Slev. m.
V Штт, v»'(Ш 15. ша;о 1924. Posamezno ШМ stane 1 "50 Din. LelO Ul.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec . . sa pol leta . ca celo leto
... Din 20 i . . . » 120 ... .240
za inozemstvo:
mesečno....... Din 30
Sobotna izdaja: celoletno V Jugoslaviji . v inozemstvu.
. . . Din 40 . . . . 60
Cene inseraiom:
Enostolpna petltna vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2'—, večji oglasi nad
45 mm viSine po Din 2'30, veliki po Din 5 — hi 4 —, oglasi v uredniškem dela vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina DlaCena v oolovlot
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/1X1. Rokopisi se ne vračajo: nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 30, upravniitva 328.
Političen list za slovenski nirol
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni rnčun: Ljubljana 10.650 In 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011. Pragu in Dunaj 24,797.
D demokraciji.
Slavni dominikanec Lacordaire je leta 1851., ko se je Napoleon III. po nasilnem puču polastil vlade, dejal v svojih pridigah, da je kršitev ustave po oboroženi roki vedno veliko javno zlo, ki ima za posledico j-azrahljanje socialnega reda. Nikjer v zgodovini, nadaljuje veliki mislec, ni iz despo-tizma zrastlo nič dobrega. Četudi bi kdo nameraval rešiti domovino, se moti, če proti morali in pravičnosti s silo skuša doseči stvoj cilj.
Na to se spominjamo, če beremo v »Po-polu« od 6. maja članek voditelja italijanske ljudske stranke, don Sturza, ki je dvignil toliko prahu v javnosti in zlasti razkačil Mussolinija. Don Sturzo pravi v svojem članku, ki so ga ponatisnili vsi katoliški nemški listi, približno sledeče:
Politika se je danes iz dvorskih in kabinetnih krogov prenesla med ljudstvo in v parlament, v splošno ljudsko vest, ki more na podlagi politične in državljanske svobode zahtevati svobodo tudi za cerkev. In dejansko vidimo, da je demokratizem cerkvi prinesel samo veliko korist.
Danes se absolutizem javlja v obleki nacionalizma. V Nemčiji je protestantovski, v Češkoslovaški husitovski, v Jugoslaviji pravoslaven, v Italiji zlorablja katoliško ime. Kar se tiče cerkve, more ali absolutizem pospeševati ali pa ostati na podlagi demokratične svobode. Očividno je, da je zanjo mogoča samo poslednja alternativa.
Kajti cerkev je po svoji zgodovini in duhu nasprotnica tako absolutistični državi kakor levičarskemu laicizmu, ki pušča z vidika socialni pomen cerkve — je pa prijateljica demokracije in avtonomizma, kakor je to sijajno pokazal zlasti srednji vek, dokler ni protestantovstvo položilo sekire na korenine krščanstva. Tako je tudi danes edino mogoča pozicija za cerkev demokracija.
Pospeševanje desničarske reakcije bi poglobilo sovraštvo med evropskimi narodi in tako neizmerno otežilo moralno poslanstvo cerkve. Potem pa bi cerkev osovražilo pri masah, ki bi v njej videle nasprotnico kulturnega in socialnega dviga delovnih slojev. In končno bi cerkev izgubila, podpirajoč desnico, tisto podlago svobode, na kateri danes stoji, ter bi namesto nje bila navezana zopet na samovoljo enega ali ene kaste. Tako don Sturzo.
Fašizem se je zaradi teh misli zelo razburil in liberalno-reakcionarni tisk si domišlja, da bo don Sturzo zaraditega dobil od papeža kakšno cenzuro. Toda reakcija slabo pozna katoliško cerkev, če tako misli. Don Sturzo je izrazil mnenje, ki živi v cerkvi sami in ravna danes politiko vseh katoliških strank brez izjeme izvzemši neznatno število konservativcev, ki ne pridejo niti najmenj vpoštev.
Don Sturzo je s svojimi izvajanji tudi zadel pravi moment. Kljub ojačenju desničarske reakcije v Nemčiji je reakcija danes že prekoračila svojo najvišjo točko in ra-pidno pada. V Nemčiji ni oslabila niti centra niti socialistične levice, katero je samo okrepila v korist ekstremnim elementom. Nemška desnica bo morala svoje sanje o diktaturi globoko zakopati v zemljo, ako noče države izročiti popolnemu razpadu. V Franciji je s Poincarejem padla politična in socialna reakcija in tudi monarhisti so pokazali, da so kljub svojemu vpitju le smešna družbica. Tudi na Japonskem je zmagala demokracija. V Španiji ne bo treba dolgo čakati poloma diktature. V Angliji pa je demokratizem tako zasidran, da o reakciji sploh ni govora; nasprotno, angleški demokratizem bo omajal še one diktature, ki so v Evropi še ostale. Danska ima ministrstvo levice. Ameriški fašizem je tudi le šport po vojni iz ravnotežja prišlih mož-gan. Dasi ima moderni parlamentarizem veliko hibe, je zmožen ozdravljenja po ideji stanovskega zastopstva, torej v ojačenju socialnega demokratizma in avtonomizma; reakcija pa more zlo le poslabšati in mesto socialnega reda prinesti kaos in splošno revolucijo.
Zato ne dvomimo, da tudi Mussoliniju odklenka, ko se opozicija zave svojih bivših napak in se raalira.
Pri nas je tudi reakcija začela zadnji čas vedno bolj predrzno dvigati glavo. Formalno nimamo absolutizma, dejansko Da.
Znano je, da Pašić in Pribičevič pripravljata državni puč, da s silo odstranita vse, kar jima je še napoti in da proglasita tudi formalno diktaturo svojih pokvarjenih elementov. Na francoske volitve sta veliko upala, ker sla mislila, da tam zmaga kot odgovor na nemške volitve še hujša reakcija nego je bila prej. Od te sta upala pomoči,
da izvedeta preobrat tudi v Jugoslaviji. Moža sta se hudo uračunala. Sicer imata prisrčno zavezništvo z Mussolinijem, toda to jima seveda ne bo pomagalo. Demokracija se dviga in korupcionisti, ki se naziv-ljejo >nacionalni blok«, bodo kmalu stali ob razvalinah svojih reakcionarnih za-mislov.
I
VSE KOMBINACIJE IZKLJUČENE KAZEN PAŠIČ ALI DAVIDOVIČ.
SE JASNL
POLOŽAJ
Belgrad, 14. maja. (Izv.) Danes okrog 12. ure je bil sprejet v avdienco pri kralju Lj. Jovanovič. Kralju je priporočil, da naj se končno odloči, da poveri mandat za sestavo vlade Davidoviču ali Pašiču. S tem je seveda padla v vodo kombinacija z njim kot predsednikom koncentracijske vlade. S tem predlogom je po mesec dni trajajoči krizi nastopil isti položaj, kot je bil po znani 17 dni trajajoči demisiji vlade. Mesec dni trajajoča posvetovanja in razčiščevanja položaja ter poskusi za po-mirjenje duhov, boji med predstavniki korupcije in nasilja ter predstavniki poštenja in sporazuma pokazujejo, da ne more priti do zbližanja, dokler se ne odstranijo osebe, ki so to korupcijo započele in izvajale in so že sedaj namenjene, da bi svoje metode v kakršnikoli obliki mogle izvajati v občutno škodo ljudstva in države. Že samo to dejstvo, da je tako dolga kriza privedla do tega, da je znano, kdo so stebri režima korupcije in nasilja in da stoje te osebe pred domačo in tujo javnostjo ožigosane s pečatom korupcije in terorja, že samo to dejstvo je precejšen uspeh. Neglede na končen izid krize pomenja to dejstvo lep korak k ozdravljenju gnilih razmer v državi, ki so jih poživile te osebe. Za enkrat stoje še pred sodbo javnosti. Že ta sodba ni prijetna za najbolj zakrknjene ko-rupcioniste, še bolj neprijetna pa bo pred nepristranskim sodiščem. Zato jim ni nobeno sredstvo odveč, da ne bi skušali vsega tega odvrniti.
JOVANOVIČEVA AVDIJENCA.
Belgrad, 14. maja. (Izv.) V razgovoru z načelniki opozicije je Ljuba Jovanovič izjavil, da je danes v avdijenci priporočal kralju, da naj poveri mandat ali Davidoviču ali Pašiču češ da drugih izhodov ni.
KRATKA AVDIJENCA G. PAŠIČA.
Belgrad, 14. maja. (Izv.) Popoldne ob 5 do četrt na 6 je bil Pašič v avdienci pri kralju. Po avdienci je izjavil: »Nema nato još ništa.« V parlamentarnih krogih se smatra, da je ta avdienca v zvezi z nasvetom, ki ga je dal Jovanovič kroni. Smatra se, da je Pašič trdovratno vztrajal na stališču, da so volitve edini izhod in da je tudi vztrajal na tem, da se njemu izroči vodstvo
teh volitev. Z ozirom na tako zahtevo Pašiča se krona ni mogla odločiti in Pašič je odšel praznih rok in brez mandata, kjer se je s Pribičevičem in še nekaterimi člani vlade dolgo v noč posvetoval o korakih in ukrepih, ki jih je treba storiti, da se posreči izpeljati njegovo zamisel. Pričakovati je, da se bodo sedaj intrige še pomnožile.
POTLAČENI RADIKALI.
Belgrad, 14. maja. (Izv.) Poskus radikalov z L j. Jovanovićem se je ponesrečil, zato vlada med njimi zel oslabo razpoloženje. Bili so »utučeni« (potlačeni) kakor bi rekli v Belgradu. Očividno so se njihove šanse poslabšale in nade na volivni mandat so se zmanjšale. Odgovor opozicije na izigravanje od krone dobljenega mandata in pogoji Trifkoviću, so pripomogli k takemu razpoloženju, kajti ta odgovor je vplival v najširši javnosti in pri najvišjih faktorjih. Celo na Pašiča je odgovor vplival seveda neugodno. Po pripovedovanju radikalnih ministrov, ki so bili na sestanku, je Pašič, ko je proučil prvi stavek odgovora opozicije, postal zamišljen in se je obrnil k enemu od ministrov in dejal: »Ovaj, znaš, što može to da bidne, ovi zalit jevi opozicije?« Vsekakor zanimivo vprašanje predsednika vlade. Sicer je pa ta odgovor opozicije še vedno predmet razgovorov. Splošno se priznava, da je ta odgovor mojstrski in edino pravilen na izzivajoče pogoje gospoda Marka Trifkoviča.
DOMIŠLJAVI PRIBIČEVIČ.
Belgrad, 14. maja. (Izv.) O včerajšnji avdienci Pribičeviča smo zvedeli od kompe-tentne osebe, da je Pribičevič poskušal dobiti mandat za volitve in to za — sebe. To je utemeljeval s tem, da bo z Srnao in Or-juno, kolikor je ta sprejela njegov program, ustvaril močno stranko po vzoru Mussolinija v Italiji in da bo ta stranka najbolj čvrsta opora za najvišje faktorje. Jasno je, da je Pribičevič propadel s tako zahtevo, kar tolmači njegova srditost in slabo razpoloženje. Sicer je ta zahteva v političnih krogih vzbudila splošno veselost, ker je Pribičevič pokazal s tem nastopom mnogo slič-nosti s poslancem Kordićem in njegovimi političnimi koncepcijami.
NAČELNIKI OPOZICIONALNI!! KLUBOV PRI PREDSEDNIKU SKUPŠČINE. LJUBA JOVANOVIČ PRIZNAL NASILJA IN OPOZORIL NA TO KRALJA.
Belgrad, 14. maja. (Izv.) Načelniki vseh strank opozicije so imeli danes posvetovanje, na katerem so razpravljali o nasiljih, ki jih proti parlamentarni večini podpira režim. Na tem sestanku je bil sestavljen pismen protest na predsednika narodne skupščine. Ta protest se glasi:
G. predsedniki V zadnjem času je napad na imuniteto narodnih poslancev in na shode posameznih političnih strank prešel v sistem. Izvršuje se brez vsakega povoda s toleriranjem v javnosti sami.
Podpisani predstavitelji parlamentarnih skupin smatrajo, da je odveč, da bi se raditega obračali na vlado, ki še opravlja državne posle, ker je očividno, da se vse to dola z znanjem in po želji vlade. Smatrajo, da imajo pravico, da se obrnejo na Vas, kot predsednika narodne skupščine, da Vi v imenu narodno skupščine podvza-mete, kar je treba, za zaščito narodnih poslancev, njihove imunitete in njihovih pravic in z ustavo in zakonom zajamčeno svobodo zborovanja. Obveščanje volivcev in javno polaganje računov o svojem delovanju je dolžnost vseh narodnih poslancev. Napadi na zborovanja zabranjujejo narodnim ooslancem izvrševanje njihovih dolžnosti.
Mi se, g. predsednik, nadejamo, da uvidite, da je dolžnost narodne skupščine, da zagotovi narodnim poslancem nemoteno izvrševanje njihovih dolžnosti in da zahtevate odločno od odgovornih predstavnikov spoštovanje zakonskih odredb in zaščito z ustavo in zakoni zajamčene svobode zborovanja.
Nadejamo se, g. predsednik, da se boste zavzeli odločno za obrambo narodnih poslancev, ki so poverjeni Vašemu čuvanju in da bo glas predsednika narodne skupščine dovolj močan, da prepreči nadaljne napade na temeljne ustavne državljanske pravice.
Ker je mogočo, da bo nadaljevanje takih grdih napadov na zborovanja poslancev dovedlo do težkih posledic, opozicionalne stranke odklanjajo za nje vsako odgovornost. Odgovornost bo z vso težo padla na one, ki so kot zmes čuvarjev pravde in zakonitosti započeli to borbo, ki ima značaj državljanske vojske. Slede podpisi. —
Ob 7 zvečer so načelniki opozicije dr. Korošec, Lj. Davidovič, dr. Ilrasnica, Joca Jovanovič, Predavec in dr. Moser obiskali predsednika Lj. Jovanoviča ter mu izročili ta protest, ki ga je utemeljeval Lj. Davido-
vič. Naglasil je posebno, da se opozicionalne stranke obračajo na predsednika, ker je dokazano, da je vlada direktno ali incli-rektno pri teh napadih sodelovala. Tako je' za Subotico dala napadalcem pet tisoč dinarjev podpore, minister prometa pa proste železniške karte. V Šabcu sta dva policijska komisarja delovala pri izigravanju preoblečena v civilno obleko. V Banjaluki so bili vsi razgrajači od oblasti naročeni. Zato se načelniki opozicionalnih skupin ne' morejo obračati na oblasti, marveč nanj z zahtevo, da obvesti merodajne faktorje, kako javne oblasti odklanjajo pomoč poslancem, ki izvršujejo poslansko dolžnost. Lj. Jovanovič je na to izjavil, da je že opozoril kralja in ga bo še opozoril, kake stvari so godijo, in da bo ponovno storil svojo dolžnost. Načelniki opozicije so izjavili, da bodo v slučaju, če bi se še nadaljevale take nezakonitosti, morali misliti na to, da so pristopi k samoobrambi.
PRinOD BALUGDŽIČA.
Belgrad, 14. maja. (Izv.) Prihod našega berlinskega poslanika Balugdžiča je naznanjen za nocoj ob 9.45.
Vi
KRALJEVA OBSODBA NASILSTEV.
Belgrad, 14. maja. (Izv.) Danes od pol 1 do pol 2 je bil v avdienci pri kralju zemljoradniški poslanec V u j i č in mu poročal o napadih, o katerih smo že poročali. Kralj je bil o tem že poučen, vendar se je zelo zanimal za vse podrobnosti. Izjavil je svoje obžalovanje nad temi grdimi slučaji in dejal, da stoji na stališču, da se morajo politične strasti ublažiti in da morajo biti vsi državljani brez razlike strankarske pri padnosti prod zakonom enaki. Poslanec Vujič se je s tako izjavo zadovoljil.
Takoj za njim je bil sprejet minister za notran je zadeve S r s k i ć, ki je skušal te izpade opravičevati.
Sestanek dr. Hlrnta z dr. Bsnešem,
Ljubljana, 14. maja. O sestanku dr. Ninčiča in dr. Beneša na Bledu je bil izdan sledeči oficielni komunike: Ker se je po zadnjem sestanku ministrov male antante meseca januarja t. 1. v Belgradu izvršilo več važnih dogodkov, tikajočih se zunanjega položaja obeh držav, sta smatrala oba ministra zunanjih zadev kot primerno, da se sestaneta na Bledu ob priliki potovanja gospoda ministra dr. Bcncša v Rim, Posvetovanja ministrov so se začela popoldne 13. t. m. in so se nadaljevala 14. t. m. ves dan. Na teh konferencah so se pretresali vsi politični dogodki zadnjih mesecev v Evropi, ki so imeli svoj pomen za obe državi. Zunanja ministra sta izmenjala svoje nazore glede odnošajev obeh držav do drugih držav, pri čemer se je konstatirala istovetnost interesov in stališč ter je bilo utrjeno soglasje za isto politično linijo v bodočnosti. V soglasju z romunsko vlado bo določen datum bodoče konference male antante v Pragi.
Belgrad, 14. maja. (Izv.) Trgovska sekcija za pogajanja z Italijo je danes popoldne prvič pretresavala carinsko tarifo. Današnja seja je bila izpolnjena s formalnostmi in s tem, da so se italijanski delegati poučili o principih naše carinske tarife. Predsednik italijanske delegacije Brocchi je pozvan v Rim in je že odpotoval. Kolikor bo potrebno počakati na njegovo vrnitev, se bodo pogajanja še nadaljevala po njegovi vrnitvi.
Belgrad, 14. maja. Izv.) Danes so eks« perti za veterinarsko konvencijo med Italijo in našo državo o isti razpravljali. 0 vseh vprašanjih je dosežen sporazum iu pogajanja se bodo jutri končala.
POGAJANJA Z MAŽARSKO.
Belgrad, 14. maja. (Izv.) Podkomisije za pogajanja z Mažarsko o raznih konvencijah so danes ves dan delale. Ko bodo poedina dela končana, bo ves material prodan obema šefoma: dr. Ninku Periču in Vodyanerju, ki bosta vsa vprašanja skupno reševala,
KONVENCIJA O VZAJEMNI ZAŠČITI 3ILADINE Z AVSTRIJO.
Belgrad, 14. maja. (Izv.) Zagrebški vseučiliški profesor šilović jo danes prispel v Belgrad v svrho sklenitve konvencijo o vzajemni zaščiti mladine, ki bo sklenjena med našo državo in Avstrijo. Avstrijska vlada je določila za svojega zastopnika tukajšnjega odpravnika poslov Hoffingerja.
DELITEV POMORSKIH NAPRAV.
Belgrad, 14. maja. (Izv.) Na zahtevo naše delegacije v repnracijski komisiji je pozvan za delitev pristaniških pomorskih naprav med bivšo avstro-ogrsko monarhijo in našo državo kot ekspert inž. Linar-dović.
DRAVA NARAŠČA.
Osjek, 14. maja. (Izv.) Drava neprestano narašča. Danes zjutraj je dosegla 4 m 25 cm nad normalo. Nasip pri Belju je podrt. V mnogih hišah stoji voda po pol metra visoko.
POIZKUSI Z NOVIMI ZAVORAMI PRI ŽELEZNIŠKIH VOZOVIH.
Zagreb, 14. maja. (Izv.) Že 8 dni se vr-5e na železniški progi proti Sušaku poskusi 55 Božičevimi zavorami. Navzoči so zastopniki Francije, Češkoslovaške, Nemčije, Romunije, Bolgarije, Italije, Avstrije in Ma-žarske. Vlada je dala Božiču na razpolago posebne vagone, ki so opremljeni s temi zavorami. Dosedanji poskusi so izborno uspeli. Vlak s 138 osmi in lokomotivo na padcu 25 pro mille, s tovorom 1680 ton in brzino 27 km, se je takoj ustavil, ko so pričele delovati Božičeve zavore.
Po volitvah v Franciji.
NOVI MOŽJE NA FRANCOSKEM.
Pariz, 14. maja. (Izv.) »L'Oeuvre« piše, 3a bodo vodili poslej francosko politiko novi možje, a ti so: Herriot, Painlavč, Briand, Leo Blum in Paul Boncour,
HERRIOTOV PROGRAM.
Pariz, 14. maja. (Izv.) Herriot, ki bo po vsi verjetnosti naslednik Poincarčjev, bo zahteval, da se reparacijski načrt izvedencev sprejme v celoti, da Francija sodeluje v Društvu narodov skupno z Angleži in da se sprejme Nemčija v Društvo narodov.
ZAHTEVE FRANCOSKIH KOMUNI-STOV.
Pariz, 14. maja. (Izv.) Glasilo francoskih komunistov »Humanite« zahteva od nove vlade splošno amnestijo za politične zločince, izpraznitev Poruhrja, priznanje sovjetske republike in preklic vseh v zadnjem parlamentarnem zasedanju Poincarč-ju danih pooblastil ter takojšnjo odpravo 20 odstotnega davčnega pribitka.
FRANCOSKA ZBORNICA PO STANOVIH.
Pariz, 14. maja. (Izv.) V novi francoski zbornici so zastopani sledeči stanovi: 53 kmetov, 2 arhitekta, 161 advokatov, 2 bankirja, 33 trgovcev, 4 državni svetniki, 2 zobozdravnika, 31 zdravnikov, 7 duhovnikov, 28 trgovskih sotrudnikov, 18 državnih uradnikov, 46 industrijcev, 13 inženjerjev, 8 učiteljev, 6 viničarjev, 4 notarji, 11 častnikov, 30 delavcev, 6 lekarnarjev, 44 hišnih posestnikov, 37 časnikarjev, 33 vseučiliščnih profesorjev in 2 živinozdravnika.
ANATOLE FRANCE ZA RAZOROŽITEV.
Pariz, 14. maja. (Izv.) Anatole France je napisal za »Oeuvre« članek, v katerem pozdravlja izid francoskih volitev in izraža upanje, da bo Francija odločno stopila na
L'Agnep:
To in ono.
Deset let sem že poročen in sem z ženo prav zadovoljen. Pravzaprav samo v toliko, kar se tiče gospodinjstva in podobnih opravkov. Drugače ne! To moram povda-riti, ker za kaj »popolnejšega« absolutno nima smisla. Greva n. pr. mimo trgovine in opazim v izložbi lep klobuk, takega, da bi mi res lepo pristojal. Primerjam ga s svojim, s tistim namreč, ki ga nosim že štiri leta in je tak, kot bi ga naredil jaz in ne klobučar, pa si mislim: »Lepo bi bilo ...« In sem si mislil to-le pred par dnevi čisto na glas in sem dobil zato obziren opomin s komolcem: »Bog pomagaj, kakšno sanjalo si! Saj če bi delal pesmi, ti še ne bi zamerila, bi vsaj zaslužil semintja za kilo krompirja, tako pa še za solato ne. Bog ti daj že enkrat pamet — kupi si ga, kadar boš imel denar.«
Blagroval sem pesnike, ki zaslužijo vsaj za krompir, in se potem zanimal za tržne cene ter se jezil z ženo vred na mesarje in branjevke in draginjo in sem bil zelo navdušen: »Če bi bil jaz minister.«
»Bi še kokoši ne imele kaj zobati! Vsaj ne čenčaj!«
Kot rečeno, je moja žena zelo realna in dobra gospodinja in sva poročena že deset let. Moj stric, tisti, ki se jc lansko leto zaletel s kolesom v branjevko in se potem z njo poročil ter se je tudi sicer zelo potolkel, pravi, da bi bila moja žena zelo dobra za finančnega ministra. In ima stric
pot miru, ker vojne niso neobhodna človeška potreba.
ANGLEŠKO MNENJE O FRANCOSKI VNANJI POLITIKI. London, 14. maja. (Izv.) V angleških političnih krogih prevladuje mnenje, da se francoska vnanja politika nc bo znatno izpremenila, ker je treba iskati vzroke za padec sedanje vlade v notranji francoski politiki.
POINCARE — ČASNIKAR, Pariz, 14. maja. (Izv.) Poincarć je dobil že od več strani sijajne ponudbe za sodelovanje pri velikih listih. Trdijo, da se bo Poincare res posvetil po kratkem odmoru časnikarstvu.
Bvkov v Nemčiji Ш Italiji.
Rim, 14. maja. Te dni so tukajšnji listi objavili vest, da se je Ljeninov naslednik Rykov minoli mesec ineognito več tednov mudil v Italiji in da je imel v Rimu pogovor z Mussolinijem. Sedaj so izšla iz ruskega uradnega vira o stvari naslednja pojasnila:
Rykov se je v zdravstvene svrhe — bolehal je na kroničnem bronhialnem ka-taru — zdravil v Berlinu in Lipskem, potem pa v Italiji, kjer je ostal približno tri tedne. Dne 23. aprila se je preko Benetk vrnil v Rusijo in takoj prevzel vladne posle. Tako v Nemčiji kakor v Italiji je Ry-kov ves čas bival v najstrožjem ineognitu, ker se je bilo bati kakega atentata od strani »belih« protirevolucionarjev. V Italiji je ves čas vžival varstvo italijanskih oblasti. Italijanska vlada sama mu je oskrbela vozne listke in določila podrobnosti potovanja. Z Mussolinijem Rykov ni govoril ter se sploh ni sestal z nobeno politično osebnostjo, ker je prišel v Italijo zgolj iz zdravstvenih razlogov; spremljala ga je njegova soproga. V Rimu je Rykov stanoval v zasebnem pensionu; z doma je hodil le malo in tudi ni obiskal ruskega poslaništva, pač pa je bil pri njem ruski poslanik. Na Capriju je Rykov stanoval v hotelu, kjer se je vpisal z imenom, ki se začenja s črko P. Živel je čisto zase, da ne bi ga kdo spoznal; listov ni čital. Italijanska vlada je vedela za vsak njegov korak ter je kar najpazljiveje vršila nasproti njemu dolžnosti gostoljubja. Rykov je bil ves čas svojega bivanja v Italiji jako zadovoljen ter se je popolnoma zdrav vrnil v Moskvo.
Mac Ооп&Ш m razorožitev.
London, 14. maja. (Izv.) V Alberhall-a je imel Mac Donald velik govor o obnovi Evrope. V svojem govoru je označil pretirani nacionalizem kot največje zlo za evropske narode, ki ne bodo prej prišli do novega procvita, dokler se ne bodo začeli resno pečati s problemom razorožitve.
ANGLEcšKI PARLAMENT PROTI VISOKIM CARINAM.
London, 14. maja. (Izv.) Zbornica je z veliko večino odklonila predlog Baldvvinov, da ostanejo Mac Kennon carinske postavke še nadalje v veljavi.
TURŠKO-BOLGARSKA POGAJANJA.
Carigrad, 14. maja. (Izv.) »Tanin« poroča, da se turška vlada pogaja z Bolgarijo, da skleneta obe državi prijateljsko pogodbo.
BREZUSPEŠNO POTOVANJE ROMUNSKEGA MINISTRA.
London, 14. maja. (Izv.) Romunski minister vnanjih zadev Duca se je ponovno
sestal z Mac Donaldom, Angleški listi so mnenja, da obisk romunskega kralja v Londonu ne bo imel nobenih političnih in iudi ne gospodarskih posledic.
ROMUNIJA NE DOBI ANGLEŠKEGA POSOJILA.
BukareSta, 14. maja. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je izjavil finančni minister, da so se pogajanja romunske vlade z angleškimi finančniki glede dovolitve državnega posojila in pa še posebnega posojila za inesto Bukarešt razbila. Londonska borza je celo sklenila, da odvzame romunski renti koto na londonski borzi.
MAŽARI ČAKAJO.
Budimpešta, 14. maja. (Izv.) Vladi blizu stoječi listi pišejo, da bo Mažarska ostala v slučaju oboroženega spopada med Rusijo in Romunijo nevtralna, ponudila pa bo takoj eni ali drugi stranki svoje posredovanje. Za svoje posredovanje pa bo Mažarska zahtevala gotove kompenzacije.
VOLITVE NA JAPONSKEM.
Tokio, 14. maja. (Izv.) Zadnje volitve so se končale za vlado neugodno. Vladni pristaši so dobili komaj eno tretjino vseh mandatov. Od 460 poslancev jih pripada 282 opoziciji. Listi zahtevajo, naj vlada odstopi, ker nima večine.
TVRDKA COSULICH.
Trst, 14. maja. (Izv.) Tvrdka Cosulich bo izplačala za 1. 1923. dividendo po 24 lir za akcijo. Društveni kapital bodo z%dšali od 60 na 150 milijonov lir.
POTRES.
Dunaj, 14. maja. (Izv.) Potresni aparati so zanamovali lahek potres v približni daljavi 280 kilometrov od Dunaja,
POLET OKOLI SVETA.
Pariz, 14. maja. (Izv.) Letalec Pelle-tier je dopotoval po 1300 km dolgem letu v Hanoi.
Iz тптџ polltllce.
*	Angleška delavska vlada ,se nahaja ta-korekoč v permanentni krizi, se pa vsakokrat reši. Enkrat jo napadejo liberalci pod Lloyd Georgom, drugikrat konservativci, kojih vodstvo je prevzel zadnje čase milijarder Curchill. Kadar pa gre zares, glasuje vedno ena ali druga stranica za vlado, ker se liberalci in konservativci nikdar ne morejo zediniti. Zadnji čas je postalo kritično vprašanje carina na avtomobile, ki jo je bil svojčas v varstvo angleške industrije začasno uvedel Mac Kenna in ki bi se morala po željah konservativcev zdaj podaljšati. Mac Donald je carino zdaj ukinil, nakar so konservativci podvzeli proti njemu hudo kampanjo. Toda nižja zbornica je z glasovi delavske stranko in liberalcev Mac Do-naldovo politiko zdaj odobrila.
*	O angleško-ruskih pogajanjih se no izdajajo nobeni uradni komunikeji. Angleški listi so te dni pisali, da ruska delegacija z nemogočimi predlogi pogajanja zavlačuje, ne da bi delala naravnost na tem, da se razbijejo. Mac Donald je nato dal dementirati te vesti, češ, da pesimizem ni upravičeu. Toda Rykov zdaj izjavlja, da upa na vspeli. Pravega pa se ne ve nič, ker obe delegaciji strogo varujeta tajnost pogajanj.
*	Trgovska pogajanja med Rusijo in Nizozemsko so se razbila, ker ruska delegacija ni hotela dovoliti nizozemski trgovini prednostnega tarifa.
*	Oster veter veje zadnje čase v ruski sovjetski vladi. Premoč so povsod dobili skrajni komunistični levičarji. Med drugim so zaprli tudi šefa generalnega štaba v Petrogradu in
nekaj drugih njegovih pomočnikov, katere obtožujejo, da so bili v zvezi z nasprotniki boljševizma.
*	Med Rusijo in Japonsko so se zopet z» čela pogajanja radi priznanja Rusije iu trgovskih koncesij na Daljnem vzhodu. Ruslu zastopnik je Karahan, japonski Johizava.
*	Diktatura na Španskem. Znano je, da se diktatura generala Rivera drži samo 6 skrajno silo. Zdaj, ko se imajo španske če'e v Maroku boriti z največjimi težavami, se opozicija proti diktatorju okreplja, vendar jo on vzdržuje j največjo brutalnostjo. Zdaj n. pr. je prepovedal celo liberalcem pod grofom Romanonesoro politični banket. Med ljudstvom je Rivera izgubil vse simpatijo zlasti, ko je začel proteži-rati izvestne lahkomišljene dame in v njihov prilog vplivati na sodišče. Možu se ne bo posrečilo organizirati sebi pristašev kakor Mu» soliniju. V zadnjem času so se baje proti nje mu znrotili tudi nekateri generali.
*	Volitve na Japonskem. Na Japonskem obstojita v parlamentu nekako od leta 1906 dalje dve veliki stranki: sejukai in kensstai. Prva stranka je konservativna, druga progresivna. Na Japonskem še zdaj ni splošne in enake volivne pravice, marveč obstoja cenzus in sicer ima volivno pravico, kdor plačuje 6 jen, to jo okoli 25 frankov davka in je 25 let star. V deželi, kjer ni skoro nobenega an-alfabeta, imajo od 60 milijonov prebivalcev samo 3 milijoni volivno pravico. Režim je čisto birokratičen in socialno reakcionaren; vlada parlamentu ni odgovorna. Pri sedanjih vo. litvah, ki so se vršile pretečeno nedeljo [11. maja, so zmagali levičarji. Vseh poslancev je 464.
*	Nemški državni zbor se sestane kakor je zdaj definitivno določeno, dne 27. maja.
*	Bivše rusko carsko poslaništvo je Mao
Donald izročil ruski sovjetski delegaciji in izjavil napram članom bivšega ruskega carskega poslanstva, da smatra poslaništvo za last sedanje rusko vlade.
Po!!fffee vesti.
-j-Davidovičevih demokratov v Mariboru je več nego mislijo »Jutrovci«, Med poštenim uradništvom, ki je bilo prej v demokratski stranki, je ogromna večina za sporazumno in protikorupcionistično politiko. Vsi komaj čakajo, da se skliče javen shod pristašev Davidovičeve skupine.
Slovenski hlapci režima so izgubili vso sramoto. Na škandal naših bolnic ne ve »Narod« drugega odgovoriti, kakor da je to »nesreča«, ki je očitno posledica sil izven nas ali pa za katere država ne more najti dovolj sredstev.« Katera moderna država ne najde sredstev za bolnice? Čemu pa je v naši državi sredstev za druge nepotrebne reči, za večmilijonske dispozicij-ske fonde in za korupcijo? Alt se ne more naša država glede svojega naravnega bogastva kosati s katerokoli po vojni nastalo evropsko državo? Čemu pa drugod nikjer ne slišimo o prikrajševanju javnega zdravstva? Kritiko škandaloznih razmer naših bolnic pa »Narod« imenuje demagoško hujskanje »proti državni skupnosti s Srbi in Hrvati!« — Norec!, drugega imena ne zasluži, kdor je to napisal.
Radikalni teater. »Samouprava« si da» je iz Maribora poročati, da radikalna stranka »u Slovenačkoj sve više napreduje«, da pristopa vanjo celo »narod« in da ima svoje pristaše že v »najbolj zakotnih krajih«, Tak zakotni kraj so po mnenju »Samouprave« Prevalje, kjer da je 27. t. m. bil »veliki sreski zbor«, na katerem so radikali pokazali ljudstvu g. Grafenauerja. Vsi ti
Sploh je moj stric zelo izobražen mož in je kupil pred par dnevi Šorlijev »Zadnji val«. To je bilo takrat, ko se je v Novem mestu zagledal v brhko natakarico, in pravi, da je knjiga pisana zelo aktualno.
In se mi zdi, da je tudi zadnji radikal ski letalt v Ljubljani zadnji val. Pisan pa je moral biti v zelo dobrem razpoloženju — kljub trdovratnemu deževju zadnjih dni. Stric pravi, da zato, ker je letak porojen v klubu »Na razpoloženju«, da pa je za slovenski narod naravnost eminentne važnosti in bo napravil v slovenski javnosti grozovito prcorijentacijo. »Seveda, če ga ne bomo Slovcnci v svoji zaslepljenosti prezrli,« je vzdihnil, »kot prezremo navadno toliko važnih stvari!«
p-—--.
j	Naši izdelki:
Dvojnosladna
ržena Ssika.
v rdeClJn zavitkih. Dvojnosladna
JečsanoKiovra Žlka
v modrini zavitkih.
Slajena
jeCmriciniovcR Zlka
v zelenih zavitkih so najboljši! Zahtevajte le Žlko!
i — ...........——1
prav, kar je res zelo varčna in shaja s šii- 1 rimi tisoči na mesec. Tistega, kar vtajim in si prvega skrivaj pridržim, ne štejem zraven, ker to porabim sam — in tukaj lahko povem, ker žena ne bere časopisov, podlistkov pa sloh ne. Pravi, da se tiskajo same neumnosti, in mi ni verjela, da uredništvo take stvari še plača, in da sem tudi jaz do- i bil dvesto kron. Moral sem denar pokazati, in potem je dela roke v bok — zelo ener- | gično — in se oprla s komolcem na kuhal- i nico:
»Kje si si izposodil?«
Dasi berem časopise in vem, da sc mednarodni in politični konflikti ustvarjajo tudi umetno, in da je tudi zakonski konflikt lahko prisiljenega značaja, sem ji vendarle na njeno energično zahtevo zaradi blaženega miru in neskaljene sreče v dru- I žini izročil ves denar, in mi je še danes žal.
Torej tisti stric, ki se je oženil in tudi sicer zelo potolkel, pravi, da bi bila moja žena dober finančni minister, samo s Pa-šičem se ne bi razumela, ker Pašič je raz- j sipen in tudi drugače zelo skrbi zase in po-rodico, moja žena pa ne, ker mu nc da niti črne kave, kadar pride. In sem jaz rekel, da se mi Pažičev značaj v toliko dopade in mi je žal, da nisva v sorodu in me ne pozna. Da so šc otroci na boljšem, ki so sc včeraj igrali «porodico« in je Janezek delil mednje iz kredcnce ukradeni sladkor in se je držal zelo grdo, ko sem zaprl omaro in rekel: »Zapik!«
In je potem stric še rekel, da je politična situaciia zelo čudna, in da se mu že
vse meša od poslovnih in koncentracijskih in volivnih vlad, in da bere »Jutro«, in ne ve, kaj bo. Sploh da ima »Jutro« vse podlistke z »in« ter je rekel, da se »in« zelo poda, in da naj tudi jaz pišem z »in«, ki da ga uporablja tudi on v zakonskem življenju, kadar je v zadregi in ne ve, kaj bi rekel.
Sploh pa — je rekel — imajo demo-kratje in radikali, lepe načrte in je grdo od opozicije, da sc jim meče pod noge, in se ie »Jutro« čisto zmaličilo, odkar se je začela ta gonja. Da pa ni to čudno, ker v jezi nobeden ne ve, kai dela, in jim cn tega tudi ne zameri. »Narod« — je rekel — je boljši in morajo biti v uredništvu sami veterinarji: kakor pride komanda, tako sc obrnejo. In da imajo smisel za trgovino, je rekel, on to ve, ker jc njegova žena branjev-ka in si jc zato gotovo na jasnem, kaj je trgovina. Žolč da se jim pa ne bo raz.lil, ker so zelo flegmatični in bodo pisali drugače, če bo potrebno. Saj je avtonomizem in centralizem itak enoinisto, eno avtonomizem v ožjem, drugo pa avtonomizem v širšem pomenu besede. Sicer pa — jc rekel — da se bo on — stric — potegnil iz političnega življenja in ne bo več zahajal k »Fajmoštru«, ker je politika preveč umazana in ga to preveč stane in tudi ženi ni nrav. Opozoril sem ga, da z ozirom na domovino tega ne bi smel storiti, in je rekel, da bo kljub temu dal semintja za pol črnega, tn da sc bo pričel udejstovati rajši na gospodarskem polju. Ker ima na trgu precej veliko barako, pravi, da mu ne bo težko vplivati na tržne cene.
slovenski radikali, pravi »Samouprava«, so iverjeni, da more samo radikalna stranka Sloveniji prinesti »opšti napredak«. Kontno pa slovenski radikali fehtajo veliko nater, državno radikalno stranko v Belgradu, naj odpre svojo kaso in jim plača za ist v Mariboru in še nekaj povrh za požrtvovalne radikale v Sloveniji, da ne bodo tastonj brusili pet in jezika za »veliko državno radikalno stranko«. Čim več bo Pašič dal, tem lepša poročila bodo pošiljali ir Belgrad.
Nov preobrat pri »Narodu«. Pred par Inevi je »Narod« kar skakal veselja, ker
10	v Nemčiji zmagali reakcionarci. Dejal e v uvodniku, da bo zdaj »red in rad« po Svropi. Zdaj pa, ko so zmagali v Franciji evičarji, ki imajo čisto drugačne pojme o socialnem redu in radu — poje »Narod« ilavo njim in zabalja na Nemce I »Narod«
11	hoče na vsak način zaslužiti v slovenski politični zgodovini mesto obligatnega — oHansvuršta«.
—	Akcija za bolnišnice. Izvrševalni Ddbor SLS je imel snoči sejo, na kateri je razpravljal o škandaloznem stanju ljubljanske bolnišnice. Navzoči poslanci so poročali o sistematičnem zapostavljanju pre-čansikih pokrajin, ki se kakor v vseh panogah jasno izraža v proračunu tudi v poglavju o narodnem zdravstvu. Jugoslovanski klub je po svoiih govornikih tako v finančnem odboru, kakor v plenumu parlamenta ostro kritiziral to postopanje centralističnih mogotcev in stavil tudi konkretne predloge, ki jih pa centralistična večina ni upoštevala v zadostni meri, ker zanje niso me-rodajni stvarni argumenti. Izvrševalni odbor je izrekel poslancem zahvalo za njihov trud in sklenil energično ljudsko akcijo proti škandaloznemu postopanju z bolniki in bolnišnicami v Sloveniji.. Na ministrsko predsedstvo in ministrstvo za narodno zdravje je sklenil odposlati energično brzojavko in sklicati v Ljubljani veliko protestno zborovanje v nedeljo, dne 25. majnika dopoldne.
—	Brezobzirne surovine med izletniki. Od S v. Katarine nad Medvodami nam poročajo: K nam so vedno radi zahajali izletniki, pred vsem Ljubljančani. Pot do nas je zelo lepa, razgled po gorenjski ravnini z mogočnimi velikani, dolenjskih gričih, notranjskih vrhovih prekrasen. Tudi smo izletnike radi imeli, zlasti ker jih je bilo vedno lepo število med njimi, ki so se v cerkvi in zunaj nje igledno vedli. Če so kdaj kateri malo ponoreli, smo si mislili: kakor telički, ki jih spuste na prosto, skačejo in so veseli, saj ni imel nihče od njih škode. Toda letos se je priklatila k nam druga vrsta izletnikov, ki nimaio spoštovanja ne do Boga ne do ljudi, ne do božje, ne do človeške lastnine. V cerkvi so vrgli po tleh težki bronasti velikonočni svečnik, velikonočno svečo pa razbili. Zunaj cerkve pa se vedo tako divjaško, da ni moči povedati. Žito, ki ga je že zima tako hudo pokončala, hočejo vse pohoditi, nič ne vedo, kje je pot, kje njiva in travnik, cela drhal se jih zakadi v ozimino ali valja po senožetih. Hujše je to, da tudi nobena druga premakljiva reč pred njimi ni varna. Kar so naši kmetje z veliko težavo pripravili iz globokih grap drv, butar ob pot, da jih zvozijo domov, je pod rokami teh »svobodomiselnih« ljudi romalo v dolino nazaj. Nekemu gospodarju so zvalili kup hlodov, ko jih je z veliko težavo zvlačil k cesti, sebi v prostaško zabavo zvilili v globoko dolino nazaj. Najhujše pa je to, da bi kmet — ali se o njega neprimerno težkem delu tem prostaškim klatežem kaj sanja? — svoje lastnine niti braniti ne smel: nekateri posestniki so to zlobno početje opazili in šli škodljivce preganjat. Pa ali so mar bežali? Kaj še! Z revolverji so kmetom grozili, ker so se jih drznili motiti v njih »zabavi«. — Seveda takega kvara Katarinci ne nameravajo mirno prenašati; pripravljeni so tako, da bodo tem petelinom navzlic revolverjem pregnali veselje do te nove vrste veselja omi-kancev.
—	Proti provizijam pri državnih dobavah Je izdalo ministrstvo za pravosodje nove, zelo stroge odredbe. Nova naredba določa natančno, kaj se mora vse smatrati kot provizijo. Sodišča pa so dolžna vsak slučaj takoj naznaniti tudi dotičnemu ministrstvu. Naredbo ,j£ izdalo pravosodno ministrstvo na Češkem. Laza Markovič bi kot pravosodni minister take nared-be ne bil izdal.
—	Izgon dekana in župnika Kleitscha. »D. Volksblatt« poroča, da je minolo soboto politična oblast v Beli Cerkvi na ukaz prosvetnega ministra brez odloga izgnala čez romunsko mejo dekana in župnika Kleitscha. Razlog izgona je bilo baje nemškonaroduo mišljenje župnika Kleitscha.
—	Protestni shod nemškoštajerskih vinogradnikov se je vršil prejšnjo nedeljo v Ehren-hausenu ob Muri. List »Landvvirtschaftl. Mit-leilungen« je razglasil, da bo pri trgovinsko-carinskih pogajanjih Avstrija Jugoslaviji popustila vozno carino na vino za iri četrtine. Nemški vinogradniki so proti tej nakani ostro protestirali.
—	Slovenska Matica je darovala za knjižnico novega frančiškanskega samostana v Ameriki 35 knjig. Za ta velikodušen dar sc izreka iskrena zahvala. — P. H. Sattner.
—	Pošto in brzojavi v kopališčih. Ministrstvo za pošto in brzojav je odredilo, da se po vseh kopališčih nemudoma organizira poštna in brzojavna služba, ki bo poslovala od začetka do konca sezone.
—	Finančni zakon za leto 1924—23. Ljubljanski Uradni list dne 13. maja prinaša finančni zakon za leto 1924—25.
—	Zagrebška opera in belgrajski »Stan-kovič« v Sarajevu. Dne 13. maja je došla na gostovanje v Sarajevo zagrebška opera. Sprejem je bil slovesen in prisrčen. Prvi večer so peli »Prodano nevesto«. Gledališče je bilo razprodano. — Dne 16 .maja nastopi v Sarajevu belgrajsko pevsko društvo »Stankovič«.
—	Proti železnici Zadar—Knin. Splitska občina in trgovsko,obrtna zbornica sta dne 13. t. m. sklicati sestanek zastopnikov in političnih strank v Splitu, da se posvetujejo o korakih proti zgradbi železnice Zader—Knin, ki jo zahtevajo Italijani. Vdeležba na sestanku je bila polnoštevilna ter je bil navzoč tudi zastopnik mesta Šibenika. Sestanek je otvoril župan dr. I. Tartaglia, poročal je dr. Ljubič. Po vsestranski debati so sklenili, da pošljejo v Belgrad večjo deputacijo, ki naj na merodajnih mestih in posebno na dvoru pojasni, kako usodne bi bile posledice za Split in Šibenik, ako bi se uresničila italijanska zahteva po zgradbi železnice Zader-Knin. Izvolili so odbor, ki naj poskrbi vse petrebno zaradi depu-tacije in zainteresira za stvar vsa ostale občine in visoke kroge.
—	»Svevid«. Pod tem naslovom je začela delovati v Sarajevu nova časnikarska agencija. Lastnik agencije je g. Bjelovac.
—	Kolonizacija v Južni Srbiji se začasno prekine. Vsled sklepa ministrstva za agrarno reformo se dodeljevanje zemlje naseljnikom v Južni Srbiji začasno ustavi.
—	Pri meroizkusnem nadzorništvn v Ljubljani se razpiše mesto pomožnega sluge. Prošnje za mesto, v katerih se mora označiti: ime in priimek, kraj, dan, mesec in leto rojstva, državljanstvo, poklic, šolska izobrazba, znanje jezikov, zakonsko stanje, število otrok in njih rojstno leto naj se vložijo pri oddelku ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani do 1. junija 1924. Prošnje morajo biti opremljene s prilogami, ki so predpisane v členu 12 zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923 Rr. 1. št. 299 ex 1923. — Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani.
—	Prošnje za sprejem v državno blagajniško davčno šolo v Novem Sadu. V šolskem letu 1924-25 se bo vršil na drž. blagajniško-poreski šoli v Novem sadu desetmesečni tečaj, ki se prične 1. septembra t. 1. Sprejemajo -se samo moški kandidati, ki so zvršili šest razredov kake srednje šole (gimnazije, realke ali realne gimnazije) z odličnim ali prav dobrim vspehom. Prošnje, opremljene s 25 Din kolekom, je vložiti na upravo šole najda-lje do Д5. julija t .1. Važno je, da dobe siromašni kandidati državno podporo mesečnih 800 Din, ki se pa bo morala vrniti v 8 letih in sicer od dneva, ko stopi štipendist v drž. službo in da dospejo absolventi te šole v II. kategorijo uradnikov. Natančnejša pojasnila zlasti glede listin, ki jih je priložiti vsaki prošnji, daje reflektantom predsedstvena pisarna delegacije.
—	Poboj med bosanskimi kmeti. V vasi Črna Rijeka v sarajevskem okraju je došlo minolo nedeljo zvečer med kmeti do velikega pretepa. Pri tem so enega kmeta težko ranili z noži, drugega pa ubili. Truplo mrtvega so položili potem čez železniški tir, da bi zabrisali sled. Vlak je truplo raztrgal, vendar so proti udeležencem pretepa takoj uvedli preiskavo.
—	Roparji v Bački. Dne 11. maja zvečer so prišli na posestvo Jakoba Opšiga v Sekiću v Bački maskirani razbojniki. Zvezali so vso družino, potem pa prisilili gospodarja, da jim je pokazal, kjer hrani denar in dragocenosti. Ko so vse pobrali, so se izgubili v noč. Roparjev že niso našli.
—	Novo mesto. Notranje ministrstvo je proglasilo vas Lajkovac v Srbiji za mesto, ki ohrani svoje dosedanje ime.
—	Ribiška sreča. Najemnik ribolova Mihael Fleiss v Palanki je te dni ujel 105 kg težkega soma, katerega starost so cenili strokovnjaki na 50 do 60 let. Ribo so prodali v Som-bor po 23 Din za kg.
—	Železniška nesreča. V Osjeku je med premikanjem povozila lokomotiva sprevodnika Ivana Stampferja. Odtrgala mu je desno nogo.
—	Ubegla kaznjenka ■— kuharica pri žan-darjih. Pred dobrim letom je pobegnila iz zapora v Zagrebu na 20 letno ječo obsojena Ru-ža Kolonič. Žandarmerija js ubeglo morilko dolgo zaman zaeledovala. Te dni pa so jo zalotili v Bogdanovcih kot kuharico pri tamošnji žandarmerijski postaji. Seveda so ji službo takoj odpovedali in jo izročili sodišču. Ruža je izjavila, da se jc čutila pri orožnikih najbolj na varnem.
—	Kaznovani hotelirji in restavratorji. Belgrajsko sodišče je te dni obsodilo hotelirja znanega hotela »Moskva« na 10 dni zapora in na 7000 Din globe, ker je natakar zaračunal
I nekemu gostu za čošico konjaka 15 Din, lastnika restavracije »Kolarac« pa na 3 dni zapora in 3000 Din globe, ker je račuual za 1 jabolko 5 Din.
—	Razstrelivo na potniškem parnika. Te dni je došel s potniškim brzoparnikom »Sa-lonac s Sušaka v Gruž 1100 kg težak tovor, označen kot železo. Tovor je poslala tvrdka »Beton« svoji podružnici v Gružu. Pri izkr-
canju so pa opazili, da to ni bilo železo, marveč razstrelivo »titanik«! Stoti del tega razstreliva bi zadostoval, da požene parnik z vsem, kar je na njem, v zrak. Dognali so, da je navedena tvrdka že opetovano na enak način pošiljala razstrelivo, ki ga rabi za dela v Dubrovniški Reki. Oblast je zadnjo pošiljatev razstreliva zaplenila in uvedla proti tvrdki »Beton« kazensko postopanje.
— Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo ter knjigovodstvo (zasebni pouk) začnejo na zasebnem učilišču Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 2. junija t. 1. ter trajajo 4 mesece. Vpisovanja in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji: Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.
Umor Orla pri !au.
Sadovi sokolske vzgoje.
Poroča se nam: V torek, dne 13. maja zvečer so na Kremenci pri Igu vaščani pomagali pri Šerjaku staviti strešno ogrodje. Zraven sta bila tudi brata Jože in Janez Kraljič. Janez Kraljič je približno okrog enajste ure, ko so delo končali, začel prepir z besedami: »Smr-kovci, spat!« Med navzočimi se je vnel prepir, ki se je vedno bolj ostril. Zlasti sta se zaganjala oba Kraljiča v svoja dva bratranca, s katerima se že dolgo nista razumela. Alojzij Smole, ki je bil tudi pri delu, je začel miriti z besedami: »Dokler sem jaz tu, se vama (namreč bratrancema Kraljičev) ni treba bati.« Na te besede je eden izmed obeh Kraljičev skočil proti Smoletu in ga z nožem sunil v vrat ter mu prerezal glavno žilo, nakar se je Smole mogel le še v hišo privleči, kjer je takoj umrL Ne ve se še natančno, ali ga je zaklal Jože ali Janez Kraljič, ker oba brata umor drug na drugega zvračata. Jože je takoj pobegnil v gozd, kjer so ga pa že dobili. Ranjen je tudi eden obeh bratrancev, vendar ne nevarno. Janeza so ljudje takoj prijeli in ga zaklenili v vežo. Spominjamo na to, da je že pred tremi leti hotel Janez Kraljič ubiti Smoleta in je bil za poskus umora kaznovan na 10 dni zapora in v povrnitev vseh stroškov za prizadete rane. Orožniki so oba Kraljiča zaprli.
Pripominjamo, da sta Kraljiča doma iz velesokolske hiše in je značilno, da je Janez Kraljič kljub poskušenemu umoru pred tremi leti ostal še nadalje navdušen Sokol in nosil tudi sokolski znak. Kakšna surovost tiči v Janezu Kraljiču, je razvidno tudi iz tega, da je jokajoči materi umorjenega, ki mu je vpričo svojega v krvi ležečega mrtvega sina očitala, zakaj ji je umoril sina, dal ciničen odgovor z grdo psovko na Orle, katerih član je bil pokojni Smole.
PRVA SLOVENSKA PRIDIGA V MESTNI ŽUPNI CERKVI V DOLNJI LENDAVI.
Poročali smo že, da je o priliki vizitacije in birmovanja v Dolnji Lendavi, presv. g. lme-zoškof dr. Andrej Karlin svečano objavil, da odreja, da se odslej naprej pridiguje v dol-njelendavski župni cerkvi zopet redno slovenski. Ta krivica, ki se je godila nad 3000 Slovencem lendavske župnije, je sedaj odpravljena. Preteklo nedeljo 11. t m. se je prvič s prižnice v Dolnji Lendavi glasila beseda božja v slovenščini. Cerkev je bila potna, udeležba od strani inteligence odlična. Pri-digoval je g. kaplan Štefan Lejko, znan narodnjak, ki je od strani mažarskih oblasti svo-jedobno mnogo trpel. — G. Lejko je bil rojen Д890 v Murski Soboti, gimnazijo je dovršil v benediktinski gimnaziji v Koszegi, bogoslovje v Sombotelju. Novo mašo je pel v Marijinem Celju 1914 leta. Oče in mati živita v South Be-tlehemu v Ameriki. Na prvo mesto kot kaplan je prišel v Beltince k znanemu, zavednemu in zaslužnemu župniku Štef. Kuharju. Tukaj sta delovala skupno z agilnim in zavednim kaplanom Andr. Berdenom do avg. 1916 leta, ko je šel kot vojni kurat v vojsko. Do prevrata je ostal v vojni službi, potem je zopet prišel v Beltince. Udeleževal se je skupno s preje omenjenim, žal prerano umrlim župnikom Štef. Kuharjem narodnega delovanja. Le njunemu naporu se je zahvaliti, da je beltin-ska župnija tako zavedna. Grozilo se jima je z orožjem in zaporom, ako ne bosta mirovala. Somboteljski škof grof Mikeš mu je ponovno zabičal, da se mora vzdržati vsakega narodnega delovanja in mu omenil, da ga premesti. Da ga spravi proč, ga je škof pustil poklicati za kateheta v Sombotelj, a vojaki so ga isto noč že hoteli aretirati ter je bil primoran čez Muro pobegniti v Ljutomer in odtod na Hrvatsko, kjer je živel Štiri mesece, dokler nismo mi Prekmurje definitivno zasedli. Od tu se počne zopet njegovo delovanje v Beltincih. Krasno uspeli prvi narodni tabor pod Jugoslavijo dne 15. 8. 1919 je on organiziral in skupno z župnikom Kuharjem deloval pri vseh narodnih in upravnih zadevah. Po zasedbi je vodil deputacijo Prekmurcev v Belgrad, ki je zahtevala, da pripade Prekmurje pod slovensko upravo. Ko je 1921 šel na dopust v Ameriko k svojim staršem, je tam mažaronski list »Zvezda vogrskih Slovcncev« začel nesramno hujskarijo proti njemu, rekoč, da je prišel agi-tirat v Ameriki med tamošnje rojake za jugoslovansko idejo. Imel je vsled toga precejšnjo sitnosti in je vsled varnosti svojega življenja moral, predno je nameraval, zapustiti Ameriko. V Dolnji Lendavi deluje kol slovenski kaplan že skoraj leto dui.
Odlikovanje poslanca Klekla. Iz Črenso-vec poročajo, da je o priliki birme presv. g. knezoškof dr. Karlin imenoval zaslužnega urednika, nar. poslanca in vp. župnika Jožefa Klekla kn. šk. duhovnim svetovalcem. Naše čestitke!
Radićevi poslanci so v torek 43. t m. v gostilni Horvat v Dolnji Lendavi imeli zaupni sestanek svojih pristašev.
Požar. V Fokavcih je Adam Parčič v pijanem stanju ležeč na senu zapahi pipo. Pri tem mu je iskra padla v seno, ki je povzročila ogenj, ki je upepelil celo poslopje. Nesrečni alkohol!
V Sebebercih je preteklo nedeljo evan« geličanski župnik Adam Lutar iz Pučanec blagoslovil dva nova zvonova, ki sta bila naročena iz Šopronja.
Veliki tatinski družbi, ki je ogrožala za« sebno lastnino to- in onstran državne meje* so prišli na sled v Vučji gomili.
š Shod SLS pri Sv. Barbari v Slovenskih
goricah. Za nedeljo, 11. maja po ram sv. maši je bil pri Sv. Barbari napovedan javni shod SLS. Zanimanje je bilo veliko. Demokrati iz Maribora zadnjič niso mogli imeti shoda, ker jih nihče ni maral poslušati. Radi tega je »vodja« demokratov (v celi fari so samo 4) nadučitelj Kranjc grozil: »Tudi klerikalci ne bodo zborovali!« Res sta prišla dva od šnopsa pijana samostojneža razgrajat, a se nihče ni zmenil za nje, zato sta tudi utihnila. Shod je) bil izredno številno obiskan. Predsedoval ша je župan g. Kajnih. Poročilo o situaciji je podal poslanec Z e b o t. Značilno je dejstvo, da so politiko in borbo SLS proti Pašičevemu režimu odkrito odobravali tudi bivši samostoj-neži. Mirno lahko trdimo, da vse ljudstvo stoji zvesto in trdno na naši strani. Vse laži demokratov in njih časopisja ne izdajo nič. Ljudstvo je pod sedanjim režimom preveč trpelo, Po shodu so možje, posebno župani in zaupniki ostali v razgovoru s poslancem. Reči moramo, da se mnogi, ki so bili dosedaj pri SKS zopet vračajo k SLS.
š V Spodnjem Duplckn ob Dravi je posla* nec Z e b o t v nedeljo 11. t. m. popoldne sklical javen shod, kojemu je predsedoval župan g. Ignac Thaler. Zbor je bil zelo dobro obiskan. Navzoči so bili vsi 4 župani in občinski odborniki. Poročilo poslančevo so vsi odobravali. Pohvalno moramo omeniti, da od naših vrst nihče ne odpada.
š Razpisana služba poštnega odpravnika,
V	Slivnici pri Celju je razpisano mesto poštnega odpravnika (III-4). Prošnje je vložiti y teku treh tednov na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani.
š Otvoritev pomožne pošto Družmirjc. 3L; oktobra 1923 zatvorjena pomožna pošta Druž-mirje (nadzorna pošta šoštanj) je pričela dne 1'. maja letos zopet poslovati. Zvezo ima vsak dan razen nedelj.
š V vlaku in sicer med Žalcem in Celjem Je ukradel neznan žepar Antoniji Novak iz Griž ročno usnjato torbico, v kateri je imela žena 3 bankovce po 100 in 7 bankovcev po 10 Din. — Na kolodvoru v Celju pa je bil ukraden nekemu potniku kovčeg z belim ovojem.
V	njem je bilo žensko perilo z monogramom J. V. in napisom »Ivanka«, zrcalo in dragocena ovratnica iz platina z dvema večjima in več manjšimi briljanti v skupni vrednosti do 16 tisoč Din.
lj Špijonaže osumljen in oproščen. Ne«
davno je »Orjuna« naznanila sodišču zaradi špijonaže g. Živka Potočnjaka, ki je moral na to res presedeti v preiskovalnem zaporu nekaj tednov, dokler se ni sum izkazal kot popolnoma neutemeljen. Sodišče je g. Potočnjaka na to izpustilo s spričevalom, da je popolnoma nedolžen. Na podlagi kakšnih dejstev je »Orjuna« g. Potočnjaka obtožila, nam ni znano, zdi se pa, da preveč trdni tisti dokazi nieo mogli biti in »Orjuna« bi si bila tiste dokaze že lahko nekoliko bolje ogledala, ker je morala dobro poznati delovanje g. Potočnjaka, ki je sam bil član »Orjune«.
lj Umrli so v Ljubljani: Fran Eppich, posestnikov sin, 41 let. — Marija Kovačič, po« sestnica, 82 let. — Josip Detela, železniški nadzornik v p., 81 let. — Antonija Nanut, žena umirovljenega sprevodnika, 63 let. — Ivan Pavlič, strojarski pomčnik, 70 let. — Fran Hočevar, tovarniški delavec, 56 let.
lj Nalezljive bolezni v Ljubljani. V času od 4. do 10. maja sta bila naznanjena dva slučaja nalezljivih bolezni, en slučaj davice in on slučaj dušljivega kašlja.
lj Predrzen vlom v Kolodvorski ulici. Preteklo ш 3 je bilo vlomljeno v času od 2. do 3. ure v Kolodvorski ulici št. 41. Tat je vlomil na ta način, da je izrezal nn zunanjih dvo-rišnih vratih desko in vrata nato od znotraj odprl, pri drugih vratih pa je razbil eno šipo. Odnesel je 5 parov moških črnih boks-čevljev, 4 paro ženskih rjavih čevljev, ili par rjavih škornjev, 24 komadov ameriških ševro polkož — v skupni vrednosti 10.800 Din. O storilca nimajo še nobene sledi; pred nakupom se svari.
lj Prijet slepar. Policija je prijela pred nekaj dnevi došlega Svetozarja Drakullča, doma iz Kapele pri Bjelovaru. Mož se je izdajal za potnika neke zagrebške tvrdke in pravil, da je prišel k več ljubljanskim tvrdkam
po denar. Pod to pretvezo je izvabil od več strank manjša posojila, češ da čaka na denar od svoje tvrdke. Izdajal se je tudi za brezposelnega in iskal službe. Tudi pri tem mu je padel marsikak dinar v goljufiv žep. Dajal je tudi zmedene in večkrat nasprotujoče si po-da'k» o svojem predživljenju. Policija ga je izročila sodišču.
lj Tatinski vajenee. Pekovski vajenec, 20 letni Matevž K. je dobil za svojega gospodarja od raznih strank za dobavljeno pecivo 1200 dinarjev. Fanta je premagala skušnjava in šel je v Kolodvorsko ulico popivat Gospodar je fanta takoj, ko ae ta ni pravočasno vrnil, začel zasledovati in so ga dobili skritega na verandi neke gostilne v Kolodvorski ulici, ravno ko se je pripravljal, da gre na kolodvor in se odpelje na Gorenjsko. Mladega nepridiprava so izročili sodišču, kjer bo dobil zasluženo plačilo.
lj Radi trpinčenja živali je ovadila policija državnemu pravdništvu mesarskega pomočnika Ivana M. Stražnik ga je prijel na Ambroževem trgu. Pripeljal je iz Kranja na malem zapravljivčku 8 telet naloženih drugo na drugo.
Trg Tabor.
»Rešimo sokolski Tabor« se razlega po naši liberalni javnosti. Slabo bi naletel, kdor bi si upal vprašati: »Pa kako je postal Tabor sokolski Tabor, ali pa je res v interesu Ljubljane, da ostane Tabor bokolski Tabor?« Za liberalno javnost o teh vprašanjih ni debate. Kdor ni o tem prepričan, da mora Tabor postati in ostati sokolski Tabor, je najmanj i-z dajica domovine, vreden da se zatre kot njivski plevel. Kajti Sokol je nositelj morale, je nositelj kulture, je nositelj slovenske narodnosti in je glavni steber države. Brez Sokola bi nas vse skupaj vzel vrag.
Je res velika predrznost, ampak še večja potreba, da pokličemo Sokolu kot nositelju morale v spomin, da višek morale to ni, če si Sokol lasti in zazidava trg Tabor. Trg Tabor je prodal prejšni škof ljubljanski mestni občini ljubljanski v svrho naprave javnega parka in mestna občina je trg Tabor v to svrho kupila. V tozadevni kupni pogodbi je izrečno navedeno, da je trg Tabor prodan in kupljen y svrho naprave javnega parka. Občinski svet ljubljanski je sklenil v smislu te kupne pogodbe, da se trg Tabor priredi v javni park in ljubljanski meščani od Marijinega trga pa do Vodmala so vzeli ta sklep s posebnim zadovoljstvom na znanje. V regulačni načrt mesta Ljubljane se je vpisal trg Tabor kot javni park, lastniki ob trg Tabor meječih stavbišč pa so hiteli postavljati v zaupanju na veljavne sklepe avtonomnih javnih oblasti oh trgu Tabor okusne, bodočemu javnemu parku primerne stavbe.
Takratni župan Ivan Hribar Je z vso lastno mu vnemo zastopal stališče, da se mora trg Tabor ohraniti namenu, za katerega je bil prodan in glasom razglašenega načrta določen. Posebno določno je nastopal takrat ko so — bilo je to šo pred svetovno vojno — nekateri gospodje, ki so imeli vsekako več zanimanja za denarne vrednote, kakor pa za splošne kulturne potrebe, v občinskem svetu predlagali, da naj se trg Tabor parceUra in zazida. Napad na trg Tabor in javno moralo jje bil takrat odbit in javnost pomirjena z zagotovilom, da se trg Tabor priredi za javni park. Še več, mestni občinski svet je takrat kupil v svrho razširjenja parka zasebno na park meječe stavbišče.
Kaj da se je pozneje godilo s trgom Tabor, je javnosti znano. Odločevalo ni poštenje, odločevale niso ne pravne, ne moralne obveznosti. Pravnim obveznostim so se oguili enostavno na ta način, da so trdili, da določilo v kupni pogodbi, s katero je škof prodal Tabor mestni občini, določilo namreč, da se proda trg Tabor v svrho naprave javnega parka, ne vsebuje pogoja, marveč le namen pravnega opravila. Moralne obveznosti jim pa niso delale nikakih preglavic. Poteptali so jih enostavno in poteptali ponovno. Poteptali s tem, da so preko določil kupne pogodbe prodali trg Tabor Sokolu, poteptali pa še veliko bolj brezobzirno s tem, da so ga prodali komaj za desetinko prave vrednosti.
Resnici na ljubo konštatujemo, da so se našli tudi tedaj še možje, ki niso odobravali tega nasilnega, nemoralnega in nekulturnega postopanja in znano nam je, da je Ivan Hribar, ki takrat ni bil več župan ljubljanski, pisal dr. Žerjavu pismu, v katerem ga je prosil, da naj prepreči nazadnjaške sklepe mestnih očetov glede trga Tabor. Ampak klici posameznih inteligentov so ostali klici vpijočega v puščavi. Zadeva trga Tabor je postala zadeva strankarske strasti, zadeva ulice. Kjer pa govori ulica, tam molči razum, morala in kultura...
Sokol se zaveda, da je nositelj kulture. Zazidava trga Tabor po Sokolu pa je vendarle skrajno nekulturni čin. Desetletja sem se piše in govori po kulturni Evropi o higijeni, o vzrokih degeneracrje mestnega prebivalstva, o zdravstveni vzgojevalni vrednosti javnih parkov, o potrebi javnih igrišč za mestne otroke, o potrebi približavati mestno mladino naravi, jo soznanjati z rastlinami in živalstvom, ki najdejo zavetje v javnih parkih. Vsa te kulturna vprašanja so šla mimo Sokola, oziroma Sokol je šol košato mimo njih in to vkljub temu, da je javni park na tem mestu nujno potreben. Od »Zvezde« pa do Udmata nima Lkibiiana na levem breau Ljubljanice
javnega parka, trg Tabor, ki je prodan in kupljen za javiti park, naj se pa zazida.
Zazidava trga Tabor je tudi e stališča stavbene tehnike in estetike skrajno nekulturno dejanje. Park Tabor bi sprejel zanimive stavbe svojega okrožja v harmonično celoto. Ena najlepših ljubljanskih cerkva, solidna moderna vojašnica in ljubke vile bi v naravnem angleškem parku prišle do primerne veljave ali bi vsaj ne žalile umetniškega okusa. Kdor pa opazuje trg Tabor v sedanjem stavbenem stanju, mora imeti že precejšnjo dozo gorjanske neobčutljivosti, če si ne privošči krepke obsodbe vseh onih »kulturnih« delavcev, ki imajo ta kaos na vesti. Potrudite se, prosim, gospodje inženirji in stavbeniki in umetniki na trg Tabor in prepričajte se na lastne oči, v kak žalosten ekstrem privede strankarstvo in strari osebe, ki bi tožile vsakogar, kdor bi jim očital, da niso velekul-tume. Danes izgleda trg Tabor kot del sejmišča. Ko bodo pa docela spolnjene kulturno želje kulturnega Sokola, bo pa trg Tabor enak onemu dolu Tivolija, ki je določen za gugal-liire, vrtiljake in cirkuse. Odlikoval se bo le še s tem, da bodo tam javno telovadile nežno-sramežljive sokolice. Okoličani trga Tabor bodo pa deležni dvomljive sreče, da se bodo naslajali v polnočnih urah ob zvokih utrujenih godb in ob pivskem navdušenju bratov sokolov za narodno ujedinjenje, ali da se izrazim bolj po domače, za posrbljenje Slovencev ...
Sicer pa vee čast upodabljajočim umetnikom 1 Isti eo javno in glasno in enodušno protestirali proti zazidavi trga Tabor. Pa tudi njih protest je šel neupoštevan preko strankarske strasti in sebične zagrizenosti; trg Tabor pa, ki bi bil s svojo okolico lahko eden najlepših delov Ljubljane, je postal stavbeno smetišče.
Navedenih dejstev vsa državotvorna navdušenost Sokola ne bo spravila iz sveta. Sokol naj че zaveda, da obsojajo vsi oni Ljubljančani, ki še verujejo, da smo tudi Slovenci kulturen narod, zazidavo trga Tabor kot skrajno nekulturno dejanje.
Njim pa, ki odločujejo v bodočnosti, obliki in kulturi Ljubljane, polagamo na srce, da se ne glede na svojo strankarsko pripadnost zdramijo sedaj ob dvanajsti uri in skušajo rešiti, kar se rešiti da. Pokažejo naj, da še velja javna korist več kot strankarstvo. Otvo-rijo naj zopet cesto čez Tabor, ki se je nasilno zaprla preko interesov večine Ijubljan-čanov in okoličanov, odstranijo naj ono javno telovadišče v sredini mesta, ki dela nečast celi Sloveniji in porabijo naj Trg Tabor v namene, v katere je določen. Razlastitev teh objektov je opravičena, potrebna in nujna. Glede stavbe ob Škofji ulici naj odločijo inženirji in umetniki, jeli ista združljiva z napravo javnega parka. To je njih dolžnost. Če tega ne store, jim bo zgodovina štela v greh, da so se udali nasilju.
stva, naznaniti jim njih naslove. Zbornica todi
prosi v interesu zastopnikov samih, da se Ji naznanijo odslej sproti vsakršne spremembe zastopstev inozemskih tvrdk.
g Izkaz Narodne banko. Po izkazn Narodne banke z dne 8. t m. je bilo v obtoku za 5 milijard 577 milijonov dinarjev bankovcev kar pomeni napram prejšnjemu izkazu z dne 30. aprila povečanje za 8.9 milijonov dinarjev. Istočasno se je povišala tudi kovinska podloga (za 11.3 milijonov dinarjev) na 453.4 milijonov dinarjev.
g Carinski dohodki. V tretji desetini meseca aprila so znašali carinski dohodki -7 milijonov 77.056 dinarjev napram 53 milijonom v drugi desetini istega meseca. Dohodkov so imele sledeč carinarnice: Ljubljana 3 milijone 228.903 dinarje, Maribor 2 milijona 278.102 dinarja, Rakek 807438 dinarjev, Jesenice 482 tisoč 765 dinarjev, Celje 512.417 dinarjev, Gornja Radgona .175.141 dinarjev. Kako so se razvijali carinski dohodki po posameznih mesecih t 1., kažejo sledeči podatki: v januarju letos so znašali 107.1, v februarju 120.9, y marcu 143.9 in v aprilu 143.9 milijonov dinarjev.
g Bolgarska industrija. Po statističnih podatkih je bilo v Bolgariji leta 1922. 1541 industrijskih podjetij z vplačanim kapitalom 4 milijard 30 milijonov levov. V bolgarski industriji je bilo predlanskem zaposlenih' 55.377 oseb in pogonske sile je bilo 82.000 konjskih sil. Vrednost letne produkcije zar leto 1921. se ceni na 4% milijade levov. Goriva se je uporabilo za 142 milijonov, surovin pa za 2890 milijonov levov. Za delavske plače se je izdalo 435'A milijona levov.
g Obtok bankovcev v Italiji. Dne 31. mar* ca letos je bilo v Italiji bankovcev v obtoke za 18 milijard 840 milijonov dinarjev.
g Avstrijska Narodne banka v aprilu. Izkazi avstrijske Narodne banke v aprilu kažejo odločno tendenco k poslabšanju gospodarske situacije. Obtok bankovcev je nara-riel tekom meseca za 139 milijard, medtem ko je zaloga zlata, srebra, deviz in valut padla za 269 milijard. Koncem meseca je bilo v obtoku za 8 milijard bankovcev, metalno in devizno kritje pa je znašalo samo 3 milijarde 776 milijonov avstr. kron.
g Francoski frank je po volitvah znatno padel. Danes je pa dosegel zopet višino, ki jo je imel pred volitvami.
g Produkcija olja in svile v Italiji. Leta 1923—24 je znašala produkcija olja 12.458.000 meterskih stotov, to je za 3,327.000 meterskib stotov manj kot leta 1922. — Produkcija umetne svile v Italiji je znašala v prvih treh mesecih leta 1924 1,057.115 kg nasproti 573344 kilogramov v prvih treh mesecih leta 1923.
g Državne železnice na Poljskem so se izročile popolnoma zasebnemu kapitalu^ Država je samo lastnik voznega materiala, nima pa druge ingerence kakor v vprašanjih vožne varnosti.
g Zunanja trgovina Brazilije. V letu 1923. je Brazilija uvozila za 3,576.000 ton blaga, v vrednosti 50.6 milijonov funtov šterlingov, izvoz pa je znašal 2,230.450 ton za 73.2 milijonov funtov šterlingov.
BORZA.
Zagrob, 14. maja. (Izv.) Kalija 3.589—S.B19; London 363.30—356.30, Newyork 80.875—81.87, dolar 79.375—80.375, Pariz 4.72—4.77, Praga 2.3730 do 2.4030, Dunaj 0.113740—0.114740, Curih 148»
do 14.45.
Ctirih, 14. maja. (Izv.) Berlin 1.32, Italija 25.15, London 24.68, Newyork 564.50, Pariz 32.90, Praga 16.55, Dunaj 0Л07975, Bukarešt 2.90, Sofij* 4.12, Belgrad 6.95.
Prosvefa.
pr Koncert »Glasbene Matice«. Godalni
orkester je pod Michlovim vodstvom podal dva dela Nielsenove suite, R e b i -k o v o »Večerno zarjo«, d'I n d y j e v o glasbo h »Karadecu«. Orkester je bil izvrsten, čist dovršen, teko da bi si ne bih mogli nobene stvari želeti lepše: ne Nielsonove plemenitosti in nežnosti, ki je je bilo zlasti v finalu obilo — viola je enkrat zazvenela kot oboa, da smo jo šli z očmi nehote iskat, dasi smo vedeli, da je ni, enkrat nam je v sluh pričarala celo glas rogu — ne Rebikovega silnega pato-sa, razjedajoče mračnosti, pa tudi prozorne jasnosti in prekomerne sladkosti (4. stavek); in ne d'lndyjeve duhovito zapletene izvirnosti, ki je zlasti v »Bretonski svatbi« zvenela kot Bizet, samo morda manj čutno, bolj izčiščeno. poduhovljeno.
Zbor je v celoti pel pač doslej najtežje slov. skladbe. A d a m i č je bil zastopan s štirimi in je zlasti v »Igri na nebu« brez usmiljenja, kot vihar podil, drevil glasove in nagrmadil težkoč, ki jih je zbor pogumno premagal. »Molitev pastirčkov« ima zelo širok hod, gost zvok, »Narodna« je gibka, najlepša pa brez dvoma »Viola« s polnim, nasičeninl zvokom, ki se preliva kot barve na naših srebrno in zlato laziranih baročnih oltarčkih. Lepi sopranov solo je očividno nastal pod vpli-■com otožne jugoslovanske inobamedansk« pesmi. Zbor in solistinja so v tej pesmi pokazali morda največ lepote. I. a j o v č e v e sfl bile štiri, težka »Breza i n h r a s t« , ljub. ka »Dete jezdi na kolencu« s posebno izbornim spremljanjem, toplimi dolžinami na par končuih zlogih; nazadnje pa tisti plosk po klavirju ki vse prejšnje narejeno kisanje podere in se ti hudomušno v lic« z a reži: vse je bila samo burka. »Zlato *
Gospodarstvo.
Agrarnoreformni načrti angleških strank,
V lanski jeseni je Baldwin v okviru konservativnega programa govoril tudi o načrtu za dvig poljedelske produkcije. Podrobnosti je objavil poljedelski minister Sir Robert Sanders. Konservativna vlada je obljubovala izvršitev tegale načrta:
1.	Za vsak obdelani aere — aere je 40.5 arov, izgovori: ejkr — dobi poljedelec od države funt šterlingov, kar je pač zelo visoka vsota. Podpora bi se ne ozirala torej samo na pridelovanje žita, temveč tudi na krompir, peso, deteljo, hmelj itd., celo na sadne vrtove in na zeljnike. Da se niso ozirali na višino pridelka temveč na obdelano površino, razlagajo iz ozira, ki so ga imeli tudi za kmete z manj dobro zemljo. Seveda bi bili pa zahtevali neki minimalni pridelek. Ker računijo svet najvažnejših pridelkov na enajst milijonov aerov, bi znašala podpora enajst milijonov funtov. Vsekakor prav izdatna podpora.
2.	A samo oni kmetje bi dobili funt za aere, ki bi svojim odraslim polnomočnim delavcem zagotovili za 52 tedenskih ur minimalno plačo 30 šilingov. Ker na Angleškem ob nedeljah nihče ne dela, pride na dan 5 šilingov. 20 šilingov je 1 funt kurz funta je pa označen vsak dan v dnevnikih. Če ga vzamemo poprečno na 352 dinarjev, je 30 šilingov 528 dinarjev, na dan 88 dinarjev, odroma na uro 10 dinarjev. Malo, če pomislimo, da je na Angleškem življenje dosti dražje, kakor pri nas. Konservativna stranka je hotela s tem pogojem doseči, da ima tudi delavstvo od premij kakšen priboljšek. V zadnjih letih so se vršili namreč neprestani mezdni boji, ki so imeli za cilj omenjeni minimalni znesek. Ti boji in pa zmanjšana rentabiliteta, nastopivša po vojni, so kmeta gnali vedno bolj od intenzivnega obdelovanja do ekstenzivnega gospodarstva, od poljedelstva do gojitve travnikov. Vsled vedno večje prekmorske produkcije, dviganja voznine in padanja carine na žito se je obdelani prostor že več desetletij krčil. Vojska je poljedelstvu pomagala, ker so vpeljali minimalne cene, ki so kmetu zasigurale rentabiliteto in so povečale produkcijo. Samo s pšenico posejani svet se je pomnožil od 1914 do 1918 za več kot 50 odstot. Po končani vojski so se pa vrnile stare razmere in so se skrčile njive že za 1.25 milijona aerov. S pšenico posejanega sveta je približno toliko, kakor ga je bilo pred vojsko. Ker zahteva ekstenzivno travniško in pašniško gospodarstvo naravno manj delavcev kakor poljedelstvo, se je tudi število kmečki' delavcev zmanjšalo; v zadnjih dveh letih za 46.000. Konservativci so hoteli poljedelstvu pomagati, zaposliti več ljudi in preprečiti pomnožitev industrijskega delavstva, ki ga že itak mori brezposelnost.
Obenem je konservativna stranka obljubovala tudi znižanje kmečkih davkov, carino na prekmorsko žito in carino na ječmen za varenje piva. Nasprotniki so naračunili, da bi vsi ti darovi in »podkupovanje kmetov« prišli na 22 milijonov funtov.
O koristnosti načrta in načinu izvedbe so dosti govorili. Kje dobiti denar, kako vršiti nadzorstvo? Ttd.
Vse je pa padlo v vodo s porazom konservativne stranke. Ni pa izginilo vprašanje poljedelstva in tudi ne bo. Obdelani svet se bo .,e nadalje krčil in vprašanje brezposelnosti, najvažnejše vprašanje angleške politike, se bo še bolj poostrilo.
Liberalci in labouristi nimajo tako natančnega programa. Liberalna stranka je hotela pomagati kmetijstvu z zadružništvom in olajšavami pri nakupu nnjetib kmetij. A angleško kmetijstvo za zadružništvo' ui pripravno; nakup kmetij po dosedanjih najemnikih se ua tudi ui obnemel. To ic že staro vpraša-
nje in je tudi res po vojski veliko najemnikov kmetije pokupilo, kakor se je sploh izvršila velika sprememba v lastninskih razmerah pri nepremičnem posestvu. Skušnja je bila slaba, veliko novih posestnikov je propadlo ali pa se le s težavo še držijo. S tem torej ne bo dosti.
Delavska stranka se za agrarno vprašanje doslej ni dosti menila. In tudi treba ni bilo. Zadovoljila se je z izjavo, da se morajo zgubljene lastninske pravice spet vrniti, govorila je o »nacionalizaciji« itd.
Vprašanje je zelo težko. Sama industrija in nič poljedelstva pa tudi ni nič. Mislimo si le slučaj vojske, ki bi zaprl Angliji dovoz žita. Saj je že v tej vojski dosti trpela, pa je bila s svojimi zaveznicami neomejen gospodar
morja. Kaj pa, če bi tega no bilo več? • • •
g Sadno drevje v Sloveniji m Jugoslaviji.
Poljedelsko ministrstvo je sestavilo podatke o sadjarstvu v celi državi. Za Slovenijo izkazuje statistika v letu 1922 2772.000 jablan, 633.000 hrušk, 194.000 orehov in £1145.000 češpelj in raznih ostalih sadnih dreves 385 tisoč. — Za celo Jugoslavijo pa imamo sledeče podatke: 50,970.000 češpelj, 7,758.000 jablan, 3.685:000 hrušk, 1.738.000 orehov, 3 miL 485.750 oljk, 461.210 kostanjev in 5.392.200 raznih dreves. Skupno torej je v celi državi sadnega drevja 73 milijonov 469.960. — Za Slovenijo se ceni, da prinaša sadjereja letno dohodkov približno za 280—300 milijonov dinarjev. Na toliko se namreč ceni vrednost donosa sadnega drevja, ki ga ima Slovenija.
g Z zagrebškega trga. Proti prekajeval-cem mesa se je pojavil med zagrebškim občinstvom hud odpor zaradi pretiranih cen, po katerih prodajajo prekajevalci svoje izdelke. Iz tržnih poročil (zagrebških) je razvidno, da kupujejo prekajevalci blago po 11 Din cenejše kakor pred par meseci, oni sami pa niso znižali cene še niti za vinar. Zagrebčani groze prekajevtdcem mesa z bojkotom, dokler ne bodo cen svojih izdelkov prilagodili cenam surovega mesa, ki so znatno padle. — Tudi prodajalci sadja so doživeli te dni na zagrebškem trgu hude neprilike. Prodajati so namreč hoteli zgodnje črešnje iz Dalmacije po 100 Din za kilo! To oderuštvo je bilo celo potratnim Zagrebčanom preveč, da ne govorimo o srednjih in gospodarsko šibkih slojih, in blago je ostalo neprodano. Naslednji dan so prodajali iste črešnje po — 40 Din kilo. Trgovce s sa-lato je udarila konkurenca iz Slavonije, odkoder so pripeljali velike množine salate na zagrebški trg ter jo prodajali po 4 Din kilo, dočim so zahtevali zagrebški vrtnarji po 3 Din za eno glavico. — Mlad grah v stročju so prodajali po 30 Din kilo. — Špinačo s-o hoteli zagrebški vrtnarji prodajati po 15 Din kilo, to ceno pa jim je zmešalo zagrebško mestno vrtnarstvo, ki je postavilo na trg dovolj špinače po — 6 Din za kilogram.
g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 317.50 do 320.50, koruza 230 Din, pšenična moka >0« 485 Din, »2« 425 Din, »6« 340 Din, »7« 295 Din, otrobi 215 Din. Tendenca trajno slaba, promet okrog 86 vagonov, od tega 50 koruzo in28 in pol pšenice.
g Prijave zastopstev inozemskih tvrdk trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Ker je iz uradnih podatkov o gibanju trgovine, obrti in industrije, ki jih prejema trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani od pristojnih mest, maiokje razvidno kakšno inozemsko zastopstvo in iz katere države zastopstvo imajo posamezne tvrdke njenega zborničnega okraja, vljudno vabi vse one tvrdke, agent ure in komisijske trgovine, ki imajo kako zastopstvo iz inozemstva, da ,ii ga blagovolijo prijaviti v teku 8 dni. Te prijave potrebuje zbornica v svrho (popolnitve njene evidence in da bo mogla interesentom, ki bi se zanimali za laka zastop-
Blatni vasic je užigalo r svojim živim glasbenim humorjem. — Kogoj je nastopil i tremi: dvema prav mirnima prijaznima otroškima zboroma in z narodnimi, ki jih je odel i enotnim plaščem »Trpečih s r c« ; pa je 7 tej zvezi tudi notranja enotnost jako močna. Dbdelal jih je jako iznajdljivo, samosvoje; po tem ni izpraševal, kaj pevci lahko pojo. Zlasti pesem »Bog je pa Stvarnik moj« je pomenila a večer ene^a najtrših pevskotehničnik ore-iiov. Posebno primerni mehki so se nam zdeli »Zagorski zvonovi«. Dobro so učinkovale imitacije, variacije, kakor že sploh v prejšnjih ka-lonične oblike. Ravnikova »Kam si šla?« je za pevce tudi huda, pa so jo dobro izvozili, tako da ee je marsikaj posebno sočno jlasilo. Pavčičeve »Rdeče ix>že« eo ves 1'avčič: mehkoben, prisrčen, malo sentimen-alen, ali pa gibek, poskočen skladatelj občutljive slovenske duše. Največ ognja so raz-inele Promrlove »Rože za Marijo«, otroški preprorto zamišljene, z jasnim, domačim izrazom, tako iskrenimi, ne veni, ali skrajno prevejano, ali čisto naivno zasnovanimi ritmičnimi kontrasti. Po gostoti, teži melodije, ritma, harmonije, kontrapunkta, ki so doslej iržali čute poslušavcev deloma skrajno napete, ee je ob teh ljubkih lepotah vse oddehnilo in ploek se je kot toča usipal na zbor in skla-iatelja. Pevovodja Kumar je z uspehom lahko zadovoljen.	K.
Narodno gledišče.
DRAMA.
Začetek ob 8 »večer. Setrtefc, 15. maja: »Izgubljene duše«. Red B. Petek, 16. maja: »Kamela skozi uho šivanke«. D. Sobota, 17. maja: Zaprto.
Nedelja, 18. maja: Gostovanje Hudožcilvenlkov. Pondeljek, 10. maja: Zaprto. Гогок, 20. maja: Zaprto.
OPERA.
Začetek «b pol 8 »večer.
Setrtek, 15. maja: »Faust«. Red C.
Petek, 16 maja: »Manon Lescautc. Red F.
sobota, 17. maja: »Selo Stepančiltovo«. Izven. —
Gostovanje Hudožestvenikov. fJedelja, 18. maja: »Življenjski boj«. Izven. —
Gostovanje Hudožestvenikov. 'ondeljtk, 19. maja: »Jekaterina Ivanovna«. Izven.
Gostovanje Hudožestvenikov.
Opera »Tosca«. Nocoj ee poje v operi »Tosca« a red A. Vlogo Scarpija poje prvokrat na našem idrn g. Cvejić.
Gostovanje Hudožestvenikov ▼ Ljubljani. Po-'robno vsebino vseh treh dram, s katerimi goetu-5jo Hudožestveniki v našem Narodnem gledališču, rinaša 26. Številka Gledališkega lista, ki je prav-Ttr izšla. Vso posetnike predstav Hudožestvenikov ipdzarjamo, da je začetek teh predstav točno ob ' in ne ob pol 8, kakor navadno začenjajo operne iredetave. Gostovanje Hudožestvenikov se vrši v ipernem poslopju.
Pri današnji predstavi »Fanata« poje vlogo largarete gdčna Ana Rotova iz Prage. Valentina ioje g. Popov, Fausta pa g. Kovač. Predstava se ■riši za red C.
Naznanila
bleta na Žnlestno goro pri Preserju se poleg Itolne prosvete udeleže tudi člani Strokovne zve-e javnih nameščencev s svojimi rodbinami. Od-lod iz Ljubljane z vlakom južne železnice ob pol i zjutraj. Za prehrano mora skrbeti vsak udeleže-lec sam. Povratek poljubno z vrhniških vlakom z Vrhnike ali Brezovice.
Jugoslovanska obrtna zveza priredi v nedeljo, Ine 18. maja skupno z društvom Rokodelskih po-Dočnikov poučni zlet v Vevče, kjer se vrši ogled to-
varne Združenih papirnic Vevče, Goričane, Medvode. Zbirališče izletnikov pred glavnim kolodvorom, ,, kjer se odpeljemo s potniškim vlakom ob 14.15 do Zaloga in tam peš približno 20 minut do tovarne. Da lahko pravočasno poskrbimo za prostor v vlaku, prosimo, da se vsi izletniki pismeno ali ust-meno prijavijo v pisarni Jugoslovanske obrtne zveze, Komenskega ulica 12.
Druiabni klub. Ker jo bil preteklo nedeljo izlet na Št. Jošl radi neugodnega vremena onemogočen, napravimo ta izlet prihodnjo nedeljo, dne 18. maja. Zbirališče ob pol 7 zjutraj na glavnem kolodvoru. — Odbor.
Starešinski sctanck bo v nedeljo 18. maja na šmarjetni gori pri Kranju. Iz Ljubljane odhod ob , pol 12 dopoldne. Pridite vsil — Predsednik SKAS. i	Udruionje jugoslovanskih inženjerjev in arhi-
tektov, sekcija Ljubljano, vabi svoje člane k sestanku v potek, dne 23. maja ob 8 zvečer v salonu »pri Mraku«, Rimska cesta, in k V. rednemu občnemu zboru, ki so vrši v soboto, dne 81. maja ob 4 popoldne v dvorani Mestnega magistrata z običajnim dnevnim rodom.
V Preddvoru nad Kranjem priredi ljudski oder katoliškega prosvetnega društva »Preddvor« na praznik Vnebohoda, dne 29. maja točno ob pol 4 popoldne v društveni dvorani krasno zgodovinsko igro s petjem v petih dejanjih »Dekle z biseri«. Okoličani vabljeni. Vstopnice ве dobe v predprodaji.
Cerkveni vestnik.
c Pastoralna konferenca za semiško delca-nijo bo v Metliki v četrtek, dne 22. maja. Začetek točno ob pol 10 dopoldne.
c Monsignora Cieplaka imenuje papež baje v kratkem za kardinala ter mu izroči vodstvo lansko leto ustanovljenega zavoda za starejše in obolele škofe v papeški palači Castel-gandolfo.
Pevski vestnik.
Koncert pevskoga zbora Siov. kat. izobr. društva v Celju se ne vrši dno 18. maja, kakor je bilo objavljeno, ker je oblast vsled razširjenja škrlatinke vse prireditve za 14 dni prepovedala, ampak se preloži na 29. maj ob pol 4 popoldne v Narodnem domu.
Orlovski vestnik.
Izlet šentpetorske srenjo se vrši dne 18. maia na Ježico. Zbirališče za vse odseke je ob pol 1 pred šentpetersko prosveto, odhod ob tričetrt na 1. Udeležba obvezna za vso odseke. Bog živi!
Turistika in šport.
Prvenstvena tekma Hormes : Jadran se
vrši v nedeljo, dno 18. maja ob 10.30 na prostoru Primerja, predtekma rezervnih moštev je določena na 9. S to tekmo se zaključijo prvenstvene tekme I. razreda v Ljubljani in pre-ostano le še finale za prvenstvo podsaveza, ki se vrši 15. junija med S K Ilirijo in zmagovalcev iz semifinalne tekme Maribor : Celje, ki je določena na dan 29. maj v Maribor.
HAŠK v Ljubljani. V nedeljo, dne 18. maja nastopi proti Iliriji Hrvatski akad. športni klub iz Zagreba. Ker se jo potovanje našega olimpijskega teama nekoliko zakasnilo, bo Hašku mogoče nastopiti v Ljubljani z najmočnejšim moštvom. Za enkrat je negotov edino nastop Vineka, ki je nekoliko blesiran. — Eventuelno gostuje nekoliko oslabljeno I. moštvo žo v soboto proti Hermesu ali Jadranu.
NI POTREBNO, da Vas muči revmotizem in trganje v križu, ker «Reumatis« odstranjuje bolečine v najkrajSem času. Glavna zaloga za Ljubljano in okolico je lekarna Leustck.
Orlovski odsek na Ježici
proslavi v NEDELJO, dno 18. t. m. z lepo pripravljeno javno telovadbo ▼ ST02ICAH avojo
PETNAJSTLETNICO.
j Pričetek ob pol 4. — Igra godba .Mladinskega
doma.. — Na svidenje, prijatelji našil
адамаии n в» is диааапаив адви
Razbojnik čaruga pred sodiščem
čarugo je njegovo razbojniško junaštvo pred sodiščem hitro minilo. Na razpravi v torek se ni več šopiril s svojim hajduštvom, marveč se je oprijel, da so reši, tajenja kakor naj-navadnejši zločinec. V glavnem vali vso krivdo na mrtvega tovariša Matijeviča. Ko ga je predsednik vprašal, kakšna so bila prav za prav pravila njegove razbojniške družbe, je rekel Čaruga:
»Matijević je bil komunist.«
Predsednik: »Zakaj ste izvrševali raz-bojstva ?«
čaruga: »Kakšna razbojstva?«
Predsednik: »Boste že slišali kasneje.«
»Naj govori kdo kar hoče.« Tako se zagovarja Čaruga. O nobenem velikem zločinu noče ničesar vedeti, kvečjemu pravi, da je čul o njem pripovedovati.
»Toda pred orožniki ste vse priznali,« ga zavrne predsednik.
Čaruga: »Zandarji v Tompojevcih so mo pretepli.«
Predsednik: »A priznali sto tudi pred preiskovalnim sodnikom.«
Čaruga: »Da, ker sem se bal, da mo vrnejo žandarjem.«
O prvem roparskem uboju dne 9. junija 1920 v Bokšiču, ko je Matijevič ubil Ignacija Schlossbergerja, pravi Čaruga, da ni bil zraven in da je slišal o tem le pripovedovati.
Državni pravdnik konstatira, da je Ča-ruglna trditev, da je on ustrelil Matijeviča, dn prepreči nadaljna zločinstva, neresnična. Dognalo se je, da je orožniška krogla pogodila bombo, ki jo je Matijevič nosil za pasom. Bomba je eksplodirala in tako je Matijevič našel smrt.
O par nadaljnih roparskih činih pravi Čaruga, da je sodeloval le z namenom, da jih prepreči, oziroma, da je moral sodelovati, ker mu je Matijevič odkazal vlogo.
Na vrsto pride slučaj razbojnika Rebiča, katerega sta Čaruga in Matijevič, ker ni ubil in oropal popa v Gerjanih, kakor sta mu od-kazala, po društvenih pravilih obsodila na smrt in ga ustrelila.
Čaruga se brani, da je on sodeloval le kot priča in ne kot sodnik. Pravi, da je pred izvršitvijo smrtne obsodbe pnudil obsojencu kosilo, da pa temu »ni šlo v tek«. Rebič je skušal uteči, a Matijevič je streljal za njim. Predsednik pripomni, da ni streljal za Rebičem Matijevič, nego Čaruga.
Dinarski dan in drugi prejemki za vestfalske SloTence. »Akcijskemu odboru za pomoč veetfalskim Slovencem« so bilo doslej doposlane sledečo vsote v dinarjih: Bob. Bistrica: Miroslav Iskra 428.50, Srečko Kristan 13.50; Bukovica: župni urad 39.25; Črna pri Prevaljah: Kolo jug. sester 150; Djakovo: Franjo Stare 10; Griže: županstvo 168; Hrastje: župnik Zbašnik 113; Gomilsko: Zotler Ivan 778.15; Jesenice: zbirka Alojzij Pukšič, Javornik pri Jesenicah 3080; Javor: župni urad 45; Kamna gorica: župni urad 250; Ljubljana: zbirka »Dinarskega dneva« 7747.55 Din, 6 lir, 1 srebrna krona, Grad-
beno podjetje ing. Dukić in drug 1000, dr. Natlačen 50, Koeta Ivanovi« 100, Kino Ideal 200, Kolo jug. sester 73, mostna občina 15.000, občinski urad 225, »Dobrodelnost« 800, Kreditni zavod za trgovino in industrijo 100, drugi letnik moškega učiteljišča 11, škofijski ordinariat skupno vsoto cerkvenih nabirk v ljubljanski ln lavantiuski škofiji 88.060; Laško: zbirka mladine 405; Ljutomor: občinski urad 300; Murska Sobota: Sandormerijska postaja 70; Moste: občinski urad 1000; Maribor: podružnica Jug. matice 9102.25, mestna občina 10.000; Medvode: podružnica Jug. matice 90.50; Novo mesto: dr. Gregorič 375, podružnica Jugosl. matico 1623.75; Ovšišo: županstvo 830; Podčetrtek: županstvo 100; Pameče: župni urad 58; Ponikva? župni urad 385; Ponikva ob juž. žel.: župni urad 160.50; Hajhenburg: Slov. katoliško izobr. društvd 950; Reteče: župnik Janez Moršolj 135; Sovnica; Uslakar Ivan 50; Sele: župni urnd 40; Slov. Bistrica: mostni odbor Orjtmo 882.25; Sulinci: Kavčič Milan 10; Šmartno: župni urad 370; Štepanja vas: Sokolsko društvo 155; Šmarjeta: županstvo 70.75; Šoštanj: sokolsko društvo 500; Sv. Marija v, Puščavi: župni urad 80; Vrhnika: podružnica Jug, matice 1055.75; Zagorje: izobraževalno društvo 160, občina 4000; Zabnica: župni urad 74; Ziče: župni urad 41. — Skupna vsota vseh prejomkov znaša 101.615 Din 70 p, 5 lir, 1 srebrna krona. — Vse I one, ki imajo šo v to svrho zbranega denarja, pro-' simo, da ga čimprej pošljejo na naslov: Jugoslovan^ I ska Matica v Ljubljani, Pred škofijo 21, ker bomo denar že v prihodnjih dneh razdelili. Vsem darovalcem in nabirateljem so v imenu stradajočih de, lavcov v Vestfaliji najtopleje zahvaljujemo.
Akcijski odbor za poinoč vestf. Slovenccm.
Ptuj. Podpore za rodbino Božeglav ^ Brodu o. S. se je nabralo 595 Din. Vsem usriii-Ijenim darovalccm tisočkratni Bog plačaj.
Poizvedovanji '
Par uhanov je bilo najdenih. Dobe se na Po« ljanski cesti 9, I. nadstropje.
Dobro znana oseba, ki jo v nedeljo popoldni v nunski cerkvi vzela damski dežnik, so naproša, da ga vrne v zakristiji istotam, da so tako izogne neprilikam.
I Ije, ker s tem ne Stedito Id z denarjem i I ampak varujete tudi noge in obuvalo, з
HiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiniiHiiiiinii?
Meteoro>r|ično poročMo.
Uas OpHEO-vaniR	tiaro-m.fcnr v mm	Termometer t c	l'.Ilirom, ilitoronop v O	Nobo, vetrov	''»darili« v mm
13. Б. 21 h	<40 7	16 8	0-9	d. obl. s. v.	
14./5 7 h	742-3	14-6	05	jasno	—
14. 5. 14 h	741-3	19-7	1-9	d. obl. vzhod	
fames Oliver Curvvood:	18
Kazan. volčji pes.
(Kanadski roman.)
(Dalje.)
Jeanne je stopala ob strani volčjemu >su. Zdelo se ji je, da se ji dsoče ijel za-aja v kožo obraza in vkljub topli obleki o jo zbadale v telo. Spomnila se je na to->lomer in ga je potegnila iz prtljage. Puhla ga je nekaj časa odprto na zraku, nato >a pogledala, koliko kaže: stal je na tri-1-^set stopinj pod ničlo Fahrenheita.
Petnajst milj' In oče ji je bil dejal, da »o lahko prepotovala to razdaljo. Toda Pe-er brez dvoma ni računal na ta strašni etri mraz in na rezki veter, ki bi prestra-il najpogumnejšega.
Gozd jo bil sedaj daleč za njo. Zginil 0 bil v poltemi sive megle. Na vse strani o je raztezal samo neusmiljeni Barren, po ;aterem se je vila zmrzla reka. Čo bi bilo saj nekaj dreves v tej žaloetni pokrajini, :i Jeanni ne bil tako upadel pogum. Toda uč, prav nic. Nikjer se ni mogel vstaliti po-;led v tej sivi poltemi, ki je bila enolična n grozna.
Mlada žena je korakala naprej in neprestano gledala na tla, skušajoč odkriti '■račno votline, pred katerimi jo je bil svaril Peter Radisson in v katerih bi mogla leuadoma izginiti. Toda slednjič je opazila, ia je vse postalo enako na snegu in na le-iu za njene oči, ki jih je bil oslabil mraz. Vedno bolj so jo peklo.
Nato se je reka razširila v neko vrsto iszera in tu je veter bril s tako silo, da so is Јеашш vsak trenutek aoodiikaia in že
par palcev snega je bila za njo nepreko-račljiva zapreka.
Kazan je še vedno vlekel z vso močjo. Komaj, da mu je sledila in da ga ni izgubila iz Oči. Njene noge so bile težke kot svinec in hodila je težavno, mrmraje molitev ;:a svoje dete.
Nenadoma se ji je zdelo, da so bile sani pred njo samo še komaj vidna črna točka. Polastila so je je groza. Kazan in dete jo zapuščata. In kriknila je. Toda to je bila samo optična iluzija za njene vnete oči. Sani so bile komaj dvajset korakov od njo in po kratkem naporu jo prišla do njih.
Z vzdihom se je zgrudila nanje, obupno objela dete okoli vratu, stisnila glavo med kožuha in zaprla oči. Za trenutek je imela občutek »ljubega doma.. л Vizija se ji je pa razpršila tako naglo, kot je bila prišla in zavedla se je resničnega položaja.
Kazan se je bil ustavil. Vsedel se je na svoj zadek in jo gledal.
Ona je pa ležala nepremično na saneh. Kazan je čakal, da se zgane in prične govoriti. Ker se še vedno ni premaknila, je stopil k njej in jo duhal. A zaman.
Nenadoma pa je dvignil glavo in začel duhati proti vetru. Veter mu jo nekaj prinašal Spet jo začel suvati Jeanno s svojim gobcem, kot bi ji hotel nekaj naznaniti. Žalostno jo zacvilil in znčel glasno tuliti.
Neznana stvar pa, ki jo je prinašal veter, je postala bol j razločna in Kazan je začel jur.aško vloči za komat in vlekel tudi Jeanne seboj.
Teža, ki jo je sedaj vlekel, je zahtevala od njegovih mišic nenavaden napor in sani, ki eo škripalo v snegu, so se le počasi premikale naprej. Vsak čas se ie moral
ustaviti in loviti sapo. In vsakokrat je vlekel z drhtečimi nozdrvi zrak vase. Obrnil se je proli Jeanni in cvilil poleg nje, da jo zbudi.
Padel je v mehki sneg in le palec za palcem je spravljal sani naprej. Nato je spet našel prosti led in vlekel s tem večjo vnemo, čimbolj se mu je bližal skrivnostni duh, ki mu ga je prinašal veter.
Naenkrat je prišel do druge reke, dotoka prve, ki je bila tudi zamrzla v tem letnem času. Če ne bi bila Jeanne brez zavesti, bi bila v tej smeri vedla volčjega psa. Toda Kazanu jo služil vonj za vodnika.
Deset minut pozneje je začel veselo lajati in odgovarjalo mu jo pol ducrta psov, uprežonih v sani. Ob bregu reko je stala tu lesena koča v mali dolinici, nad katero so je dvigal smrekov gozd in iz njene strehe se jo dvigal dim. Vonj tega dima je bil prišel do Kazana.
Breg se jo strmo dvigal do koče. Kazan je zbral vse svoje moči in povlekel sani do vrat. Nato se je vsedel poleg onesveščene Jeanno, dvignil nos proti temnemu nebu in zatulil.
Skoraj v istem trenutku so se vrata odprla in mož je stopil iz kočo.
S svojimi očmi, ki so bile rdeče od mraza in vetra, je Kazan videl, kako je mož začudeno vzkliknil in so nagnil čez jeanne in sani. Obenem je začul iz kupa kožuhovi-no jokajoči in napol zadušeni glas deteta.
Kazan je bil izčrpan. Moči so ga zapustile. Šapo so mu krvavele. Toda otročji glas ga je navdal z veseljem in mirno so je vlegel v svojem komatu, med tem ko jo mož odnesel mater in dete v oživljajoče toploto koče.
Nato se je mož spet prikazal. Ni bil tako star kot Peter Radisson.
Približal se je Kazanu in ga gledal.
»Torej ti sam, za Boga nilega, si mi jih privedel nazaj... Častitam ti, moj dragi!«
Sklonil se je brez strahu nadenj, ga izpregel in mu namignil, naj tudi on vstopi.
Kazan je za trenutek odlašal. Ravno v tem trenutku se mu je zdelo, da čuje v divjanju vetra, ki se ni bil polegel, glas volkulje Sivke. Obrnil jo glavo, nato se jo pa le odločil, da vstopi.
Vrata koče so se zaprla za njim, moi? pa je začel pripravljati za Jeanno toplo jed na ognjišču.
Mlada žena, ki jo je bil človek položil na posteljo, se ni takoj zavedla. Kazan pa, ki se ga je loteval spanec, jo je začul na-t enkrat iz svojega kota iHeti in ko jo dvignil malo pozneje nos, je videl, kako jo s tujcem.
Kazan se jo splazil pod posteljo. Noo je bila prišla in tišina je vse objela. Ko jo| naslednji dan mož odprl vrata, je Kazanc porabil to priliko, skočil ven in zdirjal na planjavo. Našel jo sled volkulje Sivko iu jo klical. Odgovorila mu jo z ledeno reke in tekel jo proti njej.
(Dalje sledi.)
Ofcjaua.
Peresno Inhki kaaagarni, listri, sirova svila tc!» covclcoard za moške in irotlc, etamiu, delainc v
najnovejših vzorcih ra damske obleke pri
KUHARICA, marljiva in
zvesta, vešča vsega gospodinjstva in se razume na vsa poljska dela, želi službe v kako iupnišče za takoj ali pozneje. - Naslov v upravi 'Slovenca« pod itev. 2781.
Korespondentinja
te potreba)« za Zagreb. Ve-
iča popolnoma hrvaškega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Perfektna v nemški stenografiji in v strojepisju. Sposobne in solidne reflek-tantinjc dobe pri tej stalni namestitvi polno prehrano. Oferti, opremljeni s sliko in prepisi izpričeval, naj sc pošljejo rekomandirano na sledeči naslov: E. V. FELLER, Zagreb, Jnrjevska al. 31 A.
Izložbeno okno
* vhodom in vrati na špa-lete, pripraven za trgovca ali obrtnika, po zelo ugodni ceni takoj NAPRODAJ. — Ang. JEGLIČ, Radeče. 2829
POHIŠTVO za celo spalno sobo naprodaj. - Čopova ccsta 21, priti. 2, od 3.—5.
STARO SREBRO in SREBRNI DENAR
KUPUJE po najvišji ;eni L Ravnihar, urar, Sv. Petra c.
Pozor!
NAJBOLJŠA
REKLAMA eo oglasi v »Slovencu«,
V četrtek, dne 15. maja
otvorim TRGOVINO z manufakturnim in galanterijskim blagom, potrebščinami za krojače in šivilje. Cene nizke, točna in
solidna postrežba. Se priporoča tvrdka
JERNEJ PIRNAT,
Martinova cesta 8. 2816
Gostilničarji, pozor!
Ogrske in domače SALAME prve vrste, kakor tudi pole-mendolski in polnomastni trapistovski SIR nudi tvrdka
L BUZZOLINI,
Lingarjeva ulica, Ljubljana.
Malo POSESTVO
na Gorenjskem, 1 uro od
železnice, obstoječe iz hiše, gosp. poslopja in hleva 16 mernikov posojanja, košnje za 3 živine ter po dogovoru gozda od 2 do 30 oralov naprodaj. — Ponudbe ozir. vprašanja na upravo lista pod šifro: »Industrijski kraj štev. 2719«.
Ostanki za perilo
so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilikel Resi jeva cesta 30/1, desno. 2815
Clavne zaloga cigaretnega papirja In vseli vrst
A. Lamprei
Ljubljano. Hrehov trg 19 POZOR, drž. uradniki!
Kdor sc je slikal v atelijeiu <<HELIOS<, Ljubljana, Aleksandrova 5, dobi legitimacijo u 5 Din. - Veličan Bešter.
POSESTVO
skoro nov MLIN, vodna moč in prostor na razpolago za kako drugo vodno obrt v lepem kraju na Gorenjskem naprodaj. - Naslov sc izve v upravi lista pod St. 2795.
Mlade, lovske resaste
PTIČ AR JE
poležene dne 1. aprila 1924, prodam. - MEKINDA, Novi Vodmat št. 62.	2744
Prodam radi bolezni dobro ohranjeno VCANDERER
motorno KOLO
za 4 HP z dvema cilindroma, prostim tekom in tremi prestavami, napenjalom za jermen itd. - Naslov se izve v upravi lista pod it. 2757.
Pozor, državni uradnih! I
SLIKE za legitimacije
IZDELUJEJO po najnižjih
— dnevnih cenah —
Atelljc: BERTHOLD,
GRABJEC Franc, KUNC Viktor, KUNC Franc, POGAČNIK Franc, ROVŠEK, Davorin, URŠIČ Anton.
Goslllničarji, pozor!
Vsled selitve trgovine razprodajam po najnižjih cenah prvovrstna ljutomerska in halo- uinsi letnik 1921, Ska TllSči 1922 in 1923 od 56 litrov naprej.
GJURO VALJAK,
MARIBOR, Mlinska ulica 2.
■■■■■■■■■■■■■■■■I
HflIPRIMEBNEISl DNEVNIK Zfl USPESNO REKLAMO IE — „SLOVENEC'1
40 El€t>trO- motorjev, najboljši izdelek 2000 Elehlro- Žarnic 200 EIClKlrO- lestencev, drugih svetil VCS ElChlre- materijal najboljše kakovosti zelo poceni
Leopold TratnlH
Ljubljana, Sv. Petra ccsta 25.
PERJE za postelje:
1 kg sivega, skubljencga.......Din 30
1 kg sivega, mehkega, boljšega .... Din 50 1 kg svetlega, popoln, mehkega . . , Din 80—100 1 kg čisto belega, puhastega .... 4 Din 150—175
1 kg puha, od..........Din 225—300
razpošilja vsako količino po povzetju
HERMANN HEILBRUNN — SENTA (Bačka).

'Д? TOMA NOVA ULICA


HITRA POSTREŽBA,.
vs
L TELEFON
:- a Ш ŠT.7W
Цf
I PRVOVRSTNA IZVRŠITEV, NIZKE CENE

RAČUN PRI Z ADRUZN1-GOSPODAR5KI - BANKI MARIBOR.	w
V@NO©LA
t z
OKUSNO IZDELANI BRONASTI ZVONOVI -
HARMONIČNO AKORDICNI
TRAJNI GLASOVI
	o	p		A	V I	L	A|
vseh vrst električnih strojev transformatorjev in aparatov prevzema proti jamstvu prvovrstne strokovne izvrSitve
moderno nrefena tovorno
lagosiovaasKega
Uradi: DraShoviteva ulica 23. Telefon 5-84. 25-82.
SIEMENS
d. d. v Zagreba
Naslov za poSlllhe: ZAOREB - SATA. Indasfrljalnl holosleh.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, da je naš iskreno ljubljeni oče, stari oče, brat in tast, gospod
Mihael Marolt
posestnik
dne 13. maja 1924 ob pol 16. uri v 62. letu, po kratki, mučni bolezni, previden s sv, za-ieramenti, izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb se vrši v četrtek, dne 15. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Sodražici.
Sodražlca, dne 13. maja 1924.
ŽALUJOČI OSTALI.
MARIJA LAMPREHT naznanja v svojem in v imenu svoje hčerke OLGE vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njen srčnoljubljeni soprog, predobri oče, gospod
Josip Lampreht
ravnatelj pomožnih uradov delegacije ministrstva linanc
danes po kratki bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek dno 16. maja ob pol 4. popoldne iz splošne drž. bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 13. maja 1924.
t Potrti neizrekljive žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem preža-lostno vest, da je naša nadvse ljubljena hčerka, sestra in sestrična, gospodična
Marija Klemene
dne .10. maja ponoči ob 11. uri, po večkratnem prejemu sv. zakramentov, vdana v božjo voljo, mirno v Gospodu zaspala. — Pokopali smo jo 12. maja na pokopališču pri Sv. Križu. Naj v miru počival
ZAHVALA- Vsem, ki ste našo prerano umrlo rajni-o tolažili ob njeni bolezni in se tako obilno udeležili njenega pogreba, posebno pa č g. Iv Petriču, župniku šentpeterskemu, za tolaž. obiske, dekl. Mar. družbi za spremstvo in ganljivo petje, šcnlpeterski Prosveti, vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vsem, ki ste spremili našo ljubljenko na njeni zadnji poti, iskreni: Bog povrnil
Ljubljana, dne 13. maja 1924.
ŽALUJOČI OSTALI.
Cenjenemu občinstvu vljudno sporočam, da sem OTVORIL s 15. majem
podružnico
na Marijinem trgu št. 2, nasproti frančiškanske cerkve, kje$ bom imel vedno na zalogi iste izdelke, kakor v svoji pekarni
na Gosposvetski cesti štev. 7. Priporočam se za obilen obisk ter zagotavljam vnaprej točno in solid. postrežbo.
Viljem Bizjak
parna pekarna — LJUBLJANA,
Gosposvetska cesta štev, 7.
Kupimo večjo množino
smrehovih hlodov (iirlov)
za dobavo julij — oktober 1924.
Ponudbe za lepo, zdravo in ravno blago, ki mora biti 4 m dolgo in imeti premera v sredini od 25 cm navzgor z navedbo množine, roka dobave in cene za m* franko vagon nakladalna postaja, prosimo na naslov:
MULEJ & COMP.,
lesna industr. in trgovska družba, BLED 2, Jugoslavija.
motor)! dynan?i.
ZabtsDajk cenik.
Ш fi Cie
Llublfaraa — Duttagska cesfa 22.
Cene nizke.
Oglas.
Opština grada Beograd nabaviče pijtem ofertalne licitacije na dan 31. maja ove godine sledeči materijal za kaldrmisanje ulica:
1.	200.000 kom. krupnih kocaka 18/18/18 I
10.000 kom. vezača 27/18/18.
2.	18.000 kom. krupnih kocaka 18/18/14 i
6.000 kom. vezača 27/18/14.
3.	6.000 komada krupnih kocaka 15/18/18,
4.	2.000 dužnih metara ivičnjaka 20/26.
5.	320 vag, silnih kocaka (po 50 m= v v&g.),
Materijal, od koga se kocke imaju izra-
diti, mora biti eruptivna stena, propis. trdoče,
6.	1000 m" biranog lomljenog kamena za opravku ulica.
7.	1000 m3 tucanika za opravku drumova, Materijal za lucanik i lomljen kamen mora biti krečljak iz boljih formacija.
Svaka se vrsta materijala može zasebno liferovati.
Opšti i tebnički uslovi za ovu liferaciju mogu se videti svakog dana u Saobračajnom odelenju opštine grada Beograd, Jugovičeva 1,
Rok za podnašanje prijava i kavcije 31, maj 1924 god. do 11. časova prepodne.
IZ SUDA OPŠTINE GRADA BEOGRADA,
Abr. 10-508 od 10. maja 1924 god. Beograd.
BEOGRAD
POENKAREOVA ULICA BR. 10
TELEFON 23-90
*
Brzojavl: G A N Z
ZAG R E B
DRAŠKOVIĆEVA I ULICA BR. 27 I TELEFON 15-87 1
Brzojavl« G A N Z
GLAVNA ZASTUPSTVA ZA KRALJEVINU S. H. S.
Ganz & Comp. — Danublus
Maschinen-, Waggon- und Schiffbau Aktiengesellschaft Ganz'sche Elektriz3tats-Aktiengeselsc!iaf4 Leobersdorfer Maschineaifabriks-Aktiengeselschaft
PROIZVODI«
vagoni * sastavni djelovi vagona • točkovi za željeznice • vagoneti I materijal za uskotraCne industriske željeznice i rudokope • benzinske i elektr. lokomotive • brodovi • dizalice • elevatori teretni autoniobili • mostovi željezne konstrukcije • Diescl-motori • motori za benzin i plin • veliki plinski motori . mlinski valjci • turbine za vodu • centrifugalne I turbinske pumpe • strojevi za ciglane • drobilice • parni kotlovi . rezervoari . željeznlčki gornji ustroj isigurnosni uredaj • strojevi
za brodove • metalni, željezni i čelični odlljevci i t. d. Električni generatori za sve vrsti struje • elektro motori • turbogeneratori « transformator! • brojlla aparati za ukapčanje struje . električne lokomotive * tramway i t. d.
Projektiranje 1 gradnja taidroclefctrifinih 1 kalorlAelh centrala. Dobavljamo urertnjt za kompletne delane, troniloe za glpa I cement, te za brikctirnnjc pltotine 1 drugih materijala. Ekonomlzlranje pogona parnih fcotlova (aa nredallma patentiranih Babcock polupllnskib etcpenaatili ro&tilja). Tebnlčke eavjete i na zahtje-v posjet apecijatnih inženjera beeplatan.
Velika bogato snadbjavana skladlitauZagrebul Beogradu.