PRIMORSKI DNEVNIK —____________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE • Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TRST nedelja 6. marca 1949 Poštnina platana v gotovini , _c « Spedizione in abbon. postale utSV. JJ Protest votivnega odbora Slovansko-italijanske ljudske fronte um mm preope in njihovemu nepravičnemu izvajanju Gospod RIDGELY G A 1 T H E R, bngadni general ameriške vojske in generalni ravnatelj za civilne zadeve TRST. Ctnera?6^7 T s°ž!a*arno 2 marsikatero določbo Ukaza štev. 33, želimo vendarle opozoriti Vas, gospod ' volilo,. ’-m aterc bistvene določbe, katerih nepristransko izvajanje more jamčiti pravilen potek m onemogočiti potvorbo volivne volje. loč h,. V mislih mtamo tu način imenovanja skrutinatorja (čl. XVIII. odstavek 3) in pomanjkljive do-' ° Predstavnikih kandidatnih list (Čl. XVI. in XXXVII. odstavek 1). stevard'* prav’i.lno in ne odgovarja prilikam cone A, da imenuje skrutinatorje občinski odbor brez upo-j2ra ,. P^dlogov političnih strank, udeležujočih se volitev. Obstoječi občinski odbori namreč niso ljudstva « V°:ju’ .kei' niso bili voli«ni' temveč imenovani od zgoraj ne glede na želje in težnje - videv > POSf i 56 ne d501'2111« sprijazniti z načincjn imenovanja skrutinatorjev, kakor ga pred- nosti ° ani Ukaz, ker je pokazalo dosedanje izvajanje določb Ukaza št. 345 pomanjkanje pravič-med n?pristranosti Pristojnih organov v odnosu do organizacij demokratičnih množic. Io trditev Pa nipd18™ nazorno podkreplja sestav volivnih komisij, ki sicer štejejo 54 članov in namestnikov, Prak*- rin;Url'i ni nobenega predstavnika demokratičnih organizacij in le trije Slovenci. Dosedanja tudi n op a utemeljen zaključek, da bodo demokratične organizacije okrnjene v svojih pravicah fežuirST lrnenova,Lu skrutinatorjev, ako ne bodo občinski odbori upoštevali predlogov 'strank ude-Jocih se volitev, odnosno predlogov njihovih delegatov. Cl. XVI. Ukaza št. 33 sicer govori o predstavnikih kandidatnih list, ki pa niso nikjer bsredn'Ve° °TOenieni v Ukazu razen v čl. 37. Po tem členu smejo predstavniki le prisostvovati delu <3elok 3683 vopvnpSa urada, nimajo pa nobene druge pravice. Manjkajo nadalje določbe o njihovem Za na sPl°5no, kakor tudi določbe, ki bi jamčile, da se lahko poslužijo svojih pravic. Molk Uka- tou d l V tem P°Sledu prepušča predstavnike kandidatnih list, kolikor smejo prisostvovati voiivne-aelu, diskrecionalnosti posameznih članov volivnih uradov, kar zamore voditi v samovoljnost. izida D:::.mokraUrae množice se za to upravičeno bojijo pristranskega poteka volitev in potvorbe istih, zlasti ker naši kraji še niso pozabili zloglasnih volitev za časa fašizma. Zato predlagamo v imenu volivnega odbora Slovansko-italijanske ljudske fronte: uf ,ilnenui£'iQ občinski odbori za skrutinatorje v sekcij ske volivne urade in v osrednji volivni a<3 po enega zastopnika političnih strank odnosno skupin, ki se udeležujejo volitev, in sicer 2 Vrst kandidatov, predloženih po delegatih kandidatnih list; d se izpopolni Ukaz št. 33 z določbami, s katerimi bo uzakonjeno: a) da imajo zastopniki kandidatnih list pravico prisostvovati od začetka do konca delu volivnih uradov; b) da smejo sedeti za časa volitev pri mizi ali v bližini članov volivnega urada, tako da lahko opazujejo vse njihovo delo; da smejo staviti na zapisnik volivnega urada svoje ugovore in opazke; da morajo sopodpisati s člani volivnega urada vse zapisnike in druge spise ter da smejo zahte-^ vati njihov overovljeni prepis; da se izrecno zajamči za časa volivne kampanje svoboda zborovanja v prostorih in na prostem Poprejšnjega policijskega dovoljenja in odredi, da morajo občine in drugi javnopravni uradi »viti na razpolago političnim strankam, odnosno skupinam za volivna zborovanja svoje za to Primerne prostore. -Po Za SLOVANSKO-ITALIJANSKO LJUDSKO FRONTO (Sledijo podpisi) TRST — UL. RUGGERO MANNA 29 ^rotesta del Comitato elettorale del Fronte popolare italo-sfavo iizu e.en ennoemocn L‘q loro ingiusta applicazione S gr. or K/DGELV G A IT H E R. Brigadiere generale dellEsercito americanoe Direttore generale per gli Affari Cirili T R I E S T E ^Shor C| n0n siamo d'accordo circa diveise disposizioni delTOrdine n. 33. desiderinjno tuttavia, *’°he imD-Era ’ r*cbiamal° la Vost.a atienzior.e su alcune disposizioni esser.ziali, la di cui applica-,ifl<:azir,«rrilale potrebbe garantire ll regolare svolgimcnto delle elezioni e rendere impossibile la fal-dei risultati dtlla volonla degli elettori. * delle * iri^ft'■ ^ primo luogo del modo in cui viene nominato lo scrutiratore (art. XVIII, sezione 3) ^ sufficienti disposizioni rchtive ai rappresentanti di lista (art. XVI e XXXVII, sezione 1). V.erigano nn,f r‘š risp. i\oi non p« s. mo accettere il modo con cui il citato Ordine pre-r®!*’OrdineJ ‘n“ s 'Uitinatori. perche il m do con cui si sono fin quj applr-ate le disposizioni ■*»nti ne- v mostrato 1’assenza del senso di giustizia e delTimparzialita degli organi com- ^allr<»ntie 'surt*181*** de*le or vanizzazioni delle masse dejmocratiche. Tale noštra asserzicne viene r? *ra memb -rat!ata an°be datla composizione delle Commissioni elettoreli, le quali, č vero, contano »Szioni de™ e.supp'en,t ma fro d; essi perb non vi e nemmeno un solo ranpresentante delle orga-a. d«durre mo- ratirhe. e vi sono in tutto «<>lo tre sloveni. La prassi fin qui seguita ci autorizza bguarda ia n e orgamzzazioni desmocratiche saranno menomate nei loro diritti, anche per quanto pr°poste dej °m'na de°li scrutimtori. se le giunte municipali non prerd ranno in considerazione le ^ ^ Partiti politici partccipanti alle elezmni, rispettivamente le proposte dei loro delegati. f'be clt.,t(, Pp *3r* delTOidine n. 33 parla 1 ensi dei rapnresentantj di lista, tuttavia nelTOr- b r:,pPrcsentant' vengono Pld menzionati. eccetto che nelTart. XXXVII. In base a quest'articolo, P£rč alcun ai*' bsla Po-sono soltanto assistere alle operaziom dell’Ufficio centrale, ma non hanno qtsPosiZjon. ro diritto. Mancano disposizioni circa la loro competenza in generale, come pure le ne garantiscano 1'esercizio dei loro diritti. PossonJ1 as*. ^rdinc n- 33, in merito, espone i rappresentanti di lista, rella f'ttora[: ri. „?ls e aPe operazioni elettornli, al potere discrezionale dei singoli met *• C1° che potrebbe portare ad arbitrii. P?1*-0 deipf8.,?,.dcmorratiche esprimono percib un fondato timore circa un non imparziale svolgi-a 0 che la nost°n' e 'a P°ss'bilc falsifirazione del r kulta to delle jnedesime, specialmente per il In reS>one non ha ancora dimenticato le famigerate elezioni fasciste. ^Uar|to segue;C Comitato elettorale del Fronte popolare italo-slavo abbiamo I’onore di proporre mi sura in cui singoli membri degli ufficj J.) 2.) 3.) 2a>ne e nelruff0*?3*' bovrebbero nominare in qualita di scrutinatori negli irffici elettorali di se-tecipantj , 10 centrale j rappresentanti dei partiti politici, rispettivamente dei gruppi par- L’o»a- dezioni, scegliendoli tra i nomi nativi presentati dai delegati delle liste dei candidati. n 33 d V\ a) (.[jg j ' vrebbe cssere ccgnplctato con disposizioni con cui venga stabilito: degli uffici e;’ea^anti di lista hanno il diritto di assistere dal principio alla fine alle operazioni d' Poter e ttc)rali; Simentor delferSi a* !av°*° ° £lare accanto ai membri delTufficio elettorale durante Io svol-c) di poter & P n‘ ‘n niodo da poter osservare tutto il loro lavoro; dnitatnente'3 verbale dcU’UfIicio elettorale le proprie obiezioni e osservazioni; tdtti i verbM* rnetnbr' dellUfflcio elettorale, i rappresentanti di lista dovrebbero sottoscrivcre Che la liberta d' * 8*' a*lr' a^‘ e dovrebbero poter chiedere la loro copia autentica. ®?ni
  • darVi spiegazionl particolari in merito alle proposte di i Trifesti membri, chf cui sopra. e’ ® maržo J949. Morte al fascismo — libertk ai popolil Per il FRONTE POPOLARE ITALO-SLAVO: (Seguono le firme) TRIESTt — VIA RUGGERO MANNA 29 Poostrena stavha zaradi nepopustljivosti delodajalcev intri stavkajo HILVA, Arzenal, Hlinila, Starani, lavna skladišča, ACtEflT itd. Tramvajski uslužbenci bodo zapustili delo med 12. in 14. uro Splošna stavka delavcev CRDA, ki traja že šest dni se širi tudi na vsa ostala podjetja in tovarne. V znak protesta, zaradi stališča delodajalcev, ki nočejo popustit; in ugoditi zahtevam svojih uslužbencev, so v teh dneh že večkrat prekinili delo uslužbenci težaškega Arzenala ACEGAT, ILVA itd. Kljub vsem protestom in nadaljevanju stavke pa delodajalci na po- Kontrolirajte volivne imenike V UL. MALCANTON 3 Protestirajte zaradi nepravilnosti pri prizivnem sodišča. Za vse informacije se obrnite na volivni odbor Slovensko-italijanske ljudske fronte v Ul. R. Manna 29. Citajte o tem članek na drugi strani ! g gajanjih, ki so se še vedno nadaljevala niso niti za las popustili od svojih zahtev ter odločno vztrajajo v svoji trditvi, da so plače tržaških kovinarskih delavcev prav tako vi- soke kot plače kovinarskih delavcev italijanskih tovarn in ladjedelnic in da zato ne bodo ugodili nobenim zahtevam o povišanju mezd. Včeraj ob 16.30 je bilo na sedežu Delavske zbornice javno zborovanje vseh stavkajočih delavcev. Razpravljali so o poteku pogajanj, ki se še vedno brez uspeha nadaljujejo ter o položaju, ki je nastal med tržaškim delavstvom zaradi negativnega stališča delodajalcev do upravičenih zahtev svojih uslužbencev. Soglasno so sklenili, da bodo v znak protesta pričeli s stavko sledeči delavci: uslužbenci ACEGAT, uslužbenci ILVA, tržaškega Arzenala, Aquile, Standard, Javnih skladišč in še nekaterih drugih podjetij in tovarn. Uslužbenci ACEGAT bodo delo zapustili v sledečih presledkih od 10 do 11 in od 15 do 16; tramvajski uslužbenci pa bodo zapustili delo od 12 do 14, uslužbenci Javnih skladišč pa bodo imeli stavko od 13 naprej in bodo pričeli z delom šele drugi dan ob 8. zjutraj. Na ta način bodo vključeni v poostreno stavkovno gibanje vsi sektorji tržaške industrije. Delavci tržaških tovarn, delavnic in podjetij so ponovno s pismi in Velike investicije FLRJ za stanovanjske Hiše ZAGREB, 5. — Letos bodo določili nad dve milijardi dinarjev za graditev stanovanjskih hiš, šol in bolnišnic v Ragrebu. V Dubravi pri Zagrebu bodo začeli letos graditi univerzitetno mesto, kjer bodo razen stavb za razne fakultete zgra- Tajništvo kmetijskega sindikata javlja: KONGRES sftol.ov.-e kme. .ske z.eze ES, ki bi moral b'ti danes, Je odložen za.aui temačnih ovir. dili stanovanja za študente in profesorje. Zgradili bodo tudi gleda-I šče za poletne predstave. Dalje bodo zgradili nove stavbe za razstave na prostoru zagrebškega velesejma. Tudi v Beogradu bodo letos zgradili 8 tisoč novih stanovanj ter poslopja za pisarne, več industrijskih tovarn in delavnic itd. V ta namen bodo investirali 9 milijard dinarjev. V prvih letih petletke se je Reka razvila v trgovsko, industrijsko in pomorsko mesto. Gospodarski razvoj mesta zahteva vedno večjega dotoka delovnih sil. Da bi se rešile stanovanjsko vprašanje na Reki. kjer je bila med vojno več kot tretjina hiš porušenih in poškodova nih, so lani zgradili 213 stanovanjskih hiš s 1289 stanovanji. Sedai gradijo 73 stavb s 447 stanovanji. Mestni proračun za letošnje lete nakazuje 240 milijonov dinarjev za dograditev 1160 novih stanovanj. Razen tega pa je več podjetij letos določilo več kot 300 milijonov dinarjev za gradnjo delavskih stanovanj. Kardelj sprejel pravoslavne duhovnike BEOGRAD, 5. — Podpredsednik zvezne vlade FLRJ Edvard Kardelj je danes popoldne sprejel delegacijo združenja pravoslavnih duhov, nikov, in se z njo dalje časa za držal. Gromiko »mestnik 2unaM&a ministra P Alt IZ, 5. — Moskovski radio poroča, da je Grcmiko prevzel mesto Višinskega kot namestnik zunanjega ministra. Obsodba sokrivcev Mindszentgja BUDIMPEŠTA, 5. — Ljudsko so dišče je danes izreklo sodbo proti 13 soobtožencem s kardinalom Mindszentyjem zaradi prekupčevanja z valuto. Obsojeni so bili na kazen od 1 do 6 let zapora. protestnimi stavkami dokazali svojo solidarnost s stavkajočimi delavci. Med drugimi so poslali tudi delavci Aquile stavkajočim delavcem pismo x znak solidarnosti, v katerem poudarjajo svojo odločno voljo stopiti v skupno stavko, ki bo privedla tržaški delavski razred do pravične rešitve vseh njegovih vprašanj in zahtev. Stalin sprejel korejsko delegacijo MOSKVA, 5. (Tass) — Dne 5. marca je predsednik ministrskega sveta ZSSR Stalin sprejel vladno delegacijo ljudske republike Koreje, ki jo sestavljajo vladni predsed. nik Kim Ir Sen, podpredsednik in zunanji minister ter druge osebna sti. Pri razgovoru je bil navzoč sovjetski zunanji minister Višinski, sovjetski poslanik na Koreji in korejski poslanik v Moskvi. Železniške pristojbine v Ingosiaviji BEOGRAD, 5. (Tanjug) — 1. marca t- 1. so bile zvišane želez-niške pristojbine za potnike za 100 odst. Zvišane pristojbine bodo plačevali samo privatni potniki. Delavci, uradniki, članj kmetijskih zadrug, ki potujejo službeno ali gredo na dopust, bodo imeli 75 odst. popusta na novih tarifah. Popust bodo uživali tudi člani sindikatov, ljudska mladina in študenti, ki pa tujejo v skupinah. Saragat sklicuje izreden kongres RIM, 5. — Glavni odbor Sara gatove stranke je sklenil sklicati izredni kongres stranke, da zopet preuči pogoje za sodelovanje v vladi in glede stališča o pristopu Italije v atlantski pakt. Poročajo, da bo Nennijeva interpelacija o vladni zunanji politiki predložena predsedništvu parlamenta v ponedeljek. Interpelacija se naslanja na tri točke, in sicer: ali je v skladu z j ugledom države, da se o vključitvi Italije v atlantski pakt diskutira med tujimi državami, ko vlada n; še sporočila parlamentu svojega stališča in mora biti vezana na resolucijo, ki jo je parlament odo bril lanskega decernba in ki izključuje pristop Italije v vojaške bloke. Kakšno je mnenje vlade o atletskem paktu, če ne smatra, da pristanek na ta pakt ne kempro mitira varnosti države ter jo izpa stavlja v primeru tretje vojne nevarnosti invazije in zračnih napadov, jo deli v notranjosti in ne mo re rešiti vprašanj svojega obstoja. RIM — V septembru bo v Benetkah kongres pisateljev vsega sveta. Zadnji del Regentovega članka bodo objavili zaradi pa manjkanja prostora v prihodnji številki. PROSLAVA 8. MARCA bo jutri ob 20. uri v Skednju v dvorani Doma kužfrure Sporedi I. DEL — 1. Otvoritveni govor. 2. 8. marec - recitacija v sloven? ščini in italijanščini. 3. Prizor v gozdu s petjem, plesom in recitacijami. Sodelujejo slovenski in italijanski pionirji. 4. Istrske zenc. Prizor s petjem. 5. Izlet v gozdu. Slika. Sodelujejo mladinke in mladinci. 6. M. Bor: ozrtven. Slika s petjem in godbo. 7. O. Zupančič: aPomlad v oktobru# Prizor. II. DEL — 1. W. A. Mozart - Arija iz opere Figarova svatba. 2. E. Dell’Acqua - Villanella (Lastovkam). 3. Puccini - Arija iz I. dejanja Boheme (Mimi). 4, Arija iz opere «Cavalleria rusticana# Mascagnija. 5. Kajuh-Simonitti - Materi padlega partizana. 6. Rajanje na trati. Izvajajo slovenski in italijanski pionirji. III. DEL — Posamezne scene iz Prodane neveste povezane v celoto. II f esteggiamenio neii-8 maržo avra luogo domani alle 2D a Servola nella sala della Casa di cullura Programma I. PARTE — I. Discorso introduttivo. 2) L’8 maržo - recita In sloveno ed italiano. 3) Scena in bosco con canto, danza e recite con la cooperazione dei pionieri sloveni ed italiani. 4) Donne istriane, Scena con canti. 5. Gita nel bosco, Scena con la cooperazione dei gio-vani e delle giovani. 6. M. Bor: »Žrtven. Quadro con canto e mušica. 7. O. Zupančič: «La primavera in ottobren, Scena. II. PARTE — 1. W. A. Mozart - aria dalTopera »Le nozze di Figam«. 2) E. Dell’Acqua - Villanella. 3. Puccini • Aria dal 1. atto di Boheme (Mimi). 4) Aria dalTopera »Cavalieria rusticana# di Masca-gni. 5. Kajuh-Siraonitti - Alla madre del partigiano caduto. 6) Danza sul prato. Eseguiscono i pionieri sloveni ed italiani. III. PARTE — Singole scene dalta »Sposa venduta« collegate. Fizkulturniki, športniki, člani ZDTV! Fizkulturniki, športniki, člani ZDTV ! Zavedajoč se svojih dolžnosti smo kot odgovorni člani vodstva naše športne organizacije zadnje čase obveščali o namenih, intrigah in naklepih Vidalijevih emisarjev Val-distena, Cicogne, Malalana itd. v vodstvu naše zveze, ki jih kujejo že od julija lanskega leta, predvsem pa v zadnjih mesec ih v zvezi s telovadno - športnim nastopom na proslavi letošnjega 1. maja. Danes, ko ti razbijači in intri-ganti v vodstvu ZDTV razkrivajo vse karte, moramo prikazati popolnoma jasno, da hočejo razni Val-disteni za vsako ceno razbiti ZDTV. Zakaj? 1. Zaradi doslednosti, ki so jo pokazali v razbijanju ostalih demokratičnih organizacij. 2. Zato da bi razbili zvezo med športniki in fizkulturniki cone A in cone B. 3. Zato da bi preprečili nadaljnje vzdrževanje stikov demokratičnih športnikov Trsta s športniki Jugoslavije. To razbijaško delo smo preprečil i vsi, skupaj z vami, člani naših športnih društev, kot dosledni demokrati, kot iskreni športniki, ker nismo mogli dopustiti, da bi bil trud treh let z eno potezo uničen in da bi demokratični športniki ostali brez svoje organizacije in s tem padli reakcionarjem CONI-ja na milost in nemilost, ki jim je naša organizacija bila že od svojega obstaja trn v peti in so ji zato stregli po življenju. Razbijačem v vodstvu neže zveze ni šlo v račun, da so morali kapitulirati, zato so med tem časom še nadalje kovali naklepe, kako bi našo organizacijo uničili. Izbrali so si drugo taktiko, hinavsko, zahrbtno. Govorili so, da so za enotnost ZDTV, ki naj se re meča v s."or, ki je nastal po resoluciji; istočasno je «Lavoratorci> risal strupene članke proti listu «Tr!este-Sport». Ti napadi pomenijo prev za prav odkrit mpad na ZDTV in na njeno enotnost. V istem času je Valdisteno glasoval v cdboru kluba USO, da se ta odcepi od ZDTV in vključi v CONI in izjavljal: «Razb'li bomo ZDTV, če bi bilo to potrebno». Pred člani naše zveze in pred nami so izjavljali, da niso proti gostovanjem tržaških športnikov v Jugoslaviji, med seboj so pa sklepali, da je treba na vsak način GINNASTl, SPORTIVI, MEMBRI DELVUCEE ! Coscic ; dei nostri do veri, come membri responsabili della direzio-ne della nostra organizzazione spor-tiva, siamo andati, negli ultimi tempi, informando degli intrighi e delle macchinazioni degli emissari di Vidali, il Valdisteno, il Cicogna, il Malalan ecc. che questi elementi svolgono nella direzione della nostra Unione gid dal luglio dell’an-no scorso e specialmente negli ultimi mesi in relazione al saggio pirnico sportivo che dovrebbe aver luogo in occasione dei festeggia-menti del prossimo 1. maggio. Oggi, quando questi disgregaton ed intriganti della direzione del-VUCEF scoprono tutte le loro car-te, dobbiamo mettere decisamente in chiaro che i vari Valdisteno vo-gliono ad ogni costo liouidare VUCEF. Perchi? t) A motivo della coerenza, mo-strata gid nel disgregamento delle altre organizzazioni democratiche. 2) Per spezzare i legami fra gli sportivi ed i ginnasti della zona A e della zona B. 3) Per impedire Vulteriore man-tenimento dei contatti fra gli sportivi democratici di Trieste e quell' della Jugoslavia. Questa attivita disgregatrice č st at a impedita da txiltl not, insieme a voi, membri delle n ostre organizzazioni sportive, poiche siamo democratici conseguenti e sportivi sinceri. E’ s tata impedita perchč non potevamo permettere che le fa-tiche dt un triennio venissero li-quidate d'un colpo e che gli sportivi democratici rimanessero privi della propria organizzazione, tro-vandosi cosi alla mereč dei reazio-nari del CONI, ai quali la nostra organizzazione ha costituito fin dai suoi inizi una spina nelVocchio e che per tale ragione ne hanno in-sidiata 1’esistenza. 1 disgregatori in seno alla direzione della nostra Unione non si capacitavano perd di aver dovuto capitolare. Perčič nei frattempo essi continuarono a meditare macchinazioni per distruggere la nostra organizzazione. Scelsero perd una altra tattica, ipocrita e falsa. Dir cevano di essere per Vunita det-VUCEF, la quale non ha da intro- Ginnasti, sportivi, membri delPUCEF! mettersi nel dissidio verificatosi dopo la risoluzione. Contempora-neamente perd «11 Lavoratore» pub-blicava articoli velenosi all'indtriz-z o del giornale «Trieste-Sport)>. Questi attacehi equivalgono vera-mente ad un attacco aperto aU VUCEF e alla sua unita. Nello stesso tempo Valdisteno voto nel Comitato delVUSO, essere necessario che questi esca dal-VUCEF e si aggreghi al CONI. Aggiungeva ancora; «Uistruggere-mo VUCEF se cid šara necessario». Ai membri della nostra Unione ed a no i dichiaravano di non essere contrari acchč gli sportivi trie-stini si rechino in Jugoslavia. Tra loro invece decidevano che si do-veva impedire ad ogni costo queste trasferte e cid innanzitutto ai cir-coli sportivi delle fabbriche. Co si vollero impedire la trasferta del circolo S. Marco a Trbovlje e del-VArsenale a Lubiana. Dovettero perd capitolare di fronte alla de-cisa volonta dei membri. Le loro manovre non finiscono perd qul. Accuratamente prepara-rono il piano per sfruttare i festeg-giamenti del 1. maggio, ai fini della loro attivita disgregatrice. In un primo tempo essi stessi proposero che VUCEF insieme al-VUGA organizzi il saggio ginnico sportivo. In seguito ritirarono le loro stesse proposte e accusarono noi che avevamo sinceramente de-siderato il pieno suecesso del saggio del 1. maggio e che persevera-vamo sulle prime decisioni concor-date. Cid lo facevano evidentemen-te con lo scopo di far perdere agli sportivi la fiducia nella direzione, nella stessa Unione, per demoraliz-zarli e con cid prepararli alla li-quidazione della nostra organizzazione sportiva. Nella direzione introdussero il sistema delle votazioni a maggio-ranza in relazione alle decisioni. Mettevano di proposito ai voti proposte che noi non potevamo accet-tare perchi erano agli antipodi delCattivita lin qui svolta dal-VUCEF e contrarie alVunitd di qucsta. Questo sistema disgregatore di i>otazioni a maggioranza avreb-be dovuto aggiogare VUCEF al car-ro politico liquidatore di Vidali ed esssre accompagnato dalVelimma-zione di guegli sportivi e membri della direzione che non sarebbero stati disposti a servire alle sue macchinazioni di politicante. Ginnasti, sportivi, membri del VUCEF! La nostra organizzazione sportiva si trova davanti a momenti de-cistui. E’ dovere percio di ogni sportivo democratico, di ogni mem-bro della nostra unione di dere tutto per la conservazione della nostra organizzazione. Smascherate tutti quei disgregatori arrabbiati che vogliono la di-struzicme della nostra Unione, che non vogliono la collaborazione con gli sportivi della zona B e che a causa della loro cecita nazionalista impediscono le trasferte nella Jugoslavia. La nostra Unione šara capace di vivere e di crescere solo quando noi si mantenga Vunita delVorga-nizzazione con i compagm della zona B e si coltivi i contatti sportivi jugoslavi e con guegli italiani democratici. La limitazione della attivita alla sola zona A significa soffocare ogni vita della nostra Unione. A motivo del limitato svi-luppo delVorganizzazione sportiva democratica in Italia, i nostri membri possono oggi entrare in lizza innanzitutto con gli sportivi jugoslavi. Sono stati precisamente questi agoni che hanno elevato la qualita della maggioranza delle se-zioni sportive curate dalta nostra Unione. Smascherate nelle vos tre riunioni tutti coloro che difendono il perpetramento delVinganno ai dan-n'i dei membri e le macchinazioni dei disgregatori in relazione ai fe-steggiamenti del 1. maggio! Tutte le masse democratiche, tutti gli sportivi democratici, tutti i membri delVUCEF devono aver la possibilitd di partecipare ai festeg-giamenti del prossimo J. maggio! Esigete che VUCEF organizzi il saggio ginnico sportivo del 1, mag- gio, diffondete fra gli srort Vi la parola dordine del saggio vn tario. Ris-ondcte a>l’aprel!o del Comitato della sezione gin^Pa dcllUCEF. preperatevi negli esemizi per il pross mo 1. maggio, allargate la cerchia dei ginnasti che vi si de-dicano! ( inr.asti, sportivi, membri delVUCEF! II comrito che sta davanti a voi e grande. La nostra Unior.e si e sviluppata attraverso le fatiche di tutti noi, profvse per piti di tre ' anni. E-sa si č rafforzata in um i lotta acuta contro il reaziovario CONI. Nel eorso di tutti guesti tre anni, abbiamo dovuto comb-ttzrc anche contro gli egenti del CONI nelle nostre file. Questi d sgrega-tori sono diventati oggi agenti del CONI. Riconoscete ed eliminate gl. agenti del CONI dalle vostre file! Smascherate tutti quei membri delVUCEF e dei vostri circoli sportivi che con la loro attivita disgregano la nostra Unione! Non giudicateli secondo le parole, ma bensi secon-do i fatti! Essi parlano molto della unita delVUnione, delVunitd con gli sjportivi della zona B e della collaborazione colla Jugoslavia. Le loro azicmi sono perd diverse. Eleggcte nelle assemblee generali dei vostri circoli quei membri dei quali siete sieuri che lavoreranno per Vunita e per un’organizzazione sportiva che non si lasciera aggiogare al carro di gretti interessi frazionisti! Eliminate tutti coloro che insidiano Vesistenza della nostra Unione e percio non sono de-gni della vostra fiducia! Non permettete che il frutto della lotta degli sportivi democratici, strettamente legato alla lotta delle masse democratiche — la nostra UCEF — venga distrutta a causa del politicantesimo incosciente di aleuni elementi ed a causa dell’at-tivita di un pugno di agenti del CONI! Non permettete che i circoli sportivi e i singoli sportivi e ginnasti si trovino alla mereč del nemico mortale dello šport democratico, del reazionario CONI! Trieste, 5 maržo 1949. Turk Danilo - Ludovisi Franc - Pregare Zdravko -Humar Jernej - Pertot Stanko - Pertot Janko -Sosič Aleksander. preprečiti ta gostovanja predvsem klubom iz tovarn. Tako so hoteli preprečiti gostovanje kluba S. Marco v Trbovljah in Arzenalu v Ljubljani, toda so morali tudi tu kapitulirati pred odločno voljo članstva. Njihovi manevri se ne nehajo to-Skrbno so pripravili načrt, kaha izkoristiti praznovanje 1. maja za svoje razbijaško delo. Najpreje so sami predlagali, naj ZDTV skupaj z ZAM organizira športno-telovadni nastop, potem so svoje predloge sami preklicevali In obtoževali nas, ker smo iskreno želeli, da prvomajski nastop uspe in smo vztrajali na prvotnih soglasnih sklepih. To so delali očitno z namenom, da bi športniki izgubili zaupanje v vodstvo, v samo zvezo, da bodo demoralizirani in s tem pripravljeni na razpad naše športne organizacije. Uvedli so sistem preglasovanja V sklepanju v podstvu. Na glasovanje so namenoma dajali take predloge, ki jih mi nismo mogli sprejeti, ker so bili naperjeni proti načelom dosedanjega delovanja ZDTV in prati njeni enotnosti. Ta razbijaiki sistem preglasovanja naj bi vpregel ZDTV v Vidali jev razbijaiki politični voz z istočasnim izločanjem tistih športnikov in članov vodstva, ki ne bi bili pripravljeni služiti njegovim politikantskim nakanam. Fizkulturniki, športniki, člani ZDTV ! Naša športna organizacija stoji pred odločilnimi trenutki, zato je dolžnost vsakega demokratičnega športnika, vsakega člana naše zveze, da zastavi vse sile za ohranite-J naše organizacije. Razkrinkujte vse tiste zagrizene razbijače, ki hočejo razbitje naše zveze, ki nočejo sodelovanje s športniki cone B in s tem da v nacionalistični zaslepljenosti prepreči’-e jo gostovanja v Jugoslaviji. Ncša zveza bo sposobna življenja in bo rasla edlro če bomo s tovariši cone B obdržali enotno ornanizaci-jo in bo gojila športne stike z jtl* nos'avarskimi in demokratičnim-, italijanskimi športniki. Omejitev delovanja samo na cono A pomeni •:dušitev vsega športnega živi-enja naše zveze. Vpričo še ne zadosti razvite demokratične čoortne organizacije v Italiji lahko denes naši •člani tekmujejo predvsem z jugo-slovanskimi športniki. B~š ta tekmovanja s-> dvignila kvaliteto večine športnih panog, ki jih ncša zveza goji. Razkrinkujte ra vaših sestankih rse, ki zc.govnrja;o varanje čl”vtva :n naklepe razbijačev v zvezi s proslr.vo 1. maja! Vse demokratične množice, t?ji demokratični športniki, vsem članom 7.DTV mora biti omogočena udeležba na letošnji prvomajski prosla.vi. Fahtevajte, da ZDTV organizira ,elovadvo-športni rastoo 1. maja, širite med športniki geslo za enotni rastop, odzcvite se roz’vu odbora ‘dovodna sekcije ZDTV, vadite oa- e za letošnji 1. ma\ šir'te krog jizknltv.rvikov za vadbo vaj! Fizkulturniki, športniki, člani ZDTV! Velika je naloga, ki stoji pred v mi. 7. več kot trli. trim trudom nas vseh se je razvade naša zve--a in se ječala v ostri borbi proti reakcionarnemu CONI. Vse ta tri leta smo se morali boriti tudi proti egentom CONI-ja v naših vrstah. Danes so ti razbijači postali agenti CONI-ja. Spoznavajte in izločajte agente CONI-ja iz svojih vrst! Razkrinkujte vse tiste člane ZDTV in vaših športnih društev, ki s svojim delovanjem razbijajo našo zvezo! Ne sodite jih po besedah, temveč po dejanjih! Na ustih Imajo enotnost zveze, enotnost s športniki cone B in sodelovanje Z Ji'nos'” vi jo, njihova dejanja so pa drugačna. Izbirajte na občni h zborih svojih društev tiste člane, za katere ste prepričani. da bodo delovali za enotnost in. za tako športno organizacijo, ki se ne bo dala vpreči v voz ozkih frakcionaških interesov! Izločajte vse tiste, ki streže -o po življenju naše zveze in zato n so vredni vašega zaupanja! Ne dopustite, da bi sad borbe demokratičnih športnikov v ozki no-vezanosti z borbo d-mokrat'inih množic — ncša ZDTV bila uničena zaradi brezvestnega politikantstva nekaterih ljudi in delovanja pešči-ce CONI»?evih agentov, ter bi športna društvo. in posamezni športniki ter fizkulturniki bili vrženi na milost, in nemilost smrtnemu sovražniku demokratičnega športa — reakcionarnemu CONl-ju. Trst 5. marca 1949. Turk Danilo - Ludovisi Franc Pregare Zdravko -Humar Jernej - Pertot Stanko - Pertot Janko » Sosič Aleksander, PRIMORSKI DNEVNIK Vlagajte pritožbe zoper nepravilne vpise v volivne imenike Zadnje diti dostavljajo občinski uslužbenci votivnim upravičencem rešitve volivne komisije. V primerih., v katerih je zavrnila reklamacijo, utemeljuje zavrnitev, češ da pritožite/j ni italijanski državljan, ali da ni vpisan v imenik stalnega prebivalstva ali pa opirajoč se na ilen Ul. ukaza št. 34S. V zadnjem primeru se zadovoljuje rolivna komisija z generičnem sklicevanjem na vsebino člena UL, ne da bi podrobno navedla, kdaj je bil prizadeti kaznovan in zakaj. Zaradi in-jormaclj podajamo besedilo tega člena, ki se glasi: IZJEMA OD AKTIVNE VOLIVNE PRAVICE Aktivne volivne pravice nimajo: a) osebe, ki so preklicane ali delno preklicane zaradi slaboumnosti: b) trgovci, ki jo prišli v fcon-kurz, dokler traja stanje konkurza, vendar ne vet kot pet let od sodbe, s katero je bil konkurz proglašen: c) osebe ,proti katerim so bili izrečeni policijski ukrepi konfina-cije ali posvaritve, dokler trajajo utinki teh ukrepov; d) ojebe, proti katerih so blM izrečeni varnostni ukrepi pripora ali nadzorovane prostosti po čl- 215 kazenskega zakonika, dokler trajajo učinki teh ukrepov; e) osebe, ki so bile obsojene na kazen, ki ima za posledico trajno prepoved javnih služb; f) osebe, proti katerim je bila izrečena začasna prepoved javnih služb, dokler traja ta prepoved; g) osebe, ki so bile obsojene zaradi uradne poneverbe, poneverbe na škodo zasebnikov, uradnega izsiljevanja, podkupovanja, motenja dražb, obrekovanja, krivega pričevanja, krive prisege, krivega izvedeniškega mnenja ali tolmačenja, pravdne prevare, napeljevanja h krivemu pričevanju, nepoštenega zastopstva ali drugih nepoštenih dejanj odvetnikov aM drugih strokovnih svetovalcev, zaradi pretiranja vplivu s strani pravnih zastopnikov, združevanja zaradi zločinstva, rušenja in plenjenja, zločinov zoper javno varnost razen nenamernih, ponarejenja denarja, javnih vrednostnih papirjev ali kolkovnih vrednot, potvarjanja pečatov ali naprav in zr.akov overovitve, potrditve ali prlpoznanja, ponarejanja listin, zaradi zločinov proti spolni prostosti razen onih po čl. 522 in 526 kazenskeaa zakona, zaradi žaljenja sramežljivosti a’i spolne časti, zaradi zločinov proti obstoju ir. zdravju potomstva razen onega po paragrafu 553, zaradi zločinstva krvoskrunstva, umora, zaradi namernih težkih telesnih poškodb, tatvine razen v primerih po čl. «26, 1. odstavek državnega zakonika, posilstva, izs:ljevanja. ugrabitve osebe zaradi posilstva ali izsiljevanja, zaradi oškodovanja ali samovoljne prilastitve v primerih oseb, v katerih se postopa uradoma, prevare, prevarnega uničenja lastne stvari aM prevarne okrnitve lastne osebe, oškodovanja nesamopravnih oseb, zaradi oderu-štva, prevare pri izseljevanju, de-lržnosti v zločinu in prevarne ne-plačevltosti. zaradi hazardnih iger. zaradi prestopkov, predvidenih v poglavju VIJ. enotnega zakonskega besedila zakona o javni varnosti, odobrenega s kr. odi. z dne 18. julija 1931 št. 773, ter v ukazu št. 452 iz dne 2. septembra 1947; h) osebe, ki so bile od katere koli pristojne oblasti obsojene zaradi političnih zločinov združenih s fašističnim delovanjem, zgradi ko-ruptivnih dejanj, izvršenih iz raz-logov fašističnega značaja, zaradi kolaboracije s fašistično republikansko vlado ali z nemškim napadalcem; 1) osebe, ki vodijo javne hiše; j) osebe, ki vodijo igralnice. Predpisi pod e), f), st) in h) se ne uporabijo, če je bila odsodilna razsodba razveljavljena ali če so ji bili vzeti pravni učinki na podlagi splošnih zakonodajnih predpisov, ali če so bile objoier.e osebe rehabilitirane, ali če je kaznivo dejanje ugasnilo zarudi amnestije. V primeru amnestije se vpis v volivne imenike ne more izvršiti, če pristojna sodno oblast ni Izdala o amnestiji formalnega odloka. Proti rešitvi je dopustna pritožbe ra APEi.AClJSKO RODISCE V TRSTU- Rok za vložitev pritožbe | znaša deset dni. Vlaga se na tribunalu pri kanrlislu v sobi žt. 167. ki daje strankam tudi potrebna pojasnila. Za pritožbo ne predvideva zakon nobenih formalnosti m je prosta vseh kolkovl n, kakor v o sta-lem vsi dokumenti v zvezi z volitvami. Pritožbi je treba priložiti obvestilo, ki ga je pritožitetju izročil občinski uslužbenec. Na podlagi pritožbe bo sodišče razpisalo v nakrajjem času razpravo. na katero bo povabljen tudi pritožite!.) zaradi zaslišanja. Po razprav l bo sodišče izdalo sodbo, ki daje pritožitelju pravico do glasovanju. seveda če je pritožba ugodno rešena — četudi ni vpisan V vo- si prizadeti preskrbi tudi potrebne dokumente in sicer vsaj do razprave. Priporočamo vsem volivnim u-pravičencem, da vložijo pritožbo, če se jim godi krivica. Pri tem pa crpozarpamo, da sme občan vložiti pritožbo za katero koli osebo. KDOR NE VE, ALI NE MORE SAM SESTAVITI PRIT02BE, NAJ SE ZC-LASI V PISARNI SLOV -ITAL. LJUDSKE FRONTE. KI IMA SVOJ SEDEŽ V UL. R. MANNA 2», KJER MU BODO POMAGALI, Z NASVETI IN PO POTREBI TUDI SESTAVILI PRJ.T02B0. NADALJE OPOZARJAMO, DA SO VOLIVNI IMENIKI DO 12. TEKOČEGA MESECA NA VPOGLED V UL. MALCANTON ST. 1. PRIPOROČAMO VOLIVNIM U-PRAVICENCEM IN SE POSEBEJ ONIM, KATERIH PRIT02BE JE VOLIVNA KOMISIJA UGODNO REŠILA, DA SE PREPRIČAJO, CE SO VPISANI V VOLIVNI IMENIK. Naveličali so se >ri«lalijevih laži Ko je sli Lavoratore« prenehal bi ti glasilo tržaškega proletariata In je postal glasilo Vidalijevih frakcio-naikih laži, je izgubil — kakor je bilo pričakovati — polovico svojih. čttateljev. Naklada je rapidno padala iz dneva v dan, kajti laži in nesramnih, vsakomur očitnih klevet, pošteni tržaški proletariat ni mogel več prebaviti, ker je pač nemogoče, da bi ta proletariat pljunil na rezultate najveličastnejših dni svoje borbe. Kaj storiti ,da se naklada časopisa dvigne? Prva misel je bila, da bi moral sli Lavoratore« izhajati zjutraj in ne, kar bi bilo logično in pošteno da bi začeli pisati zopet resnico. Zato so že pred meseci zahtevali, da jim se omogoči izhajanje zjutraj ker pa to ni bilo mogoče, so se pred nekaj dnevi pod pretvezo, da čez dan manjka tok enostavno zasedli štiri stroje v tiskarni Tržaškega tiskarskega zavoda, t. j. prav toliko strojev, kolikor jih ima tudi «Primorski dnevnik», ki izhaja vsakdan na štirih straneh. Pri tem s o ovirali »Primorski dnevniku, ker so mu zasedli njegov pomožni stroj. Toda pričakovanja glede dviga naklade se niso izpolnila. Ravno narobel Prodali so le polovico naklade, ki so jo ste er prodajali, ko so izhajali pojjoldne. To se je izkazalo prvi, drugi in tretji dan. Zaradi tega je bilo nujno da se vrnejo na popoldansko izhajanje. Jn to je edini vzrok. Toda kako to povedati či-tateljem, ko jim vendar resnice, da jim je naklada padla na polovico od prejšnje, ne smeš povedati. Zato so se zatekli k svojemu staremu te zdavnaj obrabljenemu izgovoru: Vsega je kriva sla cricca di Tito« in zato je ta krika kriva tudi da bo sil Lavoratore« izhajal ud ponedeljka dalje zopet popoldne, kajti scricca di Tito«, je najbrž kriva, da Tržačani Vidalijevih laži enostavno nočejo več čitati. Zlasti jih nočejo čitati od tedaj, ko se je sli Lavoratoren tako debelo zlagal, da Bebler zaradi koroškega vprašanja vodi tajna pogajanja za hrbtom Sovjetske zveze, in je moral takoj drugi dan objaviti, da je bila Sovjetska zveza prva in edina, ki je v celoti zastopala jugoslovanski predlog. Na kratko torej: Tržačani so se naveličali čitati v idalijeve laži. Zato na) list piša zopet resnico in lažnivi izgovori bodo sami od sebe odpadli. Proslava 8. marca na Proseku Kot uvod k proslavam 8. marca se je vršila včeraj na Proseku prva kulturna prireditev, ki so jo organizirale proseške demokratične žene. Na tej proslavi so žene manifestirale enotnost povezane fronte kmečkih in delavskih žena in prav v tem je bil njen najgloblji smisel. 2ene, ki so razumele veliki pomen svojega praznika, so z največjim zanimanjem sledile otvoritvene-mu govoru tovarišice Ivanke Ukmarjeve in njihovo navdušenje sc je pri izvajanju pestrega programa od točke do točke stopnjevalo. Posebno navdušeno so pozdravile žene tov. Kozem Rožico, ki je najprej zapela pesem «Materi padlega partizana« in nato še dve drugi slo venski pesmi. Skupno s tov. Perto-tom sta zapela arijo iz Gotovčeve opere «Ero z onega sveta«, v kateri se prepletajo prelepi balkanski mo tivi. Navdušenja ni bilo ne konca ne kraja in zato sta morala spev ponoviti. Z istim navdušenjem ie bilo sprejeto njuno petje iz opere »Madame Butterfly». Sledile so recitacije del Srečka Kosovela, Kajuha in Ivana Cankarja. S svojo proslavo so žene v sebi utrdile zavest, da bodo na borbenih tradicijah svoje ženske organizacije nadaljevale z dosledno borbe imperializmu, ki jih bo privedla do zmage demokratičnih sil in bodo z njo tako ae v naprej doprinašale v svetovno fronto za mir in demokracijo. Na tej svoji proslavi pa so si žene zadale glavno nalogo svojemu bodočemu delovanju in sicer, da bodo s svojo konkretno borbo proti imperializmu ie bolj povezale z demo kratičnlmi ženami vsega sveta, ki bodo kot one manifestirale 8. marca in zahtevale utrditev miru. GLASBENA MATICA (iHOPAUA V a rudo 9. marca ob 20 KONCERT umetnih partizanskih in narodnih pesmi V Ljudskem domu bo nastopil KOMORNI ZBOR Zborovodja: UBALD VRABEC. Bii/ša „Ualia rcdunla hoče l/ziiti naš prosvetni dom Slovensko ljudstvo ne bo nikoli dovolilo, da bi metali iz slovenskih prosvetnih domov njegova prosvetna društva Sovjetski ti Im t,Vzgoja čusteV v Kinu ob morja!? 2e dolgo časa traja na našem ozemliu ofenziva vseh reakcionarnih krogov, na čelu z raznimi šovi-vtnistiinimi italijanskimi političnimi strankam\ proti tržaškemu demokratičnemu gibanju in njegovim ustanovam. Tako se n. pr. še vedno nadaljuje ostra gonja proti našim slovenskim šolam, gonja, v kateri se italijanski šovinistični krogi poslužujejo vseh mogočih lazi in klevet, da bi onemogočili de-lovanje slovenskih šol na Tržaškem ozemlju Toda sedaj je na vidiku nova o-jenziva in sicer ofenziva proti našim prosvetnim domovom in drugim prostorom, kjer imajo sedež demokratične ustanove, ofenziva, ki je imela svoj odmev že v odvzemu društvenih prostorov prosvetnemu društvu iz Lonjcrja, v odvzemu uradnih prostorov mestnemu osvobodilnemu svetu, kakor tudi športnemu klubu iz Barkovelj. Sedaj pa hočejo odvzeti tudi prebivalcem Proseka njihov prosvetni dom, ki so si ga ljudje sami popravili in ponovno uredili in v katerem se vrši vse prosvetno delovanje. In kdo zahteva zase ta prosvetni dom? Nič rrvinj kot bivše italijansko društvo »Italia redenta«, katero nosi sedaj ime »Opera asili in-fanfli«, ki ca je vst"nO'"l fašistični režim z namenom potujčevanja naših slovenskih otrok in v kate- S*A RT IZAKI za enotni naslon pri inliM Izvršilni odbor Zveze partizanov STO-ja se je sestal v redni seji dne 28. 11. 1949. političnemu poročilu, ki ga je podal tov. Lipovec Franc, je sledila živahna debata, katere so se vsi prisotni udeležili. Sprejet je bil sklep, da se vsi člani zveze aktivno udejstvujejo tudi v političnem življenju ostalih demokratičnih organizacij. To sodelovanje bodo partizani nudili posebno v perspektivi bližajočih se volitev, katerih se bo Zveza partizanov STO-ja udeležila na strani Slo vensko-italijanske ljudske fronte, ki stremi za enotnim nastopom vseh demokratičnih sil tega ozemlja. Izvršilni odbor je proučil tekmovalni načrt organizacije za tekmovanje od 23. 2. do 1. 5. 1949. Načrt, predložen od strani organizacijskega tajnika, je bil sprejet po podrobni proučitvi vseh točk. Glavni cilj tekmovanja je okrepitev organizacijskega ustroja zveze, ki bo tako imela možnost, da z večjim uspehom izvrši naloge, ki si jih je zadala. Glede invalidskega vprašanja se je ugotovilo, da je rešitev te pereče zadeve na zadovoljivi točki, ker se izplačilu že vršijo in se bodo nadaljevala v bodočnosti v vedno večjem številu in za večje zneske. Izvršilni odbor je ostro obsodil nei govorno delovanje irakciona.iev. ki izrabljajo bedo invalidov, vdov in sirot za lažnivo in podlo klevetanje in neutemljene obtožbe proti ljudskim oblastem FLRJ, ki so v resnici pokazale največjo dobro voljo in razumevanje za naglo rešitev tega vprašanja. Naloga Zveze pa je, da z vsemi svojimi močmi sodeluje, tako. da se bo tudi gmotno pomagalo onim, ki so najbolj žrtvovali v borbi proti fašizmu. vojaške enote na Tržaškem ozemlju od ponedeljka 7. marca do torka 9. marca 1949. 4srifJ02ftc>!§ iiiPf/ V’ prvih urah danes ponoči je začel pršili v Trstu droben sneg, ki so ga Tržačani zaman čakali i'*o zimo in bili hkrati srečni, kajti drva so draga, plina pa primanjkuje .Zato upamo, da niti sedaj — v marcu, ko bodo mandeljni skoro odcveteti — od tega zapoznelega snega že danes zjutraj ne bo več sledu. Šolska prireditev v Ricmanjih soiska mladina v Ricmanjih prt Trst« trna danes *. marca ob 17.30 uri v dvorani Prosvetnega društva v Ricmanjih svojo prireditev. Spored je zelo pester in bogat. Vabljeni vsi prijatelji mladine! “pTnožbT^Teba na kratko ute-1 Premiera Smetanove opere «Pro-melvti. Seveda je priporočljivo, dal dana nevesta« za abonenta reda A. Gledališče Verdi V torek 8. marca ob 20.30 bo OBISK MARŠALA SL1MA V TRSTU TRST, 5. (PIO) — Javljajo, da bo šef Imperialnega glavnega stana, j maršal sir Wllliam Slim, GBE KCB. D SO, MC, obiskal britanske! Revijaposvečena 8. marcu ..Zena v Mi n mir in demolmio" le izsia Ob prazniku žena S. marca je izšla revija: «2ENA V BOtlBl ZA MIR IN DEMOKRACIJO)!. V njej obravnavajo žene vprašanja miru in demokracije na Tržaškem ozemlju in svetu. 2ene Istre pripovedujejo, kako sodelujejo v skupni borbi žena vseh dežel za ohranitev miru. V reviji imamo besede Pasiona-rije španskim ženam za 8. marec 10S7. leta. Nadaljnji članki so: »Tene za enakopravnost in votivno pravicos. »Zena v tržaški industrljis, »Kmečka žena tesno povezana z delavko v borbi proti imperializmu», »Sovjetska žena. graditeljica komunistične družbe». »Ustvarjalno delo za socializem je zajelo jugoslovanske ženen. «Kje imaš o-rožje?« — odlomek iz knjige »Med Markesovlmi partizani)), »?,cna v kolonijah se prebu'a», «Tako ie bilo trpljenje kitajska sužnje«. «Od 8. marca 1042'45 do /949». »Iz spominov Valerije Silo ve. najstarej še tržaške igralke«, odlomek iz (rt h c Ade. Negrl »Denar«, črtica Nllle Scamperle »Mularija«, črtica Slane Pahorjeve »Anca«, črtica Mare Samsove «Prvo p/smo». V reviji so se naše žene spomnile tudi padlih bork. Italijanska revija prinaša isto vsebino razen članka »Iz spominov najstarejše tržaške igralke«. Na njegovem mestu je članek »La donna, la societd, la cuitura«. Tene, posegajte pridno po svoji reviji! rem delujejo še prav isti ljudje, z istimi metodami in idejami. To društvo «Italia redenta« je imelo za časa fašističnega režima, v zgradbi, kjer jc sedaj prosvetno društvo, svoj otroški vrtec, kjer so poučevale italijanske vrtnarice. Kako se je polastilo te zgradbe, ni Slovencem nobena uganka, saj se dobro spominjajo sistemov potujčevanja in narodostnega zatiranja, ki so se jih posluževali fašisti v takih primerih, in prav dobro poznajo način prisilnega odkupovanja hiš in zgradb, ki so služile za te njihove namene. »Opera asili infantili» jc vložila celo tožbo proti prosvetnemu društvu na Proseku in odločno zahteva, da se nemudoma izprazni prosvetni dom, v katerega bi se mo. ral po njenem ponovno vseliti po njej ustanovljeni otroški vrtec. Prosvetno društvo kakor tudi slovensko prebivalstvo Proseka, ki dobro ve, kaj se skriva za to tožbo, je prepričano, da bi bilo prav dovolj prostora za otroški «wtec tudi v šolski zgradbi na Proseku, le če bi ga tja hoteli vseliti ti gospodje. Toda «ljubitelji» slovenskega ljudstva nočejo niti za las odstopiti od svojih zahtev, pač pa kar naprej vztrajajo pri svoji prvotni zahtevi, da se prosvetno društvo izseli iz doma in da ostane tako njim na razpolago vsa zgradba. Ce bi bilo njim resnično do mirne rešitve tega vprašanja, in če bi ne bili tako prežeti s šovinističnim duhom, potem bi pač pokazali vsaj nekoliko razumevanja ter bi predlagali, da se prosvetno društvo nekoliko stisne. Toda ne. oni zahtevajo vse in nočejo popustiti. Jasno je, da vlada zaradi tega med proseškim prebivalcem veliko ogorčenje. Prosvetni dom, ki je služil za časa vojne celo nemški vojski, katera je 'vz njega napravila celo hlev za živino, je b’l tik pred koncem vojne, zaradi eksplozije skoraj popolnoma porušen. Obnovili in popravili so si ga prebivalci Proseka sami, ki so vsi brez 'z jem c prispevali z denarnimi ali drugimi prispevki k njegovi izgradnji. Ni bilo enega Slovenca in domačina, ki ne bi pomagal z denarjem ali z delom graditi svoj prosvetni dom. Danes pa se zglasi «Opera asili tnfantili«, ki zahteva zase to zgradbo, zgrajeno z žulji rok proseških prebivalcev in z denarnimi prispevki slovenskega demokratičnega ljudstva in ki noče niti slišati upravičenih protestov ogorčenih vaščanov. Prebivalstvo Proseka, ki dobro pozna take metode še izza fašist čnega režima, si sedaj ne bo pustilo za nobeno oceno odvzeti svojega doma. Zastonj skrivajo ti ljudje svoj šovinizem za krinko nekak ih «šolskih» interesov. Slo. vensko ljudstvo predobro pozna njihovo »ljubezen# do slovenskega prebivalstva in njihovo »skrb» za njegove nacionalne pravice. Zato pa je trdno odločeno braniti svoj prosvetni dom in ne bo v nobenem primeru dovolilo, da bi mu tudi sedaj, kot so mu za časa fašizma branili z raznimi pretvezami prosvetno delovanje. Ce bi že bila njihova glavna skrb ustanovitev otroškega vrtca na Proseku, potem bi pač ne vztrajali pri zahtevi, da mora prosvetno društvo iz doma, ker je, kot smo ze zgoraj omenili, v tem domu dovolj prostora tudi za vrtec. V primeru pa, da bi jim bilo »prebivanje« pod isto streho tako »neprijetno«, bi se dalo to vprašanje rešiti tako. da bi bil otroški vrtec v tamkajšnjem šolskem poslopju. Toda njim ne gre za vrtec, njim niso mar interesi šolstva, njihov namen je ovirati delovanje slovenskih prosvetnih društev, njihov namen je zatirati slovensko prebivalstvo. Toda to jim ne bo uspelo. Proselko ljudstvo je trdno odtočeno braniti svoj dom in prepričani smo, da ga bo tudi ubranilo. V invaziji filmskih trakov zapad-nih' profttarskih podjetij, ki so karakteristiki po svojih bombastičnih naslovih in še bolj plehkih, neumnih in včasih tudi kvarnih vsebinah, pride v Trst, žal ne pogosto, tudi izvrsten film, redko z zapada, vedno pa iz socialističnih držav, predvsem iz Sovjetske zveze, ki s svojimi vzgojnimi in idejno vsebinskimi članki gotovo prednjači v filmski proizvodnji. Eden teli je sovjetski film «\’zgoja čustev««, ki ga predvajajo v Kinu ob morju. Vsi veliki jiedagogi so poudarjali nad vse važen moment vzgoje čustev pri doraščajočem otroku. Ni to nobena skrivnost — in to bi morali pri nas starši vedeli — da preko vzgoje plemenitih čustev privedemo otroka do razumskega dojemanja in razmišljanja. Svet otroka je svet čustev, Toda potrebna je pravilna vzgoja, da okrnimo vse negativne strani čustvene narava (docela odstraniti jih ne moremo), da jih o-plemenitimo in poudarimo vse one, ki so potrebni v pravem značaju človeka. Čustvu moramo dati pravo vsebino. In to nam prikazuje film. »Vzgoja čustev». O življenju skromne ruske učiteljice v oddaljeni sibirski vasi govori ta film. Zaveda se ta skromna žena visoke naloge vzgoje in se ji nesebično žrtvuje. Vsi njeni otroci, ki jih je vzgajala v »svoji« šoli, postanejo baš pod njenim vplivom in vzgojo borci za novo življenje. Vsi uspehi njenih učencev so prav za prav uspehi njene vzgoje. Svojo ljubezen do domovine je prelila v nežne otroške duše. Ne samo ljubezen do domovine, nego tudi ljubezen do novega človeka, zavest borbe za novo socialistično ureditev človeške družbe. SPOMINSKI DNEVI 1*36 se ie rodil v Podsmreki pri Velikih Laščah Josip Stritar, pesnik in pisatelj. Umrl je leta 1924. PRESKRBA IZROČITEV NAKAZIL ZA OLJE IN SOJINO SEME V teku jutrišnjega dne naj razpečevalci na drobno izročijo na tržaškem prehrambenem uradu nakazila za dvig olja in sojino seme (nakazila št. VII - Vlil olje). DAROVI IN PRISPEVKI ZA DIJAŠKO MATICO V počastitev spomina nepozabljeno tete Kolman Katerinc iz Kostanjevice na Krasu daruje Legiša Marta 1000 lir. KINO Prijavljanje tujcev Policija opozarja vse tiste, ki prebivajo na Tržaškem ozemlju in ki niso italijanski državljani ali so brez državljanstva, da se morajo najkasneje do 31. marca t. 1. prijaviti na uradu za tujce na glavni policijski postaji v Ul. XXX. Oktobra št. 2. Proces proti Turcu Včeraj se je na sodišču pričel proces proti sodnemu uradniku Turcu, ki je bil po čitanju obtožnice in po krajšem premoru zaslišan. S tresočimi rokami se ie s pomočjo policijskih agentov toliko zganil, da se je približal sodnikom in začel s tihim, skoraj ubitim glasom praviti svojo žalostno pot do dne, ko je izginil iz urada do poskusa samomora in končno do aretacije. Turco je dokazoval, da ni napravil nobenega kaznivega dejanja in nobene potvorbe. Pri tem je bila s pomočjo njegovega zagovornika odvetnika Gianninija pojasnjena marsikatera točka obtožnice, ki je sicer metala senco na Turcovo delo. Gre tu predvsem, da je bil izdan kazenski list z žigom »nulla«, do kate-terega imajo pravico tudi take osebe, ki so bile kdaj obsojene na pogojne kazni in je od tedaj že pretekla dolga doba. Tudi glede zadeve z denarjem, katerega naj bi v smislu obtožnice zahteval in dobival v obliki izsiljevanja, se je izkazalo, da ni mogoče z gotovostjo kaj takega dokazati. Dejansko je posebno to poglavje razložila priča Carlo Catala, ki je izročil za preskrbljeno nravstveno spričevalo tisoč lir. Catalan je na postavljana vprašanj omenil, da je bil ta denar izročen kot plačilo za kolke za prošnjo itd. Morda je bila najtočnejša v izra-žanjtt priča Coledani Oscar. Ta 1e ] prvič dobil redni kazenski list v katerem so bile pisane neke stare obsodbe. Pozneje mu je Turco izdal drugega na podlagi prošnje za rehabilitacijo. To ie prosilec lahko napravil, ker so bile obsodbe pogojne in že zastarele. Vsekakor je bilo pričanje tega človeka povoljno za obtoženca. Popoldne sta bila zaslišana še dva podrejena uradnika, ki sta bila zaposlena prav tako v uradu za izdajanje teh dokumentov. V bistvu nista na noben način podkrepila ob-tožnice, ki se je začela majati pod udarci zagovornikovega dokazovanja. Predno je bil zaključen dokazni postopek, je predsednig sodišča prebral poročilo psihiatrov, ki so pregledali duševno stanje obtoženca. Poročilo pravi, da je bil obtoženec tedaj, ko se je spletla zadeva, zaradi katere je na zatožni klopi, duševno neuravnovešen. Obramba je še predlagala, da bi zaslišali glavnega državnega tožilca dr. Pel-legrinija in njegovega tajnika, dalje da bi zaslišali še dve drugi priči in nato -e prof. Pellegrtnija—psihiatra. Državni tožilec se je tem predlogom uprl. Sodišče pa jih je po daljšem zasedanju tudi odbilo in sklenilo nadaljevati z razpravo v torek ob 9 zjutraj. RC35ETTI. 16: »Golo mesto«, B. Fitz-geral, H. Duif. EXCELSIOR. 16: «Lepotice v kopališču«. Film v barvah. Ester Wil-liams, Red Skelton. FENICE. 16: »Ulica brez imena«, M. Stevens, Barbara Lavvrence. FILODRAMMATICO. 16: «Dvoboj v Sv. Antonu«, E. Flynn, A. Smith. ITALIA. 18: #Kadar ee srečajo gospe«, Greer Garson. ALABARDA. 15.30: »Grand Hotel Astoria«. Lana Turner, W. Pidgeon. KINO OB MOBJU. 18: «Vzgoja Ču-stev«. Sovjetski film. IMPERO. 15.15: «Vojne nerodnosti«, Nino Taranta. VIALE. 15: «Gospa iz tropskih krajev«, Robert Taylor, Heddy Lamar. NOVO CINE. 15.30: «Gospa iz tropskih krajev«, Robert Taylor, Heddy Lamar, GARIBALDI. 14: «Oropano življenje«, Dolores Del Rio. MASSIMO. 18: Gianni in Pinotto v filmu »Rio Rita«. IDEALE. 16: «Neizmerno», J. Craw-forb, J. Garfield. MARCONI. 16: «Singapun>, F. Mac Murray, A. Gardrer. ARMONIA. 15.30: »Beg v Francijo«, Fosca Lulli, Pietro Gerini. ODEON. 14: «Brez usmiljenja«, C. Del Poggio in John Kitzmueller. AZZURRO. 17; «Veliki Upi«. John Mills, Valerija Hobson. RADIO. 16: »Sirena iz džungle«. VITTORIA. 14.30: »Slavna žena«. L. Young. J. Cotten, E. Barymore BELVEDERE. i7.30: «Postržek». Barvni film. SAVONA. 15.30: «Milredov roman«, Joan Cravvford, J. Carson. VENEZIA. 15: «Bengalski suličarji«, Gary Cooper, Franchot Tone. KINO V NABREŽINI. Danes: «Dve sestri iz Bostona«. KINO V SKEDNJU: »Pustolovščina v hribih«, Gianni in Pinotto. Nedelja 6. marca Felicijan. Danica Konce vzhaja ob 1.35, ob 17. >7. Dolžina dneva Luna vzhaja ob 9.0S, zahaja ob 24.00. Jutri nonedeljek 7. marca Tomaž, Zvezda lil RADIO !'■ TRST II. Nedelja 6. marca 1949 7.15: Koledar. 7.20: Jutranja =»» ba. 7.45: Poročila. 8.00; Jl'tr .-; glasbeni spored. 8.30: Lahka vanska glasba. 8.45: Iz shnifonicnega repertoarja. 9.30: Kmetijska ja. 10.00: Maša (vmes klas.« glasba). 11.15: Skladbe za '‘°£b čelo. 11.30: Pridiga. 11-45: , ska glasba. 12.45: Glasba po željah. J4-00. J*--. glasba. 14.30: lz operne*« »v 15.30: Zabavni orkestri. 16-°*n nV novitev igre: «Tramontana» na sardone v Tržaškem.. zar* 15! 16.45:- Priljubljene melodije, u-* Plesna giasba. 18.00: To. kar W rad posluša. 19.00: Ali Že 19.15: Simfonični plesi. 19.45-čila. 20.00: Solistična in zb°rovsra glasba jugoslovanskih s&:ladate 3 20.30: Znani ritmi. 2L00:,Razgovori ured mikrofonom. 21.15: L.-a glasba. 22.00: Čajkovski: Smrf0"1 št. 5. 22.42: Orkester Duke LlUm ton. 23.15: Poročila. 23.30: Kaj v nudi jutrišnji spored? 2JM-na glasba. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 9450, papirnati s e ling 2000, telegrafski dolar 694, lar 682, švicarski frank 17«. francoskih frankov 168, avstnj šiling 26. — 1SCEM ZMOZNEGA 10 telefon ADEX IZLETI: 3. APRILA 1949 IZLETI V Postojno, Ajdovščino, VtoJJJ Kobarid, Bovec, Tolg Kanal, Ljubljano, na m in Reko , Vpisovanje do 13. marca 18^ ^ vseh potovalnih uradih. dobite pri »ADRIA - EXPBSi UL. F. SEVERO 5 — TEL. 19.-20. MARCA BODO IZLE« V Ljubljano 20. MARCA V Opatijo, Ajdovščino inViPaV Smučarski izlet v bo zaradi odgodenih smv,*"a-rgk tekem 20. MARCA in ne 13. mvseD Vpisovanje do 15. marca prt potovalnih uradih. — ovgS« dobite pri «ADRIA - EXPRb oij UL. F. SEVERO 5 — TEL. ZAHVALA Vsem, ki ste lajšali bolečine ob zadnjih dneh in spre' jnill na zadnji poti našo drago mamo Morijo Pertot roj. Adamič izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Nabrežina 6. III. 1949. Žalujoče družine GRUDEN in PERTOT- POZORI REDKA PRILIKA! Zaradi odhoda prodam kompletno zakonsko spalnico z vzmetno tu žimnicami za 68.UU0 ] lir. samsteo spalnico za 38.U0U lir, žimnice z vzmetmi, Štiridelno omaro. Kuhinjo z marmorji za 45.000 lir. — Slvalrii stroj «Smger», moderne zastore, štedilnike, motorno kolo, pic. proge in radijski aparat za 15.000 Ur. TRST — Visle Raffsele Sanzio 20, i. »ki r—I UTI—'Ilii .KIKlCTJK v /v«« 1Št Dr. GAETA zobozdravnik jeklu* zla Izdeluje proteze v jeKW> ^ kavčuku in plastiki. Njf rancija. Sprejema od I® in od 15 do IS. (Govori ^ TRST, UL. TORREBIANCA VOGAL UL. CAKDtfcC^x Glavna direkcija za avi pri ministrstvu /a lokalni promet LRS se je s 1. NI. ‘g preselila iz prejšnjih uradnih prostorov v Tavčarjevi til. v nove prostore — STARI TRG št. 34. 50 Istočasno so se spremenile tudi telefon.-ke številke sedaj sledeče: 45-41. 44-84 in 44-86. ■ rana Ministrstvo za lok. pronict LRS — LjaJ 1 Na tem mestu smo nekoč (e omenili razliko v pojmu »komedtja«, ki pomeni pri nas šaloigro, a pri Italijanih n. pr. igro, oziroma dramatično delo sploh. Vendar mislim, da ja hotel Galsuiorthv napisati s «Srebrno tobačnico« pravo komedijo. in sicer komedijo o družabni »pravičnosti». Avtor pušča delovati srojim osebam, ki jih je vzet ic družba, ki jo dobro pozna, po zakonitostih prav te družbe same. On sam ne podaja navidez rešitve t> pozitivno smer, komedija se zaključi z zmago krivice, toda prav v tein je njena moč, da mora re-voltirati slehernega gledalca. Pisatelj ostane navidezna objektiven in neprizadet, toda zaplet razfiie tako, da zadene fcritdčnost vladajočih plasti svoje družbe v živo prav s tem, da žbudi v gledalcu čut pravičnosti itt poštenosti prav kot Cankar s «Kraljem na Betajnovi«, ki sicer na koncu tudi objektivno »zmaga«, ostane pa v gledalčevem srcu moralno poražen. Vsebino komedije podaja članek v zadnji številki Otednliikega lista, zato je ne bom ponavljal. Morala komedije je v tem, da je v kapitalistični meščanski družbi, katere član je bit tudi Galworthy sam in jo je zatorei dobro poznal, kaznovan prestopek samo siromaka, med- John Gaisworthy: Srebrna, tobscnics lem ko se pri članu vladajočega nov višek v svojem strmem igral- ' skem razvoju. S silo svoje čustvena igre in s pristnim izrazom strastne razbolelosti nad krivico, ki mu jo je zadah družba, je popolnoma prevzel in prepričal gledališče. Občinstvo je v prenapolnjeni dvorani zdaj s pridržanim dihom, zdaj z izbruhi bridkega posmeha živo spremljajo ves potek igre, Jonesoi-o ženo, snažilko, je igrala EMA STARČEVA toplo in pristno. Prebodi iz zadržanosti plahe ženske, ki trepeta za službo, od katere j« odvisna usoda moža In treh otrok, v obupne krike razbolele in ponižane človečnosti so bili življenjsko močni. Johna Barthuiicka, člana parlamenta, In njegovo ženo, gospo Bartbuiickouo, sta igrala RADO NAKERST jn NADA GABRIJEL-CICEVA. Težko nalogo lahkotne družabne konverzacije, ki dela sicer našim igralcem dokajšnje preglavice, sta obvladala naravnost vzorno. Gabrijelčiče ca j« podala »damo iz visoke družbe« s mnogimi značilnimi podrobnostmi puhle razreda isti ali pa še hujši delikt »širokosrčno« spregleda. Uprizoritev «Srebrne tobačnice« je bila velik uspeh in ponoven vzpon našega gledališkega kolektiva. Zelo je pripomogla k uspehu ie inscenacija, ki Jo j« napravil JOTE CESAR in ki je krepko podprla režiserja in igralce pr I z graditvi ubiTine predstave. Jedilnica v hiši liberalnega člana parlamenta in kuhinja pri brezposelnem delavcu Jonesu sta učinkovito zadeli ambient, prav tako tudi bolj nakazana soba na sodniji, ki je odgovarjata svojemu smotru Stilno primerni so bili kostumi, dobre, deloma prav odlične 90 bile tud’ maske posameznih igralcev. Režiser MILAN KOSIČ je dal igri vseskozi neprisiljen potek, dobro je popadel jedro konflikta in ga umel krepko spraviti do veljave. Dramatične scene so *e naravno razvijale Iz konvertacljskega tona, n katerem je napisan večji del komedije. JOŽKO LUKEč je dosegel z brezposelnim delavcem Jonesom ničevosti, materinskega in razrednega egoizma ter človeške zaslepljenosti, ki ubija sleherni čut za stisko in bedo bližnjega ter zapira srce pred utripi lastnega boljšega jaza. Naktrst je izklesal lik puhloglavega liberalnega parlamentarca, ki se v svoji senilni okorelosti prerod poslužuje prazne besede «načelnost», za katero sc skriva samo strah pred javnim mnenjem. Obe kreaciji sta bili do podrobnosti preštudirani in izdelani in sta doprinesli velik delež k skupnemu uspehu igre. Pred dvema letoma smo na tem mestu ob uprizoritvi »Fokojnika# pisali o mladem igralcu SILVIJI) KOBALU, ki je takrat še ves tičal n povojih igralskega začetništva. Tokrat je igral v nekem oziru sorodno vlogo mladega in razvajenega gizdalina,' sina Barthuiickovih. in pokazal, da se je bil od takrat znatno razvil ter si pridobil igralskih izkušenj. Njegov Jack Barth-tvick sicer res še ni vseskozi polnokrvna storitev. Toda na odru se je razživel, razvil odrsko konverzacijo in se ie dobro vključil o močni ansambel svojih starejših soigralcev. Dva izmed najmlajših sta na tej predstavi tudi pritegnila našo pozornost. V karakterno precej zahtevni epizodi neznane gospodične je nastopila BERTA UKMARJEVA. Njena izgovarjava je zadovoljiva, glas zveni prijetno in tudi kretanjc na odru Zv znatno obvlada. Z e to je zadosten uspeh, da s svojim nastopom nikakor ni motila celote, temveč jo celo podprla. Prvega služabnika pri Barthuiickovih, Marioma, je igral SREČKO KOŠIR. Bil je morda še premalo »tog« in «livriran» za služabnika angleške bogate družine, toda nastopal je sigurno in se potrudil dati živ in verjeten lik. Posebej moramo omeniti nekaj naših zrelih isralcev, ki so se požrtvovalno uveljavili s svojim znanjem in svojimi izkušnjami v manjših vlogah in epizodah. Tako je igrel MILAN KOSIČ odvetnika Roperja z dobro karakterizacijo perfidnosti in ciničnosti nekaterih advokatov. Gospo Sedaon je poda- la ANGELA RAKARJEV A v kratkem in učinkovitem nastopu. Policijski sodnik STANETA RAZTRESENA je bil pravi okoreli birokrat, ki mu je dobro sekundiral AiV-TON POŽAR kot njegov uradnik. Detektiva Snou>a je igral BELIZAH SANCIN s precej dobro tipizacijo človeka, ki se skuša za vsako ceno uveljaviti pred svojimi predstojniki. JOSIP USER je podal očeta dveh dekletc brez doma s človeško toplino, a 8020 PODKRAJŠEK je s posrečenim humorjem nastopil kot prvi policaj. ERNEST 7.EGA je v vlogi uradnika za socialno skrbstvo nastopil umirjeno, 'kot pritičr vlogi. Drugega policaja je igral JULIJ GUŠTIN. Občinstvo je vso predstavo spremljalo z izredno zbranostjo in pozornostjo. Kontakt med njim in odrom je bil živ in neprekinjen in gledalci so toplo reagirali na sleherno besedo. V treh letih u pol, kar deluje Slovensko narodno ole-dalšče v Trstu, se je naše občinstvo, ki se pet in dvajset let ni moglo kulturno izživljati, izredno razvilo in dokazuje od predstave do predstave globlje dojemanje in razumevanje za kulturne vrednote, ki jim jih nudi naš oder. VI. B. Čitajte nove knjige (V. bEZ.NAM) Ivan Rotrč: »Svet na kajžsrju«, polplatno . . . Anton Ingolič: «Fot po nasipu«, polplalno . . . Čopič: «Sveti o: A in druge zgodbo«, broširano . Josip Ribičič: »Se pomnite, tovariši«, polplatno . Ivo Andrič: »Travniška kronika«, polplatno . Charles de Coster: «TI!I Uhlenspiegel«, polplatno . Andersen-Neso: «V božji deželi«, polplatno . ■ Dobi te jih v slovenskih knjigarnah v TRSTU lir » s » « # » in 130. 420.' 70.' 410-420-320. 270.- GO*lCl Pogosti io V n"*0 zastopnikov različnih podjetij in ustanov, ki prihaJ®) t, tovarno v svrho «iaročil in ekskurzij, povzročajo ^ njo v proizvodnem procesu, kar pomeni izgubo delovne^ ^ j,, jc Zaradi tega obvelčamo vsa podjetja in ustanove. ' 0t, navedeno in v slične svrhe dovoljen vstop v tovain0 TORKIH IN PETKIH OD 8 do 12. TOVARNA AVTOMOBILOV M-1* PKiMORSKIDNEVNIK - 5 «. marca 1949 GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V OOKICI » SVETOOORSKA ULICA 42 - TEI. 749 Pomirjanje, da, toda tudi v delanjih Pokažite z izpolnitvijo vaših obvez do Slovencev, da hočete sporazum, ki je možen le na podlagi popolne enakopravnosti obeh narodov ■ V interesu vseh Goričanov je, da se obračuna s teroristi Potem ko so razni več ali mani Zgovorni elementi dali duška svoji Protislovenski mržnji, se je zopet oglasilo tisto, časopisje, ki jih je nahujskalo k, temu dejanju in začelo 4 J lotevati, kaj bi bilo potreb-o, da bi se doseglo pomirjenje med ovene; in Italijani v naši pokra-r1* Pomirjenje, ki ga tudi oni ta-»iskreno« želijo. . 3® Pri zadnji izmenjavi jetni- kov prišlo iz Jugoslavije 40 italijanskih državljanov, so bili tisti, ki so »jbolj kričali za izmenjavo, zopet nezadovoljni in v svojem časopisju glasno protestirali, da ti niso pravi, na hočejo »one druge«, Ce smo prav zumeli so ti, ki so se vrnili, pre-alo fašisti in zato niso vredni, da se vrnejo v Italijo. f v zvezi nam prihaja na mi-neka opazka, ki smo jo slišali »a cesti ob priliki napada na Pre-ernovo proslavo v Ljudskem domu, le dejal neki starejši možakar: ahtevajo, da se morajo vrniti v gorico deportirani fašisti. Saj jih anio tukaj tudi brez njih kar s e'ec*’ 'e Poglejte jih,« in pokazal na tolpo pobesnelih razgrajačev, t 40 Psovali in pretepali Slovence. iam50 pr'*laiali i2 dvorane. Opozar-v'no’da smo napisali zgornjo opaz-da smo jo Culi in jo podamo brez komentarja. To opazko preprostega možakar-potfjuje tudi protest MIR-a, o ka rem »mo že poročali in ki prav) j mestu: «da so popolnoma ‘ arh‘,z goriškimi brati, ki se še •p nunjajo grozodejstev kratkotraj , -a.Poskusa .slavokomunističnega m.°1Ja'§a je pretrpelo mesto oo rar3 in K0 zato krePko reagi-i na poskuse Demokratične fron-s ovencev, ki bi hotela zopet vne v mesto in podeželje neko poli atem. ?la^so’ ki predstavlja pravi mat nu državno varnost.« vil/ daiie Poziva MIR rimski vtado naj: E in?-^en- ’da ie politična or- Žave 1 V službl neke tuje. dr- di-;. da irna namen odtrgati oo te.5e,.W njenega ozemlja in aa Pre/ ta zk3Sinski namen pre trn *n krivci naj se kaznujejo Po zakonu.« da?t°SP°^e’ so sestavljali te be ali °Ce’ prav gotovo niso pomislil) mh-k* nočei° vedeti, da so določila tll0‘r.Vpa.Pogodbe tudi zakon, ki g» štov^t- Zava sama Prvenstveno sp«-j,Poskrbeti, da ga spoštuje <„T vsi njeni državljani te? kazn6 *ud‘ tukaj krivce stroge van;°V< b zahteva spošio- krivcev*^ doiožil irl kaznovanje. ZločinsVn j ”ieno del° 5e zdaleč n: _ln niti ne protidržavno Bohu/ omenjene mirovne po v«e n,,.Prav'' da bo Italija podvzeia Vsen/ u*10 merc- da bi zajamčila nip, osebam, ki so pristojne pod njeno upravo, brez razlike - -jezika sPola, rase snovnih’r‘v“ ,in vere uživanje o-si svnh ,pravic in svobodo, vštev- skem < ? *2ražwnja misli v slovea ščini /U' svoboda tiska v sloven- Pri«anSia°in°dh VerG’ političaega pre‘ nja m zborovanja.« i'ti°mS^*1 d°ložbah bi morali dovo Žavnih°-e!1Cem ne samo toliko dr kor iih40 V “^bovem jeziku, kol,-tUdi a / 2anie potrebnih, ampak v«riaf/° -Ztenn3t po uradih, odgo fevni ,število uradniških mest * k; s P*avi in vse tiste ustanove slove potrebne za nemoten razvo; Se kulture in jezika. zoko V Pa na-’ deneio ti gospod j v Je drž-* Srce in nai Povedo. kaxu Zakai !, , spoštovala le določbe m slovenji- , znovala atentatorjev na bave ,. burne prireditve in za UlicahU lRtG’ napadajo ljudi po ®bvezai-tak° se je dalija v čl. 16 btotib o’ ,da ne bo preganjala :.-> vcnske 1 a Jansk'b državljanov siv so v . nar°dnosti zaradi tega, ker Pa (j0 a*/ od začetka vojne 1H4C izrazni , ie.mtv.e mirovne pogodbe Veznia./',/? simpatijo do neke za tali v / države ih "a *=<> u.-op«. d-jo v meno korist. k°t tak!' - ,Rlia ne sumo z:: c”žavo ijane. v’ ulupalc 2a vse njene otzav-Uasopj,- resnlcl Pa vse desničarsko v<>komnnf^ ® gonjo Pr°ti «sla-2ahtQV'U llst°m»- «titovcem» itd. in ba strne n't Vfs t!*as’ da iib je tre--- kaznovati, ker so bili leta 1945 v slovenskih organizacijah, ali pa so sodelovali pri takratni civilni upravi, kar je po njihovem mnenju že zločin. Ce torej hočete, da bi res prišlo do pomirjenja, potem je potrebno na tem tudi delati, ne pa samo govoriti o pomirjanju, v resnici pa z dejanji rovariti proti njemu in storiti vse. da bi se tako pomirjanje preprečilo. Slovenci smo s svoje strani vkljub šikanam in vedno se ponavljajočim krivicam storili vse, da bi do teda pomirjenja in prijateljskega sožitja med obema narodoma tudi prišlo. Vendar je tukaj potrebno postaviti pogoj in poudariti, da mora sožitje temeljiti nu enakopravnosti obeh narodnostnih skupin v smislu zgoraj citirane mirovne pogodbe, ki jo je treba takoj izvajati in dati Slovencem na Goriškem zlasti pa onim v Slovenski Benečiji vse tiste pravice, ki jim po tej pogodbi pritiče-jo in ki so dopolnjene z nekaterimi določbami nove italijanske ustave, zlasti z ono o specialnem deželnem statutu in avtonomiji. To pomirjenje bi bilo tudi podlaga za zbližanje med Italijo in Jugoslavijo, ki jo naše gospodarstvo krvavo potrebuje in ki je imelo prve ugodne rezultate • s podpisom enoletnega trgovskega in obmejnega sporazuma med obema delegacijama v Vidmu. Ta sporazum pa ima posebno klavzulo, ki pravi, da bo stopil v veljavo šele, ko bo pod- Čitajte in širite Primorski dnevnik! pisana splošna jugoslovanska-itali-janska trgovinska pogodba, za katero se prav sedaj vršijo zaključna pogajanja v Beogradu in Rimu. Da pa teroristični izpadi in nasilja proti Slovencem in vsemu, kar je slovenskega, ne bodo ugodno vplivali na potek pogajanj, nam priča že protestna nota vlade FLRJ v Rimu, ki ostro obsoja take šovinistične izbruhe in zahteva od rimske vlade kaznovanje krivcev. Vsem je znano, da st goriški gospodarski krogi želijo zbližanja z Jugoslavijo in poživitev izmenjave blaga med obema državama, ker vidijo v tem edino rešitev svojega sicer neizogibnega gospodarskega propadanja. Taka poživitev bi prinesla tudi omenjenim razgrajačem in njihovim družinam gotovo mnogo več koristi, kakor pa podpore in nagrade raznih šovinističnih organizacij, ki jih plačujejo za njihove skvadristične podvige. Zatorej priporočumo tudi italijanskemu prebivalstvu Gorice in vse dežele, da samo obračuna s takimi neodgovornimi kalile* miru in sožitja, ki mu povzročajo največjo moralno in materialno škodo, kar prav gotovo m v njihovem interesu in si seveda tega tudi ne želijo. Najprej je treba torej pokazati dobro voljo tudi v dejanju in izp -1-niti vse prevzete obveze in potem bo kmalu prišlo do mirnega sožitja in prijateljskega sodelovanja na gospodarskem in na drugih konstruktivnih področjih. Brez tega pa je vse besedičenje prazno in zaman. Oanes (Bltiiie v Pevmi in v Sovodniah j Fizkuiturni odse!ypri Zvezj slo-j venske mladine v’ Italiji sporoča vsem mladincem in mladinkam iiz-| kulturnikom, da bo danes ob 10. uri j dopoldne v Pevmi tek čez drn in slrn za prehodni mladinski pokal. Fizkuiturni krožki naj poskrbe, da se tekem udeleži čim večje število mladine iz Pevme in okoliških vasi. Ob 15. uri je tek čez drn in strn tudi v Sovodnjah za mladino iz Sovodenj in okoliških vasi. Golobradi pijanček Seja pokrajinsKega upravnega svsia Pokrajinski upravni svet je na svoji seji z dne 2. marca t. 1. sprejel in odvrnil sledeče sklepe: Občina Gorica: Funkcijska doklada županu — odobreno z opombo; priziv Casarsa Angele proti odvzemu trg. obrtnice — zavrnjeno; funkcijska doklada občinske mu ožjemu odboru — odobreno z opombo; priziv tvrdke Mulinaris proti odvzemu trg. obrtnice — zavrnjeno; priziv Mozetič Pierine proti odvzemu trg. obrtnice — od-vrnjeno; priziv Breganta Bruna proti odvzemu trg. obrtnice — za-ugodeno s pridržkom, rekurz To* masin Adele proti odvzemu trg. obrtnice — zavrnjeno; priziv Simšič Stefanje proti odvzemu trg-obrtnice — ugodeno; nagrada za de. lavnost arhivistu Mazzupini Romeo — odobreno; prispevek za dela pri industrijski šoli — odobreno; pre-klic odpustitve uradnika Meo Vin-cenca — odobreno; priziv Veliščka Karla za razširitev trg. obrtnice — ugodeno. Agrarni konzorcij Gorica: Priziv proti odvzemu trg. obrtnice prodajalni jestvin in zelenjave v Ul. Sauro 9 — ugedeno; priziv preti odvzemu trg. obrtnice v Gradiški — ugodeno. Občina Tržič: Priziv Jošefa Con. te odvzemu trg. obrtnice — odloženo; priziv Striscia Lucijana pro-ti odvzemu trg. obrtnice — zavrnjeno; priziv Giraldi Pierine in Sabbadini Assunte — zavrnjeno; priziv Canzutti Henrika in Aučič Zvonimira proti odvzemu trg. obrtnice — u«odeno; predlo« potrošnje 1.600.000 lir za preureditev drevoreda Verdi — odobreno. Občina Grajlež: Priziv Marche-san Marka in Dovier Marije por. Makuc proti odvzemu trg. obrtnice — zavrnjeno; pogodba z A. A. za predujem 30 milijonov za razširitev peščene kopalnice — odobreno; jamstvo občine za bančni predujem 36 milijonov A. A. — odobreno. Občina Gradiška: Prodaja stanovalcem lesenih koč v Borgo Tre-visan — odloženo. Občina Zagraj: Izterjevanje pristojbin za vodo in luč — odobreno; nagrada uradniku Alojzu Vitoriju ob priliki 25, obletnice službovanja — odobreno. Občina Romans: Pristojbina za parkiranje v javnih prostorih — odobreno; prispevek športni sekciji Vilesse — odobreno. Občina St. Peter ob Soči: Sprejem zapuščine Julije Rustija vd. Radivo — odobreno. Občina Fojan: Potrošniški davek na lokalne pridelke — zavrnjeno. Obvestilo pekom Zveza trgovcev v Gorici sporoča vsem trgovcem, ki so prejeli te drti ameriško moko, naj jo še enkrat stehtajo, ker so se pri vrečah ugotovile velike razlike pri teži. Stehtati jo morajo v prisotnosti javnega uradnika, ki bo zabeležil morebitne razlike. VESTI IZ SVOBODNE GORIŠKE Ajdovščina v tekmovanju s Solkanom v svobodi se nemotemo razvija kulturno in gospodarsko življenje Ves pretekli teden je bilo po vsej Goriški razgibano življenje in po vseh vaseh so se ljudje na zborovanjih marljivo pripravljali za volitve OF, ki bodo danes 6. t. m. in si skrbno izbirali kandidate, da bi pri zadružni dom in odpreti ta dan razstavo OF mesta Ajdovščine za dobo NOB in za poznejše delo. Sklenili so tudi, da bodo pomagali ljudski oblasti pri reševanju gospodarskih in drugih politično upravnih problemov s svojimi predlogi in nudili tudi dejansko pomoč, zlasti pri raznih odkupih in obveznih od-ne sestanke članov OF. uvedli bolj- J dajah ter pri pravilni odmeri dav-šo administracijo in pregled vsega kov. Članstva. Prav tako bodo dvignili kulturno prosvetno delo na višjo stopnjo in bodo do 15. marca skupno s sindi- šii v nove odbore res samo najbolj- i kati ustanovili kulturno-umetniško ROJSTVA. SMRTI IN POROKE V eoriški mestni občini je bilo, od 27 februarja do 5. marca t. 1. j 10 rojstev. 11 primerov smrti, 2, vknjiženi poroki in 14 porok. Rojstva: Cristofolj Roman, Mnr-tellani Ana, Skarabot Robert, Dia-Včeraj so agenti javne varnosti ' mante Marija, Deveggia Ariella, v Gorici pridržali 19-letneea Danila Nanuta iz Ul. Sv. Mihaela, ki so ga na ulici naši; v oblasti precejšnje količine zavžite pijače. b * b Iz varnostnih razlogov je policija včeraj pridržala 70-letnega Gia-cominija Benedikta iz Ul. Tunisi št. 27. KINO Protest AftPl-ia prefektu me pokrajine na nizkotno zasramovanje partizanov s strani AG1 uVam je gotovo znana nizkotna maškarada, ki jo je AGl organizU rala ob priliki plesa dne 28. februarja. Jz podrobnih informacij srno ugotovili, da se je na ta večer zasmehoval ves partizanski pokret naše pokrajine in da so fašisti, preoblečeni v partizansko uniformo žalili vse tiste, ki so darovali svoje življenje v borbi, v kateri so se vse civilizirane države zmagoslavno borile proti naci-fašizmu. In kakor da bi vse to še ne zadostovalo, so med plesom zaničevali državno zastavo z rdečo zvezdo, katero so v borbi nosili tisoč i ga-ribaldincev ter s krvavo žrtvijo re. šili čast naše domovine, ki jo ji fašizem tako izpostavil. To dejanje je še posebno mučno, ker se je zabave udeležil i n vsemu temu prisostvovali šef kabine- ta goriikega kvestorja dr. Arjuino, ki se ni niti zmenil, da bi preprečil te mučne prizore ali pa vsaj prisotne opomnil na zakon, ki prepoveduje zasramovanje simbolov herojske osvobodilne borbe. Podpisani pokrajinski odbor ANPl-ja v Gorici Vas v imenu vseh, ki so vse žrtvovali za rešitev sveta izpod naci-fašističnega jarma, opozarja m povsem fašistič. no in provokatorsko vedenje voditeljev AGl, ki so z organizacijo te maškarade blatili ves osvobodilni pokret, in upa, da boste ukrenili vse potrebno, da se odgovorni kaznujejo in da se v naši pokrajini za dobro ime Italije in spoštovanje 70.000 padjih v partizanski vojni, take nizkotne manifestacije ne bodo več ponovilen. Pokrajinski odbor ANPI-ja VERDI. 11.30: »Zaseda na dnu«, T, Fovver. VITTORIA. 15: »Hamlet«, L. Oliver. CENTRALE. 15: «Blaznost za opero«, C. Campanini. MODERNO. 14.30: «Kapi tanova hči«, I. Dillian. EDEN. 14.30: »Dvajset let pozneje«, S. Laurei in O. Hardy. Klinec Silvan. Giudici Silvana. Ct-bič Marija, Franolli Ezio, Makuc Ivan. Smrti: 80 l*>tni kmet Gvauner Franc, 47-letni trgovec Erzetič Avgust. 84-letna gospodinja BreSan vd. Valle Adrijana, 76-leina gospodinja Srebrnič vd. Brumal, 41-let-na delavka Dagri Ana, 67-letni delavec Bregant Anton, 60-letni ko-j vač Turchetto Aleksander, 84-letna gospodinja Gasparin vd. Zotti Francka. 66-letnl kovač Pertot Ed-mund. 48-letna upokojenka Lazar Rozalija. 68-letni mojster Tonni Tizian. Vknjižene poroke: Macor Igino in gospodinja Brajnik Leonilda, ka. petan ital., vojske Franti \Valter in farmacistka dr. Capella Amelija. si. ki bodo znali voditi, da bi tudi v tretjem leiu petletke dosegli čim večje uspehe in presegli po planu določene naloge. V Ajdovščini so člani Fronte na svojem sestanku pregledali dosedanje delo Fronte v njihovem kraju in ugotovili, da bi lahko bilo njihovo delo bolj plodno in bi dosegli večje uspehe, ako bi delali bolj načrtno. Pri nekaterih delih so se pojavili neuspehi ravno zato, ker akcije zanje niso bile dovolj skrbno pripravljene in frontovci niso bili dovolj zainteresirani, da bi sc vključili v posamezna dela. Da bi odpravili te in druge po-dobne pomanjkljivosti, so sklenili za tekoče leto 1949 sestaviti obširen plan dela OF in še zavezali, da bodo ta dela tudi v celoti izvedli. Med drugimi obveznostim! so sklenili. da bodo dvignili članstvo OF od 1332 na 38CO članov, da bodo pridobili vsaj 600 rednih podpornih članov za socialni fond OF, da bodo pomagali kmečkim zadrugam pri njihovem razvoju in pridobivali zanje nove člane. Dalje bodo bolj pogosto sklicevali terenske in množič- dručtvo. v katerega bodo vključili najmanj 100 delovnih č*anov. Do 27. aprila bodo uredili knjižnico, da bo redno poslovala in jo bodo do obletnice priključitve, 16. septembra, opremili s 5000 knjigami. Do 27. aprila bodo tudi uredili frontni kotiček, da bo postal politično središče in zbirališče članov OF, kjer bodo lahko poslušali radio. čitali časopise in se pogovarjali o raznih problemih. Ljudski univerzi v Ajdovščini bodo nudili vso pomoč pri izbiri gradiva za predavanja in pri delu samem. Po terenu bodo organizirali več novih študijskih krožkov, politične tečaje za člane ter izdelali načrt za vse proslave In prireditve, ki jih nameravajo organizirati v letu 1949. Pri tem delu bodo pritegnili k sodelovanju kulturno-umetniško društvo, ljudsko univerzo, prosvetni svet in druge množične organizacije. Pospešili bodo tudi agitacijo za nove naročnike na časopise, revije in za Prešernovo knjižnico ter druge knjižne zbirke. Dalje so sklenili, da morajo do 16. septembra dokončati in otvoriti Največja izmed teh obvez je brez dvoma izgradnja zadružnega doma in so se frontovci obvezali, da bodo v ta namen prispevali 50 tisoč delovnih ur, da bo dvorana gotova do določenega roka. Številni člani fronte so se že posamezno obvezali, da bodo prispevali po sto in kakšen tudi 150 delovnih ur. Tisti pa, ki se sami ne morejo udeležiti dela, bodo prispevali v denarju, s katerim bo lahko uprava najela strokovne delavec, ki bodo pomagali pri delu. Prav tako so sklenili, da bodo postavili spomenik padlim borcem In se tako oddolžili njihovemu spominu. Pri tej oriliki je mestni odbor OF iz Ajdovščine sklenil pozvati OF iz Solkana na tekmovanje, ki obsega deset točk. Tekmovali bodo, kateri kraj bo boljši na upravnem, kulturnem, gospodarskem in vseh drugih področjih frontovske-ga udejstvovanja. Pri obeh mestnih odborih so postavili posebne tekmovalne komisije, ki bodo mesečno pregledovale izvršeno delo. S tem tekmovanjem se bo močno poživelo delo OF v Ajdovščini in Solkanu in bodo z njim pripomogli k nadaljni utrditvi ljudske oblasti in izboljšanju gospodarskega in kulturnega stanja prebivalstva. ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. RATTISTI 30! o PRITL. - TEL. 70 IPožrtvovaliiost članov SIAU Vse za gospodarski in knHorni dvig Istrskega okrožfa Mladina in ostalo prebivalstvo našega okrožja nenehno dela. Pri tem ne opravlja sajno svojega domačega dela, marveč najde še vedno nekaj« ur dnevno, ki jih žrtvuje s prostovoljnim delom za skup. nost! Prav gotovo je to ena naj. večjih moralnih odlik našega ljudstva, na katero je lahko ponosno. Vsekakor je prav tako velika, kot ona, ki jo je istrsko ljudstvo pokazalo v čaru vojne, ko je prosto, voljno prijelo za' orožje ir ga kljub vsem žrtvam nf dalo prej iz rok, dokler ni pogasilo in uničiio naci. fašističnega sovražnika. Iz vseh strani nam prihajajo poročila o novem zagonu naših ljudi pri delu. Tako je sektor SIAU v Marezigah zaznamoval zavidanja vreden aktiv od 30. I. do 26. H. t, 1. Saj so napravili ljudsko-šolski učen. ci 45, težaki 1347 fn zidarji 63 prostovoljnih delov. ur. Pripravili so na ta način 52 m3 kamenja, 16 metrov gramoza, napravili 63 metrov izkopov za klet in naredili 1-1 metrov zidu. V korist elektrifikacije je prišlo nadaljnjih 2000 prostovoljnih ur, v katerih so skopali 70 jum za postavitev drogov električnega voda in poleg tega še 100 m zejnlje. Pozabili niso tudi na ceste in vodnjake. V 410 urah so popravili 570 metrov ceste, 190 delovnih ur pa so porabili za čiščenje vodnja-kov, kar je prav tako zelo hvalevredno, saj si je nemogoča misliti zdravo in čisto pitno vodo b)cz čistih vodnjakov. Končno so vložili naši idealisti 400 prostovoljnih ur v razna težaška dela v korist obnove v vojni požganih hi*. Celoten aktiv znaša torej 4.455 ur dela! Sektor Marezige si je dal s tem najboljše spričevalo. Tudi v šmarskein sektorju SIAU je bilo zadnje dni živahno. Predvsem so imele krajevne organiza. cije v Šmarjah, Gažonu, Pomjanu, Sergašah množične sestanke, ki so bili vsi prav dobro obiskani ter uspešni. Funkcionarji so podali svoja poročila, ljudstvo pa je preučilo položaj in Izglasovalo potrebne sklepe. Vrhu tega je napravilo v Šmarjah 13 ljudi pri delih čiščenja zadružnega doma 60 delovnih ur. V Gažonu je 21 prostovoljnih delavcev pripravilo v 8$ urah 20 jne- trov kamenja. V Pomjanu pa je 12 članov SIAU doprineslo 46 ur prostovoljnega dela in pri tem kopalo jame za postavitev drogov električne napeljave ter popravljalo ce- sto. Sergaše niso hotele zaostati in je 13 ljudi v 52 urah skopalo 8 metrov kamenja. Oglasile so se še oddaljene Puče, kjer so imeli od 22. do 28. II. dobro obiskan množični sestanek, 18 tovarišev pa je kljub veliki' zaposlenosti doma izvršilo 162 prostovoljnih delovnih ur in pripravilo 30 jnetrov kamenja. V Dekanih so ria posebnem zborovanju napravili pačrt za prvomajsko tekmovanje. Obvezali so se, da bodo dali 7000 ur prostovoljnega dela in da bodo izkopali 200 metrov kamenja, 150 metrov gramoza ter 600 metrov zemlje. V tepi smislu poje povsod po istrskih vaseh pesem krampov in lopat ter bo nehala žele tedaj, ko bo dokončana obnova, ko bodo ceste. ko bo skratka domovina Istrsko okrožje prenovljena! koprskih filatelistov^ m mi se sripraeljaje na nouo sezono Dopisnik naše u lista je priso- " 1 ■ Ribiške priprave in potrebni mateiial, ki so ga doslej kupovali v Trstu, dobavlja sedaj Jugoslavija naje a lista je prisostvoval zadnjemu sestanku kluba filatelistov v Kopru v petek U. t. m. v kavarni Malusa Mario, Ul. Callegaria. Ob tej priliki je mogel ugotoviti, da je življenje koprskih filatelistov zelo razgibano. Po vpogledu seznama članstva je ugotovil, da fma klub 28 rednih ter 6 dopisnih članov. Med rednimi člani so zastopani predvsem Koper. Izola in Piran, med prvimi dopisnim) člani pa je do srdaj eden iz Trsta, drugi pa iz Neaplja, medtem ko so ostali iz Jugoslavije. Po narodnosti je polovica članov Slovencev, polovica pa Italijanov. Nujn8 potreba vseh filatelističnih klubov na splošno je ta, da so medsebojno povezani, kar povzro. či tesnejše sodelovanje. To velja za klube tako iz tu- kakor iz inozemstva. Koprski filatelistični klub je že stopil v stike z onimi v Ljubljani, Zagrebu. Beogradu in v Trstu. Vsi ti klubi so j veseljem pozdravili tukajšnji novoustanovljeni klub in poudarili njegovo pomembnost za h ilukllv v trgovinuli V zalogi imamo stalno tudi kmetijske STROKOVNE KNJIGE. Poslovalnice: KOPFR, IZOLA, PIRAN, PORTOROŽ, BOJE, UMAG in NOVI GRAP. Dekani Izvolitev delegatov za kongres ES V petek zvečer smo vneli pri nas množični sestanek Enotnih sindikatov, katerega se je udeležila večina članov. Predsednik Brajnik Karel jo najprej razložil pomen sestanka In nato govoril o strokovni kmetijski zvezi ES na STO-ju, Poudaril je uspehe, ki so jih Enotni sindikati priborili tudi za kmetsko ljudstvo. Ti uspehi pa bi bili še večji, da niso nastopili vidalijevcl s svojim razbijaškim gibanjem. Nadaljnja točka dnevnega reda so bile volitve 12 delegatov za kongres strokovne kmetijske zveze ES. Vsi delegati so bili izvoljeni soglasno. Delegati sr,mi so bili iz. zbrani iz vrst ljudi, ki uživajo med našim ljudstvom popolno zaupanje. Po volitvah se je razvila živahna diskusija o raznih sindikalnih vpra-šanjih. to ozemlje. Tajnik kluba tov. Kobal je podal prav zanimivo poročilo, iz ka-terega povzemamo, da je koprski klub naročen na filatelistično revijo v Zagrebu »Filatelijo«, ki je uradno glasilo celokupne hrvatske filatelije, ter na revijo »Italia Fila-telica« v Rimu, Vsa filatelistična literatura je na razpolago članom v klubskih prostorih. Posebno u-godnost za člane je tudi ta. da i re-jejunjo v knjigarni »Lipa« v Kopru po znižanih cenah lepe albume za zbiranje znamk. Na sestanku so zbrani filatelisti sklenili, da bodo poleg znamk one države, ki jim je najbolj pri srcu, zbirali tudi znamke Egipta. Zato je stopil klub v zvezo s filatelističnim klubom v Kairu in Aleksandriji s predlogom ,da bi si s koprskim filatelističnim klubom izmenjavali serije starih in na novo izdanih znamk v Egiptu onosno v obeh conah Tržaškega ozemlja. Meseca maja bomo videli zopet | lovijo večje sardele in zaradi tega so zanke pletene bolj na široko. Ribiči pravijo, da imajo večje oko. Za nas jc bilo treba splesti tesnejše mreže, ker se moramo zadovoljiti z manjšimi ribami. Sedaj imamo že veliko mrež iž dobrega bombažnega sukanca. Mreže so še bele. Preden jih bodo vrgli v morje, jih bodo namočili v rjavo raztopino borovega lubja, da se bodo ohranile v vodi. Mrež imamo veliko več kot jih je treba za redno obnavljanje. Od Jani se je povečalo število plivaric za 5 enot. Vsaka enota pa pi^neni delo za deset ribičev, ki pripeljejo v eni sezoni 300 stotov rib, kar zopet pomeni nekaj tednov dela stotinam delavcev v naših tovarnah. Poleg mrež so zavoji platna. Kmalu se bo sprostilo y vetru v tekmi, kdo bo prišel prej na lovišče. Tu je sukanec za spretne roke žena in hčera, ki bodo po vsakem mraku. ko je preveč svetlobe za lov, hitele obnavljati mreže. Tam so zopet stekleni globusi močne čajnice. jnedene cevi in kolena za svetilke. Te se rade pokvarijo, posebno v nočeh, ko je niorjc nemirno. Zaradi tega jih je treba imeti vedno na zalogi, da ne zmanjkajo, ker je svetilka za ribiča isto kakor dobra vaba za lovca. Pod njo se zbirajo ribe v velikih rojih, ki jih potem obkrožijo z mrežo. Tu so zloženi kratki in visoki ribiški škornji, ceradn za obleke, pluta in mnogo drugega materiala. Tam so zopet cele tone oljnatih barv, lakov, sušila in razredčila za barve. Na škatlah so z.npisana i.hc-na jugoslovanskih kemičnih toy*rn, ki so nam poslale te izdelke. Ves ta material je prišel iz Jugoslavije. Ribiči so z njim zadovoljni, ker je dober, trajen in poceni. Kakor kmetje, dobivajo tudi ribiči potrebščine po vezanih cenah in podjetje «Riba», ki odkupuje ribe, jim daje že sedaj, ko še ni lova, avanse v bonih. Tako si morejo kupiti ribiči še sedaj vse potrebno za bodoči loV. Ribe bodo oddajali po vezanih cenah, da bo dobila industrija surovine poceni in da bo imel tudi naš potrošnik od tega korist. (g) na morju prizor, ki smo ga vajeni v poletnih nočeh. Na stotine luči bo žarelo, kakor da bi bilo na morju nepretrgano naselje od Novega grada do Trsta. Naši ribič: bodo lovili plavo ribo; velike količine sardonov, sardel in skuš bodo prihajale na domači trg in v indu-strijo. Lanski iov je bil obilen in ribiči si obetajo letos enakega. Ce bo le vrepie! Obetajo si vroče poletje. Sedaj se pripravljajo. V Novem gradu, Umagu in tudi v Piranu, kjer začne lov najprej, so že potegnili ribiške čolne na suho, da jih pregledajo, zaprejo špranje s prejo in smolo, pobarvajo, uredijo motorje, jadra in svetilke. Tudi mreže, velike plivarlce, kt so dolge do 200 metrov in visoke 4-5 metrov, so prišle v roke pridnih žena, ki jih krpajo, zamenjujejo raztrgane in preveč obrabljene dele, jih ob-težujejo z izgubljenimi svinčenimi utežmi. Izola in Koper prideta kina. lu na vrsto. Letos je z materialom dobro. Se lani v tej sezoni so bile mreže izrabljene povprečno za 50 odstotkov. Sedaj pa bodo v redu in pripravljene za obilen lov. Da je letos dobro, gre predvsem zasluga ljudski oblasti, ki je poskrbela, da oodo imeli ribiči dovolj materiala za čolne in jnreže. Cim so začeli ribiči prinašati ribe na domači trg, je bilo treba misliti tudi na material. Zdi se nam čudno, da ni bilo vsaj v enem od Istrskih mest nobene trgovine, ki bi prodajala ribičem potrebni material, saj so prav r.aša mesta centri ribolova v Trža-ški,m zalivu. In vendar je bilo tako. Ribiči so morali kupovati potrebščine v Trstu, da so imeli ta-mošnji trgovci dvojen zaslužek, na ribah in na materialu. Sedaj je drugače. V Piranu je postavilo podjetje «Agmarit» trgovino, v kateri prodaja samo po« trebščine za ribiče in pomorščake. Obiskali smo skladišče in trgovino in smo se pogovorili s poslovodjo jned mrežami, vrvmi, ribiškimi škornji, celimi skladovnica« mi lakov in firneža. steklenimi globusi zn svetilke, ceradami, katranom in prejo. Povedal nam je. da so ribiči sedaj zadovoljni z mrežami za plivarlce. ki jih (e izdelala tovarna v Zadru. Lani je bilo težavno, ker nrpi jc poslala tovarna nekaj takih mrež, kakor jih izdeluje za dalmatinske ribiče. Tam Kmo = «Kužnja strasti«. »Arrigoni«: »Maščevanje KOPER: IZOLA - Daltonov«. IZOLA - »Odeon«: «Vdaja». PIRAN - »Tartini«: »Nevihta Sieri«. «Nan,J« P°trkal na vrata. dpi9nil J* d«ja!, ne da b! Rstai. od knF)ge, po kateri je Gospod/ ■ Profesor, časopisi!« ž"a ,la 7*“ Pomočnica je polo-Prim z , e’ ki s0 Pravkar . «D0brn J0"/0 P0*t0- *amrmrn) laltfc° greste», Ustih. Profesor in segel po »■Van: bnrh^ Prtna$all redno Iste Ci' burno v P°s‘«nski zborni- ,ai°° Plan v/4"1* *cna'a‘ Ma" 5e btl na 2®hlmalo. ker 80 ”ed"o enotr ,Vs'(' ki . nw g ,no Obnavljale. oa k n!«!?!"1 'C bil tudi Us'-v do!o , ? j 'ani,Ka,; «Soča«. ” n°£ra,',? iosu’!l' ri Hh je Preživel t'! ^>sllčn/ rj!;kmov °a * . °JO raznarnrtr. poslal s H b,la slovel ° muik°' mu cdi'ia t)C- . liskana beseda V do, ' rod,lQ zemljo. Vme> mu * či-'c Prebrskal n JV ie st"- doni«č(li krn i miaLo P°:drav >3 Sedaj pa mu je era0li dih nn/ii^sila v hišo v ■ <ovhb^°ktlTl "S0i°* od Ue m spodajP*-notila 1 Presemovo sliko m mesto okvira bodeče trnje. Ka) se je zgodilo? j Strastno se je poglobil t> čitanje j in z naraščajočim ogorčenjem zve’ del o škandalu, ki ga je drhal uprizorila 13. februarja v Gorici, da bi preprečila Slovencem počastitev Prešernovega genija. Prešeren v trnjevem okvituf Prešernova proslava izžvižgana. In to v deželi, ki se ponaša z dvatisočletno kulturo. Vest na je žalostno dimna in začutil je v dnu srca pekočo boleči no. Ljubil je Prešerna že izza šolskih let, ko sc je seznanjal z njegovimi aeli. Pozneje pa so mu prav tako bile Prešernove poezije najljubša družba. »V Gorici se ni nič spremenilo....)). Ne, prav niči Vse jo ostalo tako, kot je bilo pred 25 leti. 1925. leta je bilo isto. 24 let Pozneje so potomci takratnih razbijačev ponovno onečastili spomin pesnika bratstva in edinstva med narodi. Stopil je k balkonu in se naanll čez njega. Po gričih so trepetale belo razcvetenc veje mandeljnov in rožnati cveti breskev v rahlo šumečem vetriču. V daljavi se je svetlikal Foligno v radostnem pomladanskem soncu. Zagledal se je v vir zgodnje laške pomladi ali njegove misli so V Gorici se ni nic spremenilo... bila daleč, daleč onstran Apeninskega gorovja in Padske nižine. i’ Gorici se ni nič spremenilo... Zamislil se ie v čase, pred 22 leti. Rahel veter je tudi takrat šumel v vejah mogočnih dreves v drevoredu proti goriški postaji. Kovčeg, ki ga je nosil v desni roki, se mu je zdel težak, kot nikoli. Imel je sklonjeno glavo, da bt mimoidoči ne videli v njegovih očeh sveti iti se solz... Po dolgoletnem službovanju je odhajal iz mesta premeščen iz Gorice v Perugio, zato ker je Studenec. Premeščen v tuje kraje... Zjutraj jo bil šel na FevmsKi most in od tam pozdravil Braa, ki so se že odevala v prvo pomladansko cvetje, pozdravil je Sočo in zdelo se mu je, da mu šumeči valovi, udarjajoč ob skale, ponavljajo: «Izgnan, izgnan-)) Izgnan po dolgih letih sluzoc iz rodnega mesta. »Izgnan, izgnank) se mu je zdelo, da mu govore vsi mimoidoči. »izgnan, izgnani)) je šumelo v vrhovih močnih platan po drevoredu. Pospešil je korak. ! Na postaji je kupil listek, stopil v voz... Vlak je odbrzel čez soški most. «Izgnan, izgnan»! so ponavljala kolesa, jx> tračnicah. Prijel se je za glavo In zatisnil ušesa, da bi ne slišal. Razmišljal je. Njega, domačina, pošiljajo v notranjost države, tujec pa bo prevzel njegovo mesto v domačem kraju. Raznarodovanje je zajelo tudi njega v svoje klešče. Postavili so ga pred izvršeno dejstvo; ali premestitev, ali odstranitev iz službe. V Gorici se ni nič spremenilo... Tudi takrat pred njegovim odhodom in potem je bila gonja proti Slovencem glavni motiv nadebudnih fašistov, ki so se odišavljeni in polizani v svojih uniformah bahali o količinah olja. ki so ga delili Slovencem, o junaškem brisanju slovenskih črk ž napisov nad trgovinami, o zavzetju Trgovskega doma. Potem pa so pričele na Primorskem pokati prve partizanske puške, narod je vstal! Fašisti zo izginili, o fašizmu se ni več slišalo. Fašizem je izginil'/ Ali pa se je morda le potuhni!.’ Bil je le malo časa v Perugii, ko je srečal Slovenca, fanta iz Vipavske doline, ki ja bil tam pri vojakih. Med njima je postalo globoko prijateljstvo. Drug drugemu sta si zaupala vse teikoče. Profesor je govoril fantu o svojem življenju, o premestitvi, o šoli, o učencih; fant. pa njemu o preganjanju, ker je Slovenec, o rojstnem kraju. Tiste dni je bil profesor popolnoma prerojen, zdelo se mu j«, da je našel v fantu vse prijatelje in znance prejšnjih let. Zvečer, ko je zabrnel hišni zvonec, je oživel. S fantom je prihajal v sobo pozdrav rodne zemlje. Kramljala sta ure in ure. Iz tega razmišljanja ga je zbudil telefonski zvonec. Stopil je k mizi in dvignil slušalko. Klical ga je kolega, da bi ga o-pozoril na predavanje, katero je moral imeti zvečer. Naslov predavanja, za katero se je bil temeljito pripravil, je bil: »Vplivi italijanske kultura p svetu!« »Soča« pa je poročala, da je šovinistično časopisje v Gorici z na- slado pisalo, kako so branitelji dvatisočletne kulture preprečili kulturno prireditev svojih someščanov. On pa naj bi danes zvečer v Perugii govoril o vplivih italijanske kulture v svetu! Lepo, če potomci te kulture pljujejo na drug nčrod, na someščane in jim s silo preprečujejo kulturno izživljanje. Ali bi morda tudi to spadalo v snov predavanja? Ali naj pove, kaj se je zgodilo? Spomnil se je izleta, ki ga je lani v poletnem času napravil do Klitumskih izvirov, ki jih je Car-ducci toliko opeval. Za spremljevalca je imet dobro znanega profesorja slavistike D., ki je izdal prevod Prešernovih poezij v italijanščini. Pri Klitumskih izvirih se je med njima razvila živahna debata, med tem ko so se v mirnih vodah zrcalili vrhovi cipres, ki jih je pripogibala rahla sapica. Razpravljala sta o slovenski kulturi na splošno. Profesor D. j« dobro potnal Prešerna ali o poetu je predvsem cenil njegovo ljubezensko naravo. dočim ga jc naš profesor opozoril. na bistvo tega genija, tega velikana duha in trdno vztrajal pri »Zdravici«.. Ome?iil mu je Prešernove proslave, ki so jih v času borbe prirejale partizanske edinice, kjer je bilo to mogoče. «Slovenski narod ljubi in spoštuje svoje pesnike in pisatelje jih visoko cen'. Prešernovo poslanstvo ni ostalo le v tiskani . besedi ampak se je razširilo med ljutl-.ivo In se je j)osebno danes, v novih razmerah, uresničilo«. Tako je govoril takrat in D. je priznal, da je znal v resnic* mali slovenski narod v svojih izredno težkih razmerah ohraniti domovinsko ljubezen. Priznal je. da so tudi Slovenci v Italiji, kljub terorju in preganjanju ostali zvesti »sinovi Siaves. Ko sta razpravljala o terorju proti Slovencem s stmni fašističnega režima, mu :ie otnenil o svojih dogodivščinah in o ostalem, kar se je bilo dogajalo takrat na Goriškem. D. je majal neverjetno z glavo in pripomnil, da se je kaj takega moglo zgoditi le pod fašistično diktaturo in da so današnje razmere za Slovence popolnoma drugačne. V Gorici se ni nič spremenilo... Dragi profesor D., to je resnica, nič se ni spremenilo. Danes zvečer pa naj bi predi val o vplivih italijanske kultu v svet)), ko pa se v sami drža dogajajo taice stvari. Sedel jc k mizi m pričel piša pismo »Caro a m icn e collega...« in n. dr.ijeval je opisujoč nedeljeI dogodke. »Kot Slovenec se čutim užalj nega v dno srca, zaradi prepr čitve Prešernove proslave v kiju, kjer prebivajo ljudje mo narodnosti. To pomeni ropan pravic, ki si jih je slovenski n rod priboril s krvavimi žrtvar, v narodncosvcbodiln vojni. Zal mi je, da se moram odre predavanju, ker po laki h Zgl dih ne bi mogel povedali nič d i brega o vplivih italijanske ku ture«. «Marija» je zaklical v vežo. Služkinja je vstopila. »Nesi !• le pismo takoj profesorju S. r dom». V mil se je k m izj (n pogled m jc obtičal na Prešernovi sliki trnju; spodaj pa je čital: Žive naj vsi narod\ ki hrepene dočakat dan da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak. ne vrag, sosed bo mejak!« milče Slovenci nismo vec manjšina n a Med londonskimi pogajanji za sklenitev avstrijske pogodbe so prišli predstavniki zapadnih sil, ki se upirajo pravično razmejitvi na podlagi narodnostnega položaja na Koroškem, na dan s predlogom, ki postavlja vprašanje nazaj v 1918. leto in prosto zanika ves poznejši razvoj narodnostnega vprašanja, zlasti pravo revolucijo v njegovem pojmovanju po narodnoosvobodilni borbi, ter gre mimo vseh izkušenj zamejnih Slovencev v sožitju s tako imenovanimi večinskimi narodi. Zapadnjaki namreč predlagajo rešitev koroškega vprašanja, tako da bi Avstrija zajamčila koroškim Slovencem uživanje pravic «na-rodne manjšine«. Izkopali so zopet pojem ((narodnih manjšin«, ki ga je že sama literatura o narodnostnem vprašanju že davno pokopala; resnično življenje ((narodnih manjšin« v tujih državah pa je dokazalo popolno jalovost diplomatsko protokoliranih določb o pravicah narodnih manjšin. Napredna literatura ne govori več o ((narodnih manjšinah«, temveč kvečjemu o ((narodnih skupinah«, ker odbija že samo namigavanje na manjvrednost, ki ga vsebuje označba ((manjšina«. Večinski narodi, prav za prav njihovi nacionalistični vlastodržci, so se krčevito prijemali te označbe, da bi pred svetom našli opravičilo za svoje početje, češ čemu so potrebne posebne pravice, vprav ((privilegiji« za »manjšine«, ki predstavljajo komaj nekaj odstotkov večinskega naroda. Usoda Slovencev in Hrvatov, ki so jih mirovne pogodbe pustile po prvi svetovni vojni Italiji in Avstriji. je pred vsem svetom pokazala, da vsi mednarodni protokoli, pa naj bodo registrirani pri še tako visokih mednarodnih ustanovah, kakor je bila Zveza narodov ali je danes Organizacija združenih narodov, nič ne zaležejo, kakor niso zalegle slovesne obljube v parlamentih ne liberalnih državnikov ne kraliev ne cesarjev. Tržaški Slovenci ne bomo nikdar pozabili ,da so bili naši narodni domovi požgani prav za časa ((liberalne« vladavine, prav tako kakor lahko v Gorici ((vročekrvneži« ob asistenci Scelbove policije pretepajo Slovence na poti h kulturni prireditvi. In usoda koroških Slovencev se je prav malo razlikovala, ko je na Dunaju vladal Dolfuss ali Schuschnigg ali Hitlerjev gaulajter. Po vseh teh žalostnih izkušnjah, ki jih je doživel naš narod v naj bližji preteklosti, je povsem naravno, da predstavnik demokratične Jugoslavije, ki jč poleg tega toliko pretrpela s strani Avstrije v osvobodilni vojni in toliko doprinesla k skupni zmagi demokracije nad fašizmom, tako odločno zahteva načelno priznanje, da je treba sedanjo jugoslo-vansko-avstrijsko mejo popraviti in koroške Slovence združiti z o-stalimi Slovenci. Razumljivo je tudi, da posebno mi Slovenci izven Jugoslavije z vsem srcem spremljamo borbo predstavnika Jugoslavije za pravično stvar, za uresničenje res demokratičnih načet Mi prizadevanje Jugoslavije in željo koroških Slovencev, da bi se združili s svojim narodom, toliko bolj podpiramo, ker na lastni koži občutimo, kaj se pravi potiskati narod, ki si je sam s tolikšnimi žrtvami in orožjem izvoje-val vse pravice naroda, na stopnjo ((narodne manjšine«, in to še po priznanju popolne enakopravnosti in svojstva nacije v medna, rodni pogodbi. Tudi k nam prihaja gen. Airey v imenu Zapada in nam v svojem zadnjem poročilu na Varnostni svet velikodušno ponuja položaj ((narodne manjšine«, ki bi ji za-padne sile zajamčile vse pravice, ko bi jo zopet postavile na žrtve-nik Italije. Gen. Airey pozablja, da mi ni^pio več manjšina, niti po svojem notranjem občutku niti po mirovni pogodbi, ki so jo pred vsem svetom podpisale Ameriške združene države, Britanija, ZSSR in Francija. Mi smo narod. Kako izpolnjuje Madžarska si/oje obi/eznnsti do Jugoslavije Po objavi resolucije Informbi-roja ni Jugoslavija doživela le najhujših obrekovanj, marveč so bile v imenu resolucije Inform-biroja kršene tudi trgovinske pogodbe in razne druge obveznosti. V kršenju svojih obveznosti je šla najdalje Madžarska, ki je kmalu po resoluciji Informbiroja prenehala plačevati reparacije Jugoslaviji. V pretekli vojni so vpadle v Jugoslavijo tudi Horthyjeve fašistične tolpe, ki so v severnih pokrajinah Jugoslavije, največ v Vojvodini, zakrivile strašne zločine in opustošenja. Med hortijevskim gospodovanjem v Vojvodini je bilo pobitih in mučenih nad 176.000 ljudi, torej šestina vsega prebivalstva, ki je živelo pod okupacijo madžarskih fašistov. Odpeljali so 370 traktorjev, 205 mlatilnic, 902 kosilnici, 4306 sejalnic, 21.452 plugov, 83.998 kmečkih voz, 187.650 konj, 835.244 glav goveda, 2,140.304 prašičev, 397.350 vagonov pšenice, koruze in drugih živih Poškodovali ali odpeljali so 174 industrijskih naprav, 6590 vagonov, 254 cistern, 539 lokomotiv, 491.140 raznih vozil, 257 plovnih objektov, porušili ali poškodovali so 18.685 poslopij itd. itd. Po oceni jugoslovanske komisije za vojno škodo je dosegla škoda, ki so jo povzročile Horthyjeve okupacijske oblasti, vsoto 1281.161.152 dinarjev. Ti podatki dajejo dovolj strašno sliko trpljenja ljudstva v Vojvodini med hortijevsko okupacijo. Toda narodi Jugoslavije niso nikdar pripisovali zločinov Horthyjevih nacistov madžarskemu narodu. Mi sovražimo fašizem, ne pa naro- dov, pri katerih je bil fašizem na oblasti. Reparacije, ki bi jih morala plačati Madžarska, se niso v Jugoslaviji razumevale kot kazen madžarskemu narodu zaradi zločinov Horthyja in njegove klike, pač pa kot delna odškodnina za škodo, ki jo je pod madžarsko o-kupacijo utrpelo prebivalstvo Jugoslavije. Vlada FLRJ je na prošnjo madžarske vlade pristala tudi na to, da se reparacije prično plačevati leto dni kasneje, kakor je bilo prvotno določeno, čeprav so nam bile takrat dobave na račun reparacij najbolj potrebne. Prav tako je Jugoslavija pristala, da se rok plačevanja reparacij podaljša od 6 na 8 let. Kasneje je Jugoslavija pristala na razne olajšave, tako na primer, da pošlje Madžarska namesto dogovorjenega blaga drugo blago, ki bi ga mogla laže dobaviti. Jugoslavija se je celo odrekla nedospelemu kontingentu nafte v letu 1947 in celotnemu kontingentu ki je bil določen za leto 1948. Zatem se je Jugoslavija odrekla pravici do de-montiranja tekstilnih strojev v madžarskih tovarnah. Kako pa je Madžarska vračala to ustrežljivost? Po objavi resolucije Informbiroja so se pričeli v tisku napadi proti Jugoslaviji, kmalu nato pa je prišlo do kršenja vseh pogodb in obveznosti. Madžarska je enostavno prenehala dobavljati razne potrebščine na račun reparacij. Jugoslovanska naročila pri raznih madžarskih tvrdkah so bila takoj stornirana, posamezne predmete, ki ao jih izdelali na podlagi jugo- slovanskih naročil, pa so začeli prodajati na svobodnem trgu. Tudi ugotovljenega jugoslovanskega imetja, ki so ga med vojno odvlekle okupacijske oblasti, niso vrnili. To imetje je precejšnje, med drugim je 44 plovnih objektov uprave rečnega prometa, popolne naprave tiskarne «Omega» v Novem Sadu in tiskarne ((Planeta« v Bečeju, tkalnica s 16.000 vreteni, last tovarne nogavic v Čakovcu, stroji in naprave Prve tovarne keksov Lovrekovič v Novem Sadu, vrednostni papirji Mestne hranilnice v Novem Sadu itd. itd. Po objavi resolucije Informbiroja so v Madžarski podražili cene svojih proizvodov v trgovini z Jugoslavijo za več kot 80 odst. Začeli so zavlačevati izdelavo načrtov za jugoslovanske tovarne. Na račun reparacij niso dobavili čr-palne postaje za tovarno orodnih strojev «Ivo Lola Ribar«, ki bi jo morali dobiti že v juniju 1948 in je bila že pripravljena za prevoz. Od 1900 ton naročenega materiala za zgraditev delavnic v valjarni brezšivnih cevi v Sisku je prispelo samo 170 ton. 700 ton izdelanega materiala pa leži v Madžarski, ker se tamošnjim ((kritikom« zdi prav, če povzročijo zastoj v gradnji tovarne. Ustavljena je bila tudi reparacijska dobava približno 30 ton jeklenih odliv* kov za tovarno «Djuro Djako vič«, nočejo pa tudi dobaviti kompletne naprave za tovarne kablov v Svetozarevu in drugih, ki so jih prav tako dolžni Jugoslaviji na račun reparacij. V avgustu 1948. leta bi morala madžarska tvrdka Brevillier do- baviti posebne žeblje za jugoslovansko tovarno «Zmaj». Plačilo so zahtevali takoj, žeblje pa so poslali šele ob koncu januarja 1949. Isto se je zgodilo z plačanimi posebnimi tirnicami za tovarno «Zmaj», čeprav bi jih moralo podjetje Mavag poslati takoj po prejetju denarja. Štiri dvigalnice za skladišče boksita veljajo v Madžarski 377.60Q dolarjev, v Nemčiji pa so jih ponujali za 200.000 dolarjev. Nemška ponudba za velike avtoklave (zaprte peči za kemične procese pod visokim pritiskom) je bila 504.000 dolarjev, Madžari pa so zahtevali zanje 1,054.600 dolarjev ali 110% več. Naprava za prevoz rdečega mulja je v Madžarski za 320% dražja kakor v Nemčiji. Slično je s plinskimi generatorji, ki so za 343% dražji, s transformatorji za elektrolizo, ki so v Madžarski za 84% dražji kakor v Švici, pa tudi z drugimi proizvodi. S kršitvijo pogodbe o reparacijah povzroča madžarska vlada škodo narodom Jugoslavije, obenem pa tudi madžarskemu narodu. S svojim postopkom podpira prizadevanje tistih, ki se zavzemajo za revizijo povojnih mir ovnih pogodb, kar vodi k podkopa. vanju mednarodnega sodelovanja in slabitvi fronte demokratičnih sil. Na drugi strani je jasno, da kršitev pogodb in obveznosti ne more voditi k sporazumevanju med državami, zlasti med sosednimi in prijateljskimi. Takih postopkov ne more madžarska vlada z ničemer opravičiti in bo morala nositi vso odgovornost za posledice. Ce pa mislijo, da bodo na ta način zavrli industrializacijo v Jugoslaviji in graditev socializma, se motijo, ker je cela vrsta podjetij v FLRJ po zaslugi socialistične zavesti delavnih ljudi že premagala težkoče, ki so se zdele sprva nepremagljive, in z uspehom izpolnjuje svoje naloge s silami, s katerimi razpolaga Jugoslavija. „VESELITE se, PLESITE Sfc-W©°©H Na prvi pogled bi se utegnil zdeti Pariz brezskrben, vesel in lahkomiseln. Tu prirejajo razstave plemenitih mačk in krizantem, V kinu prikazujejo «Skrivnost Monte Christa« in «13 umorov v er.i noči«. Na trgu Pigalle se do jutra vrte vrtiljaki in loputajo zrcalna vrata nočnih kabarejev. Zadostuje pa pogledati boi; od blizu in takoj opaziš na obrazih ljudi zamišljenost in zaskrbljenost. Na enem izmed pariških bulvarjev sem srečal nedavno dva potujoča pevca, priletnega moškega v oguljenem karirastem suknjiču in žensko v stari pleteni jopici. Pršil je hladen, neprijeten dež. Moški je sedel na nizki klo-pici in igral na harmoniko, ženska pa ga je s hripavim glasom spremljala, držeč pred seboj na listku zapisane note. Presenetila me je preočitna neskladnost med tem, kar sta pela, in med zunanjostjo teh potujočih muzikantov. Prsteni obraz moškega se je zdel mrtev, v pevkinih očeh pa je bila onemela globoka žalost, a popevka, ki sta jo pela, je bila lahkomišljena, v nji se je ponavljal pripev: Veselite se, plešite «boogie-woogic». Ko je nehala peti kuplet, je ženska molila mimoidočim listek z notami in proseče vzklikala: »Kupite novo ameriško popevko. Samo petdeset frankov. Mes-sieurs, madames, veselite se in plešite. Petdeset frankov!«. Dolgo sem opazoval ta par. Ko nista mogla več upati, da bi vzbudila pozornost mimoidočih, sta muzikanta slednjič zavila v majhno okrepčevalnico. Moški je pobrskal po žepih, našel nekaj drobiža in naročil kavo. Prinesli so jima rjave brozge. Muzikantu so se tresle rdeče premražene roke, ko je dvignil svojo skodelico. Zenska je dolgo globoko kaš-j ljala. Protiljudska politika franco- I (obstankarjev). Politični smisel skih strank, ki so zdaj na krmilu, je v celoti odvisna od ZDA, ta politika vodi deželo v gospodarsko razsulo in poglobitev politične krize. In tega niti ne prikrivajo. Izdajstvo sledi izdajstvu. Queuillova, Mochova in Schuma-nova vlada s cinično odkritosrčnostjo izjavlja, da je pripravljena žrtvovati suverenost Francije. Reakcionarni listi pa skušajo to prikazati celo kot nekakšno prednost. Po prizadevanju izdajalcev, ki so zasedli ministrske stolčke, so bili francoski fašisti — cagulari, ki so leta 1940, pripravljali zlom republike, v bistvu oproščeni in izpuščeni iz zaporov. V ječe pa so vrgli na tisoče poštenih ljudi, ki so se borili za republiko, proti hitler.ievcem in branili svoje državljanske pravice. Kako trda prede zdaj francoskemu ljudstvu, nam zgovorno povedo tile podatki: Od 1. januarja 1948 do 1. januarja 1949 se je kruh podražil za 45 odst., mleko za 69,5 odst., rastlinsko olje za 122 odst, kava za 58 odst.; skoraj dvakratno so poskočile cene mila, podražil se je premog, za 150 odst. se je podražila električna energija, triinpolkrat dražja je zdaj obutev. Tako so narasle cene samo v enem letu. A kaj je prineslo Franciji novo, 1949. leto? Objavljene so bile nove višje najemnine, objavljena je bila podražitev kave in sladkorja, objavljena je bila uredba o omejitvi porabe električnega toka, obeta se zvišanje davkov, vlada prisilno razpisuje novo notranje posojilo. Ena izmed temeljnih metod teh ameriških lakajev je propagiranje vsakršnih «modnih» defetističnih «teorij». Modno je zlasti Sartreovo združenje, ki se imenuje zbor eksistencialistov te struje je v tem, da oznanjajo njeni pristaši moralno sprhnelost. Ni težko razumeti da novega v teh modrovanjih ni nič, To je oznanjanje mračnjaštva in malomeščanskega anarhizma. Od tod je samo en korak do blodnih «teorij» o gospostvu «višje» rase nad «nižjimi». Mimogrede rečeno, v francoskih listih se pojavljajo tudi takšne ((teorije«. Glavno pri tem pa je protiljudska in protinacionalna propaganda v literaturi, v listih, v kinu, uživa podporo vladnih krogov in se lahko nemoteno širi. Nasprotno pa podkupljivi tisk in podkupljiva druščina kritikov srdito napadata vse, kar je poštenega in pravičnega. Francoska komunistična partija vodi delovno ljudstvo. In naj bodo policijske metode francoskega Noskeja — Julesa Mocha, ki je napovedal rudarjem vojno, še tako krute in zahrbtne, delavski razred je pokazal, da je strnjen in žilav. Delavski razred sledi komunistom in nihče ga ne bo odvrnil od te poti. Jasen dokaz, kako sile demokracije naraščajo, je bil nedavni kongres zaščite svobode in miru v Parizu. Na tem kongresu se je zbralo okrog 10.000 delegatov — delavcev, znanstvenikov, pisateljev, umetnikov gledaliških igralcev, glasbenikov in študentov. Prispeli so v Pariz iz vseh krajev Francije, da bi potrdili' voljo in odločnost > ljudstva, da se bo borilo za zaščito miru in svobode, proti vojnim hujskačem. Na naslov kongresa, ki je trajal več dni, je prispelo mnogo brzojavk iz raznih departementov Francije, pozdravili pa so ga tudi znanstveniki in sindikalni funkcionarji iz mnogih drugih držav. Udeleženci kongresa so pred vsem francoskim narodom prisegli. da se bodo borili za mir, za demokracijo, za svobodo. V tej borbi jih vodi partija, ki ščiti interese ljudstva — partija komunistov. V. POLTORACKIJ. COSPOBARST ¥jQ) I TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • 'FINANCE} MU0 £ MU IIBiSM Prihodnje dni se odpro vrata dveh velikih evropskih velesejmov. V. P.ragi se prične mednarodni velesejem pod geslom ((Velesejem petletke — petletka republike)), v Milanu pa evelese-jem Evropes, kakor ga imenuje 'italijansko časopisje. Vendar pri-tiče ta naziv bolj praškemu velesejmu, saj se ga bo udeležilo nad 12 evropskih držav. Na velikem milanskem mednarodnem mravljišču pa bodo zastopane tudi prekomorske dežele, Oba velesejma imata nekaj skupnega. Na obeh razstavljajo gospodarstva različnih evropskih držav, vzhodnih in zapadnih. Za- pred časom živahno polemiko o vlogi in pomenu posameznih velesejmov v Italiji, ki jih ni malo. Nekateri listi so imenovali milanski sejem za «Fiera d’Ita-Ua», kar ni bilo všeč drugim mestom, Torinu, Bariju, Mantovi itd. Zaključek je bil, da ima vsak sejem svoje posebne naloge, bodisi da je notranji ali z mednarodno udeležbo, važnejši za ta ali oni del države ali za to ali ono inozemsko skupino držav. Mi bi tej razvrstitvi dodali že tudi blagovno specializacijo, v zelo širokem smislu seveda. To pa ali vsled geografskih faktorjev, ali pa vsled strukture prometnih tokov, •iv«?.--: RAZSTAVNA PALAČA V TORINU; «SALQN AVTOMOBILOV« padnoevropski proizvajalci vedo, da ne morejo povečati svojega izvoza brez sodelovanja z državami načrtnega gospodarstva. Milansko glasilo italijanskih gospodarstvenikov «24 OKU« objavlja poročilo o pripravah za milansko razstavo pod značilnim naslovom «1 Paesi delVEst alla Fiera d'Europa». V njem poudarja, da treba označiti kot posebno pomembno za velesejem, da na njem sodelujejo razne države evropskega Vzhoda, kar je privilegij, ker postaja v Evropi milansko mednarodno tržišče s tem stična točka dveh velikih ekonomskih področij, vzhodnega in zapadnega. K temu prispeva tudi zemljepisni položaj na velikem mednarodnem križišču. Toda tudi ((Rozmachn, češkoslovaška gospodarska revija, poudarja, ko poroča o podrobnostih praškega velesejma, da pomeni številna udeležba iz tujine priznanje za razstavo. Ako bo milanski velesejem imel urad za iznajdbe in tehnične novosti, ne bo zaostajala Praga, kjer bosta min:strstvi za trgovino in industrijo priredili tekmovalno razstavo novot in iznajdb ter načrtov za izboljšave. Oba velesejma torej pravilno izpolnjujeta svojo funkcijo, pospeševati mednarodne trgovinske odnošaje in izmenjave. Jasno, da imata potem še vsak svoje posebne naloge. Milanski velesejem se vrši v objemu dežel kapitalističnega gospodarstva. Razveseljivo pri njem je, da odklanja vodstvo kakršno koli finansiranje, ki bi ustanovo spravilo v preveliko odvisnost vladnih ali posameznih finančnih krogov. Seveda to laže siori, ker njegova finančna plat dobro uspeva, kakor n. pr. levantski velesejem v Bariju, ki se je tudi prizadeval ostati zunaj vpliva vladine politike, pa ni u-spel, ker je odločilo vprašanje financ. Ljudje, ki vodijo milanski velesejem, polagajo glavno skrb na trgovinsko-tehnično plat razstave in dosegajo zato lepe uspehe. Tudi praški velesejem je tr-govško-gospodnrska razstava, toda udeležba držav načrtnega gospodarstva in okolje, v katerem se vrši, mu dajejo značaj večje urejenosti In smotrnosti. Razen tega pomeni za državo, v kateri je prirejen, tudi nekak celotni pregled njenega gospodarstva in gospodarskega napredka v primeri s poprejšnjim letom. K temu zlasti prispevajo posebne razstave ministrstev, praške občine itd., ki so v znamenju češkoslovaške petletke, ki se je letos pričela. Italijansko časopisje je vodilo OPERNO GLEDALIŠČE V MINSKU, BILO JE V LENINGRADU LJUBEZENSKA ZGODBA VOJNEGA DOPISNIKA 31 «Po mojem ne«, je odgovoril. Človek mora ljubiti z vsem svojim bistvom. Toda tu nastopa vprašanje: kaj je ljubezen? Ce jo razumevaš tako, kakor jo ti, mora drug drugemu dati prednost in podredi svoje koristi koristim drugega. Zakonov, ki so osnovani na taki ljubezni ali pa ki predstavljajo, da mora biti laka. se dotakne vsega, kar se v življenju primeri.« «In kako ga pojmuješ ti?« »Misiim, da bi sc ljudje, ki se imaje radi, ne utapljali drug v diugem, a pomagati si morajo ohranjati svoje- bitnost. Tedaj se izob-tikujejo neupogljivi značaji, zvesti načelom in ideji, ne pa občutljivi in taki, ki so močni le takrat, ko se naslanjajo na drugega.« #Torej ni življenje, a domača visoka šola«, sem se skušala pošaliti. Čutila sem, da je morda pametno in pravilno to, kar je govoril, tr-da moja sreča mi je bila razumljivejša in preprostejša. Živela je v tisti sobi in v zavesti, da je bi) Grigori poleg mene, da bo jutri, pojutrišnjem in vselej tako z menoj. Znova sem mu položila glavo na kolena. Pričel je božati moje lase in tako sem zasnula. Ko sem po radiu slišala besede Molotova o vojni, sem sedela za mizo in pisala direktorju tovarne poročilo o konstrukciji topilnih peči. Grigori mi ie sedel nasproti in čital knjigo. Molče sem ga pogledala. Vstal je, sprožil roke proti meni, jaz pa sem se oddaljila in rekla: «Ni treba, ni treba.« Spomnila sem se najinega nedavnega pogovora in prevzelo pne je praznoverno čustvo, da sem v najino življenje sama priklicala gorje. Se isti večer so ga odpoklicali in ponoči je že odpotoval na fronto. Samo za nekaj minut mu je uspelo zbežati domov. Spomnim se, kako sem jnu ob slovesu dolgo zrla y oči, in kako sem potem dolgo hodila po sobi, kot bi bila slepa, ter se zadevala ob pohištvu. Nato me je pričelo zebsti, zaprla sem okno, čeprav je bila zunaj junijska noč, in drgetaje sejn se skrčila vsa skupaj v kot na divanu. Potem se je otrok prebudil in zajokal. Vzela sem ga k prsim in, ko je zaspal, se mi je zdelo strašno težko vstati z divana. Sedela sem na njem vso noč s spečo deklico v naročju. Zdaj se mi je zdelo, kot da je vse moje življenje samo ta deklica. Mislila sern, da je v njej vsa najina ljubezen, najina sreča, najina bodočnost. Tisto leto je bilo y mestu mnogo cvetja, prodajali so ga povsod, na trgih, na križiščih in v parkih. Podnevi je bilo mesto tako živahno kot poprej in ljudi je bilo vedno več. Prišli so iz sosednih pokrajin. Zvečer in v temi pa si čutil tesnobo in dušečo praznoto. Delala sem v tovarni kakor poprej in na zunaj sem bila, kakor da bi bila taka kot vedno, samo pogosto sem se zamislila nad tem, ali se nisem življenju preveč smejala. Iz tovarne so vsak dan odhajali ljudje. Ko sem se s kom poslovila, nisem vedela, ali ga bom jutri še videla. Mesta pri strojih so ostajala prazna, a potejn jih je pričela zasedati mladina. Videla sem, kako ugaša življenje v tovarni, in zdelo se mi je, kot da mi odteka kri iz žil in da nastaja okrog mene mrtvo prostranstvo. Nato sem zvedela, da bodo tovarno evakuirali na vzhod in da ostaneta v mestu samo dva oddelka. Direktor mi je rekel, če hočem tudi jaz odpotovati. To vprašanje se mi je zdelo nesmiselno največ zaradi tega, ker si nisem mogla predstavljati, kako bi mogla odpotovati, ko pa mi bo Grigori pisal na leningrajski naslov. Razen tega s epi se vsak dan zbudila z mislijo, da pride morda danes Grigori za dan ali dva na dopust Odgovorila sem, da ne grem nikamor, in čez nekaj dni so me imenovali za pomočnika načelnika enega izmed oddelkov, ki sta ostala. Včasih segn delala v tovarni vse dni in noči. Urejevala in odpravljala sem selitev, ker je prišel ukaz, da pio-ramo tovarno čim prej preseliti v notranjost. Nekega večera je prišel Ivanov v moj oddelek godrnjaje, da je moja mala zbolela in da je poklical zdravnika. Hitela sem domov. Zaradi neprespane noči se (ni je vrtelo v glavi, usta so mi bila vroča in dnevna svetloba mi je rezala oči. Doma sem pri Irinini posteljici našla zdravnika, mater in Pelagijo Grigor-jevno. Zdravnil^ me je pomiril in rekel, da je že vse prešlo in da je že izven nevarnosti. Vsedla sejn se na divan in v istem hipu zaspala ter se prebudila šele drugi dan zvečer. Tresla me je groznica in v glavi mi je nabijalo od bolečine, toda vstala 3em in, čim sem videla, da Iročka mirno spi, sem pohitela v tovarno. Ko sem vstopila v oddelek, se mi je zavrtelo v glavi, padla sejn na tla in, ko sem prišla k zavesti, sem spoznala, da ležim na postelji v sobi pri Ivanovih in zaslišala sein glas Ivana Ivanoviča. Rekel je: «Tudi ti, Pelagija, bi morala odpotovati.« Odgovorila mu je tiho in trdo: «Ostanem, dokler ostane Ivan Ivanovič.« Ležala sem in, ne da bi odprla oči, sem prisluškovala, toda nihče ni spregovoril več besede. (Nadaljevanje sledi) pogojenih z mednarodnimi trgovinskimi sporazumi o izmenjavi blaga. Pri državah načrtnega gospodarstva treba dodali tem sporazumom še. strukturo bodočega gospodarskega razvoja dežele. Tržaški velesejem odprto vprašanje Sodeč po izjavi predsednika tržaškega velesejma g. C. Mediana na seji upravnega sveta tržaškega velesejma dne 28. 12. 1948 so tudi nekateri tržaški gospodarstveniki prišli do tega spoznanja. G. Mediano je namreč podal poročilo o delovanju ustanove v preteklem letu ter dejal v zvezi z načrti za letošnje leto: «Ugotovili smo, da imajo gospodarski krogi, bodisi krajevni kakor italijanski in inozemski, ki jih tržaški sejem zanima, kar največji namen udeležiti se mednarodne razstavne manifestacije. Toda ta .manifestacija bi morala imeti svojo lastno, karakteristično obliko, ki je V najožji funkcionalnosti nasproti narav- nemu zaledju. Torej tako značilnost, s katero bi sejem odprava nevarnost, postati le prepros dvojnik italijanskih in inozemskih prireditev. Italijanski in krajevni razstavljalci se žele tu srečati s trgovskimi tokovi Avstrije, CSR, Madžarske in Jugoslavije. Gospodarsko življenje teh dežel pa obratno smatra Trst za vrata na Bližnji vzhod (Grčijo, Albanijo, Turčijo, Sirijo, Palest-no itd.) in v Severno Afriko (ti-gipt, Alžir, Tunis, Maroko itd-), navsezadnje pa tudi k Daljnemu vzhodu, Južni Afriki in Amerikiv. Tržaški velesejem ni velika stvar. Lanskoletni ie imel Poct' šino 3670 m2 razstavnih prostorov z 361 razstavljalci in je bil še podoben večji razstavi pokrajinskega mesta. Toda pogojev za razvoj mu daje lega tržaškega pristanišča na pretek. Ne samb Milan, tudi Trst bi lahko bil stična točka gospodarskih tokov dveh ekonomskih sistemov, Pac v manjšem obsegu, toda po menu in specializaciji, kakor j° nakazuje izjava g. Modiana, b-koristno opravil svojo nalogo, tipanje je, da bo uprava v bodoče: px>kazala več odgovornosti Pr-tem. Toda uprava je zaenkrat mt Cesti in nihče ne ve, kaj bo 3 našim velesejmom. Ze preteklega novembra je predlagala ustanova Vojaški upravi, da bi & letošnjo prireditev dobila na razpolago več prostora in deer pomorsko postajo, zraven pa. še poslopje pristajališča vodnih ^ ter poslopje ((Tergesteumn. ticr.-dar pa je oblast ta predlog odb‘-la, likratu pa še deložirala pisar' no uprave same. Za letošnji jem bi bil potreben prosto* 12.000 m2 in VU je iznesla m.isd, zgraditi velesejemske naprave 0 Zavljah. Tudi to se da izvesth čeprav je dokaj od rok. Vendar pa bi bilo tam toliko dela - u*r' ditvijo zemljišča napeljavami itd., da letos ne bo Trst videi sejma, ako ne bo odločitev Pfp‘ la v prihodnjih tednih. Praktfflr bi bilo najbolj primerno, da sejemska uprava dobila na d**" polago že omenjena tri posloPP v mestu. Ako naj obnova h"3®" škega gospodarstva napreduje, pač zasedbena vojska morm vsaj za tak kratek čas prepv&f' prostore, ki služijo zabavi, -a reS’ no gospodarsko manifestacijo- Tržaški gospodarski krogi vsaj tržaška javnost bi se moto- la obvezati, da bo prav tedaj. to V leauj, bodo sprejeli paviljoni v in v Milanu množice obisk°vJk cev, dosegla, da se prično refjL priprave za podobno gosp0 sko prireditev Trsta v jeseni- KRZNARSTVO MERMOLJA (Ml '1(1. frlaiM*' (iti (lidcifa TRST MLEKO in mlečni izdelki tolminsko maslo in mastni siri TRST Tvrdka Josip Ferlolja - lil. A. Manzoni 15 Vse za kmetijstvo na drobno in na debelo Kmnlijska naSuii/nH in prodajna zadruga z o. J. v TRSTU Urad in skladišče: ULICA U, FOSCOLO St. 1 — Tel 94'38!! Prodajalna v TRSTU: ul. S. Mercadante št. 4 — Tel. 88 Prodajalna v MILJAH: ul. Mazzini št 1 CENE UGODNE KAKOVOST ZAJAMČEN* TRST - Ut. V ASA Rt lO Oglejte si novo bogato pošiljko moških in ženskih čevljev po zeto nizkih conah TRST - IJL. V ASA 851 JO _________________________________________——----------------------- •—•— ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ ,, di»- UREDNIŠTVO. UU1CA MWNTfc.cc.Hi st o. III. nad. — Telefon št 93-808. — UPRAVA! ULICA K. MANNA št 29 — Telefonska številka 833L I NAROČNINA: Cona A: mesečna 260. četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona 8: 144, 414, /92. I44u lugolir. FLRJ 55 165, <39 6 , 3*■ OGLASI: od 8.30-12 m od 15-18, tel. 83-51. Cene oglasov: Za vsak mro višine v širini t stolpca: trgovski 40, finančno-pravni 60, osmrtnice 10 lir | Poštni tekoči račun za STO ZVIJ: »Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374 — Zastopstvo Založništva tržaškega tiska v LJubijani, TyrWva Tzdaia ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. — Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — PODRU2NICE: Gorica, Svetogorska ul. 42 . Tel. 749 — Koper, ul. Battlstl 301/a - Tel. 70