MW Uredništvo je t Kopitarjevi nllol štev. B/II1. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana plsmn se ne sprejemajo. Uredit. ieleL štv. 50, npravn. štv. 329. Političen list za slovenski narod. Oprava je v Kopitarjevi ul. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske st. 650 za naročnino In št 349 za oglase, Zagreb 39.011. sarajev. 7363, prašfce In dnna|. 24.797. Posamezna številka stane 1 Din. Slev. 155. V LHfflml, v pel« flnu 13.Mila 1923. LeiO LI. F=f= Naročnina =?==b za drlavo SHS: do preklica: t) po pošti meseSno Din 14 bj dostavljen j na dom mesečno......„ 12 za lnozemstro: mesečno .,.,... Din 23 s Sobotna izdaja: = r Jugoslaviji r .... Din 20 V Inozemstvo ..... „ 40 s= Cene Inseratom Enostolpna petltna vrsta mali oalasl po Din 1-50 In Din. 2-—, veliki oglasi nad 45 mm vi' šine po Din. 2 50, poslana Itd po Din. 4 —. Pri večjem naročlln popust. Izhaja vsak dan lzvzemš! ponedeljka ln dneva po praz> nlkn ob 5. ari zjutraj. il Neresno časopisje. Po zborovanju SLS v Celju je slavilo slovensko »napredno« časopisje vseh barv in struj svoje veliko slavlje, slavlje zaspanosti, slavlje neresnosti, slavlje demagogije, slavlje zlobnosti. Vse to se je združilo v mogočno disharmonijo prav navadne bi vsakdanje obrekovalne kampanje proti SLS. Toliko bedarij in zlobnosti slovensko »napredno« časopisje še ni zlepa nagomi-lilo o SLS kakor zadnji teden. Mi se z vsemi temi abotnostmi ne bi pečali, če bi ne bilo ljudi, ki smatrajo »napredno« časopisje še vedno za resno. Na naslov teh pa smo primorani napisati kratek odgovor na raznovrstne » napredne« izmišljotine in zlobnosti, da bo mogoče vsaj eden ali drugi izmed naprednjakov uvidel in spoznal, s kakšno vodeno hrano ga krmijo njegovi duševni vodniki. »Jutro? kot »najbolj informiran slovenski list«, se je oglasilo prvo, pa ne zaradi dobrih informacij, ampak ker izhaja zjutraj in ne popoldne kakor »Narod«. »Jutro« je napisalo o celjskem sestanku vodstva SLS kar dva uvodnika, od katerih pa eden bolj mrgoli netočnosti kot drugi. Glavni »šlager«, ki se ga poslužuje >Jutroc in za njim vsa napredna javnost, je očitek neuspehov v Belgradu, ki 6o jih doživeli poslanci SLS v Belgradu. Počaoi, gospodje, le počasi. Res je, da šteje Jugoslovanski klub 24 poslancev — koliko pa jih šteje nasprotna večina? Ali jih ne šteje nekaj stotin? Sedaj pa Vprašamo: Kakšne »uspehe« naj dosega Jugoslovanski klub proti tako ogromni večini v belgraj-gkeni parlamentu? Da, ko bi belgrajski parlament bil evropski parlament in če bi v belgrajski vladi odločevali evropski politiki in državniki, ki se zavedajo, da mora državna uprava skrbeti za dobrobit vseh pokrajin enakomerno — potem bi že bilo mogoče govoriti o »uspehih«, namreč o poštenih uspehih, doseženih s pamehiim delom v parlamentu, s strokovno kritiko in z umestnimi zakonskimi predlogi. Ker pa belgrajska vlada ni evropska vlada in belgrajski parlament ni evropski parlament, ampak je oboje zgolj partizanska institucija, ki ne vodi uprave, ampak skrbi le za uveljavljen je svoje strankarske diktature v vladi in v parlamentu — kaj more od take vlade doseči malobrojni slovenski zastop? Ali ne preostaja slovenskemu zastopu v takem slučaju le kritika vladnih predlogov in prijava lastnih, temeljito do skrajnih posledic proučenih predlogov? To so pa poslane Jugoslovan, kluba tudi storili, oni so vršili svojo dolžnost v jx>lni meri, oni so vlado opozarjali, so prosili, so rotili, so svetovali — oni so storili vse, kar je bilo v njihovi moči, toda če je vlada za vsako še tako premišljeno besedo in za vsak še tako utemeljen predlog iz strankarskih ozirov in v zavesti svoje diktatorske moči gluha in slepa za vsa - ali naj potem nosi odgovornost za vladno »delovanje« Jugoslov. klub? Da bi p > li poslanci Jugoslov. kluba po demo- 1 f. !cem vzoru prodajat interese cele 1 'enije radikalom samo za to, da bili za svojo stranko kakšno mastno koncesijo — tega pa od Jugosl. V t vendar nihče ne more zahtevati! Ta-ko »politiko« in take »uspehe« prepušča Jugoslov. klub prav rad demokratom. Sicer pa, če že govorimo o uspehih, kje so pa demokratski uspehi? Ali nima demokratski klub še enkrat toliko poslan cev? In ali ni demokratski klub z vso vnemo vladi skoro pri vseh njenih predlogih tako zvesto »kulučil«, da bi bil mogel vsaj kaj malega doseči? Pred svojim pragom naj pometajo demokratje glede uspehov, ne pred našim! Jugoslov. klub je ohranil vsaj svojo čast, česar o demokrat skem klubu vsled njegove vladne tlake ne moremo trditi! Daljo operirajo demokratje silno radi t očitkom, da smatra SLS pristop Sloven cev v Jugoslavijo kot »nujno zlo«, da se vežejo direktno ali indirektno s tujci in pričakujejo pomoči za uresničenje svoiih načrtov od zunai. Kaj je na teh očitkih? Odgovor je kratek : To j e i n f a m n a laž in izmišljotina demokratov, ki niti naše vnauje politike ne morejo pustiti v miru, da je ne bi zlorabljali za svojo vsakdanjo agitacijo. Niti dr. Korošec niti kdo drugi ni nikdar izjavil, da hočemo Slovenci iz skupne države ven, pač pa ga danes menda ni več Slovenca, ki bi ne bil za preureditev države v avtonomistifinem (federalističnem) smislu. Federalistično urejena država pa je menda še tudi drsava, ali ne? Federalno urejena Švica velja n. pr. povsod kot »edinstvena« država na zunaj, kljub federativni ureditvi n a z n o t r a j. Cel kup najbolj neslanih bedarij pa so nakopičili naši slavni naprednjaki glade vprašanja abstinence. Trdijo, da je SLS oziroma Jugoslov. klub sklenil zapustiti parlament. Kdaj pa? Misel, ki se je ventilirala v Jugoslov. kmečki zvezi, še ni sklep parlamentarnega kluba! Vprašanje abstinence je tako dalekosežnega pomena, da se je klub ravno zato obrnil na vodstvo SLS in se bo obrnil tudi se na zaupnike glede tega vprašanja, da izve splošno mnenje svojih volivcev o tem vprašanju, in potem bo pa šele sklepal. Če so »Jutranje Novosti c nepismene in če : N&rok po svoji stari navadi spi, temu nismo krivi mi — ampak potem naj gospoda raje molči o stvareh, ki jih je prespala in naj ne .laže. Višek politične nezrelosti in časnikarske neresnosti pa so dokazali naprednjaki s sterilnimi dnevnimi vestmi o celjskem zborovanju. Tako n. pr. je »Narod« objavil uekak memorandum pristašev SLS iz Savinjske doline, adresiran na vodstvo SLS, ki ie čisto navadna kompilacija treh ali štirih »Narodovih« člankov! Tega, kar stoji v tistem memorandumu, nikdar noben volivec SLS ni govoril, ni mislil, ne želel, najmanj pa pisal. Toliko kot ta memorandum so vredne tudi vse ostale vesti o celjskem shodu, ali pa še nekaj procentov manj. Če bi bile te vesti vsaj dovtipi, bi človek ne rekel nič in bi se jim smejal, če bi bili kaj vredni; ker so pa to navadne dolgočasne čenče, se ž njimi ne bavimo več, ampak smo hoteli le pokazati, kako manjvredno, neresno in demagoško je nasprotno časopisje. POGAJANJA V RIMU ZASTALA, — ITALIJA PROTI SKLENJENI POGODBI. Belgrad, 12. julija. (Izv.) Danes se je vršila prva seja posvetovalne komisije za reško vprašanje. Če se le nekoliko premakne delo rimske konference, se ze ustvarjajo nove težke komplikacije. Čeprav konferenca ni prenehala s svojim delom, in čeprav načelnik naše delegacije dr. R y b a f ni pozvan v Belgrad, vendar rimska konferenca ni storila niti enega koraka naprej, pač pa mnogo korakov nazaj. Naša delegacija se trdno drži navodil naše vlade, da se Italiji ne popusti v ničem, kar bi nasprotovalo mirovnim pogodbam. Italija urgira, da se izvršii revizija rapallske pogodbe; po tej reviziji bi Italija dobila Reko, nam bi pa dala male koncesije okoli Za-dra in Baroša. Naša delegacija se nahaja v položaju, da ne bo mogla nadaljevati dela, ako bo Italija vztrajala na tem, da se najprej izvrši revizija rapallske pogodbe, in se še le potem vrše pogajanja. Italijanska delegacija deluje na to, da bi tudi brez revizije obdržala prvenstvo nad Reko. Tako se rimska konferenca nahaja v položaju, da se delo ne more prekiniti, pa tudi ne nadaljevati. Obe delegaciji se trudita, da bi prišlo do sporazuma, ker pa italijanska delegacija vedno stoji na temelju revizije rapallske pogodbe, se pojavljajo nepremostljive težkoče. Danes je obiskal zunanjega ministra dr. N i n č i c a italijanski odpravnik poslov Negrotti in se razgovarjal z dr. Ninči-čem o nadaljnem delu rimske konference ter predložil predlog italijanske vlade za rešitev še nerešenih vprašanj z Italijo. Na današnji seji posvetovalne komisije je dr. Ninčič stavil predlog, naj se glede reškega vprašanja pozovejo načelniki vseh strank, da poročajo o svojem mišljenju glede rešitve spora z Italijo London, 12. julija. (Izv.) V nižji zbornici je ministrski predsednik B a 1 d w i n podal sledečo izjavo: Velika Britanija je zavezniškim silam sporočila, da je pripravljena prevzeti odgovornost za načrt odgovora na nemško noto. Ta načrt bo angleška vlada zaveznikom predložila v pretres in upa, da se b»4*segel glede njega med zavezniki sporazum. Nemška nota vsebuje predloge., ki se, naj so primerni ali ne, ne smejo ignorirati. Baldvvin opozarja na gospodarske nevarnosti, ki so posledice zasedbe Poruhrja in meni, da je to zasedbo, ako naj se na nedoločen čas nadaljuje, obžalovati in da jo je treba čim preje za obe strani častno končati. — Mj smo trdno prepriča.ni, je dejal, da morajo te metode privesti do gospodarskega poloma Nemčije in imeti vsled tega usodepolnc posledice tako za Anglijo in njene zaveznike kakor za cclo Evropo. Mi smo že izpočetka izrazili svoje mnenje, da zasedba Poruhrja ni primerno sredstvo, da. se doseže čim višji znesek re-paracijskih odplačil. (Pritrjevanje.) Mi smo januarja meseca stavili Parizu predlog, ki ga smatram za zelo velikodušen ter edino primeren, da se prepreči gospodarska ko-tastrofa. Ker so pa zavezniki ta predlog zavrgli, smo se omejili na pasivno motrenje dogodkov. Mi smo lojalno za. alijanco, ki je istovetna z zasiguranjem evropskega miru. To pa nam ne zapira oči pred dejstvom, da so nastopile tiste posledice, ki smo jih mi vnaprej videli. Zavezniki dobivajo zdaj menj reparacij nego pred zasedbo. (Čujte!) In to, kar dobivajo, se izterjuje za ceno čezdaljebolj napredujočega razpada nemškega gospodarskega sistema. Prebivalci zasedenega nemškega ozemlja so v prav. mnogih slučajih izpostavljeni namreč velikemu trpljenju in so v skrbeh zaradi zadostne preskrbe z živili. Sorazmerno z iz-črpovanjem proizvajalnih sil Nemčije, pojema vpostavitev njenih kreditov in možnost, da izplača svoje dolgove. Ceno za to pa plačujejo vse države Evrope: ene s tem, da pada njihova valuta, druge s tem, da pojema njihova trgovina ali pa se povečuje brezposelnost. Zato ni pretirano, ako se reče, da je vsled tega v opasnosti vzpostavitev sveta in da je mir, za katerega so bile doprinešene tolike žrtve, v opasnosti. Baldwin je nadalje izjavil, da Velika Britanija upa na sodelovanje Francije in Belgije, nič menj nego na sodelovanje Italije. Mi imamo, je končal, vzroka dovolj, da mislimo, da nazori Italije bistveno soglašajo z našimi. Nato je leader delavske stranke Mac-d o n a 1 d izjavil, da opozicija z nazori ministrskega predsednika soglaša in želi, da bi njegova prizadevanja imela vspeh, ter je na Baldwiua slavil več vprašanj. Baldv/in je odgovoril, da se bo nota Anglije kot odgovor na nemško noto čim-preje odposlala. Kar pa se tiče vprašanja, ali ima vlada namen naprositi tudi Ameriko, da se njene akcije na kakšen način udeleži, prosi minister, naj se debata o tem vprašanju zaenkrat odgodi. V višji zbornici je sir G r e v stavil na vlado vprašanje glede njene evropske politike. Nato je minister za zunanje zadeve lord C u r z o n prebral isto izjavo, katero je podal v nižji zbornici Baldwin. (Odobravanje.) Nato je Grey imel daljši govor, v katerem je izvajal, da je zasedba Poruhrja imela ravno nasprotni uspeh, nego je bil oni, katerega bi je želela Francija. POGAJANJA ZA NOVO POSOJILO V ANSrLTJI. Belgrad, 12. julija. (Izv.) Že snoči smd javili, da se je finančni minister začel pogajati z neko angleško skupino v svrho najetja novega posojila, ker Bleerova skupina ni izpolnila svojih zahtev. Zastopniki Bleerove skupine bivajo neprestano v Belgradu. Drugi del prvega obroka od 25 milijonov dolarjev, ki znaša 10 milijonov dolarjev in ki je že davno zapadel, še do danes ni izplačan. Zastopniki Bleerove skupine so izjavili, da je nemogoč vpis tega posojila radi spremembe na svetovnem tržišču. Odredbe o posojilu, ki govore o spremembah ria denarnem trgu, so zelo elastične in je mogoče, da jih tolmači edino druga pogodbena stranka, a ne tudi naša vlada. Sklicujoč se na denarni trg je Bleero« va skupina ponudila finančnemu ministru samo predujem v znesku 1 milijona dolarjev. Z druge strani se pojavlja interes za novo posojilo v nekaterih inozemskih skupinah. O novem posojilu je še prezgodaj govoriti, ker Bleerovo posojilu še ni formalno razveljavljeno, pa tudi ko bo razveljavljeno, bo treba počakati še nekaj časa, dokler ne potečejo posebne določbe, ki so za ta slučaj predvidene v pogodbi o Bleerovem posojilu. Finančni minister j« svoj čas v skupščini izjavil, da naš kredit v Ameriki dobro stoji in da nam Bleerova skupina ponuja primeren znesek v imenu dragega dela prvega obroka. V času, ko je finančni minister to izjavil, so se še vršili razgovori z Bleerovo skupino. Sedaj se pa potrjuje, da je finančni minister odbil ponujeni predujem v znesku 1 milijona dolarjev. Seja Jugoslovanskega kluba. Belgrad. 12. julija, (izv.) Danes parlament ni delal. Edino Jugoslovanski klub' je imel sejo, na kateri se z ozirom na jutrišnjo sejo narodne skupščine, na kateri se bo začela generalna debata o vojnem zakonu, še končno razpravljal o tem zakonu. Poslanec Sušnik, katerega je klub določil za generalnega govornika, je podal obširno poročilo in navedel glavne misli, ki jih bo izvajal v svojem govoru. Obenem so bili določeni tudi govorniki za posamezna poglavja vojnega zakona. Nato je Jugoslovanski klub delj časa razpravljal o zunanji politiki, ki se z ozirom na Italijo vedno bolj poostruje. Posl. Sušnik je o tem obširno poročal, nakar je klub soglasno sklenil, kako bo postopal Tajna navodila m Hrvatsko. Zagreb, 12. julija. (Izv.) Načelnik oddelka za notranje zadeve je poslal vsem kotarskim oblastem zaupno okrožnico, v kateri pravi, da se kljub vsem okrožnicam opaža, da oblasti ne postopajo na podlagi danih navodil in da se vsak dan vrše javni politični shodi, na. katerih se govori proti dinastiji in odvrača lojalne državljane oc vdanosti napram kralju. Uradniki bodo v bodoče osebno odgovorni, če bodo še nadalje dopuščali take shode in bodo prišli v disciplinarno preiskavo. SEJA RADIKALNEGA KLUBA. Belgrad, 12. julija. (Izv.) Radikalni klub je danes razpravljal o važnih vprašanjih notranje politike. Trdi se, da bo radikalni klub na sledečih sejah razpravljal tudi o povišanju uradniških plač na pndlasri oficirskih plač. KREDITI ZA IZVOZNIKE. Belgrad, 12. julija. (Izv.) Na prošnjo belgrajske trgovske zbornice je uprava narodne 1 vnike. na svoji seji sklenila, da se v svrho dviganja izvoza otvorijo krediti izvoznikom pri narodni lianki od Ifi. 1. m. naprej. TRGOVSKA POGODBA S ČEŠKOSLOVAŠKO PODALJŠANA. Pariz, 12. julija. (Izv.) Trgovska pogodba med Češko in Jugoslavijo jc podalj šana do 31. avgusta. ff 8F©v. WHt Mirovna pogodba s Turčijo. Lhiishmk\ 12. julija. (Izv.) Na lausann-fiki konferenci sprejeta mirovna jx>godba končnoveljavno ureja razmerje med Turčijo in velesilami in njihovimi zavezniki. Med Zedinjenimi državami in Turčijo, ki nista bili v vojnem stanju, ampak sta prekinili le diplomatske odnošaje, bo diplomatska zvena ziopet vpostavljena. Šest tednov po ratifikaciji bodo angleške, francoske in laške čete zapustile Carigrad in Čanak. Nove turške meje bodo sledeče: Napram Bolgariji: Od izliva Resvaje do točke na Marici, kjer se stikajo turško, grško in bolgarsko ozemlje. Napram Grčiji teče meja po doltni reke Marice vzhodno od Karagača in potem ob Marici do Egejskega morja. Vprašanje Mosula pride pred Društvo narodov.. Od otokov dobi Turčija: Imbros in Tenedos, Grčija pa: Lemnos, Samos, Chios in Samotrake. Prevoz skozi Bospor in Dardanele je svoboden. Kapitulacije se odpravijo. Narodne manjšine bodo zaščitene po vzoru manjšin na Češkem in na Poljskem. Turčija mora prositi za sprejem v Dru-Btvo narodov. Popolari proti Mussolini jevi voisvni reformi. Rim, 12. julija. (Izv.) V včerajšnji seji poslanske zbornice se je otvorila razprava o vladni volivni reformi. V imenu popolar-ake stranke je govoril posl. Ronchi, ki je izjavil, da ljudska stranka nasproti vladnemu predlogu vstraja na svojem stališču. Potem je rekel: Tega stališča stranki ne narekuje želja po opoziciji ali obstrukcioni-zem. Popolari realno ocenjujejo moč fašizma in si nikakor ne domišljujejo, da bi mogli s svojim nasprotjem proti temu'zakonu vstaviti njegovo pot. Toda popolari vidijo, da se parlamentarna ustanova kompromitira in se ne morejo odreči dolžnosti, da jo branijo v imenu množic in njihove pravice, da tekmujejo pri volitvi svojih zastopnikov pod pogojem popolne enakosti. Sedanji sestav z določenim številom za večino pa daje vladi možnost, da si ustvari to večino, kakor jo sama hoče, in to jo nedopustno. Popokirska skupina ui bila nasprotna prvenstvu večine, toda z omejitvijo na tri petine mandatov iti pod pogojem, da dobi dve petini glasov. Ako je ljudsk- stranka danes kakor vojna četa, kateri jo padel — na srečo samo metaforično — zastavonoša, vsled tega še ne bo umrla ne padla. Tako-imenovani >narodni katoličani« so čutili potrebo, da izdajo na deželo proglas toda oni nimajo pravice prisvajati s! monopola na patriotizem. Resnica je ta, da gre tu za včerajšnje klerikalne konservativce bogatih slojev, ki upajo, da bodo mogli zntreti pridobitve delavskih razredov. Zato je njihovo pri vržen stvo fašizmu zgolj talci ika in njihov program se z načeli, ki jih je o delavskih razro.ih proglasil predsednik Mussolini, ne strinja. Govornik je zaključil, da njegova skupina ne more pristati na vladno volivno reformo, marveč zahteva pravičnejši zakon, ki bo volivnim zborom zajamčil svoboden izraz njegove suverenosti. — Izjave popo-larskega govornika so napravilo velik vtis. Središče mu je viharno ploskalo, mnogi so mu, ko je končal hiteli čestitat. Nasprotniki so bili nemilo presenečeni. Mtjssolinijev strah pred časopisjem. Rim, 12. julija. (Izv.) Mussolfci je v ministrskem svetu predlagal, naj se nekaj ukrene proti razbrzdani pisavi laškega časopisja proti kralju, vladi in državi Ministrski svet jc naročil justičnemu ministru, naj takoj izdela in zbornici predloži primeren zakon. MACEDONSKI KOMITE. Soiija, 12. julija. (Izv.) Na sestanku, ki ga je sklical macedonski komite pred nekaterimi dnevi v Sofijo, so se napravili važni sklepi o bodočem delu komiteja. Na sestanku je bil izmenjan dosedanji voditelj Todor Aleksandrov. Na njegovo mesto je imenovan Panta M i h a j i o v, ki je odšel v ČustendiL, kjer je sedež maoedonskega komiteja. DRAGINJSKI NEMIRI V NEMČIJI. Berlin, 12. julja. (Izv.) V Potsdamu so včeraj izbruhnili veliki draginjski nemiri. Danes je zopet mir. KONČANA STAVKA. Berlin, 12. julija. (Izv.) Stavkujoči kovinarji se vrnejo v petek zopet na deh). FRANCOSKEGA POSOJILA NE BO. Pariz, 12. julija. (Izv.) Zbornica jc odstavila z dnevnega reda predlog glede dovolitve kredita v znesku • 300 milijonov frankov za Srbijo. OBSOJENI VOHUNI. Praga, 12. julija. (Izv.) V Brnu so končali proces proti obtožencem zaradi vohunstva v korist Poljske. Vsi obtoženci so bili obsojeni. Kazni znašajo od 13 mcsecev do 3 let. VELIK STRAJK V HAMBURGU. Berlin, 12. julija. (Izv.) Danes so stopili v stavko vsi delavci pristaniškega pa-robrodnega prometa. Vse delo v pristanišču počiva. Iz zunanje politike. * 0 demisiji don Sturza so komentarji slejkoprej zelo različni. Liberalni krogi so mnenja, da bo zdaj Mussoliniju berba proti ljudski stranki olajšana, toda to je jako dvomljivo, če se pomisli, ka.':~no avtoriteto uživa v stranki don Sturzo, ki se bo slejkoprej v stranki aktivno ucLjstvoval. Da stranka ni vsled demisije don Sturza izpre-menila svojega stališča, dokazuje i ijava poslanca Gronchija v parlamentu, da stranka volivnoreformnega načrta vlade n: sprejme. Za demisijo don Sturza je bil najbolj mero-dajen razlog, da se cerkev iz predstoječe hude borbe med fašizmom, oz. vlado in ljudsko stranko popolnoma izloči, tako da ne bi bila od njega nič prizadeta. Don Sturzo je svoj odstop kot tajnik sam tako utemeljeval in dodal še značilni stavek, da se bo življen8ka moč stranke zdaj, ko je ne bo vodil on, še boljše izkazala, ker ni Mla sezidana na njem, ampak na načelih, Vodstvo stranke je o.' - dor Sturze r .lo obžalovalo in se izjavilo popolnoma solidarno z njegovo osebo, z volilo je pa ::ačasno predsedstvo, ker je don Sturzo na demisiji vztrajal. Novi zakasni predsednik Rodino jo bil pred- sednik torinskega kongresa stranke, ki je pomenil triu m f don Sturze. Sploh so vsi trije člani začasneg?! predsedstva stranke odločni pristaši don Sturzo. Stranka je ob priliki demisije svojega tajnika izdala na pristaše manifest, v katerem izjavlja, da je don Sturzo žrtvoval svojo osebo v korist stvari. On pa ostane tudi nadalje pcrsonificirana krščanska in demokratska ideja, katero propagira ljudska stranka. Stranka ostane slejkoprej kompaktna in ho hodila po notn flon Stnree. Zlasti pa stranka ne odneha glede volivne reforme, ter utegne proti fašistov-skemu načrtu nastopiti še odločneje. Fašisti so zelo vznemirjeni in zahtevajo nasilne potlačitve vseh protifašistovskih stranki Res je, pravi >Journal des Debatsc, da je v ljudski stranki par nezadovoljnežsv, toda vsa ta vprašanja ne igrajo nobene vloge, ko gre za boj za demokracijo proti nameram Musso-i • • • linija. * Vzrok zmago turškega stališča v Lozani. Glede te zanimive teme piše >Liber-te«: Proti Franciji obstoja cela zarota, kateri stoji na čelu Anglija. Na lozanski konferenci so nasprotniki Francije le-tej, kadarkoli je vztrajala na svojih orientalskih tezah, grozili vedno s prekinjenjem pogajanj in zapletki v Turčiji, da tako od nje izsilijo odnehanje v ruhrskem vprašanju. Francija je temu storila konec s tem, da je omogočila ugoden sklep lozanske konference, tako da ima zdaj v vprašanju reparacij popolnoma proste roke. Seveda je s tem žrtvovala interese posestnikov turških dolžnih papirjev. Glede intrig na lozanski konferenci pravi Liberte, da se je posebno odlikoval g. Veni-zelos, ki je, kakor je videti, prestopil v angleški tabor. Venizelos je namreč grozil, da sklene s Turčijo separaten mir. Proti Franciji je bila tudi Italija. Glavni vspeh Turčije je v tem, da ji ne bo treba odplačevati Francozom bonov v zlatu in da lahko zasede Carigrad takoj po ratifikaciji lozanske mirovne pogodbe od strani angorske skupščine. To se zgodi prav kmalu, nakar vse zavezniške čete zapuste Carigrad in se začne na Balkanu nova faza v zgodovini, o kateri nihče ne ve, kakšna bo. * Predstavnik sovjetske vlade pri Vatikanu. Kakor javljajo iz Moskve, se bavi komisarijat za zunanje zadeve z mislijo ustanoviti zastopstvo Rusije pri Vatikanu. Kandidat za to mesto je Vladimir Ljvov, ki je bil pod vlado Kerenskega višji prokurator svetega sinoda. štajerske novice. ' a Letošnji zlatomnšniki lavantinske škofije (27. jul.) so: inful. prost Mart Jur kovic , dekan, mestni župnik v Ptuju; duh. svetnik Jos. Sinko, župnik pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. Oba jubilanta sta rojena pri Sv. Juriju ob Ščavnici. — Zlato mašo obhaja tudi misijonar Franc K i t a k pri Sv. Jožefu v Celju, rojen v Rogatcu in posvečen v Gradcu 20. julija. Še na mnoga leta! — Slovesnost v Ptuju 29. obetfi postati lepa cerkvena manifestacija! š Izprememba okoliša pri poštah v Mariji Snežni in v Apačah. — Zatvoritev pomožno pošte v Žopovcih. Minuli mesec so se odcepili od okoliša Marijo Snežne občine: Vratja ves, Vratji vrh in Grabe ter priklopili okolišu pošte v Apačah. Obenem je preurejena dostava poštnih pošiljk po sel-skem listonoši pri tej pošti takole: v prvem okraju so Zepovci, Žibere.i, Drobtinci, Anblick, Neu-berg, Vratji vrh, Vrntja vas.Absberg (Podgorje), Rosshof (Konjišče), Doričov mlin, Žiberški mlin, pa vedel zagotovo, jc li prišel gla: iz pod-ladja ali od drugod. Zadosll pa mi je bil dvom, da se je vzbodril k nadaljnjemu trudu. Plezal je skoro do medkrova in me klical prav močno in ni niti za trenotek pomislil, da ga lahko kdo od zgoraj sliši. Klicanje sem čul, kakor se boste spomnili; strahovito razburjenje pa mi je vzelo govorico. Zdaj je mislil, da so se uresničile najhujše slutnje in odpravil se je nenadoma na krov. V naglici je prevrnil par zabojev; to jc bil šum, ki sem ga bil slišal. Nato je zazvenel moj nož, kar ga je osupnilo; hitro se je vrnil, preplezal nametane zaboje in me v presledkih viharja glasno klical. Zdaj sem odgovoril; vzradoščen, da sem še živ, se je odločil, podati se v nevarnost in me navzlic vsem težavam rešiti. Izvil se je iz ropotije, ki je zavirala pot, našel boljši prehod in prišel slednjič docela izmučen do mene. Šesto poglavje. Najprvo mi je poročal le o najvažnejših doživljajih; šele kasneje je izpolnil poročilo. Bal se je, da ga pogrešijo in tudi jaz sem bil divje nestrpen, da slednjič zapustim grozno ječo. Sklenila sva, da se napotiva takoj proti luknji v pregradni steni; tam naj bi jaz za enkrat ostal, medtem ko bi si on ogledal položaj. Neznosna nama je bila misel, pustiti Tigra v zaboju; toda kaj početi z njim? Zdelo se je, da je popolnoma miren; tudi če si položil uho na zabojevo steno, nisi zaznal dihanja; prepričan sem bil torej, da je mrtev in slenil sem odpreti vrata. Ležal jo stegnjen v veliki omotici; vendar je še živel. Nisva mogla časa tratiti, vendar se mi ni dalo, zapustiti živnl, ki mi ie dvakrat otela življenje. Treba je bilo poskusiti, Wei«8g8rherjev rofin, Unterau, Mftnr.hemdflrft, Rok lerjev mlin; v drugem okraju pa Segovci, PHtvica, LeSane, Nasova, Jankova, Grabe, Mietsdori, Ma-horei in Črnci. — V prvem okraju se bo dostavljalo vsak ponedeljek, sredo in petek, v drugem pa vsak torek, četrtek in soboto. — Pomožna poŠta Zepovci je bila dne 30. maja t. L zatvorjena. Glede krajev s nemškimi imeni pripominjamo, da določi pokrajinska uprava za Slovenijo v kratkem zanje uradna slovenska imena. Velika mednarodna katoliška telovadna slavnost Francoska in mednarodna telovadska tekma, ki jo priredi katoliška telovadska zveza Francije, se vrši 21. in 22. julija t L v Parizu na Martovem polju. Častno predsedstvo je prevzel pred« sednik republike A. Millerand, dejanski predsednik je mornariški minister M. Rai-berti, v predsedstvu pa so apostolski nuncij, pariški kardinal, vsi maršali Francije in župan mesta Pariza. t Nastopi 600 društve ter 28.000 francoskih ter inozemskih telovadcev. Med temi so Belgijci, Holandci, Italijani, Luk-semburžani in Švicarji, od Slovanov Čeho-slovaki, Poljaki in Jugoslovani. Slovenskih Orlov odide v Pariz 40. med njimi 15 tekmovalcev. Iz Ljubljane se odpeljejo 17. t m. ob 7. zjutraj. Program. Sobota 21. julija: Ob 6. zjutraj: Tekme v sekcijah. Od 14,—20. ure: Tekme v sekcijah in mefl posamezniki. Nedelja 22. julija: Ob pol 8. zjutraj: Slovesna maša zadušnica v cerkvi Notre-Dame. Ob 9.: Veliki defile vseh telovadcev. Odhod iz Tuilerij po ulici Champs-Ely-s6es, kjer se telovadci poklonijo grobu »Neznanega vojaka«, potem po Bois-de Boulogne, po ulici Malakov, po Jardinu de Trooadero na Martovo po-lje. Ob pol 15.: Velika telovadska slavnost na Martovem polju. Dnevne novice. — Blagoslovitev Društvenega doiaa "» Cerkljah ob "'rki se vrši 22. t. m. Spored je sledeči: V soboto 21. julija ob pol 9. podoknica g. škofu (pevci in šentjernejska godba). V nedeljo 1-2. t. m. ob 3. budnica; c j 9. sprejem gostov. Ob pol 10. sveta maša in cerkven govor. Po sveti maši blagoslovitev Doma in tabor pred Domom. Ob pol 2. litanije M. B. Ob 2. pevski koncert. - Ob 4. telovadba. — Prosta zabava: srečolov, ribolov, šaljiva pošta, šopki, turška kava, tabakar-na, pecivo. — Toplo kosilo na veseličnem prostoru. — Vabimo vse prijatelje katoliškega gibanja 1 — Vprašanje selitvenih stroškov v po-kojenih bivših častnikov avstro-ogrske vojske. Na interpelacijo poslanca Gostin-čarja za povrnitev selitvenih stroškov tistim častnikom bivše avstro-ogrske armade, ki so se po prevratu vrnili v Jugoslavijo, a niso bili sprejeti v našo armado, ter njihovim vdovam in sirotam, je vojni minster general Pešič poslal naslednji pismeni odgovor: «S sklepom ministrskega sveta št. 74.409 dne 16. decembra 1919 se je dovolilo, da se vsem častnikom, uradni- da ga ohranim; vlekla sva ga torej sabo, kakor se je dalo, seveda z neizrečenim trudom in zmučena na smrt. Augustus je moral opetovano preplezati ovire s težkim psom na rokah, česar jaz vsled slabosti ne bi nikdar zmogel. Vendar sva naposled prilezla do luknje; Augustus je zlezel skozi njo, Tigra sem porinil za njim. Vse je bilo v redu in zahvalila sva se Bogu za rešitev iz neposredne smrtne nevarnosti. Začasno naj bi ostal blizu odprtine, kjer bi vdihaval razmeroma čist zrak; Augustus pa naj bi me zalagal z živežem. Da razložim par mest v povesti, kjer sem govoril o naloženih predmetih v podladju, moram povdariti, da je kapitan Bar-nard izpolnil tako važno dolžnost pravilnega nalaganja naravnost zanikerno; nikakor ni Lil previden iu izkušen mornar, kakor-šnega zahteva takšna služba. Ladjo je treba kar najskrbnejo nalagati; mnogo najhujših nesreč sta povzročila nepazljivost in neznanje pri tem opravku. Obrežni plovci so naj-češče žrtev takšne nepazljivosti, ker mnogokrat nalože kar v hitrici. Poglavitno je, da balast ne spremeni lege niti pri najhujšem ladjinein zibanju in topotanju. Večina ladij naloži balast z vijakom, zato, da je ve« prostora v podladju. »Grampus« je bil naložen silno nespretno. O redu ni bilo govora, sodi za olje in orodje je lclalo vsevprek. (Kitolovci imajo navadno železno sode; zakaj jih tukaj ni bilo, nisem nikdar zvedel.) Razmere v podladju sem že popisal; v med-krovu jc bilo ravno prostora za enega, če se je stisnil med sodo in krov; okoli glavno line je bilo dovolj prostora; tu sem se zaenkrat še dosti udobno nnstnniL j 'Oslte sledi) Edgar Allan Poe; Znameniti doživljaji Arturja Gortlona Pyma (Dalje.) Za uro so se odpravili in ta dan ni bilo nikogar več. Augustus je ležal mirno do večera. Nato pa je snel vrv in okove ter se odpravil k delu. V enem ležišču je našel steklenico, jo napolnil z vodo, žep pa z mrzlimi krompirji. Na veselje je odkril tudi bliščavko s koščkom lojeve sveče. Ko se je popolnoma stemnilo, je zlezel skozi luknjo v pregradi; prej pa je še iz previdnosti ležišče tako premetal, kot da bi kdo ležal. Ko je prilezel skozi odprtino, je obesil suknjič kakor prvikrat na nožič; izrezanega kosa deske zaenkrat ni vložil. Nahajal se je v medkrovu in prerival se je kakor včeraj med sodi in krovom proti glavni lini. Tu je prižgal luč in z največjim naporom prodiral med gosto natlačeno ropotijo v podladju. Kmalu sta ga začela vznemirjati neznosni duh in pa dušeči zrak. Komaj se mu je zdelo verjetno, da sem tako dolgo prebil v zaporu. Poklical me je večkrat, nisem pa odgovoril in bilo je videti, da se njegove slutnje uresničijo. Ladja je močno topotala in ropot je bil tolikšen, da ni bilo razločiti mojega rahlega dihanja ali smrčanja. Odprl je bliščavko ter jo držal kolikorkrat mogoče prav visoko, da bi jaz spoznal bližajočo se rešitev, če bi bil še živ. Še vedno ni bilo nc duha ne sluha o meni in slutnja, da sem mrtev, se je polagoma spremenila v gotovost. Vendar je sklenil, da prodre do zaboja. Nekaj časa je nadaljeval pot, klavrno po- trt, kmalu pa je prišel do zamašenega prehoda in uvidel, da po tej poti ne bo mogel do cilja. Čustva so ga premagala; zgrudil se je v obupu pred ropotijo in jokalkot otrok. Ta trenotek je zaslišal šum, ki ga je izzvala vržena steklenica. Malenkostni dogodek je odločil mojo usodo; uvidel pa sem to šele mnogo let kasneje. Naravni stid in pomilovanj slabosti sta Augusta zadržala, da mi ni takoj odkril, kar mi je pozne^ v brezmejnem zaupanju razodel. Opustil je namreč že prodiranje k meni vsled nepremostljivih ovir in se odločil, da se vrne, odkoder je prišel. Naj ga nihče ne prekolne, ne da bi upošteval mukepolnih okolščin, ki so ga ovirale. Noč se je nagibala h koncu, lahko bi ga pogrešali; da še celo prav gotovo bi ga pogrešali, če se ne bi vrnil do zore. Svečka je pojemala; težko bi bilo najti ]>ot do line v lemi. Razuntega je imel vzroka dovolj, da me je smatral mrtvim; kaj pa bi meni koristilo, če bi si on nakopal brez haska jezero muk? Bil sem že enajst dni in noči zaprt; razen enega vrča nisem imel vode; težko verjeti pa je bilo, da sem prvo dni štedil z vodo, ker sem se zanašal na skorajšnjo rešitev. Tudi je občutil, da je ozračje v podladju naravnost strupeno n neznosno, posebno ker je prišel iz primeroma čistega zraka; jaz pa pri nastanitvi nisem toliko trpel vr.led zraka, ker so bile line do takrat rde mesece odprte. Če k temu še pridenemo ravnokar dožite prizore krvoprelitja in grozote,njegov zajior, slabo prehrano, dvomljivo varnost in dejstvo, da je komaj odnesel življenje — okolščine, ki same zamore vsako prosto voljo — bo lahko zreti rta njegovo navidezno opešanje bolj z žalostjo kot /. ogorčenjem, i Razločno je slišal ropot alcklcnice. ni Stev. 155. SLU VENEC, 3ne T3. jaufa T92&. kom in uslužbencem sploh', podčastnikom in vojakom, ki so bili sprejeti v vojsko naše kraljevine iz vojske bivše avstro-ogrske monarhije aH iz kraljevine Črne gore, prizna in izplača selitvenina, ako se premestijo iz mesta, v katerem jih je zatekla mobilizacija avstro-ogrske odnosno črnogorske vojske, pa do mesta, kjer se v mirni dobi po splošni demobilizaciji vojske stalno namestijo. Kakor se vidi iz tega sklepa, se je vprašanje selitvenih stroškov rešilo samo za vojne osebe, ki so se sprejele v vojsko naše kraljevine, ne pa tudi za ostale osebe, ki niso bile sprejete. Povodom zgornje interpelacije je ministrstva za vojno in mornarico z aktom št. 14.350 prosilo ministrstvo za finance za obvestilo, da-li je vprašanje selitvenih stroškov vpo-kojčhih uradnikov civilnega reda bivše avstro-ogrske monarhije, ki žive sedaj na ozemlju naše kraljevine, rešeno in na kakšni podlagi, da bi se moglo na isti podlagi razrešiti vprašanje o zahtevi vpokojenih častnikov bivše avstroogrske vojske, ki niso bili sprejeti v našo vojsko. Einančno ministrstvo je z aktom št. 71.570 dne 29. junija tek. leta odgovorilo: «da za vpoko-jene častnike in njihove sirote, pa tudi ne za uradnike civilnega reda to vprašanje ni rešeno niti ni naša država takih stroškov nikomur priznala ter se to vprašanje ne bi moglo rešiti po čl. 51. zak. o draginj-skih dokladah, ker ni za to odobrenih kreditov.« — Po tem ne morem odrediti izplačila zahtevanih stroškov vpokojenim častnikom in njih sirotam, ker za to nimam ne zakonske ne proračunske možnosti.« — Is Tržiča. Dne 8. t. m. ee je v skupni seji naželstva in nadzorstva hranilnice in posojilnice v Tržižn sklenilo soglasno, da se preosnuje sedanja rajfajznovka v Šulce-Deličev sistem. Pooblastilo se je g. predsednika, davč. nadsvet. Pirca, da' vse potrebno pripravi, nakar se bo sklical občni zbor. Sedaj obrestuje vloge po 5% odst., posojila pa daje po 6J4 odst. Vloge vedno naraščajo, dokaz, da imajo ljudje veliko zaupanje v ta denarni zavod, ki je edini, na katerega se sme in more tržiški okra] zanesti. — Križe pri Tržiču. V noči od 11. na 12. L m. je vpepelil na žagi g. barona Borna v Pristavi ogenj skoraj celo skladišče desk. Kako je ogenj nastal, Se ni znano, ljudje trdijo da je zažgala najbrž zlobna roka. Goreti je začelo na severni strani okrog ene ure ponoči. Ko so ogenj opazili nočni delavci, so šli klicat ljudi in tolkli na kose, da so prej prihiteli na pomoč. Vsa čast tržiški požarni brambi, ki je tako hitro prihitela na lice mesta in s pomočjo ljudstva lokalizirala ogenj, da ni vpepelil tik stoječo opekarno in žago. PrviB »o nastopili s svojo novo bencin-motorno brizgalno, katera je rešila opekarno. Takoj nato so prihiteli gasilci iz Dupelj s svojo brizgalno, ki so ravno tako neumorno delali in gasili, da se ogenj ni razširil. Škodo cenijo na milijon kron. Ravno prejšnji dan ie prevzemal neki odjemalec iz Italijo deske, ki «o pa po večini tudi zgorele. — Iz Kranja. Ob priliki srečkanja v prid Jugoslovansko metice v Kranju pretekli pondeljck stojim v Berjakovi trgovini v Kranju. Gospa Ber-jakova se izrazi: »Pepca je zadela jagenčka« in pripomni: >Die Klerikalen haben immer Vorzug, sie sind immer die ersten<. Gospod šef je pomirjeval svojo gospo, ker se je vpričo ljudi tako izražala. Kaj pa če bi mi odgovorili: >Wir Kleri-kalzen merden von un an bei Berjak vorbei gelien« kaltzen werden von nun an bei Berjak vorbei-gehen. — Zopet nove poštno znamko. Kakor poročajo belgrajski listi, dobimo v bližnji bodočnosti nove pisemske znamke. Poročilo sicer ne pove, kje se bodo tiskale, ali toliko vemo iz stare izkušnje, da v domači državi gotovo ne, ampak seveda v daljni Ameriki, od koder sam prevoz toliko stane, kolikor bi znašali doma vsi nabavni stroški. In vendar bi se znamke prav lahko doma tiskale, saj imamo na vrhuncu tehnike stoječa tiakarniška podjetja. Kadar dobimo nove znamke iz Amerike, delajo če-Ski, avstrijski in nemški listi primerne opazke, češ, lakaj naroča Jugoslavija poštne znamke v deželi s tako visoko valuto. Žal, naši odločilni možje ne vprašajo, kje bo cenejša nabava, ampak samo to, *tje se več zaradi. — Vpokojcnei,'katerim so dosedaj izplačevali njih pokojninske prejemke davčni uradi (v Ljubljani finančna deželna blagajna), bodo od 1. avgusta 1923 dalje prejemali svoje prejemke od računovodstva delegacije ministrstva financ preko poštno čekovnega zavoda. Ti vpokojenci naj se takoj zglasijo pri pristojnem davčnem uradu, da podajo tam natančni naslov. V bodoče naj pravočasno javijo vsako spremembo naslova računovodstvu delegacije ministrstva financ, kamor naj se tudi obračajo radi eventnelnih sprememb glede draginjskih doklad in radi drugih reklamacij. — Zdravniške preiskave za zavarovalnice so eopet proste, ker se je dosegel med delegati SI. zdr. društva in Savezom osiguravajučih drušlava sporazum na sledeči podlagi: Honorar za zdravniško preiskave zavarovancev se določi na 120 Din od 15. avgusta t. t. naprej, če potrdi do tedaj Savez osig. društava kraljevine SHS to svoto. Do tega termina pa velja honorar 100 Din. Za preiskave tia dom zavarovanca v zdr. bivališču se plača 50% več, izven zdravnikovega okoliša pa se določi posebna dnevščina. — Odbor Slov. zdr. društva. — Popusti za uradnike v glavni seziji v Rogaški Slatini. Poleg tega, da imajo duhovniki, državni uradniki in častniki ter njih rodbine v zgodnji in pozni seziji 50% popusta pri cenah sob, zdra-viliščnih sredstev ter Dri zdraviliških in oodbenih taksah, sprejme zdravilišče v Rogaški Slatin! v v glavni seziji, t. j. od 16. junija do 81. avgusta še 20 državnih uradnikov s 50% popustom na označene cene tn pristojbine. Glede podelitve teh 20 mest veljajo nastopne smernice: Pravico do to ugodnosti imajo: aktivni državni uradniki, upokojeni državni uradniki, soproge in nepreskrbljeni otroci aktivnih državnih uradnikov ter soproge (vdove) in nepreskrbljeni otroci upokojenih odnosno umrlih državnih uradnikov. Rodbinskim članom se dovoljuje v okvirju dovoljenih 20 mest popust le tedaj in za tisti čas, ko ni reflektantov, aktivnih in upokojenih državnih uradnikov. Mesta s 50% popustom se podeljujejo na pismeno vlogo, kateri je priložiti uradno potrdilo, da nima reflektnnt raz-ven svojih službenih prejemkov nikakega premoženja in postranskih znatnih zaslužkov, in pa spričevalo uradnega zdravnika, da je potreben zdravljenja v zdravilišču Rogaška Slatina. Ugodnost se podeljuje posameznikom le za dobo 4 tednov, podaljšanje je le izjemno dopustno. Pravica do podelitve teh 20 ugodnostnih mest pripada na polovico Predsedstvu pokrajinske uprave za Slovenijo, polovico Zdravstvenemu odseku za Slovenijo, katera razpolagata po prej navedenih načelih povsem neodvisno z razpoložljivimi 10 mesti. Pristojna oblast izroči reflektantu na njegovo ime se glaseče uradno nakazilo na ravnateljstvo državnega zdravilišča, v kateri po možnosti določi dobo zdravljenja in v kateri so označeni tudi pridržki glede rodbinskih članov. Ravnateljstvo zdravilišča obvesti reflektanta, če je mesto izpraznjeno, Ako se reflektant tekom 5 dni ne odzove vpoklicu, izgubi pravico do te ugodnosti. Ako bi pa iz službenih ali bolezenskih razmer ne mogel takoj nastopiti prostega mesta, mora to takoj javiti ravnateljstvu, ki vpokliče po vrstnem redu prihodnjega reflektanta, dočim pride prvi zopet na vrsto, ko se zopet kako ugodnostno mesto izprazni. — Tedenski počitek za časnike. Italijanska vlada je izdala odlok, da mora vsak dnevnik enkrat na teden ustaviti svojo dnevno izdajo ter mora tisti dan delo v tiskarni počivati 24 ur nepretrgoma. — Kongres delegatov jugoslovanskih dijakov iz Italije se je vršil v Zagrebu od 23. do 25. ju. nija t. 1. Na kongresu so bili navzoči delegati aka-demičnih iu srednješolskih udruženj iz Ljubljane, Maribora, Karlove« in Zagreba. Kongres je razpravljal o vseh aktualnih vprašanjih, ki se neposredno ali posredno dotikajo jugoslovanske mladine iz Italije, prav posebno pa se je pečal z gospodarskim položajem jugoslovanskih dijakov iz Italije. Kongres je ob popolni soglasnosti vseh delegatov sprejel konkretne sklepe, ki se izvrše v najkrajšem času. — Družabno potovanje v Švico. Švicarski konzulat v Zagrebu namerava v sporazumu z našimi društvi za tujski promet organizirati društveno potovanje v Švico v namenu, da bi se s tem potovanje omogočilo kljub visoki švicarski valuti z malimi sredstvi posetiti Švico, z druge strani pa, da se s takim potovanjem naredi korak naprej v svrho približanja Jugoslovanov in Švicarjev. To potovanje bi se vršilo koncem meseca julija ali začetkom meseca avgusta in bi trajalo 14 dni: Projektirani sta dve ruti, ena daljša in ena krajša. Cena za krajše potovanje bi bila za drugi razred približno 6000 dinarjev za osebo, in za tretji razred 5000 Din za osebo. Daljša ruta bi bila približno 200 Din dražja. Te cene so kalkulirane na temelju današnjega tečaja švicarskega franka za slučaj, da se udeleži potovanja najmanj 61 oseb. Če bode število udeležencev večje ali pa manjše kot 61, se bode cena v prvem slučaju znižala, v drugem slučaju pa zvišala. Potovanje bi bilo zelo ugodno, ker se ne bi imeli udeležniki za nič ' "igati, ter bi celo društvo vodil >potui maršale, kateri bi razkazoval divne lepote Švico in visoko stopnjo tamošnje kulture in industrije. Potovanje bi bilo poleg zabavnega značaja tudi velike informativne važnosti za naše trgovce in industrijce. Prijave sprejema ' Jugoslovanska zveza za tujski promet-,:, kjer so na razpolago vse podrobno informacije. — Poneverba podpolkovnika. Novosadska policija je aretirala podpolkovnika v rezervi trgovca Jovana Vicenlijeviča radi obdolžitve, da jo pone-veril denar, ki ga je dobil za vojaške dobave. Aretacija se je izvršila po nalogu prištinske vojaške oblasti. — Stotnik obsojen na smrt. Slolnik v rezervi Živan Štefanovič je bil te dni vsled veleizdaje pred višjim vojnim sodiščem obsojen na smrt in sicer da bo ustreljen. Slolnik je prisostvoval razpravi v civilni obleki, obnašal se je zelo mirno, samo ko je bilaa smrtna obsodba prečitana, ju postal smrtnobled. Kralj je stotnika pomilostil iu mu spremenil kazen v 20 letno ječo. Vzrok obsodbe ni znan, ker jo bila izključena javnost. — Tatvino in vlomi. Ivanu Kramoršku na Brezovici je bil ukraden 1000 K vreden gonilni jermen. — Fridi Mayer v Cerkljah jc bila ukradena denarnira z vsebino 500 dinarjev. Primorske novtee. p Italijanski prestolonaslednik v Trstu. Dne 10. t. ni. je dospel preko Vidma z avtomobilom v Trst italijanski prestolonaslednik princ Humbert Savojski s spremstvom. Nastanil se je v hotelu >Savoja . Iz Trsta bo princ na jahti »Jelena« odpotoval na Jadran v svrlio študij. p Nesreča na lovu. Minolo nedeljo sta bila na lovu blizu Banovice pri Trstu 17 letni dijak Henrik Bucher, sin tržaškega urarja in lovski čuvaj Kaže m. Nenadoma sta za njima počila dva strela, katerih eden je Bucherja smrtno zadel v glavo, drugi pa Ražniu prestrelil ramo. Domneva se, da se ie zgodila nesreča in da ie kak divji lovec meneč da vidi divjačino, streljal na navedena lovca. Preiskava ie v Inku. Gospodarstvo. g Žitna letina r Vojvodini bo letos zelo obilna. Pšenica je ie požeta. Poljedelci pravijo, da tako bogate pšanične letine že desetletja ni bilo. En oral posejane zemlje da v slabem slučaju po 15, v srednjem 18—20, v izvrstnem do 25 meterskih stotov pšenice — Koruza je v spodnjem delu Vojvodine i Srema radi dvomesečne suše bolj slaba, a v zgornjih delih izborila. Vinska trta v Vojvodini sijajno kaže, ker med cvetjem ni bilo veliko dežja in se je nastanek izborno oplodil. Cene vinu so zopet padle za približno 2 kroni pri litru. Tudi cena žitu pada. A verižniki ne odnehajo prav nič. g Sojmsko poročilo. Maribor 10. julija. Prignalo se je' 13 konjev, 8 bikov, .155 volov, 357 krav, 13 telet. Skupaj 546 komadov. Povprečne ceno so bile sledeče: debeli voli 12.75—13.50 Din, pol-debeli voli 12—12.50 Din, plemenski voli 11.25 do 12 Din, biki za klanje 8.75—10.50 Din, klavne krave debele 12—13.75 Din, plemenske krave 9.75 do 11.75 Din, krave za klobasarje 7.75—9.50 Din, molzne krave 9.50—12.50 Din, breje krave 9.50—12.50 Din, mlada živina 11.75—13.75 Din, teleta 15 do 15.75 Din za 1 k žive težo. — Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 23—24 Din, volovsko meso II. vrste 21—22 Din, meso od bikov, krav telet 18—20 Din, telečje meso I. vrste 24—25 Din, telečje meso II. vrste 23—24 Din, svinjsko meso sveže 40 Din za 1 kilogram. g Cene povrtju na zagrebškem trgu so bile sledeče: krompir 8 Din, kolerabce 2 Din, fižol v stročju 5 Din, zelen grah 2.50 Din, čebula 1.50 Din, kumare 7.50 Din, zeljnate glave 5 Din, buče 2.50. g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi nolirajo žitu sledeče cene: pšenica 416 Din, oves 320 Din, koruza 295—300 Din, pšenična moka (št. 0) 667.5 Din, štev. 2 625 Din, št. 5 565 Din, št. 6 495 Din, št. 7 425 Din, mekinje 137.5 Din. g Zavarovanje delavcev. «Službeni liste prinaša naredbo ministra socialne politike, s katero se dopolnjuje zakon o zavarovanju delavcev od 14. majnika preteklega leta. g Odstotki prodajalcem tobaka na drobno. Upravni odbor monopolske uprave je sklenil, da se od 1. 1924 naprej izenači odstotek za prodajalce tobaka na drobno, Io je da bo 5 odstotkov od brulto vrednosti kakor tudi da imajo prednost za dosego trafik invalidi in revni svojci v vojni padlih in umrlih. BORZA. Zagreb, 12. julija. (Izv.) Devize: Pešta 1.05 do 1.10, Berlin 0.0425—0.0445, Italija 4.05—4,08, London 429-431, Newyork 93—94, Pariz 5.55—5.60, Praga 2.81—2.8225, Dunaj 0.1325—0.1335, Curih 16.3750—16.4250; valute: lira 4.02—4.04, dolar 91.50-92.50. Curih. 12 julija. (Izv.) Devize: Pešta 0.0650, Berlin 0.0027, Italija 24.75, London 20.28, Newyork 573, Pariz 33.35, Praga 17.10, Dunaj 0.008150 (n.a. krona 0.008150), Sofija 5.30, Belgrad 6.—, Varšava 0.0047. r število prostozidarjev raste. Po najnovejših statističnih podatkih se je število prostozidarjev po vsem svetu znatno pomnožilo. Največ jih je v Ze-dinjenih državah, kjer je t5 tisoč lož, ki štejejo nad 2 miljona članov. V Angliji je 5000 lož s 350-tisoč člani. Tudi v Južni Ameriki je mnogo prostozidarjev. V Evropi (na kontinentu) jih je največ v Franciji in v Italiji. Svoje lože ima tudi Belgrad, ljubljanska loža pa ne pride v poštev. r Visoka starost. V Zašovi pri Velikem Me-žeriču je umrl to dui 104 letni starec, ki je bil nekoč graščinski uslužbenec in se je rad spominjal starih boljših časov. r Nova Fordova iznajdba. Znani ameriški veleindustrijec Ford je baje iznašel način, a pomočjo katerega se da premog dvakrat izkoristiti. Prvič se izkuha iz vsake tone premoga 45 litrov tekočega goriva, ki bo pri avtomobilih nadomestil bencin, nato se pa suhi premog, ki ohrani svojo gorljivost, porabi kot običajno gorivo. Ford že gradi tovarno — v Waterwillen v Kanadi - ki bo izkoriščala njegovo iznajdbo. r Cerkvena božja služba in radij. Hadij je poslal v Ameriki tako predmet vsakdanje dnevne potrebe kakor avtomobil. Kaj čuda torej, da je prišel Robert Anthony v New Yorku na misel, izkoristiti ga tudi za božjo službo. Poizkus se jc povsem obnese!, kakor sc da posneli iz premnogih zahvalnih pisem in telefonskih poročil od bolnikov ter vseli onih, ki jim ni mogoče z doma. Pa baje tudi gluhi slišijo vibriranje radiovega prejemalca, pritisnje-nega na uho. Vsa reč jc pa napravljena prav enostavno. Cerkev je spojena po žici z radiovo postajo. Verniki pa vidijo samo dva mikrofona, enega blizu pridigarja, drugega pa pri orgijah, in samo la dva mikrofona jim povesta, da na sto in sto oddaljenih oseb prisostvuje ž njimi vred božji službi. r Tehnično iikoriščanje ognjeniku. Havajski otoki imajo velik vulkan Kilaco, ki jo znan po svojem žrelu, napolnjenim /. žarečo lavo. Lava na-pr.v i na gledalca utis ognjenega jezera in močni pogled na to žarečo maso jc po poročilu ljudi, kateri so jo videli, jako lep. Jezero je 925 melrov dolgo in 615 molrov široko. Ameriški tehniki so izdelali načrt, da bi stransko - irjeno plast lave na-vrtali ler paro, ki bi prihajala od žareče lave, po-r,ihi'i v pogonsko silo parnih strojev. Načrt se je tudi izvršil in danes stoje na vročem vulkanu tvor-nice, ki dobivajo gonilno energijo iz vulkana. Sccia!nš vestnik. s Stavke in odslovitve v češkoslovaški republiki v marcu 1021!. Po statistiki ministrstva za socialno skrbstvo jc bilo v mesecu marcu od vseh 20 slučajev kolektivnega ukinjenja dela: 18 stavk s 1865 nameščenci, od katerih je bilo 255 žensk, dve odslo.vitvi s 334 nameščenci, od katerih jo bilo 55 žensk. V marcu Be je začelo 18 novih stavk in od slo vi te v s 1776 nameščenci, proti 7 novim stavi kam s 680 nameščenci v mesecu februarja 192B, Cela izguba delovnih dni je znašala '21.620 proti i* gubi 11.000 delovnih dni v februarju t. 1. Izguba nameščencev na mezdi Je znažala 612X)00 čsl. proti izgubi 325.000 čsl. K v februarja 1923. Vzroki stavk so bili v prvi vrsti: nameravano zmanjšanj« mezd in skrajšanje delovne dobe, nerespektiranje organizacij in oseb. V mesecu marcu t. 1. se je končalo vsega vkup 10 stavk in odslovitev s 720 nameščenci. Od teh sta se končali 2 stavki g ltj nameščenci z uspehom nameščencev, 8 stavke s 323 nameščenci pa z uspehom delodajalcev^ 6 stavk in odslovitev s 380 nameščenci pa tako, da ste ob«' stranki odnehali v spornih zadevah, 10 stavk iq odslovitev s 1470 nameščenci v marcu še ni biW končanih. LJiifelfanske novice. lj Francoski vicekonznl v Ljubljani sprejem^ oficijolno v soboto, dne 14. julija na dan francoskega narodnega praznika (ob 11. uri). lj Odbor 81ov. kat. akad. starešinstva. 1VM občnem zboru »Slov. kat. akad. starešinstva« « Ljubljani, dne 1. julija t 1. in na odborovi sefc dne 10. julija je bil izvoljen, oziroma izpopolnjen sledeči odbor: Predsednik dr. Jos. Puntarj podpreds dr. Anton Brecelj ; tajnica dr. Melita Pivec; blagajnik dr. A. M a t e 1 i i ; gospod«] prof. Silvo Kranjec ; odbornika: prof. Bogumfl Remec in dr. Mirko Božič. Predsednik pock pornega odseka I. Brozovič, predsednik persoj* ods. dr. Lovro Sušnik. lj šišensko prosvetno društvo priredi v netfa Ijo, dne 15. julija 1928 izlet k Sv. Primožu. Via* odpelje iz državnega kolodvora ob 6. uri 20 mfc nut do Kamnika, kjer nastopimo približno 2 asf trajajočo, zelo čedno in nenaporno pot na lopo ras* gledno točko do cerkve, kjer bo neposredno po prt* hodu sv. maša. V Ljubljano prispemo z zadnjim vlakom. — Člani in prijatelji društva nljudnn vabljeni lj Odmera občinski pridobnin. V zmislu tan* devnih predpisov mora vsak davčni *ave< zanec radi odmere obč. pridobnin« za priredbeno dobo 1924-25 vložiti pridobninaka izjavo o okolnostih, ki so odločilne za odmero naf kasneje do 31. julija 1923 pri davčni administraciji v Ljubljani. — Več na razglasu na mestni uradni deski. Ij Poročil se je v sredo 11. t. m. v križev* niški cerkvi g. Heribert Svetel, magistrata! koncipist z gdč. Ljudmilo Čermak, učiteljioo v Ljubljani. Bilo srečno! lj Borba za otroka. Gospod Alojzij S. je od* vedel svojega 4 letnega nezakonskega sinčka Miroslava od njegove tete z namenom, da bi fantka, katerega ima zelo rad, odpeljal v Gorico, kjer sta. nuje. Ljubljanska policija je gospodu Alojziju a otroka odvzela in ga izročila njegovi materi nazaj Otrokova mati se še ni mogla odločiti Miroslava 1« ročiti očetu, kateri bo skušal pri nad varstvenem sodišču si izposlovati dovoljenje, da bo vzel Miroslava k sebi. lj Policijska kronika. Ko je Franc Kmeti« U Trzina spla na travniku ob poti v Rožno dolino sta mu bili ukradeni dve listnici v katerih je imel 94,600 K denarja, in sicer 18 bankovcev po 4000, ostali znesek pa v 400 in 40 kronskih bankovcih. — Justin S. je prišel v Zorcovo trgovino v Kolo, dvorski ulici, se usedel na tla in ni šel iz trgo-vine, dnsi mu je prodajalka rekla, naj zapusti lokal, Justina je odvedel stražnik iz trgovine, za kar ga j« nahrulil z nelepimi besedami. — Alojziji Grudnovi iz Šmarja je, biia na Vodnikovem trgu ukradena de* narnica z gotovino 800 kron. Ljubljanski občinski svet. Ljubljana, dne 12. julija 1923, Sejo je vodil župau dr. Perič, kateri je ime-uoval overovateljem zapisnika obč. svetnika dr. Le-meža in Moškerca. Dr. Perič se je nato spominjal smrti ljubljanskega častnega meščana dr. Bilinske-ga. kateri si je posebno ob potresu pridobil velikih zaslug. V znak sožalja so obč. svetniki vstali s sedežev. V občinsko zvezo je bilo sprejeto 58 prosilcev. Personalno pravne zadeve. Poročal je obč. svetovalec Pire. V mestni šolski svet je bil izvoljen dr. Brecelj. Pri cerkveno-konkurenčni obravnavi glede plač cerkovnikom bodo poleg župana sodelovali podžupan dr. S t a n o v u i k in obč. svetovalci Lah', Mihevc in Moškerc. Mestna občina je sklenila prevzeli v začasno upravo glavnico 65.511-51 Din, W jo je naklonil za slov. slepce ameriški Jugoslovan ski Relief. Finančne zadeve. Poročevalec obč. svetovale« dr. Leinež. Mestni hranilnici se jo zvišala obrestna mera pri nekaterih občinskih posojilih na 6, 7 ali 8 odstotkov. — Za nabavo rešilnega avtomobila se bo najelo potrebno posojilo v višini 250.000 Din. Demokrata dr. Tominšek in Likozar ter dr. Ravnihar so skušali s silno dolgočasnimi govori preprečiti zamenjavo sveta, ki ga potrebuje občina za novo kopališče ob Ljubljanici. Odgovarjala sta jim krepko obč. svetovalca Tokan in Pire. Zamenjava se je potrdila. Uradnikom meslne hranilnice so se zvišale plače po islili načelih, kakor so se regulirale plača mestnim uslužbencem. V razpravi je poudarjal podžupan dr. S t n n o v n i k, da sicer občinski svet šo nima iiikakn ingerenee pri Mestni hranilnici, ker je pokrajinska uprava dovolila pritožnikom še daljno pritožbo na ministra za notranje zadeve. Naši ljubljanski gospodje pri pokrajinski upravi so namreč mnogo bolj centrali ični kakor gg. v Belgradu. Ker no gre, da bi uradništvo Mestne hranilnice vsled ilegalnega si mit p iinrnve pri tem zavodu trpelo materi.jelno škodo, bo večina obč. sveta glasovala za izbolišanie njihovih plač v smislu referenta- Sfltt SHJVENKe, ctes TS- jtfnji ffiSBL Stav. ISB. rega predloga v enaki izmeri in višini kakor so m plače določile vsemu mestnemu uradništvu. Stavbne jader«. (Poročal dr. Brecelj.) Odklonil se jc priziv Josipa in Josipine Smodej proti odloku mestnega magistrata. — Kanalizacija med Stre-fiško ulico in Vojvode Mišiča cesto sc je dovolila. — Podzemeljska stranišča se bodo zgradila pred glavnim kolodvorom in pred kavarno Evropo. V šentjakobski šoli »e bo priredil fizikalni kabinet — Glede na stajališča za fijakarje in avtomobile se je sklenilo, da se bodo avtomobili morali preseliti izpred Slona v Zvezdo, fijakarji bodo pa ostali. — Mestna ljudska kopelj v Kolodvorski ulici se bo preuredila. — Nakupil se bo svet za zgradbo lastnega upravnega poslopja pogrebnega zavoda. — Stavbni zadrugi »Stadione se je dovolila sprememba regularnega načrta med Dunajsko in Vodovodno eesto. Nove ceste in ulice. Dr Brecelj je nato uvedel razpravo o imenovanju novih ulic in o preimenovanju. Povedal je, da je ta akt čakal v mestnih arhivih h let vstajenja. Prečital je ta predlog, katerega smo Be v >Slovencu< objavili. Spremembi sta sledeči: Turjaški trg se spremeni v Marksov trg. Dunajska "festa bo ohranila svoje staro zgodovinsko ime. Ljubljanski grad se bo, kakor je predlagal Ii oš ker c, prebelil in popravil. Uredila se bo Praiaiova ulica in se bodo Itn Dunajski cesti postavile klopi. Šolske zadeve. Dovolila se je dotacija IV. mest. Seski ljudski šoli in se bodo nabavile slike slovenskih pisateljev. (Poročal je obč. svet Jeglič.) Socialno politične zadeve. (Poroč. obč. svet Ce-foenik.) Za varnostno službo v gledališčih se bo uvedel poučni tečaj. Za uslužbence cestne železnice. Odobril se je predlog direktorija mestne elektrarne, da naj se priporoča prošnja uslužbencev električne ceetne že-teonice za zatvoritev železniških vozov. Nujna predloga, obe. svetovalen dr. Bredja. Obč. svetovalec dr. Brecelj je predlagal sle- nujni predlog: Na zadnji seji obč. sveta dne 7. junija je bila t večino odklonjena prošnja Jugoslovenske Matice ta odpis občinskih davščin na njen Kino. Stvarno j® ta sklep popolnoma odobravati iz teh-le razlogov: 1. PredRednik Jugoslovanske Matice dr. Rav-tiihar je obenem voditelj jugoslovanskega sokolstva. ki je kulturnobojna organizacija in je radi tega upravičen pomislek o njegovi nepristranosti v na-rodno-obrambenih zadevah. Želeti bi bilo predsednika, ki ni politično ali drugače eksponiran. 2. Veselični davek se steka pri mestni občini ea podporo najbednejših, to je ubožcev. 3. Je povdariti, da poinenja kino nepregledno tkodo moralnem in umetnostnem pogledu, ker ta Bvržek nmetnosti in tehnike zastruplja mladino in odrasle v nravnem pogledu ter odtujuje občinstvo gravi umetnosti. Ljubljana je kulturno središče Slovenije. Kot 5»ka ima dolžnost moralno in materialno podpirati kulturne potrebe vsega, zlasti ogroženega Slovenstva. Zato predlagam: Občinski svet skleni: 1. da finančni odsek vstavi v redni proračun ttm višjo svoto v podporo narodno-obrambnim organizacijam; 2. Veselični davek na vse kino-predstave brez Izjeme se zvišaj od 10 na 25 odstot Nujnost je bila priznana. Razprave so se udeležili dr. Lemež (contra), Tokan (pro), Rupnik (pro) in dr. Ravnihar- Ko je bilo vloženih še več predlogov in interpelacij, je iupan dr. P e r i č zaključil javno sejo. IZ TAJNE SEJE. Na predlog poročevalca občinskega svetnika Piroa se je sklenilo: Kot mestna arhitekta s prejemkiIX. čin. razreda skupine A se s 16. julijem stalno namestita prof. tehniške srednje šole v Ljubljani Jože.Jalenc in prof. Vladimir M u š i č. — Kot računski oficijal t prejemki X. čin. raereda mestnih uradnikov kat. B se s 15. julijem 1923 stalno namesti računski oficijal pokr. uprave Langus Jože. — Kot socialno-politič-na uradnika pri mestnem magistratu s prejemki IX. čin. razr. kat. B se s 1. avgustom 1923 stalno namestita Erjavec Fran ter Sedej Alojzij. — Kot mestni živinozdravnik s prejemki IX. čin. razr. mefttn. uradn. kat. A se s 15. julijem 1923 stalno namesti drž. veterinar Rigler Vekoslav. — Kot stavbno-pisarniški praktikant v staležu mestnih uradnikov kat. B se namesti tehnik Mežek Franc. —• Nadoficijalu Ciuha Viktorju se podeli naslov pis. ravnatelj. — Meščanstvo se je podelilo Ivanu Žitniku, posestniku na Barju. — Kot namestnik obč. svetn. Jegliča v mestnem šolskem svetu se j izvoli dr. Brecelj. — Občinski svet poveri g. žu- j pana ter 4 obč. svetnike za konkurenčno obravnavo radi ureditve življenskih razmer ljubljanskih cerkvenikov ter orglavcev. — V kvalifikacijsko komisijo za mestne delavce se določi kot zastopnik odseka načelnik Pire Jože. — Komatarju Petru se všteje 5 let službene dobe v mestni elektrarni za napredovanje. — Podobnik Ludovik se stalno namesti kot stalni sluga. — Inž. Koch Ciril se radi bolezni s 1. julijem 1923 stalno vpokoji. — Kunaver Ivan se imenuje s 1. avgustom 1923 za asistenta pri Mestni hranilnici. — Kozlevčar Josip se imenuje s pravnoveljavnostjo od 1. avgusta 1923 ra praktikanta Mestne hranilnice. — Prošnji Černeta Ivana se ne ugodi, ker bi bila namestitev nasprotna določilu § 3 služb, prsgmatike, ki izključuje stransko sorodstvo do všetetega tretjega kolena, imenovani je namreč nečak ravnatelja. — Kopeljščku Franu Bitencu se odpove s 1. septembrom 1923 služba ter se mu prizna starostna preskrba v smislu svoiečasnega obč. sveta. Za inž. elektrotehnike je bil imenovan inž. Stanko Sonc. za ravn. plinarne ps inž. Rarteli- Odobren je bil nujni predlog obč. svetovalca Čepeljnika. da se morajo rešiti prošnje Francu Culikarja, Matija Kosa, Franca Škrla. Andreja Ma-sleta, Ljudevita Stanjka in Franca Češnovarja za stalno namestitev na prihodnji občinski seji. Prosveta. DOBRO in VARČNO kuharico srednjih let, SPREJMEM za takojšnji ali kasnejši nastop. — Vpraša se na DUNAJSKI cesti 36, levo. 4207 Iščem pletiljo. BRANA in STANOVANJE ev. v hiši. -Naslov pri upravi lista pod štev. 4224. Državna uradnica •ešča več tujih jezikov, strojepisja ter vseh pisarniških del ŽELI SLUŽBO za POPOLDANSKE URE. — Ponudbe pod ržavna uradnica« na upravo lista. pr Socialna. Misel, št. 6 (juni) prinaša zelo interesanten. članek dr. Jeraja o ustavnem problemu, v katerem avtor pledira za to, da naj se naša kriza zapelje iz izključno nacionalnega državno-pravnega tira ua splošno-kulturni in gospodarski v smislu najširše ljudske samouprave. — Vaso Muačevič opotarja na zmedo, ki jo delajo pri nas naredbe upravnih oblasti, nasprotujoče veljavnim zakonom, in dokazuje to ua uredbi o >z d r a v -niških zbornicah- z dne 28. aprila 1923. — Fran Erjavec je začel priobčevati >Paberkc iz občinske socialne politike«, v katerih podaja inicijative za razne komunalno-socialne naprave v Ljubljani. — Med pregledom, ki je v -Socialni Misli«- sploh vedno raznolik in interesanten, ———BMaiiiHiuriieiiimMiiiiiinuiiii i mu i nga m ■acataag—b PPPl/l |P I Izjavljam, da nisem > PRODAM v neposredni bližini BLEDA, imi.iYl.IU. plačnica za DOLGOVE, " " ----- ! ki bi jih delal moj sin KAREL bodisi v | denarju ali blagu. — TEREZIJA AKKO, obravnava F. Tersegiav aktualni problem borbe med revolucijo ia reakcijo na zgledu padca razredno-agrarne vlade v Bolgariji, Coamo-polita pa podaja konstantne smerniee angleške svetovne politike, s katerih osvetljuje zlasti poruhrsko vprašanje, ki je boj med najmogočnejšimi kovinskimi koncerni Evrope. — Pričujoča številka »Socialne Mislit je izšla samo na 16 straneh, to pa zato, ker bo prihodnja ob priliki V. katoliškega shoda izšla v znatno povečanem obsegu. Uredništvo upa, da bo ta (7.) številka mogla iziti vsaj okoli 10. avgusta. Objavila bo razprave o odnosu katoličanstva do vseh velikih modernih problemov. Opozarje se, da se bo ta številka^ ki bo tvorila, sama. zase celoto, lahko pesebič nnroiala in se naročila seveda že zdaj sprejemajo pri Upravi »Socialne Misli-c, Jugoslovanska tiskarna, kolportažni oddelek, Poljanski nasip štev. 2, Ljubljana. pr Koncert gospoda Marija Šimenca v Rogaški Slatini. V torek 10. t m. je nastopil član ljubljanske opere g. Šimenc v dobro zasedeni veliki dvorani »Zdraviliškega domač v Rogaški Slatini. Prav tu smo lahko videli, kaj pomeni eno leto pri pevcu, ki ima ne samo izreden organ, ampak tudi jekleno voljo za izpopolnjevanje. G. Šimenc se je oglasil namreč včasih v ti dvorani že lani približno ob tem času, toda-le »neoficielno< in še kot skromni član provincijalnega gledališča, kot začetnik tako rekoč, in oboje je moralo imeti svoj vpliv i nanj i na poslušalstvo. Toda zavest, da je danes priznan od velikega odra, ne bi bila ne na zunaj ne na znotraj dovolj za tolik uspeh, kakor ga je do-segel sedaj, da so ni, kakor rečeno, tako jasno pokazalo, kako presenetljivo plodonosuo jc mladi mož porabil to leto in nam na ta način odprl najsijaj-nejšo perspektivo tudi za bodočnost. Je še nekaj posebnega in zlasti pri poklicnih pevcih tako redkega, kar v vsi meri opravičuje te nade: g. Šimenc očividno bolj ljubi pianisime nego fortisime in to mu mora takoj pridobiti — poleg njegovega ob vsi sigurnosti tako skromnega nastopa — srca tudi tistih, ki jim »bravure« nikakor še niso glavni čudeži... Pisec teh vrstic, ki je že lani naglašal, da hoče bili v prvi vrsti poročevalec, se noče baviti s posameznostmi, vendar naj izrazi svoje mnenje, da je pomenil umetniški višek večera Michelnov prekrasni »Človeka nikar!«, ki nudi poleg sto prilik, da pokaže pevec in tudi njegov »tihi kompa-nijonc spremljevalec vse svoje tehnične vrline, obenem tudi priložnost, da pride do veljave čustvo, kjer ga je kaj. In g. Šimenc je odpel to pretresljivo skladbo s čudovitim Gregorčičevim besedilom, v katerem se zablesti posebno tudi pred tujcem vsa lepota našega jezika, res pretresljivo lepo. Bolj internacionalno publiko pa so seveda zgrabile še bolj arije iz oper (»Aida<, >Pagliacck, »Čarostre-lec«r), ki so tvorile zaključek in vnele tako .navdušenje, da se je moral pevec opetovano vrniti na oder. Kar se tiče spremljevanja, nas g. dvorni založnik iu župan Bizjak, ki je iz prijaznosti sode-lova!, ni mogel več presenetiti, ker ga še preveč poznamo kot prvovrstnega pianista. — o— lovadbe v sredo, 28 t m. Na veselo svidenje. — Načelnik. Orel pri Sv. Heleni (žel. postaja Laze) prt« redi v nedeljo 22. julija ob pol 4. popoldne javno telovadbo na vrtu g- Zupančiča. Nastopijo domači člani, članice in naraščaj. Za okrepčila in razvedrila bo preskrbljeno. Prijatelji Orla vljudno vabljeni t Dijaški vestnik. d Tovariši in tovariši««, ki se nameravajo udeležiti evharističnega kongresa v Zagrebu! Čas za priglašajnje je do 10. avgusta v Ljudskem domu, II nadstropje. Ugodnosti so sledeče: 1. Vožnja po južni železnici polovična, po državni K (z dij. legi-timacijami). 2. Skupno stanovanje je brezplačno. 3. Hrana zelo poceni za dijake. — Informacije prejmete v Ljud. domu, II. nadstropje, od 11. do 12. ure vsak dan. — Korče. Adolf, t. č. predsednik podr. SDZ. Turistika in šport. Kranjskogorska podružnica S. P. D. naznanja, da je glavna direkcija državnih železnic v Belgradu dovolila poseben potniški vlak na progi Jesenice—K ran jskagora za dan 15. julija letos, ko se vrši planinska veselica ob priliki praznovanja 20 letnice obstoja podružnice pri koči na Gozdu pod Vršičem. — Zaeno je ista direkcija dovolila ugodnost polovične vožnje za dan 14. in 15. j u 1 i ja vsem onim potnikom, ki se izkažejo j izkaznico S. P. D. oziroma njegovih podružnic. — Omenjeni posebni potniški vlak bo odpeljal iz Jesenic v Kranjskogoro dne 15. t. m. po prihodu ljubljanskega jutranjega turistovskega vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 4. uri 40 minut ter pride na Jesenice ob 6. uri 55 minut — tedaj nekako ob 7. uri. Prihod v Kranjskogoro nekoliko pred 8. uro. — Zadnji vlak iz Kranjskegore na Jesenice odpelje dne 15. t ra. ob 20. uri 28 minut in ima zvezo z ljubljanskim turistovskim vlakom, ki dospe v Ljubljano ob 23. uri 46 minut. — Tedaj vlakovna zveza za enodnevni izlet zelo ugodna. — Razventega odpeljeta iz. Jesenic v Kranjskogoro v soboto dne 14. julija dva vlaka in sicer ob 18. uri 40 minut (odhod iz Ljubljane ob 18. uri 55 minut). — Tedaj vlakovna zveza ugodna tudi za vse one, ki pridejo lahko že v soboto v Kranjskogoro oziroma h koči. Poizvedovanja. Oriovski vestnik. .Širša seja Šentjakobskega lOrlac se vrši dne 13. julija 1923 ob 8. uri zvečer v Prosveti.-Vabi se pripravljalni odbor ter vse člane, da se seje gotovo udeleže. Orel Ljubljana — Sv. Jakob. Redna telovadba odpade do prihodnjega tedna. Začetek redne te- Našla se je v nedeljo, 8. t m. na Martinovi cesti denarnica s srednjo vsoto denarja in dijaška legitimacaja. Dobi se v Jaršah ob Savi 6. Objava. Dne 14. julija 1923 ob 11. uri se vrši v Ljubljani drž. kol. javna dražba 12 kg va-ljenca, 98 m poniklanih cevi, en star bencin sod, 13 gabrovih hlodov in 4000 kg bukovih drva. — Interesenti se vabijo. — Obratni urad Ljubljana. Višek fine mehanike stroja »Stoewer« Zastop Ljubljana, Šelenb. ul. 6-1. Meteorologlčno poročilo, Ljubljana Si 6 m n. m. viS. Kuharica Ravnidol, p. Sodražica. 4209 PROSTOVOLJNA blizu postaje BLED, enonadstropno trgovsko hišo i z dobro vpeljano špecerijsko trgovino, ki nudi kupcu dobro eksistenco. Ugodna iouno rlr"i7ho hicn ccna- Ve8 sc p°izve: n- privšek, Ljub-Jdvlld lirdiUd SlSdC : ljana, Miklošičeva cesta 18, I. nadstropje, v kateri se nahaja GOSTILNA, z vsem desno poleg sodišča.___4158 posestvom, bo v NEDELJO, dne 15. t. m. ob 10. uri dopoldne na VIRU hiš. ; štev. 11 pri Domžalah. -- Dražbeni . pogoji so na licu mesta kupcem na vpo- i gled. 4196; Bridna in poštena, dobi TAKOJ dobro službo. — Plača po dogovoru. — TRUBARJEVA ULICA štev. 2, I. nadstropje, pri gospodarju. 4119 Na stanovanje sprejmem; GOSPODA kot sostanovalca. Imam elektr. i luč. Naslov pri upravi pod štev. 4198. Zamenjam stanovanje »oba. kabinet, kuhinja, pritikline — » bližini SV. KRIŠTOFA s stanovanjem v bližini TRNOVEGA ali SV. JAKOBA. — Vpraša sc pri upravništvu