa bodo videli, kdo tam živi in kateri jezik se tam govori. Trditev, da ne sme biti slovenskega Primorja, je skrajno šovinistična in "zelo podebna Hitlerjevi zahtevi, da je treba napraviti Gorenjsko in Spodnjo Štajersko nemški. Zakaj ne bi smeJ lo biti slovenskega Primorja? Ali nimajo Slovenci, ki tam živijo že skoraj poldrugo tisočletje, pravice živeti še naprej tam-Danes je samo 40 km slovenska obale'v Sloveniji, ostalih 40 km je zasedla Italija. In še teh ubogih 40 km, ki so naši in za nas nad vse dragoceni, zahteva g-Ilinič za Hrvatsko, ki ima okoli 1000 km svoje obale. Tistim, ki bi morda rekli, da pišemo sovražno zoper Hrvate, povemo, da nismo tega nikdar storili. Vemo, da obstoja lep0 razmerje med nami in Hrvati id tudi dobro vemo, da ogromna večina Hrvatov ne misli tak°-kot piše “Danica”. Ne morem0 pa molčati, kadar nekdo sega p0 naši sveti zemlji. Sm R A. 2.: SPOMINI Z OBISKA DOMOVINE XXIV. > ovinku velik lesen kip Kristusa 29. VI. — Vstal sem ob petih.! brez rok. Dolina pod tunelom je Pred šesto sem bil v pisarni in 1 sedaj precej zaraščena, cesta čez videl, da smo vsi Žirovci dolo- prelaz opuščena, tunel pa lep, ceni za v Judenburg. Bivši urad- čist. Cesta je tudi na drugi stra- nik Jugoslovanske tiskarne nam ni speljana bolj položno. Ob ce-je povedal, da je naša hrana že sti do Drave so kraji tako spre-v zabojih in da jo dobimo med ; menjeni, da jih nisem spoznal, potjo, ko bomo kje počivali. Ob Namesto lesenega vodi čez Dra- osmih se odpeljemo. Ob tričetrt na deset smo se vo betonski most, malo niže pa delajo še enega dolgega, visoke- res odpeljali v devet tovornih ga, ki bo presekal ovinek, v^a-avtomobilih po kakih 25 oseb.! terem so domobranci odlagali o-Mi smo takoj pripravili odejo, J rož j e, in šel naravnost v hrib. Središče Kotmare vasi se zdi, da je sedaj ob glavni cesti. Vetrinjsko polje pa tako zazidano, da ni mogoče več najti prostora, kjer smo taborili. Mi smo zašli in prišli v grad od zadnje strani. V stene prostorne cerkve so vzidani mnogi kamni z napisi, stari morda čez tisoč let. Mi smo poiskali ploščo na desni spredaj, na kateri je napisano v latinskem jeziku, da so to cerkev pomagali prenoviti Slovenci iz prekomorskih dežel, ki so bežali iz domovine pred svojim smrtnim, sovražnikom. Po kratki molitvi za. vse, ki so v tej cerkvi iskali tolažbe v najtemnejših dneh slovenskega naroda, 'smo odšli dalje. Ob enajstih smo dospeli k Gospe Sveti in si ogledali naj starejšo slovensko cerkev. Velike turistov je bilo tam in to skoraj sami Nemci. Med potjo na Visoko Ostrovi-co smo se za trenutek ustavili pri vojvodskem prestolu oib glavni cesti. Bili smo čisto sami. Prestol je precej skrit v drevju in v železni ograji, zato ga ne o-pazi, kdor ne ve točno, kje je. Je lepo ohranjen in napisi na marmornatih tablah povedo njegov pomen in zgodovino. - da bi jo vrgli šoferju čez šipo, če bi na križišču zavil proti Ljubelju. Kmalu smo spoznali, da pas to pot Angleži niso nalagali, vendar smo ostali še vso pot budni. Ob enajstih je naša kolona ustavila pri Althofenu. Angleži so pili kavo in jo dali tudi nam. Prava kava z mlekom po dolgem času! Naš najvišji spremljevalec je rekel, da za delitev hrane iz zaboja ni časa; jo bo razdelil takoj, ko pridemo v Judenburg. Ob eni popoldne smo se pripeljali v Judenburg. Ne vem, zakaj so nas peljali mimo mesta Proti Muri. Ko smo zagledali onstran reke na visokem drogu -dečp zastavo s srpom in kladi-vom in rdečo zvezdo, smo se prestrašili, misleč, da nas bodo Angleži zapeljali čez most k Rusom. (Delček tega občutka ima človek, ko prvič zagleda rdečo zvezdo na kapi Titovega vojaka.) .Pavle je spet pripravil odejo, ki je pa — hvala Bogu — ni kilo. treba rabiti. Tovornjaki so zavili na zadnjem križišču pred Idur.o na desno in nas peljali nazaj v mesto, v kasarno nekda-njega 17. pešpolka. Najprej smo morali oddati zaboje s hrano, potem so nas razkužili z DDT praškom, nato popisali in nam dali eno sobo za 22 oseb in šele potem smo dobili večerjo, prav tako, kakor drugi begunci, ki so bili že prej tam. Našo “prevarčevano” hra-Uo so razdelili na vse enako. Vendar: hvala Bogu! Po treh dneh smo se spet za silo najedli. * “Zakaj to pišeš?” bo rekel kdo. “Cim bolj boš mešal, tem bolj bo smrdelo!” To so pač moli spomini. O nesposobnosti in Nepoštenju taboriščnih vodstev bi se dalo napisati še veliko več. budi zgodovina ni vedno lepa in vesela, pa jo vendar pišejo. * V kasarni smo ostali dva dni, Potem se pa preselili “za stalno” v taborišče Liechtenstein zunaj Niesta, kjer nas je .samo Mura iocila od Rusov. Ko smo pozne-K hodili ob Muri v mesto, smo čudili, zakaj je na njenem legu toliko grobov, okrašenih s cvetjem. Cez dolgo časa smo zvedeli, da so tu pokopani Koza-J1, ki so jih Angleži hoteli izro-uti Rusom, pa so si na mostu CSz 'Muro raje porezali vratove Jn poskakali z avtomobilov v v'cdo, ki je na tistem mestu zelo Pred poldnem smo bili že pod gradom. Spodaj pri gostilni nam niso dovolili parkirati, više gori, kjer je nekaj hiš, je bilo pa obširno parkališče čisto polno avtomobilov, skoraj vsi'iz Nemčije. - Nam so pokazali pot navzdol v sadovnjak, ki je bil pa tudi že poln. Poleg ležečega travnika niso imeli časa pokositi; parkirali smo kar na travi. Ne vem, kaj je bilo ta dan* da je bilo toliko turistov. Grad VisokažOstrovica stoji na 150 metrov visokem, strmem skalnatem stožcu, na. robu ravnine. Zgradili so ga grofje Span-heimi v 12. stoletju, njihovi potomci pa 300 let utrjevali in končno 1. 1478 izumrli. Potem je prehajal kakih 50 let iz' rok v roke in prišel 1. 1541 v last grofov Khevenhuelerjev, katerih potomci so njegovi lastniki še danes. Do gradu se pride skozi 14 trdnjavskih vrat po strmi poti, ki gre dvakrat okoli hriba, kakor v polžji hišici. Po vsej poti smo srečevali procesije turistov, na grajskem dvorišču pred vhodom v muzej pa množico ča-kalcev. Kdor muzeja še ni videl, se mu splača žrtvovati nekaj ur, g1-cboka. Utopljence so" donmči-! mi smo Pa takoj sklenili, da ga k Potegnili na suho in jih na 1ies^'u Pokopali, grobove pa kra sili s to pot ne obiščemo. Muzej je kljub temu, da je dal Napoleon cvetjem. Kolono avtomo-! cdpelJati iz gradu 20 voz orožja, bll°v, ki so vozili Kozake “do- ^ še vedno bogato založen z orež-bl0v”, sem videl na nekem krm iem’ oklepi. slikami in drugimi 2isču v Celovcu: spredaj je Vo-j zgodovinskimi zanimivostmi. tj1 tank, 2a njim en tovornjak s1 Grofje Khevenhuelerju so imeli Jk025ki, nato motorna prikolica | pravico kovati svoj denar, ^bojnico, spet en tovornjak • Ad. Peljali so jih kot zločince. se0d ,tem premišljevanju smo v peljali Skozi dva ali tri manj-8 tunele in prišli do glavnega hd,-- V du£oslovanski straž-* 1 30 hitro opravili formalen Pfegled in prav tako avstrijski a drugi strani. Na jugoslovan-k 1 strani straži vhod železen o-^estnjak v spomin vsem delav-^ern) povečini francoskim voj-^im ujetnikom, ki so pri grad-‘Jl te§a tunela umrli od lakote, Po kratkem razgledu smo se odpeljali v St. Vid ob Glini. Sredi mesta smo poiskali gostilno, kjer smo se okrepčali. Kosilo je stalo 38 šilingov ali' dobra dva dolarja na osebo. Pričakoval sem, da bo v Avstriji dražje. Med kosilom, smo poslušali slovensko glasbo in poročila po radiu Celovec. Lepa cesta vodi mimo Feld-kirchna, Osojskega jezera in Beljaka v Trbiž. Ob Osojskem jezeru je veliko novih hotelov, na jezeru je bilo pa ta dan veliko jadrnic. Na Dobraču je stolp j meji je bilo toliko prometa, da! so nas priganjali naprej, ne daj bi kaj pogledali naše potne liste. | Posebno tovorni promet je velik: na obeh straneh meje cele kolone tovornjakov, naloženih z lesom in balami platna, i V Žabnicah smo se peljali mimo steze, po kateri so včasih no-’ sili romarji težka polena za po-! koro na Sv. Višarje, skoraj do j Ugovice v Vabruno, od koder ! vozi žičnica na Sv. Višarje. Cer- j kev, ki so jo Italijani 1. 1917 na čast francoskemu maršalu Fochu porušili, ie bila po vojni obnovljena; enako tudi kakih 10 hiš okoli nje. Notranjost je poslikal Tone Kralj deloma 1. 1930, deloma 1960. Blizu cerkve je oddajni stolp RTV, na drugi strani pa vzpetina, od koder je z višine ( 1,766 m lep razgled na Mangart, | Montaž, Višnjevek in druge nad 2000 m visoke velikane. Kdor hoče uživati nepopisno krasen razgled s Sv. Višarij, pa mora prenočiti na njih in vstati zju- i traj . pred sončnim vzhodom.! Žal, da mi tega časa nismo ime- ; li. Čez dobro uro smo se vrnili v dolino in se odpeljali v Trbiž, kjer smo na po. italijanskem načinu založenem . in Živah- j nem trgu kupili steklenico vina in nekaj breskev. Za vožnjo z žičnico na Sv. Višarje je šlo dve tretjini papirnate rjuhe za 10,000 lir, ostala tretjina je komaj za-1 dostovala za vino in breskve. , Pri Ratečah smo zapustili Ita- i lij o in se ustavili v Kranjski go-! ri za večerjo. Cena je bila precej visoka, mesa pa prvič toliko, da ga naše ženske niso mogle pojesti. Zunaj Kranjske gore smo se ustavili še pri škrbčevih. Gospod je bil dvorni nadlovec v stari Jugoslaviji, .sedaj je pa u-p oko j en in se ukvarja z nabiranjem gozdnih sadežev in gob. Ob našem obisku je ravno polnil steklenice z bisernicami, katerih mi nimamo za užitne. On pravi, da pozna 30 užitnih vrst gob. Najbolje se ohranijo v solni raztopini, ki jo je pa treba pred uporabo dvakrat odliti. Ko smo se peljali mimo Mojstrane, sem se spomnil, da smo pred enajst leti videli tu prve weekend hišice. Takrat je rekel naš spremljevalec: “Te so pa last tistih, ki so že dosegli cilj komunizma: raj na zemlji.” Sedaj je že'mnogo takih lastnikov, toda raj se je odmaknil! K hišici v gorah spada še ena ob morju. Na Javorniku so takrat ravno gradili hladno valjarno. Domačin, ki nas je spoznal za A-merikahce, je pristopil, ko smo gledali delo in rekel: “Le'dobro so oglejte, da boste vedeli, zakaj plačujete davke!” Sedaj to valjarno povečujejo. Temno je že bilo, ko smo se vrnili v Ljubljano. (Dalje sledi) Mora brani svojo neodvisnost Prebivalci Andore, male državice v Pirenejih, so se srdito uprli “francoskim in španskim gospodarjem”. Razlog je svojevrsten: prebivalci Andore hočejo sami odločati o prihodih tujcev v svojo deželo, stisnjeno med Francijo in Španijo. Po srednjeveškem sporazumu, sklenjenem pred sedem sto leti, nadzorujeta prihod tujcev v Andoro dva “so-princa”, tj. poglavar francoske države in neki španski škof. Francoski predsednik Giscard d’Estaing in španski škof sta prejšnji mesec podpisala odlok o doslednejšem nadzorstvu nad priseljevanjem tujcev, da bi s tem preprečila prihod nezaželenih ljudi in o-mejila število prebivalstva. Andora ima 21,500 prebivalcev,, med njimi je dve tretjini tujcev, v glavnem Špancev in Francozov, precej je Angležev, vmes pa je tudi nekaj Indijcev, Izraelcev in Turkov. Generalni svet kot naj višja o-blast v deželi je na izredni seji protestiral, češ da ga “šoprinca ne upoštevata dovolj, kakor da politika dežele ni v njegovi pristojnosti”. Zahteval je razveljavitev sporazuma izpred sedem sto let. Na drugi izredni seji je bila nevarnost, da bo prišlo do “državnega udara”, vendar so nazadnje prevladali zmerni. Sprejeli so sklep o ustanovitvi posebne komisije, ki bo poskušala najti kompromisno rešitev v sporazumu o obema “soprin-cema”. Rešitev bo verjetno sprejemljiva tako za tiste, ki se že imajo,za podložnike dveh gospodarjev, kakor tudi za one, ki bi to želeli postati, oziroma bi hoteli dobiti dovoljenje za stalno bivanje v tej deželi, ki je brezcarinska cona. ¥m prejesniiiea SosIaS ■ pskspn® umrla Prejšnji teden je v okrevališču za stare ljudi - Nursing home - v Bratileboro, Vt. umrla 100 let stara Ida Fuller, ki je prejela v Ameriki prvi izstavljeni ček za Social Security pokojnino. Ida Fuller je rekla, da je leta 1940 vplačala še samo $22 davka za Social Security zavarovanje, od takrat pa je prejela skupno več kot $20.000 pokojnine. Po poklicu je bila učiteljica. SiO¥£iie^ iz Irgentins m sigmrni služi ¥ ZS Buenos Aires, Argentina — Doktorski naslov iz ekonomskih ved je dosegel naš slovenski rojak v Mendozi, Argentina, dr. Andrej Bajuk. On je vnuk znanega organizatorja slovenskih šol v begunskih taboriščih na Koroškem, ravnatelja Marko Bajuka. Dr. Andrej Bajuk je že leta 1967 postal na mendoški univerzi Contador publico. V poznejših študijah je dosegel tudi naslov “Master of arts” (economics) in kot štipendist organizacije Ameriških Držav na University of California v Berkeley “Master of Science”. Na isti univerzi je nadaljeval podiplomske študije in začel pripravljati doktorsko tezo. V Argentini je še pred odhodom v Kalifornijo bil svetovalec Ministro de Hacienda provincijske vlade Mendozi, nato je deloval v Narodnem razvojnem svetu CONA-DE. Po povratku pa je na isti univerzi postal profesor in od aprila ,1974 dalje Secretario de asuntos academicos in vršil posle dekana. Medtem je bila dokončno sprejeta in potrjena njegova doktorska disertacija na University of California v Ber-keleyju (“Razdelitev dohodkov in tehnološki napredek v poljedelstvu”), ki mi. je priznala j doktorsko čast: j V teh dneh dr. Andrej Bajuk | zopet prihaja v Združene države Amerike in bo tukaj ostal dve ; leti. Deloval ■ bo kot tehnični (asistent direktorju za Južni od- NOVA POROKA — Na sliki je znana igralka Zsa Zsa Gabor s svojim sedanjim možem Jackom Ryanom po nedavni poroki v Las Vegasu. lil m m gradi tifusa ali zaradi injekcije RTV. , ncina. Malo pod vhodom na: Ob pol treh popoldne smo pre-‘A‘Sirijski strani stoji na nekem šli mejo iz Avstrije-v Italija. Na NEZAŽELJENI — Na sliki je na levi Lazio Toth. 36 let stari, na Madžarskem rojeni “umetnik”, avstralski državljan, ko so ga pu stili iz zapora, kamor je bil obsojen, ko je s kladivom napadel in poškodoval znano umet nino Michelangela “Pieta” v rimski baziliki. Italija ga hoče izgnati v Avstralijo, pa ga letalska družba ni marala sprejeti v letalo. Duhovnik na desni je izpuščenemu ponudil roko, pa jo ta ni maral stisniti. sek latinske Amerike s sedežem v Washingtonu. V ta odsek spadajo države Argentina, Bolivija, Čile, Paragvaj in Urugvaj. Našemu znanemu rojaku dr. Andreju Bajuku prisrčno čestitamo k izrednemu uspehu. Prihaja v Washington š svojo družino, gospo prof. Katico, roj. Grintal, in tremi otroki. Dobrodošli med ameriškimi Slovenci! A. S. -----o------ Potrošnja belega kruha ¥ zadnjem easu narašča NEW YORK, N.Y. — Pekarne po vsej deželi porogajo, da je potrošnja belega kruha v zadnjem času v porastu. American Bakeries Company v Chicagu poroča, da je prodaja belega kruha “vidno močna”. Slične vesti prihajajo iz vseh predelov obsežne dežele. Gospodarski opazovalci razlagajo ta pojav s sedanjim gospodarskim stanjem. Ljudje jedo več sendvičev, ko se izogibljejo dragim malicam v gostilnah in restavracijah. Rjavi škr-niclji, ki so prešli pri boljše zaposlenih uradnikih že precej davno- iz mode, se zopet pojavljajo, ko drugi svojo malico skrivajo v svoje aktovke in ata-šejske kovčke. Pekarije so opazile, da je prodaja slaščic in raznih vrst drugega boljšega peciva v očitnem opadanju, ko raste prodaja belega in ostalega kruha. Dober del ljudi si dražjega peciva ne more prav privoščiti ali pa se mu odreka, ko skuša zmanjšati izdatke. ----—o------ iotranja varnost ni v ZDA veš v nevarnosti WASHINGTON, D. C. — Dc takega zaključka so prišli člani Predstavniškega doma, ki so u-kinili odbor za notranjo varnost, ki je bil nekdaj znan kot odbor za proučevanje neameriških dejavnosti in se je posebno zanimal za delovanje komunistov v prvem desetletju po drugi svetovni vojni v naši deželi. Liberalno usmerjeni čLani Kongresa so bili stalno proti temu odboru, ki jim je bil pravi trn v peti,,saj je ponovno posve til v delovanje raznih “liberalnih” skupin. Sličen pododbor v Senatu' še obstoja, pa se liberalni senatorji pripravljajo, da ga bode tudi tam ukinili, če bodo seveda debili dovolj podpore. Na čelu tega pododbora je sen. James Eastland, demokrat iz države Mississippi. Sen. Mark Hatfield iz Oregona trdi, da ima ta pododbor obsežne arhive s podatki o privatnih državljanih. ------o----- Brežnjev bo obiskal Srednji vzhod KAIRO, Egipt. — Predsednik Sadat je po dvodnevnih razgovorih z zunanjim ministrom ZSSR tega označil z “moj prijatelj Gromiko”, pa priznal, da nista mogla rešiti vsah spornih; zadev in da bodo te rešene, ko bo prišel wEgipt na obisk Brežnjev. Kdaj bo sovjetski voditelj prišel v Egipt, Sadat ni povedal. Novinarjem je egiptski predsednik dejal, da je Kissinger še vedno dobrodošel in da bode prihodnji trije meseci odločilni za razvoj položaja na Srednjem vzhodu. Egipt se zavzema za u-mik Izraela na vseh treh frontah, na Sinaju, Gdanskem višavju in na zahodnem bregu Jordana, je poudaril Sadat. Huda nerodnost RIO DE JANEIRO, Brazil. — Vlada se prizadeva za izboljša-nJe trgovinskih stikov s Sovjetsko zvezo. Tako je zadnjič povabila sovjetskega poslanika na brazilski velesejem. Ta se je vabilu odzval in bil sprejet z godbo, ki pa je.njemu v čast zaigrala staro carsko himno namesto sedanje sovjetske, j Mož je bil zaprepaščen in je zahteval opravičilo, ki ga je seveda tudi takoj dobil. -----o----- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE MALI OGLASI DOBRA KUPČIJA za podjetnega kupca, v Collin-wood na Lake Shore Blvd. zidano poslopje, dve trgovini, tri stanovanja. Vse dobro oddano. Dobri dohodki, garaža za dva avta. KNIFIC REALTY 820 E. 185 St. 481-9980 (26) ROOMS WANTED To rent by newlyweds to be, 3 to 4 rooms, preferably in Euclid, O. or Grovewood area. Call 486-2415 (27) IN EUCLID 1522 Dillewood Rd. 2 family, 5 up, 5 down. Full dining room, sun room, fireplace. Full basement. Four garages and extra lot. if reka! Realty 481-1100 405 E. 200 St. 692-1020 (26) --------------------f.. EUCLID BRICK RANCH By Owner. Spacious custom built home on double, fenced-in lot in Indian Hills. 3 bedrooms; spacious living room; dining room; kitchen with built-ins; partitioned basement; paneled recreation room with wet bar; 2 fireplaces;' 2% car attached garage and IVz car detached garage near garden and orchard. Beautifully landscaped. $68,000: OPEN HOUSE, Sun. Feb. 26, 2-4 2148 Glenridge Rd. or call 442-0013. -(27) MEHANIKA RABIMO za popravljanje tujih (foreign) avtomobilov, čimprej. Kličite 425-2023 (26) Dvostanovanjska hiša naprodaj v Euclidu Opažena z aluminijem, na E. 222 St, 5-5! Vse v odličnem stanju, vsa podkletena, dvojna garaža. Najemnina plačuje vknji-žen dolg. Kličite 731-6269. _______________________—(26) EUCLID ZIDAN DUPLEX o-5, na Lake Shore Blvd. dve spalnici, kopalnica zgoraj, sprejemna soba, jedilna soba in kuhinja na prvem, rekreacijska soba, dvojna garaža. Dobra investicija. V zgornjih štiridesetih. NOVA HIŠA V EUCLID od E. 260 St. tri spalnice, z aluminijem obita, IV2 kopalnica. Polna klet. Kompletne vdelane (built-ins) in popolno karpeti-rana. Se lahko takoj vselite. GLEN DRIVE Od Route 91 nov z aluminijem obit ranč, dvojna priključena garaža. Polna klet. Delana po naročilu, z vgrajenostmi, IV2 kopalnica, karpetirana. Se lahko takoj vselite. LAKE OKRAJ—SPLIT LEVEL Lake Shore Blvd. krasna hiši s trebi spalnicami, rekreacijska soba, ognjišče na drva, formalna jedilna soba, vse vgrajeno v kuhinji. Zidana odspredaj, dvojna priključena garaža. $45,000. UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. RE 1-1070 Odnrto od 9. do 9. (26) Help wanted Male or Female JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’« Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) COOK & COOK’S HELPER Short hours for lunch Clean kitchen Apply in person Twentieth Century Tavern 16525 Euclid Ave. AJVTIlULiIU r EBRUAR\ W» VELIMIR DEŽELIC: KRAGULJ ROMAN IZ S. STOLETJA ^^ioooooooooooooooocaoooooooooooooooooooooooaoa>oo6t,___ ČRKE / - i “In javil se mu je Bog ter uslišal molitve; zložil je pismenke in začel pisati evangeljske besede: Iskani be slovo i slovo be u Boga i Bog slovo be.” (Od konca je bila Beseda in Beseda je bila v Bogu in Bog je bila beseda.) (Z. sv. C., knj. XIV.) V Carigradu, leta 862." “Jutri vas milostno čakamo, a vi storite, da vas pričakamo!” Tako so naznanili naročilo cesarja Mihaela III. poslancem moravskega kneza Rastislava. Bilo je to deseti dan, zakaj po dvornih predpisih o gostoljubju so se morali poslanci sedemkrat okopati in umiti radi potnega prahu. Tisti pa, ki so znali predpise, so povedali Slovenom, da bo Veličanstvo cesar šele zdaj sprejel njihove poklone in darove ter jih vprašal za zdravje milostljivega kneza Rastislava, zakaj se imenuje Salamonov, ne vem.” Slovenski poslanci so pravili o vojnih doživetjih, zakaj vsi so bili v veliki vihri, ko je pred sedmimi leti Ludovik Nemški z velikansko vojsko udrl na Moravsko, da bi vrgel kneza Rastislava. A Rastislav ga je zmagal in postal najmogočnejši vladar Slovenov na Moravi. Mile je pripovedoval o svojih doživljajih, ko je z gospodarjem potoval v daljne zemlje Koza-rov. “Kozarski vojvoda je oblegal z veliko vojsko neko krščansko mesto. Ko je za to zvedel moj gospodar Konstantin, ne bodi len, je stopil naravnost predenj. Govoril je z njim. In ker je že znal jezik Kozarov, je prevedel lepe besede Kristusove in govoril vojvodi, ko da hi mu bajala mati. To je ukrotilo kozarskega za zdravje njegove žerie in otrok vojvodo; spreobrnil se je, se dal in če jim ni bila pot preveč na- krstiti in ni storil nič več hude- nedolžne ubiti. Toda Konstantin se ne preplaši in ne neha moliti: Kvrie eleison! In glej, Madžari so se začudili, prepadli in se začeli priklanjati. Konstantin jih je blagoslovil z znamenjem križa in mirno so z družinami odšli.” Tedaj prosi Mile, da bi kdo izmed Slovenov kaj zapel, zakaj najlepše bajajo Sloveni ob go-slih. “Pa ne one žalostne, kako so Slovene v davnih časih izgnali divji Vlahi iz stare, drage domačije pa so potem tavali prek strmih7 Karpatov, dokler si niso našli sedanje domovine; rajši kaj veselega ali junaškega!” Mile sam poda gosli in lok mladeniču, ki ga je najrajši poslušal. Ta je prijel gosli, stisnil jih med koleni, a z vršički prstov se je lahno dotaknil strune. Pogleda gosli, potegne z lokom in izmami mehak glas: potem zapre oči, dvigne obličje k nebu pa zapoje o junaku Lovretu iz bojev z Obri: Trije glasovi so prišli k hrabremu knezu Lovretu, knezu slovenskemu. Prvi glas mu je prišel od kana obrskega: da naj pride brez meča in brez konja dobrega. (Dalje prihodnjič) ga krščenim, ljudem.” In spet je pravil: “Moj gospodar je šel po poti ob prnem morju in kakor vedno je molil. Takrat udarijo od nekod Madžari in tulijo ko divji j voleje. Hoteli so nas nekrive in poma; a končal bo: “Zdaj pa še nekaj dni počivajte in se okrepite; ako mi pa želite kaj sporočiti, boste to storili ob svojem času.” A ko jih je knez Rastislav pošiljal, je bil rekel: “Podvizajte se, sinovi, pohitite! Tudi najsrečnejšim med vladarji je dano le trikrat po sedem let, da koristno vladajo. Pohitite, sinovi, da ne bomo izgubili kak dan po nepotrebnem!” V Carigradu so poslance moravskega kneza lepo nastanili in jim poslali, ljudi, ki govore po slovensko; pa sta tako prišla med poslance Konstantin in Metod, med njihovo spremstvo in služabništvo pa Mile. Mile se je tako veselil s Sloveni, da je, kakor je pravil na starost, v teh kratkih dneh več govoril kakor doslej ves svoj čas. In zdaj je ob ognju na dvorišču razlagal Slovenom, naj se preveč ne začudijo cesarskemu prestolu, da se ne bodo pred Carigrajčani osramotili. “D.va velika leva stražita pred cesarskim prestolom; ne vem, ali sta iz lesa ali železa, toda pozlačena sta. Ko se rdeči zastor i SE! — Princesa Karolina odpre in se pokaže cesar, se dvig-j Mona&ka je zadnjič dopolnila lt> neta leva, udarjata z repom po ^ in so se širile govorice, da se hrbtu, odpreta gobce, pomolita utegne na skrivaj poročiti z an-jezika in zamomljata. Vse to je gleškim prest o lonaslednikom tako prirejeno. Ko cesar odide, se leva usedeta in umirita. A zraven levov raste zlato drevesce, na njem pa so zlate ptičice. Tudi to ni pravo; a napravljeno je, da vsaka ptičica zacvrči s svojim glasom,, ko da pozdravlja cesarja. Ta prestol se imenuje Salamonov ali Teofilov. Oče sedanjega cesarja je bil Teofil. In on je dal to čudo napraviti; a princem Charlesom. Njena mati princesa Grace je dejala, da se hčerka še ne ho poročila. V blag spomin 15. OBLETNICE SMRTI MOJE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MAMICE, STARE IN PRASTARE MAME ANNA VAR3EK ki je zatisnila svoje mile oče dne 13. februarja 1960 že 15. let Te hladna zemlja krije. v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in Ti se več ne prebudiš. Kako pozabit to gomilo, kjer blago Tvoje spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo, ves čas do zadnjega je dn.e. i Žalujoči ostali: DOROTHY FERRA, hčerka JOSEPH FERRA, zet in vsi drugi sorodniki. Cleveland, O. 13. februarja 1975. CHICAGO, ILL. rms. - newly dec’d. Settled person 12-mo. 4 rm. apt. on 3rd fl. $140 mo. 846-1030 (25) FOR RENT - IBM MACHINES 407 A 1 $100/mo. 402 A 1 $50.00 / mo. 493 A 1 $75/mo. 514 $40/mo. 519 $45/mo. 602 A $30/mo. 077 $30/ mo. 552 $30/mo. Equipment may be maintained by Sorbus. Call Mr. Garby 733-1200. (25) FOR SALE TOWN HOUSE CONDOMINIUM Only four left to sale three split level at $30,000 ea. and one Rapch ’ style for $27,500. All have three ; bdrms. with bsmt. modern appl. j and have been recently renovated. Owner will finance with 10% down I paymt. 1051 Dash 53 north Milwau- 1 kee. Call 791-1511 weekdays 9 to 5. 1 (26) ! VRAČUNALA SE JE — Florence Ballard Chapman (na sliki) je bila nekdaj glavna pevka znanih Supremes, ki so nastopale v ZDA in izven njih (slika v okvirju). Pred petimi leti je bila prepričana, da ima dovolj denarja za mirno in redno življenje ter je prenehala z nastopi. Sedaj živi s svojimi tremi hčerkami v malem stanovanju v Detroitu in prejema — javno podporo. 12 13 C^^Fanuljr Society" ONE FAIRLANE DRIVE JOUET. !L 60434 Since 1914 ... ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph, Society’s Catholic Action Programs are: 1. Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball. 6. Social activities. 7. Participating in the Catholic Communications Foundation. Družba sv. Družine Officer* President ................... Joseph J. Konrad First Vice-President ........ Ronald Zefran Second Vice-President ....... Anna Jensha Secretary '.................. Robert M.'Kocnevar Treasurer ................... Anton J. Smrekar Recording Secretary ......... Joseph L. Drašler First Trustee .............. Joseph Šinkovec Second Trustee .............. Matthew Kochevar Third Trustee................ Anthony Tomazin First Judicial .............. Mary Riola Second Judicial ............. John Kovas Third Judicial.................. Frank Toplak Social Director ............. Nancy Osborne Spiritual Director .......... Rev. Aloysius Madic, O.F.M. Medical Advisor.............. Joseph A. Zalar, M.D. JP HOLY FAMILY SOCIETY. U.S.A. ASSETS Bonds $387,526 Stocks ................................... 139,264. Certificate Loans and Liens .......................... 49,464 Cash and Bank Deposits ............................ 1,623,642 Life insurance premiums and annuity considerations deferred and uncollected 87,013 Investment income due and accrued ................ 60,999 TOTAL ..................................... $2,847,911 liabilities, special reserves and UNASSIGNED FUNDS Aggregate reserve for life certificates and contracts 1,230,935 Aggregate reserve for accident & health certificates 578,266 Certificate and contract claims: 3.1 Lif .............................................. 5.00° 3.2 Accident and health ..,...................... 289,884 Premiums & annuity considerations received in advance 7 8 9 10 including accident and health premiums Liability for premium deposit funds Commissions to fieldworkers due or accrued: Life and annuity ............. $5,333 Accident and Health ........... 43,490 TOTAL .............................. General expenses due or accrued .......... Taxes, licenses and fees due or accrued .. Unearned investment income ............... Amounts withheld or retained by Society as agent or trustee ...................... TOTAL LIABILITIES .................. Unassigned funds ......................... 130,170 1,055 48,823 9,690 .. ... 365 ... 1,236 .................. 7,162 .............. 2,302,589 ................ 545,322 ................................................. 2,847,911 SUMMARY OF OPERATIONS (ACCRUAL BASIS) Premiums and annuity considerations: 1.1 Life .................................................. 450,499 .............. 2,428,380 ................ 169,013 .............. 3,047,893 1.2 Accident and Health .......... 2 Net investment income ............ TOTAL ..................... DEDUCT ( 3 Death benefits ...................................... 38,612 4 Disability benefits .................................. 1,5191 5 Surrender benefits .................................. 34,163 6 Accident and Health benefits ..................... 1,381,118 7 Interest on certificate or contract funds ................46 8 Increase in aggregate reserve for certificates and contracts with life contingencies .............. 198,777 9 Increase in reserves for accident and health certificates ................................ 24,375 10 Commissions on premiums and annuity considerations .................................... 759,295 11 General insurance expenses and fraternal payments 436,150 Insurance taxes, licenses and fees ......... Increase in loading on and cost of collection in excess of loading on deferred and uncollected premiums ....................... 12,73m (-3,072) TOTAL ................................................ 2,883,723 Net gain from operations before refunds to members and excluding capital gains and losses ........... 164,170 Net gain from operations after refunds to members and excluding Capital gains and losses 164,17!)! UNASSIGNED FUNDS AND SPECIAL RESERVES ACCOUNT Unassigned funds December 31, previous year 395,18i Net gain from operations ........................ 164,170 Decrease in mandatory securities valuation reserve ................................. 21,843 TOTAL ............................................ 581,203: 4 Net capital losses ...................................... 35,881 5 Unassigned funds December 31 of current year 545,3221 TOTAL ......................i........... 581,203 (THE FAILURE OF THE ITEMS TO ADD TO THE TOTALS SHOWN IS DUE TO THE DROPPING OF AMOUNTS LESS THAN ONE DOLLAR) lifslaitatiofi of Officers St. Cecelia Society, No. 12 D.S.D. Joliet, 111., had installation of officers on Sunday, January 12th at 1:30 p.m. in Loretto Club. Officers for the coming year are Mrs. Anna Jerisha, President; Mrs. Bernice Scuteri, Vice President; Mrs. Mary Riola, Secretary; Mrs. Kathryn Przy-bylski, Treasurer, Mrs. Johanna Krall, Recording Secretary. The Three Trustees are Mrs'. Mary Ambrozich, Mrs. Frances Kimak and Mrs. Frances Gregorich, Mrs. Emma Fragale is Sergeant at Arms. Msgr. M. J. Butala is Spiritual Director. Installing the Officers was Msgr. M. J. Butala. Lunch was served and the attendance gift was won by Mrs. Frances Gregorich. The next meeting will be held on March 9th at Loretto Club at 1:30 p.m. Games will be play ed at this meeting. Plans for Luncheon and Field Trip for the members will be discussed to be held in April or May. All mero' bers are urged to attend the meetings for an enjoyable tim& B. S. Sf. John Lodge No. 13 D.SJ* On February 23rd at 1:30 p.ri the lodge is sponsoring a bowl ing meet at the “Prima Lanes located on 25th and Kedzie Ave| All are invited to participate, ri Social gathering will be hel^ afterwards at our meeting h^ at St. Stephen’s Church. A shd1 meeting will be held at 4 o’clod Fraternally yours, Christine Stanek Recording Secretary Z A VALENTINOVO poklonite svojim dragim AMERIŠKO DOMOVINO EUCLID POULTRY V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter; vseh vrst perutnino. Pridite in ši izberite! HOWARD BAKER 549 East 185 Street, Euclid 531-8187 Za vsakovrstna tiskarska dela f»e priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1 0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve okrožnice, sporedi, vstopnice, iistki za nakup okrepčil Spominske podobice in osmrtnice. Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE