wmm
14. OKT.
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZF ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Obisk poljskega obrambnega ministra Spichalskega
Minule dni se je mudila na uradnem obisku v Jugoslaviji poljska vojaška delegacija, ki ji je načeloval obrambna minister general Marian Spiehal-sky. Med kratkim bivanjem na Bledu si je ogledala tudi naše podjetje oz. točneje kranjsko tovarno ELEKTROMEHANIKO.
Visokega gosta s spremstvom so pri vhodu, v tovarno pričakali vodilni uslužbenci našega podjetja z generalnim direktorjem podjetja na čelu in predstavniki kranjske tovarne. Po pozdravih in dobrodošlici je prikupna delavka izročila poljskemu ministru šopek rdečih nageljnov.
Visoki gostje so si nato ogledali proizvodnjo v nekaterih oddelkih tovarne, zlasti v obratu ATN, oddelku števcev in kinoprojektorjev. Tik pred kinodvorano je bila okusno improvizirana majhna razstava nekaterih naših pomembnejših izdelkov, ki jo je pripravila Propagandna služba. Gostje so si ogledali razstavljene eksponate in se zanimali za podrobnejše tehnične karakteristike in funkcionalnost aparatur.
Koj zatem so gostje posedli v kinodvorani in gledali rusko verzijo barvnega filma o našem podjetju. -o
Ko je spet zasvetila luč, je spregovoril generalni direktor podjetja Vladimir Logar. Prisotnim je na kratko pojasnil razvoj našega združenega podjetja, obseg in proizvodnjo ter dosedanje trgovinske stike s poljskimi podjetji. Ob koncu se je ponovno zahvalil za obisk pri nas.
Za generalnim direktorjem je spregovoril, še minister Spichalsky. Zahvalil se je za izredno ljubeznivi sprejem v podjetju in povedal, da je zelo zadovoljen ob ugotovitvi, da jugoslovanska podjetja že sodelujejo s sorodnimi poljskimi podjetji na področju elektronike., Omenil je veliko prednost mednarodne delitve dela na tem tehniškem področju. Ob koncu je zaželel celotnemu podjetju veliko uspeha in napredka pri razvijanju elektronike.
Visoki gost se je natol vpisal v spominsko knjigo obiskovalcev kranjske tovarne, šef obrata ATN inž. Jože Unk pa mu je izročil darilo podjetja — novi telefonski aparat ATA 31. Po obvezni zdravici, ki je v navadi pri takšnih izrednih prilikah, se je minister Spichalsky s spremstvom poslovil in se ob navdušenem pozdravljanju delavstva spet odpeljal nazaj na Bled.
Poljski obrambni minister Marian Spichalsky (prvi z desne) si ogleduje proizvodnjo v ATN v »Elektromehanski«
Organizacija elektronskega centra
Ali naj bo elektronski center odprtega ali zaprtega tipa?
Pogodba za nabavo elektronskega sistema je podpisana m čas instalacije se hitro približuje. Poslovanje centra je v marsičem zavisno od njegove organizacije, tako notranje kot zunanje. Medtem ko je notranja organizacija povsod več ali manj podobna, se centri v praksi zelo razlikujejo po zunanji organizaciji. Kako je ta zamišljena pri nas, nam bo skušal pojasniti naslednji sestavek.
Elektronski center lahko funkcionira kot javni, poljav-ni ali center zaprtega: tipa. Možne so še druge oblike, kar zavisi od namena naprav in od konfiguracije sistema. Vsak od omenjenih tipov ima prednosti in pomanjkljivosti, kar' je zavieno tudi od tega s kakšnega vidika to ocenjujejo: kar je prednost za center, je lahko pomanjkljivost za uporabnika. Zaradi tega je odločitev glede zunanje organizacijske oblike centra''pomembna in zasluži; temeljito proučevanje.
Vsaka organizacijska oblika ima svoje značilnosti.
1. Elektronski center odprtega tipa (open shop), imenovan tudi javni center, posluje, kot servisni Center, ne 'ozira-
je se na investitorja in uporabnika, Načelno se tak center ne vmeša v organizacijske rešitve svojih, klientov, ki lahko sami tudi pripravljajo programe. Center sicer razpolaga tudi s svojimi organizatorji in zlasti programerji in če naročnik ni v stanju sam izvesti organizacijskih-, priprav lahko to delo prepusti centru. Organizacijska pomoč, kakor tudi programiranje, se obravnava kot posebna stori-
tev, ki se ločeno zaračunava. Naročniki so nadalje sami dolžni, da poskrbijo za tečnost podatkov za obdelavo, Id. jih centru dostavljajo v obliki' nosilcev podatkov, kakršna sistem lahko direktno čita in . obdeluje, (na primer: luknjane kartice, papirni trakovi itd.). Poglavitna naloga cen-r tra — za katero tudi v celoti odgovarja — je Sprejete, podatke Obdelati v dogov.orj e-
(Dalje na 2, strani)
Z otvoritvenega ceremoniala letošnje razstave »Sodobna elektronika«
Že štirinajstič
»Sodobna elektronika«
»V torek, 10, oktobra, so se štirinajstič odprla vrata na Gospodarskem razstavišču Sodobni elektroniki. štirinajstič zaporedoma. Od skromnih začetkov, ki so bili odsev v naših razvojnih in proizvodnih zmogljivosti, relativno majhnih potreb našega trga in s tem majhnega interesa Inozemskih proizvajalcev in naše skromne povezanosti z mednarodnim trgom pa do danes, ko iz 18 držav in treh kontinentov razstavlja in prodaja svoje izdelke 195 razstavljalcev, zavedajoč se, da so taki specializirani sejmi tisto mesto, kjer se najuspešneje realizirajo pričakovanja proizvajalcev in potrošnikov, kjer se na relativno majhnem prostoru in v kratkem času izvršijo potrebne analize, dogovori, nova poznanstva, kar vse daje vzpodbudo in polet za nove napore v razvoju in proizvodnji in še večjo uspešnost v prihodnosti.«
. S temi besedami je pozdravil letošnji sejem Sodobna elektronika in poudaril njegovo pomembnost predsednik Organizacijskega odbora za razstavo Sodobna elektronika in bivši generalni direktor ISKRE Silvo Hrast.
(Prerez skozi naš razstavni prostor sledi na 4. in 5. strani)
Lep izvozni uspeh v septembru Ocena ekonomistov naše gospodarske situacije
Čeprav september po vsakoletni približno isti dinamiki ni kdo ve kaj uspešen mesec, kaže realizacija minulega meseca izreden uspeh in sijajen izvozni napredek. ¿Seštevek izvoza vseh tovarn (z izjemo TEN) znaša namreč 898.975,67 dolarjev in je 31,10 odstotkov večji, kot je bilo predvideno z mesečnim planom. To je najvišja mesečna realizacija v tem letu.
Kot smo v prejšnji številki našega glasila s kratko vestjo že omenili, pa je izvoz tudi glede regionalne razdelitve izreden. Od celotne vrednosti smo prodali v države s konvertibilno valuto kar 50 % izdelkov, v države SEV 31 % in v druge države tako imenovanega Miringa 19 ‘% izdelkov.
Zaradi večjega obsega izvoza je naraslo v minulem mesecu tudi število držav kamor smo prodali naše izdelke. Na izvozni listi jih je to pot nanizanih kar 31. Največ smo prodali v Turčijo, zatem Vzh. Nemčijo, Anglijo, Češkoslovaško, ZDA, Romunijo, SSSR Italijo, Ldban, Švico, Šved-
sko, Kubo itd. Preseneča pri tem izpad Zahodne Nemčije, ki je v septembru nekje pri repu vnstnega reda, urejenega po vrednosti izvoza.
Posamezne tovarne so takole prispevale k izvozni realizaciji:
tovarne Elektromehanska,
izpol. udel. v %	v %
Kranj	129,20
Elektromotrji, Železniki	97,73
Kondenzatorji, Semič	116,53
Elementi, Ljubljana	114,56
Elektronika, Horjul	101,00
Avtomatika, Pržan	2,62
Instrumenti, Oteče	¡90,68
Aparati, Ljubljana	1.000,97
Avtoelektri-ka Nova Gorica	11,74
Polprevodniki Trbovlje	188,07
Tovarne USMERNIKI, Novo mesto, SPREJEMNIKI,
Pripravlja se predlog nekaterih organizacijskih sprememb ZP
Že nekaj časa se porajajo mnenja, ki zahtevajo za ZP »Iskra« spremenjeno organizacijsko obliko; zaželena je taka »Iskra«, ki bo učinkovito mobilizirala svoje sposobnosti za to, da bo lahko kljubovala vsem konkurenčnim izzivom« (tekst pod narekovajem je povzet iz študije IMEDE — mednarodnega instituta iz Švice, o Iskri iz leta 1967., — op. ur,).
Isto težnjo je zasledovala že komisija, ki je v začetku letošnjega leta pripravljala dopolnila statuta ZP, isto težnjo zasleduje tudi team generalnega direktorja, ki prav te dni dela na osnutku tez dopolnitve organizacijske oblike združenega "podjetja ISKRA - KRANJ. Nekaj podobnega je že napravila Prodajno servisna organizacija, ki je izdelala svoj predlog organizacije prodajne funkcije v podjetju, prav tako pa predlog za svojo dejavnost pripravlja tudi strokovna skupina v ZZA.
Vsi vemo, da ima obstoječa organizacijska oblika dovolj pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti, če hočemo v sedanji borbi za tržišče in v borbi za kupca v tem boju obstati in napredovati. Tako eni kot drugi strokovni skupini je dobro služila prav ¡omenjena 'študija, ki kljub nekaterim netočnostim dovolj ostro kaže na naše pomanjkljivosti in nam daje svoj predlog organizacije za Iskro. Ta študija sicer povsem ni v skladu z našo zakonodajo, ima pa dovolj zelo koristnih sugejtdj, kako naj uredimo svoje vrste, ker imamo visoko kvalitetnih kadrov dovolj na razpolago, le pravilno zaposliti jih ne znamo ((ali pa nočemo?!1) in tudi preveč zbirokratizirani smo, kar pomeni, da obstaja preveč papirnate vojske, ki povzroča prevelik administrativni aparat.
Ker sedanjega načina ni moč ukiniti čez noč, nam Švicarji predlagajo strniti naše vrste v nekaj panožnih organizacij. Tako naj bi ZP Iskra imela 5 ali 6 močnih 'organizacij nepa sedanjih 17. Idejo, in pa zahtevo, da ima Iskra tako organizacijo, v kateri se bo vedelo kdo ima kakšne pravice, dolžnosti in pristojnosti in za kaj kdo odgovarja in da mora v Iskri prevladati »tržni koncept« vodenja vsega poslovanja, je naš team osvojil in je sedaj -s svojim delom tako daleč, da bo v 10—14 dneh dan v razpravo osnutek tez »popravljene« organizacije ZP.
Vse kaže, da bo možno o tem napisati že kaj več v naslednji številki glasila .
Sežana in MIKRON, Prilep, niso imele planske izvozne zadolžitve, vendar so vse nekaj izvozile. Brez zadolžitve in brez realizacije je ostala le TEN, Stegne.
Ce primerjamo delež tovarn pri septembrskem Izvozu, potem vidimo na prvi pogled, da je. kranjska Elefetromehanika izvozila sama skoraj polovico celotne vrednosti izdelkov, oziroma štiri tovarne1 (Elek-tromehanika Kranj, Elektromotorji Železniki, Kondenzatorji Semič in Aparati, ¡Ljubljana) 92% celotne septembrske realizacije. Delež ostalih devetih tovarn je bil torej neznaten oz. malenkosten.
Realizacija septembrskega izvoza po regiordh PSO daje (približno!) takole sliko:
region	izpel,	udel,
v % •	v %
ZDA-Kanada	53,96	7,03
Turčija	. 113,82	18,97
SEV	145,19	31,04
Zahodna Evropa 172,-M	35,32
Ostale države	162,92	• 7,64
Celotna slika izvoza po treh trimesečjih kaže, da smo količinsko izvozili 60% planira--ne vrednosti t.j. 15 % manj kot je bilo predvideno. Položaj pa ni- zaskrbljujoč, ker. vemo p kot smo to že v uvodu poudarili — sla izvozna dinamika proti koncu leta’ vedno narašča in je hajvečja v decembru. Že v sedanjem mesecu oktobru predvidevajo -tovarne skupno s PSO rekorden Izvoz, ki -so ga planirale -s; približno. £12.(100. dolarji. Manjkajočo "vrednost bomo torej lahko nadomestili.
Drugo pa je ¡rezultat glede valutnih področij. V konvertibilne države smo po končanem tretjem trimesečju izvozili po vrednosti le .38% izdelkov. .Primanjkljaj je -vzlic sijajnemu septembrskemu rezultatu .občuten m se ga verjetno v celoti ne bo dalo nadomestiti.
Marjan Kralj
Prejšnji teden je .bila seja ekonomskega sveta Zveznega izvršnega sveta, katerega ¡člani so priznani ekonomski ¡strokovnjaki. Na seji ¡so .govorili o -sedanjih .gospodarskih gibanjih v Jugoslaviji ig o poti za uresničitev reforme.
V uvodu je bilo slišati precej očitkov na račun priprave zadevnega- materiala. V analizah gospodarskih gibanj ni primerjalnih podatkov o doseženih rezultatih z rezultati, ki so predvideni v srednjeročnem planu in gospodarski politiki za 'leto 1967. Prav tako je bilo izraženo. mnenje, da je predloženi material preveč verbalen in vse premalo doki imen tiran ¿tasti v sklepih. .Imamo celo vrsto ekonomskih institutov, M bi bili lahko pritegnjeni k _ izdelavi tega gradiva in ki bi lahko ibolj kritjem» ¡ocenili -pojave upadanja ekonomično-•sti v Tešem gospodarstvu .im drugih ekonomskih in socialnih pojavov. Člani sveta so načeli vprašanje o sodelovanju strokovnjakov pri .sprejemanju in analiziranju gospodarskih. ukrepov.
Posebna pozornost je bila posvečena -problemu delitve -dohodka. Bo podatkih znaša delež osebne porabe v narodnem dohodku, že več kot BO odstotkov, čeprav bi ta cilj lahko dosegli šEle leta 197.0. Omenjeno je bilo, ■ da bi vse-danji situaciji morali' predvsem zavarovati stopnjo -akumulacije. Sedanjo .stopnjo .akumulacije je treba realno -ocenjevati, ker je očitni del akumulacije vlažem v abotna sredstva in se nahaja v •zalogah, ki ph držijo podjetja po nerealno visokih cenah.
Vprašanje odnosov .med osebnimi dohodki im akumulacijo po ¡mnenju eksannmi-■stov prehaja okvire samoupravnih pravic delovnih organizacij. V našem ¡sistemu
delitve, ki naj hi bil poglavitni destabilizacijski faktor, je hajvečja anarhija. Nekateri ekonomisti so tudi izrazili zaskrbi ju joče dejstvo, da se proizvodne . 'kapacitete slabo izkoriščajo, čeprav je bila to ena od osnov, s katero smo začeli reformo.
Odločitev o vzpostavljanju politike na problematiko dohodka . je zelo ‘dalekosežna. ’Za uspešno politiko dohodka ■se je treba resno pripraviti,-čeprav to v materialu ni ugotovljeno. Isto se lahko trdi za politiko zaposlovanja,- ki,.j e še povsem neizdelana. Ekonomisti ,so tudi poudarili, da so v materialu, ki so ¡ga pripravili zvezno ¡upravni organi,-nezadostno izkoriščeni določeni instrumenti. Dan je bil predlog, da se osebne dohod- ■ ke obdavči progresivno namesto proporcionalno, da se ponovno uvede dohodek pod-, jetja kot vir določenih dohodkov, da se dohodek na promet vrne v proizvodnjo, ker -je to edini način, da hi se s-toonje -diferencirale.
■Član Zveznega izvršnega sveta Janez Stanovnik .¡se je* ne da bi komentiral pripombe, .zahvalil ekonomistom za izredno zanimivo debate in jih pozval, naj ne ostanejo samo pri idejah, ampak da poskušajo svoje zamisli praktično uresničiti.
Iz razprave torej sledi, da so naši ekonomisti ."strokovnjaki obravnavali zelo aktualno problematiko v nadaljnjem -gospodarskem razvoju našega družbeno-ekonomske-ga sistema. Sisefcakar je treba pritrdita, da je treba pri reševanju tte problematike. klicati na posvetovanje tudi naše teoretike, ki bodo s svoji-nsi misKmi in idejami, ki se dajo "tudi v praksi uresničevati, pripomogli naše gospodarske probleme hitreje in uspešneje reševati. P. G.
Iz izvajanja republiškega sekretarja za gospodarstvo
V svojem referatu na skupni seji republiškega in gospodarskega zbora skupščine SRS je republiški sekretar za gospodarstvo, tov. Svetko Kobal med drugim ugotovil naslednje:
Uspehi posamezne delovne organizacije niso odvisni več in predvsem od splošnih pogojev gospodarjenja, temveč zlasti in vse bolj od konkretne stopnje -doraslosti posamezne delovne organizacije ali skupine delovnih organizacij, da obvladajo nov položaj in v razvitejšem in zahtnevnejšem tržišču doma in zunaj najdejo prodajo za svoje proizvodnje ali pa jo čim hitreje prilagodijo potrebam trga.
Celovitost sedanjega gospodarskega sistema s celotnim instrum-entarijem godi predvsem dobrim delovnim orga-
nizacijam in to je prav gotovo bistveno in verjetno ena izmed najbolj ohrabrujočih posledic gospodarske reforme. Pritisk uspešnejših .gospodarskih -organizacij na tržišče pa bo sprožil vse večje napore tudi pri zdaj manj uspešnej-. ših organizacijah in s tem posredno vplival na splošno rast.
Ob rasti industrijske proizvodnje je .nadalje ugotovil, da se je v osmih letošnjih mesecih za 11% povečal izvoz industrijskih izdelkov, iz naše republike, kar pomeni, da je okrog 60 % prirastka v proizvodnji bilo prodano v inozemstvu, ostalih 40 % prirastka pa je ostalo na zalogah, ki so se v tem obdobju povečale za 17 %, kar kaže, da smo v tem času letos -na domačem trgu prodali toliko izdelkov kot lani v osmih mesecih.
. Rast zalog pomeni drugi najpomembnejši faktor pri razreševanju prdbl-ematafce, ki zavira večjo industrijsko pro-' izvodnjo. Ne bi hotel reči, da so zaloge v celoti vzeto velike, saj -znašajo le obseg enomesečne proizvodnje, poleg tega so še vedno desorfirahe in dostikrat ne na pravem mestu, vendar analize kažejo, da je dobršen del teh ■zalog nekuranten in,- da se izkazujejo daleč po višjih vrednostih, kakor pa so dejansko vredne ter kot take predstavljajo pomembna omrtvičena sredstva, -dostikrat pa prikri-vjao tudi dejanski finančni položaj posameznih organizacij. Ker gre tu za bistveno nov fenomen, ki -se Javlja vzporedno s stabilizacijo in večjo ponudbo, deluje pa kot faktor povečanja stroškov (Dalije na 6. strani)
Proizvodnja »Elekromehanike« v septembru
V' juliju itr avgustu je' večina članov kolektiva koristila*: letni: dopust im zato je bila proizvodnja! temu primemo nizka. Slab uspeh v teh dveh piesecih nas je vzpodbudil, da' smo v septembru, ko so se- leitni dopusta v glavnem, končali, z vso resnostjo zopet! prijeli: za delo; uspeh ni izostal; Dosežena; jjei bila- najvišja proizvodnja od vseh piesecev letošnjega leta
PROIZVODNJA V SEPTEMBRU 1967 DE
Vse ostale enote so- presegle predvideno vrednost eksterne proizvodnje, posebna lep- uspeh, pa so dosegle merilne: naprave;, ki so- izdelale: kljub povišanemu planu: kar za eno tretjino več, kot je: bilo predvideno,
DEVETMESEČNA
PROIZVODNJA
DE
nji lahko zadovoljni, saj je malokatera tovarna v razmeroma težkih- gospodarskih razmerah- dosegla tako dober uspeh. Naslednji, pregled nam kaže, da je bilo letos v 9 mesecih: narejenega: kar za 20 % več kot lani v isteam.času.
PRIMERJAVA PROIZVODNJE SEPTEMBER 1966 im
Organizacija elektronskega centra
	Izvrš.
	%
Rotacijski strojf	134,9’
Montaža števcev	101,5
Obrat stikal1	108,75
Kihoakustika-	85,8*
Telefonija	132)55
'Brni mehanizmi1	80iF
Orodjarna	JO»,P
Naprave	133:,6
Produkcija delov	101,1J
Vzdrževanje	186,6
Šttupaj	108,1
Rotacijski* stroji	Izvrš. % 104,1	1967 (PO STALNIH CENAH,) DE	
Montaža števcev	105,7		Izvrš.
Obrat stikal	108,1		%
Kinoakustika	92,6	Rotacijski stroji	110)35
Telefonija	101,4:	Montaža števcev	101,2-
Umi mehanizmi	110,5	Obrat stikal	155,1
Orodjarna	122,6	Kinoakustika	144,7
Naprave	159,5	Telefonija	115,4
Produkcija delov	104,4	Umi mehanizmi	263,4
Vzdrževanje	135,6	Produkcija	129,3
Skupaj;	19.4;8>	Skupaj	120;1
DR »ROTACIJSKI STROJI« je v- septembru izdelala kar za eno tretjino več, kot je bilo predvidfeno! Kljub te» mu pa ni bil izpolnjen- plan. pa- asortimenta; saj: mi, bilk ■lzdelana celotna količina vrtalnih strojev EVS-06, za. ka tare je- zmanjkala! nekaterih dfekro, še- vedno ni rešen problem rotorjev;
DE »MONTAŽA ŠTEVCEV« je- tudi v septembru izdelala dhvolj števcev. Zaradi, teh-ničnih problemov stikalnih ur šfc ni bilo izdé&mifi. toliko; kolikor-bi želeli.
OBRAT »STIKALA« se je prilagodil, novemu planu in skuša, izdelovati v glavnem izdelke, ki, jih tržišče rabi, da Se ne bi- še naprej povečevale zaloge..
DE »KINOAKUSTIKA« je s> tem;, da tudi- v» septembru nh dosegla: predvidene proizvodnje-, še-bolj: povečala, svoj, zaostanek. Poleg; tega, da: je-bilo izdelanih- premalo projektorjev 8 mm, je nastal; iz» pad tudi 'pri projektorjih za normalni film, ker. smo prepozno prejeli material za ©bločnics- izr Železnikov:
OBRAT AšIN je v septem-TBrui dosegel rekordi saj- je precej: presegel proizvodnjo; ki smo jo: pričakovali: Vred» most proizvodnje: prek. 600 milijonov din mesečno je za telefonijo nujnost, saj se-moramo že' letos pripraviti- na znatno višjo proizvodnjo v prihodnjem: letu. Kljub zelo ugodnemu- mesečnemu, uspehu v septembru pa se moramo še naprej: truditi, da bo proizvodnja- že od prvega . dneva v mesecu tekla normalno in da bodo delavnice enakomerno -obremenj ene skozi vse dneve meseca.
OBRAT URNIH MEHANIZMOV V LIPNICI ni uspel izdelati predvidene količine-števcev pogovorov, ker problem številčnih kolutov še ni rešen.
Visoka, proizvodnja, pri- rotacijskih strojih, m. telefoniji-, v septembru, je- nadoknadila zaostanek., iz. prejšnjega meseca; KihoaJeustika je: v zaostanku za 93: milij. Sf din, kar predstavlja; tritedensko proizvodnjo tega obrata, zato se' bojimo, da kihoaku-stika predvidene; letne naloge ne bo dosegla, še bolj Bomo morali vsL pomagati telefoniji, ki mora v kratkem postati vodilna panoga tovarne:
Na splošno- smo. torej z letošnjim* delom, v proizvod-
Vsi vemo, da je-- višja proizvodnja. v tovarni pogoj za ugoden finančni rezultat. Seveda. pa ta postavlja, tovarno prod nove- težave; ki jih vidimo: v.- zelo težkem stanju na domačem, kakor tudi inozemskem. tržišču. Že sedaj, kakor tudi v bodoče ne bo več problem več* izdelati, ampak več prodati. Zato je in bo morala biti tudi1 v bodoče naša- glavna naloga, da bomo za naše- izdelke našli tudi tržišče.-
Pomočnik direktorja: Aloji Grčar, dipl. inž.
(Nadaljevamej s 1. strani) nem roku po navodilih (oz; programih)* naročnika; Med centrom-. in naročnikom ob-» staja pogodbeni odnos. S pogodba so. definirani termini, način plačevanja itd: Ta se lahko nanaša na enkratno obdelavo ali pa. na periodično obdelavo za daljše’ razdobje.
Vloga centra je torej* .povsem enaka vlogi kateregakoli. servisnega podejtja: Zaradi tega*. je njegova največja skrb; da zbere zadostno število. interesentov, ki; se bodo posluževali: njegovih, storitev, da ib mogel pokrivati: poslovne- stroške- in ustvariti določen dohodek. Za- uspešno poslovanje je- zelo- važna, kvaliteta. storitev-. Sem štejemo tudi racionalno uporabo- naprav v posameznih postopkih da bi na; ta način* uporabniki, dosegli ekonomičnost in. rentabilnost-. avtomatske; obdelave, center za* trajen, uspeh- v poslovanju;
2.	Nasprotje- od javnega centra, je center zaprtega, tipa; V tem, primeru- se- javlja .investitor istočasno ko.t uporabnik in sicer kot- edini uporabnik. Center, je- samo ena od* enot podjetja1 in; je po organizacijski strukturi v podrejenem položaju. Center postane mogočna orodje v rokah organov upravljanja,, ki
Z mladinske konference v tovarni .Elektromehanska’ Kranj
Prosto-soboto, 7. oktobra si je* izbrala mladina-,, kr je: zaposlena v* »EIfekIromehaniki«, za- svojo letno konferenco. Ne najboljša;, vendar še* vedno zadovoljiva udeležba delegatov (od* 99 delegiranih je bilo' navzočih 63) je: pozitivno vplivale na potek konference; ki. ja imela: močan prizvok resnega, hotenja za čimvečj.o razgibanost dela.. Od gostov je . bila zastopana mladina tovarne »Sava« Kranj, »Merkurja« Kranj,, železarne Ravne in »Šteta« Kamnik. Navzoč je bil tudi zastopnik Obe', komiteja* ZMS Kranj, predsednik ZMS tovarne ter predstavnika uprave in sindikata »El ektr©mehanike«.
Uvodni referat, je imel predsednik, mladine tov-. Miran* Rus, ki* je v prvem delu referata* govoril o- gospodarjenju. v tovannLin. obratih, ker pa o tem sproti, poročamo- v našem, glasilu,, bo. prav, da objavimo le: misli, in zaključke referata- in razprave.
. Ce. na* kratko- analiziramo delo mladih in- mladinske organizacije; lahko rečemo;, da niso ostali pasivni- ob spremembah, feir so-nastajale in še nastajajo. Resno so- se* letih naloge- aktivnega vključevanja mladih' v organe- samoupravljanja. Opazno je, da se mlad človek bolje uveljavi pri dfelu organov samoupravljanja v DE in obratih, kot pa
v organih tovarn ali podjetja. To je razumljivo, saj stvari v. svojem krogu balj.e poznajo, se-bolj sprostijo ipd. do»
čim je treba v širšem kroge poleg naštetega imeti tudi po-
gum nastopanja pred- -javnostjo;. M* jo mihd človek še no* pozna1. Ta, lahko bi rekli psihična ovira; pa- dostikrat zavira, naše- samo-upravljafee, (Dalje na 6* strani)
Ob 100-letnici začetka slovenskega gledališča
Leto 1867 je znamenit datum v zgodovini 'slovenske* kulture. Z ustanovitvijo Dramatičnega društva v Ljubljani so Slovenci prvič dokumentirali* svoja hotenja po svojem — slovenskem gledališču. Odločitev storjena* pred stotimi leti. v tedanjih razmerah, spričo meščanske in redke razumniške plasti s slovensko zavestjo, spričo siromašnega stanja izvirne in prevodne literature —■ se ždi* skoraj nemogoča. Če temu dodamo milostno dovoljevanje sdovemskih predstav v deželnem Stanovskem gledališču, kjer je vladala nemščina, se nam zdijo ti začetki* kot čudežna pravljica, kajti formiranje stalne poklicne igralske družine je nastalo šele v Jugoslaviji.
Danes, ko imamo slovensko dramo in precej svetovne dramatike v- slovenščini; z. visoko sposobnimi. umetniki, si: težka predstavljamo začetek, in rast kulturne volje: ozkega* kroga* takratnih* prosvet-Ijencev. Znano je, da je prvo slovensko predstavo priredil Linhart s- svojo »Županovo Micko«... Linhart in ZOisov krog.
Vsebina stoletnice Dramatičnega društva oz. našega praznika nas ne zavezuje le k občudovanju, ampak tudi nalaga, da- gojimo ob tem kulturno zavest in nadaljnjo odgovornost.
Ob' priliki izrednega* jubileja slovenske gledališke ustvarjalnosti, je; predsednik republike 5, oktobra odlikoval Dramo in Opero SNG iz Ljubljane z redom za- zasluge- za narod* z- zlata zvezdo.
izvršuje- samo naloge, katera eni postavljajo,in to na načini ki- ga oni zahtevajo, Ce hoča biti kos tej nalogi, mora* center zaprtega tipa razpolagati z močno skupino, organizatorjev, ki sugerirajo organizacijske- rešitve; ki so usklajene z zahtevami upravnih organov in* ki zagotavljajo najboljše* -učinke: prt izvajanju poslovne- politike.
Uspehi so v takih pogojih običajno največ ji. Slaba .stran tega, načina pa je v tem, da mora. investitor, kot edini uporabnik, sam pokrivati vse stroške poslovanja 'centra* vključno osebne dohodke zaposlenih kadrov, ne oziraje se na rezultate. 'Stroški' centra so sorazmerno mnogo, večji od storitev v. servisnem cen-'tru,
3: Ena od, možnih srednjih rešitev je poljavni center. V bistvu- gre* za center zaprtega tipa;, le da* se pojavlja* več soinvestitorjev in prav. toliko uporabnikov. Število uporabnikov -j-g- tu za razliko c-d’ javnega. centra, vnaprej določeno. Vložena sredsjfva* v tata center se navadno obravnavajo kot posojilo, ki se odplačuje s storitvami. Eventualna proste- kapacitete se* lahkoi-ed-prodajp po ekonomsk h cenah; vendar- samo. s privoljenjem vseh* sodelujočih* partnerjev:
Center sam. skrbi za terminski razpored- obdelave- po željah. in. potrebah, uporabnikov; medtem, ko organizacijska službe pripravljajo, postopka po nalogu upravnih organov sodelujočih partnerjev. Center posluje: po* pravilniku, ki ga odobrijo uporabniki in. ki je obojestransko obvezen.
Iz precej grobo opisanih karakteristik posamezne* oblike elektronskega* centra» je razvidno, da Bi- bila- za ZP ISKRA najučinkovitej&a. oblika* center zaprtega tipa Žal pa taka oblika.; — naj,več- iz finančnih razlogov — v tem trenutku- ni, izvedljiva in. smo tako prisiljeni iskati drugačen izhod;. Ta izhod. bi. bil v ustanovitvi; poljavnega centra* S ciljem;,da v bližnji; prihodnosti,., ko; bo- vzgojeno- zadostno število* kadrov ih ko* bomo razpolagali z* zadostnimi: izkušnjami; čimprej. preidemo k boljšim rešitvam za. posamezne*-; partnerje; ki- se- bodo pojavili: ko.t souporabniki-. Potrebe po razširitvi in osamosvojitvi: se bodo kmalu pokazale, ali- pa* bo praksa- nakazala drugačno smer nadhlij-njega razvoja: Koristi, kt, jjh bo imelo* od tega- centra, ZP ISKRA,, završijo* od nas* samih, zavistjo od truda, ki. ga bomo* vložili* v to, da premagamo* številne; začetne težave. Uspeh je. zagotovljen samo, če; se- bomo dovolj- resno zavedali, da so ' elektronske naprave-edinstveno orodje;, ki naih. lahko trajno pripomore k urejenejšim razmeram, od sedanjih- in: če se bomo velike naloge lotili dovolj zavzeto in - prizadevno:	J. M*.
Sprehod po razstavi »S odobna
Za današnjo številko tednika Iskra smo pripravili le bežen prerez izdelkov, ki so jih na letošnji razstavi »Sodobna elektronika« razstavile naše tovarne in ZZA. žal so iz tehničnih razlogov odpadle ustrezne slike, katere pa bomo objavili prihodnjič, ko bomo na kratko spregovorili tudi o tujih razstavljalcih
KINOAKUSTIKA
S področja kinoakuetike je ISKRA prikazala 8 mm kinoprojektor KA-12 oz. KA-12 S, ki je pravzaprav lanska najuspešnejša konstrukcija in za katero je dobil oddelek za oblikovanje Zavoda za avto-matizacijp posebno priznanje.
Nova je konstrukcija kino-ojačevalnika EK-0210. Le-ta se razlikuje od prejšnja izvedbe bistveno v tem, da ima v enem delu združen pred-ojačevalnik, končno stopnjo, usmernik in kontrolni zvočnik.
Prvič je prikazana konstrukcija stereo transistorske-ga ojačevalnika 2 x 20 W. Vgrajenih ima 14 transistor-jev in 4 diode. Njegovo frekvenčno območje sega od 60 Hz do 15.000 Hz s plus ali minus dvema db linearnega popačenja.
Iz iste panoge sta razstavljena še« Hi-Fi ojačevalnika EO-0955 in EO-0952 15 oz. 85 W.
STIKALNA TEHNIKA
Panoga stikalne tehnike obrata v Kranju je prikazala izmed docela novih izdelkov signalne svetilke, tipke Ana-berg, kontrolnik temperature, popolno motorsko Zaščito in translog. To so novi eksponati, kd niso bili prikazani doslej še na nobenem sejmu v državi. Pomembni drugi izdelki sjte panoge so še krmilni kontaktorji, mikrostikala, aparatiie sponke, stikala EC in ohišja varovalk.
AVTOELEKTRIKA
Avtoelektrika je zastopana s edinim eksponatom: alternator jem — izmeničnim generatorjem, ki ima vgrajene silicijeve diode. Alternator, ki uspešno nadomestuje avtomobilski dinamo je prirejen za
avtobuse z napetostjo 24 V in 55 A.
IZDELKI SPLOŠNE RABE
Proizvodi elektronike za splošno rabo ali kot jo tehniki®: radi nazivajo »zabavna elektronika« je zastopana precej okrnjeno. Tovarna radijskih sprejemnikov v Sežani je razstavila' nekaj uspešnih konstrukcij novih sprejemnikov, med njimi ROBERT, MAXI in ADRIATIC. Najnovejši eksponat bo posebna izvedba stereofonskega UKV sprejemnika. Za te sprejemnike vrhunske kvalitete je pripravila RTV Ljubljana posebne oddaje.
Tovarna v Pržanu je pripravila tudi nekaj novih tipov električnih gramofonov in sicer: transistorizirano izvedbo gramofona z ojačevalnikom, z oznako GK-40, brez ojačevalnika za uporabo s sprejemnikom GK-42, poleg tega pa še posebno izvedbo gramofona zä tujino — DIPLOMAT.
I i
SESTAVNI DELI
Veliko pozornost je posvetilo podjetje elektronskim sestavnim delom. Tako je pripravila specializirana tovarna v Semiču; kolekcijo lončastih, telefonskih in stirofleksnih kondenzatorjev raznih vrednosti in napetosti. Novost so metal-folijski kondenzatorji MFMU, ki jih strokovnjaki prištevajo med najboljše profesionalne miniaturne kondenzatorje. Njihova posebnost je v tem, da se po stiku sami regenerirajo.
Tovarna polprevodnikov v Trbovljah je razstavila - v vitrini germanijeve in silicijeve diode, diode z ¿lato konico ter kolekcijo tranzistorjev. Hkrati je Iskra — Zavod za avtomatizacijo prikazal serijo
silicijevih dvakrat difundira-nih NPN planarnih transi-storjev 2 N 1613, 2 N 1711, 2 N 696 dn 2 N 697. To so transi-storji, ki se na široko uporabljajo pri tehnično zahtevnejših ojačevalnikih, oscilatorjih in preklopnih vezjih. ■Odlikuje jih veliko tokovno ojačenje v obsegu od nekaj mikroamparov do 500 mA. Imajo majhen šum, zgornja frekvenčna meja pa je pri 100 MHz.
Novost na domačem trgu so. tokovni ojačevalci BÓT-21, BOT-22, BOT-23 v- transistor-skem ohišju TO 5, ki jih je prikazal razvojno - konstrukcijski laboratorij-Zavoda za avtomatizacijo. Ti ojačevalniki se odlikujejo po izredno visokem tokovnem ojačenju od 500 .do 10.000-krat —. pač odvisno od vrste. Sestavljeni 60 iz planarnih silicijevih tranzistorjev v Darlington vezavi : in uporabni za zelo zahtevne ojačevalnike, za preklopna vezja srednjih hitrosti in povsod tam, kjer je na voljo majhen prostor.
Področje avtomatike s sestavnimi deli je ZZA poleg tega obogatil s fototransistor-ji. BOF-21 in BOF-22 z vgrajenim ojačevalnikom. Z njir mi je možno s pomočjo majhne 6 V žarnice vzbujati rele s krmilno napetostjo do 15 V in tokom do 100 mA.
Tovarna v Pržanu je nada-lie prikazala kolekcijo elektrolitskih ™ kondenzator;ev različnih kapacitet in napetosti, : ki, jih sedaj proizvaja po novem tehnološkem postopku. ‘
Svoj delež elementov je razstavila tudi tovarna v Horjulu in sicer kolekcije žičnih uporov radialne izyedbé, UDC poljubnih vrednosti, žične upore z oxialnimi odcepi in Vipote raznih izvedb.
■ Največji prispevek ima nedvomno tovarna elementov v Ljubljani. V vitrinah je razstavila kolekcije UPM uno-rov, od tega nove izvedbe desetine in osmine vatov, pose-
bej primernih za transistori-zirana elektronska vezja, nadalje kolekcijo UPM opasanih uporov, VPU uporov, nastavitvenih potenciometrov, keramičnih kondenzatorjev, trimer kondenzatorjev, razne feritne izdelke za antene, TV komplete, pupinke in jedra ter končno tudi kolekcijo ©litih magnetov.
MERILNA TEHNIKA
Panoga kazalčnih' merilnih instrumentov je zastopana precej obsežno. Pomembna sta nova ■ instrumenta za vgradnjo BN 21 in BN 11. Od prenosnih žepnih iristrumen-tov je prikazala tovarna v Otočah temperaturni instrument s termistorji TS 6A in dva izboljšana tipa instrumentov, izdelana po licenci Gorz. Tehniki ju bodo. lahko uporabljali za merjenja šibkega in jakega toka.
Izmed elektronskih instrumentov, ki jih izdeiuje tovarna v Horjulu so novi: kondenzatorska dekada za merjenja v laboratorijih, TV multitester za servisna popravila v televizijski tehniki, MA-4955 generator slike (mo-noskopa) prav tako za servisna popravila televizorjev.
Zavod za avtomatizacijo je prikazal posebej novo razviti univerzalni instrument za merjenje različnih telegrafskih tokovnih krogov z nazivom generator telegrafskih; -znakov MA 3980. Aparat je docela transistoriziran ju se lahko uporablja tudi kot .servisni-; instrument.
Nadalje je izpopolnil komplet merilnih instrumentov* namenjenih servisnim pregledom avtomobilov. V ta namen je izdelal elektronsko napravo za testiranje vžigal-iiega_ sistema avtomobilskih motorjev — AVTOSKOP MA 7100, ki omogoča neposreden vpogled v delovanje vži-galnega sistema med obratovanjem. Komplet teh -naprav tvorijo: IGNISKOP, STROBOSKOP, TAHOMETER, DWELL-meter.
Naprave za merjenje v telefoniji je razstavila kranjska tovarna. Pomembnejše med njimi so: merilnik in oddajnik nivoja za merjenje dušenja na telefonskih vodih, kompletnih telefonskih centralah ali na posameznih sestavnih delih telefonskih central; merilnik kratkih časov -za merjenje časa-v stikalni in. impulzni tehniki; impulzni generator za preizkušanje telefonskih sestavnih delov kot relejev, zbiralnikov in stikal-nikov; kontrolnik števca pogovorov za končno kontrolo pogovorov v proizvodnji in servisnih delavnicah; proboj-ni aparat za preizkušanje di-električne trdnosti telefonskih elementov in naprav.
Vsekakor največji in naj-preeizneje izdelan instrument je ponovno.i.razstavljeni elektronski. mikroskop, -ki,- ga sedaj že .serijsko izdelu je -kran j« ■Ska tovarna ISKRA po -konstrukciji znanega prof. dr. inž. Aleša Strojnika. - Mikro-
skop v zadnjem času podjetje tudi že izvaža (Anglija).
TELEFONIJA
Iz panoge telefonije je raz» stavil obrat ATN kranjski! tovarne telefonsko centrale PABX 30 S, prirejeno za prS ključek na avtomatsko ali in-duktorsko javno centralo in ima 30 telefonskih prikijuč-kov z istočasnim vzpostavljanjem štirih lokalnih in šestih javnih zvez.
V obratovanju je velika avtomatska telefonska centrala ISKRA 585, posebej prirejena za avtomatski telefonski promet v velikih mestih» z velikim številom priključkov. Tehniki nazivajo te centrale rajonske, ker so povezane med seboj v mestnem omrežju. Centrala je zelo ekonomična in ima kapaciteto tudi do 15.000 priključkov.
Obiskovalci sejma se navdušujejo nad novo izvedbo telefonskega aparata 31, ki ga sedaj obrat ATN že serijsko izdeluje na tekočem traku.
Otvoritveni govor tov. Silva Hrasta
Prav tako pomemben eksponat je IKTA 30, majhni modema ročna centrala zveŽ zvezami na enem telefonskem aparatu in priključkom na avtomatsko telefonsko centralo.
BREZŽIČNE ZVEZE
Tovarna v Horjulu je razstavila sprejemno-oddajno postajo SSB-20-4, ki deluje na kratkovalovnem področju 2 do 8 MHz in je prirejena za vzpostavljanje zvez v neugodnih klimatskih razmerah.' Napajanje te aparature je možno prek izmeničnega omrežja ali pa prek akumulatorske baterije.
Tovarna TEN je to pot razstavila mobilno UKV sprejemno oddajno postajo UKM-7, ki jo je lahko montirati na vse vrste vozil. Ker sta sprejemni in oddajni del povsem transistorizdrana, ima izredno majhno porabo električne energije in tudi majhno težo. Domet sprejema je mogoč do '30 km, na ugodnem .terenu celo do 100 km.
Docela-: nova je tudi mobilna '20-vatna sprejemno-oddaj-na postaja .ČUK — tako imenovani radiotelefon. Novo pri-
Gostje so si po otvoritvi z zanimanjem ogledali razstavljene dosežke današnje elektronike
elektronika«
počno postajo, ki deluje na 7 metrskem valovnem področju bodo s pridom uporabljali pri lokalnem transportu, pri manjših plovnih objektih, v kmetijstvu, gradbeništvu, gozdarstvu in podobno.
Za jadralce, ribiče, lovce, Izletnike, tekmovalne ekipe itd. je namenjena ročna radijska postaja SOV A, ki ima sicer nekoliko manjši domet — na morju 12 km in na kopnem pa 6—8 km. Za uporabo postaje ne bo potrebno dovoljenje, ker uporablja frekvenco, ki je dovoljena za civilno uporabo ,
- Zanimiv je . tudi povsem nov eksponat 1 — amaterski transistorizirani sprejemnik HAMLET. To je komunikacijski sprejemnik namenjen izključno radioamaterjem.
: Pokriva , pet kratkovalovnih amaterskih področij in omogoča sprejem telefonije in telegrafije.
Za vse aparature radijskih zvez je izdelal laboratorij pen
riranja s pomočjo 10 spominskih celic ih spremenljivim programiranjem.
Vibracijski dodaj aliiik uvaja avtomatizacijo, in modernizacijo pri transportiranju delcev na podlagi mikro vibracij. Njegova uporabnost je mnogostranska, zlasti pa pri sortiranju, doziranju in odstranjevanju materiala.
Električni vibrator je vzbu-jevainik mehanskih nihanj in -se bo uspešno uporabljal v tastih panogah industrije, kjer je .material za predelavo ali,.-obdelavo v prašnati ali zrnati-obliki.
žerjavria teht-omogoča pre-
Ob otvoritvi Je govoril tudi ugledni znanstvenik dr. inž. Vladimir Matkovič
sebne antene, ki se med seboj razlikujejo po različni uporabi.
Brezžične aparature in antene so vse razvili v Zavodu za avtomatizacijo in jih bodo že v kratkem proizvajali serijsko.
NAPRAVE
Področje naprav zavzema na razstavi Sorazmerno manjši prostor, navzlic precejšnji pomembnosti. Razstavljeni so le miniaturni pOmožnb rfeleji PR-15 v plastičnem ohišju za uporabo v signalno varnostni tehniki, telefoniji, digitalni tehniki itd.
Pftpolna .novost na razstavi je tudi laboratorijski stabilizirani usmernik UT 19 namenjen za tista mesta, kjer se zahteva konstantna napetost med 10 dol5 V — npr. za akumulatorje. '
AVTOMATIZACIJA ; Laboratoriji Zavoda za avtomatizacijo razstavljajo tudi; še naslednje nove • konstrukcije : elektronski faktu-, rimi stroj, ki je v, bistvu programirani fakturirhi računal-, nik s feritnim pomnilnikom.. ■Stroj pomeni sijajen napredek pri avtomatizaciji ■ fatetu-
Elektronska niča ŽT11 E tvorbo mehanske sile teže- v električno napetost z numeričnim zapisom na komand-, nem pultu, svetlobnem sema-foru in avtomatskem printor-ju v dispečerskem centru.
Elektronska dozirna tehtnica ITT 11 ED za kontinuirano tehtanje in doziranje materialov, ki se transportirajo, prek trakov. Proces doziranja poteka avtomatično, če prej nastavimo zahtevano težo v numerični obliki.
Daljinski merilnik pritiskov MPR 11E omogoča daljinsko meritev pritiskov tekočin in plinov v tlačnih ceveh ali posodah, na; štirih merilnih me-stih v industrijskem procesu. Uporabljen je princip merjenja z Bouronpvo cevjo in istb-■ časno pretvorbo merjenja v električni signal.
Elektronska naprava za regulacijo nivoja RNT11E omogoča avtomatično vzdrževanje nivoja tekočine med dvema mejnima Vrednostima A in B. Transistormrana naprava uravnava s pomočjo črpalk nivb tekočin.
■Elektronski merilni preklopnik RC 6 omogoča avtomatično kontrolo šest merilnih mest na katerih moremo meriti • temperature, pritiske, nivoje, pretoke in druge vrednosti, ki nastopajo v procesu.
Detajl z razstavnega prostora tujih proizvajalcev sodobne elektronike
S seje sveta Zavoda za avtomatizacijo
Informacije o podatkih iz obračuna za mesec avgust so bile na 5. seji sveta ZZA dokaj ugodne; kumulativni prikaz poslovanja namreč kaže, da so vsa sektorji poslovali pozitivno in imajo še nekaj sredstev za razdelitev poslovnega uspeha razen RRS II, kjer bremene osebne dohodke prekomerne vezave sredstev. Situacija v zavodu se je izboljšala v pogledu vezave sredstev tudi v nedokončanih zalogah. V preteklem mesecu-. so se. le-te zmanjšale za 93 milijonov, pri tam . prednjači RRS II, medtem pa so se v vseh ostalih sektorjih, v manjši, ali večji meri povečale. Izjema je le RRS lil zaradi prekoračitve v oddelku za aktivne sestavne dele. V avgustu je bila dejansko vsklajena vezava sredstev v nedokončanih zalogah s planom. Ce primerjamo sedanjo situacijo s podatki v prvem polletju, je opazno dokajšnje izboljšanje.
Svet zavoda je obravnaval poročalo in predloge komisije o oddelku za aktivne sestavne dele. Rot smo že pisali v prejšnji številki,, je. tovarna polprevodnikov odklo-
ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KRANJ NABAVNA ORGANIZACIJA KRANJ
razpisuje prosto delovno mesto
VODJE REFERATA ZA UVOZ INVESTICIJ
Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
fakulteta II. stopnje — ekonomska pravna ali tehniška fakulteta, z najmanj 3 leta dela v zunanji trgovini ali 5 let dela na vodstvenih delovnih mestih komercialne ali finančne stroke, aktivno znanje enega svetovnega jezika in izpolnjevanje pogojev Za samostojno opravljanje poslov v zunanji trgovini.
Rok za prijave je 15 dni od dneva objave. .
Stanovanje ni zagotovljeno.
Pismene' prijave z opisom dosedanjih delovnih mest in dokazili o strokovnosti naj pošljejo kandidati razpisni komisiji Nabavne organizacije; Kranj, Kidričeva 40.
nila sodelovanje z razvojno skupino za aktivne sestavne dele v zavodu, zaito je UO Zavoda na predlog zadevne komisije sprejel sklepe o sanaciji tega oddelka, ki teži za tem, da se oddelek vzdržuje sam. Osnovni problem je prodaja izdelkov. Zato je potrebno daljše obdobje, vendar se rezultati že kažejo. Za uspešno prodajo bo oddelek sam s . svojimi kadri poskrbel; za propagandno akcijo. Po mnenju nekaterih članova Sveta ZZA, odklonilno stališče tovarne v| Trbovljah preveč sloni na osebnih odnosih posameznikov, dočim tovarna trdi, da nima zadevnih finančnih sredstev, čeprav bi bilo sodelovanje obojestransko koristno in potrebno. Obračun je pokazal, da je oddelek s svojo proizvodnjo sposoben živeti, vendar bo zato treba zmanjšati obseg zaposlenih na. število; ki zagotavlja uspešno proizvodnjo.
V nadaljnji razpravi je Svet potrdil predlog UO za dopolnitev normativov za dodatek za zdravju škodljivo delo, kar bo vnešeno v pravilnik o varstvu pri delu.
O predvideni ‘ spremembi organizacijskega koncepta ZP Iskra, je ■ svet Zavoda informiral direktor zavoda tov. Franc Dobnikar. V smislu teh. študij sta kolegij in UO že razpravljala, s strani vodstva Zavoda pa je bila imenovana strokovna skupina za oblikovanje koncepta, mesta in sistema poslovanja Zavoda in njegovih dejavnosti v organizaciji iri poslovanju podjetja Iskra. Glede na razgovore z vodstvom ZP v zavodu ne bi prišlo do, naglih organizacijskih sprememb, če pa se bo na osnovi utemeljenih in proučenih predlogov v poslovanju pokazalo, da je to potrebno, bo Zavod to tudi- sprejel. O organizaciji v zvezi z razvojem so bili.. vodeni razgovori v nekaterih proizvodnih organizacijah ZP. Kolegij in UO sta mnenja, da trenutno ni bistvena or-
ganizacija, pač pa oblika dela.
Svet zavoda je potrdil predlog o stroških službenih potovanj. Po novem predlogu bodo stroška službenih potovanj ločeni na dnevnico in povračilo za prenočevanje. Višina dnevnic: delavcem razporejenim na delovna mesta od I. do IV. skupine 45 N dan, vsem' ostalim delavcem 40 N din, učencem v gospodarstvu 35 N din. ■ Stroški za prenočišče se bodo izplačevali na osnovi predloženega računa maksimalno do 35 N'dih'tistim pa, ki iz kakršnihkoli razlogov ne bodo mogli predložiti računa o prenočevanju pa po 15 N dinarjev.
Predlog za zvišanje povračila za stroške uporabe zasebnih motornih vozil za šlužbene namene je Svet potrdil. Zneski povračila so na--slednji: za osebne avtomobil le 0,65 N din za prevoženi km, za motorno kolo 0,25 fl din. Navedeno povračilo se poviša za 0,05 N din za vsak km oz. za vsako osebo, ki bo na osnovi potnega naloga prisedla. Sklep velja od 1. 10. 1967 dalje.	ABC
Odnos do mlade generacije
V centralnem komiteju ZKJ so nedavno tega obravnaval) nekatere vidike odnosa ZK do mlade generacije. O odnosu mladine in njenega sodelovar nja v družbeno-političnenj življenju so razpravljali V skupini, ki ji je IK CK ZKJ nedavno naročil naj o ten) vprašanju sproži razpravo il organizacijah ZK ter zabite» resiranih družbenih in znan« stvenih institucijah. Da bi v Zvezi komunistov izpopolnili znanje o problemih, bodo podobne akcije sprožili tudi v republiških centralnih komitejih.
Z mladinske konference v tovarni »Elektromehanika« Kranj Iz izvajanj.
(Nadaljevanje s 3. strani) da bi povedali svoja mnenja tam, kjer je prav in potrebno.
Tovarniški komite ZMS je imel več komisij. Ob pregledu letnega dela lahko rečemo, da so bile skoraj vse aktivne, le s to razliko, da so imele nekatere več uspehov. Ti uspehi pa niso bili vedno pogojeni z delom komisij, ker vemo, da nekatere dejavnosti zahtevajo več intenzivnosti, da — celo iznajdljivosti. Gospodarska komisija 'l'K je pomagala pri proizvodnih konferencah, žal po nekaterih DE ni bilo dobre udeležbe. V obratu Lipnica konference ni bilo!!? Ideološka komisija je
pripravila predavanja o delu samoupravnih organov, šoli za življenje. Sodelovala je s tovarnama Sava in IBI. Prvo predavanje je bilo uspešno, drugo pa je zaradi preslabe udeležbe odpadlo. Anketa je nakazala, da se 20 mladih želi vključiti v članstvo ZK, ker pa je bila anketa anonimna, je prav, da se le-ti prijavijo komiteju. Mladina je v anketi kritizirala premajhno aktivnost ZK, ker pa na to ni našla tehtnega odgovora, bo uredništvo poslalo vprašanja sekretarju komiteja, odgovore pa bomo priotočmi v glasilu. Športna komisija je imela dokaj uspehov, kar je razumljivo, kajti šport privlači oz.
Kratko, a zanimivo
Nova prenosna baterija. Ceiiter za raziskave in razvoj firme General Electric je pred nedavnim izdelal nov tip prenosne baterije z elektrodami iz tankih manganovih plošč, pri čemer služi za elektrolit slana voda, pomemben za proces pa je atmosferski kisik. Prednost nove vrste baterije (akumulatorja) je, da ga je lahko obnoviti v 15 minutah. Zamenjava plošč je hitra, nato je treba dodati pest soli ih do-lrti vodo. Izmere novega akumulatorja so 10 X 20 X X 30. cm. in ima 23 celic, izmed katerih ima vsaka magnezijevo anodo in porozno zračno katodo, gostota energije take baterije pa je nekako 100Wh/kg. Po 30 polnjenjih akumulatorja, oz. po 400 urah delovanja še ni bila potrebna menjava katod.
Sodoben indikator za avtomobilsko isdnstrijo. Sodobna avtomobilska industrija pogreša zanesljivo napravo, ki bi hitro in natančno pokazala vozniku avtomobila stanje ali vsako spremembo v tankih za hladilno vodo in sistemih za zaviranje in sklopko. Ameriška firma All-O-Matic M. C. je v ta namen razvila in izdelala miniaturno napravico, nič večjo od grahovega zrna, ki deluje na osnovi izkoriščanja toplotne prevodnosti opazovane tekočine. Jedro enote je polprevodniški material. Sonda se nahaja v tekočini, ki odvaja toploto, do katere pride zaradi gretja polprevodnika ob prehodu toka v hladnem stanju in ko se gladina tekočine zniža pod zaželeno mero, se sonda ogreje in se spremeni tok v vročem stanju, kar je dovolj, da se sproži alarm. Voznik je tako opozorjen na to, da mora nemudoma dodati bodisi hladilno vodo ali potrebna olja.
vsak športnik je hkrati najboljši aktivist, ker je hkrati akter in tekmovalec. »Tribuna mladih« uspeva le takrat, če mladino privlači ime osrednje točke večera.; tako je ime Miro Cerar napolnilo dvorano. Bil je lep večer, da — nepozaben. Ce je naš Miro postal idol naše mladine, tedaj je to vredno vse pohvale. Izleti so še vedno problematični; nikakor se mladi ne morejo navdušiti za skupne izlete, čeprav so dokaj poceni. Pri tem sodeluje Počitniška zveza. Izlet v Semič oz. ogled naše tamkajšnje tovarne in »jurjevanje« je lepo uspel. Naši mladi so sodelovali pri 4 javnih oddajah »Pokaži kaj znaš« in dosegli lepa mesta.
V nadaljnji razpravi je mladina nekajkrat poudarila važnost nadaljnjega izobraževanja, kjer pa ponekod naleti na nerazumevanje. Zavzemali so se za boljšo'organizacijo dela pri uvajanju mladih strokovnjakov. Dokaj močne pripombe so padale na račun • medsebojnih delovnih odnosov, o čemer bomo kaj več poročali v naslednji številki. Razprava je pokazala, da čakalne ure, nepravočasna do-
bava materiala dostikrat ni objektivna zadeva, pač pa temu večkrat botruje malomarnost, nevestnost in neodgovornost posameznikov. Dokler te slabosti ne bodo energično odpravljene, lahko pričakujemo še večje spodrsljaje. Izven notranjih problemov so navzoči ostro obsodili vse agresivne sile v svetu, kar predstavlja stalno nevarnost novih konfliktov med narodi.
Ob koncu so prejeli najbolj delovni mladinci knjižne nagrade, nakar je bil izvoljen nov tovarniški komite ZMS, Kadrovski sestav v tovarniškem komiteju ZMS je zadovoljiv, kar ni moč trditi za obrate in enote. Vsekakor bo treba izbirati ne le predane in aktivne mladince, pač pa bo treba misliti pri. volitvah tudi na širino razgledanosti predlaganih kandidatov.
Ko govorimo o uvajanju mladih v samoupravne organe je zanimiva tale številka: v delavskem svetu združenega podjetja so trije mladinci, v DS tovarne le eden, v DS enot pa enajst. V tovarniškem DS jih je z mirom na izredno število mladih (1120 od 4.320 zaposlenih.) absolutno premalo!	ABC

Tov. Anton Petrič iz obrata za proizvodnjo uporov v Šent Jerneju se lahko pohvali z vrsto uspelih konstrukcij
(Nadaljevanje z 2. strani) proizvodnje, zasluži vse večjo pozornost in analiziranje. Pod predpostavko namreč, da vemo kaj moremo proizvajati za trg, bi morala prevladati dinamična računica, ki pomeni čim hitrejšo odprodajo zalog in nalaganje sredstev v boljšo proizvodnjo, ki dajo večji dohodek.
Ukrepi, ki omogočajo delovnim organizacijam postopno odpisovanje zalog, niso dali ustreznih rezultatov. Zato bi Lilo poleg drugega verjetno koristno delovnim organizacijam omogočiti direktno odpisovanje zalog v breme poslovnega sklada, kajti vztrajanje na tako imenovanem načelu intigritete sredstev jo že davno preživela in neučinkovita oblika zavarovanja rasti družbenega premoženja.
Ukrepi, o katerih razpravlja zvezni izvršni svet in, ki jih bo obravnavala v kratkem tudi zvezna skupščina, so izredno pomembni za dopolnjevanje našega sistema in odstranjevanje nekaterih anomalij, ki so bile doslej prisotne, vendar imajo vsi le sekundami značaj in ne morejo bistveno menjati dejstva, da se težišče nadaljnjega razvoja in uspehov vse bolj prenaša v delovne organizacije same, pri čemer ostaja vse manj možnosti za me- . njanje pogojev poslovanja od vrha navzdol.
Vsak pomembnejši ukrep, ki bi povzročil prerazporeditev sredstev z namenom, da bi olajšal položaj tistim organizacijam, ki imajo vrsto nerešenih lastnih problemov, bi samo . poslabšal koeficient obračanja sredstev in s tem povzročal ne rast, temveč nadaljnje, zmanjšanje dinamike rasti proizvodnje. Delovnim organizacijam, ki se jim je uspelo vključiti v proces proizvodnje, je bolj kakor kdaj koli potrebna predvsem stalnost sistema. •
Vtisi s Češkega
> V začetku septembra je skupina sindikalnih in samoupravnih funkcionarjev »Elektromehaoike« in Občinskega sindikalnega sveta Kranj obiskala tovarno »Metra« v Blanskem, tovarno »škoda« v Mladi Bolesiavi ter še nekatere tovarne in kraje na češkem. Bili smo gostje tovarne Metra; prijateljski stiki s tem kolektivom so se začeli že v letu 1966.
Ko smo pri Mikolovu pre- razširil v širok smeh in ko šli z avstrijske na češko smo nato že brzeli proti Br-stran, nas je sprejela žična mi, smo šale našli v njem meja s stražarskimi stolpi, tudi del švejka.
V avtobus je vstopil strogi V Blanskem so nas prav policist ter dejal: »Vsak, ki prisrčno Sprejeli. Nastanili ga pokličem, naj izstopi iz smo se v športnem domu avtobusa!« Že pri petem se »Metra«. Na trdih ležiščih je zataknilo — izstopil je (pogradih) so se naša po-namreč pri zadnjih vratih in mehkužena telesa slabo iz-tako ni pokazal svojega ob- kazala, vendar je bila mo-ličja policistu od blizu, da rala na višku, za kar so žabi ga primerjal z onim v stonj skrbeli nekateri humo-petnem listu. »Krucifiks!« je risti.
zaklel policist, prizadeti pa Tovarna »Metra« izdeluje je urno. pritekel našo* *električne merilne instru-stramno odšel pri sprednjih mente vseh vrst. Ogledali vratih. Policistov obraz sc je smo si zlasti montažo instru-
mentov. Delo je urejeno po načelu tekočega traka, kjer se dokončajo posamezne operacije v časovnem intervalu, ki je relativno dolg. To pomeni, da so drobna dela združena v eno operacijo. Podajanje delov je ročno, ali -po tekočem traku. Vse delo je .normirano, razen posamičnega umerjanja instrumentov. V trgovinah po ČSSR sem pozneje videl zgolj instrumente »Metra«. Cene so enotne. Oblike instrumentov so klasične, nove moderne oblike pa uvajajo pri laboratorijskih instrumentih.
Na skupnem sestanku z vodstvom podjetja smo si izmenjali nekatere misli. Želeli so, da predvsem mi sprašujemo. Vprašanja so bila običajna, vljudnostna, neprisiljena. Vodstvo podjetja »Metra« so predstavljali direktor, predsednik partije, sindikata (samoupravnih organov nimajo), bil pa
je še predsednik občine Blansko ter drugi funkcionarji. Tolmačil je delavec »Metre« — František ali naš Fronček iz Ljutomera, ki se je. že pred 20. leti tam zaposlil. Sicer pa smo se razumeli tudi brez tolmača.
Iz tega prvega obiska., smo spoznali, da so glede te proizvodnje tam kjer mi. Postopki dela in izdelki so si podobni. Poprečna plača je 1.400 kron za srednje strokovni kader. Razpona nismo ugotovili. Tovarna (organizacija) zelo skrbi tudi za športno in kulturno dejavnost, zlasti pa ima urejeno otroško varstvo in prehrano zaposlenih (v tovarniški menzi sem videl okence z napisom: DIETNA HRANA! Pri nas .tel ga pač nimamo, ker bojda nihče ne iboluje za prebavnimi motnjami?!). Delavci so zelo prijazni; ob besedi »Ju-goslavci« mladi najbrž mislijo na morje, srednji morda na našo samostojnost, sta-
rejši pa se spominjajo skupnega narodnega boja Čehov in Južnih Slovanov proti Germanom. Na videz resni in mirni, se radi sprostijo. Saj ne gre Vse tako zares, kot se vsi skupaj delamo oz. kot izglodamo.. V vsakem je vsaj malo Švejka!
Naslednji dan smo obiskali pivovarno Cerna Hora. Po klasičnem načinu ga nakuhajo za vso Moravsko. Pripravili so nam zakusko in prinesli toliko piva, da si je vsak lahko izmeril kapaciteto svojega »sodčka«. Ker pa so te naše kapacitete relativno manjše od njihovih, so nam razliko dali s seboj!
Med obiskom v Blanskem smo si ogledali tudi eno od podzemeljskih jam Moravskega krasa — Macocho. Posebnost jame ni toliko v kapnikih in udorih, kot v 800 metrov dolgi podzemeljski rečici, ki je skoraj do stropa napolnila podzemeljski rov. Po tej rečici, tik pod
Aparati
Dinamični letni plen- je v mesecu septembru predvideval dokaj skokovito- povečanje proizvodnje posebno v primerjavi z obema predhodnima mesecema — julijem in-avgustom. V tedanjem obdobju je plan namreč upošteval letni odmor in s tem tudi zmanjšane razpoložljive kapacitete', posebno v montažah-.
Čeprav je absolutna višina realizacije v mesecu- septembru višja kot v avgustu, pa je prav zaradi planiranega skoka v primerjavi s plansko zadolžitvijo v letošnjem- leta najelabša, saj ima ideks le 71,65 %, pa tudi indeks, komu-lative se je poslabšat na 92,11 odstotka.
Temu pojavu botrujeta predvsem dva vzroka, odi katerih je prvi vsekakor prepočasno osvajanje-novih izdelkov,, '-drugi pa je pomanjkanje, -oziroma preka?na specifikacija naročil na že utečeni. proizvodnji. Oba elementa, bo do konca leta dokaj težko normalizirati in bi skoraj že sedaj lahko- ugotovili, da tudi letnega plana fizičnega obsega ne bomo mogli 100% izpolniti.
Po posameznih grupah- izdelkov so bile zadolžitve' izpolnjene precej različno. Daleč najugodneje smo izpolnili mesečni plan pri stikalnih aparatih, kjer smo doprinesli nekaj, zaostankov. V tej- grupi- je mesečna- realizacija z indeksom 324,79 %, ko-mulativa pa se je nekoliko izboljšala in je v mesecu septembru- dosežena s 75,83%. V nasprotju s to grupo pa je bil pri industrijskih elektronskih napravah izpad naj.večji, saj je bil mesečni plan realiziran’ samo z 38,65 %, poslabšala pa- se je tudi komu-lativa, kjer sme dosegli je 61,68%, Pri zaščitni b refejjh, elementih avtomatike ih signalnih na-prava-h smo
fizični plan 'sider izpolnili, prišlo pa je zaradi povečanih zahtev izvoza do bistvenih premikov. Tako je bila predvidena proizvodnja za domače tržišče, -dosežena s 64,07 %, izvozne naloge pa- smo v tej-grupi izvršili s 465,5%.
Po posameznih / delovnih enotah j;e bila najboljša- realizacija plana v DE' 760- — obrata- v Dobrepolju, ki je tudi v komula-tivi še vedno iznad 100 %. Obe ostali delovni enoti pa sta v mesecu septembru zabeležili slabši uspeh in tako je tudi DE 500 — obrat na Savski cesti prišel s ko-mulativnim indeksom v tem mesecu izpod 100%.
Pri tem moramo poudariti, dh. ima- obrat v Dobrepolju samo utečeno proizvodnjo in dovolj specificiranih naročil, tako da se z obesna težavama ni- ubadal, kot sta se morali obe- ostali enoti. Zato bomo morali posebno v bodoče- bolj realno kot doslej- prognozirati, kdaj bo posamezen nov izdelek res sposoben- za redno proizvodnjo m kakšni so realni roki za doseg, specifikacij posameznih naročil. Pri tej nalogi pa zavisi precej tudi od razvoja in prodaje,, kajti oba imata pri tem dominanten. vpliv in je od dela- obeh organizacij v največji meri odvisen realni plan,. Zato je nujno doseči čimhol jšo povezavo v celotnem trikotniku in to v vseh smereh, posebno pa na liniji razvoj—prodaja;, ker tukaj šepamo- najbolj. Izboljšati bomo morali -tudi tehniško dokumentacijo, ki je bila doslej žal prepogostokrat pomanjkljiva in nepopolna ter smo jo dopolnjevali šele v tehnološki, ali celo v poizkusnih serijah. To pa je zavlačevalo dokončno osvojitev izdelka, prizadelo pa težave proizvodnji, prodaji in- ne tako redko tudi nadaljnjim po-
trošni-kom naših- izdelkov. Prodaja bo morala z druge strani poleg potreb 'trga doseči tu-di pra-vočasno končno definira n ost naročil ih raje pristopiti k planu z rna-njišmi' zahtevami, katere bi povečevale šele po prejemu specifikacij, kajti neprimerno lažje in bolj. ekonomično je- narediti več s tehničnimi izboljšavama-. s hitrejšim im e-faktivnejšim delom ter koračno- celo s podaljšanim- delovnim časom, kot pa da so- planirane’ kapacitete premalo- zasedene ali pa celo tako slabo, da se med letom pojavi potreba po ukinitvi delovnih mest.
»ISKRA« ELEKTROMEHANIKA KRANJ objavlja
proto delovno mesto
VODJA OBDELAVE v računskem centru.
Pogoji: dokončana srednja šola z najmanj 2-Ietn® prakso in odslužen vojaški rok.
Kandidati naj pošljejo pismene vloge kadrovski službi ISKRA — ELEKTROMEHANIKE KRANJ, Savska loka 4, do 21.18.1967.
Za vse, ki se jim je v letošnji sezoni priljubil naš kamp na Dugem otoku bo razveseljiva novica to, da so takoj- po zaključku letovanjske sezone odšli na Dugi otok delavci, ki bodo uredili pomanjkljivosti pri sanitarijah, napravili streho in uredili še marsikaj drugega v kampu. Kot smo izvedeli bodo spomladi kuhinjo in ostale zidane objekte tudi prebelili, prav tako pa popravili in izpopolnili šotore tako, da bodo prihodnjo sezono lahko služili letovalcem še bolje kot so služili. Na sliki; pogled na »pristanišče« pred našim kampom, kjer je bilo letošnjo sezono vsak dan zasidrano lepo število čolnov z gosti iz drugih letoviških krajev.
temenom rova vozijo čolni obiskovalce k izhodu Blizu jame je hotel, kjer sn večerjati. Kljub prijetnemu ozračju, me je zelo motil jedilni pribor, ki ga predstav» ljajo naštamcani dolgi- in okorni: kosi atimMi-ija... Tak. pribor nas. je spremljal povsod po češkem. Motil naje je tudi kruh — črn, kisel ko mis, kar nas je čudilo, saj smo pozne je vidteffi, da je vsa češka eno- samo, dobro; obdelamo žitno polije?
Iz Blanskega smo; se ob štirih, zjutraj, potegnili skozi Premisi im čez H-radec Kralo vy v Liberec. Spotoma smo; si ogledali del češkega raja — Prakiovske stene; Tu je- narava na-reetola čudovite kamnite stebre,, kr se dvigajo nad gorzs-dbvi. Liberec je bil nekdaj; pomembno središče sudetskih; Nemcev, kar je zlasti opazno, iz arhitekture; rana-star Po v-oj-nii žive tu spet Čehi. NadDednjega dne je prišel n® svoj račun, nežni spol:
obiskali smo namreč tovar- tod slučajno pisal domov no bižuterije (draguljarno) kakšno »kartičko«, naj jo v Jablonecu, njeno prodajno frankira s 60- hetarji, ne s 30, zalogo pa zmanjšali za pre- ker tod velja popust samo za eeji kosov. Ker Kranjca naj- socialistične države .. .3! deš povsod, smo- že pril vhodu V mestu Mlada Bo-Ieslava v tovarno srečali žensko, ki je je znana tovarna avtomobi-dejala, da- je doma iz. Straži- lov »Skoda«, kjer je zaposTe-šča- pri Kranju; tam je že nih prek 10.000' delavcev., če ne 2® Uefe	računamo kooperacij. ProJz-
Pot do Maide Boleslave jie vodinja je avtomatizirana po dolga. Cesta je lepa (kot so kompleksih (blok, ojnica, vse na Češkem), skoraj brez karoserija ipd.).- Stroje je da-ovinkov, pač pa imajo glede la in. montirala francoska na obliko zemeljskega terena tvrdka Renault. Razen ne-precej »skakalnic«. Vmes nebnega ropota in pomika smo se. ustavili v gostilni pri delov, je moč videti dekleta, Svejkovem kolegu- - pri »Ka- ki hitro prevažajo- dele s nonirju«, ki začne s p oslova- poltovornjaki po hodnikih, ujemi šele ob 10. urit?... Karoserije brizgajo in peče» Servirali so največ golaž, jio po klasičnem postopku in Sporazumeti- se ni težko: tekočem traku. Spodnji del vprašaš »co«,,; odigovoriš z. karoserije je specialno pre-»ano« in ti prinese kar želiš, mazan- in ne bi smel1 rjave-celo »vejee« (jajca); ti prine» ti... Izdelaj:® jih 488 na dan, so, če pa počakaš, pa- dobiš- pretežno za izvoz. Na tam-h- golažu tudi »smaženr bram- kajšnjih cestah so nove libri«; oz. po naše — zmečkam-' »Škode«. MB 1000: redkejše krompir, če- bi; koga pot za- kot pri nas. nesla v to gostilno in bi od- Ostala je še pot prek Pra-
ge, Linza in Korena domov. kup. Za nas j e bila zanj mi-PrespaM smo na Hradčanih. va zlasti kamping oprema. Od tod je čudovit razgled na porcelan in steklenima Zelo Prago (kadar ne dežuje — poceni so tudi čevlji in ptro-tdkraf je). Nešteto je tu za- .ške igračke. Za nas poceni, nimrvosti in premalo- časa je ker je bil dinar tukaj 3 krat bilo za ogled. Name je na- več vreden, kot pa če zanj pravife .najgloblji vtis pano- kupuješ krone doma. člove-rama bitke na Lipovi Hori. ka-, ki je navajen .spoštljivo Prostor je podoben okrogle- gledati svoj dinarček, je ver-mn bazenu s premerom- jietno presenetil tudi napis okrog 5® metrov. Na dnu v na menjalnici na dunajskem sredini je razgledni oder, glavnem kolodvoru: »Dinara krog in krog na steni je sli» nema!« češka krona je navz-ka, ki prehaja na dnu v res- noter na Češkem trdna, nav-nični relief z vsem, kar zven. pa je njena cena nizka, »krasi« zemljo po končani Do »konvertibilnosti« ji bitki. To panoramo si je manjka dobra polovica, vredno ogledati. Ogled1 Hrad» Življenje na kredit se na čanov je vreden posebne po- češkem še -ni razvilo, tako ti iz Jugoslavije. Tu je bila pri. gradnji stanovanj, naku-rezidenca tujih vladarjev., pu avtomobilov itd. Ob vsej Posebno pomembna je knpfc poti, koder smo se vozili, ni-nica s prek 700.000 knjigami sem videl niti ene manjše — od najmanjše 5 milimeto- hišice. Morda sem katero ske, do knjige — velike' kot prespal. Videl; pa sem veliko kovček. Narodne galerije si blokov, na zunaj lepših od nismo ogledali, ker jo po: kranjskih. Na cestah je ma-pravljajo.	lo (uniformiranih) policajev.
Popoldan je bil čas za na- Za relativno redek promet
Dragocena zmaga Uspel izlet v Trbiž, Doberdob strelcev »Iskre«	in Gorico
PREHODNI POKAL V ROKAH STRELCEV SD »ISKRA«
Na prosto soboto, 7. 10.1967, berdob, o. katerem smo že v srcu smo si ogledovali ta je sindikalna podružnica de- toliko slišali. S seboj smo pe- spomenike in želeli, da kaj
■ Začelo se je leta 1957. Zveza za šport in telesno vzgojo pri ObLO Kranj je takrat pripravila prvo tekmovanje v streljanju z.vojaško puško v počastitev občinskega praznika. Najboljša ekipa SD »Stane Kovačič« s Primskovega je takrat prejela za zmago prehodni pokal. Tega naj bi do-
no zmago, saj je bil pokal že ves popisan z naslovi dosedanjih zmagovalnih ekip. Prav to pa daje omenjenim članom ekipe še posebno za-
lovrre enote »Orodjarna« organizirala izlet v Italijo. Namen izleta je bil obiskati Trbiž, Doberdob in Gorico,
Ob 6. zjutraj smo se v lepem in udobnem avtobusu
1 j ali tudi venec, s katerim smo počastili spomin na slovenske fante in može, ki so na soški fronti med prvo svetovno vojno izgubili svoja življenja.
Vsepovsod . sami grobovi, italijanskih, slovenskih in av-
doščenje, saj bo lahko vsakdo škofjeloškega podjetja Trans-videl kako vztrajni so bali,	turist odpeljali	proti Rate-
da so dosegli tak uspeh. Pri	gam. Obetal se	nam je lep	strijskih vojakov.	Nemo	kaže-
tem gre največja zasluga tov.	dan> zato je bilo	razpoloženje	jo	strahote	bojev.	S	tesnobo
Francu Černetu, ki se je ude-	res vedro. Poslovili smo se
takega nikdar več ne doižvi-mo.
V Stari Gorici smo pustili še zadnje devize in se zadovoljni z izletom in vremenom odpeljali ¿kozi Novo Gorico, po Vipavski dolini, skozi Postojno in Ljubljano nazaj v Kranj.
Karl Lipovac
bila v poznejših srečanjih ti- ležil prav vseh tekmovanj od 0(j gornjesavske doline, obstala ekina. ki bi zmagala tri- 1957. leta dalje. Zato mu ob jane od sonca, od naših gor-
sta ekipa, ki bi zmagala trikrat zapored ali petkrat v presledkih v trajno last. Toda hitro streljanje z vojaško puško, tako je bilo namreč tekmovanje, ni tako enostavno,
tem uspehu še posebej čestitamo. Takole pa so zapisane na pokalu zmagovite ekipe: 1957: SD »Stane Kovačič« Primskovo; 1958: ŠD »Stane
kajti vsak tekmovalec mora v Kovačič« Primskovo; 1959: SD
eni minuti oddati 10 strelov in pri tem čimvečkrat zadeti tarčo. Zato ni čuno, da deset let ni uspelo nobeni ekipi za zmeraj, osvojiti iz leta v leto dragocenejše trofeje. Tekmovanje je zato postajalo zanimivejše, kar je potrdila tudi letošnja prireditev.
Ekipa »SD Iskra« je imela dosedaj pokal v svoji zbirki nagrad že štirikrat, vneto pa ji je sledila vrsta »Save« s tremi zmagami. Tekmovanje, ki je bilo preteklo nedeljo v Preddvoru, bi lahko prineslo izenačenje, zmago kake druge ekipe, ali pa zmago Iskrine ekipe. Naši fantje so uspeli. Res je, da niso (Streljali tako natančno kot nekateri strelci drugih ekip, toda seštevek zadetkov jim je kljub manjšemu številu pri-streljanih krogov prinesel zmago. Sodnik v rovu je ugotovil, da so od 30 strelov za oceno — strelci Ciglič, Černe in Malovrh zgrešili tarčo parno enkrat. Ko je ob koncu
»Iskra«; 1960: SD »Iskra«; 1961: SD »Sava«; 1962: SD »Iskra«; 1963: SD »Bratstvo-Enotnost«; 1964: SD »Sava«; 1965: SD »Iskra«; -1965: SD »Iskra«; 1966; SD »Sava«.
Letošnji rezultati (nastopilo je 10 ekip oz. 38 posameznikov j:' ■5
Ekipa
g
o
«3
ctj
N
it
izročil pokal flskra«, so ti i
strelcem SD
SD »Iskra«	29	150
ŠD »Sava«	27	180
SD »Br. En.«	25	153
SD »Tugo« Predel,	24	170
		
Tekmovalci		-ti
		^ j¡ g
		N M S
Peternel — »Sava«		10 73
Lombar — »Tugo«		10 65
Frelih — »Br. En.«		10 64
Košnik — »Sava«		10 59
Malovrh — »Iskra«		10 51
Ciglič — »Iskra«		10 48
Čeme — »Iskra«		9 61
sklh velikanov, uredili carinske obveznosti in se odpeljali v Trbiž. Enourni postanek je minil v nakupovanju in ogledovanju mesta. V Železni dolini je bila cesta, .po kateri? smo še peljali, dolgo'časa sopotnica reki Bela. Dolina je podobna naši gornjesavski,"; le da je ne obdajajo tako visoke gore.
V Vidmu smo imeli zopet uro postanka, vsi pa smo si želeli nadaljevati pot na Do-
DOPISUJTE V »ISKRO«!
Naslov uredništva:
Kranj, Savska loka 4 Tel. 22-221, int. 333.
Pismo iz šolskega centra »Iskra«
Možnost za večje športne uspehe
Ekipa šolskega centra »Iskra« je v nedeljo 24. p. m. na atletskem srednj ešolskem prvenstvu Gorenjske že tretjič zapored osvojila prehodni prapor Ob ZTK Kranj in prehodni, pokal padlih sko- trenirajo pri atletskem klubu jevccv. čeprav nista bili eki- Triglav.
osvojili prvo mesto. Da pa bi bili rezultati tudi v bodoče dobri, je vodstvo šola na pobudo prof. Francija Zupana osnovalo atletsko šolo, ki jo vodijo, atleti, ki
pi -šolskega centra in tehniške .šole združeni, ker to. organizator letos prvič ni pustil, je je premoč ekipe SC odražala v vsaki disciplini posebej;. Odhod nekaterih atletov, ki so končali šolanje (Žumer, Pori in Ferjan) je prof. Zupana navdala s strahom in s skrbjo, kdo bo zapolnil njihova mesta. Toda
Ker je bila ekipa ŠG »Iskra« lansko leto četrta na državnem prvenstvu in edina predstavnica slovenskih šol, je edina šola v Sloveniji, ki je prejela propozicije za evropsko prvenstvo srednjih šol, ki bo na Poljskem. Atleti upajo, da bodo dosegli normo kljub novim disciplinam (disk, troskok in met
. , . .	„ VT „ ,	. kopja), računajo pa tudi na
strah je bil odveč. Na šolo je pomoč vodstva šole in vod-Prišlo veliko talentoy,. ki so stva tovarne »Iskra«, ki bi
zastopali šolo in ob pomoči atletov iz višjih letnikov so
»krbijo semafori ali pa di- borišče je bilo vrh griča, pod Žciplina voznikov.. Sicer pa njim kamnolom. Iz njega v jih tudi ne potrebujejo; zve- taborišče so vodile zloglasne {er gredo kmalu spat, noč- stopnice smrti
jjega življenja (in razgrajanja) ni. Ko smo bili v Pragi pri »Fleku«, je vsak lepo kulturno držal svoj vrček »pi-Vička«. Edino »galamo« smo ijaredili mi s pesmimi kot »Slovenci kremeniti«. '
Iz Prage grede smo obiskali še grad Konopište, kjer je izživljal svojo Jpvsko strast Franc Ferdinand in pustil tam zbirko 300.000 trofej. Čehi imajo veliko lepih gradov in jih tudi dobro vzdržujejo.
Prek Budejovic smo se spet približali češko-avstrij-ski meji. Postopek se je po dolgem čakanju ponovil. Pri Linzu smo zavili v zloglasno taborišče Mauthausen. Okrog 13 tisoč Jugoslovanov je tam
Avtocesta od Linza do Salzburga je speljana mimo naselij in dovoljuje velike hitrosti. Kmalu smo bili v Mozartovem mestu — Salzburgu. Pot nas je vodila po dolini Salzach, prek Badgasteina skozi tunel v doiino Molle. Cesta proti Spitalu je bjla zasuta, zato je bil potreben 100 km ovinek prek Linza. Vsi smo bili utrujeni in nervozni, le šofer Janez je vozil Transturistov mercedes tako lahkotno in veselo kot prvega dne. Bil je utrujen, vendar tega mi nismo opazili. Na Korenskem sedlu so bili lastniki uvoženih šotorov olajšani za nekaj carine, ostala kramarija pa je »šla skozi«.
jima lahko za njihovo morebitno uvrstitev na evropsko prvenstvo vsaj finančno po- ■ magaia.	M. K.
POZDRAV VOJAKA
Iz Skopja V, P. 8374/13 b pošilja pozdrave vojak Janez Bertoncelj, posebno prisrčno pa pozdravlja sodelavca v tovarni, električnih merilnih :in slrumentov — Oto,če. in .jim -želi. čimveč , delovnih uspehov.
Hvala za pozdrave! časopis bomo pošiljali na novi naslov. Iskren pozdrav!
Uredništvo
Apno, prvovrstno žgano po industrijski ceni dobavlja takoj na dom in sprejema naročila KŽK Kranj — kooperacija.
Skladišče, cesta JLA (pri Kernu), nasproti kina Center v Kranju. Telefon 22-143.
umrlo nasilne smrti. Na stenah so napisi v vseh jezikih, ’ Na Češkem sem bil prvič, v naših jih je malo. Tako Vtisi, ki sem jih nabral, pa zveš kaj več le od tistih, ki so zgolj osebni, so taborišče že obiskali. Ta-	R. K.
ISKRA — glasilo delovne-^ ga kolektiva Iskra industrijo za elektromehaniko telekomunikacije elektroniko itt avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni
V 34. številki je bil na zadnji strani objavljen članek o našem počitniškem domu v Trenti. Tov. Slavko Gramov-šek, ki je preživel tam lep dopust nam je naknadno poslal urednik: Igor Slavec — izha-sliko, ki med drugim kaže tudi izredno prizadeven strežni ja tedensko — Rokopisov no »ansambel" doma (Stanka, Rezka, Verica) pred vhodom v vračamo — Tisk in klišeji: Iskrin politnlškl dom	»CP Gorenjski tisk« Kranj