C EI JK Iii). ncr^K-víHR^ 1Ç,71 _ «;ТГ\ тгтсл SO __ LFTO XXV — CENA 1 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO IN 2ALEC MIJA KAURIČ, maturantka iz Celja na Ekonomskem šolskem centru. Vedra in nasmejana, v svoji mladosti polna želja. Kaj ne bi! V novem letu želi predvsem mir na svetu, ker le ta pogojuje napredek človeštva, želi si čimboljši uspeh v šoli, pa razumevanje s profesorji, doma s svo- jimi, pa navsezadnje, da bi se lahkò čimprej osamosvojila. In čisto na koncu — še srečo v ljubezni, še boljše odnose med ljudmi. DRAGO MEDVED V PODPORI JE m ¿ Pred dobrim letom usta- - -novi j eno društvo telesnih in- "validov je v polnem razmahu X zaživelo šele letos in tudi po- I stalo medobčinska zveza, ki zdi4ižuje vse telesne invalide širše celjske regije. Naloge društva so. zelo obširne. Pre- - Ico sindikatov skrbijo za pre- ventivo, invalide pa usposab- Зјајо za pridobitno delo. Ker 3)a je socialni problem pri Loškodoval si je levi gleženj; Stane Kranjc, 16, Laško poškodoval si je desno roko; Drago Juvati, 15, Tevče, poškodoval si je de- sno stopalo; Asim Cemal, 18, šoštanj, pvoškodoval si je de- sno stopalo; Josip Tomašnjak, 39, Rogatec, poškodoval si je levo stopalo; Jože Cizej, 27, Prebold, poškodoval si je le- vo roko; Franc Ukman, 21, Laško, poškodoval si je levo roko; Marjan Mum, 37, Pesje, poškodoval si je levo koleno; Alfred Koletnik, 47, Debro, poškodoval si je levo stopa- lo; Ana Keiner, 18, Bmica, p>oškodovala si je desni gle- ženj; Franc Kekec, 28, Tehar- je, poškodoval si je prste de- sne roke; Tomislav Miletič, 28, Celje, poškodoval si je desno stopalo: Franc Zalokar, 21, Paridol, poškodoval si je desno roko; Jožica šeško, Lahomec, poškodovala se je po obrazu; Jože Harinski, 36, Rakovec, poškodoval si je de. sno kračo; Aleksander Canč, 22, šoštanj, poškodoval si je levo roko; Zoran Milič, 23, Velenje, poškodoval si je pr- ste desne roke; Tadif Omen- čič, 18, Velenje, poškodoval si je desno roko; Metod Ledi- nek, 32, Velenje, poškodoval si je levi gleženj; Rado Se- ničar, 21, Celje, poškodoval si je desno stopalo; Stane Ne- mec, 36, Sedraž, poškodoval si je levo kračo; Silvo Jura- ja, 26, Podčetrtek, poškodo- val si je desno roko. LAŠKO 1 deček in 1 deklica SLOVENSKE KONJICE 3 dečki in 2 deklici ŠENTJUR PRI CELJU 1 deček SLOVENSKE KONJICE Kari Sovine, 40 in Marija Hlastec, 36, oba iz Gabrovni- ka; Alojz Rebernak, 68 in Amalija Štabej, 57, oba iz Zg. Pristave; Viljem Vrbek, 30, Ivenca in Štefanija Strašnik, 22, Tepanje; Anton Razbor- šek, 27 in Kristina Leskovar, 23, oba iz Draže vasi. ŠENTJUR PRI CELJU Milan Markovič, 36, strojni tehnik in Milena Drožina, 33, laborant, Maribor; Peter Šet, 22, avtomehanik, Hruševec in Jožeta Lah, 24, uslužbenka, Hotunje. ŽALEC Dragotin Trobiš, 33, Gotov- Ije in Martina Centrih, 26, Pongrac ter Miha Randl, 21, Šempeter in Ana Bizjak, 21, Polzela. LAŠKO Antonija Brečko, 68, gospo- dinja, Rečica; Alojz Štor- man, 66, kmetovalec. Vrh; Frančiška Trefalt, 84, gospo- dinja, Poiane; Zlatka Plahu- ta, 5 mesecev. Breze; Terezi ja Koželj, 71, gospodinja, Oge- če; Ivan Naglič, 40, rudarski nadzornik. Strmca. SLOVENSKE KONJICE Amalija Jug, 87, Licenca; Veronika Leskovar, 84, Zg. La- že; Peter Gorenjak, 86, Te panjski vrh; Jurij Podgrajšek, 67, Stranice; Ana Križnic, 79, SI. Konjice; Rozalija Kumer, 80, Gabrovlje; VUjem Belšak, 60, SI. Konjice. ŠENTJUR PRI CELJU Albin Salobir, 19, delavec, Kranjčica; Jožefa Mravljak, 73, preužitkarica, Podgorje; Franc Vodeb, 66, kmetovalec, Slivnica; Neža Leber, 93, kme- tovalka. Razbor; Uršula Filej, 71, kmetovalka, Vodule. ŠMARJE PRI JELŠAH Albin Jančič, 72, Zg. Nego- nje; Friderik Ivanoš, 61, Ma- le Rodne; Marija Vodušek, roj. Magdalene, 82, Zadrže; Agnes Belak, roj, Kostanjšek, 83, Zadrže in Neža Tupek, 87, Zadrže. ŽALEC Elizabeta Žairan, 80, gospo dinja, Dobriša vas; Ivan Do- linšek, 86, preužitkar, Manja Reka; Angela Sternad, 62, upo kojenka, Braslovče; Terezija Debelak, 80, kmetovalka, Oj striška vas; Valentin Podle- snik, 60,''kmet. Selo pri Vran skem; Mihael Stantej, 88, upo kojenec, Dobriša vas; Marija Cater, 90, upokojenka, Celje; Ivana Razboršek, 78, upoko jenka, Vransko in Marija Re- beušek, 74, upokojenka, Do briša vas. UNION: do 5. januarja 1972 ameriški barvni film »Zlato za pogumne« METROPOL; do 3. janu arja 1972 francoski barvni film »Blažen med ženami« od 4. do 7. januarja »In žen- ska je ustvarila ljubezen« DOM: do 3. januarja ameri- ški barvni film »Tarzanov upor v džungli«; od 4. do 9. januarja ameriški film »Sto muk Stanlia in Ollia« DOBRNA: 1. in 2. januarja ameriško-japonski barvni fi- lm »Tajna služba« SIG četrtek, 30. decembra ob 8. uri J. Žmavc: »Domača naloga na potepu« — za osno- vno šolo Griže; ob 10.30 uri za osnovno šolo Vransko in Šentvid ter ob 15. uri za Ko- vinotehno. Petek, 31. decembra ob 9. ari »Domača naloga na pote- pu« zaključena predstava za EMO Celje. Sreda, 5. januarja 1У72 ob 20.30 uri EUot: »Umor v ka- tedrali« — gostovanje v Go- rici. Četrtek, 6. januarja ob 16. uri »Umor v katedrali — gostovanje v Trstu. DEŽURNA LEKARNA Do sobote, I januarja je dežurna Nova lekarna, Tom- šičev trg 11, od sobote od 12. ure dalje pa lekarna Cen- ter, Vodnikova 1. S CELJSKE TRŽNICE Razumljivo je, da je Oilo v tem tednu tudi na celjski trž- nici pred novoletnimi prazni- ti bolj živanno ivij. iicej lju- dje so kupovali Г i.euKo. pa ne samo smirečice, pač pa tudi drugo blago, ki ga je bilo na pretek. Jelke in smrekice smo lahko kupili od 2 do 60 di- narjev, naprodaj pa je bilo tudi veliko okraskov, s Kate- rimi novoletne jelke krasimo. Res lep je bil tudi izbor dru- gega zelenja, ki je v tem času na razpolago. Primanjkovalo tudi ш ¿eie- njave. Solato so prodajali po 6 do 7 dinarjev, špinačo po 15 din, motovileč po 20 in ra- dič po 15 do 20 dinarjev Cve tača je bila po 6 dinarjev, krompir po 1,40 do 1,50. Kislo zelje je imelo ceno 4 dinar 'ev, kisla repica pa 3 dinarje. Pa še cene sadja! Jabolka so bi- la po 2 do 3 dinarje, ".une slive po 5 din, orehi luščeni po 30 din, v luščinah pa 8 do 9 dinarjev. Veliko je bilo v tem tednu na razpolago perutnine, žive piščance so prodajali po 11 dinarjev, domače kure pn od 30 do 40 dinarjev. St. 50 — 30. december 197Í NOV! TEDNIK 3. stran Komentar LEPŠI VIDIKI - NOVI KORAKI I Cctuili so SI piaiu, iirogra- \ mi v bistvu podobni in ena ki, gre pri tokratnem лгеи- ' njeročneni programu ra/voja celjske občine v letih .d i971 do 1975 vendarle za nekate re novosti Pri tem ne misli- , mo toliko na optimizem, tii i naj vrne Celju in njegovemu j občinskemu zaledju çospo darsko moč m lepše ¡»«rspek tive za druge panoge gospo darstva m družbene lejavno sti. marveč veliko oolj na to, da je srednjeročni pro. gram v večji meri usnu rjeva lec gospodarskih in družbe nib tokov brez zaceuientirar nib odstotkov in indeksov Navzlic temu je pot razvoja natanko določena in označe- na Ги ni ugibanj Vidiki so znani in morda celo pre- skromno označeni Urugii /snačiliio.^t -.letlnje- ročnega programa razvoja celjske občine je v tem la se ne zapira v občinske me- je. marveč da v večji ineri kot doslej, če ne celo jirvič, označuje tudi večje regional- no povezovanje Га oa »laje mestu m celjskemu gospo- darstvu določene naloge In ne samo gospodarstvu. Sicer pa je v srednjeročnem pro- gramu natanko označen tudi policentrični razvo.i Slove- nije In daije v razgovoru s predsednikom celjske ibčin- ske skupščine o sreda,jeroč- nem programu je »lasti iz- stopila novost v določevanju konkretnih nosilcev posamez- nih akcij aH nalog sredn.ie. ročnega planiranja fire za tisto kar smo doslej v (akš nih in podobnih načrtilr po grešali Pa ne samo v pro gramih, tudi v praktičnem uresničevanju planskih m programskih smernic Ob spre.jemu zlasti pa pri na- daljnjem uresničevanju ""az- vojnega programa oodo nam reč določene tudi Jste gospo darske delovne organiza;jije ki bodo odgovorne če »ahko tako rečemo za predvideno rast proizvodnjo ш poslovno sodelovanje in povezovanje na področju določene oano- geali izven nje. To velja še zlasti za industrijo Ki ima v kovinsko predelovalni Ke- mični grafični lesni ш še kje izredne možnosti za uspešnejši razvoj Го ^а ilr- ži tudi za trgovino itd Skrat- ka. ne gre in ne bo šlo sa- mo za indekse razvoja tem- več tudi za njihove nosilce, realizatorje V tej zvezi Kaže 'ipozoriti še na eno pobudo ki 4icer ni neposredno vezana aa srednjeročni progr¿im --azvo la celjske občine, oo pa prav gotovo imela nanj določen vpliv Po besedah inženirja Burnika bodo namreč v vjbči ni formirali aktiv gospodar stvenikov Га aktiv bo oblika spontanega zbliževan.ja odgo vornih ljudi iz različnih go spodarskih delovnih organiza cij, oblika za njihovo češče sestajanje, za izmenjavo mnenj, izkušenj itd. Го ob Uko povezovanja je uareko. vala praksa Nekatere izkuš- nje so namreč potrdile, da Se Kolektivi oziroma "judje v njih med seboj slabo poznajo in da nekateri mnogokrat iščejo določene usluge drug Je, čeprav jih imajo na voljo pri so.sedu Гако odpira pravkji spre- jeti srednjeročni program razvoja celjske občine ne sa- Oio nove vidike v gospodar- stvu in družbenih službah, temveč tudi nove korake za Uresničitev zaželenih •«•711 Ita- tov. M. tíüZlC KONEC LETA-ZAČETEK DEL SLAVNOSTNI ZAČETEK GRADITVE JAVNIH SKLADIŠČ V CELJU Četudi so se prva, ziast-i zemeljska, dela že pričela, t>eležimo petek, 24. decembra kot začetek graditve javnih skladišč v Celju. To le t>il slavnosten dogodek, pri ka^ čerem je listino o graditvi po- ložil v temeljnj kamen pred- sednik celjske občinske skup šičine, inž. Dušan Bumik. S poslovanjem javnih skia dišč. kj pa bodo imele tudi iunkcijo carinskih, dobiva Celje izredno pomem'jno go- spodarsko organizacijo storit- vene dejavnosti prometa m zvez želja po zgraditvi jav- nih skladišč v Celju ni nova, marveč stara več Kot deset let. K težnji gospodarstva pa se je priključila še carinska služba, ki je prav tako močno pogrešala ustrezna skladišča In tako je prišlo z as*-,anovit- vijo javnih skladišč do uspešnega sodelovanja med gospodarstvom in carino. V petek so položili temelj O2ároma pričeli z gradnjo pr- ve faze skladišč, ki zajema 10.800 kv. . metrov pokritih prostorom?, 8.000 kv. metrov odprtih, industrijske tire ter poslovno zgradbo za potrebe carinske uprave, podjetja In- terevropa ter upravo piodjet- ja Javnih skladišč. Investi- cijska vrednost prve faze je 34 milijonov dinarjev. V dolgoročnem programu pa naj ba na tem prostoru v čretu zgradili štiri pokrita skladišča v skupni površini 54.000 kv. metrov in 40.000 kv. metrov odprtih skladišč- nih površin. Vsi obje.ktj oodo med seboj povezani z mdu- strijskimi žele2aiiškimi t.iri v dolžini 5380 m. Vrednost inve- sticije v končni faza pa je 105 miUjonov dinarjev. Akcijo za graditev javnih skladišč Je začelo nekaj pod- jetij, ki nastoipajo v poseb- nem poslovnem odboru. Gre torej za združevanje sredstev in sodelovainje banke. Kot Kot združeni investitorji na- stopajo Kovinotehna, Aero, Stanovanjsko ixxijetje. Sploš- na vodna skupnost iz Celja ter Interevrop>a Koper, Gra- diš Ljubljana in želeaniško transiK>rtno podjetje Mari- bor. Po zastavljenem programu bi naj gradnjo skladiščnega prostora v prvi fazi končali konec maja, upravnega po- slopja pa konec oktobra pri- hodnje leto. V investicijski vrednosti pr- ve faze je delež združenih in- vestitorjev 24,7 milijona di- narjev, medtem ko znašajo bančna sredstva 9.3 milijona dinarjev. MB ŽALEC IN 1972 Po besedah podpredsednika občinske skupščine Jo- žeta Jana pomeni 1972. leto za žalsko občino nadalje- vanje uresničevanja sprejetega programa. Težišče dela in naporov za krepitev bo prav gotovo v obratih ko- vinske industrije. Tu je perspektiva, četudi na tekstil- no ne kaže pozabiti. Liboj&ki rudnik še čaka na nadalj- njo preusmeritev. Lepo se uveljavlja keramična indu- strija v Libojah, Dmga, nič manjša, naloga se kaže v kmetijstvu. Gre za nove investicije v hmeljske nasade. Posebno pozor- nost bo deležno zasebno kriietijstvo. Ob hitrem vzjxx nu družbenega sektorja, zasebni ne sme in ne more zaostajati. Na vidiku je krepitev kooperantskih odno- sov. Želje in načrti pa segajo tudi v gostinstvo, ki je prešibko in nima svojega reprezentančnega predstav- nika. Predviden je hitrejši razvoj trgovine. Na področju družbenih služb i)a bedo s sredstvi krajevnega samoprispevka uspešno reševali šolsko pro- storsko stisko; F>o programu pa izpopolnjujejo tudi mrežo otroških vzgojno varstvenih ustanov. Do Atomskih topUc smo postali taJiorelcoč skoraj že malo nezaupljiA'i Preveč je bilo govorjenja preveč ob- ljub. toplice pa 30 dan za dnem presenečale Končno pa se je vse skupaj, upajmo, le ustavilo V soboto, 25. decern bra so v prostorih reoep cije v Podčetrtku slovesne podpisali pogodbo o prevze mu Atomsikib toplic, ki jih bodo odslej naprej upravlja strokovnjaki za turizem gostinstvo in transport pri Združenem železniško trans portnem podjetju v Ljubi j a ni Podjetje IZ Ljubljane, ki je podpisalo E>ogodbo, se je zavezalo, da bo z vsemi moč- mi skušalo storiti čim več za razvoj toplic in območja, ki le s toplicami organsko po- vezano. Skupaj s skupščino občane bodo v naslednjih ;estih mesecih izdelali inve- .ricijsld program za razvoj 'oplic, do takrat pa bodo :x>stavib začasne, montažne objekte na sedanji lokaciji Predvidena nova lokacija za AtomsLce toplice je maJo stran od sedanjih in nekaj me- trov više, ker so poplave ki jih je povzročila Sotla oV- razlitju, že nekajkrat nare- dile večjo gospodarsko ško- do. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah se je s pogodbo zavejsala, da bo skupaj z ŽTP podpirala razvoj toplic. 2TP je prevzelo vso aktivo in pa- sivo, v naslednjem letu p« bodo v toplice vložili 250 sta- rih milijonov. Pri podpisu sporazuma so se tudi dogo- vorili, da bodo sodelovali s kliničnimi bolnišnicami iz Ljubljane, ki že proučujejo zdravilnost radioaktivne vo- de v Atomsikih toplicah. Po podpisu pogodbe, ki za- vezuje vse tri partnerje, to je občinsko skupščino, 2TP in TD Podčetrtek, so se zvr- stili govori pa tudi odgovori na vsa vprašanja, 'ki so bila postavljena v zvezi z razvo- jem toplic. Janko Kušer, ki je podpisal pogodbo kot di- rektor sekcije za transport, turizem in gostinstvo pri ŽTP, je poudaril, da si želi in pričakuje čimvečje sodelo- vanje zidravstvenih iin soci- alnih ustanov pri nas, kajtd le tako bodo toplice to, kar sd vsi želimo: pribežališče za zdravja željne. »Toplice morajo biti do- stopne vsem. To morajo biti ljudske toplice. Brez pretira- nih cen,« je dejal v svojem govoru. Ob podpisu je bilo tudi re- čeno, da imajo raziviti pre- malo iKKsluha za nerazvite in da je pravzaprav čudno, da so sd Atomske toplice tako dolgo podajali iz rok v roke kot nekaj, česar se vsi bo- jimo. Najbolj verjetno je, da v vsem tiči naša nezauplji- vost do vsega, kar je novo in privrženo vsemu, kar je že vpeljano M STRASEK Podpis pogodbe med ŽTP Ljubljana, TD Podčetrtek in občinsko skupščino Šmarje pri Jel- šah. Od leve proti desni- Franc Renir, predsednik TD Podčetrtek, Janko Kušer, direktor TTG in Beno Božiček predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah. Stoji Nace Krumpak, tajnik komisije za družbeno ekonomski razvoj občine. ysem našim bralcem in poslušalcem, sodelavcem in poslovnim prijateljem èelimo v novem letu 1972 mnogo uspehov in !:adovoljstva UREDNIŠTVO NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE občanom žalca Ob odlično uspe- lem referendumu za obnovo in gradnjo šolskih stavb v obči- ni Žalec se učenci vseh šol v občini iskreno zahvaljujejo vsem občanom, ki so v tako visokem šte- vilu prišli na volišča in s svojim »za« omo- gočili, da bodo izpol- njene želje pionirjev in mladine Občinski odbor dru- štva priiateljev mla- dine Žalec Občinska pionirska organizacija Žalec tone vidmar - luka Borci Štirinajste so oili na na štajerskem. Tudi na- mestnik komandanta iztiri- najste, takrat še Luka — po partizansko. Komaj le divizi- ja prestopila mejno reko Sot- ie, je že zapresketalo in od tedaj naprej so Nemci zasle- dovali največkrat izmučeno in prezeblo gmoto ljudi, tet je trdno vedela, kaj le njen cilj: svoboda. Pravzaprav le pohod Štiri- najste udarne divizije Lukov življenjepis, njegovo življenje in obratno Luka in štirinaj- sta sta bila eno in to sta še danes Ni divizije brez Luke pa tUdI Luka bi najbrž 'ežko živel brez spominov. Govoriti samo o Lukovem življenju, njegovih doživljajih se ■skoraj ne da. Tukaj je divizija. Sedela sva za mizo in vede- la sva, da poslednjič. Trikrat je udarila ura- četrt in mpela je kukavica Svoje delo tem skoraj končal, čisto mirno pa 0) ga tudi Ißhko začel, zakaj obravnavati pohod štirinajste je svoje poglavje. Zal, sko- raj vedno smo ujeti med vr- stice in čas, »Tale kukavica je edino živo bitje v hiši. Drugače je mrt- vo, nikogar ni,« je nekako trpko povedal Luka in še pri- pomnil, da je dobil nageljčke od otrok. Pokazal mi jih je — Lepi so bili. Odšel je v sobo, »po datume«, ko jé obrazložil svoj odhod od mi- ze. Slišalo se je šelestenje listov, trdo so udarili koman- dantovi koraki. »Nikoli ne bom pozabil pri- 'toda divizije na štajersko, čudnih občutkov, ki jih je dajala tema, lajež psov ob Sotli in drobne lučke na šta- jerski strani. Kako bi mogel pozabiti snežne zamete na Bo horju, napad na rudnik Ra- štanj, vse švabske hudiče na Graški gori in Paškem Koz- jaku? Kako, te vprašam?* In se je zagledal vame. Gotovo, Luka, tega se ne da pozabiti. Luka je razpletal spomine naprej in se zagrizel v čas. Kajuhova smrt, le čemu je padel, in Krt in Ronko in vsi ostali, zvesta četa, dobra če- ta. Potem so prišle Ravne nad Šoštanjem in Luka se je ka^or lev vrgel nad švabe. Divizija je obroč prebila in Luka je postal komandant Vodil je divizijo po snegu in mrazu, med kroglami ¡e dr- žala njegova pot. Tudi njega se niso izognile. Dvakrat težje ranjen in štirikrat laže je Lu- ka vojno pretolkel. Se pred koncem vojne so ga poslali na Notranjsko, vstran od njego- ve štirinajste, kot koman- danta XVIII. divizije. Potem je Luka opešal. Ni zmogel več in poslali so ga v Sovjet- sko zvezo na tečaj. V Moskvi je bil tudi v bolnišnici — vojna vihra mu ni prizanesla. Vrnil se je konec avgusta 1945 in šel takoj v pešadij- sko oficirsko šolo v Saraje- vo. Od tu se je začela, njego- va vojaška pot strmo vzpe- njati. Bil je komandant 51. gorske divizije v Mostarju, kot operativec pa je delal v letu 1949 v general štabu fu- goslovanske vojske. Nato je komandant štirinajste še en- krat sedel v šolske klopi in končal vojaško akademijo v Beogradu. Po končani akade- miji so ga dali v Kragujevac, leta 1955 pa je odšel v pokoj. Viharna vojaška pot koman- danta Luke je bila končana. »Ja, pa še kar delam. Po- vedal sem že, da mi je v Ro- gaški všeč in pika. Tu bom ostal. Kot rezervni oficir, se pravi upokojeni polkovnik, delam v družbeno političnih organizacijah. Ojduš, a veš, da smo ramo danes obnovili odbor za formiranje strelske družine?« še bi bila govorila, preme- tavala dokumente in slike, česar pri Luki ne manjka, pa je kukavica na steni spet za- čela svojo pesem. V roki sem držal Petkovo pismo Luki. Pismo tistega Petka, ki je na vekov veke ovekovečil štiri- najsto in njen pohod in po- tem padel. Poslovila sva se, kot se po- slavljajo rudarji in drvarji: mogočen stisk roke, Luka pa je dejal: »Ne pozabi name in še pridi. Bova še kakšno re- kla o štirinajsti.« Stopil sem čez prag Luko- ve »kolibe«. MILENKO STRASEK / 4. »tran ' NOVI TEDNIK St. 50 — 30. december 1971 Iz razprav o socialnem razlikovanju DANES OBJAVLJAMO RAZPRAVO DANI- CE BRESJANČEVE, ZAPOSLENE V KOVI- NOTEHNI V CELJU Ne smemo dovoliti, da bi zaradi prevelikega ponavlja- nja ttidi tema o social, razli- kovanju postala le lastni od- mev. že pred leti, v začetku družbeno ekonomske reforme, smo velikokrat poudarjali »iskanje notranjih rezerv« kot poglavitno metodo za uresni- čevanje ciljev reforme. Ce bi takrat vztrajali, da se njihov pravi pomen in vsebina ohra- ni, bi pri iskanju notranjih rezerv doživeli široko družbe- no preobrazbo, spremembo miselnosti, načina dela in ob- našanja, pa tudi istočasno za- želene ekonomske efekte. Ta- ko i>a se je zgodilo, da je iskanje notranjih rezerv pri- šlo velikokrat v tekst zgod- bic, ne pa v našo prakso. Drugi vtis, ki ga je spod- budila razprava, pa je glede na obravnavano problematiko in njen pomen logična kritič- nost. čeprav s splošnim pri- zvokom, ki ne opredeljuje ko- ličine objektivno pogojenih so- cialnih razlik — razlik kot posledic naših sistemskih re- šitev in razlik kot posledic ravnanja komunistov v bazi. Prepričana sem, da brez takš- ne selekcije ni mogoče niti sestaviti niti uresničiti real- nega programa. Ker pa bi bi- lo kvantificiranje delovanja zakonitosti družbenega razvo- ja na socialno razlikovanje in deformacije verjetno zelo komplicirano, -si poskusimo pomagati tako, da sestavimo akcijski program z nalogami, ki bi nas obvezovale, da spre- menimo svoje ravnanje. Za- htevajmo tudi kazni, če ga ne bomo upoštevali. Zdi se mi, da je to osnovno in to mora- mo storiti. Zakaj? Razprava je vseskozi izp>ostavljala vpra- šanje odgovornosti neke ima- ginarne ZK in je bilo včasih tudi z ihto in jezo opozorje- no na vse, kar je bilo in je še nepravilno. Bilo je razprav- IjalceV,. ki so brez zadrege kritizirali delo CK in ome- njali tudi predsednika ZK Slo- venije; Ne spuščam se v vse- bino teh razprav. Omenjam jih zato, ker je tako ravna- nje, če je argumentirano, pra- vilno in ker dokazuje, da je pojem oblasti precej spreme- nil svoj pomen. Omenjam jih še zato, ker smo vseskozi v pirafAsis navajem, da trdimo, kako so : drugi krivi in odgo- vorni, -da je temu tako, a ne drugače. Na osnovi podatkov, ki jih V svoji sociološki razpravi oziroma študiji »Srednja kla- sa« naVaja dr. Stipe šuvar iz Zagreba, je v celi Jugoslaviji okoli 7.000 profesionalnih po- litikov 'in 5.000 voljenih oseb v predstavniške organe. Vpra- šujem' sé, glede na število čla- nov ZK, kdo je bolj odgovo- ren za neuresničevanje skle- pov in' stališč: ali 7.000 pro- fesionalnih politikov ali sko- raj 1,5 milijona članov ZK. Zelo malo naših problemov se lahko reši na forumih. Ni- sta še poznana tak sistem in zakonodaja, ki bi jih ne bilo mogoče izigrati, posebno ka- dar je to spoštovanja vreden stil obnašanja, čeprav je tre- ba sistem nujno dopolnjevati in izgrajevati. Problemi se re- šujejo v bazi, v delovnih sre- dinah, v samoupravnih bit- kah, preko sprejemanja last- nega deleža rizika. In to je obveza milijona in pol članov Zveze komunistov. Kdo je kriv, da nismo dejansko iska- li in na.šli notranje rezerve, ki jih je ogromno v slabi or- ganizaciji, v zastareli tehno- logiji, v internih pravilnikih, Danica Bresjanac v nerazvitem samoupravlja- nju, neaktiviranih intelektual- nih kapacitetah in da smo tu- di zaradi našega čakanja, da to naredi nekdo drug name- sto nas, pomagali k začetku inflacije? Kdo je kriv, da smo komunisti v kolektivih dovo- lili, da vodstva pokrivajo po- večanje najnižjih osebnih do- hodkov le s povečanjem cen, ne pa v notranjih rezervah? In to nihče ne skriva! Kdo je kriv, da v fazi realizacije stabilizacijskih ukrepov dovo- ljujemo, da se v naših ko- lektivih še naprej investira, da se sprejemajo stabilizacij- ski programi polni splošnih faz ali pa taki, ki stabilizacijo realizirajo z ukinitvijo toplih malic za delavce, z ukinitvijo regresa za dopuste ipd.? Kdo je kriv, da smo se pripravlje- ni kar hitro spoprijazniti s kršitvijo predpisov, če je to v interesu našega kolektiva? Kdo je kriv, da se nam to ne zdi prekršek in da se opravi- čujemo, da je to narejeno v interesu tisoč ali dva tisoč ljudi in da pozabljamo, da je istočasno 20 milijonov oško- dovanih, ker smo se izognili predpisom in družbenim da- jatvam? In če vsi tako dela- mo, bo zmanjkalo sredstev za splošno družbeno porabo. Kdo je kriv, da osebno izpo- stavljamo ožji interes nad šir- šim, osebni nad kolektivnim, lektivni nad jugoslovanskim in da v isti sapi govorimo, da je za nas najvišji kriterij intere^ delavskega razreda na- sploh? In za konec, tovariši z uni- verze, dovolite mi naslednje. Mislim, da smo bih vsi zelo angažirani ob razpravah, pa tudi ob situaciji, ki je prisot- na na univerzi. Nedvomno je potrebno spregovoriti tudi s tega aspekta o problemu so- cialnega razlikovanja. Imamo pa izjemen primer na beograjski univerzi. Na ne- ki fakulteti je prišlo do pro- cesa, ki je zelo uspešno revo- lucioniral celoten sistem pre- davanj, celotno metodologijo in celotno vsebino učnih pro- gramov. Celo leto je zasedala komisija, ki je bila izbrana na najbolj samoupravni način izmed predstavnikov študen^ tov, profesorjev, kakor tudi že zaposlenih diplomantov s te fakultete in je v tem času zbirala predloge, kako naj bi se oblikoval učni program. Ker sem dobro seznanjen s tem programom, si upam tr- diti, da je eden izmed najbolj samoupravnih po svoji vsebi- ni in najbolj sodoben po svo- jih metodah in oblikah. Mislim, da je to primer, ki bi omogočil, da to ogromno znanje, ki ga imamo na uni- verzah, tovariši resnično izra- zijo v praksi in nam s svoji- mi dejanji in postopki poka- žejo, kako se lahko s takšnim poznavanjem znanosti rešuje- jo problemi v neposredni de- lovni sredini. To bi dalo tudi večjo moč vsem njihovim raz- pravam in izvajanjem. O celjskem samoprispevku govorijo EDINA POT ZA HITRO REŠITEV Mnogim občinam, krajevnim skupnostim pa tudi šolskim okolišem na širšem celjskem območju in drugod v Slove- niji, ki so z uveljavitvijo sa- moprispevka za izgradnjo in obnovo šol, otroških vrtcev in drugih objektov našli edi- no pot za najhitrejše reševa- nje problemov na polju druž- benih dejavnosti, se zdaj pri- družuje tudi celjska. Odločitev za to solidarnost- no akcijo ni naključna; je stara že nekaj let, le da bo do njene uresničitve prišlo še- le prihodnje leto. Na predlog akcijskega odbora bodo ob- čani celjske občine odločali o uveljavitvi samoprispevka na referendumu 6. februarja prihodnje leto. Občani in delovni ljudje celjske občine so torej na pragu nove solidarnostne ak- cije. Ne prve in bržčas tudi, ne zadnje. Kot vse doseda- nje, ki pa so se v glavnem omejevale na družbene dogo- vore in na akcije v okviru krajevnih skupnosti, vasi in podobno, ima tudi akcija za samoprispevek v občinskem merilu izredno popularno vse- bino. Ta tiči v osnovnem šol- stvu in otroških vrtcih, torej v otrocih. In kadar gre za otroke, potem ni dilem. V ta- kih primerih je odločitev sa- mo ena — otrokom je treba nuditi vse, da se bodo lahko izobraževali, vzgajali v pri- mernih pogojih. Program del, ki bi ga naj izvršili tudi s sredstvi samoprispevka, do- kazuje, da imamo v celjski občini na področju osnovne- ga šolstva, da ne govorimo o srednjem, zatem v otroškem varstvu in drugod izredne probleme. In tako je tudi ta program samo majhen odsev velike rane, ki zeva na tem področju. Pa vendar takšen, da odpira lepo perspektivo. Program zajema v otro- škem varstvu štiri vzgojno varstvene ustanove: Hudinjo, Otok, štore in Ostrožno. Zgra- dili bi jih naj v letih od 1972. do 1976. V osnovnem šolstvu gre za dve novi šoli: Otok in Lava, za prizidka v Vojniku in na Polulah ter za telovadnico v Dobrni. In kaj pravijo o samopri- spevku naši ljudje? MILENA ŽOLGAR, vzgojite- ljica v vzgojno varstveni usta- novi na Dolgem polju: Me- nim, da je samoprispevek edi- na pot za rešitev številnih problemov v osnovnem šol- stvu itn ofcroš. varstvu, zlasti pa prostorskih. Pri našem de- lu vsak dan ugotavljamo, da je še vedno veliko otrok, ki jih ne zajemajo naše ustano- ve. In tako so ti malčki pri- krajšani za marsikaj. V naši ustanovi bomo gle- de priprav na referendum de- lali po posebnem akcijskem programu in se zlasti zavzeli, da bodo misel o razpisu re- ferenduma sprej&M vsi star- ši. Z njimi bomo imeli sestan- ke, razgovore, druge pa bo- mo obiskali in jih tako se- znanili o namenu te velike solidarnostne akcije. MILAN GOMBAC, ravnatelj osnovne šole »Franca Krajn- ca« na Polulah: če sodim po stanju, kakršno vlada v osnov- nem šolstvu, potem je uve- ljavitev samoprispevka edina pot za rešitev najbolj bolečih vprašanj. Na samoprispevek pa gledamo z velikimi simpa- tijami tudi zategadelj, ker je v programu del tudi naša šo- la. Dobiili naj bi namreč pri- zidek s štirimi novimi matič- nimi in dvema pose Dnima učilnicama. Položaj v šoli je težak. V poslopju, ki je bilo zgrajeno za dvesto učencev, se zdaj šola 388 otrok. Stiska je ve lika in v učilnice smo morali spremeniti nekatere prostore, ki niso bili zgrajeni za te na- mene. Mala šola dela pri nas v treh izmenah že ves čas, odkar obstaja. V jedilnici, na primer, imamo dva varstvena oddelka, razen tega pa je to tudi prostor, kjer otroci je- do. Vrh tega nimamo kabine- tov, pomožnih prostorov, de- lavnica za tehnični pouk je neprimerna itd. V priprave na referendum se bomo vključili z vsemi možnimi oblikami. Tu bomo še posebej aktivni. Za samo- prispevek bomo navduševali ne samo starše, marveč tudi otroke, ki lahko v marsičem vplivajo na odločitev starej- ših. Sodelovali pa bomo tudi v pripravah, ki jih bo izvaja- la krajevna skupnost. MIRO KLANČNIK, ravna- telj osnovne šole v Vojniku: Značilnosti naše šole so: utes- njenost, prenatrpanost, boja- zen za triizmenski pouk itd. Naj povem, da ima p>opol- danski pouk kar dvanajst od- delkov. In lahko si mislite, kako je, če morajo mnogi otroci premagati po pouku še uro in več dolgo pot. Mimo tega nimamo special- nih učilnic, da bi lahko po- globljeno delali. Učilnice smo morali urediti tudi v kletnih prostorih. Uveljavitev samoprispevka ocenjujem kot enega od naj- hitrejših načinov za sanacijo osnovnega šolstva v občini. Po programu bi naj dobili sedem novih matičnih učilnic, ter specialne in telovadnico. Naš delež v pripravah na referendum bo velik. Sodelo- vali bodo vsi člani šolskega kolektiva tako v okviru šole in v stikih s starši kot tudi krajevni skupnosti. M. BOŽIČ Miro Klančnik Milena Žolgar Mil-" '"'>mbač SLOVENSKE KONJICE IN LETO 1972 ING FRANJO TEPEJ: »Želje za prihodnje leto bom izrazil v svojem osebnem imenu, ker plani ob- činske skupščine za leto 1972 še niso znani v celoti in tudi preveč jih je. Rad bi videl, da bi bili vsi občani zadovoljni, in če bodo ti, bom tudi jaz. Moja največja želja za prihodnje leto je, da bi bili v največjem možnem številu odpravljeni hudi socialni primeri v naši občini. Potem mora biti v tem letu dokončno zgrajen nov otroški vrtec, s katerim že predolgo odlašamo (upam, da že konec januarja), sanirati pa moramo tudi drugo osnovno šolo. Za vse gospodarske organizacije želim, da bi še v prihodnje tako dobro delale. Poudarjam pa še enkrat, da je na prvem mestu rešitev naših najnujnejših socialnih problemov, ker to je naša naj- večja moralna dolžnost.« Občani v laški občini, pre- prosti volivci in javni delav- ci, vsi brez razlike na silo odganjajo tesnobo, ki se vri- va med njihove optimistične načrte, ki so daleč od vsake grandomanije. Za čem najbolj stremijo občani in nad čim najbolj trepetajo, da bi se Jim uteg- nilo podreti kot že dostikrat? Laški rudarji so v skrbeh, če bodo obljubljeni in dode- ljeni krediti za nadaljnjo iz- gradnjo tovarne gradbenega styropora, ki je temelj njiho- ve preorientacije, tudi neokr- njeni prišli pravočasno v nji- hove roke. Zaenkrat se še ob tem precej zatika. Tisti del občanov, ki se že danes zavedajo, kolikšne važnosti je dokončna ureditev šolskega problema, so v skr- beh, kako bosta uspela refe- renduma v Laškem in rim- skem okolišu. Občane ob ce- sti Rimske Toplice — Planina prevzema mešani občutek, ko je ta prometna žila prišla sicer v republiški okvir, bo- jijo pa se, da bi bila mače- hovsko obravnavana. Ostali kraji v občini si veliko obe- tajo, da bodo za večino cest zdaj sami skrbeli, ker upajo, da bodo z denarjem, ki ga bodo dobili, naredili več. Upaj o I Na področju kmetijstva se prihodnje leto obeta pre- usmeritev vsaj dvajsetih kmetij v blagovno proizvod- njo. Prva petina od stotih v petletnem srednjeročnem na- črtu. Delavci Volne, lesne in- dustrije v Rimskih Toplicah in v Radečah si obetajo na- daljnjih uspehov pri sanaci- ji, »Bor« pa je pred veliko nalogo rekonstrukcije ter preselitve na ugodnejšo loka- cijo. Niso to kdovekako veliki načrti, zato tembolj trepeče- jo nad njimi, da bi še to ma- lo ne padlo v vodo. KAJ BODO DOBILI OTROCI? Akcijski odbor za pripravo referenduma v celjski občini predlaga naslednji program izgradenj objektov za otro- ško varstvo in osnovno šol- stvo v okviru financiranja iz samoprispevka občanov. ZA NOVI TEDNIK Na zadnji seji občinske skupščine v Slovenskih Konjicah so sklenili, da bo v letu 1972 tudi konji- ška občina med soustanovi- teljicami Novega tednika. O soustanovitelj stvu za Novi tednik in Radio Ce- lje bodo še sklepali v Ce- lju, Žalcu. Šentjurju, Šmarju pri Jelšah in La- škem. St. 50 — 30. december 197Í NOV! TEDNIK 5. stran v mladinskem kluou v Ce- lju še nikoli nisem bil, pa tudi njegovega upravnika Vasa Starovića, nisem še ni- Koli videl. V klub sem prvič prišel, ko je imel šesti obč- ni zbor in hkrati šesto oblet- nicó svojega obstoja. Vasa takrat ni bilo tam, zato sem se z njim zmenil par dni po- zneje. Dve je bila ura in promet je bil gost, da sem se komaj prebil do gledališča in od tam k mladinskemu klubu, to je tja, kjer je nekoč bilo javno kopališče, pa ga ni već. Ne tistega, ne drugega. Vasa sem našel v klubu. Nekaj fantov je i.?ralo bi- Ijarâ, dva v kotu sta r-ila kokto in se pogovarjala,^ tret- Vas<» Starovič ji pa je bral Delo. Nekaj se jih je pomikalo po plesni dvorani. Vprašanj je bilo več kot preveč — porajala so se mi na nedavnem občnem zboru. »Kot sem slišal, je bilo delo kluba v preteklem letu izred- no plodno. Kako ste to do- segli?« »Predvsem nas je vodilo spoznanje, da je klub ena izmed tistih organiziranih ob- lik dejavnosti mladih, ki jim omogoča razvijanje in ures- ničevanje njihovih interesov, da lahko samoupravno odlo- čajo, da se navajajo na ko- lektivno delo in življanje. hkrati s-tem pa se razvi.jajo tovariški odnosi.« »Klub se je v preteklem letu udeležil ali organiziral ce- lo vrsto akcij — od priredi- tev za razne slavnostne pri- ložnosti do športne dejavno- sti. V klubu se je razvilo več dejavnosti: igranje šaha, na- miznega tenisa, gledanje TV, branje časopisov, poslušanje gramofonskih plošč, radia, igranje zabavnih iger ш tako dalje. Kakor vedno so tudi letos prostori kluba nudili pribežališče dijakom voza- čem.« »Katere večje akcije .ie v času svojega obstoja reali- ziral klub?« »Akcij je bilo Kar precej. Imeli smo 67 kulturno zabav- nih prireditev, svečanosti, ■ športnih prireditev. Sodelo- vali smo na II. olimpiadi mladinskih klubov v Idriji, kjer smo dosegli prvo mesto v košarki in drugo v šahu. Sodelovali smo na tradicio- nalni prireditvi Mladi mladim v počastitev rojstnega ineva tovariša Tita. Udeležili smo se zbora mladine v Mozirju, vsako soboto pa so iisco ple- si. V spomin na tragično preminula člana kluba Gre gorja in Boruta smo priredi- li šahovski turnir. Razen reh akcij pa smo imeli več se- stankov, nekajkrat smo predvajali razne poučne til me, precej dobro pa smo bi- li povezani z JLA.« »Kakor povsod je verjetno tudi pri vas kaj, kar ni prav?« »Gotovo. Predvsem zame- rim nekaterim, ker ne pazi- jo na čistočo kluba, pa po- goste psovke in pa nekaj pri merov pretepov tudi ne ^nect najlepšo luč na delo kluba. Seveda je to samo nekaj iz- grednikov, ki motijo delo.« »Na koncu, kaj si želite v Novem letu 1972?« »Želimo, vsi kar nas ]e in ne samo jaz, da bi vsi člani v bodoče še bolj m še več ' sodelovali z samouprivnimi organi kluba v reševmju nje- gove problematike, kakor tu- di v tekmovanju >>Naš klub 72«. In pa da bi novemu vod- stvu uspelo odpia/iti po- manjkljivosti. Zelo "-ad bi se zahvalil Občinski skupščini za redno nakaz'ovunje sred- stev ter občinski konf;84 zaposle- nih prišlo na volišče ali 86 odstotkov. Za združitev je glasovalo 341, proti združitvi pa 213 zaposlenih. Očitno je, da v AERO mnogi niso bili prepričani v koristnost inte- gracije, oziroma da so bili premalo seznanjeni. Ф Precej bolijši je bil izid v CETISU, kjer se je od 310 zaposlenih na volišču /glasilo 299 delavcev, med temi pa je bilo za združitev 347 članov in le 47 proti. ZDfMO ROTER (7) SOCIALISTIČNA DRUŽBA IN RELIGIJA »Docela razumemo iz bede ïorojeno potrebo po popolni skupnosti in popolni ljubezni. Hrslimo celo, da je nekaj epega, če je človek v svoji )edi zmogel takšne sanje, to- ikšno upanje in tako ne- ikončno ljubezen do Kristu- a. Dejanje vere dokazuje, da « človek nikoli ne pri2aia »raženega in torej priča o ijegovi velični. Zato nikoli le prezirajmo in ne smeši- lo kristjana zaradi njegove ere, ljubezni, sanj in upanj, faša naloga je delati in se Oriti za to, da ne bi nihče stal zaslepljen, odmaknjen a roV>u. Naša naloga je člo- eka približati njegovim naj- >pšim sanjam in najglobljim- Pom, ga dejansko in prak- čno zbližati z njimi, da bi 'lo na tej naši zemlji našli ičetek svojih nebes.« Tretji razlog za to, da se vso vnemo odločam za di- og med marksisti in kri- žani, pa je v celoti sedanji oveški situaciji. Napetosti, ^ја človeka na robu vojne, 'ožnje samomora celokup- -Ka človeštva, ki izvira iz ožnosti atomske vojne, mi- Oni lačnih, ki vsak dan u- irajo v različnih delih sve- ■ revščina, ki obstaja po- Ï bogastva in vse drugo, •Г običajno imenujemo ve- "e dileme sodobnega člo- ^tva, vse tO' zahteva adru- žen človeški napor, skupno opredelitev vseh, brez ozira na vero, svetovni nazor in drugo, da bi človeštvo uspe lo. Oakosrčni svetovnonazor- ski dogmatizem, ki zaničuje in ponižuje drugače misleče- ga, vnaša sovraštvo med lju- di, ki jih že tako teže druge sodobne težave in more. In če razumemo marksizem kot odprt miselni sistem, ki ne vztraja pri tem, da je le v marksizmu vsa resnica, da so edino marksistični odgo- vori na življenjska vprašanja edino pravilni in resnični odgovori, potem je tudi v sa- mem bistvu marksizma veli- ka spodbuda za srečanje, raz- govor in sodelovanje 2 vse- mi, tudi s kristjani. Zato sem bolj marksist, če se za dialog zavzamem. Seveda ni dovolj izreči se za dialog, ga znati teoretično pojasniti in priporočati dru- gim. Treba je zanj delovati vsak dan, na vsakem koraku in se boriti tudi zoper vse ovire, ki dialog preprečujejo ali celo onemogočajo. Teh o- vir je mnogo. Ob tej prilo- žnosti in ne tem mestu bom omenil samo dve oviri, ki .se mi zdita v tem trenutku naj- bolj pomembni Prva ovira bi lahko bila v Oerkvi kot profesionalni, pokli- cni organÌ2;aciji. Omenil sem že, da se v Cerkvi dialog z marksisti težko prebija. Najtežja okoliščina pa bi na- stala, če bi poklicna cerkve- na organizacija ali enostav- neje povedano, če bi duhov- niki želeli in hoteli tudi v socialistični družbi ponovno uveljavljati staro politično vlogo C!erkve, vlogo, ki jo pozaiamo pod imenom kleri- kalizem, če bi hoteli duhov- niki zopet igrati vlogo lokal- nih in cerkvenih političnih vo- diteljev množic, kakor je to bilo v preteklosti in kot se to drugje še dostikrat doga- ja. Reči moramo seveda, da jim religiozne množice, ve- rujoči ljudje prav gotovo večinsko ne bi sledili. Za to trditev nam je lahko v oporo tudi rezultat ra- ziskave slovenskega javne- ga mnenja v letu 1968. Na vprašanje ó tem, kako naj bi Cerkev delovala v naši družbi, se je le 2,1 odstot- ka anketiranih izreklo za to, da naj bi Cerkev organizirala tudi posebne katoliške politi- čne organizacije, kar je ob podatku, da je v Sloveniji ta- ko ali drugače religioznih o- krog 60 odstotkov izredno malo. Dru.ça ovira pa bi bila la- hko tudi v komunistih, če bi podcenjujoče, omalovažujoče gledali na verujoče ljudi, če bi "videli v njih manjvredne ljudi, ki jim ni mogoče zau- pati in ki ne morejo polno- vredno sodelovati v praktič- nem boju za samoupravni so- cializem. Takšna, čeprav manjšinska gledanja, pa še vedno obstajajo. Ko smo v le- tu 1967 raziskovali stališča slovenskih komimistov, se je vprašanje »ali je resnično veren človek boljši ali slabši samoupravljalec od drugih«, 61,4 odstotka anketiranih iz- rekla za odgovor: vera ne vpliva bistveno na to, 9,0 za odgovor »verni človek je celo balši samouprvaljavec« in 17,2 za odgovor, da je veren človek »največkrat slabši sa- moupravi j avec«. V zadnjem odgovoru vidimo, poleg dru- gega, še vedno ostanke sekta- škega gledanja na verujoče, čeprav nam celoten rezultat kaže, da so komunisti pri nas v ogromni večini brez predsodkov in iskreno za di- alog, sodelovanje tudi š kri- stjani. Socialistična družba, v svo- jem bistvu humana in odpr- ta za vsakogar in vsakomur, družba, za kakršno si priza- devamo pri nas, vabi prav vse, tudi kristjane, da si v imenu svojih idealov in vred- not, prizadevajo skupno z drugimi, da bi že za življe- ija doživeli več veselja, lju- bezni. 'í^'i^voljstva in boljše- ga življenj-a. isma bralcev šE ENKRAT »PROSIMO DUHOVNIKE« v Novem tedniku št. 48 z dne 16. 12. 1971 je na strani 5 pod rubriko »Pisma bralcev« natisnjeno pismo z izmiš- ljenimi podpisi in krivično ter za duhovnike žaljivo vse- bino. Pismo nosi naslov: PROSIMO DUHOVNIKE. Izmiš- ljena so imena podpisnikov: 1. Jure Podgoršek, Kočevar- jeva 18. Na Kočevarjevi sta zadnji in najvišji številki 10 in 11. 2. Anton Cebin, Kotnikova 6. Tudi tega naslova nihče ne pozna ... Žaljiva je vsebina pisma. V pismu namreč napada pa- storalne obiske, ki jih duhovniki v mnogih župnijah vr- šijo okoli Božiča in novega leta, drugi p>a ob drugih pri- likah, češ da so ti obiski pravzaprav le nek način izsilje- vanja denarja od ubogih ljudi... Obiskov si niso »omislili« duhovniki Sv. Jožefa, marveC to od njega zahteva Cerkev. Koliko je duhovnik pri tem »zaslužil«, naj gre »pogumni« pisec, ki se ni upal pokazati pod pravim imenom, poizvedovat npr. v Podgorje, ki je prav gotovo najix)lj revno naselje v župniji Sv, Jožefa. Naj gre v vsako hišo! Tam so ga namreč res sprejeU vai po vrsti: tudi pravoslavni, tudi mohamedanci! In naj Џ točno beleži, koliko denarja je tam duhovnik vzel in tudi, koliko ga je tja prinesel! »Pogumni« anonimni pisec piše dalje: »Pa duhovntfci vendar dobro zaslužijo. Dobijo lep denar od krstov, porok, 5V, maš in pogrebov, in tudi cene dvigajo. Po cerkvi tudi redno pobirajo denar ...« Odgovor: Mislim, da zadnji fizični delavec zasluži V«I6 kakor duhovnik! Njegov dnevni »zaslužek« je bil do ne- davna 20, oziroma 25 dinarjev na dan. Šele zadnji čas so bile mašne intencije zvišane. Pa teh ne zvišuje sam, mar- več je to stvar škofov. Na nedelje in praznike ne »zaslužk nič. Takrat mora meševati za ljudstvo, ne da bi kaj pre- jel. Prav tako mora maševati za umrle sóbrate. Na mesec prejme torej okoli 20x20,()0 din (do 25,00 din), če je bolan in ne more maševati? Ne prejme nič! Od pogreba dobi duhovnik 20 dinarjev, prav tako od poroke. Pogrebov je bilo leta 1970 36, porok 17. Skupaj torej 53x20 din. Za krat ni takse! Kar se nabere v cerkvi, je za vzdrževanje bož|e službe in cerkve. In za to duhovniki tudi vestno skrbijo, kolikor morejo. Ne pišem tega, da bi tožil. Nismo lačni! Nika.kor pe ne živimo v obilici, še manj v razkošju! Nimam avta, niti »fička« si ne morem privoščiti. Tudi televizije ne! Niti drugih zabav, katere se zde poprečnemu človeku same po sebi umevne. Sicer pa: ker sem bil leto« hudo bolan in sem se dva- krat zdravil v bolnici in še vedno nisem zdrav, letos ree ne nameravam hoditi okoli... ker pač ne morem.,, že- lim pa vsem župljanom vesele praznike in srečno novo leto. ANTON RUPNIK, žup. upr. Celje — Sv. Jožef BLAGOSLOVUENJE HIŠ v našem kraju je stara navada, da duhovniki ob noveart letu blagoslovijo hišo. Večina ljudi se veseli župnikovega obiska. Koliko izdajo nekateri po nepotrebnem za alko- hol, pijače in cigarete^ za duhovnike pa jim je težko dati? FRANC KRALI, Rog. Slatina ZGREŠIL NASLOV Prebral sem .pismo »Prosimo duhovnike«. Mislim T», da je pisec zgrešil naslov, ko piše v Novi tednik, namesto da bi pisal kar na župnijski urad. Ali ni duhovnik kot vsak državljan? Opravlja svojo službo, kot mu je določa- no. Ce pa mu kdo pri tem kaj podari, ga zaradi tega ne sme kasneje kritizirati. Saj duhovnik nikomur ne vsili ^voletnega blagoslova! In pisec bi tudi lahko tako storil. mojem bi bilo potrebno med verniki več iskrenost^, Taksnega mišljenja sem jaz, pa je vseeno, kakšnega veé- skega prepričanja sem. ^ MATIJA DEŽELAK. ODGOVOR: V primeru, če kdo izmed bralcev iskorim to naso rubriko za prošnjo ali obtožbo, in če se pod pis» njem podpise, potem nam ne preostane drugega, kot da mu verjamemo. Da smo prepričani v iskrenost njegovih na- menov. Kajpak — zgodi se, da kdo ne napiše svojega ime» na m da rms spelje na led. A potlej se z objavo odgovora prizadetih zadeva vendar vsaj deloma uredi. Rubriko ffra- dimo na zaupanju in sodelovanju bralcev. In še o Pismu duhovnikom neznanega avtorja. Kaže, da je bil bralec premalo pogumen in se ni pod- pisal s pravim imenom. Vendar pa je opozoril na problem, ki ga teši. I e zakaj ga ne bi izpovedal? Ali ne sme isreäi svojega mnenja o tem, kaj ga moti? To, da naj bi hHo med nami več iskrenosti in razumevanja, velja torej 9џ nas vse. Ni pa nujno, da o enem pojavu, problemu ak stvari vsi enako mislimo. NISO NAS POZABILI Rdeči križ v Tmovljah je nedavno priredil v Proevei^- nem domu Trnovlje prijeten večer vsem osebaen »torim nad 80 let. Zbralo se nas je kar lepo število obojega spola. Bo^J oddaljene so nas v dom prepeljali z avti in že s tem do- kazali, da razumejo težikoče ostarelih. Postrežem smo z obilno malico in vsak je dobil steklenico Fniškogorskega bisera z lepim nageljčkom. Veselilo nas je, da imamo stari še prijatelje v mladini, ki so nam pripravljeni izikazati ljubezen in toplino. Moški zbor France Prešeren iz Vojnika nam je zapeft ubrane pesmi. Med temi tudi nekaj prav domačih. Deklice So recitirale, mladi harmonikarji pa so nam poskušali pri- čarati mladostni raj. Ob vsem tem veselem vzdušju smo se stari razgibali in skoraj pozabili na levmo in druge priveske starosti. S humorjem se je posebno odlikoval 88-letni Martin Gorjanc in naša domača pevka Marija Orožnova 84-letna živahna ženkica. Prisrčna zahvala za trud in izraze topline. NISEM VERJELA Večkrat sem prelistala časnik, pa kar nisem mogla verjeti, da spet niste objavili televizijskega programa. Upam, da nisem sama, ki se jezim zaradi tega. ANGEL-V BREMEC;, Opekarniška 22, Celig ODGOVOR: Draga Angela, niste sami. Tudi mi se jezi- mo. ker nam televizija nagajajo. Pa kaže, da se bomo i« pomenili! 6. »tran ' NOVI TEDNIK St. 50 — 30. december 1971 "VEKŠ" IN CEUE V PREJŠNJI ŠTEVILKI SMO PISALI O DELU PEDAGOŠKE AKA- DEMIJE V CELJU — TOKRAT SMO OBISKALI VEKŠ v Celju so začeli z rednimi pripravami za ustanovitev od- delka VEKŠ leta 1970. Odde- lek v Celju je redni oddelek Visoke ekonomsko komerci- alne šole iz Maribora. Ta šola je odprla oddelek v Ce- lju v sodelovanju s strokov- njaki na celjskem obm'>čju. Pravzaprav so pričeli z de- lom istočasno s Pedagoško akademijo. Strokovni sode- lavci predavajo po navodilih in pod strokovnim vodstvom nosilcev predmeta maribor- ske visoke šole. Zanimanje za vpis je bilo veliko. Zara- di prostorske omejenosti so morali omejiti število kandi- datov na 46, vseh skupaj pa jih je bilo preko osemdeset. Poznejše raziskave so poka- zale, da od teh 46 sprejetih Marko Jugovič študentov vsaj polovica ne bi nadaljevala študija po kon- čani srednji šoli, ker bi jim doma težko plačevali šolanje v drugih krajih. S rega stali- šča se nam kaže ugodna so- cialna struktura. Prof. Dra- go Loibner je še dejal, da so v tem času, v teh nekaj me- secih, kar oddelek dela, le še štirje študentje brez šti- pendije. Tudi za študijsko literatu- ro je poskrbljeno. Nabavila jo je celjska Študijska knjiž- nica. študentje izven Celja se lahko hranijo v Pionir- skem domu. Z vso resnostjo pa je prof. Loibner poudaril problem financiranja. Za leto 1971—72 je sredstva dala celjska občina, povsem jasno pa je, da v bodoče ne bo mogla nositi takega finančne- ga bremena. Naj realnejša pot je ta, da se začne s tes- nejšo povezavo z Republiško izobraževalno skupnostjo, ki naj bi v bodoče financirala oddelek, kakor financira tudi vse ostalo višje šolstvo. Poudariti pa je treba tudi to, da bo po uspelem refe- rendumu za osnovno šolstvo in otroško varstvo občina lažje kaj več prispevala kas- neje tudi za srednje in višje- šolstvo v Celju. No, vsekakor je treba ome- niti še tO, da so predavanja zelo dobro obiskana, saj zna- ša odstotek udeležencev pre- ko 90. Vsi kandidati so se že prijavili za prva dva izpita in so jih tudi uspešno opravili. Jugovič Marko, predsednik študentske skupnosti VEKŠ v Celju, je prej študiral na elektru. Z ustanovitvijo od- delka v Celju se je takoj vpi- sal vanj in tudi sam pravi, da veliko lažje študira na tem študijskem področju. Je iz Celja in nima problemov s štipendijo. Ko mora v zim- skem času na prakso, si mo- ra sam poiskati podjetje, kjer bo na praksi. Občutki pa so taki, kot da je še ve- dno na srednji šoli. Razred- na skupnost — vsi se več ali manj med seboj poznajo, ra- zumejo se in sploh je vzduš- je prijetno. Temu je potrdila tudi Pold- ka Rome, tudi iz Celja. Poldka je prej študirala eko- nomijo v Ljubljani, pa je ta- koj prišla v Celje, ko je bil oddelek ustanovljen. Sploh pa sami študentje vidijo ve- lik napredek pri dosedaj opravljenem delu, čeprav je vsakomur jasno, da je to še- Poldka Rome Prof. Drago Loibner le začetek oranja ledine. Za- nimivo pa je, da se ne po- znajo z oddelkom Pedagoške akademije in nimajo trenutno nobenih stikov med seboj. Problem je tudi povezovanje s študenti v Mariboru. Toda besede Marka Jugoviča so optimistične. S časom bodo uspeli urediti te stvari, zdaj pa jim je prvo študij, kajti čas izpitov se bliža! D. MEDVED iiie II Laškega Na torkovi zadnji letošnji seji laške občinske skupšči- le so imeli na dnevnem re du več zadev, ki prinašajo nove dajatve in obveznosti. Tako so obravnavali program izvenbolnične in -zdravstvene službe, temeljna izhodišča za določitev stopnje prispevka za otroško varstvo v prihod- njem letu in končno so potr- dili odlok o uvedbi samopri- spevka v radeškem okolišu. Čeravno so vse zadeve nujne, opravičljive, je bilo vendar v razpravi pogosto slišati tožbo nad vedno večjimi obreme- nitvami gospodarstva in po- sameznikov. Edino ena stvar, ki so jo sprejeli, obeta prido- bitev, in sicer prevzem dveh cest v občini (Laško—Vrh— Mišji dol in Radeče—îlote- mež—Brunk), ker upajo, da bodo sami v bodoče za enak denar lahko več naredili. vidLjer Bilo je v mladinski po- litični šoli, ko sem prvič videl danes 29-letnega Adija Vidmajizrja, pred- metnega 'Učitelja telesne vzgoje na osnovii šoli Prebold. Dejal sem si: ta mora biti pa športnik, čeprav je od tega minilo že osem let, je Adi še sedaj takšen. Krepak, možat in vedno nasmejan. Po rojstvu Žalčan je tu obiskoval najprej osem- letko, nato pa industrij- sko kovinarsko šolo v Ljubljani. Dokončal je tudi Visoko šolo za teles- no kulturo in tako us- tvaril svoje sanje. »študij telesne kulture me je veselil žhe prej, vendar ni bilo material- nih možnosti. Te so zah- tevale zaposlitev. Ko sem si opomogel, sem lahko uresničil davno željo«. Adi je znan kot dober športnik, ne samo ziradi metov kladiva — večni drugi ali tretji v Sloveni- ji — ampak kot resnično vzoren in borben član slovenske reprezentance. »Delo pedagoga? Zelo rad ga imam. Zikaj? Za- to, ker delam z mladimi in živim z njimi. Veselje je še večje, ker točno vi- dim, da mladi razumejo napore tistega, ki dela z njimi ter s tem oblikuje- jo tudi odnos do njega. Mnogo bi rad naredil m tem področju za Prebold in sploh za Savinjsko do- lino.« Aktivnega in pridnega Adija so hitro vključili v sindikalni šport, pri ob- činskem svetu je postal predsednik komisije za rekreacijo in šport, v ob- činski zvezi za telesno kulturo P2 sekretar. »Menim, da bo delo v sindikatu prihodnje leto še boljše, bolj organizi- rano, še posebej, če se bomo povezali z drugimi občinskimi komisijami.« Tako živi Adi med dru- žino — dva otroka — šo- lo, sindikatom in občin- sko zvezo. S športom v šoli in zunaj nje. Mladi v Preboldu ga imajo ra- di. Vedo, da ne dela sa- mo za tisto, kar dobi ko- nec meseca, ampak dela v njihovo dobro, da se bori, da bi mladi in sta- rejši imeli čimveč. Zato mi je takole odgovoril: »Danes je težko odgo- voriti v trenutku, zakaj živiš, delaš. Lahko rečem, da živim in delam za dru- žino ter za tiste mlade ljudi, katerim posvečamo misli in napore.« MILAN SENIČAR intervju Tokrat smo naš intervju vodili med člani kolektiva splošnega gradbenega podjetja »VEGRAD« v Velenju. Vsekakor novost v naši praksi, saj v raz- govoru ni sodeloval le en sobesednik, marveč več. Bili so pravzaprav vsi vodilni v podjetju — od direktorja Janeza Basleta, tehničnega vodja inž, Muharema Bolića, do tovarišev, ki odgovarjajo za kadrovsko (Rado Sivka), komercialno (Josip Zec) in gospodarsko računsko službo (Ivo Klopčar) ter inž. Veno Svoljšak in inž. Atanasije Bresjanec. Bil je sproščen in prijeten pomenek. Koliko misli in be- sed o delu in uspehih! Kdo neki bi jih naj vse zapisal? Odmerjeni prostor bo zajel le delček zapisa, pa vendarle tisti drobec, ki postavlja ta izredno mlad kolektiv, polne- ga odgovornosti in volje v prvo vrsto tistih, ki bi radi jutri napravili več in bolje, kot so to lahko opravili da- nes, včeraj. JANEZ BASLE: Zrasli smo iz komunalnega in remontne- ga podjetja, ki je imelo ob ustanovitvi 1957. leta 32 иаро. slenih in 120.000 din v vredno- sti poslovanja. Lani smo do- segli že 105 milijonov, letos pa bomo prekoračili 122 mi- lijonov din. Predvidevamo, da bomo 1975. leta realizirali že okoli 160 milijonov din. Seveda smo v tem času pove- čali in izboljšali naša osnov- na sredstva, opremljenost, povečali obratna sredstva in spremenili kvalifikacijski se- stav zaposlenih. Vtem, ko smo imeli pred desetimi leti še 200 delavcev, šteje naš kolektiv danes okoli 1250 lju- di. NOVI TEDNIK: Kje je te- žišče vašega dela? TN2. BOLIĆ: Predvsem smo specializirani za gradnjo stanovanj in poslovnih pro- storov. Svoje delo pa zlasti v zadnjem času razširjamo na proizvodnjo in prodajo betonskih izdelkov in sploh na industrijski način neka- terih obrtnih storitev, ki so vezane na našo osnovno nalo- go. NOVI TEDNIK: Nekoč ste delali samo v Velenju in oko. lici. Kako pa danes? IVO KLOPČAR: Postali smo ne samo podjetje, ki je znano v vseh večjih krajih naše države, marveč tudi ti- sti kolektiv, ki se je zaradi svoje solidnosti uveljavil ce- lo na zahtevnem zahodno- nemškem tržišču. Skoraj bi lahko rekel, da nas v Beo- gradu, Karlovcu, v primor- skih krajih in drugje bolj po- znajo kot doma. NOVI TEDNIK: Te dni ste izročili namenu trgovsko hi- šo »Na-me« v Velenju. Zakaj ste na to gradnjo posebej ponosni? ] IN2. SVOLJŠAK: Ponosni smo ne samo zategadelj, ker smo vsa dela opravili v pri- bližno sedmih mesecih, torej zelo hitro, marveč predvsem zato, ker smo pri tej gradnji uveljavili tako imenovano mrežno planiranje, ki je zah- tevalo od nas vseh, pa tudi od kooperantov, pravočasno izpolnjevanje vseh nalog. INŽ. BRESJANEC: Tu smo opravili zrelostni izpit in do- kazali, kaj zmoremo. JOSIP ZEC: Sicer pa je treba povedati še to, da smo bili letos v Velenju nadvse uspešni. Naša reali, zacija v tem mestu bo zna- šala nad osem milijard starih dinarjev. Vsa dela pa smo opravili v predvidenem roku in celo prej! Kaj hočete še več! NOVI TEDNIK: Delovni in proizvodni iisi>ehi so prav gotovo tudi rezultat dela s kadri. Kako uspevate pri tem? RADO SIVKA: Tudi naš kadrovski plan je točno do- ločen. Temelji na vzgoji, stro- kovni zlasti pa tudi na sloš- ni in na skrbi za ljudi na delovnem mestu in v pro- stem času. Strokovni tečaji so naša stalna oblika dela. Imeli smo tudi jezikovne te- čaje, zlasti za tiste, ki so odšli na delo v Nemčijo. V Velenju imamo dva samska doma, skoraj bi rekel hotela s približno 600 posteljami, moderno samopostrežno ku- hinjo itd. Nad tema objekto- ma so postali pozorni celo tujci. Mimo tega imamo or- ganizirano športno in rekre- ativno dejavnost. Kolektiv »VEGRADA« stopa po novi poti naprej. Razvoj- ni in stabilizacijski program tu nista ostala na papirju. Postala sta vodilo dela. Ko- lektiv ne nameravajo večati v prihodnjih letih po številu zaposlenih, marveč doseči boljše rezultate z boljšo or- ; ganizacijo, kvaliteto,. solidno- - stjo, boljšo opremljenostjo in j podobno. ¡ Obrat cementnin in beto- nama sta novi stopnici na poti navzgor. Nove naloge jih čakajo pri gradnji individual- nih hišic, pri širjenju obrt- nih storitev. Elektronski računalnik je prinesel marsikaj novega. Že doslej so osvojili skoraj vse programe. Zdaj jih čaka le še obračun osebnih dohod- kov . V medsebojnih odnosih so uveljavili pravijo, da ne sme nobeno vprašanje ostati brez odgovora. In prav zato, pa tudi zaradi dmgih urejenih in razčiščenih notranjih od- nosov, ima samoupravlja- nje trdno osnovo. Informira, nost članov kolektiva je na izredni višini. V praksi pa so uveljavUi zlasti štiri načela: pravočasni roki, kva<-iiteta dela, spre- jemljiva cena in korektnost. To je njihova legitimacija! ' M. BOŽIC Sprej3t srednjeročni program Na zadnji skupni seji člar nov obeh zborov skupšOine občine Celje, v torek, 25. decembra, so sprej'ïli sred- njeročni program razvoja ob- čine do 1975. leta. Soglasno so potrdili tudi predlog posebne komisije, da naj bo referendum za uvelja- vitev samoprispevka za os- novno šolstvo in otroško var- stvo 6. febmarja 1972. leta- Zanimivo je, da so odbor- niki zavrnili pobudo o pri- pravi odloka za uvedbo 4 od- stotkov prometnega davka promet rabljenih osebnih i" tovornih avtomobilov in oà preprodaje novih osebnih iij tovornih avtomobilov občani. Z razgovora pri Vegradu. Od leve proti desni: inž. Veno Svoljšak, Josip Zec, inž. Atanasije Bresjanec, inž. Muharem Bolić, Janez Basle, Rado Sivka, Ivo Klopčar. St. 50 — 30. december 197Í NOV! TEDNIK 7. stran Intervju s pisateljem ^^Ukane" T. Svetina: Rcvolucija pa je izbruh upanja NOVI TEDNIK: LTiano lah- ko uvrstimo med izredno ko- munikativno, uspešno literar- no stvaritev. Popularno. V ko- liki meri je ta izraz posebne naklonjenosti bralcev samo naš, omejen v slovenski na- cionalui prostor? Ali drugače — kako bo ali je že Ukana prodrla na evropsko literarno tržišče? In kakšno mesto ji kot avtor pripisujete v knji- ževnosti, ki se loteva revolu- cije in narodnoosvobodilne borbe? T. SVETINA: Nekateri se čudijo, zakaj je Ukana dose- gla tolikšen uspeh pri bral- cih. Kdor pa pozna našo zgo- dovino in psihologijo Sloven- cev, se ne bo čudil. V roma- nu je nekaj, s čimer smo Slovenci presenetili morda ce lo tiste, ki so mislili, da bodo s presenečenjem zavzeli ves svet. O tem še velja razmiš- ljati. Profesor Pirjevec je po- stavil nekakšno definicijo, da je »narod moč in moč je na- rod«. Iz te definicije pa ne- kateri razvijajo resnico, da mi nismo narod, ker nismo močni. Jaz pa mislim, da smo močni. To smo dokazali v na- rodnoosvobodilnem boju in že s tem, da smo obstali dolga stoletja na tako eksplozivnem ozemlju. Poleg tega smo Slo- venci del socialističnega sveta in del slovenskega morja, in sicer tisti del, ki je najdalj prodrl na zapad in tu tudi obstal. Naj pride karkoli, lah- ko živimo z zavestjo, da ni- smo sami. Roman, ki je grajen na zgo- dovinskih dejstvih, pa v na- rodu vzbuja samozavest in ve- ro v smisel pravičnega boja, saj smo vodili vojno z elitno vojsko sveta — z Nemci in s takoimenovanimi nosilci dva- • tisočletne kulture, z Italijani — in zmagali. Ukano so najprej prevedli Srbi. Za obletnico Oktobrske revolucije je izšla v SSSR pri Vojni založbi v Moskvi. Prva in druga knjiga združeni v eno, v skrajšani obliki, pod naslovom »Darogami vetrov«, kar bi pomenilo »Po poteh vetrov«. Izšla je v nakladi 65.000 izvodov, v naslednjem letu pa bo izšla že tretja knji- ga, ki jo že prevajajo. Odlomke iz Ukane je objav- ljala tudi poljska revija »Kul- tura«, kar je oskrbel pisatelj Roman Bratny. Na češkem dr. Bernhard prevaja prvi del Ukane za založbo »Naše voj- sko«. Sporočil mi je, da jo mislijo natisniti v nakladi 30.000 izvodov RTV Ljubljana je odkupila pravice za snemanje televizij- ske nadaljevanke. Scenarijsko delo pa je poverjeno Ivanu Ribiču. Kot podlistek izhaja Ukana v Primorskem dnevni- ku v Italiji in glasilu koro- ških Slovencev v Slovenskem vestniku v Avstriji. Glasilo ameriških Slovencev Prosveta v Chicagu je objavilo prvo knjigo romana. V Pionirskenfi listu pa Štefan Planine — sli- kar, ilustrira Ukano, prirejeno za pionirje. NOVI TEDNIK: Ali ima to zanimanje še druge razloge? Morda še v eni humani poan ti romana. V celotni zgodbi U]:"ne je namreč večkrat ču- stveno poudarjen prijateljski odnos med .glavnima junako- ma. In tudi vaše zaključne misli kažejo da vam prija- te] j.stvo predstavlja nekakšno temeljno /;?vljenjsko vredno- to. Zakaj? Ï1Î kaj vam pome- ni ljubezen? T.SVETINA: Živimo v su- rovem in norem času, ko je konflikt osnovni odnos med ljudmi, prijateljstvo in razu- mevanje pa izjema. Vendar je to prelomni čas, prehodno ob- dobje, ko si novi, boljši odnosi med narodi in med ljudmi s težavo utirajo pot. Ju- goslovanska revolucija je pri- mer heroičnega upora proti nasilju in surovosti skrajne vrste, kot je bil fašizem. Ti- sti, ki so šli v ta boj, so mo- rali gojiti in imeti moralne vrline, da so v tem neenakem boju vzdržali. Cement, ki je vezal to borbo, je bilo pred- vsem tovarištvo in prijatelj- stvo, skovano in preizkušeno v krvi in ognju. To prijatelj- stvo sem doživel sam. Druži- Tone Svetina lo nas je in dajalo nam je moči in bilo je tako trdno, da obstaja še danes po tri- desetih letih boja. Zanimivo je, da si bil z nekom v borbi skupaj morda le nekaj mese- cev, pa te danes vežejo nanj močnejša prijateljska čustva kot z drugim, s katerim si delal skupaj po vojni dolga leta. Zato sem v romanu dal posebni poudarek prijateij stvu. Kajti — najteže je člo veku biti sam. Ce pa imaš ie enega človeka, ki ti je resnič ni prijatelj, se boš izkopal iz mnogih težav in ne boš niko- li osamljen. Sartre pravi, da smo drug drugemu odveč. Jaz pa pravim, da smo_drug dru- gemu še bolj potrebni. Ljubezen je pravzaprav vir življenja. Tesno je povezana s svobodo in hrepenenjem po tistem najvišjem in nedoseže- nem. Ljubezen je najmočnejša strast, ki dela človeka boljše- ga, ki združuje, ki daje moč. NOVI TEDNIK: Morda bo zaradi tega še posebej nazo- ren pogled v razmišljanja, ki ste jih objavili v Komunistu, nato pa objavili v knjigi. V tej knjigi »O boju, porazih in zmagi« navajate mnogo pri- merov in ugotovitev, Ki Kaže- jo vaš povsem jasen in ne- posreden odnos kot človeka- književnika do določenih po javov in dogajanj pri nas in v svetu. Kaj menite, ali so- dobna slovenska literatura be- leži ta čas v polni meri in s takim občutkom, da bo lahko po določeni dobi pred stavljala dejansko sliko da- našnjega duha? T. SVETINA: V knjigi »O boju, porazih in zmagah« so zbrani eseji, katerih vsebina se nanaša predvsem na pro- bleme vojne in revolucije in na stanje sodobne industrij- ske civilizacije. Sodobna lite- ratura sicer beleži naš čas na tak ali oni način. Vendar ga ne more odražati v celoti, saj je poznana Marxova misel, da gre razvoj družbene biti ved- no pred njeno zavestjo. Je pa nekaj drugega. Danes je trg preplavljen z domačim in tujim tiskom, potrebnim in nepotrebnim. Nehote se spra- šujemo, kdo naj v naši široki demokraciji napravi red in vnese smiselnost in odgovor- nost ter zaščiti prihajajoče ge- neracije pred kvarnimi vplivi razkroja. Glede pisanja ne obstaja samo problem, ali na sprotje med družbeno odgo- vornostjo ali svobodo. Tu se vsak dan pojavlja stari pro- blem nasprotja med teorijo in prakso. Med poplavo be- sed in stvarnim življenjem, ki ga vsi živimo. To se pravi, nasprotje med polresnicami in lažmi in samo resnico. Za- to ne gre za količino, marveč za kakovost pisanja. Pri nas brez potrebe porabimo na go- re papirja in od tega večji del za poneumljanje ljudi. Eden glavnih smislov umet- nosti pa je, da služi resnici in lepoti in da pomaga člo- veku premagovati težave živ ljenja. NOVI TEDNIK: Ali velja lo tudi za umetnost, književnost, ki prikazuje podobo revolu- cije? Vemo, da pomeni revo lucija za narode edinstvene in bistvene dogodke. Tako ve- lika dejanja navadno najdejo svoja prava vrednotenja šele v določenem času, čeprav se že takoj v začetku uvajajo in uveljavljajo spremembe, ki jih revolucija prinaša. Kaj mislite, ali lahko književnost poda v popolni meri dejan- sko sliko poti revolucije? Ali je ta literatura, ki je pisana v relativno kratkem času po revoluciji, lahko »objektivna«, ali re.s lahko služi resnici? T.SVETINA: Naša sociali- stična revolucija je na pol poti. Naloga revolucije ni sa- mo v tem, da spremeni pro- izvodne odnose in zagotovi višji standard. Cilj revolucije je spremeniti ljudi in družbo kot celoto, že Napoleon je dejal, da v revoluciji obsta jata dve vrsti ljudi. Tisti, ki jo izvedejo, in oni^, ki se z njo okoristjo. Če književnost hoče odražati revolucijo, po- tem bo odražala tisto revolu- cijo v glavah ljudi, ki bo trajala večno. Ne spadam med tiste, ki go- vorijo o smrti umetnosti, o smrti človeka in o nesmisel nem boju zoper tok civiliza cije. človek stoji pred izbi- ro, ali hoče biti tvorec svoje svobode, usode in' samega se- be, ali pa sredstvo neobvlad- ljivih sil. Marx je dejal, da so revolucije lokomotive zgo- dovine. človeštvo se je vedno znova upiralo preživelemu, ki se je hotelo obdržati z nasi- ljem. Vsaka revolucija se spo čenja v imenu moralne ideje Ko se nasprotja nakopičijo do meje, ko ni več druge re šitve, je upor edino sredstvo zoper vse, kar je gnilo, trhlo in kar ovira razvoj. NOVI TEDNIK: Ce je to res — ali more literatjnra slu žiti revoluciji tudi tako, da nenehno spominja in oživlja revolucionarne vrednote? Po- glejte — današnji miadi ge- neraciji .je večkrat očitano, da ne razume ali noče razu- meti vrednot revolucije in narodnoosvobodilne borbe. Ali ni tudi preveč formalno spominjanje na dogodke iz borbene preteklosti sloven- skih ljudi prispevalo k temu odnosu, ki morda vlada med delom mladine? Kaj moramo potlej storiti, da bodo visoka dejan.)a naših očetov in dedov spodbujala tudi k spremin,ja- nju sedanjosti. In kakšen de le/ im;', pri tem »partizanska« literatura? T.SVETINA: Glede na da- našnje stanje nosi starejša generacija več krivde kot mladi. Imamo mladino, kakr- šno smo napravili sami. Na vprašanje, da mladina ne ra- zume ali noče razumeti vred- not revolucije, bi odgovoril, da je težko razumeti stvari, ki jih sam nisi doživel. Ra- zumeš jih na svoj način, po tistem, kar so ti posredovali drugi. Z agitko in črnobelim slikanjem naše borbe so mno- ga poskrbeli, da so se mladi zdolgočasili. še več pa je bilo takšnih, ki so se resno potru- dili, da bi revolucija zblede- la v spominu naših sinov, mi pa smo storili premalo, da bi bilo drugače. Iluzorno bi bi- lo pričakovati, da bi se mia di, vsi, kar sami od sebe na- vduševali in poglabljali v na- šo krvavo in slavno prete- klost. Saj smo bili celo v ča- su borbe v dveh frontah. Da- nes so stvari jasne. Zato bi lahko mladina v lastnem in- teresu gradila svojo usodo tam, kjer jo je začela gene- racija, ki je sprejela boj za 'spremenitev naše družbe. Literatura lahko pn osve- ščanju mladine odigra odlo- čilno vlogo. Samo to, kar bo napisano, bo bodočim gene- racijam ostalo v presojo. Tre- ba pa je pisati resnico in po- magati mladim, da sodijo in se uče na izkušnjah in na na- pakah, za bodoče preizkušnje, ki nas še čakajo. Resnica ne moiS škoditi ali zakriti veli- čino revolucije. Lahko jo sa- mo poudari. Laži pa ji prav gotovo škodijo. Glede na vprašanje, kakšen delež ima pri tem »partizan- ska« literatura, bi rad pouda- ril, da je partizanska litera- tura tista, ki je nastala med bojem. Pisanje, ki govori o revoluciji, pa je pisanje kot vsako drugo. Fotografsko ob- navljanje dogodkov nima po- sebne moči. če pa je to pre- žarjeno s čustvi in duhom upora proti vsakemu nasilju, î>otem dejanja naše preteklo sti živijo in dobijo moč za sedanjost. In s tem seveda tudi spreminjanje sveta, s katerim nismo zadovoljni. NOVI TEDNIK: In za ko nec, preden vam zaželimo zdravo novo leto, kaj sedaj pišete? Kaj pripravljate bral- cem? T.SVETINA: Meseca maja 1972 bo pri »Komunistu« izšla monografija o mojem kipar- skem delu z naslovom »Up(.)r«. To bo izbor 80 umetniških fotografij, ki jih je prispeval Jože Kološa. Vsebovala bo tu- di esej o kiparstvu in tekst na temo »Vojna od puščice do atomske katastrofe«. Pravkar končujem roman »Zadnji previs«. To je zgodba o alpinistih, skalaših med dve- ma vojnama, pravzaprav o Joži čopu, našem vrhunskem alpinistu. Pripravljam tudi roman o našem slikarju Jaki ju. To bo zgodba o samorastniku in njegovem boju za uveljavitev. že tretje leto zbiram gradi- vo za vojni roman »Krvava plima«. Ta bi osvetil Gorenj, sko od razpada Jugoslavije do dražgoške bitke in do uniče- nja belogardistične postojan- ke na Turjaku. Pripravljam pa tudi izbor esejev o lovu, to se pravi lov z etičnega in psi- hološkega vidika, na relaciji prvobitna priroda v boju za obstanek z industrijsko civi- lizacijo. h ^nßmika^ slg Danes nam je sprego- voriti nekaj besed o ödö- nu Horvathu, ki smo ga nameravali uprizoriti v tem mesecu, potem pa je število novoletnih pred- stav otroške pravljice ta- ko naraslo, da smo mora- li črtati vse skušnje. Ta- ko bo premiera Horvatho- ve -komedije FIGARO SE LOČUJE 21. januarja. Ustvarjalno obdobje pi- satelja zaobjema komaj dober decenij, od leta 1926, ko je napisal svojo prvo ljudsko igro s poli- tično socialno vsebino, pa do leta 1938, ko je poln novih načrtov potoval v Pariz, kjer ga je v po- letnem neurju ubilo pada- joče drevo. Tako je pre- minil komaj sedemintride- setletni pisatelj in drama- tik, ki nam je v svojih delih na svojevrsten način razkrival socialno bedo svojega časa, bleščeča dvajseta leta. Evropa ga ponovno odkriva in v zad- njih desetih letih doživlja avtor pravo renesanso svojih del. Oblika, forma Horvat- hovega pisanja — najsi že gre za komedijo ali tragedijo — je ljudska igra. Celotna gradnja je sestavljena iz zaporedja samih stranskih gradenj, ki si sledijo po principu nekakšne filmske monta- že, avtor nas nenehno prestavlja iz enega mil je- ja v drugega, vsebinski tok dogajanja je povezan tako, da lahko govorimo o romansiram obliki nje- gove dramske pripovedi. Figaro beži pred revoluci- jo, s svojo ženo spremlja grofovski par Almaviva čez mejo. Zvesti par ne zapusti svojih gospodar- jev vse dotlej, dokler de- nar ne skopni. Tu se nji- hova pota ločijo, pri- de pa tudi do ločitve med Figarom in dobro Sv^a- no. Po mnogih peripetijah se spet vse srečno izteče. Ta ljubezniva komedija ima prav toliko otožnega kakor žalostna igra ko- mičnega. Ob njej lahko poselimo kakor ob dobrih starih časih, ne da bi jim jemali zares in da bi ven- darle verjeli vanje. Kaj- pak-^ß prizanesljivo ironi- jo, s tanko satiro, ki da- jeta temu odrskemu delu še poseben čar. Za navidezno lahkotno- stjo, za turobno veselo pripovedjo o nekem času je čutiti Horvatha — te- ga avstrijskega avtorja brez domovine — kot re- snega kronista, ki je na poseben in pristopen na- čin spregovoril o svojem času. jž Pogumni Tonček Prosvetno društvo »ZARJA« Tmovlje je priredilo v nede- ljo, 26. t. m. ob-10. uri v Narodnem domu novoletno igrico . Po^mni Tonček. Ta dopoldanska predstava je bila za KLI- " MO Po igrici pa tudi med njo, je nastopil dedek Mraz, ki je po končani igri obdaril otroke z novoletnimi darili. Popoldne ob 16. uri pa je bila predstava v Trnovljah za vse predšolske otroke tega območja. Predstavo si je ogledalo okoli 150 predšolskih otrok. Tudi tu je nastopil dedek Mraz, ki je po končani igrici obdaril otroke. Otroci so bili navdu- šeni nad igrico. Seveda je treba pohvaliti tudi igralce, ki so se res potrudili in odlično zaigrali, tako da lahko rečemo, da je predstava res zelo uspela. Posebna pohvala gre seveda režiserju tov. Štefanu žvižeju. Prosvetno društvo »ZARJA« Trnovlje bo s to igrico še nastopalo. V sredo, 29. t. m., nastopajo v Trnovljah za PRE- VOZNIŠTVO, v nedeljo, 2.1.1972, pa v Vojniku za vse pred- šolske otroke. Želimo jim veliko uspeha še pri nadaljnjih predstavah. Razstava Ravne 72 5. januarja 1972 bo ob 17. uri v Merxovem hotelu na Ljub- ljanski cesti otvoritev razstave likovnih del sikupine RAVNE 72. Razstava bo odprta do 12. januarja vsa4 dan od 9—11 in od 15—19. ure. Razstavljali bodo: Plevnik Darinko iz Šentjurja pri Celju, Bodner Stane iz Raven na Koroškem, Petrovič Stane iz Celja in Kolšek Milan iz Štor. Prvi avtor ima najbolj zastopano tehniko — monotopija, drugi in zadnji se ogrevata za polikolor, Petrovič pa ima vsa'dela v oljn. Ta razstava bo za Celje vsekakor zanimiv dogodek, зај S3 nam bo predstavila nova skupina slovenskih slikar- skih samoukov. Srečanje z zdomci v torek je biio srečanje z našimi zdomci, ki se v teh' dneh mudijo v domovini. Sestanek so pripravili Občinski sindikalni svet. Zavod za zaposlovanje, program Občinski svet ZKPOS Celje. Že uvodoma lahko zapišemo, da sreča- nje m tako uspelo kot bi si želeli. Predvsem zavoljo tega, ker 90 bili naši zdomci veliko premalo obveščeni. Organizatorji so pKwabili številne sodelavce, ki bi lahko dali temeljite informacije, ki zanimajo zlasti tiste, ki imajo namen vrniti se v domovino. Udeleženci niso bili zadovoljni z nekaterimi odgovori, hkrati pa moramo poudariti, da so bili sestavljeni zelo heterogeno in je bilo zelo težko vsem ugoditi. Predvsem so jih zanimala carinska vprašanja ter odnosi in zaščita z jugoslovanskimi sindikati. V kulturnem programu so sodelovali: Moški pevski zbor France Prešeren Vojnik pod vodstvom Toneta Volaska, in- strumentalno-vokalni narodno zabavni ansambel Viki j a Aši- ča ter znani celjski Poldek. Moški pevski zbor si je izbral predvsem domoljubne in druge narodne pesmi, pač take, ki so blizu čustev. Zelo dobro se je odrezal ansambel Viklja Ašiča, ki pomeni novost v tej zvrsti glasbe. Za smeh in razvedrilo je poskrbel celjski Poldek, ki je predvsem oži- gosal tiste, ki na to srečanje niso prišli, hkrati pa natresel vrsto duhovitih šal predvsem na račun delovnih odnosov. Mislimo, da je prav, če zapišemo željo sekretarja slovenskih ^sin^ikatov v zahodni Nemčiji, ki je izvenela kot povabilo *na obisk k njim. Upamo, da se bo tudi to uresničilo. Na tem tradicionalnem sprejemu so bili navzoči ttidi nekateri vidni javni in družbenopolitičii delavci iz celjske in laške občine. Za zaključek moramo omeniti tudi predlog, ki predvi- deva spremembo oblike in informativnih novoletnih srečanj z našimi zdomci. S. Z. 8. »tran ' NOVI TEDNIK St. 50 — 30. december 1971 DELOVNI KOLEKTIVI O LETU, KI GRE H KONCU Ko\iiisk() i)(Kt.jct.ir KOMOS v Sl1),II:T.IE »!M()1).\«, ck- IJK: Kljub močnejši konkurenci so dosegli lepe aspehe. V primer- javi z lanskim letom bo promet ob zaključku letošnjega narasel za okoli 20 odst. V vseh poslovalni- cah so se uveljavili s solidno po- strežbo, dobro izbiro, kvaliteto . . . Obnovili in pove(;ali so ohrat »Tor- bica«, prihodnje leto pa pride na vrsto poslovalnica »Stari trg«. V načrtu je tudi ureditev boutiquea za mlade. Lokacija je predvidena v dosedanjih prostorih čebelarske- ga društva na Tom.šičevem trgu. Poznejši program pa zajema raz- i^iritev »Vesne« in ne nazadnje »Volne'<. CKIJSKA PODKtžMCA I JI li- ÍJANSKE BANKK: Prvega aprila je bila izvedena integracija celjske kreditne banke z ljubljansko. Sicer pa je celjska podružnica Ljubljan- ske banke samo letos ustanovila sedemnajst pionirskih hranilnic v šolah. Zdaj dela vsega skupaj 31 pionirskih hranilnic, ki so zajele 6.000 otrok. Hranilne vloge pa zna- šajo okoli ;Ш.ООО din. Ustanovili ,so nove poslovne enote v Bistrici ob Sotli, Podčetrtku, Kozju, Vojni- ku, Polzeli in Braslovčah. — Po vrednosti so nevezane hranilne vlo- ке v primerjavi 2 lanskim letom pora.sle za 20 odst. (stanje okoli IftO milijorK)v din), vezane za 8 odst. V celoti je banka samo letos zajela okolj deset tisoč varčevalcev več, kot jih je imela lani. Skupaj jih je 91.00(1. Po vrednosti so de- vizni računi porasli za 106 odst., po številu lastnikov za 40 odst. Podobni porasti so značilni za žiro račune občanov in za stanovanjsko varčevanje. Potrošniških kreditov je bilo letos za 20 odst. TK(;. POD.IKT.JK »TKANINA« — (;К1ЛК: Nova pridobitev letošnje- ga poslovanja je vsekakor poslo- valnica »Veronika« v Zidaa^kovi ulici, ki se je navzlic bolj ali manj neprimerni lokaciji lepo uveljavila. Specialni ženski oddelek je zaslo- vel. V prometu pričakujejo okoli 45 odst. povečanje v primerjavi z lanskim letom! Lep delež v tem od.stotku ima oddelek na debelo. V načrtu imajo pre.selitev uprave na Teharsko cesto, v kolikor bo oddelek na debelo sploh ostal na tisti lokaciji. Zaradi priključka na hitro cesto bo bržčas v napoto. Toda, to so samo predvidevanja. Vrh tega nameravajo urediti celot- no tretje nadstropje veleblagovni- ce v poslovni del. Tu naj bi svoj prostor dobil tudi bife. TR(;. PomiiT.iE »iKiiNOMKK- С:агОК«. СКГЛК: Otvorietv velike blagovne hiše »T« v Gubčevi ulici — največji uspeh. Po. njeni za- slugi je Celje pridobilo na ugledu kot iskano potrošniško središče. Plan prometa so dosegli že v enaj- stem mesecu poslovanja, prav ta- ko predvidene sklade in podobno. Velebla.govnica »T« .se je uvelja- vila. Njen povprečni mesečni pro- met zna.ša 7 milijonov starih di- narjev, so pa dnevi, ko iztržijo tudi po 450.000 din na dan in več. Velika blagovna hiša ob Gubčevi ulici je postala pretesna. Zato .je v načrtu ureditev »T 2«, te pa je Zelezninarja ob Stanetovi ulici. Porušili bodo zadnji del Zelezni- narja, zgradili novega in tako dali nekaterim oddelkom v sedanji ve- leblagovnici vei: zraka. Izdelava načrtov je v teku. Perspektiva »Т2ч je 1974. leto. V naslednjih dveh letih pa pridejo na vrsto no- va skladišča, in če bodo pogoji, tudi ustrezen gostinski obrat. TUG. POD.IKT.IK »Kf)VIN('TEII- NA«. CKIJK: V sredini leta je kolektiv odprl novo pf>slovno stav- bo ob Mariborski cesti. Tokrat ni šlo samo za nove delovne prosto- re, marveč veliko *bolj za solid- nejšo uveljavitev do poslovnih partnerjev. Etelo v novih prostorih je odprlo nove perspektive in utr- dilo ugled podjetja, ki sodi med največja pri nas. V prometu so zabeležili približno :«) odst. poveča- nje v primerjavi z lanskim letom. Zlasti velja opozoriti na zunanje- trgovinsko poslovanje. Pri vsem tem je hvaležna ugotm'itev, da je bila dosezenß neprimerno večja kvaliteta v zunanji trgovini. — V prodajo je šla kompletnejša opre- ma za potrebe industrije in to po zaslugi inžene'.inga. Na'vzlic veli- kim ttóavam je kolektivu uspelo zadržati likv;dnost na ustrezni višini. Tako je lahko nastopal kot soliden poslovni partner v vseh primerih. . TlUiOVSKO, (H).ST1\SK() IN PROIZVODNO POI)JKT,IE »-VIERX«, CEUE: Med najpo- membnejše uspehe v letu, ki gre h koncu, kaže uvrstiti otvoritev novega hotela v Celju. V ta okvir sodi tudi nova pekarna v Hrastni- ku, povečanje bazenov za kisanje ztìlja in ne nazadnje ШМ odde- lek za elektronsko obdelavo podat- kov. Zaživel bo 1. januarja. Merx se tako uvršča kot prvo trgovsko podjetje v Celju, ki uvaja IBM sistem za spremljanje in analizo poslovanja. Predvidevajo, da bodo do konca leta zabeležili 25 odst. povečanje celotnega prometa v primerjavi z lanskim letom. Ist^ velja za dohodek in druge pokaza- telje po.slovanja. AIJ>OS ŠENTJUR: Najbolj znana delovna organiza- cija v Šentjurju, tovarna kovin- skih izdelkov in opreme ALFOS, je ob koncu leta zaposlovala 350 ljudi. Vrednost proizvodnje je v tem letu znašala 75-milijonov no- vih dinarjev, prihodnje leto pa jo planirajo na 90 milijonov. Pove- čanje bodo zabeležili v proizvodnji šivnih cevi ter opremi za trgovine in skladišča. Vzporedno s jproiz- vodnjo se stalno dviga tudi jw- prečni o.sebni dohodek. V zadnjih mesecih leta je bil 1.620 dinarjev in več. DESETKRATNI DRŽAVNI PRVAK NORBERT SALOBIR O SVOJSH DIRKAH NA STEZI IMA NEPREVIDNOST IME SMRT Norbertu je bilo .štirinajst let, ko mu je oče kupil mo- tor Saxs, 98 kubikov. Sam je zanj žrtvoval klavirske har- monike. Že tako zgodaj se je jasno začrtala njegova pot, njegova strast, ki ga je pri- peljala do desetkratne osvo- jitve državnega prvenstva. Pr- ve dirke je gledal leta 194Í!., drugo leto prvič tekmoval in z znamko .WO kubični Bianchi zasedel tretje mesto. Navdu- ■šemju ni bito konca. Od Ste- fana ŠAHA, znanega dirkača, je kupil motor BMW in s to znamko vozi še danes. Dolga je njegova dirkaška zgodovina. Glavni mejnik je bilo leto 1963, ko se je konč no odločil, da bo vozil samo motor s prikolico. »Cim starejši si, manj mo- čan si. Zato nisem hot«l vo- ziti solo in prikolico, ampak sem se raje specializiral sa- mo na prikolico.« Za prikolico je potreben so-^ vozač. Človek, na katerega se mora dirkač zanesti toliko in še več kot nase. Samo napa- čen gib, majhna neprevidnost ali napačna izbira trenutka, ko se vrže v to ali ono stran in že drvi proti tebi stena, drevo, si že izven steze. So- vozači so bili vsi v družini, sestra Marta, žena in sedaj sin Berti. Prvi in dolgoletni sovozač pa je bil Alojz AR- CAN. Temu sta sledila še Ivo LIPOVNIK — dolgoletni pr- vak države v kategoriji 2.ЗД kubikov — in Peter SELJAK, večno drugi v kategoriji 50 kubikov. Prvo državno prvenstvo je Norbert Salobir osvojil 53. le-' ta v solo vožnji. Danes je za njim deset osvojenih prven lev. Zadnje letos. Za svoj največji uspeh pa ši,eje sve tovno prvenstvo v Monzi, kjer je v izredni konkurenci zase- del odlično sedmo mesto. Mednarodne tekme so sploh problem, ne samo zaradi stro- škov, ampak tudi uvrstitve. Sodeluje približno 30 dirkačev in uspeh je vsako mesto do petnajstega. Norbert je na šte- vilnih tekmah v Cehoslovaški, Zahodni Nemčji, Avstriji, Ita- liji in drugod bil vedno med mesti od četrtega do desete- ga. Samo enkrat je bil štiri- najsti. Možnosti za tekmova- nje je imel in jih še ima v Finski, Franciji, Španiji ter Belgiji, kamor ga vedno va- bijo, vendar zaradi .službe ni mogoče biti povsod. RAJE V LJUBLJANO KOT V NEMČIJO v prvih dneh letošnjega de- cembra je dobil za isti dan dvoje vabil. Prvo za Ljublja- no na podelitev pokalov za državno prvenstvo, katerega je osvojil v vožnji s prikoli- co, in drugo v tovarno ВШУ v München. »Žal v Nemčijo nisem mo- gel zaradi Ljubljane, čeprav .sem imel plačane vse stroške. Raje sem odšel po priznanje m državno prvenstvo.« Ko sem Norbertu v pi^o- Norbert Saloliir voru omenil stroške dirk, se je široko nasmehnil: »O stroških sem raje tiho. Motor, ki ga imam, zdrži de- set večjih dirk, torej eno leto. Nato je potreben generalnega pregleda. Ta je drag. Čeprav imam motor že dolgo, je da- nes med brati vreden dva- najst in pol milijona starih dinarjev. Edini dohodek dir- kača je startnina.« Norbert ima danes za sabo že 350 startov, kar je približ- no 27*000 kilometrov dirkalnih steza. Toda kdo bi preštel ki- lometre in kilometre trenin- gov, priprav in drugega! V vsem tem času je imel na dirkah samo dve manjši nezgodi. Prvo 65. leta v Por- torožu in drugo na gorskih dirkah na Ljubelju. »V Portorožu sem se pova Ijal po cesti na treningu, dan pred tekmo. Odpeljali so me v bolnišnico in drugi dan pred tekmo sem pobegnil ter prišel na start. K sreči so me zadržali. Danes sem prepri čan, da bi se v takšnem sta nju ubil.« Da, to je stalna nevarnost visakega d'iiikača, kd z 2.50 ki- lometri in več brzi po ste¿i. BO SIN NADALJE- VAL TRADICIJO? Lani Norbert ni bil državni prvak. Hudo mu je bilo. Ostal je sicer nepremagan od ju- goslovanskega vozača, toda na zadnji dirki mu je odpovedal motor in bil je ob devet dra- gocenih točk. In na tej dirki bi mu zadostovalo že 5. me- stò. »Moja najtežja dirka je bi- la v Nürburgringu. 24kilo- metrski krog samih ovinkov, šest krogov. Le tisti, ki vozi- jo, vedo, kaj pomeni držati prikolico šest krogov. Z Ber- tijem sva bila 14. Po tekmi je sin legel na motor. Nikdar več na takšno dirko.« Tudi sin ima strast do dir- kanja, po očetu. Oba ve.sta, da se bo nekoč — morda prav kmalu — mladi Salobir osa- mosvojil. Se bosta kdaj sre- čala kot konkurenta na stezi? »Med vožnjo je potrebna popolna koncentracija, ne vi- diš ničesar razen steze, ki dr- vi proti tebi. Nevarnost? To sta slabo vreme ali ovira na st«zi. Človeku pride strast do brzine, do nevarnosti v kri. Brzina? To je užitek, kot ga ima nekdo drtig ob drugi stvari. Jasno, Berti bo dirkal. Samo piehiter motor ne sme imeti za začetek. Sam sem imel serijskega. Zaupam sinu. Povsod na vseh dirkah je z mano že od otroških let. S 6 leti je vozil osebni avtomo- bil. Isto leto sem zmagal v Gornji Radgoni. Kot šest let- nik je vozil motor v častnem krogu, ko sem nosil lovoriko.« Odšel je nasmejan z opra- vičilom: mudi se mi. Vedno se mu mudi, najbolj p-;, na dirkalni stezi. In prav tu s tem žanje uspehe. Kot <нт pravi, jih bo še. MILAN SEN1CA8 ]4(Nrh*>rl itt Be-rli v St. 50 — 30. december 197Í NOV! TEDNIK 9. stran Čas, ko se poslavljamo od starega leta In se pripravljamo na to, kako bomo kar najlepše v krogu svojih dragih, prijateljev in znancev priča- kali novo leto, je čas mnogoterih izrečenih in neizrečenih želja. To je čas, ko si ljudje voščijo vse najboljše, ko si stiskajo roke v iskrenih že- ljah. Novoletni čas pač nosi s seboj svoj poseben pečat, ki daje svojstveno razpoloženje dnem, ko se iztekajo zadnji dnevi starega leta. Tisoče in tisoče želja nosimo v svojih srcih. Majhnih in velikih, takih, ki jih lahko uresničimo sami in takih, katerih rešitev je odvisna v prvi vrsti od drugih ljudi. Različne in mnogotere so naše želje, le redke med njimi pa take, ki se v celoti uresničijo. Tudi mi smo želeli med mno- gimi zvestimi bralci našega časnika izvedeti, kakšne želje imajo in s katerimi stopajo v novo leto. Obiskali smo nekatere med njimi, ki so nam povedali takole: OLGA-MERY DETIČEK, di jakinja iz Podplata: Predvsem želim, da bi bila v prihod- njem letu zdrava in da bi uspešno končala šolo, ki jo obiskujem v Mariboru. Kot predstavnica mlade generaci- je si želim, da bi čimprej na svetu zavladal mir, da bi se ljudje spoštovali in da bi skupaj gradili lepšo prihod- nost. Tovarišu Titu pa že- lim, da bi bil kar najbolj zdrav in da bi nas še dolgo tako uspešno vodil, kot nas je doslej. TOMISLAV KOCICA, ste klograver v Steklarni Boris Kidrič v Rogaški Slatini: Jaz osebno imam čisto posebno željo. Moja žena je Hrvatica, pa si želim, da bi v prihod njem letu kar najuspešneje odpravili vse negativne poja- ve in zdrahe, ki vnašajo to- liko nemira med ljudi. Nada- lje "želim, da bi se vsi jugo- slovanski narodi čimbolj str- nili, da bi ©notni in da bi tako uspešno prsmagali vse težave. Kot občan Roga- ške Slatme pa bi rad, da bi le-ta v turističnem smislu še bolj napredovala da oi pri- dobili ustrezen kader, ki bo znal izkoristiti vse možnosti, katere nas kraj tako ponuja. OL(iA SKET Mimetica iz okolice Šmarja pri jelšah; Morda se čudno sliši, »oda želim si, da bi v prihodnjem letu dobila kje službo m se zaposlila, da bi tako 7,aslu7i la knkšon dinir sa.i >a pri hiši tako primanjkuje. Pa tudi to si želim, da bi se v prihodnje malo zmanjšale štibre, ki so za nas nekatere kmete kar previsoke. Da ne bom pozabila, tudi to zapiši- te, da želim veliko zdravja TITU. 2elim si tudi 'o, da bi prihodnje leto šla malo okrog, saj razen v Celju, še nisem bila skoraj nikjer drugje. TONE VIDMAR LUKA, na rodni heroj iz Rogaške Slati- ne: Obilo zdravja in dobre volje, pri čemer pa naj bi se v prihodnje razvijalo tudi to- varištvo tako, kot smo oili tega navajeni med NOB. 2e. lim si tudi, da bi se učinko- vito rešili številni prol:)lemi kmetov-borcev. še zlasti pa tistih, ki so vojaški invalidi. Pa tudi medsebojne odnose bi kazalo malo urediti, po- tem bi bilo še lepše. Srečno novo leto vsem bralcem No- vega tednika! EKIKA PENAVA, gostinska delavka iz Slovenskih Konjic: želja, ki JO nosim v "ebi, m uresničljiva samo M inoje volje, ampak bodo morali kar precej sodelovati tudi drugi; želim si namreč, da bi v prihodnjem letu le prišla do ustreznega stanovanja, v katerem bi si lahko uredila SVOJ družinski dom. Nadalje SI zelim čimveč usoehov pn delu, pa seveda tudi zdravja. Brez tega ne bo uresničenih želja. Lepo bi bilo, če bi pri- hodnje leto odpravili tudi vsa nasprotja, ki se porajajo v nnši dnm-ivin: in da bi na svetu zavladal mir. SILVA SRAMEL, delavka iz Smarlj: Moja največja želja za prihodnje leto je >7 tem, da bi imela kar največ uspe- hov na delovnem mestu, da bi bila zdrava in zadovoljna. Sicer pa si želim, da bi bil na svetu mir, da bi se konča- la vojna v Vietnamu in da bi nam še dolgo, dolgo živel nas Tito. SLAVKO ZUPANC, usluž- benec iz Šentjurja: Najbolj si želim to, da bi bilo v prihod- njem letu čim manj takšnih dogodkov, ki bi razburjali občane. Tu mislim rudi na te naše ljube cene, ki lezejo sa- mo navzgor, osebni dohodki pa jih nikakor ne morejo do- hiteti. Prečudovito bi oilo, če bi uspeli naše ^osp-odar- stvo tako urediti, da ne bi bilo potrebno našim ljudem iskati dela v tujini, čim manj zdomcev! JOŽE MATIJEVIC, štu dent IZ Velenja: Mladi imamo svoje želje Tudi takšne, ki jih včasih starejši le težko razumejo, zato o teh pravza- prav ne bi govoril, želim SI, da bi uspesno končal štu- dij, da bi bil zdrav, kar je pn^i pogoj za vse ostale že- lje. še zlasti si želim, da bi se naše gospodarstvo v pri- hodnjem letu dokončno sta- biliziralo In seveda tudi to, kot vsi mladi ljudje, da bi bil zdrav tudi tovariš TITO, da bi nas uspešno vodil še dol^o dolgo let! mec, ki živi že 12 let v loron- tu, v Canadi, trenutno pa na obisku v domačem kraju, v Lučah ob Savinji: Želja je veliko, nekaj tudi takih, ki jih človek nosi samo pri sebi in jih hrani kot .svojo skriv- nost. želim si, da bi ludi prihodnje leto lahko prišel v domači kraj, med svoje. Rad pa bi se tudi vmil v domo- vino, seveda, če bi dobil ustrezno zaposlitev. Želim, si, da bi bili doma vsi zdra- vi in da bi se Luče tudi v prihodnje tako razvijale kot doslej. HENRIK 0R02, uslužbe- nec IZ Zreč pri Slovenskih Konjicah: Naj,bolj si žedim, da bi v prihodnjem letu na vsem svetu zavladal mir, mir za vse ljudi. To bi bilo res čudovito. Osebno si želim se- veda zdravja. Kot Zrečan pa Sd želim še to, da bi naši krajevni skupnosti kar naj- botlj uspalo uresničita vse na- črte in programe, ki jih ima- jo. Sicer pa mislim, da bo kar lepo tudi prihodnje leto, če bomo le obdržali vse to- kar imamo. Še eno željo imam — da bi naš dragi to- variš Tito še dolgo živel in nas vodil tako kot doslej. IVAN DOLINŠEK, rudar — kopač v velenjskem rud- niku lignita: Najbolj si želim zdravja in zadovoljstva in da bi se dobro imel, vsaj tako kot doslej. Pridružujem pa se tudi željam tistih številnih rudarjev, ki bi radi, da oi v Velenju kaj kmalu imeli svo- jo bolnišnico. Sicer pa že- lim, da bi na svetu zavladal mir. Svoboda za vse ljudi, da bi bili vsi ljudje na svetu srečni in zadovoljni. ANICA STRAHOVNIK, de- lavka v Polypexu iz Šošta- nja: Verjetno si vsi ljudje najbolj želijo zdravja .m oseb- ne sreče. Tudi z mano je ta- ko. Nadalje pa si telim tudi to, da bi prihodnje leto konč- no zgradili oziroma asfaltira- li cesto v Lokovico, kar nam že tako dolgo obljubljajo, pa doslej še ni iz vsega nič. V službi si želim da bi r.sralo tako kot je, sicer pa naj bi na svetu zavladal mir. lito pa naj nam se dolgo živi, čil m zdrav! STANKO MOLICNIK, de- lavec na bencinski črpalld v Mozirju: Med vsemi željami, ki jih imam, si vsekakor naj- bolj želim to, da bi dobil sta- novanje kje bližje delovnemu mestu. Sedaj se namreč vo- zim preko 20 km daleč, kar pa ni niti prijetno niti poce- ni. Kot občan mozirske ob- čine si najbolj želim to, da bi čimprej asfaltirali cesto v Podvolovljek, o čemer se zadnje čase toliko govori. To bi bilo v glavnem vse. FRANC BERDNIK, kiju cavnicar iz Zreč pri Sloven- skih Konjicah: Pravzaprav ni- mam posebnih želja. Morda to, da bi bilo prihodnje leto vsaj takšno kot letošnje, da da bi se popravilo naše gos- podarstvo, da bi bolli vsi kar najbO'lj zdraAi. Pa še eno po- sebno željo imam, ki pa se- veda ni odviisna od mme. okusil sem vojne strahote, zato vem, kako težiko je,. Že- lim, da bi prihodnje leto pri- neao mir v Vdetsnamu in vsem tamkaj živečim ljudem. Pa še bralcem Novega ted- nika želiim vse naj'boljše v novem letu! ANGELA LESKOVSEK, go- spodinja na kmetiji v Letušu: Zdravja, zadovoljstva зп osebne sreče. Nadalje si že- lim, da bi na svetu čimprej zavladal mir in da nas ne bi nikoli zadele strahotne vojne. No, imam pa še eno željo. Rada bi, da bi se v prihod- njem letu končno uredila ce- ne kmetijskim proizvodom, saj skoraj nič ne dobimo za tisto, kar prodamo, kar ku- pujemo pa je tako drago. Sploh je življenje malo pre- drago in bi lahko bilo cenej- še. potem bi bilo še lepše. VLADO PRATMETER, di- rektor iz Slovenskih Konjic: Naj s svojimi žoljami pričnei.n kar s podjetjem, v katerem delam, to je v Komosu. Naj- večja naša in moja csebna želja, da bi podjetje v pri- hodnjem letu dobilo usc-ezne prostore, saj bomo le tako uspešno uresničili vse načr- te, ki jih imamo za prihod- nje leto. Rad bi tudi, da bi se s tem, našim delovnim lju- dem občutno izboljšali delov- ni pogoji. Sicer pa si želim le še to, da bi nas Tito še dolgo vodil in da bi na svetu čimprej zavladal mir. Mnogo je različnih, mnogo pa tudi skupnih želja. Sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva si VSi najbolj želimo, tega pa v največji možni meri želimo tudi vam, zvesti bralci, tudi vam, ki ste pravkar prebrali te vrstice. Srečno torej in za- dovoljno Novo leto 1972! TEKST IN SLIKE: Berni Strmčnik 10. »tran ' NOVI TEDNIK St. 50 — 30. december 1971 ŠE ENA STAROŽITNOST, Kl IZUMIRA Koledniki so izumrli. Pregnali so jih gramofoni in radijski sprejemniki, tranzistorji in televizorji. Koledniki so bili vaški muzikantje, ki so ob praznikih, sobotnih večerih, ob nedeljah in včasih tudi kak delavnik po- zimi z otrplimi prsti od trdega dela prebirali gumbe na harmonikah, klari- netih, na pozavnah, basih in trobentah. Bili so glasbeniki revnih in pre- prostih ljudi, ki niso imeli koncertnih dvoran, godbeniki v odročnih podruž- ničnih cerkvah, spremljevalci svatovskih sprevodov, procesij, fantov, ki so šli k vojakom. In ob novem letu so godìi in piskali po vaseh, od hiše do hiše, za drobiž in kar tako za kupico vina, klobaso, kos potice. Ivanu Ulagi, doma v rebri jned Glažuto in Svetino, daleč naokoli pravijo Vrbovski An- z^, tisti, ki pa so mu še bliže, pa kar Vrbovski Vrhač. Ivan Ulaga je namreč precej potegnjen dedec in pravi, da bodo zaradi tega še za rakev večji stroški, ker bo iz dalj- iih desk. Vrbovski Anzek, sin vaške- ga godca, enega od tistih, ki so v Svetini in Laškem usta- novili pihalni godbi, je začel igrati pri desetih letih, tako kot njegovi štirje otroci, med ÏMiterimi najmlajši, Marjan, tudi nima več kot deset let. Od tistih dob do danes je Vrbovski Anzek preigral naj- imanj ne stodvajsetih ohcetih. jCa toliko ima dokaze na svo- jih fotografskih ploščah, ker je bil ta hribovski muzikant tudi fotograf. »Za novo leto sem hodil igrat že z očetom,« pravi zek, »obredu smo vasi m hiše od Laškega vse tja čez ».'elje v Savinjsko dolino. Bili smo po ves teden na poti. instru- menti se nam niso imeli časa ohladiti, razen kakšno urico ponoči, ko smo' Kje tnaice zadremali. Preživeli smo se dobro, -kajti med prazniki ljudje ne otepajo krompirja v oblicah. Odžejali smo se tudi. No, pa še kališno pest drobiža smo vsak dan na- brali.« Ker je vselej s svojim kla- rinetom spremljal ljudi svo- jega stanu, preproste Kmeč- ke ljudi ob veselih trenutkih, jih je spremljal tudi takrat, ko je šlo za življenje. V par- tizanih je zbral muzikante iz vseh vetrov, svoje domače, pa Trboveljčane, Raštanjča- ne in ustanm-il najprej od- redno godbo. Komandant Bračičeve brigade Milenko Kneževič je bil nad njimi ta- ko navdušen, da ni dal prej miru, dokler ni s komandan- tom kozjanskega odreda na- redil kupčije in zaba/antal nekaj mitral jezov, pušk, streliva in bomb za '>plehmu- ziko«, ki je bila po tistem glasba štirinajste divizije. »Nikoli več ne bom :mel takšne godbe, kot je bila v štirinajsti. Sam vrag ve, kaj me je držalo, da se nisem obesil na mikavna vabila, naj ostanem v vojaški ijodbi. Kapelnik sem bil, izšolal bi se, kot se je moj brat Jurij, ki je zdaj nekje v Italiji pro- fesor glasbe. Vleklo me je nazaj v te hribe, med moje hribovce, ko da sem jim po tradiciji vrhovskih rnuzikan- tov z dušo in telesom zapi- san. Menda sem jim res. Spet smo igrali na ohcetih, na veselicah, pa na proslavah in ob praznikih. Pa.je muzi- ka vedno manj donosna reč. Moral sem poiskati delo, ker kočarija nas ne more preži- veti.« " Vrbovski Anzek, ki je spra- vil toliko parov s svojimi valčki in polkami v jarem, se je nazadnje sam ujel. Pri štiridesetih letih, ko so zače- li ljudje verjeti, da se ta pre- klicani muzikant ne bo niko- li obabil. Toda vrč hodi ta- ko dolgo do studenca ... Tako je Ivan Ula,ga, kot njegov oče njega in brate, naučil igrati vse štiri otroke. Kaj zato, če sta dve punci! Mar nimata posluha, ust, do- volj sape in spretnih prstov? Tako zdaj on in njegovi štir- je nasledniki predstavljajo kar krepki del šentjurske godbe, sami zase pa so tudi ubrana godbica, takšna, kot so pred desetletji obiskovale kmečke hiše ob ohcetih in kolinah, pa vaSi ob prazni- kih, veselicah, žegnanjih in ob Tiovem letu. Ivan starejši, pa devetnajstletna Ivanka, sedemnajstnik Ivan, štiri- najstletna Marijanca in šele komaj najstnik Marjan, so torej tretja generacija vrhov- skih muzikantov. še jih vse- povsod radi poslušajo, jih vabijo. Za novo leto sicer ne bodo koledovali, bo pa ata Anzek podkuril pod podplate gostom na Celjski koči in še sam bo zaplesal, pa peprav na poskočnice konkurence- plošč. J. KRAŠOVEC PA RAZUMI UČITELJA? Ko je bil VrhovsJd An- zek še bosopeti šolar, je nekega dne jtritulil domov, češ da ga je učitelj nakle- stü. Mati ga je vprašala, če je nagajal, če ni imel na- loge. »Nee. Vprašali so me, Icoliko je sedem in tri.« »In tega nisi vedel, da )e deset?« »O, še več kot deset sem rekel, pa sem jih vseeno dobil,« je potožil Anzek, ki ni mogel razumeti po- sledice, če je učitelju pri- voščil, da bi bilo sedem in tri več Jcot deset. STRELA, KAJ NISI PADEL? Ko se je Vrhovski An- zek vrnil po koncu vojne od partizanov, kjer je vo- dil godbo XIV. divizije, ga je sosed ves navdušen po- zdravljal: — Strela, kaj nisi padel v hosti? Možak, ki je vsakemu stavku dodal strelo, se je na precej nenavaden, toda vseeno prisrčen način raz- veselil vrnitve vaškega godca in veseljaka. UPANJE PA TAKŠNO! Vrhovski Anzek, godbe- nik, bivši partizan, si služi kruh kot cestar na cesti med štorami in Celjsko kočo. Ko sem ga oni dan vprašal, če se za njegove osivele lase ne spodobi, da bi se upokojil, se je možak zasmejal: »Premalo let imam. Me bo že penzija doletela, tu- le kje na cesti ali pa s klarinetom v rokah.« Kak dan pozneje, pa sem ga na Svetini pri Kli- narjevih spomnil, da bi se morda upokojil invalid- sko, kot partizan: »Kateri dohtar bo to storil? Kaj mi pa manj- ka?« je dejal glasno in dodal tišje, »tule pri oblo- ženi mizi.« Takle je popoln orkester ŽELJA OB POLNOČI K)LNOČ — ta besedica je že po svojem osnov- ßem pomenu nekaj posebnega. Kadar jo najdemo ali celo uporabljamo v pesniški obliki, pa je sploh nekaj posebnega. Lahko nam pomeni nekaj skriv- nostnega, lahko obetavnega — skrajneži pa gre- do še dalje In polnoč z luno vred diskvalificirajo pri ljubezni, vzdihljajih. In kot žas, ki karaktiri- ifra prehod, neko ločnico in je ob svojo avreolo. Bliža se čas, ko nam bo polnoč pomenila morda celo več, kot si lahko sredi vsakdanjega lävijenja mislimo. Prestavila nas bo v novo ob- dobje. To bi lahko bil tudi kakšen drug čas, a naj oetane polnoč. Naš razum in srce sta že nava- jene nanjo. In kdo ne bi imel želje ob tem tre- nutku? Zato smo . tudi pred časom objavili na- gradni natečaj pod naslovom Želja ob polnoči. Čft)javljamo najboljše prispevke, ki bodo nagra- }efi<. Pa vsem skupaj srečno! e« enkrat je objel ulioo s po rftedom. Prazna. Le stara luč je brtela in osvetljevala ulico z med- Km sijem. Nestrpno je pogledal na uro. Otsem. Nikoli ni zamudila, mu je šepnilo. Rahel piá je zavr- tknčil zrak, nasičen s snežinkami. »Zaradd sn^a, saj,« si je rekel In se prestopil. Mraz mu je zlezel Y čevlje. Bil je vajen čakanja. Iz bližnje gostilne je za.sllSal muzi- fco in smeh. Da. praznovali so že, теееШа so se Novega leta. Z roko je segel v žep. S tresočimi prsti ie otipal listnico. Bila je polna. Ob tem je začutil toplino denarja prigaranega s trdim delom. Meseč- no delo je bilo stisnjeno med u-s- nje in je čakalo, da bo služilo gospodarju. Iz premišljanja so ga predramili tihi koraki. Bila je ona. Nasmejala sta se. Ona lepa, bogata, on lep in reven. Bila sta mlada. Zavila sta okoli hii^. Sneg je jeČAl pod nogami. Stopála sta v goe(,išč€. Po prostoru se je razle- gala glasba in skrbela za vzdužje gostov. Odpeljali so ju do mize. »Kaj boš?« je vprašal vljudno. Z navajeno kretnjo je odprla menu list in pogledala na znano mesto. »Ne, danes je Silvester, zato ne- kaj posebnega.« Nasmehnil se ji je in se zazrl po lokalu. Strežaji v brezhibnih oblekah so hiteli od mize do mize in se .smehljali. Sa- mi neznani obrazi. On je jedel v uradniški menzi, kjer je bil va- jen čakanja s pladnjem v roki. K mizi je pristopil strežaj. »Mogoče že aperitiv?« je spregovoril vljud- no. »Konjak, dvakrat,« je odvrnila ona. »Lepo je danes, Jana«. »Da,« je odgovorila r£i2ágrano. »Pojdiva plesat.« Plesala je brezhibno. Po plesu sta si privoščila dobro ve- čerjo. Nato se je odgrnila zavesa na odru in sledil je program. Rdeča svetloba je osvetljevala oder in nastopajoče. Sveče na mi- zah so ustvarjale intimno vzduš- je. Parfumi so .se tepli med se- boj in vladalo je svečano vzduš- je. Na oder je stopil na^vedovalec: »Dragi gastje, pripravite si. želje za svečan trenutek, ki bo kmalu nastopil! Izrecite želje ob polno- či! Nastopil je svečan trenutek!« Rdeča luč je ugasnila in nekje iz teme se je oglasil gong. Plamenč- ki so vztrepetali od vzklikanja in luči so se prižigaLse. Znašel se je v njenem objemu. Vedel je, kaj si želi. Toda bila je poročena. »Kaj si mu rekla?« ie vprašal. »Da grem k Tanji«, je rekla z nasme- škom. »In on?« »šel je v klub.« »Ni mi ртау, veš.« Dvignila je ko- zarec in nazdravila sta. Divje zvonenje ga je prebiwlilo iz sna. Ni se hotel zbuditi, zdaj še ne. Toda podoba mu je spla- vala izpred oči. Odgrnil je rdeče zavese. Iz sivega neba so silili vedno novi roji .snežink. Pogledal je na uro — poldne. Oblekel se je in ge zazrl v koledar na steni. Z rahlo kretnjo je odtrgal še zad- nji listič. Zaklenil je vrata za seboi in stopil po ulici. Sneg je ječal pod nogami. Zavil je okoli hiše. V želodcu ie začutil lakoto. JANEZ H.ABJAN, Trubarjeva i, Celje ŽELJA PO SVOBODI Zloglasni zapor v Lepoglavi, me- seca decembra na starega leta dan. Na zibajoči železni postelji v pol- niračni celici sedi jetnik s števil- ko 44532. Ime mu je Mile. Skozi malo mrežasto lino negibno opa- zuje posamezne snežinke, ki se med sabo prepletajo in padajo na mračno dvorišče zapora. Spomin mu prikliče decembrski dan pred petimi leti. V krogu svoje družine je ves srečen in vznemirjen priča- koval novo leto. Toda usoda je tako hotela, da lega ni učakal na tak način, kot je to želel. V vaški krčmi je tisti večer pri- šlo do medsebojnega obračuna. To so bili še stari dolgovi iz otro- ških let. V trenutku jeze in nepre- mišljenosti je zabodel svojega so- vaščana. Po trimesečnem priporu je bil obsojen na osem let stroge- ga zapora. Zdaj je tu in prestaja svojo kazen. Kesa se svojega de- janja. Pa vendar ni tako slab človek, kot mu to življenje očita. Prav dobro ve, da so zdajle do- mači zbrani in pričakujejo, ko bo polnočni zvon oznanil novo leto. Tudi sam si želi, da bi bilo pri- hodnje leto boljše od tega, da bi se ljudje razumeli med seboj, da ne bi bilo vojne. Toda to so le gole želje, ki se ne bodo ustva- rile. Prav na koncu svojega raz- mišljanja, ko mu je že sen po- časi lezel na oči, se je v Miletu utrnila skromna želja. Želja zanj. čeprav se je zavedal svojega de- janja, si je zaželel svobode, svo- jih domačih, posebno pa topline, ki jo lahko da le družinski krog. Zaživel bi novo življenje. MARTIN ZLPANEC, 24 Nova vas S7 Šentjur pri Celju ŽELJE — SE BODO IZPOLNILE? Bliža se trenutek, ko bo staro lebo vzelo slovo in prišlo bo novo leto. Tisto noč na Silvestrovo si vsak želi vso srečo, zdravja . . . Ko se bo bližala zadnja sek-om- da starega leta, bova s fantom -še zadnjikrat v tem letu segla v roke. Najine ustnice se bodo do- taknile in se strnile v poljub, ki bo razdeljen — zadnji v starem in prvi v novem letu. TLsti hip bom mislila samo na najino sre- čo, z željo, da bi bila vedno sku- paj, da bi ta poljub trajal večno. Ko se bodo ustnice ločile, ko se bo najin objem razklenil, si bova zaželela srečo in že bodo moje misli tudi drugje. Mir na svetu! To bo moja na- slednja želja. Srečo, zdravje, vese- lje in zadovoljstvo pa bom želela tudi bolnikom, starkam in starč- kom, ki kdove kje trpe v različnih okoliščinah. Zelje so želje. Mnogokrat ostane- jo neizpolnjene. Kdo ve, se bodo te izpolnile? Morda . . . MA,IDA HRIB,\R, Tiirje 48 Rimske Toplice NAJ BO ČLOVEK Naj bo človek proti človeku po v.sem svetu — človek! Naj preneha bratomorno klanje Ln ubijanje lačnih otrok in staršev celega sveta ter naj na njegovo mesto stopi mir. Da bi ljudje celega sveta srečno živeli v miru ter da bi na.s še dolgo vodil 2îdrav in srečen vodi- telj vseh jugoslovanskih narodov — naš dragi TITO. IVICA IDOVIČ, učenka 5. razrt-da Vrhe 43 — Teharje IN KAJ Si ŽELIM JAZ In kaj si želim jaz? želim si uspeha v šoli, želim, da bi se ljudje ljubili, da bi povsod zavla- dal mir, da bi na svetu ne bilo več lakote in strahu pred bajo- neti in atom-skimi bombami. Že- lim, da bi ljudje končno le spo- anali, kako nesmiselno se je pre- pirati, kako nesmi.selno se je so- vruažiid, pa naj bo to med sasedi ali med državami, želim, da bi bilo manj zavisti in hinavščine ter da bi laiiko driig drugemu odkrito in veselo pogledali v oči. Roka naj ne prijemlje roke mlahavo io hladno, temveč naj jo st-isaie krep- ko Ш odkritosrčno. HEl.ENA .STRMm sveta nima take mladosti. Njihovi starši so mrtvi, oni lačni in bosi nebogljeno prenašajo grozote voj- ne. Za vedno bodo ostali oropani svoje mladosti. Ne poznajo svetle- čih novoletnih jelk in mamljivih daril, ne morejo se učiti in v mi- ru pisati domačih nalog, Ne san- ka,io se in ne vriskajo od veselja. Njihove oči so žalostne. Namesto kristalnih snežink vidijo kaplje krvi, namesto petja vetrov poslu- šajo pokanje pušk in bomb. In bol.j kot prej si želim, da bi moji prijatelji dobili svojo mladost in rasli kot mi. v svobodi! Želim si. da bi se tiidi oni veselili z nami in da ne bi imeli vet* žalostnih oči. NADA (;<МЛ»В. LHKko — Himska ct^U «a St. 50 — 30. december 197Í NOV! TEDNIK 11. stran Težko, če bomo kje našli vrstnico Ojstrškovi mami iz Zagaja pri Laškem. Marca prihodnje leto bo stopila v devetdeseto leto, pa je skrb za živino v hlevu, poklada- nje, napajanje in čiščenje še vedno njeno opravilo. Poleti gre še vedno na njivo, obra- la, zluščila in prebrala je ves fižol, večje »pukštabe« pa še vedno bere brez očal. najstarejšim, hčerko Pavlo, in najmlajšim, hčerko Mil- ko, je 21 let razlike. Vsake dve leti so se zvrstili; za Pa- vlo Polde, pa Rezika, Dolfe, Hanika, Franček, sedanji go- spodar, Tilka, mrtvorojeni, pa Stanko, Tine in Milka. Zgovorno in odkritosrčno sem tvegal vprašati, kako, da sta z možem prigospodari- la toliko otrok. Pa je rekla. deset let stari. In vnuki? No sinovi in hče- re sicer res niso bili tako pridni, toda vnukov je 16. Ti vnuki imajo tudi že skupaj šestnajst otrok, torej mami- nih pravnukov. Ker pa ima prva hči Pavla tudi že prav- nukinji, sta ti dve prapra- vnukinji Jožefe Ojstršek, aU po domače Dankelnove ma- me iz Zagaja. še vedno čila in zdrava Ko da je rodovitnost doma na Kozjanskem! Tudi ona se je rodila tam. V Za- bukovju, v družini, ki je ime- la dvanajst otrok. Z Mihom Ojstrškom je imela enajst otrok in osem je še živih. En fantek ji je umrl pri desetih letih, ena hčerka je umrla pred leti, osmega po vrsti, ki se je rodil med prvo voj- no, 1916. leta, pa ji ga je moral po kosih izrezati voja- ški zdravnik na vožnji s vprežnim vozom od doma do celjske bolnišnice. Za njim je imela še tri otroke. Men- da smo dedci vsi enaki, da ne pomisUmo v trenutkih ljubezni, da otroke ni tako lahko roditi, še manj pa pre- živeti in vzgojiti. Res je pa tudi, da sta se Ojstrškova imela zares rada in sta se dobro razumela, zato prilož- nosti za naročanje otročajev ni bilo malo. — če bi mi ne pustili de- lati tisto, kar sama hočem in zmorem, bi menda kar umr- la. — Tako pravi pri svojih 39 le- tih in takšna je bila vedno. Potem, ko ji je pri enem že odtekla porodna voda, je še do poroda zmetala z voza ce- lo goro buč, Takšna grča je in iz take- ga testa so vsi njeni otroci, štirje sinovi so bili partizani. Vsi, kdaj le morejo, priha- jajo domov in se pocartljajo. Zanjo so vsi še otročaji, če- ravno so štirje že čez šest- Pa bi človeku ne zmanjka- lo besed? Nič ne pomaga, mama. Treba bo p>očakati na stoletnico, na pra pra pra- vnuka. JURE KRAŠOVEC Vas Brezova leži na lahnem pobočju med razigranim sve- tom smrekovih gozdov, jas in travnikov, v zadnjem času pa se je tej druščini pridru- žilo še umetno jezero. Točne- je povedano — vas leži nekje na pol poti med Vojnikom in Šmartnim v Rožni dolini. Ni lahko najti te majhne, a prijazne vasi. še posebno ne, če se prvič odpraviš tja- kaj. Odšel sem z namenom, da najdem Antonijo Breznik, po domače žnidarjevo ma- mo. Rad bi jo spoznal. Ho- tel sem, da bi mi povedala, kako se počuti pri svojih tri- inosemdesetih in kako je bilo na tem našem ljubem svetu s trinajstimi otroki. V kuhinji sem se srečal z drobno ženičko in njene sil- no živahne in dobrohotne oči so me radovedno zrle. Sosed nisem, tudi inkasant ne, z davkarije še manj. »iCaj dela ta človek tu?« Tako se je verjetno spraševala žnidar- jeva mama. In ko sem se predstavil, se je živo nasmeh- nila in jela pospravljati mi- zo. Miza pa je bila polna vseh mogočih gospodinjskih pripomočkov, kajti mama kuha svojemu najmlajšemu sinu, ki ima 39 let, dela pa v Celju. V hišo stopi sin Dominik. »Mati je dobra. Kuha, dela po hiši, kolikor more. Nihče je ne sili, pa to delo jo budi ohranja svežo in vedno je z vsem na tekočem, čita časo- pis, tudi šiva še. Noge pa ima bolj slabe. Pa kaj, leta so tukaj! No- siti osem križev ni kar tako, če človek še pomisli. Kakš- ni časi so bili vmes, preden kaj takega človek učaka. žnidarjeva mama je bila ro- jena v šmartnem leta 1883. Ko ji je biio 22 let, se je po- ročila in takoj naslednje leto povila prvega sina, ki ima danes že šest križev. Dvanajst otrok je že živih, samo eden je umrl. In vsi se še zbero. Za kakšen mamin praznik pridejo in polna hi- ša jih je. Kaj ne bi, saj ima žnidarjeva mama kar 14 vnukov. Mirkec je pri njej. Najraje je pri stari mami, pomaga ji in sploh sama pra- vi, da je zelo priden. Kaj bi govorili o t^m, kakšno je bilo življenje s tri- najstim otroki. Pa vmes še vojna in enega sdaia so ji od- peljali v Dachau, ker je bil povezan z osvobodilnim giba- njem. Otroci so rasli, šli po svetu, 1963. ji je umrl mož m zdaj živi žnidarjeva mama pri najmlajšem sinu. V kuhi- nji se zadržuje, pripravlja kosilo in radio ji veselo igra, da se razlega po prostom. Njen pogled je tako dobro- hoten in nasmeh tako poln življenjske vedrine, ko da ni v teh svojih letih, ki jih ni ravno malo, doživela .nič hu- dega. Ko da je bilo vse lepo in prav, vse po želji, brez preizkušenj in odrekanja. Pa, morda ravno zato, ker ni bilo tako, je nasmeh poln življenja, pa tudi bridkost. D. MEDVED Žnidarjeva mama s sinom in vnukom Mirkom KAJ BO NASLEDNJE LETO? Nič kaj dobri časi se ne obetajo šmarskemu šolstvu v naslednjem letu glede na zakon iz leta 1967, ki pravi, da morajo vsi pedagogi na višji stopnji osemletke ime- ti višjo izobrazbo. Skoraj čisto gotovo je, da bo mora- lo vsaj 30 šolnikov zapustiti šole, ker te kvalifikacije enostavno še ne bodo imeli. V občini se bodo morali po- staviti pred dejstvo, kaj na- rediti: zapreti šole, ali pa dobiti nove ljudi, ki pa že tako ali tako neradi poučuje- jo na šolah na podeželju. Lep primer je Vinski vrh pri Sli- vnici, ki bo vsak čas ostal brez učnih moči. JOŽE KAKER pl^g HUMORESKA Osem nas je bilo pri hiši, vednar sem bil najbolj navezan na brata Andreja. Čeprav je zelo zgodaj umrl, je bil kljub temu velikokrat deležen palice, ki jo je naš oče upravičeno in po potrebi delil. Andrej je bil večji in močnejši od mene, starejši je bil, zato pa tudi bolj navihan. Kaj rad me je potegnil »za »ta sladke«, me priložnostno obrcai in nabil, vendar mu zaradi tega nisem bil manj zvest. Za zahvalo me je jemal s seboj na svoje »pasje pohode«. Pse je namreč Andrej strastno ljubil in vedno je sanjal o svojem psu. Za vsako ptico je vedel, kdaj je skotila in brž, ko so mladiči spregledavali, jih je že vzel na piko. Za pasji pohod si je po navadi izbral popoldanski čas, ko so domačije prazne in se navadno tudi psice kod iz- gubijo. Zelo se mi je zdelo imenitno, ko mi je razlagal, kako bova mladiča sunila. »Jaz se bom skril, ti greš naprej! Vzeti pa moraš pravega. Tistega potegni iz gnezda, ki mu ušesa naj- bolj stoje in ima najbolj kosmat rep! Zapomnil?« Rekel sem: »Tistega, ki mu ušesa najbolj stoje!« m mislil na svoja ušesa, kako mi bodo stala, če me za- loti gospodar. Brat pa mi je znal vliti poguma. Porinil me je naprej in ukazal: »Ne bom te dolgo čakal, hitro opravi!« Kaj sem si mogel, brat je brat in psa ukrasti ni posebna umetnost, če je ta šale spregledal. Ko sva se vračala, največkrat s cvilečo mrcino pod suknjičem, mi je brat razlagal, da kupljen pes ni hud. Videl da je že mnoge kupljene pse, ki so sicer lajali, grizli pa niso. »Najin bo lajal?« sem ga vprašal. »Grizei bo!« je pribil brat, da sem mu pri priči verjel. Doma pa so se začele težave. Oče je takoj opazil, da nekaj ni v redu, in je iz naju hitro izsUil priznanje. An- drej se je izgovoril in pokazal name: »Tale ga je. Meni se psi smilijo, pa sem mislil, da bi ga bilo treba — ....« Dalje po navadi ni prišel, ker nama je oče začel po- prej izkazovati svojo pravičnost. Zažvižgala je palica. Ker je bil Andrej hitrejši in gibčnejši, sem večji del udarcev prejel jaz. »Mrhi tatinski!« je rohnel oče in se umiril šele te- daj, ko sva mu obljubila, da bova psa vrnila. Tega pa nisva nikoli storila. Odlašala sva tako dolgo, dokler nisva z žalostjo ugotovila, da je pes mrtev. To se je zgo- dilo skoraj vedno drugega ali tretjega dne. Vzroka pas- je smrti nisva mogla dognati. Andrejeva strast na pse pa se je iz dnev "v dan rasla. Ko se je zopet odločil za enega, sva se temeljito pripravila. Zbila sva iz desak hišico ter jo nastlala s slamo. Potem sva na najin preizkušen način zopet ukra- dla pasjega mladiča. Nihče, tudi domači tega niso opa- zUi. Hišico in psa sva skrila, kar se je najbolje dalo. Izkoristila sva vsak trenutek in hodila občudovat na- jinega psa, ki nam tokrat ni smel pobegniti. »Hud bo,« je pripomnil brat. »Hud? Ali VSi hudi psi cvili jo?« »Najin cvili zato,« je rekel brat, »ker mu je dobro. Nimajo vsi mladi psi tako imenitnih hišic.« In sva poslušala pasje cviljenje z mešanimi občutki ponosa in strahu, zakaj bala sva se za tega psa, ki na- ma je bil poslednji up. Pes pa je cvilii in cvilil. Ko sva naslednjega dne pohitela k pasji utici, je bilo tam vse tiho. Bratu je zastal dih. Pred hišico je obstal kot oka- menel. Ker se bratu nisem hotei zameriti, sem skušal okameneti tudi jaz, le da sem od strani škilil v utico. Najin psiček je ležai na boku, repek je imel podvit, ušesa pa povešena na očesca. Hm! Se je izvilo iz Andrejevih ust. Ko sem ga po- gledal, Si je grizei spodnjo ustnico. »Psst! Najbrž spi,« sem negotovo dejal. »Stegnil se je!« je zadušal brat in brcnil v pesjak. »Mogoče si ga pa zdaj ubil,« sem se strahom izustil, ker nisem mogel verjeti, da bi bil pes v takšni hišici poginil. Brat me je pogledal izpod čela in me kresnil po glavi. Potem sva zajokala oba; brat zaradi psa, jaz im za- radi klofute. Kljub temu pa sva psa skupaj pokopala. Neke nedelje sva potožila materi, da nimava sreče v življenju. »Kaj pa se vama je zgodilo, da že sedaj obupujeta?« naju je mati kolikor mogoče resno vprašala. Oglasil sem se jaz: »Imela sva pse, skoraj vsak mesec drugega, pa niso živeli.« »Se preden so začeli lajati, so poginili,« je modro pristavil brat. »Pa sta skrbela zanje?« »Dobro jim je bilo. Na mehkem so bili. Zadnjemu sva celo hišico napravila,« sva v en glas odgovorila. »In jedli so tudi vajini psi?« »???« »Jedli?!« sva se začudila oba. »Pes vendar je!« »Vedel sem!« je rekel brat pobito, »da sva na nekaj pozabila. Da pa pes jé ....!« .... in se mu je ko oreh velika solza utrnila ter spolzela po licu. 12. »tran ' NOVI TEDNIK St. 50 — 30. december 1971 V trenutkih, ko si bomo nazdravljali in s stiskom rok ter poljubom zaželeli vse, prav vse najprijetnejše v komaj rojenem letu, bodo morda nedaleč stran od nas ljudje, ki ne bodo niti opazili, da je veliki kazalec pokril malega na šte- vilki dvanajst. V urah, ko se vse veseli, peščica ljudi na naj- različnejših delovnih mestih opravlja svoje naloge tako kot vsak dan. Povsod so: v tovarnah, kjer skrbe za peči, stroje in tam, kjer skrbe za soljudi, za naše potrebe, želje in zahte- ve. Obiskali smo nekatere, jim zaželeli srečno in prav je, da jim v teh prazničnih dneh namenimo nekaj več besed. ROJSTNI DAN NA SILVESTROVO 2750! Dva tisoč sedemsto petdeset! Toliko porodov bo predvidoma v tem letu v celjski porodnišnici, kose bo iztekla zadnja sekunda časa, ki smo ga označevali s šte- vilko 71. Trije ali štirje pa se bodo rodili — zopat pred- vidoma — v zadnjih urah starega in prvih novega leta. šestdeset аИ sedemdeset no- vorojenčkov in njihovih ma- ter pa bo Silvestrovo noč preživelo v celjski porodniš- nici. Ne bo dolgo, ko bodo tudi sami praznovali. Se bo kdo med njimi spomnil lju- bečih rak in budnih oči se- st.er, ki so pozabile na praz- nik in misliile nanje? Primarij dr. ČIK že ima pripravljeno ekipo štirinaj- stih, ki bodo vesele trenutke preživeli belo oblečeni med malimi posteljicami in v po- rc-dnišni dvorand. Poleg dr. JOŽETA BARIČA in dr. MI- LANA BEKČICA, M bosta skupno z instrumeintarko de- žtiirna vse tri dni in noči, bodo še babice, otrošike ne- govalke, strežnica in medi- cinska sestra. Jok otrok ne bo gluho odmeval v noč. Problemov za takšno de- ŽLirstvo ni. Kljub izredno nizkemu višjemu plačilu — sestra dobi nekaj več kot 20 dinarjev — slom izbor na prostovoljni osnovi. Vsakdo si izračuna, kdaj mora priti na vrsto in p>o|em se prija- vijo. Le tu in tam zagodT- nja kakšna mlada, neporoče- na, kar je povsem človeško. Vendar sarno pred dežur- stvom. РоФет ositane še silučba. Tudi ob 24.00 službeno vzduš- je, vsak na svojem mestu, brez z-bóranja. Imajo straho- vito odgovornost. Z ncvim le- tom se rojevajo tudi nova življenja. še ne vedo, da odrasli morajo sllvestrovati ŽENITOVANJSKE PONUDBE Telefon je postal že vsak- danja stvar. Pa ttJdi pošta, sploh zveze. Medtem ko je človek nekoč pri oddaji pi- sma vedno premišljeval, ali bo pošiljka prišla na pravo mesto ali ne, je danes brez skrbi. V podjetju za PTT pTomet v Celju bo delala skupina sedmdh dežurnih. Kot sta po- vedala ANTON KRITER, upravnik PTT enote Celje, in IVAN SLAMNIK, šef pošt- nega oddelka, bodo štirje v poštnem centru ob grmadah pošiljk, dva pni vzdirževanju telegrafsko belefoneküi na- prav in telefonistka v centra- li. Ta je vedno najtoolj osam- ljena. Včasih celo noč ne vi- di nikogar. Ni človeka, ki bi ju stisnil roko in ji retkel: SREÖNO. Po telefonu pa. Lani je bila dežurna v cen- trali JOŽICA ANDREJČIC iz Celja: »Delala sem od 20. ure do 7. zjutraj. Pozivov je bilo ogromno. Največ vprašujejo ljudje po cestnih Ln snežnih razmerah, zasedenosti hote- lov in podobno. Med 23. in 24 uro je največ pozivov na točen čas. To so resni klici. Vsakdo mi vošči tudi novo leto in vsakomur odgowrim HVALA ENAKO. Telefoni- rajo tudi takšni, ki se radi pošalijo. Mnogo jih je, ki vabijo na skupno silvestrova- nje. Nasmejem se in se vlju- dno zahvalim. Ženitovanjiske ponudibe, ki vedno padejo ob takšnih priložnostih s strani popolnih neznancev, prav ta- ko. Vedno pa so ljudje na to noč izredno prijazni, vese- li. Mnogo bliže smo si, kot običajno. Včasih pokličejo tudi dežurni iz podjetij, ki so prav tako sami, in vpra- šajo, če bomo prihodnje le- to zopet skupaj — na tele- fonski zvezi?« Srečno vsem na 98, 95, poštnih številkah in drugih. Tudi tu niso imeli proble- mov. Vsakdo pač pride na vrsto. Od polnoči do 5. ure zjutraj imajo Ш odstotkov večjo postavko kot običajno. Pa kdo bi plačal zamujeno rojstvo Novega leta z dinar- ji? PO TRAČNICAH V NOVO LETO In zapiskal je vlak skozi noč ... »Sedemdeset vlakcv bo v novoletni noči peljalo skozi celjsko železniško postajo,« je povedal JOŽE RAJTMA- JER, šef prometne sekcije v Celju. Samo na železniški postaji v cel ju bo delalo v tej noči 40 ljudi in kdo bd Sele preštel vse, ki se bodo zvrstili ob progah celotnega celjskega območja. Nočni in praznični dodatek: 180 od- stotkov na normalno umo postavko. Posebnega določa- nja ni bilo, ampak povsem normalen razpored, ki pa upošteva, da nekdo ne pri- de prevečkrat na vrsto. Prav železničarji so tisti, ki se zaradi dežun&tva najmanj razburjajo. Navajeni so dis- cipline in stalne odgovorno- sti, kjer lahko majhna napa- ka požene v smrt številne ljudi in naredi ogromno ma- terialno škodo. Doslej takš- nega na novoletno noč — ko je še večja disciplina in tudi poostrena kontrola — še ni bilo. Poleg normalnega dela bodo jnorali uslužbenci že- leznice pvaziti tudi na pot- nike pri vstopanju in izsto- panju, saj so v teh dneh veselejši kot običajno. O čašici ob skoku starega v novo ni govora. Niti pomi- sliti ni, da bi nekdo zavil v Kolodvorsko restavracijo in si nazdravil. Preveč je de- la in prevelika odgovornost. Naj bo megla ali mraz, fan- tje v plavih uniformah bodo enako opravljali svoje delo. JANEZ DETIČEK, oipera- tivni pomočnik šefa postaje je bil že večkrat dežuren na Novoletno noč. Zadnjič lani. »Vsakdo si želi biti prost in pri diružini v tem trenut- ku. Toda služba je služba. Ni časa za veselje, za česti- tanje, no, čestitamo si že, ko imamo čas, poljubovanje pa tako ali tako ne pride v poštev, ker smo sami mo- šCd.« NA ZDRAVJE, TOVARIŠ NATAKAR Najštevilnejša skupina, ki bo imela najmanj od prazno- vanj? Novega leta, za pod- jetja pa bodo ustvarili naj- več, so gostinski delavci. Pu- stimo pri miru bolj ali manj astronomske cene novoletnih mentijev — zaradi katerih se je veliko Celjanov odlo- čilo za domače praznovanje — in pomislimo raje na lju- di, ki bodo nosili na mize hektolitre alkohola in tone jedil. Pa zjutraj? Rdeče oči s temnimi kolo- barji, oteikle nege, izstoplje- ne žile in razbolela kurja očesa. In spomini? Na gosta, ki je ob mizi grdo gledal na- takarja, ker mu je prinesel samo malo bolj ркжпо zah- tevano, kot je želel, na vse, ki so vs.tali ob 24.00, si če- stitali in poljubljali, on pa je hitel od mi23e do mize. »Srečno novo leto!« postregel tu in tam, skočil v kuhinjo, k pultu, pomagal gostu v zasebnih prostorih in še in še. Tudi v hotelu Evropa bo- dg praznovali. V treh dvora- nah s tremi orkestri. Pol vseh zaposlenih jih bo dela- lo na to noč. Res je, da bodo dobili 150 odstotkov dodat- ka, vendar ali veste, da si marsikdo med njimi ne bo našel trenutka, da poje ve- čerjo ali popije kozarec vina, Morda kar takole, z noge. Tudi tu ni bilo problemov, je povedal MILOŠ PLANIN- ŠEK, direktor hotela. Ljud- je vedo, kaj za njih pomeni Novo leto in delajo. Poleg tega imajo še ugodnost, da bo hiša od začetka praznova- nja zaprta. Torej brez zu- nanjih vsiljivcev, brez tistih, ki po polnoči hočejo obiskati vsak lokal. Pomislimo na to vojsko v belih suknjičih, pomisMm-o, da imata tudi natakar Ja^ nez in natakarica Milena svo- jo družino, svoje želje in svoje probleme.. In ko bomo dvigali v lokalih čašo шшг in svojim, jili dvignimo tu- di njim. Tudi oni bi prar znova И. STOP! »Tovariš miličnik, hk ... res ... hk ... nisem pil, sa- mo slabo mi je.« »Ama dajte гкз mir! Pil, jaz? Kozarec, dva.« Takšni in poidobni so od- govori na praznične dni ozi- roma noči. Naj bi jih bilo čim manj. »Miličniki celjske prometne postaje bodo v stalni pripravljenosti,« je po- vedal komandir prometne milice IVAN DRAŽNIK. Tudi oni bi proslavljali, z otroki, z ženalhi, z dekleti. Ne pa z razbitimi avtomobi- li, okrvavljenimi ljudmi, ne v čakalnicah kirurškega od- delka. Verjemite. Kajne, tu- di vi ne? X Še mnogo jih je, ki jih nismo uspeli zajeti v teh vr- sticah. Vendar vsem: SREČ- NO! Tekat: MILAN SENIČAR Fot»: DRAGO MEDVED Skrb za tiste, ki se vo/ljo iz starega v novo leto St. 50 — 30. december 197Í NOV! TEDNIK 13. stran Kmetje prosili za zmanjšanje davkov v torek, 28. decembra je bila v 2alcu zadnja seja ob- činske skupščine v tem letu. Na njej je bilo podano poro- čilo o izvajanju sklepov z zadnje seje, sledila je raz- prava in sklepanje o proble- matiki kmetijske in gozdar- ske proizvodnje, razprava in sklepanje o problemati.ki s področja štipendiranja in ka- drovskega izobraževanja ter poročilo občinske volilne ko- misije o izidu referenduma. Glede na letošnjo sušo, ki je močno prizadela krmil- ne pridelke ter povzročila zmanjšano proizvodnjo hme- lja v poprečju za 30 odstot- kov, so nekateri odborniki izražali misel, da bi bilo po- trebno pretehtati kmečke da- jatve, drugače bo kmet v še težjem položaju kot doslej. Zamrznitve cen mesa m mle- ka so kmeta spet potisnile v slabši položaj, zato so zapro- sili za pomoč občinsko skup- ščino. Harmonikas Vojči Nekega dne sem bil na Kozjanskem in zaneslo me je v šolsko poslopje v Lesič- nem, vasici nedaleč od sre- dišča Kozjanskega, Kozjega. Njihova šola je velika in le^ pa, saj ni dolgo lega, kar so jo zgradili. Ime ima po narodnem heroju Tončki Ceč, ki jo je Kozjansko med voj- no dobro poznalo. Kraj, li.jer so jo ujeli, učenci iz osnovne šole Lesično večkrat obišče- jo. Ob mojem obisku je nekdo v prvem nadstropju krepko raztegoval harmoniko. Pri- sluhnil sem, potem pa sem šel pogledat. Sredi gruče pri- jateljev, bil je odmor, je stal Vojči, Lahov fantič in pridno ubiral tipke. Skoraj bi ga bil zmotil s svojim pri- hodom. Hitro sem ga slikal, Vojči pa je nadaljeval in prav kmalu ,је zazvonilo. Glasovi harmonike v prvem nadstrop- ju lesičke šole so prav tako hitro umrli, kot so se rodili. Vojči najbrž tudi у.а Novo leto ne bo počival. Prav go- tovo bosta s harmoniko praz- novala. IVTILENKO V VSAK DOM NOVI TEDNIK Ust iz vojaške beležnice Po ozkem hodniku stare vojašnice se je zaslišal rezek glas desetar j a: »Ustaj! Diž se! Fizkultura u bluzama!« V spalnici je završalo, kot če bi z iglo podrezal v roj čebel. Vsi so se začeli obla- čiti in pripravljati za nov de- lovni dan v vojaškem življe- nju. Prve nezgode so se za- čele takoj na hodniku, ker vsak ni dobil svojih čevljev in v njih spravljenih nogavic. V ne preveč dolgi noči se pač marsikaj dogodi in tako ne- kateri zamenjujejo škornje, si »sposojajo« nogavice, vse to pa zjutraj povzroča veliko slabe volje in jeze. Niso osamljeni primeri, ko je tre- ba oditi na »postrojevanje«, pa nimaš v svojem predalu zaščitne maske ali lopatice ali celo puške! Vse to dobi noge in gre! Mnogi izmed mladih vojakov se tako v »stroju« pojavijo v copatah in brez. ostale ustrezne opreme. Dan se začne s tistim »ustaj!« in nadaljuje s telo- vadbo, ki jo večina novope- čenih vojakov sovraži, saj pomeni nekaj novega in ne- vsakdanjega v njihovem živ- ljenju. Nekateri sekrementi- rajo, kot da so najmanj ge- nerali, da pač to ni potreb- no, medtem ko oni z večja stopnjo zavesti in predan>osti trdijo ravno obratno. Vse skupaj se ponavadi konča s slabo voljo, prepiri in hudo- vanjem, kar pa je ob zajtrku kmalu pozabljeno. Telovadi se ponavadi tako, da je v tem času vsak drugi vojak pre- hlajen, drugemu ne dgovarja klima, tretjega boli želodec in stegno, četrti si je nekaj nategnil, peti ne zmore veli- kega napora itd. Na pot oko- li vojašnice se tako odpravi samo nekaj tistih, ki to mo- rajo delati, ker so pač zdravi. Prvi jutranji pomenki se začnejo s prosjačenjem za ci- garetami. Tu kadijo vsi, ki še pred prihodom v vojsko sploh niso vedeli, kaj je to cigareta. Prve učne ure mini- jo v razglašenem orkestru mladih pljuč, ki pač ne pre- nesejo kajenja. Kašljanje je takšno, kot da bi poslušal orkester, ki izvaja atomsko glasbo! Najbolje je popoldne, ko je prosti čas. čas za tiste stva- ri, ki jih mora vojak sam opraviti: pranje nogavic in robčkov, šivanje gumbov, britje, striženje las in ne na- zadnje pisanje pisem. Učilni- ce se v tistih prvih popoldan- skih urah spremenijo v pisar- nico pisem. Vsak ima svoje- ga, ki ga v tem okolju še bolj občuti in potrebuje in mu zato tudi piše. Piše, da mu razloži svoje težave in za- to, da potem od njega dobi odgovor. Ob mizah sedita tu- di po dva skupaj, kajti eden narekuje, drugi mu počasi piše. Rad bi mami ali dekle- tu napisal pismo, pa ne zna. Pomaga mu prijatelj. Drugi bi rad dekletu napisal čimbolj iz srca doneče pismo, pa mu tudi ne gre, saj ni preveč romantična duša. Pomaga si s tem, da prepiše besede iz 2mančevega pisma, ki ima pisem za vse priložnosti in za značaje žensk toliko, kot ku- harskih receptov. Zunaj piha prava kraška burja in tudi dan se je že zdavnaj poslovil; vsaj za da- nes! Vojaki se stiskajo ob peči, nervozno vlečejo cigare- te in srepo, odsotno gledajo nekam predse. Ko bi takrat lahko posegel v vsakega, ga odprl in spoznal, kaj premiš- ljuje, kaj ga muči, kaj si želi. Ob meni sedi droben ci- ganček, nekje iz južne Srbi- je. Skoraj je že zlezel v peč. Z velikimi očmi gleda, kot da bi želel moj odgovor' pa ne vem kakšen. »Veste, doma imam ženo in dva otroka. Eden je star 13 mesecev, drugi pa deset me- secev. Žena ni v službi, oče tudi ne. Edini hranilec sem.« Zanima me, kaj dela. »Po vaseh sem hodil in igral na harmoniko. Igral sem po veselicah in sedminah ter ne- kaj zaslužil.« Star je okoli dvajset let. Zdaj bi rad, da bi služil samo leto dni, da bi se čimprej vrnil, vzel harmo- niko in se zapodil po vaseh za dinarji, da bi lahko dru- žina živela. Odgovora mu ne morem dati. Nobenega. Po- magam mu lahko samo z be- sedo, od te pa se ne da dol- go živeti! Athem, Idriz in Sali so eni izmed mnogih, ki so prevalili mnogo več kot tisoč kilome- trov, da so prišli sem, da tu v Sloveniji služijo vojaški rok. Athem in Sali se težko privajata v povsem novo oko- lje, medtem ko Idrizu to ne povzroča posebnih težav, saj je pred vojsko pet mesecev delal v neki opekarni olizu Ljubljane. Athem ne zna pi- sati, pa tudi srbohrvatsko slabo govori, oziroma skoraj nič ne razume. Albanec je! Sali je miren fant, izredno ustrežljiv in prijazen. Nekako izstopa iz sredine, od koder je prišel. Bolj umirjen in za- mišljen je, medtem ko je v ostalih več elementarnos ti, živosti... V pisarni srečam Blagoja iz Skopja. Stanovska kolega sva. On dela pri televiziji Skopje. Skrbi za področje filma. Pa še nekaj skupnega imava: oba velikokrat poslu- šava tisto pesem o -;starih kosteh«, kot imenujejo tiste, ki so se pripeljali v vojsko z zadnjim vlakom. Blagoje pripoveduje o mno- gih potovanjih po Evropi, filmskih festivalih, maliodon- ski kulturi, novorojenem Skopju in o tem, kako mu je všeč Slovenija. Da je v njej nekaj več. Blagoje je in- telektualec, ki razume da- našnji svet. Med vsemi temi tanti je tu- di nekaj Celjanov. Tone Mi- sia živi v čakanju, da bo do- bil v tovarni Lesonit čimveč lesonitnih ostankov. Tako bo lahko nadaljeval z izdelova- njem lepih intarzij. Tone je umetniška duša, takšna na- ravna, brez posebnih šol in tečajev. Samouk. Iz njega govori silna moč likovnega ustvarjalca. Pripravlja tiJdi razstavo intarzij. To pa še ni vse: igra tudi na kitaro, na- stopa v recitalih in poleg vse- ga je dober vojak! Peter Podsedenšek se nikakor ne more ujeti v novo okolje. Pogreša okolje umetnega dr- saiišča in tistega življenja, ki mu je toliko pomenilo. Tu je še skupina ivra^ijca- nov, vrlih Gorenjcev, s kate- rimi smo kmalu po prvih dneh vojske podpisali miro- ljubno in stalno sodelovanje. Mnogi ljudje iz mnogih krajev. Mnogo različnih tem- peramentov, usod, hotenj, prepričanj in želja. Navkljub vsem nasprotjem pa ena ve- lika družina! Večer. Na hodnikih ostane orožje, pa škomji z nogavi- cami. V spalnicah je kmalu vse tiho, kajti delo čez ves dan je v mladih vojakih na- pravilo svoje. Treba se je pripraviti za naslednji dan, za še večje napore. Dnevi te- čejo, počasi, toda tečejo. Po- leg vseh tistih pomembnih stvari, ki se jih tu naučiš, je tudi izredno pomembno to, da spoznaš različne ljudi. V tem je nekaj več! Morda naj- več. Dan in noč pa dnevi in no- či med novimi prijatelji in orožjem so prav zaradi tega pomembnejši in dragoce- nejši. Vojašnico je zagrnila me- gla. Spodaj pod njo pa se je •spravljalo spat tudi mesto. Po obzidju so hodili stra- žarji ... TONE VRABL mini repo^aža SPREJETO IN OPRAVLJENO Otroci vsega sveta so povsod enaki Povsod se rodijo več in manj nadarje- ni, takšni, ki redno šolo z lahkoto do- hajajo in taki, ki jim je znanje povpreč- nega otroka nedosegljivo. Otroci, priza- deti in prikrajšani za darove normalne- ga otroštva So bili zlasti na kmetih in v zaostalih krajih prepuščeni sami sebi. Za redno šolo niso bili, kakršne druge oblike dela z njimi pa tudi ni bilo. Ta- vali so po^aséh in bili vsem v posmeh. Tako je bilo, pravim včasih. Danes pa je te drugače, še ne povsod, ponekod pa le. Zreška osnovnošolska mreža je do- bro organizirana. Otroke s hribovitih ■ predelov južnega Pohorja, Scornarij, Kunigunde, Gorenja in ostalih po ob- ronkih Pohorja čepečih zaselkov, vozijo vsak dan z'avtobusom v Zreče, popold- ne pa nazaj. Med temi otroci pa je ne- kaj tudi takih, ki redne šole ne zmo- rejo. Kam z njimi? Prepustiti vaški po- smehljivosti in pomilovanju? Ne, so sklenili na zreški osnovni šoli. šolati se morajo tudi oni, ki so šole še naj- bolj potrebni. In kaj So sklenili? Sku- paj z ostalimi otroki se pripeljejo do Zreč, tu. naložijo še zreške otroke in hajdi г njimi v Slovenske Konjice v posebno šolo, ki vedri v II. osnovni šoli v Konjicah. šola je že precej dotrajana, a z ve- selimi plakati in'risbami po stenah ji to nekako uspe skriti. Med poukom vla- da popolen mir, ko pa zazvoni zvonec, mi ne uspe ločiti otrok redne šole od onih iz posebne. Povsod veselje, vpitje, skakanje, da je joj! Govorim z ravna- teljem zreške osemletke Bogomilom Vo- gelsangom, ki čaka na otroke, katere vsak dan zjutraj iz Zreč pelje v Sloven- ske Konjice, opoldne pa jih pride iskat. Mislim, pa m za priseči, da ima štiri take varovance. Enega iz Skomarij, dva iz Zreč, od kje je četrti pa ne vem. Vsak, dan, petek in svetek, če je to skupno ime za vsakdan, za slabo in gr- do vreme, kajti otroke je treba peljati vsak dan. Tja in nazaj, vedno po isti poti, za vsako ceno. Pa to se ravnatelju Vogelsangu ne zdi nič posebnega. »To je samo moja obveznost in to izpol- njujem, kakor smo se domenili. Prav Se mi zdi, da imajo vsi otroci sebi pri- merne šole.« Tako ravnatelj. Mi pa naj pripišemo, da so taki odnosi, ki vsebu- jejo osebna žrtvovanja, redki. Vedno MANJ JIH JE IN IZGUBIJO SE V PO- PLAVI vsakodnevnega pehanja za boljši standard, za denar. Ta ravnatelj, kako čudno, pa postavlja in sam sebi zadaja take dolžnosti, bi rekei marsikdo. Pa je prav tako in v tej njegovi doslednosti ga samo podpiramo! Z. S. Prejšnji teden je pripravila komisija za mladino pri komiteju občinske konference ZKS Celje svečan sprejem 29 novih članov v ZK. Za sprejem so jih največ predlagali na peda- goški gimnaziji in sicer 11. Novosprejetim je spregovoril član CK ZKS in tajnik občinskega sindikalnega sveta Vili Končan. V kulturnem delu programa pa so nastopile dijaldnje ekonomskega šolskega centra. Med drugim sc je v javnosti prvič predstavil njihov pevski zbor, ki ga vodi Gustav Grobelnik. Foto: F. Krivec v " ■ ^ If- t: rt -J-: n,- Pred vstopom v novo leto sem po- brskal po spominu in zapiskih, zabe- leženih v javnem življenju šentjurske občine. Bojim se," da bom izrekel kar preveč želja. Na gospodarskem področju žehm, da bi strokovni in odgovorni delavci v gospodarstvu delali na razvojnih in strokovnih rešitvah ter nehali s skrb- jo samo v lovu za denarjem. Izplače- vali 100-odstotne osebne dohodke, do- sežene v decembru, in to na plačilni dan, brez zamud. Razvili mini tovarno na Planini. Delili osebne dohodke po ustvarjenem sedanjem in preteklem delu, ne po položaju delovne organi- zacije. Gradili nadaljnje proizvodne zmogljivosti vlagateljev sredstev v ob- čini in zunaj nje. Izvažali več dela v proizvodih in storitvah ter manj de- lovnih ljudi. Asfaltirali cesto od Šentjurja do Sel. Obnovili in asfaltirali cesto vsaj od črnolice do Jezera. Vozili vsaj po tako vzdrževalnih cestah III. reda, kot so bile v decembru, če odmislim cesto proti Jakobu. Kmetu in kmetijstvu več stabilno- sti z usmeritvijo in družbeno pomoč- jo za specializirano in modernejšo proizvodnjo. Naj teče brez predaha voda iz pip občanov Šentjurja, Ponik- ve in ostalih krajev. Za negospodarsko področje, da bi zgradili nov otroški vrtec v Šentjurju. Dogradili novo telovadnico v Šentjur- ju. Zdravih ljudi v novi zdravstvenL postaji. Dobili družbeni prostor v Pre- vorju. Ogradili ponkovško pokopali- šče, pokrili gasilski dom v Ponikvi in končali še kaj drugega. Na družbeno političnem in samoupravnem področ- ju želim, da bi izvedli podobno uspeš- ne referendume za krajevne potrebe v celi občini, kot so to s svojo zavzeto- stjo izglasovali občani Šentjurja. Vsaj 80-odstotno udeležbo na sejah občinske skupščine odbornikov zbora delovne skupnosti. Popolnejša samouprava v krajevnih skupnostih in delovnih orga- nizacijah, ob enakovrednem vrednote- nju pravil in dolžnosti. Politično, družbeno in samoupravno aktivno mladinsko organizacijo. Razlike v socialnem razlikovanju naj praktič- no doživljajo večjo slovensko in ob- činsko solidarnost. Naj ne bo navidez- aa humanost in tovarištvo krinka za moralne vrednoste, večkrat zaradi osebnih koristi in hotenj. VINKO JAGODIC mali intervju Vprašuje: Zdenka Stopar Odgovarja: Avgust Vešligoj Pa naj kdo reče, da dimni- kar ne prinaša sreče, če pa sem na prvi poizkus, napra- viti intervju z dimnikarjem, naletela nanj. To, danes, ko se vidi dimnikarja bolj po-, redko, res ni lahko! A simbo- li sreče so že od pamtiveka, zato so ob novem letu kaj iskano blago. Smejijo se nam iz vseh novoletnih koledarjev, pa tudi sami voščijo srečo. Petintridesetletni Zagorac Avgust VešUgoj je že od le- ta 1950 zaposlen v Dimnikar- skem podjetju v Celju. V Celju ima tudi družino in pra- vi, da je rad tu. Lepo govo- ri slovensko, tako da komaj spoznaš, da je naš brat doma onstran Kolpe. »Simbol sreče ste. Občutite to velikokrat? Se ljudje pri- jemljejo za gumb, ko vas vi- dijo?« »Se. Pogostokrat. Otro, ci gledajo za mano, mali se me boje.« »Imate veliko dela?« »Zelo veliko, zlasti ob novem letu.« »Zakaj?« »Ljudje delajo obračune za nazaj, za naprej pa imajo radi vse čisto. Tudi dimnike.« »Pa res prinašate ljudem srečo?« »Da, ko ji oči- stim dinmik, je zadovoljna vsaka stranka in potem tudi srečna.« »Ste hudomušni, kot za dimnikarje posebej velja?« »Sem, včasih tudi katero u- špičim.« »Se spomnite kak- šnega zanimivega dogodka, ki bi bil vreden zapisati?« »Ni- ti ne.« »Je vaš delovni pro- stor velik?« »Da, vsa celjska občina.« »Pa osebni doho- dek?« »Upam, na srečo, da se bo izboljšalo, do zdaj je bil zaslužek velik okoli 80 do 90 starih tisočakov. Delo pa je težavno. Poleg dnevnega je še nočno delo, premalo je varnostnih pripomočkov, pre- vozno sredstvo je isto kot pred petdesetimi leti — peš in kolo.« »Povejte še kakšno željo ob novem letu!« »V ime- nu dimnikarskega podjetja Celje želim vsem strankam srečno novo leto — vaš di- mnikar!« kar mislite vi, objavljamo Ml .Tale naša ruor^ka nam je za Novo leto pripravila pri- jetno presenečenje, odnosno bralci, ki so se odzivali v takšni množini, da sem bil skoraj presenečen. To je lepo in prav in se vsem zahvalju- jem in vam že çedaj voščim srečno in zadovoljno Novo .^leto. Poslani odgovori, biLo jih je nekaj čez tristo, so lepo darilo zame in za vso redakcijo. Sicer pa niti ne vem, čemu bi se čudil. Vpra- šanje: Kaj je ljubezen, je pri- jetno. Vsaj zame. In če je treba razmišljati o ljubezni, je to konec koncev kar pri- jetno opravilo. Sploh je lju- bezen najlepša zadeva na svetu in ni vrag, da se ne bi človek sfwmnil kaj p^etnega. Poglejmo torej, kaj ste od- govorili in kaj je za naše bralce ljubezen. 1. Viola Pilipič iz Celja, Tomšičev trg 17-1, me je po- stavila pred dejstvo: »Jaz vem, kaj pa vi?« Draga Viola, mislim, da me boš res mc^la naučiti ali pa vsaj pokazati, kaj je ljubezen. Do takrat pa malo pomisli, da bo pouk čim- bolj izdaten. Upam, da ne bom izpadel kot prvošolček. 2. »Ljubezen je bolezen in takrat morata oba partnerja v posteljo,« razmišlja Miki Nosan, Mariborska 17, Celje. 3. »Ljubezen je pašnik, na katerem se pasejo samo osli,« meni o tej zadevi Jože Dekle- va. Ulica Frankolovskih žrtev 1 A, Celje. Po tej izjavi sodeč smo bili v mladosti vsi osli, nekateri so še danes, pozneje pa smo se nekako prelevili v ljudi. Res čudovita metamor- foza. 4. Bojan Guček je o ljubezni napisal kar pesmico: »Da ljubezen je umrla, to manj strašno je gorje, kakor če počasi vene, pešajoč od dne do dne.« Po vsem tem bi človek sklepal, da je ljubezen neke vrste roža. 5. »Ljubezen je spolzko ko- lo, ki se ne vrti pri vseh enako,« je pogruntala Anica Pfoder iz Goričice 29 pri Šent- jurju. In kako se vrti pri Anici? Upam in želim, da bi kdaj spodrsnilo. Če je, pri- dem na pomoč. In še naslednje vprašanje: KDO JE REVEŽ? in na svi- denje v Novem letu 1972 s prav takšnim sodelovanjem kot doslej. АИ pa s 5e bolj- šim. Krajevna skupnost Šempeter je izkazala svojim nad 70 ie{ ; starim občanom posebno pozornost, lahko bi rekli tudi ^ hvaležnost Vse so namreč povabili na družabno popoldne : v Hmeljarski doro v Šempeter. Povabili so jih 130, vendar : se vabilu vsi niso mogli odzvati, verjetno zaradi bolezni ali .starostne oslabelosti. Tako se je v nedeljo popoldne zbralo okrog 100 starčkov, ki so jim pozornost sprejemali s solza- j mi sreče v, očeh in trepetajočimi rokami. Pripravili so jim \ tudi lep kulturni program in pogostitev. Na sliki najstarej- ša oManka 89 letna Antonija Rozman iz Roj pri Šempetru prejenja čestitke in posebno darilo od predsednika Krajev- ne skupnosti Šempeter Iva Kuharja. Tekst in foto: T. Tavčar ŠOŠTANJ: RK DOBRO DELA Med najbolj aktivno orga- nizacijo v šoštanju štejemo vsekakor mestni odbor Rde- čega križa, ki združuje v svo- jih vrstah več kot 1500 članov in podmladkarjev obeh os- novnih šol. Delo organizaci- je se odraža predvsem v zbi- ranju občasne materialne po- moči še posebno v zimskih mesecih, ko dobi marsikate- ri socialno ogroženi plačan topli obrok v gostišču. Posebno aktivnost so po- kazali prebivalci ob letošnji krvodajalski akciji, ki je ce- lo presegla predviden načrt. Podmladkarji so se posebno izkazali pri akciji zbiranja oblačil ln posteljnine, kakor tudi ob zbiralni akciji v tednu RK in' za sončni vlak. Da bi prebivalce seznanili tudi s preventivnimi tikrepi, so pred dnevi pripravili za- nimivo predavanje o boleznih srca in ožilja. Predavatelj i dr. RAJKO FENC je števil- nim poslušalcem na zanimiv . način prikazal tegobe m ukrepe zoper te zelo razšir- jene bolezni današnjega časa. VIKTOR KOJC • < Nace Krupak, tajnik i г družbeno ekonomski razv i > ski skupščini Šmarje pri i г v novem letu 1972 á i > osebno predvsem uspeh : 4 je neposredno povezan i ? šmarske občine. Z dru^ 1 > to pomeni, da je moja 11 s nekako nerazdružljivo poi l ¿ vojem občine in boljšim i > večjim standardom ljudi, i 5 njej. Da pa bo ta uspeh, Z lim, res uspeh v pravem i ? sede, se bo nujno morala S ših ljudi še povečati, < mogel trditi, da je ni bilo 5 bila je in to celo na za« > Toda če bomo hoteli dosi Ч to kot nerazvito območje ? mo morali krepko sodeW > Razen še večje enotn^ Ч da z uspehom nadaljuješ г lo v infrastrukturi ter dal I Dedek Mraz je bil te dni velikokrat v zadregi Tudi njega je zadela de- valvacija dinarja, na dru- gi strani pa je imel poln koš pisem in v njih vro- čih želja — prinesi mi igračko, kakršno koli sa- mo, da bo primerna za moja leta. Torej, veliko želja, manj denarja in drage igračke. Pa jo je dedek le mah- nil do trgovcev in jih vprašal, kako je sploh s ___^ /ODE MANJKA ara pesem je že, da v iskem kotu že nekaj let lanjkuje vode. Ko so I 40 leti zgradili vodo- pač nihče ni mislil, da )o poraba vode toliko po- lla. Takrat pač ni bilo ene kopalnice, ne strani- ne pranja. Se manj pa je komu sanjalo o pral- I stroju. Ker je bilo vode olj., so se v letih po voj- priključile k Vranskemu [)vodu še sosedne vasi: ie, Ceplje in Prekopa. Že ij let pa je v poletnih ecih vsem primanjkovalo !. Sedaj sredi zime pa se godilo, da ni priteklo ni- itplje vode. áírat, ko se je gradil iski vodovod, se je mi- ( tudi na požarno var- ;. V trgu Vransko je bi- rgrajenüi 8 požarnih hi- itov. Ko so se priključi- na vodovod še sosedne , so se tudi tam vgra- potrebni hidranti. Pri injem stanju pa v njih eč vode. Pri tem je prav 0no prizadeta Prekopa, je več kot 1 km oddalje- (xi potoka Bolska. V neru požara bi se to elje znašlo v veliki ne- »sti. Trajalo bi najmanj ure, da bi gasilci lahko eli gasiti. Skrajni čas je da na Vranskem zgradi- dodatni vodovod. GOZDARJI O ZADOVOLJNI tóolgo tega so bili upo- ki gozdarski delavci iz tov GG Podčetrtek in feka Slatina prijetno pre- [feni: povabljeni so bili Bikusko v Rogaški Slati- to je bilo prvič, da se je ino gospodarstvo Celje nnilo na svoje upok )jen- V hotelu Bohor se je ilo čez petdeset po vabi j e- gostov in vsi, ki so bili jtni, so izrazili veliko ežnost Gozdnemu gospo- tvu, da se je spomnilo |b. Upokojenci si takšnih inj še želijo, saj se sa- takrat lahko pogovore s mi delovnimi kolegi. OBDARILI JIH BODO Starčki v domu onemoglih na Jelšingradu pri Šmarju bodo prav gotovo veseli, ko jih bodo pionirčki iz osnov- ne šole v Podčetrtku te dni obiskali. Pionirji so za oskr- bovance z njihovega območja zbrali trideset tisoč starih di- narjev, ki jih bodo razdelili mednje, da jim novoletna noč ne bo tako pusta in brez poslastic. Enako bodo obda- rovali tudi domače starčke in tiste, ki ne morejo delati ali ki nimajo sredstev, da bi si privoščili še kaj več, kot je potrebno za golo življenje. Zanje so zbrali stotisoč sta- rih dinarjev, sredstva pa so dobili od občinskega Rdeče- ga križa v znesku 75.000 SD. Ostalo pa so dali iz skladov, ki jih imajo sami. To i e de- nar, ki se je skozi vse leto stekal iz dela raznih dejav- nosti na šoli. - mis Oglašujte v dnevniku BELO isije za d občin- h: tm zase delu, ki azvojem esedami la sreča a z raz- ijenjem, anov v i ga že- enu be- iiost na- ne bi sprotno, i ravni, i več in mo, bo- i želim. Seto de- tresniči- jo vsaj. nekateri od že postavljenih programov razvoja podjetij. Kajti eden izmed naših največjih ciljev je, da zaposlimo večje število domačih ljudi v raznih dislociranih obratih. Kaže, da naše želje in upi niso le uto- pije, še posebej po zadnjem posvetu z Ljubljansko banko. Ne zahtevamo mnogo. Le dva obrata si žehmo in da se enkrat že reši vprašanje Atomskih toplic, s katerimi se že precej časa ubadam. Precej je bilo narejenega pri modernizaciji cestnega omrežja, a ven- dar ne toliko, da bi lahko bili v celoti zadovoljni. Prav tukaj je še cela vrsta problemov, ki so poleg kmetijstva naj- bolj akutni, če nam v novem letu 1972 uspe rešiti vsaj del teh proble- mov. p>otem lahko mirne duše rečem, da sem zadovoljen že sedaj. Prav bi bilo, da se uresničijo, da tudi ti ob- robni slovenski predeli enkrat dobe to, kar jim pripada: takšno življenje, kot ga ponekod že žive. imi za igračke in za- jim občinske skup- e priznavajo zanje išje marže, glej, dedek je ostr- se čudil in majal z 0. Pa ni nič pomaga- Slišal jih je na vaš n, otroci. • še res je, da so mu vci povedali, da so ■ke drage zaradi vas, ît. Da, prav zaradi Kadar se sprehajate rgovinah in jih obču- je, so preveč aktivne ročice. In tako pra- vijo, da jih s takšnim »ogledovanjem« veliko pokvarite. In da pri pro- daji ne bi imeli izgube, jih prodajajo dražje kot sicer. Svetujemo vam, da od- slej izbirate igračke le z očmi. Morda bodo poslej cenejše, razen tega pa s pogledom ne boste dreg- nili v njihovo dvomljivo kvaliteto. Hudo je nam- reč, če se igračka, ki le- ži v trgovini ni. polici, pokvari že zaradi tega, če jo primete v roke. JAZ ŽELIM, TI ŽELIŠ, Ml ŽELIMO... želja? Sen bodočnosti? Vizija prihodnosti? Upanje? Trenutek uresničenja bodočih trenutkov? Le koliko jih je? Oni krompirček v oblicah, oni avto- mobilček, oni avtomobil, oni... oni ... Kako različne so in v bistvu kako skupne. Želje! Tisto, kar imamo ali pove čanje tistega, kar imamo! Zakaj je prav Novo leto trenutek, ko drug drugemu in samemu sebi toliko zaželimo? Morda zato, ker pravimo — drugo leto bo pa vse drugače? Clo vek živi v pričakovanju — predvsem dobrega, hkrati pa se zaveda tudi slabšega. Dela, da bi se mu uresničilo čim več lepega. Splošna želja vseh je: MIR in da bi nam bilo tako, kot nam je. K prvemu mnogi zmajajo z glavo — ш od nas odvisno, k drugemu pomaga vsak z lastnimi močmj in včasih se tega niti ne zaveda. Tedaj, ko dvigne roko kot član samoupravnega organa, ko sodeluje v referendumu, ko kritično obravnava na pravem mestu določen problem i»- še in še. MILAN DEŽNIKAR, me sar v Žalcu, doma iz Pre- kope pri Vranskem: »Ali ne bi bilo prijetno, da bi imeli ljudje višje osebne dohodke in bi bilo drago meso tako bolj dostopno vsem, tudi ti- stim z nižjimi plačami? V Prekopi bi radi novo samo- postrežno trgovino, ki bi imela večjo zalogo. Cesta skozi vas je slaba. Govorijo sicer, da jo bodo prihodnje leto uredili, vendar .. . Oseb- no pa si želim, da bi nam bi- lo tudi v bodoče tako dobro. Seveda ob večjem zaslužku.« ................................................»TANKO L,ciKiVlA:N, vzdr- ževalec vodovoda pri Feralitu Žalec: »želim si za občino samo to, da bi bilo več sta- novanj. Ljudi je vedno več, s stanovanji pa ni tako. Imam družino, ženo in tri otroke. Imam stanovanje, vendar moram ven, zato bi rad, da nihče ne Di 'mei takšnih problemov, kot jih imam jaz sam. Hudo je to! V podjetju pa želim, da bi delavci dobili čimveč, hkrati pa se zavedam, da je to od- visno Od večje in kvalitetnej- še proizvodnje.« VIKTOR ŽURAJ, šofer pri Montani, doma iz Zabukovce: »Morda ne boste verjeli, am- pak Žalec resnično potrebu- je kot mesto javno stranišče. Drugo so boljši gostinski oziroma turistični objekti, ne navsezadnje pa bi želeli mno- gi objekt družbene prehi-ane, kjer bi se lahko človek ceneje najedel. Montana je v večjih investicijah, upam, da se bo- do čimprej obrestovale « MARTINA GORSEK grad beni tehnik pri Sigmi Žalec ter predsednica mladinskega aktiva Žalec: »Jasno, mladin- ski dom v Žalcu si želim. Toliko že govorimo o njem. Delamo tudi! Poleg tega po- trebuje Žalec tudi oazen. Za podjetje si želim čim uspeš- nejše poslovanje in boljšo kooperacijo z drugimi pod- jetji. Privatno pa zelo n:;alo: več zdravja in podrtih kegljf-'' (Martina rada kesrlia)« ALBIN CIGLER SKladiščni delavec v trgovini, doma iz Dolenje vasi: »V prihodnjem letu želam, da bi položili as- falt, kjer ga ni. V mislih imam odseka Dolenja ^as — šešče in Gornja vas Ope- kama — Matke. Glede svoje- ga dela lahko rečem samo to, da bom najbolj zado/oljen, če bom imel prihodnje leto več točk, ki ustvarjajo oseb- ni dohodek. Osebno pa bi rad bil čimprej gotov z i^radnjo hiše. Pričel sem 69. leta m upam, da bo 73. gotova.« želja je ob novem letu nekajkrat več kot nas je milijar na svetu. Tudi v občini Žalec so! Specifične! Lokalne! Uresničljive! Neuresničljive! Vendar človeške! želje petih i'.med tisočev občanov. 16. »tran ' NOVI TEDNIK St. 50 — 30. december 1971 NA KAKŠNIH KMETIJAH BO MOŽNO V NORMALNIH RAZMERAH USPEŠNO GOSPO- DARITI? ALI LODO NEKATERE MANJŠE KMETIJE RASTLE V VEČJE IN KAKO? o razmerah naših kmeto- valcev menimo vsi več ali manj podobno. Njihovih te- žav ni moči zanikati niti olepševati njihovega življe- nja. V glavnem se vsi strinja- mo, da je stvari treba izbolj- ševati tako, kot je že precej časa zapisano v resokicijab. Zatika pa se pri razpravah, kaj bi bilo treba storiti in kaj je v sedanjih razmerah možno. Celo v 2rvezni skup- ščini. Bolezen je torej znana, »zdravniki« pa niso enotnega mnenja, kakšno zdravilo bi predpisali. Ne ugibajo le, katero bi bolje učinkovalo, ampak tudi, kako bi poma- gali z manjšimi stroški. Zato je veliko različnih mnenj in predlogov. Zdaj so oči uprte v zvezni iavršni svet, ki naj bi po naročilu zvezne skup- ščine do konca tega meseca pripravil ustrezne predloge za uspešne ukrepe. Taki ukrepi lahko imajo širok pomen in močno vpli- vajo na nadaljnji razvoj na- šega kmetijstva. Ne bodo pa rešili vseh drobnih vprašanj, ki so lahko prav tako zelo pomembna za naše kmete. Zato ne kaže čakati le na njih. Pred dnevi sem poslušal razpravo, kako naj bi ugo- tavljali, kakšno bi moralo bi- ti razmerje med starim in mladim kmečkim prebival- stvom. Ugotavljati ni težko. Tudi načrtovati na takih os- novah ni težko. A kdo bo jamčil, da bodo kmečki mla- dinci upoštevali takšne na- črte? Pripravljamo srednjeročni — petletni —- in dolgoročni — 20-letni — načrt razvo. ja kmetijstva. Strokovnjaki predvidevajo, da bi bilo čez 20 let v Sloveniji polovico manj kmečkih družin kot zdaj. To bi bila gotovo lahko trdnejša osnova za načrtova- nje, koliko kmečkih mladin- cev naj bi ostalo na kmeti- jah. Pa še take načrte bo težko uresničiti. Razmerje, koliko mladih kmečkih ljudi bi moralo ostati na kmetijah na dolo- čeno število starejših, ima močan socialni in premalo gospodarski značaj. Brez do- volj velike proizvodnje in do- hodkov ni moči pomagati kmečkim ljudem drugače kot z njimi deliti revščino. Po- spešeni načrti, da se bo šte- vilo kmečkih družin zmanjša- lo za polovico, pa tudi še ne rešujejo tistih gospodarskih vprašanj, zaradi katerih mla- di zapuščajo domove. Kmečkih družin bo vsako leto manj. O tem ni dvoma. Ali bodo aato nekatere manj- še kmetije rastle v večje? Kako? Koliko sredstev bo potrebnih? Kdo jih bo po- skrbel? To želijo mladi ve- deti. Tudi tisti, ki še čuti- jo nekaj veselja do kmetova- nja in se težko odločijo, ali naj ostanejo pri starših na kmetiji ali si poiščejo zapo- slitev drugod. S tem sicer še ne bo od- pravljeno vse, kar žene kmečke mladince od doma, bo pa rešeno eno najtežjih vprašanj, zlasti v tistih va- seh in zaselkih, kjer menijo, da nobena posamezna kmeti- ja ne bo mogla zadovoljiti upravičenih potreb kmečke družine. Zvečine ali več združenih v eno bi gotovo lahko. . Kako adruževati male kme- tije ali jih drugače zvečevati, da bodo dajale dovolj do- hodkov kmečkim gospodar- jem. Načrtovalci razvoja bi morali predvideti in določiti tudi to. Le tako bi lahko zadržali na kmetih dovolj kmečke mladine. Brez nje pa bo vsako leto več neobde- lanih zemljišč. JOŽE PETEK Januš Goleč TniMM® cdiiJi; 9 Grajski kovač Pavel šterc je bil oboževan kapitan navdušene kmečke vojske iz cele Bistriške doline ter še daleč okrog. Moška punta je prisegla v njegovo zmago in izboljšanje razmer. Pilštajnski ljudski pridigar pri Sv. Trojici v Dobležicah je bil prva žrtev zbiranja upornikov. Ko je gledal to taborenje In vrvenje kmečkih ljudi, jim je omenil upor kmetov v Nemčiji. Nemški kmečki punt so zatrli plemiči z ognjem in mečem. Od maja do julija leta 1525 so pobili 150.000 kmetov in 50.000 jih je moralo pobegniti z rodne grude v tujino in njihovo premoženje je bilo zaple- njeno Poudaril je še, da utegne plemstvo zagosti isto krvavo polko tudi sloven- sko-hrvaškemu puntu. Zaradi teh besed so bili o zmagi prepričani uporniki tako razsajeni, da so požgali pri belem dnevu dobležičko kaplanijo. ,. POGLAVJE Proti koncu leta 1572 je bila zbrana ter organizirana kmečka vojska po Bi- striški dohni do Izliva Bistrice v Sotlo pri St. Petru pod Sv. gorami, v Pišecah ter po Bizeljskem do Brežic. Kapitan Pavel Stero je obšel vse glavne kraje, kjer je dajal sam vsa potrebna navodila in prisostvoval slovesni zaprisegi v moško punto. Ker je obolel bizeljski kapitan Krištof Pustak, je postavil namesto njega Filipa Višeriča iz Bizeljskega in za Pišečane, Zdolane ter Artičane Petra Zupana iz Vitne vasi. Resnični vodja celega, tedaj za vojni pohod organiziranega upora, je bil Pavel Šterc, ki je skrbel v lesičkih delavnicah po možnosti za orožje in ga delil med bolj brihtne in izurjene puntar je. Ob sklepu leta 1572 je lahko z mirno vestjo javil vojvodi Gregoriču, da ima pripravljenih 16.000 bojevnikov, ki samo čakajo povelja, da odrinejo na določeno mesto, ali pa se priključijo glavni četi, ki je gotovo že tudi pod orožjem. Na zgornje poročilo je sprejel povelje, naj bo 4. februarja zjutraj že na Vidmu pri Krškem, kjer se bo sestal vojni svet, ki bo napravil odločilne sklepe. Njegovi bojevniki naj bodo pripravljeni na glas iz lesene troblje, iz katere bo klicala pod zastavo Gregorlčeva četa, ko bo marširala mimo Pilštajna na Planino m dalje. Vojvoda mu je še omenil v pismu, da so začeli Hrvati že krvavi ples okrog Cesargrada. To za kmečko vojsko važno trdnjavo so osvojili po kratki oblegi, zaplenili mnogo pušk in streliva, grajskega ošabnega oskrbnika pa Ob- glavili. Osvojeni Cesargrad pridno še bolj utrjujejo, tukaj bo glavna utrjena točka in skladišče orožja ter smodnika. Kapitan Pavel šterc je Izpeljal poverjeno nalogo. Treba je bilo upornike le še obiskovati, jih podžigati z besedo in jim zabičati strogi red in pokorščino. Celi januar 1572 mu je bil na razpolago, da je lahko tem pogosteje obisko- val pilštajnski trg, kjer je koprnelo po njem srce nekake voditeljice ženskih puntaric — Pištslakove Eme. Ema je že dolgo gledala v izvoljenem le vojaškega poveljnika, po zmagi pa vladarja slovenskega Spodnjega štajerja. Nikoli je ni bilo strah, kaj potem — če bi kmečki puntar j i podlegli s Pavlom vred in bi zago- spodovalo nad kmeti plemstvo s turško neusmiljenostjo in robstvom. Kaj take- ga ni mislil nihče, kaj šele, da bi bil izrekel to na glas, ali celo verjel. Vse je bilo pripravljeno samo za zmago in za ljudsko vlado z vsemi zasanjanimi svobo- ščinami. Emo je kljub vsemu prizadelo, ko ji je Pavel razložil pravkar sprejeto po- velje vojvode Gregoriča, da bo moral odriniti na vojni pošvet v Videm. Padla mu je okrog vratu in ga prosila, če sme z njim. Po pregledu kmečke vojske se bo vrnila nazaj domov. Pavel se je nasmehnil z zavrnitvijo, da nimajo ženske nobenega opravka tamkaj, kjer reže pravico orožje. Svojo radovednost z ozirom na bojevnike in poveljnike moške punte bo itak lahko zadovoljila doma, ko bo maširal del kmečke vojske pod trgom skozd Lesično proti Planini. Ema se je sicer zadovoljila s to tolažbo, bila je pa resnega mnenja, da bi me ne delala sra- mote, ako bi se poskusila ob njegovi strani s plemiči za staro pravdo. Med obiski v trgu pri ljubi in med pripravami za pohod, se je približal za Pavla čas odhoda na vojni posvet na Videm. Treba je bilo odriniti že tretjega februarja dopoldne, da bo sigurno ob pravem času na ukazanem mestu. Poslovil se je za teh nekaj dni odsotnosti od drage že večer poprej, da bi ne kazal preveč rahlo- čutnosti vpričo plemstva. Ema je sicer ihtela pri poslednjem poljubu, pa se je vendar hitro potolažila, saj je šlo le za kratko ločitev in potem bo njen preljubi zopet nekaj časa pri njej. Dne 3. februarja zjutraj so se zbrali na dvorišču lesičke kovačnice tile pun- tarski bojevniki iz pilštajnske župnije, ki so tvorili Pavlovo spremstvo: Guben- šek Joža, Amon Martin, Kovačič Anton, Zakošek Miha in Toplišek Matija. Vsak je jezdil konja, imel meč, oprsnik, glavo zavarovano s čelado, in sulico. Kapitan Šterc je bil oblečen kakor kak plemič na potovanju, viteško bojno opremo je nosil na konju njegov orožar Matija Toplišek. Pilštajnčani so gledali s ponosom na četo, ki je predpoldne omenjenega dne odjuckala proti Kozjemu in se usta- vila šele prvič v Podsredi. Podsredčani se še vedno niso odločili za punt. Pri pogledu na oboroženo četo, kateri je načeloval vitez, so bili prepričani, da jezdi zopet kak plemič na grad, ki straži še danes dobro ohranjen precej visoko nad trgom. Ko je vojaštvo postalo na sredi trga in je začel Matija To- plišek klicati s trobljo na zbor, se je zganil podsreški moški ter ženski svet in stopil na piano iz radovednosti, kaj hočejo in kaj nameravajo tuji možje. Ko je bil trg poln, je stopil kapitan na sredino in oznanil z mogočnim glasom, da da so oni prvi oddelek kmečke vojske iz Bistriške doline, ki je že zbrana in čaka le še na znamenje za odhod ter udar. Vse je že organizirano v slovensko-hrvaški moški punti, le od Podsredčanov si še nI zataknil doslej, kljub prigovarjanju, nobeden za klobuk bršljana ali zimzelena. Kapitan Pavel šterc jih danes ne prosi, pač pa zapoveduje, da morajo biti tudi oni pripravljeni za pohod na boj za staro pravdo in se bodo priključili kmečki vojski, ki bo marširala skozi Pod- sredo čez nekaj dni. Ako se ne bodo pokorili, bo zapel po celem trgu rdeči petelin. (Se nadaljuje) St. 50 — 30. december 197Í NOV! TEDNIK 17. stran rekordni let jadralcev Na zasluženi tnlmor so od. šli šele s prvim snegom. Šele ko ,je zelena površina letali- šča Leveč dobila snežno ode- jo, je vodja celjskih jadralcev Maks Arbajter uradno preki- nil sezono. Vse dotlej pa smo lahko videli celjske pilote, jadralce in modelarje vsak dan na delu. Pretekla sezona je več kot uspešna. Takšne ni bilo v zadnjih petindvajsetih letih, pa čeravno imamo v spominu velika imena celjskega, ja- dranja in aviomoto športa, kot so Velej, Arbajter, To. vornik, Ropas, Mirnik in Cer- jak. Pod skrbnim vodstvom vodje celjskega kluba Maksa Arbajtera so celjski jadralci, teh je preko 30, napravili velik korak naprej že v me- secih april — maj, ko so os- vojili republiško prvenstvo v preletih. S svojimi jedrilica, mi, bilo jih je kar de\'et, so napravili največ preletov in močno premagali Lesce in Ljubljano ter dolenjski letal- ski center v Novem mestu. Za nagrado so dobili 3 tone goriva, ki pa žal od osrednje zveze še ni prišlo v Celje. Sledilo je republiško prven- stvo. Peterica celjskih jadral, cev je v Novem mestu star- tala v konkurenci dvajsetih. Uspeh je bil več kot dober. Celjani so osvojili naslov pr- vaka (Peperko) in drugo me. sto (Leskovšek). Ostali so bi- li — Kamer osmi, Pešec de. veti in Klinar šestnajsti. Najboljša — Franc Peper- ko in Marko Leskovšek sta sodelovala na državnem pr- venstvu v Beogradu. Nastopi- ti bi morali še ostali, toda ni bilo finančnih sredstev. Uspeh celjskih tekmovalcev je bil odličen tudi tu. Franc Pe- perko .je osvojil drugo mesto in s tem postal uradno eden od največjih kandidatov za nastop na svetovnem prven- stvu v letu 1972 v Vršcu. Pri- kazal je izredno vsestranost in obvladanje jedrilice v vseh pogojih in izgubil prvo mesto le za 85 točk. Leskovšek pa je bil šestnajsti. Poleg teh uspehov so celj- ski jadralci opravili več pre- letov daljših od 300 km. Vsi imajo številne pogoje za naj- kišje jadralne značke. Tako ahko prihodnje leto pričaku- jemo nove nosilce zlatega maka »C« ali celo diamantne- ja. Mimo uspešnega aero mi- inga pa so celjski jadralci losegli velik uspeh v jadral- lem modelarstvu. Peter Kar- ier in Leskovšek sta s svo- imi kolegi Bezgovškom, Ber- ■etom, Klenovškom, Rener- em osvojili moštveni naslov ■epubliškega in državnegra pr- vaka — ter prvi mesti na po- kalnem tekmovanju Štajer- ke in Zagreba. Tu so pre- riagali močne vrste jugoslo- anskih tekmovalcev in goste i italijanskega Monfalcona. Larner in Leskovšek pa sta udi med prvo trojico na ržavnem pr\'enstvu posa- leznikov ter zmagovalca po- alnega tekmovanja za Pokal SOKA« v Mostarju. Letošnji uspehi celjskega ero kluba pa dajejo nove bveznosti skupini marljivih [jortnikov. Nova dvosedežna 'drilica iz Poljske in njihova olia sta garancija, da bodo xdi v novem letu uspešni. J. KUZMA 'ЖО1Ј1Е Tudi letos je naša redak- ci,)a organizirala izbor naj- boljšega športnika in šport- nice v preteklem letu. Kot že mnogokrat, sta zopet na vrhu predstavnika atletskega špor- ta. Za izbor najboljšega šix>r- tnika in športnice smo anke- tirali predsednike in vodje posameznih celjskih društev in klubov ter nekatere dru- ge telesnovzgojne fvmkcionar- je, kakor 'tudi dopisnike na- še športne redakcije. Vsi ti so sestavili vrstni red petih najboljših športnikov in špor- tnic. S seštevkom glasov smo dobili naslednji vrstni red: Moški: 1. Miro Kocuvan (atle- tika), 2. Urankar Jože (dvi- ganje uteži), 3. Franc Peper- ko (jadralni šport), 4. Bran- ko Vivod (atletika) in 5. Bo- jan Levstik (rokomet); Žen- ske: 1. Nataša Urbančič (atle- tika), 2. Eva Zaveršnik (konj- ski šport), 3. Eva Ludvig (ke- glanje), 4. Magda Urh (kegla- nje) in 5. Danica Urankar (atletika). Vsega skupaj je prišlo v poštev za izbiro najboljšega celjskega športnika le 13 mo- ških in 9 žensk, kar kaže na precej ozek krog vrhunskih športnikov v našem mestu. In tttdi o teh lahko rečemo, da se imena bolj ali manj po- navljajo — glede na prejšnja leta. Zanimiv i)a'jje podatek, da so anketiranci navedli športnike kar iz 12. panog, kar spet kaže na to, da Ce- lje ni le mesto atletike, am- pak da stremijo h kvaliteti tudi v drugih športnih zvr- steh. Omeniti moramo še to, da pri takem ocenjevanju te- žje pridejo do veljave špor- tniki, ki se ukvarjajo z eki- pnimi športi. Zaradi tega ni odveč ideja, ki jo je navedel eden izmed anketiranih funk- cionarjev, naj bi v prihodnje ocenjevali tudi dosežke posa- meznih ekip. še to: Ta anketa ne bo ostala samo pri tem zapisu, ampak bo redakcija Novega tednika najboljše športnike in športnice tudi nagradila na prireditvi ob zaključku leto- šnjih sindikalnih športnih iger. Tudi letos najboljša — Nataša Urbančičeva (Foto: M. Božič) Hokej na ledu PRIČAKOVAN PORAZ V BEOGRADU Mlada celjska ekipa hokejistov HDK Celje je odpoto- vala v Beograd s pomlajeno ekipo. Nastopila je proti vo- deči vrsti Crvene zvezde. Ker pa niso nastopili najboljši, so imeli domačini lažje delo in so zmagali 6:1 (1:0, 3:0, 2:1). V celoti pa mladi igralci Celja niso igrali tako podre- jene vloge. Fizično boljši domačini so imeh sicer terensko premoč, Celjani pa kljub temu niso izkoristili vseh pri- ložnosti za zadetek. Celjani so si z drugim mestom v II. zvezni ligi že priborili pravico sodelovanja v borbi za 5. do 8. mesto v državi. J. KUZMA UGODEN REZULTAT V BELJAKU Celjski hokejisti so igrali povratno srečanje proti Be- ljaku v Avstriji. V mnogo boljši igri so tokrat dosegli ugod- nejši rezultat kot v Celju. Izgubili so 5:9. Tretjine so bile izenačene; v prvi je bilo 1:1, v drugi pa 3:3. šele v zadnji so izgubili korak z domačini, pri katerih igrata dva Ka- nadčana. Zadetke za Celje so dosegli — čretnik, Dobovičnik, Vrstovšek, šmidt in Bratec. jk Košarka ŽALEC OBČINSKI PRVAK v telovadnici Osnovne šole v Žalcu je bilo v nedeljo občinsko prvenstvo občine Žalec za mladince v košarki. Nastopilo je pet ekip iz Žalca, Braslovč, Šempetra in Pre- bolda. Občinski prvaki so postali košarkarji prve ekipe Žalca, ki so premagali vse svoje nasprotnike. Rezultati: Žalec I. — Braslovče 59:17, Prebold — Žalec II 28:27, Ža- lec II — Šempeter 56:24, Šempeter — Braslovče 42:22. Fi- nale: Žalec I — Prebold 41:26. Končni vrstni red: 1. Ža- lec I, 2. Prebold, 3. Šempeter, 4. Žalec II, 5. Braslovče. Ekipa Žalca I je dobila pokal v trajno last, ostale ekipe pa priznanja za sodelovanje na občinskem prvenstvu. T. TAVČAR Streljanje CELJE IN SERŠEN NAJBOLJŠA Tudi letos so se celjski strelci zbrali ob dnevu JLA in imeli strelsko tekmovanje z zračno puško. Nastopilo je devet štiričlanskih ekip, med katerimi so najboljši uspeh dosegli predstavniki Celja. Zadeli so 1Q52 krogov in se s tem oddolžili za zadnji poraz proti Kovinarju iz štor. Ta je bil tokrat drugi s 10.30 krogi. Tempo pa tretji 1020 krogov. Posamezniki so sodelovali v dveh jakostnih skupinah. V "prvi skupini pri mojstrih streljanja — je zmagal Ervin ing. Seršen (Celje) 270 krogov. Sledijo: Dobovičnik 269, Jager (oba Celje) 265, štor (Kov) 262 in Dečman (Kovinar) 262. V skupini »B« pa je bil vrstni red: Ahtik (Ce) 265, Cvek (Tempo) 261, Kranjc (Ingrad) 260, Vanovšek (TE) 253, Petrovič (TE) 254. Najboljša ženska je bila Dobovič- nikova 254. Jk Na občinskem prvenstvu šolskih športnih društev ob- čine Žalec, ki je bilo v Žalcu, je sodelovalo osem ekip. Pri pionirjih so zmagali košarkarji Žalca, pri pionirkah pa ekipa iz Braslovč. T. T. šah PEŠEC ZMAGOVALEC Celjski šahovski klub je organiziral v počastitev oiieva JLA brzopotezni turnir iX)sameznikov z udeležbo preko 30 igralcev iz Celja, Žalca, Šempetra, Velenja, Šentjurja, Rog. Slatine, Zreč ter pripadnikov JLA. Igralci so bili raz- deljeni v tri skupine, iz katerih so se najboljši štirje pla- sirali v finale. Po pričakovanju sta se za prvo mesto pote- govala Pešec ter Bervar. Bervar je vodil do zadnjega kola, vendar je prav v tem kolu klonil in izgubil prvo mesto. Tako-je Pešec zmagal z 10 točkami, pred Bervarjem, ki jih je osvojil 9 in pol, sledijo Pertinač 6 in pol, Streicher, Hribšek (Žalec) 6, Putañee (JLA) 5 in pol, Ranzinger (Ža- lec )5, Skok (Šempeter) in Djurkovič (Rog. Slatina) 4 in pol, itd. PERTINAČ NOVA VLEČNICA V LIBOJAH Minuli teden so v zimsko športnem centru v Libojah končali z montiranjem nove vlečnice. Sedaj bo zmogljivost obeh vlečnic štirikrat večja, kot je bila poprej, saj lahko v eni uri potegne kar 800 smučarjev, šolsko športno dru- štvo Janko Herman iz Žalca je moràlo za novo vlečnico odšteti kar 85.000 din. Tako še sedaj čakajo samo na sneg. S postavitvijo nove trafo pvostaje pa bodo končali v tem tednu. Tako bo nočna smuka sedaj še ugodnejša, saj je bila razsvetljava do sedaj preslaba. T.TAVCAB Smučanje ^PRVI SLALOM NA CEUSKI KOČI Celjski smučarski klub Izletnik je v soboto za 5Л'о- je smučarje priredil prvo tekmovanje v slalomu pri Celjski koči. Preko 30 telano- valoev je tekmovalo na 450 metrov dolgi progi z višin- so razliko 150 m. Nastopili so v glavnem mlajši tekmo- valci, ká Sli želijo letošnjo sezono v svojih kategorijah priboriti kar največ uvrsti- tev. Sobotni slalom je po- kazal, da mladi dobro napre- dujejo, čeravno jim zima zaenkrat še ni preveč naklo- njena. V sedmih kategorijah so bili najiboljši: Cicibani —1. Klakočan, 2. Fazarinc; mlaj- še pionirke — 1. Jagrič, 2. Jug D.; mlajši pionirji — 1. Caftuta, 2. Zgoznik; starej- še pionirke — 1. Prelog, 2. Jug B.; starejši pionirji — 1. Vovk, 2. Horvat; mlajše mladinke — 1. Jezemik, 2. Govedi on štarejši mladinci — 1. Mežnarič, 2. cetina. Nogometaši šniartnega ob Pakt so s tremi točkami prednosti v I. skupini celjske nogo- metne podzvezc postali jesenski prvaki. Na skrajni desni novi trener Ivan Hribernik, ki je vodil moštvo že nekaj tekem pred koncem jesenskega dela teknjovanja. Foto: T. Tavčar Jezernikova je začela leto.šnjo sezono z zn»ago na »doma- čem terenu«. (Foto: Tone Tavčar) 18. »tran ' NOVI TEDNIK St. 50 — 30. december 1971 KMEČKO NOVO LETO Kje povsod so na novoletni večer raztreseni ljudje? Kamorkoli stopi noga, povsod pijejo in se vesele. In zakaj se ne bi kmet? Tudi on rad v ne- strpnem pričakovanju gleda proti stari uri na steni, ki so jo imeli že rajnki oče, in čaka. Na novo leto. Kaj bo in kaj ne bo prineslo, ga takrat ne zanima več. V roki drži kozarec, v potokih so lile kaplje z izbrazdanega lica, ko ga je ustvarjal. Ves obraz mu je en sam nasmeh, roka se ne trese in počasi ponese svetleče se steklo proti ustnicam. Spoštljivo zatipa žnabelj po kozarčevi gladini in jezik zamlaska in kmetiču pravi nekaj: »Dober je, ta pravšen je.« In ne okleva več, izpije vince do dna. In spet čaka, čaka. Do dvanajstih. Celo leto so živeli Gabrova mati za svoje praščeke. Vsa skrb je veljala kosmatincem, ki so se, vsi umazani, valja- li, težki in neokretni, da so komaj hodili, po štali in dvo- rišču. Potem se je začelo. Malo pred novim letom je moral vzeti slovo prvi. Po- tem drugi. Tretjega pa so Gabrova mati prihranili za praznik, za novo leto. Takrat pridejo domov njeni, vsi do- bri, pridni fantje, raztepeni po svetu. Na šestih koncih sveta. Zakaj šestkrat so Ga- brova mati zvečali prebival- stvo in še bi bili, če ne bi oča dejal, da bo kar zadosti. Za Silvestrovo so kapljali v hišo — kot berači ali pogo- relci. Otovorjeni so se skla- njali k mami in poljubili uve- lo, dobro lice. Mladost se je vrnila v hišo, kjer je že ča- kal mojster klavec. Močni in polni življenja so se kar ko- sali, kdo bo prijel prašiča za noge, kdo za rep in kdo bo pri glavi, čudo božje, ampak če bi vsi prišli na vrsto, bi prasca gotovo raztrgali. Stvar je bila na hitro kon- čana in mati so se smejali na »ganku« mladosti, oče pa so potrkavali z litrom in silili v fante s kozarcem. Potem je prišlo vse tisto, kar se pač po navadi dogaja na kolinah. Francia, ta mlajšega, so gr- dobe grde, namazali s krvjo in komaj se jih je otresel. Ko je stopil v hišo sosedov najmlajši, so ga poslali po niero za klobase. Smeh je donel pod oboki stare kmeč- ke hiše kot nikoli v celem le- tu. Le za koline so se zbrali, Gabrova družina, za novo leto. LTra je tekla, tekla brez prestanka in veselo je oilo pri Gabrovih. Tudi zapeli so. Pevci so že od nekdaj bili, da malo takih. Bilo je tako zelo veselo, da je maček na peči neprestano mahal z re- pom in prav gotovo mu ni šlo v račun, da ne zna peti. Ko se je vsega skupaj nave- ličal, je odšel malo na spre- hod, po delu se je dobro malo pretegniti, a glej ga zlodja, v veži se je skoraj spotaknil nad polno skledo še kadečega se mesa. Maček seveda ne bi bil maček in si je vso zadevo ogledal. Po pa- metnem in daljšem preudar- ku si je vzel kos, ki ga je la- hko odvlekel in izginil* je. Pravzaprav — za njim je za tisti dan izginila vsaka sled in še danes se ne ve, kje je preživel novoletno noč. Ga- brov oče so imeli jako radi pripovedi in če se je le dalo, so povedali, kako so jih uje- li na ruski fronti in kako je potem tisti ta glavni pogrun- tal, da so oni zelo pametni in jih je vzel za svojega posilne- ga, kot se temu v vojaškem jeziku pravi. Seveda, oče so bili stari, kaj bi oni s fron- to. Pa je le šlo vse po sreči in so potem, ko so prišli na- zaj iz Rusije, naredili še Ambroža. Se razume, da je pripoved Gabrovega očeta sprožila plaz smeha, čeprav so vso zadevo fantje slišali že ne vem koli- kokrat, so se vedno znova od srca nasmejali. Oča so se naredili malo užaljenega in so povzdignili glas proti svoji ta stari: »Ja, no Mica, pa jim ti dopovej, smrkovcem, če ni bilo cako. Natanko Ambrož je bil tiste- ga leta, no katerga leta že, rojen.« Ura ne pozna milosti .'n se- ka čas brez vsake obzirnosti. Klobase so fantje tako tiitro delali, da so kar frčale po zraku v mamino naročje. Po- tem so nekaj malega pojedli. Kaj bi jedli veliko, ko pa jih je mati pitala, da so bili nji- hovi že tako veliki vampi še večji. Ambrož je bil sploh si- la, kar se tega tiče. Trojne naramnice niso mogle zausta- viti mogočnega plazu, ki mu je silil izza hlač, da se je bi- lo bati, da bo vsak čas pa- dlo nekaj ven. So imeli pri Gabru tiste vr- ste uro, ki kuka. Menda je bila še iz rajnke Avstroogr- ske, ptič pa se še vseeno ni naveličal brusiti kljun. Takrat je zapela kukavica, tričetrt na dvanajst se je re- klo temu in v izbi je postalo kar naenkrat nekam mirno. Oča so pridno natakali ko. zarce, kot da bi jim gorelo zadaj, potem pa so se p>o- maknili proti izvoru svetlobe. Steklenko so odložili in so ča- kali. Vrata na uri so se od- prla in kukavica je pogledala v zbrano družbo m malo je manjkalo, da jim ni pokaza- la jezik, ko jih je videla takšnele, že malo v rožcah. Raje je storila svojo dolžnost in je začela s svojim ku-ku- ku-ku. Ko je nehala, so oča ugasnili luč in dvignil se je peklenski hrup in trušč. Vsi na enkrat bi radi objeli in poljubili očeta, mater. Na- stala je strašna zmešnjava m starega bi skoraj pohodili. Počasi so se unesli in stara dva stâ začela razvijati flaro- ve. Koliko lepega so si izmi- slili otroci. In solze so prišle v oči očetu, ki je imel polne roke cigaret, pijače, nogavic in bogvedi česa še. Tako so ga pili in se vese- lili tja do zore. Materi in oče. tu so vse naredili, popoldan pa se je v dolino spustila ko- lona in mati so se spomnili na tiste dni, ko so v vas ho- dili partizani in očeta ni bilo, ker je bil pač v ujetništvu. Stala sta na pragu z očetom in mahala. Fantje so se od- daljevali in kmalu so bili sa- mo še pikice. »Mica, spet sva sama, — ne,« je komaj izdavil Gabrov oče in hitro odšel v izbo. Da si poplakne žalost. Kako je bilo z mačkom, ne vem. Povedali so, da je pri- šel čez dva dni, ves bolan in napet. V boLniški je bil na- tanko en teden, potem pa se je vrnil na delovno mesto in že tisto noč je ulovil svojo pr- vo miš v novem letu. MILENKO STRASEK LIBELA RAZSTAVLJA V PEKINGU Znana celjska tovarna teh- tnic in finomehanike Libela Celje je te dni s svojimi iz- delki predstavljena kitajskim potrošnikom. Libela namreč sodeluje s svojimi izdelki na jugoslovanski razstavi, ki je v Pekingu in se bo zaključila 31. decembra. Libela razstavlja svoje av- tomatske tehtnice kakor tudi dozime elektronske tehtnice za tovarne in mešanice moč- nih krmil. S temi tehtnicami je dosegla že izredne uspehe na sovjetskem tržišču. Zato pričakuje tudi sedaj ob no- vih pogojih sodelovanja ena- ke uspehe tudi na Kitajskem. Na razstavi imajo tudi svoje- ga predstavnika, izvoznik pa je Jugotehna iz Beograda. Malo resnobe celo pri klobasah včasih ne škodi. GOSPODARSTVO CEUA -1972 Ce daš možu ribo, se bo najedel enkrat, če pa ga naučiš 'oviti ribe, se bo hranil vse življenje. Kuan-tsu Ko konec leta delamo obra- čun, se kar ne moremo odlo- čiti, kakšno oceno bi dali celjskemu gospodarstvu za njegove rezultate v preteklem letu. če pogledamo številke, ki govore o dosežkih naših podjetij, ne moremo biti ne- zadovoljni, saj je bilo dose- ženih nekaj lepih uspehov. Ko pa se zavemo, da so bili le-ti doseženi ob izredno ugo- dni konjimikturi ter ob še več- ji inflaciji, pa naše veselje nekoliko zbledi. Toda poglej- mo si posamezne dosežke v luči številk, ki smo jih dobili po prvih devetih mesecih leta 1971. Tako je družbeni proiz- vod poras tel za 23,6 od- stotka industrijska proizvod- nja pa za 6,2 odstotka. Pro- met v trgovini na drobno se je povečal kar za 35,3 od- stotka, indiustirijisCca prc^izvod- 31,2 odstotka, dohodek pa za 27,2 odstotka. Manj razvese- ljivo sliko kaže izvoz, ki je bil za 7,4 odstotka manjši kot v enakem obdobju pre- teklega leta. čeprav ti rezul- tati niso končni in se bodo dò konca leta močno spre- menili, pa nam v določeni meri že dajo vedeti, kako bo gospodarstvo končalo leto, kje bodo uspehi večji in kje bodo manjši. Bolj kakor preteklo leto, pa nas zanima prihodnje, ki je kot vsako novo leto polno upanja in velikih pričako- vanj. Toda — ali ga res lah- ko tako nestrpno pričaku- jemo? Vsako napovedovanje je vse prej kot hvaležen posel, še posebno pa napovedova- nje prihodnjega gospodarske-' ga razvoja, na katerega vpli- va toliko neznank, da smo pri tem problemu tudi z naj- novejšimi računalniki po- vsem brez moči. Ljudje, ki se malo bolj ukvarjajo z gospodarstvom, leta 1972 niso najbolj veseli. Na nebu svetovnega gospo- darstva se zbirajo grozeči ob- laki krize, ki bo v takšni ali drugačni obliki lahko vpliva- la tudi na razvoj pri nas. Seveda to ne bo kriza v pra- vem pomenu besede, saj gre le za določen padec gospo- darske aktivno.sti, ki je bila v zadnjih letih izredna. Ta padec aktivnosti v gospodar- stvu, ki ga pričakuje Evro- pa, bo seveda bolj ali manj vplival tudi na nas. Kaj ima pri vsem tem opraviti Celje? Stvari ne jemljimo tragično, je pa res, da ima Celje takš- no industrijo, ki je na niha- nja na svetovnem trgu ; občutljiva (čma in bar metalurgija, kovinska in strija). Da je to res, r kaže primer Cinkarne, čep nihanja na svetovnem t niso bila edini vzrok za njene težave. Po vsem tem lahko prit, nje leto napovemo bolj ur jeno rast industrijske pr vodnje, čeprav bodo r£^vn< letu 1972 začele delati ka cítete, v katere smo inve rali nekaj let; vprašanje le, kako bo na povečano nudbo reagiral trg. Isto v( tudi za stopnjo zaposloval Po vseh znakih sodeč pa večji vzpon kot industrija segla trgovina, nekaj zar zanjo ugodne klime na tr nekaj pa zaradi »uvoza« tr vine iz drugih slovensl mest. Pomembno besedo prihodnjih gospodarskih banjih pa bo moral imeti di izvoz, čeprav je vpra nje, ali bo dosegel planira stopnjo (20 odstotkov) po čanja. Nekaj pa je po vsem t< jasno. Celje ne bo moj uspešno tekmovati s svoji tekmeci, v kolikor bo še i prej obdržalo svoj «drobn karski« videz. Brez večje in bolj pogumnega povezoT nja bo Celje postalo slov^ ska provinca v pravem p menu besede, čeprav je b v zadnjem času nekaj i pravljeno tudi na tem p( ročju (Opekarne, Aero-( tis), pa vsi ti procesi po jajo preveč počasi in pre^ sramežljivo. Do pravega i vezovanja ne samo v Cel. ampak tudi v regiji pa je daleč, čeprav možnosti v li vrsti industrij obstaja Danes, ko je v svetu pove vanje preko državnih me čisto nekaj običaijnega, pa i nas ne moremo preko n ožjih plotov, ki nas obda jo. Da bi lahko primerno c govorili na podobne pr:)ci v slovenskem prostoru, n ramo združiti sile, da bi c : segli koncentracijo pr>dje i in spodbudili raziskov no dejavnost. In čisto na koncu je tre i omeniti še dva ključa, ki ( i pirata p>ot k hitrejšemu л voju: investicije in kadre. čeprav povečevanje inves cij danes pri nas ni prilji Ijena tema, pa je vendai res, da je to edina pot I napredka. Sedanjih težav i so krive prevelike investie v gospodarstvu, ampak i resnica čisto drugje. In kadri? Pustimo, da nal o njihovem pomenu pripo; du j e moto na začetku i stavka. JUBE TOPIJ ^шШШпШтШ TAKO MAJHEN SEM star sem sedemnajst let, sam fant vesele narave, le nekaj mi manjka. Slabo se počutim, ko se spomnim, kako sem majhen. Visok sem komaj 162 cm. To je najbrž dedno, kajti tudi moji starši in bratje so manjše postave. Upam, da me boste razumeli in mi svetovali, kaj naj storim, kaj naj jem, da bom zrasel še za kakšnih 10 cm. Pred nedavnim sem nekega zdravnika vprašal z za nasvet, pa mi je dejal, da so tudi majhni ljudje veliki. Seveda sem ga razumel, kaj hoče, vendar s tem nisem bil zadovoljen, saj nisem iskal tolažbe, pač pa nasvet. Do tega leta sem imel tudi zelo dobro prijateljico, toda v kratkem času je ona zrastla, tako da zdaj ne hodiva več skupaj. Ko sem jo "vprašal, zakaj se me izogiba, mi je odkritosrčno povedala, da sem premajhen in da je videti zelo smešno, če bi šla skupaj v kino. Kako naj zrastem še za 10 cm, vas vprašam? MARJAN IZ MOZIRJA Dragi Marjan, kot vidiš, ti odgovarjam kar v pismu, zato je bila po- slana znamka odveč. Hvala lepa za pozornost, a v drugo, če te bo še kdaj kaj težilo, ti znamke ni treba pošiljati. Tako mlad si še, dragi Marjan, da ,fe tvoja skrb o pre- malo centimetrih še kar odveč. Nekateri fantje še pri vo.iakih zrastejo za toliko, kot bi želel biti ti velik. Tvoja skrb o premajhni postavi se mi zdi zato preuranjena. Kaj naj ješ? Vse od kraja, pa res čisto vse, ker do zdaj še niso iznašli hrane, ki bi l.iudi večala. Ce boš veliko jedel, najbrž ne boš zrastel, okrepil in močnejši pa bo postal tvoj orçanîzem, ki prav za rast potrebuje v tvojih letih največ moči. Tako vidiš, ti kakšnega konkretnega recepta tudi jaz ne morem dati, zato se ne huduj name kot se na zdravni- ka, ki ti je tako modro odgovoril. Res je, da je človekova telesna majhnost samo zunanja oblika nekega individuuma, ki pa z notranjim bogastvom lahko nadomesti vse pomanjk- ljivosti. Tudi zunanje, telesne. Pa še nekaj o tvoji prija- teljici! Tako, ki bo merila fanta po centimetrih, boš še laliko dobil, zato ne žaluj preveč za njo. Raje se umiri, odsluži vojake, in ko to vse opraviš, se spet oglasi. Takrat boš bogatejši s spoznanji in svoje tegobe ne boš meril s centimetri. Pozdravljen in vesele novoletne praznike ti želim, pa veliko, veliko jej! DOKAZ LJUBEZNI Ne morem in ne morem pripraviti dekle, s katero hodim že mesec dni, da se mi vda. Ni mi uspelo izvedeti niti to, če je še nedolžna. Jaz bi to rad sam ugotovil in se prepričal, ker mačka v žaklju nočem dobiti za ženo. Ona se rada z mano pogovarja, o »tistem« pa noče nič slišati. Ali je to normalno ali ni, presodite vi in mi malo polep- šano, da ne bom preveč razočaran, če odgovor ne bo meni v prid, napišite! FRANCELJ Preljubi Francelj, da bo odgovor že na začetku olepšan, te tako imenu- jem. Veš, tudi jaz imam opravka z »mačkom v žaklju«, ker nisi povedal, ne koliko si ti star, ne koliko dekle. — Pa ja ne misliš z dekletom, ki ga poznaš en mesec, kar v zakon z njo! če te pa tare radovednost, kako je z dekle- tom, se dogovori z njo za zdravniški pregled. Morda bo dovolila? Sicer pa je poleg tega važnega problema »nedolž- nosti« (mislim, da je to za tebe najvažnejši problem), va- žno za zakon in tudi za sožitje izven zakona še nekaj drugega — jubezen. Ko boš še razmišljal o poroki, vzemi tudi to v zakup in na prvo mesto! Si z odgovorom zado- voljen? Pa veliko sreče v novem letu! Nataša KAJ STE NAJRAJE BRALI? Akcija Nagradni globus je končana. NaSa želja, da bi na kupone zapisali sestavke, ki so vam bili najbolj všeč, se je uresničila, saj je postala igra zlasti v zadnjih kolih izredno popularna. Kuponov je bilo na pretek, vaá izbor sestavkov pa izredno pisan. Povrnimo se torej tri mesece nazaj, na začetek Nagradnega globusa. Izbrali smo tiste novinarske prispevke, ki so dobili v posameznih kolih največ glasov. Se boste spomnili? V oklepaju je naveden avtor sestavka Poglejmo venec popularnih . . . Solza ne moreš prešteti (Milenko Strašek) Izgnanci iz domovine (Fran Roš) Srečno, kameradi (Bemi Strmčnik) Naši znanci (o mojstru Pelikanu) (Milan B'ožič) Sestanek s hudičem (Tone Vrabl) Temne noči zaposlenih mater (Jure Krašovec) Gospod alkohol za volanom (Milan Seničar) Zavekalo je v svet (Zdenka Stopar) Ob njegovem petju deklice jočejo (Tone Vrabl) Ali upamo govoriti? (Berni Strmičnik) Pisma bralcev Smej se ali jokaj (Milenko Strašek) Njihovo življenje je materinstvo (pišejo vsi novinarji) Trojno gorje (Januš Goleč) Zelo radi berete rubriko Moj idol, Med štirimi o6mi, Sosed sosedu, Malo anketo, podlistek Socialistična družba in religija in reportažne zapise. Najpopularnejše branje pa so, kot kažejo vaša pisma in kuponi, zapisi o naših materah. Tudi rubrika Pisma bralcev je bila med tistimi, ki ste jo na kuponih naj- večkrat omenjali. Dogovorimo se — v letu 1972 bomo še bolj sodelovali. Še več pisem, še več predlogov, da bo Novi tednik še boljši, še bolj vaš časnik. To si verjetno vsi želimo. Bralci in mi v uredništvu St. 50 — 30. december 197Í_NOV! TEDNIK _19. stran 20. »tran ' NOVI TEDNIK St. 50 — 30. december 1971 11. Tole igrišče za golt jjred tiišo b Košati lipi. Paradižnili je prižgal cigaro in zagrulil: »No, saj ni tiiko napak, tu v lloilyvvooJu . ..« Pa se je fant prenaglil. Še ta hip je pesek zaškrtal na dvorišču. Hrupne limuzine so osvetlile mirni dom. Gruča razgrajačev jc potrkala na duri. St. 50 — 30. december 197Í NOV! TEDNIK 21. stran Ohisk je bil njuna velika naloga tega zimskega dne. Starček, ki sta ga obiskala, jih je imel ze krepko nad osemdeset. Ob njem je v majhnem stanovanju živela žena starka. Otroci so odjadrali v svet. Starčka je pred meseci zadela kap. Delna. Ni bil več gospodar svojega telesa. Popolnoma odvisen od starke, ki že tudi komaj hodi in le s težavo opravlja najnujnejša dela ob možu. »Kako si- danes zopet pomočil posteljo? Ali me res ne moreš poklicati?« »Saj bi te, pa si tako sladko spala, da nisem hotel. Stegoval sem se po nočni posodi, a nii je nesrečno zdrknila na tla. Do tja pa tako ne pridem.« Starčkove oči so bile široko odprte, vprašujoče, ker so iskale razumevanje. Starka je hitro zamenjala mokro perilo s suhim in gosta sta potrpežljivo čakala, da se naposled vname prijeten razgovor, ki potolaži in vliva novega upanja v življenje. »Se spominjaš, Jože. kako je bilo pred dvajsetimi leti? Jesen je bila, lepa. vsa zlata, rdeča in rumena, ko smo odhajali na poroko tvoje hčerke. Kako sproščeni in lahkotni smo stopali po pisani preprogi. Nismo šteli ur. Vso noč do jutra smo jih razdirali, plesali. Koliko lahkotnosti je bilo še takrat v nas In danes? Poglej to roko! Z edinim kazalecem še lahko kaj občutim. Veš. Jože, ni ga dneva, ko bi se ne vračal na prve liste življenja. Sprehodi v naravo, v planine, svatbe, sinova matura, hčerkina diploma na višji šoli. pa zopet obiski prijateljev, kon- certi igre.« »Vsak dan vedno znova ista pesem. Tudi ponoči mi ne da miru. Kar povej' kaj si mi pripove- doval davi oh treh zjutraj.« »Saj bosta razumela. Nisem in nisem mogel spati. Že sem naštel dve, tri udarce stenske ure. Saj se spominjata tistega vročega poletne- ga dne, ko smo skupno odhajali v Piran. Bilo je pred petnajstimi leti. Trideset stopinj vročine. Modro nebo se je zlilo s hladečo morsko vodo. Vsi štirje smo se kopali, a si se ti, Marija, nenadoma spomnila, da gostu- je nocoj folklorna skupina. Pobrali smo obleke in zvečer odšli na prireditev. Eh. to je bilo nekaj. Pot domov je lajšal rahel vetrič in nas božal kot otroke. Poglej me danes. Kaj je človek. Resnično: ECCE HOMO!« »Tone, ne bodi vendar sentimentalen. Saj vidiš, da je pot vseh do lasu enaka. Ti si še srečen. Imaš nekoga, ki te ima rad in Ше skrbi!« Pravkar se je vrnila žetia s skodelico mlečne kave in žemljico. Tone se je hotel napol dvigniti, a brez ženine podpore ni šlo. Gosta sta odvila bel papir in tri nagel je. rdeče kot kri, mime stila v vazo. Na krožnik sta vsula biskvit. »Tone, ne obupuj. Živimo od spominov, lepih in slabih!« »Da. res je! Kaj bi bitu, če bi ne bilo teh. Od njih živiš v dolgih urah noči. V dolgih urah dni. Po- glej, vsak dan enkrat vstanem, pretaknem vse kote m zopet moram leči. Pa še časopis je moj zaveznik. Včeraj sem listal po osmrtnicah. Saj si poznal inženirja Miha in generala Bojana, pa še direktorja Franca. Ni jih več. Nihče sk jih več ne boji in nihče ne slavi. Zatonih sn kot sonce. Smrt je pravična! V molku smo se zazrli skozi okno. »še vedno sneži. Uh. vražji sneg. Zeblo nas bo!« »Za zimo zopet pripoje pomlad. Takrat bo tudi tebi bolje. Odšel boš ven, med tvoje rože.« »Da bi že jutri bila pomlad!« Z edinim gibajočim kazalcem je starček nakazal ženi potrebo po nočni posodi. Zopet so se zaglçdali v belo naravo in skoraj ne.slišno sneženje se je mešalo z, drobnim in rezkim glasom r>ode. »Tone. najin čas je potekel. Bodi zdrav! Kmalu se zopet vidimo!« Krepak stisk rok in obisk je kočan. še ves dan in vso noč je starček mislil na gosta in Se z njima pogovarjal ženi in še komu drugemu je ven- dar moral povedati, kako je bila srečna mladost. Kljub vsemu slabemu, svetla zarja. Z isto sladkostjo je mislil na premestitev v uradu, kjer je storil usodno napako. Na hčerko, ki mu je zdrknila v srednji šoli za eno leto. Na dolg ob gradnji hiše, ki ga je moral plačevati deset let... Vse v prete- klosti so bile sanje, a vse tako lepe. Ni jih več dogod- kov, ki bi podžigali telo in duha, da hi znova ustvarja- lo. Ni moglo več. Misel na pomlad pa ga je navdajala z neskončnim ијмпјет. Takrat bosta spet zacvetela for- zicija in glog. Tulipani bodo zopet pogrnili prostor pred hišo. Zunaj bo toplo, čebele bodo pele in sonce bo velikan, ki prežene smrt. »Kajne, stara, imela sta prav! Zopet ho pomlad in zopet bova srečna.« Starka ga je odela do vratu in nežno pobožala po licih. poznamo zdravilna zelišča? PLEŠEC - CÄPSELLA BURSA PASTORIS Plešec je zelo nadležen plevel ìk družine križnic. Raste na travnikih, pašnikih, njivah, ob poteh, jarkih itd. Ra.stlina je eno — ali tudi večletna z močno, vretenasto korenino, iz katere poganja do 40 cm visoko, močno vej- nato steblo. Prizemni listi tvorijo rozeto. Stebelni listi so suličasti in nepravilno per- nati. Majhni beli cvetovi so v socvetjih, ki se spremenijo v dolge plodne groz'de, Cveti od marca do pozne jeseni. Zel nabiramo od aprila do jeseni, jo v senci posušimo in spravimo v temnih kozar- cih. Plešec vsebuje žvepleno eterično olje, saponine, ti- ramin, čreslovine razne or- gasnke kisline ter precej rud- ninskih snovi. v domačem zdravilstvu rabijo rastlino za čiščenje krvi. Ker zožuje, zapira žile, zelo pomaga pri krvavitvah, ki so lahko najrazličnejšega izvora, tako iz želodca, ia pljuč, nosu ter pn poškod- bah. Plešec ima še en zdra- vilen učinek, ki je zelo po- memben — izravnava krvni pritisk ter ga jemljejo tako ori nizkem kot pri visokem -.гл^пеш pritisku. Za zdravilo pripravljamo čaj, tako, da eno veliko žli- co droge prelijemo s sro- pom pustimo stati deset mi- nut in ga pijemo po požirkin večkrat na dan. Zelišče lahko prelijemo tudi z vročim be- lim vinom, precedimo in pi- jemo po požirkih pri boleči- nah v želodcu, slabi prebavi in lenivosti črevesja. BORIS JAGODIC 22. »tran ' NOVI TEDNIK St. 50 — 30. december 1971 št. 50 — 30. deceir»»>«r 1971 NOVI TEDNIK 23. stran Gradbeno industrijsko podjetje INGRAD šteje približno 2100 članov de- lovnega kolektiva. Od te- ga јШ je 1700 doma, vsi ostali pa delajo v tuji- ni. Trenutno se v kolekti- vu uči za najrazličnejše poklice približno 170 va- jencev, kar predstavlja 10 % zaposlenega. Če obiskujemo kraje ši- rom Slovenije, lahko marsikje opazimo na grad- bišču tablo z napisom GIP INGRAD CELJE. In to v Ljubljani, Celju, Žalcu, Slovenskih Konji- cah, Laškem, Štorah, v šaleški dolini, Zgornji in Spodnji Savinjski doli- ni, v Zasavji: in celo v Straži na Hrvaškem. Mnogo gradbišč pa je tu- di v tujini, predvsem v Zahodni Nemčdji — Ham- burg, Esisen, Hannover, Stuttgart, München itd. Nedvomno . si vsi člani kolektiva prizadevajo, da bi doseg li čimbolj še de- lovne uspehe. Od leto- šnjih planiranih 17 mili- jard bruto dohodka bo realiziranih 18 milijard. Projektivni biro Podjetje ima lastni pro- jektivni biro, M dieila predvsem za interne pot- rebe. Proizvodni obrati Proizvodni obrati zdiru- žujejo precej dejavnosti, brez katerih si danes so- dobnega gradbeništva ne moremo predstavljati. Ta- ko imajo lesno dejavnost, ki združuje mizarstvo. tesarsitvo, obrat žage in slikopleskarstvo. Kovin- ska dejavnost združuje elektroir J aJacijo, stavb- no ključavničarstvo, kle- parstvo, vodovodne inšta- lacije in centralno kurja- vo. Sektor za FGM pa peskolom Frankolovo, montažne elemente, gra- moznico, betonarno, beton- ske cevi, cementnine, mal tamo, železokrivce in votlake. Potem je še se- ktor za mishanizacijo, ki združuje strojni park, av- topark, servisne delavnice ln konstrukcijski oddelek Vsi navedeni lastni pro- izvodni obrati zadovolju- jejo najmanj 70 % last- nih potreb podjetja, kar seveda ni malo. Organi delavskega upravljanja Sektorji imajo svoje delavske svete, vsi pa cen- tralni delavski svet, ki je aktiven in zevestno o- pravlja svoje številne na- loge. Poleg delavskega sveta je še sedem odbo- rov v organih delavskega upravljanja. Med njimi velja omeniti odbor za informiranost in odbor za varstvo pri delu. Ta skr- bi za vsakega novega de- lavca, da se najprej sez- nani z vsemi predpiisi in varnostnimi ukrepi, pre- den gre na delovišče. Sploh pa je samoupravlja- nje v podjetju dobro raz- vito. Problem je le na dislociranih gradbiščih izven Celja. Pri kadroa'ski splošni službi je oddelek za družbeni standard. Ta skrbi za preskrbo stano- vanj, za prehrano in leto- vanja za člane kolektiva. INGRAD ima v Celju svoj samski dom, mladinski dom (za vajence), vsi do- movi tudi zunaj Celja pa So opremljeni z lastno ku- hinjo. V Celju imajo tudi splošno in zobno ambu- lanto. Kadri in izobraževanje Značilno za gradibeno industrijo je spreminjanje strukture, to pa je spet povezano s spreminja- njem proizvoda, (tržno in sezonsko). Z vsemi temi gibanji pa se spreminja tudi število zaa)oslenih. Za izobraževanje je v IN- GRADU zetlo dobro po- skrbljeno. Vajenci imajo na gradbiščih organizira- no delo preko inštruktor- jev. Ti pa so usposoblje- ni za delo z vajenci ne samo strokovno, ampak tudi pedagoško. Tako IN- GRAD nehote dela usluge še drugim gradbenim po- djetjem preko svoje izo- braževalne ßduzbe, kjer se priučujejo nekvalifici- rani, delavci. In nemalo- krat se zgodi, da se de- lavec v INGRADU priuči, nato pa preide v drugo podjetje. Štipendiranje Pomen štipendiranja igra v INGRADU veliko vlogo. Trenutno ima IN- GRAD 59 štipendistov na srednjih, visokih in višjih šolah. Prizadevajo si, da bi štipendirali že v osem- letkah in si tako zagoto- vili kadre. Zanimivo pa je dejstvo, da je najmanj štipendistov ali jih pa sploh ni za ekonomiko. Tukaj je ix>djetje hotelo kaj več celo preko celj- skega kluba študentov, a so bili rezultati negativni. Štipendiranje pa je tudi stimulativno. Tako neka- teri dosegajo tudi 70 sta- rih tisočakov na mesec. Seveda je to odvisno od letnika in pokazanih re- zultatov pri delu. Procent obolenj je pri INGRADU pod pov- prečjem občine C^lje. To pa predvsem velja za gradbišča in delavce, ki so v Celju. Na gradbiščih izven Celja dn tudi za de- lavce, ki So doma pred- vsem na podeželju', ta od- stotek ne velja. Šport in rekreacija šport je v INGRADU zelo razvita dejavnost in ima veliko število zves- tih privržencev. Sicer pa je sploh zelo dobro po- skrbljeno za dnevno re- kreacijo. Poleg tega, da ima podjetje štiristezno avtomatsko kegljišče, ig- rišče za rokomet, odboj- ko, strelišče itd., dosega- jo člani kolektiva na športnih tekmovanjih le- pe uspehe. Ravno v Ce- lju se je porodila misel o tradicionalnih šix>:tnih igrah gradbincev Sloveni- je. Pri INGRADU pa so tudi stalna tekmovanja med obrati, šport se je v kolektivu zelo uvelja- vil. Ne samo zaradi do- brih rezultatov, ampak tudi dejansko združuje vse sloje ljudi. Ti pa so večinoma dobri delavci, ki ne poznajo bolezenskih izostankov. Poleg tekmovalnega je razvit tudi rekreacijski šport. Pri Mozirju je podjetje kupilo teren, kjer bodo uredili vrsto športnih objektov za svo- je člane kolektiva. Svoj dopust pa lahko »ingradovci« prežive tudi ob našem Jadranu. Ali ni vse to najboljša izkaznica INGRADA? Pogled na osnovno šolo v Štorah, v ozad.ju levo pa velika hala železarne Merxov hotel na Ljubljanski cesti. Velika hiala šlorske železarne 24. »tran ' NOVI TEDNIK St. 50 — 30. december 1971 Pogled na del Savinjske doline z gradu Komende v Polzeli (Foto: T. Tavčar) ■i Vfcir i 1 Sedim v vlaku, v oddel- ku za »nekadilce« in v si- vi megli dima prisluhnem razgovoru. »Kako je Janez?« vpra- ša sosed soseda, »Pravijo, da dobro, zelo dobro, saj se povprečna plača dviguje, kot maksi- meter pri popevkah.« V zakajenem oddelku vagona spontan smeh. / »Beseda po(v)prečnost je ženskega spola,« nada- ljuje pogovor Janez »in vejetno zato tako priljub- ljena. Najbolj čaščena je ' v labirintu statistike. Tam sedi trdna kot kamen, ogrnjena z večnim plaš- čem birokracije. Daleč od vsake življenjske resnič- sti in zato visoko nad vsem, kar nas žuli in nam greni naš vsakdan. Pa kaj bi govoril. . . V slovenskem pravopisu sta menda dovoljeni za to zvrst pojmovanja bese- di: poprečnost ali pov- prečnost! Vidiš, že v zibki je ta beseda na dveh tirih in kako bi bila potem kot življenjski pojem jasna kot sončen dan ali topla kot topla dlan.« »Pri delu poprečnež ali povprečnež nista preveč cenjena. Vsak se ju ote- pa. Storilnost je najbolj žlahtna beseda sedanjosti, v rokah ali v glavi je na poti právi,« se hudomuš- no sosed zahahlja sosedu. »Storilnost je vidna ali nevidna,« se oglasi nekdo ob vratih. »že res,« nadaljuje Ja- nez, »ampak POVPREČNA plača je za mem in še ti- soče drugih nevidna kljub storilnosti, čutim in vi- dim pa le svojo plačo v denarnici . .. Kadar bese di povprečnost in plačo povežemo v »povprečno plačo« in te plače za mno- ge resnično le »pol«, to je polovico! Za nekatere pa se dviga vedno višje, kot bi jo dvigalo ploskanje ob razpravi o socialni dife renciaciji.« »Po statistični obravTia- vi — je povprečna plača — v novem obdobju z no- vimi dinarji dosegla že kar zavidljivo višino!« se hkrati oglasita sopotnika Ahac Deviznik ih Božidar Visočnik. Oba nasmejana in važna sedita pri oknu in uživata ob prijetni vož- nji v poslovnem vlaku ob zavesti, da dajeta pov- prečni plači trdno osnovo. Njunemu visoko riapre- »Res, dobro nam je, vsega imamo dovolj, de- lamo, kakor hočemo in nihče, nam nič ne more,« Potem si spretilo olepša vabljiva usteca s cigare- to. Prvi dim graciozno za- puhti v smeri opozorila »nekadilci«. Njen topel nasmeh in oči s trepalni- cami sta umirila razbori- ta ekonomista. Siva megla dima okoli Vržinke — Made in USA — in dimom cigarete Da- mss — Made in Germa- nia — se združita z di- mom naše spoštovane »Drave« soseda Janeza in v že »povprečnem« zraku dajejo p. ispevek za On- kološki . . . »Nekadilci« kašlja jo na vse pretege, kar pa niko- gar ne moti. Ekonomista sta strikt- no uveljavila svoj »prav«. »Pa, kaj bi s t¿m,« je veselo nadaljevala med krogi dima lepa kadilka. »Mi, ki služimo bogu Merkurju, smo vedno nad povprečjem. Zato skrbita nas direktor in še inšpek- tor,« je končala v smehu. Tako je iz preprostega vprašanja, ki ga je naslo- vil sosed sosedu v kupé- ju nastala diskusija, ki je ugotavljala vse počez, na vse strani in ob vedno glasnejšem besedišču je v kotu zakašljal nekdo, ki ga družba do takrat ni opazila. »Kako jxi vi, tam v ko- tu?« ga vpraša nekdo. Pod klopjo se je poniž- no skrivala njegova obra- bljena torba, iz katere sta štrleli kanglica in stekle- nica. Osemnajst ur je de- lal na šihtnem turnusu in zdaj se vrača utrujen domov. Vrača se z vla- kom, saj je na odhodni postaji še mazal kolesje in čistil zavore . .. Mudi se mu k številni družini, kjer je vedno kaj narobe. In Nepomuk Sirotnik se spet preseda in potem glasno razmišlja: »Da, da, tu sedim med vami, ki vam je dobro! četudi nimam, kar bi mo- ral imeti, sem zadovoljen in čakam... V slogi je moč, so nas vedno učili in v našem »POVPREČ- JU« smo vsi, mali in ve- liki, bogati in revni, tako monolitno združeni, da nas vsaj tu nihče ne mo- re razdvojiti. In to je da- nes v morju resnic — čista resnica!« Vsi so umolknili in bili zadovoljni, da je vlak že pripeljal na končno posta- jo in ni bilo treba odgo- varjati marliivemu Nepo muku Sirotniku. Jana Na nagradnih globusih se je skoraj vedno pripetilo kaj prijetnega. Včasih smo se smejali, le to vem, da jokali nismo nikoli. Včasih smo se pogovarjali resno o neresnih stvareh in neie^no o re.snih stvareh. No, da ne bom preveč kritiziral: čestokrat smo obravnavali pro- bleme, ki so jih prinesli s seboj na.grajenci, mnogokaj smo na njihovo pobudo spremenili, prav gotovo pa še bomo. Stik z bralci je vedno prijeten. Marsikaj pove. Nam še posebej. C - .. 'i Л ! r"», V ■ ^ 'u . J I-' LÎ L>3i. i: ^J 'ïj •Л r, ■ ■ ■ -- 1 '/ f- C.W - d » Pretekli teden je bila V Slovenskih Konjicah razšir- jena seja občinskega komit«. ja ZKS, kjer je izredno po. zomost vzbudil referat pred- sednika občinske skupščine ing.. Franjo Тераја o social, nem razlikovanju v občini. Najbolj so boleče tiste razli, ke, ki ne izvirajo iz dela, je bilo med drugim rečeno. Prav tako ni dovolj učinkovi- ta davčna služba itd. V raz- pravi, ki je sledila, je bil iz- postavljen problem socialne- ga razlikovanja med zaostali- mi kraji. Stopilo je v ospred- je Vitanje, ki vse bolj zaosta- ja za razvojem. Izvolili so tudi nov Komite, za sekretarja pa še enkrat Franca Bana. Referat o socialnem razli- kovanju, ki osvetljuje vpra- šanja socialnega varstva, za- poslovanja, delitve osebnih dohodkov, bomo objavili v rubriki iz razprav o social- nem razlikovanju. S STARIM AVTOMOBILOM PO EVROPI Piše: Branko Stamejčič Temnilo se je že, ko smo pri Salzburgu pre- čkali avstrijsko-nemško mejo. Živo rumeni kombi, smešno stare slike v pot- nih listih, kitare in dolgi lasje so takoj vzbujali sum strogih mož v zele- nih uniformah in kombi smo morali postaviti ob stran. Med pregledom je pristopil šofer nekega to- vornjaka in nas v lepi slovenščini naprosil, naj zapeljemo njegovega to- variša do prve bencinske črpalke, kjer bi lahko na- ročil taksi. Res smo ga naložili, a že po nekaj kilometrih smo spoznali, da nam je uspelo preti- hotapiti čez mejo človeka, ki so mu Nemci prepove- dali vstop v svojo državo, ki ni imel potnega lista in ki ga je lovila policija. »Pa smo pri plehki kri- minalki!« boste dejali. Žal vas moram razoča-rati. Zaman smo čakali, kdaj se bo za na.mi oglasilo tuljenje policijskih siren, v spominu so nam ostali le začudeni pogledi carini- kov, ki se jim je nenado- ma naš kombi zdel bolj poln. Verjetno niti s praz- nim rezervoarjem ne bi tako težko čakali črpalke. Ko bi videli, kako smo se oddahnili, ko smo jo za- gledali! Kljub smoli smo še isti dan pustili München za sabo in se ustavili na nekem parkirišču. To je bila naša prva noč v kombiju in tudi hladna je bila. Lahko mi verjamete. V majhnem kombiju smo »ležali« v pozah, ki bi nam jih zavidal celo av- tor »Karna Sutre«. Zjutraj pa smo se p>očutili kot zmi^jeni slamki. Na deset kilometrov pet vijakov Lahko S.Í pred&tavlajte našo sirečo, ko smo zju- traj po епош-пет kuha- nju čaja spoznali, da ima- mo s sabo čisti špirit na- mesto gorilnega in da je gorilnik, ki smo ga prejš- nji dan preklinjah, prav- zaprav čisto v redtf. Po- tem smo se odpravili na- prej. Niti deset kilome- trov še nd bilo za nami, že je prvič počilo v mo- torju. Spet sta Pajo in čork vzela v roke orodje in cel dan se je ix>nav Ijala ista slika. Deset ki- lometrov, pet izgubljenih vijakov, vetrnica, deset varovalk, pa spet deset kilometrov... še sreča, da je biio ob cesti toliko pcikopaliišč s starimi avto- mobili, kjer smo mimo- grede nabirali vijake in ostale rezervne dele. Ob koncu drugega dne smo iziračunali, da smo prevo- zili le borih dvesto kilo- metrov. »Ne, ja,« smo si mislili, »do Novega leta bomo morda le zagledala opevane bele dovrske ste- ne starega Alblona.« »Bog je vedno z nami« — pravijo! Pa tudi zelo trd je, bi rekel, vsaj pri našem srečanju s kapelo je bil. Nadaljevanje sledi NOVI TEDNIK - Glasilo občmskih organizacij Socialistične zveze deiovnega ljudstva Celje, Laško m Žalec — Uredništvo m uprava Celje Gregorčičeva ¿. poštni predal 161 - Glavni in odgovorni urednik; Jože Volfand, Tehničm urednik: Drago С^Ћ Medved - Redakcija: Milan Božič. Jure Krašovec, Milan Seničar Zdenka Stopat, Milenko Strašek Bemi Strmčnik. Tone Vrabl - Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo« - Tisk m klišeji: CGP »Delo« Ljubljana - Rokopisov ne vračsmo - Cena pnsarn^zne številke 1 din — Tekoči račun: 501-1-167/2 ČOP »DELO« Ljubljana — Telefoni: uredništvo 23 69 in 31-05 mali calasi in naročnine 28-CO. .^тшшт^ уШШЧ/^