PRIMORSKI DNEVNIK foitnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 40 lir Leto XXII. St. 125 (6412) TRST, sobota, 28. maja 1966 ZAKON BO MORAL PONOVNO PREUČITI SENAT Poslanska zbornica odobrila zakon o amnestiji z bistvenimi popravki Program proslav dvajsete obletnice proglasitve republike - Moro obišče Zah. Nemčijo - Državni uslužbenci grozijo s splošno stavko RIM, 27. — Nekaj pred 14.30 je poslanska zbornica odobrila s tajnim glasovanjem zakon o amnestiji in pomilostitvi, za kar je glasovalo 339 poslancev, proti jih je glasovalo 63, vzdržala sta se dva; prisotni so bili 404 poslanci. Sprejetih je bilo več bistvenih popravkov, tako da bodo morali poslati zakonski predlog ponovno v senat. Vendar pa predvidevajo, da bo predsednik republike lahko objavil amnestijo na dan 2. junija, ko *e proslavlja dvajseta obletnica ustanovitve italijanske republike. Takoj po glasovanju so namreč besedilo zakonskega predloga poslali senatu, ki bo uradno potrdil Prejem v ponedeljek dopoldne in ga bodo predložili komisiji za sodstvo. Na tak način predvidevajo, 6a bo senat lahko dokončno odobril besedilo na torkovi seji in bo lahko predsednik republike razglasil amnestijo, ki mora biti objavljena v uradnem listu in ki bo izjemoma veljala takoj po objavi. Poslanska zbornica je sprejela nekaj bistvenih sprememb, med katerimi sta zlasti važni dve in o katerih se je vnela dokaj živahna tHiiiiiiimiiiiiiiimmmiiiiniimiiiiiiimiiiiimiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiininiiHiiiiiiiiiiiiiiiii Sestanek obrambnih ministrov držav varšavskega pakta diskusija. Zbornica je med tajnim glasovanjem z 208 glasovi proti 172 osvojila popravek komunista Zobolija in socialista Zappe, ki predvideva, da velja amnestija tudi za politične prekrške in prekrške, ki so jih zagrešili od 25. julija 1943 do 2. junija 1946 partizani, patrioti, pripadniki partizanskih akcijskih oddelkov in to tudi nerednih oddelkov, ali vsi tisti, ki so sodelovali z osvobodilnim gibanjem v boju proti fašizmu in nemškemu okupatorju. Glede tega popravka so protestirali misini, češ da ni prišlo do ukrepa, ki naj doseže pomirjenje, liberalci pa so bili mnenja, da se je vlada in parlamentarna večina podredila skrajni levici. Predsednik demokristjanske skupine Zacca- MOSKVA, 27. — Danes so se sestali v Moskvi ministri za o-brambo držav članic varšavskega Pakta. Namen sestanka je pripravi dnevni red konference posvetovalnega političnega odbora tega Pakta, ki se bo sestal na ravni Prvih tajnikov strank in predsednikov vlad v prvem tednu julija v Bukarešti. Sredi junija pa bo Pripravljalni sestanek zunanjih •binistrov držav članic. O tem sestanku se je zvedelo v dobro obveščenih krogih, uradno pa niso 0 tem še nič javili. V diplomatskih krogih prizadetih držav se poudarja, da na sestanku govorijo o spopolnitvi mehanizma za sodelovanje zavezniških armad varšavskega pakta in 0 pripravi konkretnih predlogov *a sestanek politično posvetovalnega odbora. Poleg posvetovanj ministrov za sunanje zadeve in ministrov za o-brambo so v zadnjem času bili tudi številni dvostranski razgovori na najvišji ravni. Nedavno so se na pr. v CSSR neuradno pogovarjali Novotnv in Ulbricht, v Romuniji pa Brežnjev in Ceausescu. Brežnjev bo tudi vodil sovjetsko Partijsko delegacijo na kongresu K-P CSSR, ki se bo začel 3l| maja. ob tej priložnosti se bodo nedvomno neuradno sestali voditelji Vzhodnih držav. Med diplomati zainteresiranih držav so mnenja, da ni izključeno, da bodo ministri za obrambo m zunanji ministri na svojih _ ločenih posvetovanjih proučili tudi morebitne nove mednarodne pobude držav varšavskega pakta oziroma Pregledali, kakšne so možnosti za teh korak. V Moskvi so posvetili veliko pokornost izjavi nekega visokega funkcionarja KP Avstrije na nedavnem sestanku predstavnikov komunističnih in delavskih strank zahodne Evrope na Dunaju. Tedaj je omenjeni funkcionar izjavil, da bi bilo pozitivno, če bi države varšavskega pakta dale pobudo do zahoda za razpustitev vojaških zavezništev v Evropi in. za ustvaritev realnega sistema evropske varnosti. V Moskvi se ugotavlja, da za sedaj niso dozoreli pogoji za kake Odločnejše korake v Evropi spričo ameriške politike v Evropi, njih Zaveznika Zahodne Nemčije in seveda tudi Velike Britanije. Iz te-Ba, sledi, da vse dotlej, dokler o-stane nevarnost nemškega milita-fizma in revanšizma na tej celini ln dokler Washington podpira nevarno politiko zahodnonemške vlade, se varšavski pakt ne more razpustiti. oblast, ko bo 31. maja prišel v Helsinki na dvodnevni uraden o-bisk ameriški državni tajnik Dean Rusk. Spremljali ga bodo njegova žena in potujoči poslanik Thomson ter drugi funkcionarji. Sestal se bo z ministrskim predsednikom, z zunanjim ministrom in s predsednikom republike Kekkonenom. Po Graziosijevem obisku v Jugoslaviji BEOGRAD, 27. — Podtajnik v zunanjem ministrstvu za zunanjo trgovino Dante Graziosi je po kratkem uradnem obisku v Jugoslaviji odpotoval danes v Rim. Poleg obiska sejma tehnike v Beogradu in nekaterih kmetijskih posestev v Vojvodini se je Graziosi z zveznim tajnikom za zunanjo trgovino Jugoslavije Djuverovičem razgovarjal o razvoju jugoslovansko - italijansko gospodarskih odnosov in med drugim tudi o bodočem zasedanju mešanega jugoslovansko - italijanskega odbora za gospodarsko, industrijsko in tehnično sodelovanje. BEOGRAD, 27. — Na vabilo predsednika republike maršala Tita bo iranski šah Reza Pahlevi od 3. do 11. junija uradno obiskal Jugoslavijo. Poleg razgovorov s predsednikom republike o vprašanjih s' področja dvostranskih odnosov lin o mednarodnih vprašanjih, bo iranski šah obiskal nekatere kraje v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. V spremstvu i-ranskega šaha bo tudi zunanji minister Abas Aram. gnini, je dejal, da je njegova skupina prav gotovo bolj naklonjena predlogu, da se amnestija razširi na vse politične zločine, vseh skupin, da pa se podvrže volji večine poslanske zbornice. Bistveno je bil spremenjen tudi člen 1. odstavek E, ki se nanaša na prestopke, ki se zagrešijo s tiskom. Sprejeti popravek namreč predvideva, da velja za odgovornega urednika amnestija samo v primeru, da tožitelj izrecno privoli v sodbo častnega razsodišča o resničnosti dogodka. V primeru, da tožitelj v to privoli, imenuje sodišče tri člane razsodišča med sodniki področja, ki ga obsega prizivno sodišče. Tudi o tem popravku je bila daljša razprava, saj so prvotno predvidevali za tisk ugodnejši predlog. Glede ostalih členov pa so bili sprejeti manj pomembni popravki. Predsedstvo republike in predsedstvo vlade je objavilo program svečanih proslav dvajsete obletnice u-stanovitve republike. Predsednik republike bo že 29. maja priredil sprejem za vse župane in predsednike pokrajin Italije, ki bo tretji od proglasitve republike. 1. junija bo predsednik republike Saragat naslovil Italijanskemu ljudstvu poslanico, dopoldne 2. junija pa bo svečana vojaška parada. Istega dne bo v vrtu Kvirinala svečan sprejem za visoke predstavnike oblasti, parlamenta, političnega življenja, za predstavnike gospodarstva, kulture, umetnosti, tiska in dela. Prvikrat bo povabljenih okoli tisoč sindikalnih predstavnikov. Predsednik vlade Moro je izdal navodila državni upravi, ki govore o izrednem značaju slovesnosti. Ministrstvo za obrambo je izdalo navodila, da bodo v vseh vojaških oddelkih govorili o važni obletnici, ministrstvo za šolstvo o proslavah v šolah, RAI-TV pa bo objavila posebne programe. V vseh glavnih mestih pokrajin bodo prefekti v soglasju z lokalnimi oblastmi priredili občasna predavanja in bodo podprli vse druge ustrezne pobude. Splošni politični položaj v okviru vladne koalicije je še vedno zapleten in je v tej zvezi prišlo do razgovora med namestnikoma tajnika PSI in KD Brodolinijem in Picco-lijem, ki sta ((Izmenjala poglede o splošnem političnem položaju«. Tiskovni urad predsedstva vlade sporoča, da bo predsednik vlade Moro obiskal od 27. do 29. junija Zahodno Nemčijo na vabilo kanclerja Erharda. Predsednika vlade bo spremljal zunanji minister Fanfani. V deželi Aosti je predsednik deželnega odbora odv. Caveri predloži! javnemu tožilcu prijavo zaradi izkoriščanja javne oblasti, ker je prefekt Castellucci kot komisar za koordinacijo omogočil vstop v prostore predsedstva dežele odv. Monte-sanu, ki, po tej prijavi, ni bil zakonito izvoljen za predsednika deželnega sveta. Danes so se nadaljevala pogajanja za obnovitev delovne pogodbe za uslužbence kovinarskih zasebnih podjetij. Pogajanja so proti pričakovanju prekinili in jih bodo nadaljevali šele 7. in 8. junija ter kasneje 14. in 15. junija. Med dosedanjimi pogajanji so zaključili o-kvirni program sindikalnih zahtev in bodo med naslednjimi razgovori prešli k podrobnostim. Na skupnem sestanku med tajništvom CGIL in sindikatom zdravnikov — CGIL so razpravljali o se- danjem razvoju spora med zdravniki in zavarovalnimi ustanovami. Povsem negativno so ocenili ((tehnični sporazum« in potrdili nujnost zdravstvene reforme. Vendar pa so ugotovili tudi nujnost vsaj ((pomembnega predujma« na zahteve zdravnikov, da bodo pogajanja lažja in da bo mogoče obnoviti neposredno zdravniško pomoč. Sestali so se sindikalni predstavniki državnih uslužbencev CGIL, CISL, UIL, CISNAL, UNSA in DIR STAT v zvezi z napovedanim sestankom z ministrom za reformo državne uprave in finančnimi ministri. Ugotovili so, da ni dobre volje za enotno in organsko reformo javne uprave, katere sestavni del je preureditev kvalifikacij in prejemkov. Zahtevali so spoštovanje vseh pogodb in predvsem takojšnjo razpoložljivost 25 milijard lir za poenotenje plač. če ta sredstva ne bi bila razpoložljiva in ne bi prišlo do pogajanj za reformo, ki naj velja od 1. januarja 1967, so sindikalne organizacije soglasne, da proglasijo prvo stavko državnih uslužbencev. Nikeziceve izjave za «Novoje vremja» MOSKVA, 27. — Sovjetski časopis za zunanjo politiko «Novoje vremja« objavlja danes intervju državnega tajnika za zunanje zadeve Jugoslavije Marka Nikezida, ki je na uradnem obisku v Sovjetski zvezi. Nikezid je izrazil zadovoljstvo zaradi obiska v Sovjetski zvezi in poudaril, da se odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo zelo uspešno razvijajo. Med činitelji, ki vplivajo na razvoj dobrih odnosov je Nikezid omenil, ugodno gospodarsko sodelovanje in dejstvo, da med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo obstaja visoka stopnja soglasja o osnovnih vprašanjih mednarodne politike. Nikezid je pozitivno ocenil sodelovanje Jugoslavije z državami članicami SEV. Glede Vietnama je obsodil vsako vmešavanje v notranje zadeve in dejal, da se vietnamskemu ljudstvu mora prepustiti, da samo odloča o svoji usodi. Na vprašanje o položaju v Evropi, je Nikežič ugotovil, da je med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo visoka stopnja soglasja tudi o vprašanjih zagotovitve miru v Evropi, kjer je trenutno vrsta nerešenih vprašanj, položaj relativno miren in stabilen. Po njegovem mnenju se širijo stremljenja po razširitvi evropskega sodelovanja. Glede nemškega vprašanja je Ni-kezič poudaril: «Mi mislimo, da se mora najprej doseči popuščanje napetosti in zboljšanje medsebojnega razumevanja in sodelovanja med evropskimi državami.« GENERAL KI IN Tl STA SE SESTALA V AMERIŠKEM 0P0RICSU CULflJ Središče odpora proti Kijevi vladi se je preneslo iz Dananga v Hue Vse osebje ameriškega konzulata se je preselilo v utrjen sedež ameriškega poveljstva Evakuacija ameriških civilistov • Nove demonstracije v Sajgonu - Hošiminh v Pekingu SAJGON, 27. — Predsednik sajgonske vlade general Kao Ki se je danes sestal v oporišču prve divizije ameriških mornariških strelcev v čulaju z generalom Tijem, ki je eden glavnih uporniških vojaških voditeljev in ki ga je bil 10. marca general Ki odstavil. Prav tej odstavitvi je sledila sedanja politična kriza. Ni znano, kaj je bilo sklenje-------------- no na današnjem sestanku. Ge- neral Ti, ki se je bil po odstavitvi umaknil v Hue, je prispel v čulaj in zopet odpotoval v Hue z ameriškim letalom. General Ki pa je prišel v Culaj iz Dananga, kamor je bil prispel davi. Izjavil je, da nasprotuje nastopu vladnih čet v Hue. Dejal je, da ima rajši diplomatsko akcijo in da je v ta namen «pri-pravljen govoriti z vsakomer ob vsakem trenutku in v vsakem kraju«. V Hue ju so vsi funkcionarji a-meriškega konzulata zapustili poslopje in se zbrali na sedežu poveljstva vojaških svetovalcev, ki so ga močno zastražili. Poslopje so obdali z bodečo žico. Na tem sedežu je bilo izredno posvetovanje, na katerem so 270 ameriških RiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil PRED ZASEDANJEM NATO V BRUSLJU Načrti za reformo zavezništva in iskanje pomirjen ja z vzhodom Delegacija petih držav za pogajanja s Francijo - Danski predlog za konferenco med vzhodom in zahodom PARIZ, 27. — V poučenih krogih NATO so danes izjavili, da bodo države članice NATO sestavile delegacijo petih držav, ki se bo pogajala s Francijo o podrobnostih za francoski umik iz te organizacije. Delegacijo bodo sestavljali predstavniki Italije, ZDA, Velike Britanije, Zahodne Nemčije in en predstavnik treh držav Beneluxa. Zunanji ministri Belgije, Nizozeiri. :e in Luksemburga se bodo v kratkem sestali, da imenujejo svojega predstavnika na pogajanjih. Zatrjuje se, da bo pri razgovorih navzoč glavni tajnik NATO Brosio, ki bo po potrebi tudi posredoval. Zdi se tudi, da se je štirinajst držav NATO sporazumelo o preme, stitvi zavezniškega glavnega štaba iz pariških predmestij v Belgijo in glavnega štaba poveljstva za srednjo Evropo iz Fontainglaua v Tre-viri v Zahodni Nemčiji. Kopensko in letalsko poveljstvo pa bi ukinili. Zatrjuje se, da se ne predvideva odločitev v kratkem času glede no. vega političnega sedeža NATO. Govorilo se je, da bi ga premestili v Bruselj, čeprav Francija ni za sedaj zahtevala premestitve. Na vsak način se ne predvideva nobena odločitev pred sestankom sveta NATO decembra. V britanskih krogih se je zvedelo, da je Danska na tedenskem sestanku stalnega sveta NATO, ki je bil 25. maja v Parizu, predlagala, naj bi sklicali konferenco med vzhodom m zahodom o evropski iiiiiiiiiimiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiTiffiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitiiiimiiiiiii SODNA PREISKAVA V BONNU Nova finska vlada HELSINKI, 27. — Predsednik •jnske socialdemokratske stranke Rafael Paasio je izjavil, da je sestavil novo koalicijsko vlado, v Kateri so trije komunistični predstavniki. V vladi sodelujejo socialdemokratska stranka, stranka sredine, odpadniški socialdemokrati ter ljudski demokrati (komunisti). Pogajanja so trajala več ko en hiesec. y novi vladi imajo od petnajstih Ministrstev socialni demokrati šest, stranka sredine pet, ljudski demokrati tri, odpadniški socialni demokrati pa eno. Komunisti so zastopani v vladi prvikrat po letu 1948, toda tudi socialni demokrati se Vračajo na oblast po sedmih letih Prekinitve. Zunanji minister bo, kakor v Prejšnji vladi, član stranke sredine Karjalainen. Komunisti bodo i-nieli ministrstvo za socialne zadeve ter podtajnigtvi v ministrstvu 28 finance in za komunikacije. Komaj bo nova vlada prevzela Korupcija v ministrstvu za obrambo v zvezi z oboroževanjem Bundestaga Ere za skupino funkcionarjev ministrstva za obrambo in častnikov Govori se o uvodu v razkritje škandulu «izrednega obsega» BONN, 27. — Te dni je prišla v javnost novica o korupciji nekaterih funkcionarjev zahodnonemškega ministrstva za obrambo in visokih oficirjev. Ta skupina je že več let zahtevala in dobivala podkupnino od posameznih velikih zahodnonem-ških proizvajalcev orožja. Toda vse glavne okoliščine te korupcijske afere so še vedno najstrožja skrivnost. V zameno za podkupnino so funkcinarji in častniki na veliko naročali orožje pri omenjenih proizvajalcih orožja za zahodnonemško vojsko. Prva znamenja, da gre za podkupovanje, je že pred dvema letoma ugotovil ((protikorupcijski referat« obrambnega ministrstva. Vsi sledovi so vodili v švicarske banke, preko katerih je omenjena skupina funkcionarjev dobivala na svoje skrivne račune ((denarna darila« proizvajalcev orožja. Zaradi tradicionalne diskretnosti švicarskih bančnikov ni zahodnonemška preiskava imela veliko uspeha. Sele po dveh letih so dobili od švicarskih oblasti «pravno pomoč«, na podlagi katere so izsledili naloge za Izplačilo «nagrad». Naloge so švicarskim bankam pošiljala zahod-nonemška podjetja. Sele ko so pred tferni tedni to ugotovili, so preiskavo prenesli iz obrambnega ministrstva na državno tožilstvo v Bonnu, ki je preiskavo nadaljevalo v največji tajnosti. Toda neki časopis je nekaj zavohal in je v torek objavil o tem novico. To je bil povod za nove ukrepe pri najvišjih državnih mestih v Bonnu. V torek je predsednik odbora za obrambo v Budestagu sklical posebno sejo odbora. Zdi se, da gre tudi za naročila za elektronske naprave, ki jih vgrajujejo v zahodnonemška lovska letala «Starfighter». Znano Je, da o teh letalih bonska javnost zelo polemizira, ker se je doslej iz ((večinoma nepojasnjenih razlogov« ponesrečilo 54 teh letal, pri čemer se je ubilo 30 prvovrstnih pilotov zahodnonemške vojske. Ker so pri preiskavah o nesrečah pogostoma ugotovili «napake prav na elektronskem mehanizmu, za upravljanje letala«, utegne imeti najnovejša korupcijska afera ozadje, ki ga zaenkrat še ni mogoče predvidevati. Zahodnonemška tiskovna agencija piše danes, da je primer korupcije nekaterih funkcionarjev ministrstva za obrambo samo uvod v razkritje škandala «lzrednega obsega«. Agencija dodaja, da se lahko domneva, da so o tem «malem škandalu« obvestili javnost, da omogočijo sodnim ob lastem, da bi v največji tajnosti nadaljevale preiskavo o drugem škandalu, katerega posledice bodo mnogo hujše. O do sedaj uradno znanem škandalu so danes govorili v Bundesta-gu. Minister za obrambo von Has-sel je med drugim izjavil, da ni moč izrekati splošnih zaključkov iz posameznega primera. Zadnja velika afera s področja oboroževanja Zahodne Nemčije je izbruhnila pred dvema letoma. Takrat so med kosilom, na katerem je bil navzoč kancler Erhard, aretirali glavnega ravnatelja neke firme, ki izdeluje tanke za zahodnonemško vojsko. Obtožili so ga poneverb, ki baje gredo v milijarde. Toda čez nekaj tednov so ga ((zaradi bolezni« izpustili iz zapora in ga sploh nikoli niso sodili. Hessa bodo izpustili? VVASHINGTON, 27. — Ameriški državni departma je javil, da bo jeseni proučil možnost izpustitev bivšega Hitlerjevega privatnega tajnika Rudolfa Hessa, ki je zaprt v zaporu Spandau. Septembra bodo namreč izpustili druga dva nacistična voditelja: Alberta Speera in Baldura von Schiracha. Hess bo tedaj zadnji nacistični zapornik v zaporu Spandau. Hess, ki je star 72 let, je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi vojnih zločinov. varnosti. Uradno bo ta predlog sporočila na ministrskem sestanku NATO, ki bo od 6. do 8. junija v Bruslju. V Kopenhagnu je predstavnik zunanjega ministra izjavil, da so še v začetni fazi in da ni moč govoriti o pravem danskem predlogu. Dodal je, da so na sestanku 25. maja upoštevali razne možnosti. V Londonu izjavljajo, da je britanska vlada naklonjena konferenci med vzhodom in zahodom o evropski varnosti ob udeležbi tudi ZDA. Vendar pa poudarjajo, da bo glavni smoter prihodnjega zasedanja v Bruslju reorganizacija zavezništva in da bi morebitna konferenca med vzhodom in zahodom lahko bila šele potem, ko bo NATO ((napravil red v lastni hiši«. Predstavnik bonske vlade von Ha-se je izjavil na tiskovni konferenci, da predvideva debato o morebitni reformi NATO na zasedanju sveta ministrov, ki bo junija v Bruslju. Dodal je, da so Velika Britanija, ZDA in Zahodna Nemčija razdelile drugim državam članicam specifič-j ne predloge, o katerih naj bi raz-| pravljali. Po mnenju bonske vlade j pa mora debata o reformi zavez- • ništva predpostavljati, da Francija ostane v njem. S tem v zvezi je von Hase izrekel mnenje, da bi se morala pogajanja med Bonnom in Parizom 0 bivanju francoskih čet v Zahodni Nemčiji po 1. juliju začeti med zasedanjem v Bruslju ali takoj potem. Izjavil je tudi, da se zadnji francoski odgovor Bonnu s tem v zvezi strinja z nemškim stališčem, kar se tiče postopka. Po mnenju bonske vlade je treba torej predpostavljati, da bo Pariz v kratkem predložil konkretne predloge o poteku pogajanj, čeprav je malo verjetno, da bi bili ti predlogi pripravljeni pred sestankom v Bruslju. Ameriški državni tajnik Dean Rusk bo prišel 9. junija v Bonn na razgovore o NATO, t. j. dan po končanem sestanku v Bruslju. Predstavnik je potrdil, da bo napovedani sestanek med kanclerjem Erhardom in ameriškim predsednikom Johnsonom verjetno poleti. Državnika se strinjata o potrebi, da se sestaneta vsakih šest mesecev. Na koncu je von Hase izjavil, da bo bonska vlada nadaljevala razgovore z Moskvo glede morebitnih korakov za mednarodno pomirjenje in ohranitev miru. Razgovori se bodo nadaljevali po diplomatski poti. Danes se je od Erharda poslovil sovjetski poslanik v Bonnu Smirnov, ki je bil imenovan za poslanika v Ankari. Nadomestil ga bo Carapkin. Ameriški državni tajnik Dean Rusk je nocoj izjavil, da bi morali na prihodnjem sestanku NATO, ki bo v Bruslju, poskrbeti, da se ohrani potrebna akcijska enotnost za rešitev velikih problemov, ki ločijo Vzhod od Zahoda. Zlasti bo morala konferenca proučiti položaj in videti, ali je moč sprejeti kako pobudo za rešitev kakega velikega problema. Rusk je dodal, da je važro, da atlantske države 1 še dalje iščejo točke, kjer je mo- goče pomirjenje (zelo važno bi na pr. bilo začeti reševanje vprašanja nemške združitve), kljub oblakom, ki jih povzroča vietnamska vojna. Glede Vietnama je Rusk \zrekel upanje, da bo (o voditelji raznih južnovietnamskih skupin premaga, li svoja nasprotja, da načnejo temeljno vprašanje, ki je »komunistični napad«. Zatem je Rusk trdil, da osvobodilna vojska uporablja kamboško ozemlje in prav tako ga uporablja tudi Severni Vietnam. Dejal je, da bi morala mednarodna nadzorstvena komisija imeti širšo vlogo, da zajamči nevtralnost kamboškega ozemlja. Končno je Rusk izjavil, da je ameriška vlada večkrat ponovila, da se ameriške sile v Evropi ne bodo občutno zmanjšale, dokler se razmere ne bodo menjale. NEW YORK, 27. — Sovjetski delegat v OZN Nikolaj Fedorenko bo imel v torek, 31. maja ob 21. uri po srednjeevropskem času tiskovno konferenco na sedežu OZN. Običaj, no se tiskovne konference sovjetskih delegatov v OZN organizirajo ob izrednih okoliščinah. vojaških svetovalcev pozvali, naj se izogibajo osebnim stikom z vietnamskimi državljani, ker bi to u-tegnilo izzvati incidente. Eden od svetovalcev je izjavil: »Vsakdo, ki bo napadel utrjeno področje, mora biti pripravljen na smrt. Bil bi samomorilni napad.« Ameriški helikopterji in ameriška izvulniška letala so ves dan krožili nad mestom. Davi so evakuirali iz mesta tudi ameriške civiliste, ker ameriški konzulat ni mnenja, da lahko dolgo časa jamči njihovo varnost v tem mestu, kjer se je sedaj osredotočila opozicija proti Kijevi vojaški vladi. Pred ameriškim konzulatom je danes 116 budističnih boncev začelo 48-urno gladovno stavko. Dva od njih sta pisala z lastno krvjo pismo predsedniku Johnsonu, v katerem protestirata proti •»grozodejstvom Kijeve vlade v Danangu in drugod« ter pozivata ameriško vlado, naj takoj umakne svojo podporo Kijevi vladi. V Sajgonu je davi več sto budističnih boncev začelo vrsto demonstracij v središču mesta, toda policija jih je razgnala s solzil-nim plinom. Zvečer pa je demonstriralo v mestu več tisoč mladeničev po zborovanju, ki je bilo v glavni pagodi. Tudi to pot je policija razgnala demonstrante s sol-zilnimi bombami in tudi streljala v zrak. Ameriška letala nadaljujejo o-fenzivo proti Severnemu Vietnamu. V zadnjih 24 urah so izvedla 21 napadov. Bombardirala so zlasti prelaz na meji med Laosom in Severnim Vietnamom. V Južnem Vietnamu pa so ameriški strateški bombniki «B-52» bombardirali nekatera področja 500 kilometrov severno od Sajgona, kjer domnevajo. ds se zbirajo partizani. Predstavnik sajgonske vlade je sporočil, da so enote osvobodilne vojske včeraj uničile južnovietnam-sko postojanko ob ustju reke Mekong 110 kilometrov severno-zahod-no od Sajgona. Vladne čete so utrpele velike izgube. Pozneje so prispela na pomoč letala, toda partizani so se medtem že umaknili. Južno vietnamska tiskovna agencija objavlja danes podatke o spopadih v zadnjih dneh v Danangu. Agencija pravi, da «je bilo samo 40 mrtvih in približno 200 ranjenih med civilisti in vojaki«. Nato pravi, da številke o 400 mrtvih in 800 ranjenih, o katerih je poročal radio v Hueju, niso točne in da so to poročali z namenom, da ustvarijo zmedo in ogorčenje med prebivalstvom. Agencija dodaja, da so zaplenili 1600 kosov orožja, 354 civilistov in 1620 vojakov pa je stopilo na stran vladnih čet. Agencija Tass poroča, da je sovjetski zunanji minister Gromiko kot sopredsednik ženevske konference o Laosu dobil dve brzojavki glavnega tajnika Patet Laa, v katerih ta opozarja, da so ameriška letala bombardirala obljudena mesta in kraje v Laosu ter uporabljala napalmske bombe in strupene kemijske snovi. Iz Hanoja poročajo, da je pred-sednik Hošiminh baje odpotoval 19. maja iz Hanoja v Peking. Pravijo, da se Hošiminh trudi, da bi vzpostavil med Sovjetsko zvezo in Kitajsko ravnotežje, ki ga želi Severni Vietnam. Dalje pravijo, da se je Hošiminh pogovarjal z Maocetungom o konkretnih sredstvih za odpor proti ameriškemu napadu. Desetletni načrt za kmetijstvo v SZ MOSKVA, 27. — Danes se je zaključilo zasedanje centralnega komiteja KP SZ, na katerem so odo. brili desetletni načrt o izboljšanju kmetijstva. Na podlagi načrta se bodo namakalna področja povečala za sedem do osem milijonov hektarov, popolnoma bonificirana področja pa za 15 do 16 milijonov hektarov in bodo dosegla od 37 do 39 milijonov hektarov v letu 1975 Pred zaključkom zasedanja je govoril tudi glavni tajnik KP SZ Brežnjev, ki je poudaril, da je izboljšanje kmetijstva vprašanje zelo velike važnosti, in je opozoril, da sprejeti program zahteva izredne napore in znatne investicije kapitalov. Področja, kjer bodo izvajali bonifikacijo in namakanje, bodo o-mogočila še večji pridelek žita v severnem Kavkazu, v južni Ukrajini, v Moldaviji, na področju Volge. Posebno pozornost bodo posve. tili namakanju v srednji Aziji in v Transkavkaziji. imuiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiumniiimnmniiiiiiiiimimiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiun POROČILO SIRIJE VARNOSTNEMU SVETU OZN Opozorilo sovjetske vlade v zvezi s Srednjim vzhodom Moskva poudarja, da ne bo brezbrižna do vseh poskusov ogrožanja miru na tem področju MOSKVA, 27. — Danes so v Moskvi objavili izjavo agencije Tass, ki pravi, da sovjetska vlada zelo skrbno proučuje poročilo, ki ga je poslala Sirija varnostnemu svetu OZN o poslabšanju razmer na Srednjem vzhodu in še posebno okoli Sirije. Sovjetska vlada pravi, da ne misli ostati brezbrižna do poskusov ogrožanja miru v bližini njenih meja. Poslabšanje stanja okoli Siri- je in na Bližnjem vzhodu, nadaljuje izjava, dokazuje, da napadalni krogi nekaterih imperialističnih držav in njihovih a-gentov pozabljajo nauk iz neuspelih napadov in drugih porazov na Srednjem vzhodu. Jasno je, da neokolonialisti ne opuščajo svojih načrtov, da bi znova pridobili zgubljene položaje v državah Srednjega vzhoda in skušajo z vsemi sredstvi preprečiti svoboden razvoj v teh državah. Izjava pravi dalje, da miroljubni narodi povezujejo povečanje prevratne dejavnosti imperialističnih držav in njihovih reakcionarnih zaveznikov na Srednjem vzhodu z dejstvom, da nekatere arabske države vodijo neodvisno politiko. Med te je treba vključiti su-sko arabsko republiko. Kot primer te dejavnosti imperialističnih držav omenja Tass sestanek CENTO, ki je bil nedavno v Ankari, sestanek ameriških poslanikov na Srednjem vzhodu, ki je bil v Bejrutu in navzočnost ladij ameriškega šestega ladjevja v libanonskih vodah. Znano je tudi, nadaljuje izjava, da so visoki funkcionarji ZDA imeli nedavno stike z izraelsko vlado in njenim glavnim štabom. V zvezi s to povečano politično dejavnostjo se opaža tudi povečanje napadalnih in ekstremističnih pobud Izraela proti arabskim državam. V zadnjem času so bila vedno pogostejša izrael. ska izzivanja na obmejnih področjih. Po poročilih tiska je izraelska vojska v pripravljenosti in vojaške enote so zbrane na mejah Sirije. Načelnik glavnega štaba izraelske vojske pa stalno ponavlja izzivalne govore proti arabskim državam. Na podlagi verodostojnih informacij, nadaljuje izjava, kažejo nekateri reakcionarni krogi Jordanije in Saudove Arabije, da so nezadovoljni s sirsko politiko ter ob podpori ZDA in Velike Britanije pripravljajo načrte proti tej državi. Vsa ta dejanja, dodaja agencija Tass, kažejo, da nekateri napadalni krogi nekaterih imperialističnih držav in njihovi agenti nočejo o-pustiti načrtov, da bi znova pridobili zgubljene položaje v državah Srednjega vzhoda ter se trudijo z vsemi sredstvi, da bi preprečili svoboden razvoj teh držav. Narodi arabskih držav se zavedajo nevarnost: za mir in za njihov neodvisen razvoj, ki jo predstavljajo vse te spletke imperialističnih držav. Izjava pravi na koncu, da sovjetska vlada ne bo ostala brezbrižna do vseh teh poskusov. Poslanska zbornica je odobrila zakonski predlog o amnestiji, ki pa vsebuje nekaj bistvenih popravkov, tako da ga bodo morali ponovno poslati v senat. Vendar pa predvidevajo, da bo zakon sprejet pravočasno in da bo lahko predsednik republike Z. junija objavil amnestijo. Zlasti sta važna dva popravka. Prvi se nanaša na amnestijo za kazniva dejanja, ki so jih zagrešili partizani, drugi pa se nanaša na možnost uporabe posebnega častnega razsodišča v primeri prestopkov s tiskom. Zaostril se je spor med državnimi uslužbenci in državo, ki grozi, da se bo zaključil s ponovnim valom stavk državnih uslužbencev. Vlada namreč pravi, da nima sredstev za zvišanje prejemkov uslužbencev javne uprave, ki pa zahtevajo temeljito reformo in izboljšanje prejemkov. Objavljen je bil program svečanih proslav dvajsete obletnice proglasitve italijanske republike. V obeh vojaških paktih — varšavskem in atlantskem — se nekaj dogaja. Obrambni ministri varšavskega pakta so včeraj začeli pripravljati dnevni red konference svojega posvetovalnega političnega odbora, ki bo v juliju v Bukarešti. Govorili bodo verjetno o spopolnitvi mehanizma za sodelovanje armad članic pakta in o konkretnih predlogih za konferenco. Članice atlantskega pakta pa bodo sestavile delegacijo petih držav, ki se bo pogajala s Francijo o podrobnosti za francoski tunik iz NATO. Zdi se tudi, da se je štirinajst članic pakta sporazumelo o premestitvi glavnega štaba iz Pariza v Belgijo in glavnega štaba za Srednjo Evropo v Zahodno Nemčijo, medtem ko bi kopensko in letalsko po-velstvo ukinili. Hkrati pa v Londonu izjavljajo, da je britanska vlada naklonjena konferenci med Vzhodom in Zahodom o evropski varnosti ob udeležbi ZDA. Toda v Bonnu je prišla v javnost novica o korupciji nekaterih funkcionarjev obrambnega ministrstva in visokih oficirjev, ki so prejemali podkupnino od velikih zahodno-nemških proizvajalcev orožja. Vietnamska «vojna v vojni« se je omejila v glavnem na mesto Hue, kjer se je osredotočila opozicija proti Kijevi vladi in kjer so se vsi funkcionarji ameriškega konzulata zbrali na sedežu poveljstva vojaških svetovalcev in ga obdali z bodečo žico ter izjavili, da čaka smrt vsakogar, ki bi jih napadel, davi pa so evakuirali iz mesta tudi ameriške civiliste, medtem ko je pred konzulatom 116 boncev začelo dvodnevno stavko. Demonstracije so se ponovile tudi v Sajgonu, kjer je policija streljala v zrak ter razgnala tudi več sto budističnih boncev, ki so začeli z vrsto demonstracij. Ameriška letala so nadaljevala z napadi na Severni Vietnam, partizani pa so uničili še eno postojanko sajgon-skih vojakov. V Laosu so ameriška letala pred dnevi bombardirala obljudena mesta, uporabljala napalmske bombe in strupene kemijske snovi. Po več kot enem mesecu pogajanj je bila včeraj sestavljena nova finska vlada, ki ji predseduje predsednik socialdemokratov Paasio. V vladi je šest socialdemokratov, pet sredincev, trije komunisti in en »odpadniški« socialni demokrat. Komunisti so vstopili tokrat v vlado po osemnajstih letih, socialdemokrati pa po sedmih. Cimprej je treba odpraviti velikanske bele lise Na XXIII. kongresu KP SZ so tako v govorih posameznih delegatov. kot v resoluciji kongresa poudarjali, da je nujno hitreje in širše razvijati humanistične vede, predvsem tiste, ki se tičejo družbenega razvoja in življenja. Podobne zahteve je bilo slišati že nekaj let, vendar pa so šele zdaj, ko se je za razvoj družbenih ved avtoritativno zavzela tudi partija, nastale razmere, ki napovedujejo prehod od besed k dejanjem. Prvi korak je že storjen. Sovjetska akademija znanosti je pravkar izdala vrsto ukrepov za izboljšanje organizacije in koordinacije konkretnih družbenih raziskav. Prezidij akademije znanosti je ustanovil tudi poseben znanstveni svet, ki bo vodil delo na tem področju. Mnogi vidni sovjetski znanstveniki ter javni in politični delavci zadnje čase vse pogosteje nastopajo na straneh listov in strokovnih revij, kjer kritizirajo, predlagajo in popularizirajo posamezna področja družbenih ved. Eden prvih velikih dogodkov je bil nedavni izid «Sociolgije ZSSR* v dveh delih. Knjiga je nekakšen povzetek dosedanjih rezultatov, doseženih v sovjetski sociološki znanosti, hkrati pa tudi pričevanje o tem, kako hudo je bila ta veda desetletja zapostavljena in kako se zdaj v bistvu ne razvija, ampak šele nastaja. Zanimivo je, da prav na tem področju ni mogoče uporabiti priljubljenega izgovora, češ da je bilo treba po revoluciji začeti vse znova, ker prej ni bilo ničesar. Nasprotno, carska Rusija je slovela po precej visoki ravni raziskav takšnega tipa, ki bi jim danes rekli sociološke. Tako so na primer s sociološkega stališča obdelovali materiale univerz, tovarniških inšpektorjev, akcionarskih združenj, mestnih uprav, borz in podobno. Tudi prva leta po revoluciji so bila sociološka raziskovanja zelo razširjena. Gosplan je sistematično zbiral podatke o strukturi dohodkov in izdatkov prebivalstva, izvajali so številne ankete itd. Še danes zanimiva in pomembna je na primer široka anketa o vprašanjih spolnih odnosov, ki so jo izvedli v dvajsetih letih. Znanstvenikom so bili takrat na voljo vsi podatki ekonomske, medicinske, kriminalne in drugih statistik. Sociologija in druge družbene znanosti so začele nazadovati približno sredi tridesetih let. Proces jj e bil zelo hiter in temeljit, tako da že čez nekaj let o sociologiji v Sovjetski zvezi ni bilo več mogoče govoriti. Krivca za to je treba iskati v stalinističnih dogmah, ki so trdile, da v socializmu ne morejo nastajati družbena protislovja in konflikti, da so vsi negativni pojavi samo ostanek preteklosti ali posledica delovanja protisocialističnih sil, da je življenje družbe mogoče urejati z dekreti in podobno. S tem, ko so se odrekli raziskovanju negativnih pojavov ali takšnih, ki bi lahko prinesli nezaželene rezultate, so se hkrati odpovedali sploh vsem sociolškim raziskavam, češ da sociologija kot znanost v socializmu sploh ni potrebna. Svoje je prispevala tudi doktrina, po kateri stopnja zavesti vselej zaostaja za družbeno bitjo in pa to, da strokovnjaki niso imeli več dostopa do cele vrste podatkov, z izgovorom, da gre za varovanje tajnosti obrambnega potenciala države. Kot že rečeno, se je pogled na družbene ved začel spreminjati v šestdesetih letih, močan sunek v tej smeri pa je sledil neposredno po XXIII. kongresu. Zdaj številni strokovnjaki opozarjajo na velikanske bele lise, ki jih je treba čim prej odpraviti. Ena takih lis je, na primer, problem emigracije prebivalstva, o katerem si še zdaj ni nihče docela na jasnem. Samo v najbolj splošnih potezah je znano, kateri predeli države so perspektivni za naseljevanje, vendar pa ni raziskav, ki naj bi pokazale, od česa je odvisna stalnost prebivalstva, kje so dejanski vzroki za veliko fluktuacijo v nekaterih predlih, ki jih gospodarsko šele osvajajo. Zanimivo je, da so se sociologi znašli skoraj docela nepripravljeni pred tako imenovanim «de-mografskim odmevom vojne*. Gre za posledico normalnega dejstva, da je bilo število rojstev med vojno minimalno, da pa je silno poskočilo prva leta po njej. Prvi val tega odmeva je čutiti že letos. ko se je izredno povečalo osemnajst in devetnajstletne mladine, za katero je treba najti mesto v proizvodnji ali v šolah. Še hujši bo ta val v prihodnjih dveh letih. Pričakujejo, da se bo takrat število mladine v primerjavi z dosedanjimi leti povečalo nekajkrat in da bo manj kot polovica tistih, ki bodo v prihodnjih dveh letih želeli nadaljevati šolanje na višjih šolah, to željo lahko uresničila. Za ostale že zdaj obstaja problem ustrezne zaposlitve, zlasti ker je učni načrt v večini osnovnih in srednjih šol preračunan na to, da bodo dijaki nadaljevali št*-lanje in so zato abiturienti veči- noma neusposobljeni za kakršenkoli poklic. Velika bela lisa je tudi raziskovanje negativnih pojavov, kot so huliganstvo, alkoholizem, kriminal in podobno. Teorija, da gre pri takih pojavih samo za ostanke preteklosti, je doživela polom, kajti njihovo število se ne zmanjšuje. Družbeni delavci danes ne morejo niti odgovoriti na to, kje so vzroki takih pojavov niti svetovati ukrepov za boj proti njim, ker nekaj desetletij na teh področjih ni bilo nobene znanstvene dejavnosti. Razen teh nekako že »klasičnih* področij so številna druga, kjer ni položaj nič boljši. Tako je na primer popolna bela lisa sociološka obdelava revolucije v industriji, problemi avtomatizacije, socialne psihologije, javnega mnenja, oblik in metod propagande in ideološkega dela ter nujna učinkovitost in podobno. Strokovnjaki — »propagandisti* socialnih ved poudarjajo, da se je treba odločno in dokončno odreči nojevski politiki zapiranja oči pred vsem, kar se dogaja v socialistični družbi, zaradi strahu, da rezultati ne bi ustrezali utrjenim in priznanim predstavam. To velja seveda zlasti za tako imenovana »negativna* področja družbenega življenja, ker je dosti verjetnosti, da bodo rezultati objektivnih raziskav drugačni, kot bi si jih kdo želel. Poudarjajo tudi, da se je treba že zdaj, ko je razvoj socialnih ved šele v povojih, zavarovati pred napako, ki je povzročila toliko škode na nekaterih drugih področjih — to je, da bi skupina znanstvenikov ali določena šola pograbila monopol nad socialnimi vedami in postala edina uradno priznana in dovoljena smer. Strah ni povsem neupravičen, če se spomnimo na primer položaja v biologiji, kjer je imela Lisenkova šola skoraj trideset let popolen monopol, kar je povzročilo veliko škode, ne le znanosti, ampak vsemu kmetijstvu. Zanimivo je tudi, da prvič, odkar govorijo o razvoju družbenih ved, ne odklanjajo a priori izkušenje, ki so jih na tem področju zbrali v kapitalističnih državah. V Neaplju nov nadškof NAPOLI, 27. — Msgr. Corrado Urši, pomožni škof s pravico nasledstva v Potenzi ter še prej škof v Nardoju (Lecce) in Ace-renzi, je bil imenovan za nadškofa v Neaplju. Novi nadškof ima 58 let. Ker je neapeljski nadškof navadno kardinal, je to imenovanje zaradi tega pomembno. Novo imenovanemu nadškofu je torej tako rekoč obljubljeno imenovanje za kardinala. Prvič v naši deželi podelitev velikih nagrad Nagrade «Zlati Morelti» bodo podelili v Vidmu v lorek, 1. junija V Vidmu bo 1. junija v častnem salonu občinskega gradu po-deliteij nagrad «Zlati Moretti». To bo prva podelitev teh nagrad, ki jih je ustanovil kom. Lao Menaz-zi Moretti. Obenem velja poudariti, da je to sploh prva nagrada take vrste v deželi Furlaniji-Julij-ski krajini, čeprav ne bi mogli reči, da v vsej deželi ni nikogar razen Morettija, ki bi se lahko nekoliko izkazal kot mecen. Slovesnosti se bodo udeležili najvišji predstavniki oblasti dežele kakor tudi številni umetnostni in kulturni delavci iz Furlanije in Julijske krajine. Slovesnost se bo pričela ob 11. uri s pozdravom vi demskega župana prof. Bruna Ca detta, nato bo spregovoril kom Menazzi Moretti, predstavniki treh žirij pa bodo prebrali zapis nike ter s tem uradno objavili imena letošnjih treh dobitnikov nagrade. Kot je znano, znaša nagrada «Zlati Moretti» tri milijone lir in se razdeli med tri dobitnike s področja literature (v poštev pridejo konkurenti iz vse države), likovne umetnosti in e-sejistike (za konkurente iz dežele). Za dogodek vlada veliko zanimanje že zaradi tega, ker je v teh krajih dogodek že sam na sebi novost. Kolikor je znano, se bodo slovesne podelitve nagrad u-deležili poleg članov razsodišč — Montale, Bo, Piovene, Apollonio, Ragghianti, Valeri, Pallucchini — še izdajatelj Vanni Scheiviller, Enrico Emanuelli, Camilla Ceder-na, Luciana Girotti in drugi. Najavljeni so tudi igralec Leopoldo Trieste, pevka Miranda Martino in Sergio Endrigo ter igralka Morisa Bartoli. Moretti je te osebno povabil, da bi se za to priložnost povrnili v domače kraje, potem ko so si odprli pot v svet in drugje dosegli uspehe, žal se zaradi zaposlenosti in drugih obveznosti nekateri ne bodo mogli udeležiti te slovesnosti, kot na primer režiser Giorgio Strehler, ki ie te dni v Nemčiji; vsi pa so posrečeno zamisel iskreno pozdravili. Zvečer bo v «Sans Souch v Gradežu slovesm prireditev na čast nagrajencem, ki se je bodo udeležili predstavniki deželnih oblasti in časnikarji. Letoviščarska ustanova iz Gradeža bo nagrajencem in članom razsodišč podarila umetniške spominke. Medtem pa žirije dokončujejo svoje delo. O izbiri med raznimi ■ kandidati ni seveda nič znanega. Razen članov razsodišč ne ve o tem ničesar niti noben član same organizacije. Pretekli ponedeljek se je v Milanu sestala komisija za literaturo, v soboto pa se bo sestala komisija za likovno u-metnost. Vsekakor pa bodo morale vse tri žirije 31. maja delo dokončati. Za njih odločitev vlada veliko zanimanje tudi drugod, tako v Rimu kot v Milanu. «Zlati Moretti)) je namreč prva večja nagrada, ki pričenja sezono raznih drugih nagrad. . .....................llll „1111,1 ....„,„„„11111111,IIII.IIIM........................................................................ V Turčiji ne marajo ne «doigolascev» ne «bradačev» ANKARA, 27. — Turške vladne oblasti so sklenile, da bodo izgnale tuje «jezne mladeniče«, tako »dolgolasce« kot »bradače«, ki že nekaj let polnijo turške turistične kraje in zlasti Istanbul. Ti mladeniči, ki prihajajo iz raznih krajev Evrope in iz ZDA (posebno pa iz Velike Britanije in Nemčije), prebijejo večji del dneva sedeč na cestnih hodnikih ali v kavarnah, kjer pobirajo miloščino. Oblasti so mnenja, da navzočnost »dolgolascev« škodi turizmu države, ki je prav sedaj v fazi razvoja. ZOPET MNOGO PROMETNIH IN DRUGIH NESREČ Trije delavci ob življenje pod neko skalo v kamnolomu V Nemčiji je strmoglavilo že 56. vojaško letalo tipa «Starfighter»; pilot se je ubil VIDEM, 27. — Tri delavce, ki so je prišlo do nesreče, pri kateri delali v kamnolomu marmorja blizu Timaua v gornji karnijski dolini But, je stlačila neka velika skala, ki se je nenadoma odtrgala od stene in padla nanje. Vsi trije de lavci, stari 35, 25 in 23 let. so bili iz Monte SanfAmbrogfo (Verbha). SPOLETO, 27. —>--V &VtO J«780» dveh mladih zakoncev,- ki sta bila na poročnem potovanju, se je zaradi spolske ceste zaletel neki «1500:>. Nesreča se je zgodila med nevihto blizu Spoleta. Zakonca so potegnili iz avtomobila komaj še živa. Umrla sta že med prevozom v bolnišnico. TRENTO, 27. — Avto «multipla 600», ki prevaža vsak dan otroke lz vasi Banco v dolini Non v San Ženo, je zletel s ceste. Na nekem sta izgubila življenje dva delavca, stara 24 in 30 let, ki sta se peljala z motorjem. Motor je z nekega prostora ob cesti nenadoma zavozil na cesto, pri čemer je vanj zadel neki tovornjak. Delavca sta umrla po nekaj urah v bolnišnici. ROVIGO, 27. — Na cesti med Rovigom in Bosarom se je neki «fiat 1800» iz še ne pojasnjenih razlogov močno zaletel v prikolico nekega tovornjaka, ki je stal na cesti. Vozač, star 29 let, in njegov 54-letni oče sta umrla kmalu po prevozu v bolnišnico. MESSINA, 27. — Neki 36-letni motociklist je na cesti blizu Scala Torregrossa povozil neko 63-letno ovinku je avto srečal dva druga av- i žensko. Pri tem sta bila oba hudo tomobila in zavozil preveč na rob ceste. Zdi se, da je v tistem času tudi potegnil močan veter. Avto je zletel precej daleč v strugo potoka. Eden od otrok je bil takoj mrtev, šest pa so jih prepeljali v bolnišnico v Clesu; njih stanje je zelo resno. Otrok pa Je bilo v avtomobilu še več, vendar se drugim ni dogodilo kaj hujšega. CHIAVARI, 27. — Mogoče zaradi slabih zavor je neki tovornjak začel voziti z neke strme stranske ceste nazaj proti glavni cesti. Hitrost je bila vedno večja in končno se je tovornjak močno zaletel v neki avtobus, ki Je prav tedaj privozil mimo. V avtobusu so bili ameriški turisti. Ranjenih Je bilo 16 oseb, vendar bodo tri, ki so najhuje ranjene, ozdravele v enem mesecu, druge pa še prej. LEGNAGO (Verona), 27. — Na pokrajinski cesti Legnago-Terrazzo ranjena. Motociklist je umrl že med prevozom v bolnišnico, ženska pa kmalu potem. WARREN (Ohio), 27. — Nekega moškega, ki je bil pred časom odpuščen lz psihiatrične bolnišnice, ter pet članov njegove družine so našli danes — vse ustreljene — v njihovem stanovanju v Warrenu. Po vseh znakih sodeč je 31-letni Michael Collins ustrelil ženo ln štiri otroke v starosti od 3 do 7 let, nato pa je napravil samomor. BONN, 27. — Letalo «Starflghter» F-104-G nemškega letalstva je strmoglavilo na tla na področju Miin-stra v Westfaliji. Pilot je izgubil življenje. Tako je naraslo že na 56 število letal tega tipa. ki so v Nemčiji strmoglavila od 1. 1961. Dvanajst od teh letal je treščilo na tla v prvih petih mesecih letošnjega leta. Skupno je izgubilo življenje 31 pilotov. Ce ga še nimate, potem se odločite za tak poletni kostum, ki vam bo prišel prav za razne priložnosti. Kostum je iz črno bele svile ter ima nagubano krilo, kot okrasek pa velik gumb. In ker je le letos pravilo, da mora biti vse v čmo-beli barvni kombinaciji, so tudi rokavice, Id jih nosi manekenka na sliki iz črnega usnja z belim vložkom (Servizio Fotografico Ente Italiano Moda — EIM — Turin) Kot je znano, tisk in parlamentarni krogi mnogo diskutirajo o tem čudnem problemu in o vzrokih za te nesreče. TURNHOUT (Belgija), 27. — Dva dečka, stara 14 in 16 let, sta izgubila življenje, dva druga pa sta močno ranjena zaradi eksplozije nekega predmeta, ki je ostal iz vojne 1940-45. Do eksplozije je prišlo v nekem zavodu za zapuščene otroke v pri Tumhoutu severno od Antverpna. Dva dečka sta se v svoji sobi igrala z omenjenim predmetom, ki je nenadoma eksplodiral. V zavodu je kakih sto sirot ter zapuščenih mladih fantov. V teh krajih so bili med drugo svetovno vojno ogorčeni boji in še danes ni poredko, da se najde kak eksplozivni predmet v okolici zavetišča. V Angliji so se začele binkoštne počitnice LONDON, 27. — Na tisoče angleških turistov čaka v vrsti v Doveru, da se s trajektom prepeljejo v Francijo za binkoštni week-end. Turisti, ki so prespali kar v avtomobilu, imajo malo upanja, da bodo našli prostora na francoskih trajektih, ki vozijo med Doverom, Calalsom tn Dunkerquom. Od angleških trajektov pa nobeden ne vozi zaradi stavke pomorščakov. Medtem ko je v Doveru zmešnjava vedno večja (več kot 700 avtomobilov je na ulicah, ki vodijo k mestu za vkrcavanje), pa stavkovne straže pomorščakov opazujejo ves prizor. Mobilizirali so policijo iz Kenta, da pomaga turistom. Policija Je izletnikom svetovala, naj se vrnejo, vendar pa več sto avtomobilistov kar potrpežljivo čaka. Podobni prizori so v Newhavenu, Tilburyju ln Southamptonu. V Angliji se danes pričenja «Bank-Holiday», binkoštne počitnice, ki trajajo do torka. Ce bo jutri lepo, bo po angleških cestah vozilo več kot 6 milijonov avtomobilov. Nadaljnjih 27 km na jadranski magistrali BEOGRAD, 27. - Vzdolž vse trase jadranske ceste od Ribarevi-ne pri Bijelem polju do Ivangra-da so začeli graditi 27 km dolg odsek te važne komunikacije. Na tem magistralnem odseku bodo zgradili pet novih mostov, dva stara pa bodo adaptirali. Za dela v tem letu bodo predvidoma porabili 38 in pol milijona novih dinarjev. Pričakujejo, da bo ta odšek jadranske ceste izročen prometu avgusta prihodnje leto. Ta odsek jadranske ceste bodo pozneje potegnili do Rožaja, nato pa naj bi ga pri Kosovski Mitroviči povezali z že zgrajeno cesto do Peči. RIM, 27. — Claire Bebawl Je prišla v spremstvu odvetnika Petrelll-Ja na kvesturo ter zaprosila vizum za povratek v Italijo. Sedaj namerava oditi v Švico, da vidi otroke. Njeno prošnjo bodo dostavili zadevnim oblastem. PERUGIA, 27. — Na mineraloškem institutu naravoslovne matematične fakultete so namestili nov elektronski računski stroj IBM. »Elektronski možgani« bodo seveda na razpolago vsej fakulteti. Proizvodna nagrada IVREA, 27. — V juliju bodo u-službencem podjetja Olivetti izplačali letno proizvodno nagrado v znesku 74.700 lir. Višino vsote je določila posebej sestavljena komisija po sporazumu med ravnateljstvom in sindikalnimi organizacijami. V Moskvi 31 stopinj MOSKVA, 27. — V predelih o-siednje Rusije so zabeležili izredno vročino. V samo Moskvi je bilo 31 stopinj, kar je najvišja temperatura v prestolnici v zadnjih 90 letih. LEVSTIKOVE NAGRADE MLADINSKE KNJIGE ZA L, 1965 Nagrajeni: Melita Vovk-Štih, Jože Ciuha Leopold Suhodolčan in Jožko Battestin Naiven gangster FILADELFIJA, 27. — Svojevrsten poskus ropa je preprečil FBI v Filadelfiji. Neki moški — njegovega imena niso povedali — je neki železniški družbi pisal, naj določen vlak te družbe na določeni progi m ob določeni uri pri nekem svetlobnem signalu, ki bi ga napravil sam izsiljevalec, odvrže zavoj s 100.000 dolarji/, če se to ne bi zgodilo, bo vlak zletel v zrak. Na to zelo »prepričljivo« zahtevo so zavoj res odvrgli na določenem mestu, toda vse področje Je bilo obkoljeno po agentih FBI, ki Jim je bil v pomoč helikopter. Gangster je bil očitno dokaj naiven. Pobral je zavoj in 6e oddaljil z avtomobilom. Toda agentje so ga med živahno dirko po neki četrti Filadelfije ujeli in aretirali. Ministrstvo ne more plačati LJUBLJANA, 27. — Sinoči je založba •Mladinska knjiga* 17 po svojem obstoju podelila Levstikove nagrade za leto 1965, in sicer za izvirno leposlovno delo, za izvirne ilustracije in za iz sirno poljudno-znanstveno delo Slovesnost je bila hkrati z otvo ritvijo razstave ilustracij v Na rodni in univerzitetni knjižnici Likovna žirija, ki so jo sestav Ijali književnik Ivan Potrč, aka demski slikar France Mihelič in profesorica umetnostne zgodovine Jelisaveta Čopič, je podelila Levstikovo nagrado MELITI VOUK ST/H za ilustracije v knjigah Basni 1. A. Krilova, ‘Pustov god* Vere Albrehtove •Puhek v Benetkah* Mire Mihelič ter JOŽETU CIUHI za ilustracijo v knjigah »Deček Jarbol* Bena Zupančiča, •Pomlad ob Soči* Crtomira Šinkovca in »Nina na Cejlonu* Nade Kraigher. Žirija za izvirna leposlovna dela, v kateri so bili književnik Mile Klopčič, docent dr. Zadravec in književnik Jože Šmit, je prisodila Levstikovo nagrado LEOPOLDU SUHADOLCANU za knjigo •Velikan in pajac*. Žirija za izvirna poljudnoznanstvena dela v sestavi dr. mg. Avčin, dr. Lavo Čermelj in urednik Ciril Trček pa je sklenila podeliti Levstikovo nagrado JOŽKU BATTESTINU za delo • Mikroskop Pionir* (eksperimentalna omarica). Svoja junaka »Velikana in pajaca* je imenoval pisatelj Suha-dolčan •prava sinova don Kiho-ta in Sancha Panse*. Suhadol-čan je idejno že povezal stvarnost in fantastiko, poezijo družbeni h idealov s poezijo družbenih stvarnosti. Knjiga je napisana z velikim pisateljskim zanosom in navdušenjem v kultiviranem slogu m iz dragocene zavesti, da so za mladino najvišji umetniški napori komaj dovolj dobri (iz ocene dr, France ta Zadravca). Melita Vouk Stih je bila kot ilustratorka postavljena pred tri popolnoma različne naloge. Najuspešneje jo je izpolnila pri ilu-stnranju Basni. Ilustracije so zveste tekstu in ga bogatijo z mnogimi podrobnostmi o značilnem vedenju ljudi in živali. Ilustrator Jože Ciuha je znan po svoji ostri nekoliko stilizirani, včasih humorja polni, skoraj karikirani, nato pa zopet resni, skoraj boleči risbi. V ilustracijah za pesmi Crtomira Šinkovca • Pomlad ob Soči* je razvil vso svojo fantazijo v natiranju majhnih, na videz malo pomembnih, toda poetičnih, skrbno narisanih motivov, ki niso nikoli težki, temveč dajejo še pesmim polet. Mikroskop «Pionir* Jožka Bat-testina ni poljudno znanstveni • spis* v ostrem pomenu besede, temveč zbirka priborov za kemične in biološke poskuse. Kot konstruktor je avtor pokazal izredno zmožnost in iznajdljivost. Mikroskop je izdelan po njego-vih načrtih, docela ustreza svojemu namenu, ker je sila preprost in lahko ravna z njim tudi vsak začetnik. Lani je Mladinska knjiga izdala 206 knjig, kar pomeni njen do sedaj največji delovni uspeh. Izvirnih del je med temi knjigami SO in med njimi 20 leposlovnih. Mladinska knjiga je za to svojo produkcijo prejela tudi veliko nagrad Naj omenimo samo prvo nagrado na desetem sejmu knjige v Beogradu Za najboljšo likovno in tehnično o-premo v skupini beletristike, ki jo je dobila knjiga Antona Slodnjaka • Življenje, poezije in pisma Franceta Prešerna* p opremi Branka Simčiča; prvo nagrado na desetem sejmu knjige v Beogradu za najboljšo likovno in tehnično opremo v skupini otroške mladinske literature za Basni Krilova v opremi Melite Vouk-Stih; plaketo •Zlato pero 1965* na mednarodni razstavi umetniške opreme knjig v Leipzigu za knjigo Ele PeroZi • Za lahko noč* (ilustracije Ančke Gošnik) in za Zupančičevo knjigo •Deček Jarbol* (ilustracije Jožeta Ciuhe) itd. Na razstavi v Narodni in univerzitetni MILAN, 27. — Prosvetno ministrstvo Je pismeno obvestilo milanskega odvetnika Franca Rizza, da ne more plačati 8 milijonov lir, kot Je bilo določeno z neko razsodbo. V pismu je rečeno, da Je Imelo ministrstvo za letos samo 6 milijonov za poravnavo kakih sporov in za plačilo odškodnin Najprej bo torej treba spremeniti pro. račun, kar pa mora dovoliti zakladno ministrstvo in odobriti glavno državno knjigovodstvo. Gre pa za dogodek, ki se Je dogodil že pred 13 leti. Med kratkotrajno odsotnostjo učiteljice v nekem razredu v Medi je neki učenec vrgel součencu peresnik, ki se mu Je zapičil v oko. Začela se Je civilna pravda — oktobra 1957 — in odgovornost Je padla na prosvetno ministrstvo. (Precej čudno se sliši, da ministrstvo ne more plačati, medtem ko taki izgovori za zasebnike ne veljajo.) RIM. 27. — Kentska princesa ln njen mož poslanec Angus Ogilvy sta danes prispela na letališče Leonardo da Vinci; prišla sta iz Londona. Kmalu sta se z avtomobilom odpeljala v Civltavecchio, kjer se bosta pozno zvečer vkrcala in se odpeljala na Sardinijo. Tu bosta baje gosta Aga Kana. Z rimskega letališča Flumlcino bosta spet od potovala v Anglijo 31. maja. Velik dotok turistov v Črnogorsko Primorje TITOGRAD, 27. — Čeprav se glavna sezona še ni začela, se Je v Črnogorskem Primorju doslej mudilo več tisoč turistov. V gostinskih objektih v hercegovski, budvanski, barski in ulcinjski občini se te dni mudi nad 3000 turistov. V četrtek pa je v Kotorski zaliv zaplula čezoceanska ladja «Arcadie» s še približno tisoč tujimi turisti. Pričakujejo, da bo C mo goro letos obiskalo 119.000 tujih turistov oziroma 23 odst. več kot lani. Cene v gostinskih objektih v Orni gori so v primerjavi z lanskimi ostale nespremenjene, razen v re-katerih objektih v Budvi in Svetem Stefanu, kjer so se neznatno povečale spričo zboljšanega Jedilnika ln pa dražjih storitev. knjižnici ji lahko obiskovalci o-gledajo letos nagrajene knjige in vse druge ilustracije lanskoletnih publikacij te izredno de javne in uspešne slovenske založbe. Nagrade »Chianciano Terme* za poezijo in prozo CHIANCIANO TERME, 29. -Občina Chianciano Terme je tudi za letos razpisala nagrade za poezijo in prozo. Milijon lir bo prejelo pesniško delo, objavljeno v Italiji v času od 16. julija 1965 do 15. avgusta 1966 Razsodišče bo lahko nagrado dodelilo tudi kakemu pesniku, ki bi se sicer ne udeležil natečaja pa bi ga razsodišče imelo za vrednega, da prejme to nagrado. Enaka nagrada in enaki pogoji so določeni tudi za delo v prozi. Dela je treba predložiti do 15. avgusta 1966. Nagrade pa bodo Dodeljene 1. oktobra 1966. Razsodišču za poezijo predseduje Salvatore Qua-simodo. za prozo pa Bonaventu ra Tecchi. Gigliola Cinquetti snema drugi film RIM, 29. — Gigliola Cinguetti snema sedaj svoj drugi film. To pot ne gre za glasbeni film temveč za film za otroke. V njem igra Gigliola Cinquetti učiteljico. Časovno je delo postavljeno v prejšnje stoletje. V filmu nastopa tudi Federico Scrobogna, ki je tudi šele pri svojem drugem filmu. Od starejših znanih igralcev igra v filmu Folco Lulli. Hans Kades: S svojimi očmi Roman Hansa Kadesa S svojimi očmi (slovenski prevod je izšel pri založbi Obzorja v Mariboru, pripravil ga je Janez Gradišnik) sodi v vrsto tistih romanov, ki se na mah priljubijo vsem bralcem, pa naj gre za preproste, neuke prijatelje branja kot najbolj izobražene. Vzrok za nedvomen uspeh romana je deloma v snovi, ki je tudi v tem romanu skrbno izbrana, zanimiva in tudi privlačna. Gre namreč za roman iz življenja kirurga in za roman, ki se dogaja predvsem po klinikah in za tekst, ki vendar ne zanemarja niti ljubezni niti življenja v mondenih krogih. Na drugi strani pa gre za zanimivo oblikovanje snovi. Pisatelj ni sicer eksperimentator, ne prizadeva si najti kake nove, modeme prijeme, zna Pa vendar snov spretno oblikovati in lepo pripovedovati, da je tudi od spretnega podajanja sicer že same po sebi zanimive snovi, tudi odvisen uspeh teksta pri bralcih. In tudi pri slovenskih bralcih bo ta prijeten roman našel obilo hvaležnih ljubiteljev branja. Posebno tistih, ki se bodo spomnili romana istega avtorja, romana Lažni zdravnik, ki je pred kratkim izšel celo v ponatisu, zdaj gre deloma za nadaljevanje. Le kliniki Hansu Reinaltervi, ki o-dide za predstojnika klinike ,n da V novem romanu prejšnji uLažni zdravnik« ni več zdravnik brez diplome, temveč ugleden kirurg, ki ni veliki kliniki v nekem nemškem mestu dosega izredne uspehe. Seveda 9a kot nekdanjega zdravnika brez diplome, ki se je svoje umetnosti naučil v vojnem ujetništvu, čeprav je bil sicer medicinec, njegovi kolegi še vedno gledajo postrani in mu onemogočajo univerzitetno kariero. Toda nekdanji «lažni zdravnik» Gerbrand e v romanu »S svojim) očmi« boi) postranska oseba Roman, ki ie napisan v obliki dnevniškega zapiska, pripoveduje o velikem kirurgu, predstojniku kirurški ■ju, linii profesorja na veliko kliniko v nekem velemestu. Tu poskuša reformirati zdravstveno službo in pridobiti nove kredite za dozidavo bolnišnice tn za nabavo nove opreme. Kljub izredno slabim razmeram in kroničnem P°~ manjkanju denarja Remalier u-spe, čeprav mu pri tem včasih pomaga tudi naključje, kot )* na primer huda bolezen ministrove hčerke. Toda v reorganizaciji klinike vsekakor uspe kljub nasprotovanju starokopitnih kolegov, ki žele ohranili ne-izpremenjene razmere starih časov. Toda slednjič mu ponesrečena operacija izpodnese tla. Bolezen, ki se je ne niti zaveda, ga pripravi k mirovanj u. rrl tem se zaplete še njegovo osebno življenje. Doživi sicer ljubezensko srečanje z lepo kolegico. n' nastezistko, vendar pa se ne more odtrgati m prekiniti s svojo ženo, tako da ostane tudi v tem njegovo življenje neizpolnjeno. Tako se torej na poklicnem ir. osebnem področju njegova kariera zaključi brez tistega pravega uspeha, ki ga sicer obetata njegova podjetnost in sposobnost. Roman, ki je sicer predvsem zgodba iz zdravnikovega življenja in življenja na veliki kliniki pa razkriva tudi nekaj ozadja. Namreč razmere v sodobni Nemčiji v zdravstvu. Te vsekakor niso tako briljantne kot se to morda kaže na zunaj. Nemška medicina že od Hitlerja naprej ne uživa več v svetu tistega slovesa kot bi ga lahko, ugotavlja pisatelj. Ne gre samo za strokovno zaostalost, temveč za naravnost kronično pomanjkanje denarja, za slabe prostore, za pomanjkanje moderne opreme n zanimive pripovedi deležen velikega zanimanja. Ce ima še o-stale kvalitete, pa je delu samo še v prid. Sl. Ru- tek FILIALA V TRSTU Ul. Čampo Marzio 12 (•I. 31985 kjer je rabljeni avtomobil dober nakup zadovoljuje in daje zaupanje zagotovi prihranek v široki izbiri modelov tudi avtomobili s posebnim jamstvom največje olajšave pri izplačevanju razstava je stalno odprta zanimive izkušnje sicer togega pekinga Trimilijonski Kanton kitajsko okno v svet Sedanje oblasti so šle še dalje od zamisli, ki jo je pred 50 leti propagiral dr. Sun Jat Sen - «Sožitje» med bogatimi in revnimi konec maja. — V prednici kitajskega Juga v trimi-^Jonskem mestu Kantonu prise-.*nca s severa ne pritegnejo le svilni spomeniki revolucije in Preteklosti, pač pa tudi sodobne namenitosti, ki temu slikovite-u in bučnemu mestu dajejo Pravico do vzdevka, da je eno lzmed kitajskih oken v svet. ... tem razvitem trgovskem sre-11 v prvem «sosedu» kozmopo-1 skega Hongkonga, najbolj odprtih vratih Kitajske nasproti evilnim bogatim rojakom v Poslovnih središčih jugovzhodne ,Zlle. je strnjeno veliko tega, &r danes predstavlja že znano ^'tajsko poslovnost, kitajski smi- * za prilagajanje raznim raz-eram. pa tudi tega, čemur bi °Sli reči vzhodnjaška domisel- »ost. 2e pred p0i stoletja je dr. Un Jat Sen z vztrajnostjo prero- * in i sposobnostjo praktičnega ' °veka utiral in širil tesne uli- “ Kantona, da bi to južnjaško r*vljišče spremenil v središče, v katerem bosta trgovina in poji1 odpirali nova obzorja. Pet Psetletij pozneje t. j. v današ-jjnh dneh bi mogli reči, da so sledniki starega revolucionarja demokrata odšli mnogo 9*j in Kanton spremenili v od-cno mesto, v katerem morejo Kitajci sveta, ne glede na ...hov razredni položaj, na poli-;<-n> status in prepričanje, naj-1 »skupni jezik«. Kantona vodijo «devizne poti* ^ Kitajske v mnoge predele jta, v velika trgovska sredi-Sca- hkrati se sem stekajo inte-Jes> mnogih bogatih Kitajcev, . al*rim socializem po vsej verjetnosti ni kdo ve kako pri srcu, ' Pa jim velika domovina ven-arle odpira vrata za poslovno javnost po zelo donosnih po-8njih. Na poseben in zelo pri-aeen način trgovanja s «pre-°morskimi Kitajci« je kitajska at*a ponovno s posebnim zako-0,h dala izredne prednosti in Pndbudila svoje rojake z vse-?* *vet, da svoje kapitale vlaga- 0 n« Kitajskem. , s tem zakonom je namreč ((predorskim Kitajcem« zajamčena Pravica na «večno last« nad kablom, ki ga vložijo v objekte-,a ozemlju LR Kitajske, ne gle-a na morebitne bodoče socialne Premembe v deželi. Zajamčene *?, ji® prav tako visoke obresti visoki dobički na vložena •redstva In to za 50 odst. v ki-'a-'stri, ostalih 50 odst. pa v kon-ertibilni valuti in to vse do 'daj, it0 b0(jo ta sredstva v ob-?*** odnosno ko se bodo izkopala v okviru kitajske države. Konino je ((prekomorskim Kipcem« zajamčena tudi mala dru-'nska prednost in sicer pravica, a na Kitajskem, če bi se vrnili, .a*So sami vlagatelji tega kapi-#a a kot tudi člani njihovih dru-'ni imajo vse prednosti pri za-Poslitvi, morda pa tudi v vod-®*Vu objektov, ki so bili zgrabi11 s pomočjo njihovih finanč-■n sredstev. Plodovi te prilagodljivosti v ki-aiski politiki so že vidni in to le v Kantonu, pač pa tudi v Pekih drugih večjih kitajskih in-Ustrijskih in trgovskih sredi-jC1n- Od dobe, ko se je dr. Sun at Sen moral boriti proti konservativnemu gledanju v lastnih ^ugih, da bi Kanton odprl sve-u in sodobnejšim tokovom, se je r° staro mesto na obalah Biserne eke tako spremenilo, da mu tu- 1 danes velika nasprotja med “,lanki starega in prevladujočih Predelov novega dajo obeležje in vltlez metropole, ki je še vedno Procesu sprememb. *elikj trinajstnadstropni hoteli, ugočne razstavne zgradbe, od emeljev spremenjeni pristani ob 'serni reki, ob kateri je še pred 'davnim živelo na sto tisoče 1 ju- * na džunkah, nova «naselja» prekomorskih Kitajcev« — vse so nova in nova «okna», skozi atera se LR Kitajska preko Kan-°na želi predstaviti svetu kot Mezela predstaviti novih teženj ............., in novih rn,)žnosti Skoz, Kanton vodi za sedaj tu-' Slavni «kanal», ki prinaša Ki-aJski vsaj pol milijarde dolar-l*v na leto od trgovine z roja-v Hongkongu. Makau, na Ma-ah in v drugih središčih jugo-rhodne Azije. V odgovor ali v *all'’aio ra to kitajski ljudje, ki živijo v tujini, vedno bolj menijo, da je Kanton njihovo mesto. Oni se tu angažirajo s svojimi dolarji in drugo trdno valuto in postavljajo tu objekte, za katere so lahko gotovi, da bodo prinesli koristi njim in tudi Kantonu odnosno Kitajski. V času sejmov v Kantonu ti kitajski «rojaki» prihajajo sem, v »svoje mesto«, z ženami in o-troki; obnašajo se in počutijo kot bi bili doma, morda še bolje kot če bi bili doma in se celo pritožijo, če jih domačini ne upoštevajo dovolj in v skladu z nji-hovimi patriotskimi in dolarskimi vrednostmi. Eno od zanimivosti teh kan-tonskih razmer je tudi že omenjeno »naselje prekomorskih Kitajcev«. To je dejansko sodobno in zelo moderno urejeno naselje v eni izmed kantonskih četrti, v kateri so se naselili in v kateri žive bogati Kitajci, ki so se vrnili iz tujine in pripeljali s seboj razkošne avtomobile, bogate obleke in ostala udobja. Ne prav daleč od tega ((naselja« in hkrati v senci trinajst-nadstropmh hotelov, velikih reprezentativnih palač pa živi ali bolje «tiho koeksistira« mravljišče majhnih ljudi trimilijonskega južnega mesta. Vse kaže, da ta nesoglasja za sedaj vsaj lovijo ravnotežje, da se eno vključuje v drugo vendar brez večjih motenj in pretresov. Bogati in topli odtenki Juga, se zdi, so sposobni, da lažje in brez večjih bolečin zgladijo tisto, kar b; v bolj surovem ozračju moglo dobiti veliko bolj ostre črte in poteze. ((Kitajski faktor«, ta še vedno velika tajna za mnoge nekitajce, kot kaže, tudi tu deluje z vso svojo močjo. B. BOGUNOVIC Predvčerajšnjim se je v Kulturnem domu zaključil drugi seminar za slovenske šolnike na Tržaškem. Po zaključku seminarja je predavatelje in slušatelje povabil na sprejem jugoslovanski generalni konzul v Trstu Budi Janhuba uiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii/iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiil REŽISER MIHAIL ROM 0 SVOJEM ZADNJEM FILMU «NAVADEN FAŠIZEM* JE NAMENJEN PREDVSEM POVOJNI GENERACIJI Pred časom smo poročali, da sovjetski filmski režiser Mihail Rom dokončuje film «Navadni fašizem*. Pred dnevi je bil Rom v Parizu, kjer je uredniku lista «Les Letres Francaises* dal o tem svojem filmu in o sovjetski kinematografiji nekaj izjav, ki jih bomo na kratko prikazali. V zvezi s svojim filmom «Na-vaden fašizem» je Mihail Rom rekel: ((Smatral sem za potrebno, napraviti film za eno generacijo in to za tisto, ki se je rodila po vojni in zato fašizma neposredno ni spoznala. Nisem hotel pripovedovati in opisovati določenega števila dejstev in ubirati pot nekakšnega zgodovinarja, pač pa sem, opazujoč stvari z določene potrebne razdalje, skušal b 'njih ratmišljati 'in podvre: či psihološki analizi pojav naše dobe, ki mu pravimo fašizem. Moj namen je bil, pokazati, kako se je mogel človek, to plemenito in odgovorno bitje, izgubiti, se prepustiti tokovom, postati enostavno lutka, skratka, kako je mogel postati fašist.» Nato je Mihail Rom povedal, kakšne arhivske materiale je u-porabil za ta svoj film. V glavnem so to bili filmski iurnali ^Deutsche Wochenschau* in tKul-tur-film* iz Gobbelsovega sklada ter iz raznih zbirk fotografij, ki so jih posneli esesovci, ko so bili na Poljskem, v Litvi, Letoniji in Belorusiji. V mnogih primerih gre za filmske dokumente, ki jih niti sami Nemci niso nikoli videli. Rom in njegovi sodelavci so pregledali okoli dva milijona in pol metrov filmskega traku iz Gobbelsovega sklada, kar je približno polovica filmskega traku, kolikor• ga je v tem skladu. Nato so s pregledovanjem prenehali, ker niso več zdržali. Rom glede tega pravi: tNekaj časa nam je bilo treba preživeti v miru, da bi se opomogli od tega, kar smo vineli, kajti vse to nam ni dalo več niti spati niti jesti. . .» «Namenoma sem izločil, je dejal Rom, neke dokumente, ki bi mogli pri občinstvu povzročiti pravi šok.* Na vprašanje, kako je na njegov film reagiralo občinstvo, kateremu je bil namenjen, je Rom odgovoril: sče se o tem more soditi na temelju pisem, ki jih sprejemam in na osnovi vprašanj, ki mi jih postavljajo, je občinstvo odlično reagiralo. Prvo pismo, ki sem ga v zvezi s tem prejel, je bilo pismo 16 letnega dekleta Ta mi je pisala: *Ne morem reči. ali mi je vaš film ugajal ali ne. Vem le to, da me je globoko pretresel . . V tistih dveh urah. kolikor je trajalo predvajanje filma, sem imela občutek, da sem po-bolj zrela.* stala mnogo bolj zrela.* Druga pisma so podobna. Neki mladenič ""“n......... .......................................................mm HOROSKOP -°VEN rod 21. 3. do 20. 1.) Vaši ‘josiovn1 tekmeci bi vas radi prese-d»* ' v svojih čustvih se skušajte ^tati določenih meja. nimIK ,od 21 4- jd 20- 5 ) s skup umi izkušnjami boste s socV.lsvcl ptaviii delo pod streho Več razu-"^knia do ljubljene osebe. P°VUJCKA (od 21. 5 do 21 b.) prevet odgovornosti prevzemale, rotite gaj rudi za aruge. Svoje V*1''« držite zase - “AK (od 22 b do 22 7.) Neke JJblnje pri delu aii v poslih se boki i!Jttvr>9lo. Nesporazum v družini, pa brez posledic. OhlPV ,od 23 7 - 0(1 22 8 * Veltko rt0‘ju ■ in ponudb, toda napori bo nn na vaših ramenih Z vljud- besedo boste veliko več opra- »Etne, (od 23 H od 22 9 ) Vsak e, s poslovnimi krogi in sodelav »nuj t)0 previden. Prilagodite se *4naaram in novemu okolju. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Poslovno življenje ni tako enostavno, kot ste si mislili. Dobra volja vam bo veliko pomagala. ŠKORPIJON (od 24 11. do 21. 11.) Nakazujejo se vam možnosti, da sz uveljavite. Pred nepoklicanimi ni treba razglašat: svojih čustev. STRELEC (od 23. 11 cd 20. 12.) Pripravite se na hudo tekmo, ki pa Jo boste dobili. Nekdo vas vroče Hubi oa nore tega priznati. KOZOROG (od 21 12. od 20.. 1.) V skupnim delu In razumevanju bo več uspeha Zelo pri.Jetnu razpoloženje v ožji družbi. VODNAR (od 21. 1. Od 19. 2.) Svoje načrte določite in šele nato sc lotite dela Ne spuščajte se v razpravljanja, ki nikamor ne privedejo RIBI (od 20 2.. od 20 3.) Delo do težavno, vendar ga bosi« spe Ijali Potolažite se, če vam v ljubezni kaj tu gre. mi je rekel: tVaš film sem videl pred dvema dnevoma in od tega trenutka dalje nisem več prenehal misliti nanj. Celo ponoči ne.* Sovjetskemu režiserju so postavili tudi vprašanje v zvezi z novo sodobno sovjetsko kinematografijo. Po vojni je bilo namreč SZ obdobje, ki ni bilo najboljše za sovjetsko kinematografijo. Ko pa je ta določene težave premagala. se zdi, da so neki sovjetski filmski umetniki našli «no-vo mladost*. Kaj misli o tem Rom? «V dobi, na katero mislite — je rekel režiser — smo si ustvarili določen način mišljenja in dela, katerih smo se morali osvoboditi, kar ni bilo lahko. Tisti izmed nas, ki v tem niso u-speli, še naprej snemajo filme, vendar naletijo na slab sprejem pri naši mladini, ki, kot je pokazala, postavlja vedno večje zahteve.* Na vprašanje, ali so tej mladini ugajali zadnji Romovi filmi, je Rom rekel: pod vodstvom dirigenta Alda cew ta in s sodelovanjem sopranistke liane Poli ter violinista Baldassa Simeona, je posvečen skladbam, so bile nagrajene na zadnjem na čaju «Nagrade mesta Trsta«. Program obsega skladbe: BaeP^fer — «Magnificat» za sopran in orR te. (II. nagrada na mednarodnem čaju 1965); Zupko — Koncert lino in orkester (I. nagrada j* na mednarodnem natečaju ’ Leighton — Simfonija op. 42 U. grada ex-equo na mednarodnem tečaju 1965). __ Koncerta, ki ga organizira k®®*?,-vatorij »Tartini«, se lahko udei abonenti simfonične sezone. Nazlonale 16j00 «L’incredibile tura« Technicolor. Sledi dol£ "Lj. tami film v technicolorju «La le del castori«. . _ e0o- Excelsior 16.00 «Gli amorosi« r* *-vedano mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 »Sette magnificne v le« Technicolor. Sean Flynn. lyn Stewart. .,,ssaito» Eden 16.00 «317 battaglione d ass« Nagrajen v Cannesu. aV- Grattacielo 16,00 «Le meravlgU«* venture di Marco Polo« Eas 1 color. Anthony Quinn, Horst cholz, Elsa Martinelli. . toia Alabarda 16.30 «L'uomo dalla P‘=’ , d’oro» Colorscope. Gloria ,a. Fernando Sancho. prepovedan dini pod 14. letom. ,uije Filodrammatico 16.30 «Darling» J Christie. Nagrada Oscar 19®6..« Aurora 16,30 »AH'ombra di una • Cristallo 16.30 «Oggi, domani, domani« Technicolor. M. Mastori j ni, V. Lisi. Prepovedano ml pod 18. letom. _.kvo» Garibaldi 16.30 «Spionaggio a Robert Wagner, Jean Collins. Capitol 16.00 ((Tre donne per uno polo« Glenn Ford, Geraldine Impero 16 30 «Adios Gringo«. Vittorio Veneto 16 30 «La decima » tima« Technicolor. Marcello -stroianni, Uršula Andress. ”r v vedano mladini pod 18. nCo Moderno 16,30 »I due para« rra Franchi, Ciccio Ingrassia. prepO" Astra 16.30 «Zorba il Greco« vedano mladini pod 14. letom. Ideale 16,00 »Judith« Technicolor. phia Loren, Peter Finch. Abbazia 16.00 «002 operazione l« Franco Franchi, Oiccio I-ngrassi . Astoria 17.00 «In glnocohio da Giann: Morandi, Laura E triki a • __ Skedenj 16.00 Ki sta postali žrtvi ropar-ro^.hKPkdov. Kot smo obširno po-cecti so neznanci na Lonjerski r> 58-letni Marii Michelazzi por. tortC?6I?a iztrgab iz rok popotno Cer’ “ j° je nosila s seboj, zve-tt,.. naslednjega dne pa napadli tich '° at£.rino Bonaldo por. Le- De .Tjil- Besenghi na vogalu Ul. ciii t~nicis. Bonaldova je na poli-tin«iS0vedala> da je malo pred zve-sivo u napadom videla avtomobil tf.i6 barve, ki jo je počasi prehi-r,;"1 Pa znala obrazložiti, kakšne snamke je bil avto. so !L,P?dlagi tega pičlega znaka, Pr-E°bclsti začeli iskati napadalce avtni?dali so seznam ukradenih °Pilov in ugotovili, da sta nekaJ dnevi izginila avta jTffica 1000» sive in rdeče barve. , da je v tatvino da< Klde bil vpleten še tretji paj-kvecf, ,vio je bil že tri ure na BjeJ?11, Ko so policisti iztaknili ^jegovega prijatelja s plavo maji-1n’v»«nza F. Bil je v nekem ba-s0 ^ kramarskem drevoredu, kjer Djg Prijeli in odpeljali na soočeno dolgem obotavljanju in zani-dario sta Plavio in Lorenzo ven-Pridn - govorila ime tretjega malo-inioSe?a- “Spomnila« sta se, da se ^ - Je Giordano in hodi da najraje ‘dfftopimL* bare’ kJer Se.o.nva/° B>& so ponovno sedli v avto-horiifi i*1 začeli krožiti po mestu fain i v razne bare, kjer šte zbi-Brjju Kvartopirci in okrog"ene"po-SevLs° zasačili Giordana pri igri. *da so tudi njega odpeljali na , Malr-sfdvoi D«« vleči iz ust. Kljub temu ie bij ? na dan, da niso iztrgali tor-Sonofj r°k samo Michelazzijevi in še jrjdovi, ampak, da so opravili cini . Podobne podvige v Ul. Son-»- ’n v Ul. Carpineto, za tretje-pa so pozabili ime ulice. Te- klaiopridneži 'rni in jim je bilo treba be- niso bili preveč 8»a* v Ul. Carpineto, za tretje- izkaznice ene od napadenk žensk. 1 meje ter ponarejanja dokumentov. Na kvesturi se je zaslišanje na- Končno so obtožili mladeniča tu-daljevalo vso noč in tatiči so tudi I di upravljanja motornega vozila izpovedali tatvino ženske zlate za- J brez vozniškega dovoljenja, pestne ure in biserne ogrlice, toda ' doslej agenti še niso mogli ugotoviti, kje so tatiči kradli. Zdi se. da je ukradenec tatvino prijavil karabinjerjem. Toda ni še konec. Ko je poštni uradnik Mario Ro-vatti od policistov prevzel svoj avtomobil, ga je pregledal in v pepelniku našel zobno protezo z zlatimi zobmi. Seveda bodo morali agenti še ugotoviti, kje so tatiči ukradli zobno protezo. Včeraj popoldne so nadaljevali z zaslišavanjem treh tatičev, ki so kljub svojim mladim letom že ime. li opravka s pravico. Treba bo razčistiti marsikatero okoliščino, preden bodo policisti sestavili prijavo sodišču. Bi$a v]ožVj tem:. da žrtve napadov biu°da Preidemo na krajo avtomo. to ' nisnike «simca 1000». Tudi Se i,„ so se «fantiči» izmikali in so ,fovarjali, da so pozabili, kam OorvfapelJali ukradene avte. Nena-eB i,use -le FTavio spomnil, da je [>0zrti KJadeni avto pustil v nekem Je j'eu na Proseku. Dr. Cappa ga VeU)£rernil do gozdiča in na svoje bij | Presenečenje ugotovil, da je dva r? skrit ne en avto, temveč »e .'stega tipa rdeče in sive bar-rseavtih so preiskovalci našli ‘hogoče stvari, od vijakov, ve- Iz tržaških sodnih dvoran Pred prizivnimi sodniki sta se morala ponovno zagovarjati Al do Salvador in Bruno Cotterle, ki sta bila obtožena, da sta jedla, pila in se voeila z avtom na račun mladoletnega Roberta P., ki je bil prav zaprav glavni obtoženec na procesu pred tržaškim kazenskim sodiščem. Roberto P. je v družbi pajdaša Gina Doseja ukradel 613.000 lir iz blagajne javnega lokala «Bottega del vino« na gradu Sv. Justa. Roberto P. je delal kot natakar v lokalu ter je zato dobro poznal ves okoliš. Po zaprtju restavracije je vrgel čez obzidje gumijasto cev po kateri je potem splezal Dose. Mladeniča sta nato mirno izropala blagajno ter neslišno izginila. V naslednjih dneh pa sta živela razkošno. Povabila sta prijatelje in znance na večerje, se vozila skupaj z njimi širom po deželi. Tako sta padla v policijsko mrežo tudi Cotterle in Salvador. Preiskovalni sodnik je oprostil že med preiskovalnim postopkom Doseja zaradi slaboumnosti. Cotterleja so obsodili na 20 dni zapora ter 6.000 lir globe, a Salvadora na 2 meseca in 15 dni zapora ter 25.000 lir globe. Oba obsojenca sta se pritožila proti tej razsodbi. Toda medtem ko je Cotterle utemeljil priziv, tega Salvador (ki pa je sedaj baje v nekem jugoslovanskem zaporu) ni storil. Prizivni sodniki so spričo tega odbili njegov priziv, a niso upoštevali niti Cotterlejevega. * * * Pred tržaškim kazenskim sodi ščem (predsednik Rossi, tožilec Bal-larini, zapisnikar De Paoli) so se morali zagovarjati včeraj trije mladeniči, od katerih je bil eden obtožen več tatvin, a ostala dva samo prekrška upravljanja motornega vozila brez vozniškega dovoljenja. Razprava proti obtožencu se je prav’za(brav"ra2bllhilš V 'hiflker so sodniki ustavili kazenski postopek proti glavnemu obtožencu, češ da sploh ni zmožen pravilnega presojanja in hotenja ter so zato ukazali, naj se Odpošlje v neko kriminalno umobolnico, kjer se bo moral zdraviti najmanj dve leti. Glavni obtoženec se piše Edi Gregori ter je star 19 let in biva v Ul. Gaboto 26. Obtožnica je dolžila Gregorija, da se je v drugi polovici lanskega leta polastil številnih motornih vozil. Konkretno gre za avto «fiat 500», ki ga je ukradel gasilcu Tulliu Privileggi-ju, ki je parkiral vozilo na Trgu Niccolini (pred gasilsko postajo) Poleg tega avta je Gregori ukradel Mariu Benussiju «vespo», Sa-veriu Kavčiču fiat 500, Assuntu Va-lenteju vespo. Poleg tega so mladeniča obtožili tudi, da je ukradel Renatu Scherlu propustnico za obmejne prehode. To tatvino Je mladenič zagrešil v Miljah, kjer Je Scherl bival v hiši Maria Co-slavicha. Pozneje je Gregori ponaredil neke podatke na prepustnici ter izkoristil dokument za prehod meje. Spričo tega so ga preiskovalne oblasti prijavile sodišču Glavni obtoženec je padel v roke policiji čisto slučajno. Nekega dne v avgustu lani je gasilec Pri-vileggi parkiral svoj avto na Trgu Niccolini. Kmalu potem je opazil, da je avto izginil brez sledu. O tem je obvestil dva svoja kolega, a istočasno je prijavil tatvino policijskemu komisariatu. Kolega pa, ki sta dobro poznala Privileggijev avto, sta se odpravila na «lov». V Ul. Molino a ven-to sta našla vozilo ,ki je bilo parkirano ob pločniku. Eden izmed gasilcev je hitro iztrgal iz avta startni ključ ter zabičal trem mladeničem, ki so bili v vozilu, naj se ne premaknejo. Njegov prijatelj pa je celo postavil svoj avto pred ukradeno vozilo. Nato sta poklicala agente letečega oddelka, ki so v avtu našli Gregorija in dva mladoletna mladeniča. Enega od teh so sploh pustili domov, ker ni bil zakrivil nobenega prekrška, a glede drugega so ugotovili, da je nekaj časa prej upravljal avto brez vozniškega dovoljenja. Na limanice je nasedel tudi neki drug mladenič za katerega so ugotovili, da je tudi upravljal avto med kraj! Šim izletom, ki ga je napravil skupaj z Gregorijem. Kot smo dejali, so sodniki menili, da mora Gregori v umobolnico. Prav tako so ukinili kazenski postopek proti ostalim obtožencema, ker so jima odpustili pre. kršek. Ukana je vedno učinkovita V sanatoriju INPS v Ul. Vitto-rio Veneto je bolniku DF iz Gorice zmanjkal poročni prstan. O-sumil je Z.E. iz Ronk, da bi lahko bil tat. Dokazov pa ni bilo, dasi-ravno je bil Z. E. že obsojen zaradi podobnih dejanj. Vmes je posegla policija, ki je razvozlala uganko. K ženi Z. E. v Ronkah je prišel «možev prijatelja ter brez ovinkov dejal, da bi želel poročni prstan, ki ga ji je izročil mož. Zena je segla v predal in mu ga izročila. Z. E. se bo moral zagovarjati zaradi tatvine. Prejšnji dan je 26-letni Lorenzo Giacon iz Padove prišel v Gorico ter se obrnil na nekega duhovnika, naj mu uredi prehod čez mejo; v Jugoslavijo naj bi šel obiskat svojo bolno mater, ki se zdravi v neki bolnišnici. Duhovnik je fanta, ki se mu je predstavil za Škota «Woolfa», sina funkcionarja NATO na Škotskem, odpeljal na kvesturo, kjer je posredoval, da bi mu izstavili dokumente, štiri ure je trajal pogovor med funkcionarjem in «Woolfom»; zaključil se je šele potem, ko je neki funkcionar spoznal, da mladenič, govori pado-vanski dialekt. Z izgonskim listom so ga odpeljali v Padovo ter prijavili sodišču zaradi potvarjanja istovetnosti in nošnje dolgega noža. Goriško-beneški dnevnik SINDIKALNA KRONIKA V torek, 31. maja vsedržavna stavka gradbenih delavcev Kategorija zahteva obnovitev vsedržavne delovne pogodbe Vsedržavna vodstva sindikalnih organizacij FILLEA-CGIL, FILCA-CISL in FENEAL-UIL so proglasila za torek 31. maja 24-umo vsedržavno stavko gradbenih delavcev. Sindikati so sklenili oklicati 24-umi stavki tudi 7. in 15. junija. S tem hočejo pospešiti sklicanje prizadetih strank za obnovitev delovne pogodbe. Sindikalne organizacije so v vsakem trenutku bile pripravljene na pogajanja, vendar je ANCE predlog zavračala, ker se noče pogajati o obnovitvi vsedržavne delovne pogodbe, zapadle 31. decembra 1965, medtem ko so se industrij ci kovinarskega in drugih sektorjev usedli za mizo in se s sindikati pričeli pogajati o obnovi pogodb. Urnik trgovin za praznik republike Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da bo za praznik republike veljal za trgovine na Goriškem naslednji urnik: V sredo 1. Junija: Vse trgovine se lahko zaprejo zvečer ob 20. uri. Mesnice bodo odprte samo v dopoldanskih urah. V četrtek 2. junija: Trgovine bodo ves dan zaprte; mesnice bodo poslovale od 6.30 do 11. ure, cvetličarne od 8. do 13., pekarne in mlekarne bodo odprte dopoldne za razdeljevanje kruha in mleka. Od 1. junija do 24. septembra bodo trgovine s konfekcijo, hišno opremo, raznim blagom, ter cvetličarne poslovale po vseh občinah na Goriškem popoldne od 16. do 19.45 oh sobotah in pred prazniki pa do 20. ure. hlKO «1K1S» P KOS E K Predvaja danes, 28. t. m. ob 19.30 uri Cinemascope barvni — Pramatieni film: *— AGENTE 077 ------------------ MISSIONE B100DV MARY (Agent 077, misija Bloody Mary) ^rajo: KEN CLARK, HELGA LINE, PHILIPPE HERSENT-MITSOUKO ■tsmrnamsik +—- ,v-v®- ——T-■-v: '-r": iiiiv-.: predvaja danes, 28. t. 18. uri zabavni film: m. ob le motorizzate (MOTORIZIRANE) Igrajo: WALTER CHIARI, RAIMON-DO VIANELLO, LIANA OR-FEI, SANDRA MONDAINI z izredni sodelovanjem TOTO’ tdct Viale XX Settembre 1« tel. »6016 NABREŽINA (center) SESUAN (center) ZLATI IN SKEHRNI OKRASNI HR El) M ETI Goriška kriminalna policija prišla na sled skupini mladoletnikov iz Gorice, ki so kradli po vseh krajih naše pokrajine Ne gre za tatove velikega formata, ampak za tatiče v vajenski dobi. Vsi, razen enega, so na začasni svobodi ter prijavljeni sodišču zaradi hude tatvine v več dejanjih. Njihov voditelj C.I., o katerem smo pisali že prejšnji dan, pa je v zaporu zaradi poskusa ropa. Vseh prekrškov je 16, izvršeni pa so bili v obdobju marec, april, maj. Največ tatvin je izvršil sam C.I. Skoraj vse tatvine je policija sama odkrila, ker oškodovanci tatvin niso prijavili; Se pravi, da preiskava ni potekala od oškodovanca proti^ tatul ampak narobe. Serija tatvin se je začela v mar* cu v skladišču podjetja Tacchino. v DreVoredu 20. septembra. C.I. je iz tega skladišča odnesel ob pomoči dveh neznanih oseb pet železnih ograj za balkone stanovanj, ske hiše in jih prodal kupcu sta- ............................... IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI Obtožen kraje blaga iz avtomobilov obsojen zaradi ponarejenega čeka Vespist iz Ronk se je zaletel v avto in zakrivi1 poškodbe svojega sopotnika - Epilog prepira med prijateljema v osmici v Bračunu Manjka še vojaško dovoljenje za cesto Gorica-avto cesta Prihodnji teden si bo vojaška tehnična komisija ogledala področje med Villesse v Furlanski nižini in Gorico, koder bodo speljali novo cestno zvezo med Gorico in avto cesto Trst-Benetke. Načrt za novo arterijo je izdelal prof. Maternim s tržaške univerze, državno podjetje za avto ceste ANAS, ki je tržaškemu profesionalcu naročilo izvedbo načrta pa ga je pred kratkim predložilo v odobritev ppistjpjniip vojaškim oblastem. Zdaj pričakujejo pristanek teh o-blasti — daljši odsek ceste teče namreč po področju, ki je podvrženo raznim vojaškim služnostim — nakar bodo lahko kar pričeli z delom. Deželna vlada je že pred časom dala na razpolago v ta namen 2 milijardi lir, tako da je s finančnega vidika vse pripravljeno za izvedbo tega važnega dela. Ker pa so vojaške oblasti sodelovale že pri prehodnem sestavlja-niu načrta, predvidevajo, da bo dovoljenje za speljavo ceste izdano v najkrajšem času. Nova cesta bo posebne važnosti zlasti za povezavo italijanskega cestnega o. mrežja s Slovenijo in s tem z jugoslovanskim in nadaljnjim sred-nje-vzhodnoevropskim cestnim o-mrežjem. Filatelistična razstava v Tržiču Rekreativna krožka CRA-CRDA iz Trsta in Tržiča sta odprla v Tržiču filatelistično razstavo. Otvoritvi je prisostvoval tudi pokrajinski direktor EN AL Barbara. Razstava, ki je v čitalnici uradniškega hotela, vsebuje nekaj izredno važnih zbirk; odprta je danes in jutri v dopoldanskih in popoldanskih urah. DA SE PREPREČI ČAKANJE PRI INAM Povračilo za zdravniške preglede od bolniške blagajne tudi po pošti Dokler traja spor z zdravniki, je to priporočljivo, zlasti za zavarovance INAM s podeželja Spor med zdravniki in zavarovalnimi ustanovami, v prvi vrsti z INAM, še vedno traja in v zadnjem času so se izgledi za sprejemljivo kompromisno poravnavo še poslabšali. Od tega imajo največ škode zavarovanci INAM, ki so se že naučili na sistem pogodbenega plačevanja zdravnikov na «forfait», po katerem so v primeru bolezni imeli najmanjšo zamudo časa in tudi najmanj stroškov. Pri sedanjem sistemu, ko morajo plačati sami zdravnika in potem v dolgih vrstah čakati na sedežu bolniške blagajne za ureditev zadeve s povračilom plačane vsote, pa imajo . Seveda je tudi ta sistem povezan zavarovanci veliko izgubo časa in | s čakanjem in stroški, vendar je v škodo zaradi izgubljenih delovnih sedanjem položaju, ko spor z zdrav- Prlspevajte .ta DIJAŠKO MATiCOl ur. še zlasti Je to nerodno za tiste, ki bivajo na podeželju, daleč od sedeža INAM in včasih se zgodi, da ne pridejo na vrsto in morajo priti tudi po večkrat. V takih primerih bi si lahko pomagali na ta način, da naslovijo na INAM v Gorici prošnjo na navadnem papirju za povračilo honorarja, ki so ga plačali zdravniku za pregled. Prošnjo naj pošljejo po pošti in naj ji priložijo zdravnikovo potrdilo z navedbo svojih osebnih podatkov, naslova in številke svoje zavarovalne knjižice. Uprava INAM jim bo potem poslala na dom odgovarjajoče čekovno nakazilo, ki ga bodo potem lahko vnovčili. USPELA AKCIJA KRIMINALNE POLICIJE V GORICI Sodišču prijavljenih 6 mladeničev ki so zagrešili šestnajst tatvin Njihov vodja C. I. je v zaporu - Vsi so mladoletniki - Zagovarjali se bodo zaradi hudih tatvin Na zatožni klopi pred okrožnim sodiščem v Gorici je sedel včeraj dopoldne 24-letni Antonio Fronta-loni iz Trsta Ul. Molino a vento 26, k: je po poklicu slikar. V obtožnici je bilo navedeno, da je v noči od 2. na 3. marca 1964 v Tržiču ukradel iz dveh avtomobilov, ki sta bila sei busl 14, ki se je pritožil proti prvi obsodbi dne 15. julija lani v Tržiču, kjer ga je sodnik obsodil na plačilo globe 100.000 lir in stroške. Obsojen Je bil na osnovi obtožbe,, da je dne 27. decembra 1964, ko se je peljal z vespo po Ul. S. Polo v Tržiču in Imel na zadnjem sedežu parkirana v bližini hotela Lisert in 1 še 20-letnega Giorgia Martina iz katerih vrata so bila zaklenjena ter Jih Je vlomil s silo, blago, ki je bilo v njih. Tako je Enzu Santostefanu odnesel suknjo, eno usnjato in eno plastično torbo, iz avtomobila Vitto-rla Fortunata pa suknjo s krzneno podlago, torbo iz plastike in knjižico s čekovnimi nakazili. Poleg tega je osleparil natakarja v nekem lokalu, ko mu je izročil v plačilo ponarejen ček z zneskom 37.000 lir za plačilo svojega računa ter je dobil od njega v gotovini razliko. Pri prejšnjih zasliševanjih in pri razpravi včeraj je obtoženec zanikal svojo krivdo. Trdil Je namreč, da ni vlomil v oba avtomobila in še manj ukradel blago iz njih. To da Je kupil od nekega Favera Luigija v Trstu, od katerega je dobil tudi že podpisan ček, ki ga je potem uporabil za plačilo v nekem nočnem lokalu v Trstu. Natakar Giovanni Gregori Je še pojasnil, da je vzel v plačilo omenjeni ček potem, ko Je dobil zato dovoljenje od gospodinje, ki si ga Je ogledala. Glede Favera obtoženi Frontaloni ni mogel dati določnejših padatkov in Je dejal samo, da ga Je slučajno srečal pri nekem znancu v Trstu, ne da bi vedel kaj več o njem. Zato Favera niso mogli najti, da bi ga zaslišali pred sodniki, pač pa so imeli njegov podpis na čeku, ki so ga pozneje hoteli vnovčiti na mestni hranilnici v Gorici, kjer so ga zavrnili. Branilec odv. Testa Je predlagal, naj sodišče obtoženca oprosti zaradi pomanjkanja dokazov ali vsaj oprosti obtožbe tatvine z vlomom. Sodišče je v resnici obtožbo spremenilo iz tatvine z vlomom v nakup ukradenega blaga, glede čeka pa je ostala prvotna obtožba. Po daljšem posvetu so ga obsodili na 16 mesecev in 15 dni zapora ter na plačilo 50.000 lir globe. Obenem so proglasili inkriminirani ček za neveljaven. Odložili so razpravo proti Gian-francu Mlanlju iz Ronk Ul. Monte Ronk Ul. Pollonio 20, povzročil temu slednjemu poškodbe, za katere se Je moral zdraviti pet mesecev, ko se Je z vespo zaletel v fiat 600, ki je vozil pred njim ter se na križišču zaustavil. Ker je bil obtoženec odsoten zaradi bolezni, je njegov odvetnik dr. Battello dosegel, da so razpravo odložili. Zaradi pretepa s svojim prijateljem se je moral zagovarjati 37-letni Adelio Barbleri iz Krmina Ul. Pescheria 1. Obtožen Je bil, da Je dne 18. Januarja lani pri pretepu povzročil svojemu delovnemu tovarišu Cletu D’Osvaldu telesne po- škodbe, za katere se Je moral ta zarella. zdraviti 60 dni, da ga je zmerjal )n žalil ter mu tudi grozil. Tistega dne sta se oba delavca in še tretji tovariš iz Krmina po Imenu Luigi Zuppel vračali z dela v Como di Rosazzo domov. Spotoma so se vsi trije ustavili v neki osmici v Bračanu, kjer so spili nekaj kozarcev vina. Pri tem je prišlo do besed med Barbierijem in D’0-sualdom zaradi dela in kdo je več in boljše opravil zadano mu nalogo. Iz besed je nastal prepir in ko se je D'Osualdo umaknil na prosto, mu Je Barbieri sledil ter ga pred hišo nabunkal. Pri razpravi pa so ugotovili, da mu tudi D’Osvaldo ni ostal dolžan in ker sta se oba že prej pobotala so zadevo uredili tako, da so ukinili sodni postopek proti Barbieriju zaradi umaknitve tožbe. Branil ga je odv. R. Zuccalli. Drž. tož. dr. Balti; preds. sod. dr. Cenisi; Sodnika Arculeo in Maz- je . rih predmetov Baroniju za 15.000 lir. V sredini aprila je odnesel neki predmet iz Ignacijeve cerkve na Travniku, 24. aprila pri isti cerkvi moped 25-lotnemu Robertu Borghesu iz Ul M. Santo 96, ki so ga dobili v Pevmi, 25. aprila pa mo.^ed 20-letnemu Giovanniju Scolarisu iz Moše, ki so ga dobili v Stražicah. Ivani Gabrovec, stari 38 let, bivajoči pri Aščih 6 v Steverjanu, je izmaknil bakreno peč, v trgovini Marije Bensa na Verdijevem korzu 41 pa pušico za milodare. C.I in P.D. sta v maju odšla na Trg C. Battisti, kjer so mamice nadzorovale otroke pri vožnji v šolskem parku. Odnesla sta torbico 39-letni Antonietti D’0&valdq iz Ul. Dante 8, ki je torbico postavi, la na tla ter se oddaljila od nje. Iz nje sta vzela IOiOCO- liri doku* mente pa sta skupno s torbico odvrgla Na Senenem trgu sta iz treh avtomobilov, katerih lastniki niso znani, odnesla plošče in ključe. C.I., B.C in C.L. so v maju odšli v Trirč, kjer so iz forda taunu-sa ukradli radijski sprejemnik, v Sesljanu 4000 lir iz nekega avtomata, v Vidmu jima je prišlo prav rezervno avtomobilsko kolo. C.L. in B.C. sta v gostilni «A1 buon bic-chiere» iztrgala iz rok neke ženske torbico. C.I. in B.G. sta obiskala trafiko Angele Keber v Drevoredu 20. sep. tembra 143. Vstopila sta oba: e-den je kupil cigarete, drugi pa Se je skril. Prodajalka je po kupčiji odšla v prostor za lokalom Medtem je drugi vzel iz predala okoli 50Q0 lir. Ko je policija ženski povedala, da so ji vzeli denar, se je začudila. Bila je prepričana, da ga je vzel kdo izmed domačih. Giuliano Deghenardt, star 35 let, bivajoč v Ul. Cadorna 12, ki ima trgovino z gospodinjskimi stroji na Komu, je 21. maja ugotovil, da mu je zmanjkalo 10 radijskih transistorjev, deset električnih brivskih aparatov in 10.000 lir. O-sumil je nekega mladeniča, ki ga je prejšnji dan dobil pri kraji in mu jo oprostil. Poslužil se je dveh mladeničev, ki so obiskali 18-let-nega B.G. Cez nekaj dni mu je vrnil vse nakradeno blago, ki ga je skril v Koroninijevem parku. B.G. je prišel v trgovino ponoči skozi glavni vhod; navojnica je bila samo priprta. nesreč, se je prejšnjo noč okoli polnoči 25-letni Bruno Faggionato iz Ul. Pola 8 v Ronkah z motociklom zaletel v ustavljeni avtomobil; pobil se je po glavi in se bo v tržiški bolnišnici zdravil 15 dni. Obvestilo Kmečke zveze Kmečka zveza sporoča, da bodo v prihodnjih dneh v njenih uradih odvetniki dajali brezplačne pravne nasvete kmetovalcem. Odvetnik Avgust Sfiligoj bo uradoval v sredo 1. junija od 12, do 13. ure, odvetnik Peter Sancin v ponedeljek 6. junija od 9. do 10. ure, odvetnik Karel Primožič v sredo 8. junija Od H. do 12. ure. Trčenje pri Redipugli Pri gostilni Sfiligoj na državni cesti pri Redipuglil, kjer se je pripetilo že nič koliko prometnih Iz goriške bolnišnice Prejšnji večer okrog 23. ure je bil žrtev prometne nesreče pred svojim domom 18-letni Giorgio Altran iz Gradiške Ul. Colombo št. 14. Ob tisti uri Je njegova mati, ki je bila v' kuhinji, slišala pred hišo ropot, šla je pogledat In našla sina na tleh poleg ko.e.sa, s katerim se je pripeljal domov, ki jo je klical na pomoč. Takoj so ga odpeljali v go-riško dvllno bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec v glavo s pretresom možgan, odrgnjenja po obrazu in rano na desni nogi. Pridržali so ga za 20 dni na zdravljenju. Mati je Izjavila, da Je bil sin žrtev prometne nesreče, ko ga je pred hišo podrl neznan skuterist, ki se je nato odpeljal dalje. Karabinjerji iz Gradiške vodijo preiskavo. Prvo pomoč so popoldne ob 15. uri nudili 45-letnemu Gabrijelu Deveta-ku z Vrha št. 51. Devetak, ki Je zaposlen kot kamnosek pri podjetju v bližini Poljan, se je zbodel na levem zapestju z železom za izglaje-vanje kamnitih plošč. Okreval bo v 3 dneh. Avtobusni izlet v Postojno In na Reko priredi na praznik 2. junija ENAL iz Gorice. Obiskali bodo Postojnsko jamo in Predjamski grad, Reko in Opatijo. Povratek v Gorico ob 21.30. Vpisovanje na sedežu ENAL. Izlet na Madžarsko in v Avstrijo Do 31. maja se vrši pri ENAL v Gorid vpisovanje za avtobusni izlet skozi Slovenijo na Madžarsko z ogledom Blatnega jezera in Budimpešte. Ogledali si bodo tudi Gyor in Dunaj. Povratek preko Semmeringa in Beljaka na Koroškem. Cena vožnji z vso oskrbo 45 tisoč lir. Vsa podrobnejša pojasnila na sedežu ENAL Korzo Verdi 115. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob poKoj-nega Karla Planinščka so štever-Jand darovali za Dijaški dom 15.800 lir. niki še vedno traja, za naše podeželane taka rešitev še najboljša, ter predstavlja edino olajšavo, ki jim jo lahko po zagotoviliu njenega vodstva, na katero smo se v zadevi obrnili, lahko v sedanjem položaju nudi. ---------- ENAL bo razstavil nagrajena dela Te dni se je na sedežu pokrajinske ENAL v Gorici sestal ocenjevalni odbor, da bi ocenil dela, ki »o bila predložena v okviru natečaja ENAL za razstavo pod naslovom «U-metnost v prostem času«. V odboru so dr. Manzini, prof. Mocchiutti, prof. Sartori in pokrajinski ravnatelj ENAL Fausto Barbera. Najprej so vzeli na znanje, da bo glede slikarstva ENAL ustanovil poseben odsek namenjen gojencem šole ?a umetno obrt. Nato so določili po tri nagrade za tri najboljša dela v treh kategorijah: splošna slikarska, za gojence šole za umetniško obrt m za kiparstvo. V četrti kategoriji, namenjeni črno beli fotografiji, niso podelili nobene nagrade, ker ni bilo dovolj prijavljencev. Med slikarji je prejel prvo nagrado, zlato kolajno in diplomo, Egone Bruschina za sliko ((Dvorišče v goriškem predmestju)). Med gojenci šole za umetno obrt je prejel enako nagrado Luciano De Gironco-li za delo ((Kompozicija 66»; pri kiparstvu prvo nagrado niso dali nikomur, drugo pa sta prejela T. Be-vilacqua za «Totem» in Menon G. za ((Oblike prostora št. 19». Odbor je nadalje odobril sklep, da bodo vsa nagrajena in še nekatera druga dela, ki so bila pohvalno ocenjena, v kratkem prikazali na javni razstavi. Gorica VERDI. 17.00: «La carovana del*-l’alleluia», Burt Lancaster In L. Remick, ameriški barvni kinema-skopski. film. CORSO. 17.15: «Una questlone d’o-nore», Ugo Tognazzi in Nicoletta Machiavelli; italijanski film v barvah, mladini pod 14. letom vstop prepovedan. MODERNISSIMO. 17—22.30: «Ma dame X», Lana Turner in R Montalban; ameriški barvni film VITTORIA. 17.15: «1 nove di Dry-fork», A. Margret in R. Bottons; ameriški barvni kinemaskopskl film. CENTRALE. 17.15; «La preda nu-da», A. Wille in K. Gampu. Ameriški panoramski barvni film; mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Tržič AZZURRO. 18—22: ((Jaguar — pro-fessione spia», R. Danton in Pascal Petit; v barvah. EXCELSIOR. 17.30—22: «11 tormen-to č Testasi«, Charleston Ceston In Rex Harrison; kinemaskopskl film v barvah. NAZIONALE. «L’uomo che vie-ne da Canyon City». Robert Wood in Fernando Sancho, kine-maskopski film v barvah. PRINCIPE. 18—22: «Dyango», F. Nero in L. Nusciak, kinemaskop-ski film v barvah. S. MICHELE. «1 pirati della Ma-lesia», Steve Reeves, Jaqueline Sassard in Mimmo Palmara, ki-nemaskopski film v barvah. Ronkc RIO. «Questo pazzo, pazzo, paz-zo mondo», Spencer Tracy in Edie Adams; v barvah. EXCELSIOR. «Signore e signori«, Gastone Muschin in Vima Lisi. dežurna lekarna Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna «AL CORSO«, Korzo Italija št. 89, tel. 24-34. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri, 29. maja bo v Gorici odprta cvetličarna RENATO GORIAN, Ul. Garibaldi št. 9, tel. 26-28. TEMPERA TURA VČERAJ NajvišjB temperatura včeraj v Gorici 22,4 stopinje ob 13 40 uri in najnižja 9 stopinj ob 7. uri; povprečna vlaga 50 od sto; dežja je padlo 0,4 mm. DINOZAVRI, zabavni ansambel električnih kitar, ki ga sestavljajo mladeniči iz Gorice, Pevme in So-vodenj. Vodi ga Vojko Cotič, ki je tudi pevec, v njem pa poje tudi Natala Pavlin. Orkester je nekajkrat nastopil tudi v Novi Gorici, kjer je mladi svet skorajda ponorel ob njihovem igranju sodobnih modernih skladb. Jutri dopoldne bodo nastopili na prazniku češenj v Dobrovem v jugoslovanskih Brdih SPZ, ZKPO Nova Gorica in TD «BRDA» prirejajo JUTRI, 29, MAJA OB 9. URI DOPOLDNE (po jugoslovanskem času) TRETJE OBMEJNO SREČANJE DOBROVO-JUG. BRDA (PRAZNIK ČEŠENJ) Nastop pevskih zborov obmejnega področja, folklorne skupi-ne KUD «Tine Rožanc»; popoldne in zvečer prosta zabava. Igrajo »Dinozavri« in štirje drugi zabavni orkestri. DOMAČA VINA, PRŠUT, ČEVAPČIČI! Vozni red avtobusa: odhod Iz Doberdoba (vpisuje Janko Gergolet) ob 8.30, Poljane (gostilna Peric), Gabrje (Vid Primožič), Sovodnje (Miro Kuzmin), Standrež Franc Lupin in Karel Nanut), Rdeča hiša, Dobrovo. — Voznina 500 lir; potreben je potni list ali prepustnica. - — 1' f ■ sPort MLADINSKI TURNIR UEFA Jutri finale Italija-SZ BEOGRAD, 27. — Italija in Sovjetska zveza sta finalista letošnjega mladinskega turnirja UEFA. Izida polfinalnih tekem sta naslednja: Sovjetska zveza — Jugoslavija 1:0 (1:0) Italija — Španija 1:0 (0:0) V prvi polfinalni tekmi so mladi italijanski nogometaši v zanimivi in izenačeni igri s strelom vodje napada Petrinija v 57’ premagali izvrstno moštvo Španije, ki se bo v nedeljo srečalo z Jugoslavijo v dvoboju za tretje mesto. Sledila je tekma med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. V zanimivi igri so telesno močnejši sovjetski mladi nogometaši premagali brez dvoma tehnično bolje pripravljeno moštvo Jugoslavije z golom, ki ga je v 29’ dosegel srednji napadalec Bektašev. V drugem polčasu so Jugoslovani v 46’ zamudili izredno priložnost za izenačeje. Oster strel Vidoviča je udaril v prečko, se odbil, počasnost Akinoviča pa je izkoristil branilec Morozov, ki je rešil položaj. DOMAČI ŠPORT ODBOJKA Drevi Bor-Caba§§i Danes popoldne se bo nadaljevalo mladinsko odbojkarsko prvenstvo v B skupini, ki nastopa na stadionu «Prvi maj» ter se bo začelo v A skupini, ki igra v telovadnici ENA OLI v Ul. Campanelle 266. Zvečer pa bo z začetkom ob 20. uri na stadionu «Prvi maj» tekma ženske A lige med šesterkama Bora in Cabassi iz Modene. Spored današnjih odbojkarskih tekem je naslednji: MLADINSKO PRVENSTVO (A skupina) (ob 16.30 v telovadnici ENAOLI) Zarja — ENAOLI CRDA — Zarja CRDA — ENAOLI (B skupina) (ob 16.30 v telovadnici Bora, Vrdeljska cesta 7) MiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii 10. ETAPA GIRfl PITALI A , Padec Adornija Zandegu prvi Jimenez za las ohranil majico najboljšega GIULIANOVA, 27. — Zandegu je danes tik pred ciljem odnesel zmago Tacconeju, ki je po padcu favorita Adornija morda že upal na uspeh. Današnja etapa je leno potekala od starta pa skoraj do cilja. Le tu pa tam je kak manj znani ko lesar hotel pobegniti, vendar brez uspeha, šele po 110 km vožnje so se kolesarji razživeli, vendar nihče ni več tvegal. Nepričakovano pa so se nekateri, med katerimi je tudi Dancelli, spustili v beg. V tistem trenutku je namreč Anquetil padel in vsi njegovi klubski tovariši so se ustavili pri njem in ga počakali. Anquetil in člani ekipe Ford-France so nato začeli z zasledovanjem, ki se je kmalu uspešno zaključilo. Pri 138. km pa se je 20 kolesarjev odcepilo od glavnine. V tej skupini so bili Motta, Anquetil, Taccone, De Rosso in drugi. Vsi so vztrajali v begu, vendar tempo ni bil hiter, ker so se morali kolesarji boriti z vetrom in dežjem. Kakih 30 km pred ciljem se je Belgijec Boons pognal v beg in si zagotovil trobarvni cilj v Pinetu. 10 km pred ciljem je glavnina organizirala zasledovanje, katerega pa so Belgijci skušali ovirati. Ko je imel Boons še kakih 150 m prednosti, je Belgijec padel in glavnina ga je brez težave dohitela. Hitrost se je znatno povečala in Adorni je bil na čelu skupine, ki se je pripravljala, da privozi do ciljne ravnine. Na zadnjem ovinku pa je Adorni padel in s tem prepustil pot do zmage Zandeguju. Na cilju 10. etape Campobasso — Giulianova (221 km): 1. DINO ZANDEGU’ (Bianchi) 6.29T8”, s povprečno hitrostjo 34,056 km 2. Basso 3. Taccone 4. Motta 5. Bitossi 6. Da Dalt 7. Dancelli 8. Marcoli 9. Artig R. (Nem.) 10. Vicentini 11. Boonen (Belg.), 12. Destro, 13. Fontana, 14. Ferretti, 15. Huys-mans (Belg.), 16. Baldan, 17. Pif-feri, 18. Grassi, 19. Durante, 20. I. Massignan, vsi s časom zmagovalca. SPLOŠNA LESTVICA 1. JIMENEZ JULIO 51.40'09” 2. De Rosso z zaost. 43” 3. Taccone 58” 4. Motta 1*15” 5. Adorni 1’26” 6. Balmamion 1’30” 7. Zilioli 1’38” 8. Bitossi 1’56” 9. Altig R. 3’13” 10. Gimondi 3’26” 11. Maurer 3’38” 12. Zandegu 4’20” 13. Anquetil 4’34” 14. Polidori 51.45T4” 15. Passuello 51.45’20” 16. Schiavon ilA5~Z6'’ 17. Battistini 51.45’57” u tli j ej '-'j-- 1. — 2. — 4. — 5. — 6. — prvi i 1 drugi X 2 prvi 1 2 drugi 2 X prvi 2 drugi 1 prvi 1 drugi 2 prvi 1 X drugi X 2 prvi 1 X drugi X 1 Bor — Breg Sokol — Bor Sokol — Breg ŽENSKA A LIGA (ob 20. na stadionu «Prvi maj») Bor — Cabassi ŽENSKA B LIGA Jutri ob 9. uri v Vidmu Porzio — Breg Jutri v Pordenonu PORDENONE — BOR B MOŠKA C LIGA Jutri ob 10.30 v Turjaku TURIACGO i— KRAS N060MT JUNIORSKO PRVENSTVO Jutri ob 10. v Miljah Fortitudo — Breg Prijateljsko srečanje Jutri ob 17. v Boljuncu BREG — VESNA Alessandria—Reggiana 1 Mantova—Trani 1 Messina—Catanzaro 1 Monza—Lecco 2 X Novara—Genoa (p.p.) X 2 Novara—Genoa (d.p.) 1X2 Piša—Verona 1 Potenza—Livorno 1X2 Pro Patria—Palermo 1 Reggina—Modena (P- P-) 1 Reggina—Modena (d. p.) X, 1 Venezia—Padova (p. p.) 1 Venezia—Padova (d. p.) 1 X ZA SVETOVNO PRVENSTVO Sivori in Maschio v moštvu Argentine? BUENOS AIRES, 27. — Tudi Omar Sivori in Umberto Maschio sta na seznamu igralcev, ki pridejo V poštev za sestavo argentinske reprezentance za nastop na svetovnem prvenstvu. Argentinska zveza je zaprosila za Sivorija In Maschija, pa čeprav sta že oba nastopila za italijansko reprezentanco. * * * FRANKFURT, 27. — Schnelliger (Milan), Haller (Bologna), Bruells (Brescia) in Szymaniak, ki je več let igral v Italiji, so na seznamu i reprezentance, ki ga je nemška nogometna zveza predložila vodstvu I FIFA za svetovno prvenstvo. JUTRI POPOLDNE NA PROSEKU Tradicionalna tekma poročeni-neporočeni Jutri ob 16. uri bo prišlo m «sta-dionu» Velika Rouna do tradicionalnega spopada med poročenimi in neporočenimi proseškimi ljubitelji nogometa. Organizacijski odbor je letos pripravil v okviru tega domačega praznika precej obširen spored, ki obsega tudi ples. S plesom bodo na Proseku začeli že drevi. Jutri se bo zabava nadaljevala po tekmi, zaključila pa se bo v ponedeljek zvečer. Trenerja obeh moštev sta končno le objavila seznam igralcev, s katerimi bosta sestavila enajsterici. Za moštvo starih pridejo v poštev Fu-la, Geki, Gerdelin, Kampion, Kapuz, Kiblja, Longo, Muco, Pedal, Rosso, Sranja, Točo in Tola, medtem ko se bo selektor reprezentance neporočenih poslužil naslednjih igralcev: Stueka, Jona, Klik, Cuk, Mažek, Palek, Pirri, Pinza, Straža, Senape, Truman, Velka, Vrča in Zžk. IVO JUVANČIČ Boris Pahor in Trst Zgodovinske silnice v njegovih romanih Glavna antifašista v Gambi-nijevem ((Vročem življenju« pa sta Guido in Giorgio, prijatelja iz mladih let, prvi jurist, drugi zdravnik, toda to samo po naslovih in ne po delu, saj prebijata svojo službo na prekooceanskih ladjah Trst-Amerika, kjer srečavata tržaško boljšo družbo. Svojih idej, ki jih moramo nekje smatrati za ideje Gambinija, ne širita in ne propagirata, le med seboj si jih izmenjavata: «0 francoski revoluciji in o ruski« sta menila, da «edino odločilna bi bila le tista revolucija, v kateri bi Patriciji pobili plebejce« (str. 537); tako revolucijo bi bilo treba obnavljati vsakih trideset let. S «patriciji» pa menita, kar Giudo razlaga mladim na o-toku, resnične «može», resnične «žene», dasi ne dosegajo nadčloveka; gre za neko brezbarvno humanost civiliziranca. Da je tem idejam ((ljudstvo« nekje tuje je samo ob I sebi razumljivo. O njem se ne govori. In njihov antifašizem? Pri Guidu izbruhne na dan najbolje v njegovi lastni sobi, ko na melodijo fašistične himne poje «pesem samih kletvin« proti režimu. In še da te kletvice napiše na lističe, ki jih trosi po tramvaju. Tržaški zgodovinar, antifašist Pabio Cusin (glej delo: L’Ita-liano — Realta e Illusioni, Rim 1945) bi tak antifašizem ocenil kot tipično potezo italijanske retorike. Nehote se ob trojici »Vročega življenja«: Giorgio-Gui- do-Sergia pojavi primerjava s trojico «Parnika»: Bojan-Da-nilo-Ema. Gre pa za golo zunanjo podobnost. Značaji, temperamenti, osebe so povsem različnega gledanja na tržaško življenje in dogajanje, kakor je diametralno različno življenje Slovencev in Italijanov; o tem smo v uvodu govorili pri Pahorjevem «Mestii». Quarantotti Gambini se po letu 1945 ni več aktivno udeleževal političnega življenja. Roman nam da zadosti jasno sliko, da razumemo njegov nastop v tržaškem CLN: šlo mu je za to, da brani italijan-stvo Trsta in Istre. Nikjer v «Vročem življenju« se ne omenjajo ne Slovenci ne Hrvati. * * * če zaključimo razmišljanja o Borisu Pahorju v kolikor se nam kaže v obeh romanih, moramo reči, da «Mesto» objektivneje podaja zgodovinsko situacijo dobe septembra-ok-tobra 1943, kot pa «Parnik». Ta za obdobje 1939/40 podcenjuje vlogo komunistov in ljudske fronte. Priznam, a le kot preprost bralec in ne kritik, da je Pahor v obeh romanih nedosegljiv, če ga primerjam z italijanskimi pisatelji v risanju prostora, da se tako izrazim. Ce v «Mestu» diha polnokrvno slovensko zaledje mesta: polja, vinogradi, gmajna, naselja Brega in njih ljudje, v ((Parniku« uživaš opis mesta in morja: ulice, palače, hiše, trgi in ceste zažive v kratkih, podrobnih opisih. In še se mi zdi, da je na Pahorjevih straneh lirike, tako da če Kosovel poje o Krasu, Je pri Pahorju zapelo morje in mesto v njem in pod Krasom: Trst. KONEC. POZIV VODSTVA BREGA Več discipline! Ko smo pred kratkim uspešno zaključili turnir III. kategorije in smo čutili dolžnost, da se zahvalimo igralcem, trenerjem ter številnim navijačem, ki so moštvo s tako vnemo in vztrajnostjo podpirali in bodrili, nismo predvidevali nevšečnosti, ki so sledile tekmi za nočni turnir mesta Trst Breg — Sv. An na. Te so nas prisilile, da seznanimo občinstvo z neprijetnim položajem, v katerega je zašlo društvo, potem ko je tekmo na igrišču zaklj učilo v svojo korist. Zadnje čase je naše občinstvo postajalo, posebno ob tekmah ju-niorjev, vedno bolj nestrpno. Mislimo, da se morda občinstvo ne zaveda, da prisostvuje tekmam igral cev-začetnikov, ki se šele ob lastnih napakah urijo in izpopolnjujejo: zato morajo pravila igre točno izvajati in upoštevati. Sodnikova dolžnost pa je, da jih mora ob najmanjšem prekršku prekiniti in opominjati, ker jim to koristi za njihovo nadaljnje izoblikovanje. Igralci dobro vedo, da morajo na igrišču poslušati le nasvete svojega trenerja. Zato medklici in priporočila občinstva neugodno vplivajo nanje. Zaradi »neumestnega obnašanja občinstva« je moralo društvo večkrat plačati globo. Po tekmi s Sv. Ano pa ni ostalo samo pri tem. Pokrajinski odbor nogometne zveze je sporočil, da je zaradi disciplinskih prestopkov publike razveljavil tezultat tekme, prisodil zmago Sv. Ani ter naše društvo še slednjič kaznovalo z globo 20.000 lir. Lahko bi sledila tudi diskvalifikacija igrišča, s posledicami, ki si jih vsakdo lahko predstavlja. Seveda smo pravočasno vložili priziv in navedli vse okolnosti, ki pričajo tudi v našo korist ter upamo, da jih bodo tudi upoštevali in nam ublažili kazen. Zato se obračamo na naše simpatizerje in jih vljudno prosimo, da upoštevajo naše težkoče in odgovornotsi, naj ne nasedajo provokacijam in naj brzdajo svoje ogorčenje, ker bodo le na ta način koristili nastopajočim, ugledu društva in tudi športu. To velja še posebej za naše člane, ki poznajo gmotne razmere našega društva, ki mu ne preostaja denar za globe. Ob tej priliki jih vabimo, da bi sami stopili do vaških zastopnikov društva in poravnali zaostalo članarino. M. KURET PO ZAKLJUČKU ITALIJANSKEGA PRVENSTVA A LIGE la In ter jem so zadovoljili le Bolonjianiin Neapeljiani Sedaj so pogledi uprti v priprave za svetovno prvenstvo Tudi letos je uspelo Herrerovi enajsterici osvojiti naslov državnega prvaka v nogometu. Inter pa se je moral predvsem proti koncu prvenstva močno potruditi, da je lahko ohranil prednost pred direktnima zasledovalcema Bologne in Napolija. Ko je namreč Real Madrid izločil milansko moštvo v polfinalu za evropski pokal, je vse dalo slutiti, da se Interjevi igralci ne bodo tako zlepa opomogli iz težke psihične krize, ki jim je zadal poraz s špansko enajsterico. Suarez in drugi pa so pokazali, da se znajo prilagoditi najhujšim krizam. Po porazu z Bologno so se Interjevi nogometaši takoj oddolžili še za ta neuspeh ,s tem da so odpravili kvo-tirano Juventus s 3:1. Tako si je Herrerovo moštvo zagotovilo naslov državnega prvaka že teden pred zaključkom lige. Ta zmaga je povsem zaslužena in priča, da je milansko moštvo res najbolj pripravljeno za tako zahtevno ligo, kot je prav italijanska. K Interjevi zmagi so najbolj pripomogli trije igralci: Sarti, Facchetti in Suarez. Prvi je letos zopet dosegel najboljšo formo in je bil vedno med najboljšimi na igrišču. Facchetti pa je bil v tej sezoni zares nekaj izrednega. Odločen v obrambi se Facchetti zna tudi spuščati v nevarne prodore in je tako večkrat dosegel odločilne gole za lastno ekipo. Gotovo je to umiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii lili JUTRI V ŠKOFJI LOKI Nad 120 dirkačev iz 17 držav za mednarodno «Nagrado Loke Tržačan Gilberto Parlotti bo nastopil skoraj v vseh kategorijah ŠKOFJA LOKA, 27. — Nad 120 najboljših predstavnikov mo-tociklistignega športa iz Zahodne Nemčije, Švice, Avstralije, Danske, Avstrije, Italije, Nove Zelandije, Irske, ZDA, Švedske, Južne Rodezije, Nizozemske, Monaca, Anglije, Kanade, Belgije in Jugo-slavie se je prijavilo za 17. mednarodne cestne hitrostne dirke za «Nagrado Loke«, k; bodo jutri 29. t. m. Otvoritev dirk bo ob 14.45, progo pa bodo za ves promet zaprli že pol ure prej. Zaradi tega opozarjamo občinstvo, da bodo v nedeljo od 8. do 19.30 veljal; posebni prometni predpisi: od 12. do 16. ure bo enosmerni promet na cesti Jeperca-Skofja Loka in isto bo veljalo od 17.30 do 20. ure na cesti Škofja Loka-Jeperca. Borbe bodo v vseh kategorijah zelo ostre. Največ zanimanja pa bo seveda za nastop motorjev 500 ccm, k; se bodo potegovali za nov rekord škofjeloške proge. V tem razredu bo nastopilo 17 tujcev in Jugoslovan Čuden. Največ možnosti za dosego novega rekorda imajo Italijana Grassetti (bianchi) in Loro (morton), Avstrijec Lenz (matchless G-50) in predvsem Anglež Young (matschless G-50). Zanimiv bo tudi nastop prikoli-čarjev. V tem razredu bodo nastopile tudi ženske. Nastop sta prijavila tudi celjska brat in sestra Salobir. Razen Marte Salobirjeve bodo kot sotekmovalke nastopile še tri ženske. V razredu 5Q ccm bo startalo 23 tekmovalcev, od katerih je 13 Jugoslovanov. Na startu bo poleg zmagovalca velike nagrade Avstrije Nemca Thurovva tudi znani italijanski vozač Gilberto Parlotti, ki bo nastopil z motorjem jugoslovanske proizvodnje Tomos. V razredu 125 ccm bo nastopilo 25 dirkačev, od katerih bo 20 tujcev. Tudi v tei skupini je Tržačan Par-lofti, ki bo tokrat nastopil z motorjem znamke Morini, med resnimi favoriti za zmago. Parlotti bo nastopil tudi v razredu 250 ccm, kjer bo od 38 prijavljenih kar 29 tujcev. Tržaški dirkač se bo tokrat poslužil vozila Ducati. V tej skupini je konkurenca izredno o-stra, saj bodo dirkači nastopili z najbolj preizkušenimi vozili vrste Yamaha, Honda, Puch, Aermacchi, Benelli, Guzzi, Bultaco itd. V ka- tegoriji 350 ccm pa bo nastopilo 26 tujcev in trije domačini. Predvidevajo, da bo najhujša borba za zmago med Italijanom Grassetti-jem (bianchi), njegovim rojakom Lorom (norton), Švedom Carlso-nom (AJS 7-R) Avstrijcem Len-zom (aermacchi) in Angležem Youngom in Havvthornejem oba (AJS 7-R). najpopolnejši atlet italijanskega nogometa in bo na prihodnjem svetovnem prvenstvu glavni steber italijanske državne reprezentance. Suarez pa je nosil vso težo na sredini igrišča, kjer praktično ne pozna konkurence tudi v svetovnem merilu. Interjev uspeh pa sta do konca lige ogrožala Bologna in Napoli. V vrstah emiljskega moštva je v tej sezoni posebno zablestel Haller, ki je bil nedosegljiv tako v napadu kot v organizaciji igre. Prav nedosegljiv ne, ker je tudi v neapeljskih vrstah isto delo odlično opravljal Sivori, ki je končno pridobil formo po grenkih izkušnjah, ki jih je imel s Herribertom Herrero. Sijajno tretje mesto, ki jo je doseglo parteno-pejsko moštvo pa ni izključno Si-vorijeva (in deloma Altafinijeva) zasluga, ampak neapeljskega občinstva, ki je vedno sledilo moštvu. Lepo je presenetil kritike mladi Juliano, na katerega tudi Fabbri ni pozabil. V obrambi se je zlasti odlikoval Tržačan Nardin. Tik za Napolijem se je uvrstila Fiorentina ali bolje «Fiorentina-baby». Chiappellovo moštvo sestavljajo namreč izključno mladi elementi, kot so Bertini, Ferrante, Mer-lo, Brugnera, De Sisti itd. Vseeno pa je bila tudi letos glavna atrakcija za florentinsko občinstvo stari Hamrin, ki je odlično vodil celotno ekipo. Tega pa ni uspelo storiti veteranu Del Solu, kar se je poznalo Juventusu. Izredna obramba in slab napad: to je fiziognomija Heriber-tove enajsterice. Največje presenečenje letošnje sezone pa je prišlo iz Vicenze, kjer nastopa moštvo Lanerossija. K izrednemu uspehu te ekipe pa je v največji meri pripomogel veteran Vinicio, ki je s 25 goli najboljši strelec lige. Zanj se zanimajo mnoga italijanska moštva, med katerimi tudi Inter. V Lanerossijevi ekipi se je odlično izkazal mladi Tiberi, napadalni krilec z izrednimi tehničnimi in atletskimi sposobnostmi. Milan pa je popolnoma zatajil. To moštvo, ki ima večletno nogometno tradicijo, se je moralo letos zado- PRIMORSKA IN GORIŠKA štor je tudi v domu na Zelenici. Dovolj prostih postelj je v Kranju, hotelu na šmarjetni gori, hotelu na Brniku, domu na Joštu in pri zasebnikih v Naklem. Na Jezerskem, v Preddvoru in na Krvavcu je dovolj prostora. V Škofji Loki je zasedeno gostišče Krona, kakor tudi vse zasebne turistične sobe. V planinskem domu na Lubniku je 22 nočišče Tiha dolina. V hotelih Kras! ?fhnUdhiT'„»«1 in Javornik, kakor tudi v letovi-; vasl’ V Kopru, Piranu in Portorožu je dovolj prostora v vseh hotelih in pri zasebnikih. V Novi Gorici je zaseden Park hotel, nekaj prostora pa je v hotelu Sabotin in na Kekcu. Nekaj prostora je tudi v Bovcu, Kobaridu, Tolminu In Ajdovščini. V Postojni bo 28. t.m. zaseden motel, do 29. maja pa pre- škem naselju Pri Pivki jami je še prostor. Prostor je tudi v črnem vrhu nad Idrio. PRIREDITVE: V nedeljo, 29. maja bo v Dobrovem v Goriških Brdih tretje obmejno srečanje združeno s praznikom češenj. Nastopali bodo pevski zbori in več orkestrov z obeh strani meje. GORENJSKA V Bohinju je dovolj prostora v vseh hotelih in pri zasebnikih. Dovolj prostora je v hotelih in pri zasebnikih v Kranjski gori, Podkorenu, Ratečah, Planici in Gozd Martuljku. Od 29. maja dalje bo na Vršiču redno oskrbovana Poštarska koča. V Erjavčevi koči, Tičarjevem domu in koči na Gozdu je dovolj prostora. Mihov dom je odprt samo ob sobotah in nedeljah. V Tržiču, Podljubelju, na Kofcah in Pod Storžičem Je dovolj prostih postelj. Pro- Gorenji vasi in Trebiji. Tudi hotel Dom pod Planino v Trebiji ima dovolj prostora. Dovolj prostora je v Smučarskem domu na Starem vrhu-Javorje. V Selški dolini imajo prostor zasebniki v Selcah, Železnikih, Češnjici in Sorici. Dovolj prostora ie tudi v Litostrojski koči na Soriški planini. PRIREDITVE: V Kranju bodo 28. maja ob 20. uri odprli letno kopališče. Ob tej priložnosti bodo imeli zabavo s plesom. V Škofji Loki bodo 28. in 29. maja avto-moto dirke za nagrado Loke. LJUBLJANA Z OKOLICO V Ljubljani je zaseden hotel Slon, medtem ko bo hotel Lev zaseden do 30. maja, hotel Union 28. in 29. maja in 1. junija, hotel Bellevue pa 27. in 28. maja. Hotel Turist bo imel prostor samo 27. maja, medtem ko ima za druge dni že vse zasedeno. Nekaj prostora je še v hote- lu Ilirija in v zasebnih turističnih sobah. Dovolj prostora je ha Vrhniki, v Logatcu, Rovtah, na Rakeku, Cerknici in Rakovem Škocjanu. Prostor imajo tudi zasebniki na Uncu, v Ivanjem selu, Begunjah, žilcah, Velikih Blokah, Novi vasi in Loški dolini. Prostor je v Kamniku, v hotelu Šimnovec na Veliki planini in v Domžalah. V planinskih postojankah v Zasavju, kakor tudi v Trbovljah je dovolj prostora. Prostor je v Litiji, Gabrovki, Sopoti, Vačah, Jančah in Podkumu. Turistični domovi na Polževem, Travni gori in Kureščku imajo dovolj prostora. Prostor je tudi na Rakitni, v Kočevju, Osilnici, Kostelu ob Kolpi in Dolu ob Kolpi. PRIREDITVE: V nedeljo, 29. ma-ja bodo odprli letno zabavišče »Naklo« v Dolenjem Logatcu. DOLENJSKA V Novem mestu bo danes zase-den hotel Metropol, medtem ko je v hotelu Kandija še dovolj prostora. Prostor je v Dolenjskih in šmarjeških Toplicah. Hotel Otočec je zaseden. Prostor je tudi v planinskih postojankah pri Gospodični na Gorjancih, na Mimi gori, Lisci, Bohorju in v domu Vinka Paderšiča. Odprti so termalni bazeni v Krškem, šmarjeških, čateških in Dolenjskih Toplicah. voljiti komaj s sedmim mestom- B vera in drugi so letos naletel1» celo vrsto nesreč. Kar pa je nedvom no najbolj okrnilo milansko enaj sterico je bila poškodba desne« krila More. Moštvo se je mora začasno odpovedati zaradi posso tudi drugim igralcem kot so Noiw ti, Schnellinger, Lodetti, Afnan: itd. Poleg tega pa je zbolel ce" sam trener Liedholm in to je 0 končni udarec za celotno ekipo-^ po sta zaigrala Sormani in m‘» Santin. Nič posebnega ni PO^Li Roma, katero je letos vodil odlicm trener Pugliese. Bolje je igrala aru ga rimska enajsterica, Lazio, v * teri so zablesteli nekateri mladi«* lenti kot srednji napadalec 9«“ to, Governato (že Interjev) in tali, ki je še pred letom igral Triestino. . _ j Po lanskem uspehu, ko je 70 no dosegel tretje mesto, je R°cc0, -moštvo povsem razočaralo * ‘j sezoni, tako da se je morala ekip do zadnjega ostro boriti za obstoj v prvi lig. Edina razveseljiva n ta torinskega moštva je Merci . desno krilo, ki je nedvomno Bla ni konkurent za državni dres. Ekipe, ki so se do zadnjega ko borile za obstoj v ligi so Atala " ta, Cagliari, Spal in Foggia-niti pa moramo nekatere element’ ki so se letos posebno izkazan: z Atalanto sta bila najučinkovitejs vratar Pizzabala in desno krilo ua-nova: za Cagliari Rizzo, desna zv za in Riva, levo krilo. Oba sta 1 di državna reprezentanta. Pn.’31P se je izkazal Massei, za Foggto P desno krilo Favalli in desna zvez Lazzotti. Popolnoma pa je razoc -ral Nocera. V nižjo ligo so izpadle Samuj®* ria, Catania in Varese. Medtem . sta bili slednji enajsterici že sre lige obsojeni na izpad, se je t*e nardinijevo moštvo do zadnjega o rilo za rešitev. In mladim igra‘ca Sampdorie bi kmalu to uspelo, 1 da zadnja tekma z Juventusom 1 bila za ekipo usodna. Sampd°r je namreč klonila torinskemu ni štvu z 2:1. Vseeno pa je tr,e® omeniti nekatere izredno talena ne genovske igralce. Mlada Sai in Cristin bosta gotovo dobila m sto pri kaki kvotirani ekipi iz P_ ve lige. Tudi režiser moštva r r stalupi je izredno nadarjen in im sijajen pregled nad igro. Sedaj, ko je prvenstvo A Uge zaključeno, so vsi pogledi obrnF ni na priprave za svetovno nog0-metno prvenstvo. —edson— VESTI IZ ONSTRAN MEJE Zadnja priložnost za koprske nogometaše Koprske nogometaše čaka v deljo začinja preizkušnja, oziron _ bolje rečeno, imajo zadnjo Pr^a tično možnost za obstoj v lig1- j;,!« domačem igrišču se bodo potov} z Ljubljano in samo zmaga Jj daja upanje za obstanek. V njem kolu bodo morali P0!^« še v Mursko Soboto, kjer • potrebni še dve točki, oziroma v» . ena, če bodo glavni konkuren Kopra za izpad doživeli še « spodrsljaj. . Moštvo Kopra še naprej intebLti no trenira in se ne misli Pr ,Jja. dokler obstaja vsaj še malo up nja. , ,i Iz neuradnih virov smo zvea« ’ da pripravljajo predlog za nov *. čin tekmovanja v republiških hg ., Prihodnjo sezono naj bi rePuD ško ligo razdelili na vzhodni zahodni del, v njej pa bi vala moštva sedanje prve lige najboljša moštva iz zahodne hj vzhodne skupine druge repubu* lige. Vsa ostala nogometna mos* bi razdelili po področjih. IVO JUVANČIČ Italijanska publicistika o Slovencih »Trst kar naprej sklepa, da bi študiral Slovane, jih spoznal, vzljubil, živel z njimi v miru.» (Alberto Spaini, «Autoritrat-to Triestino» str. 69 — Milano 1963.) «... Glede slov.-hrvaške g a elementa za široko obdobje 19. stoletja... ne o-praviči zgodovinarja, da bi ga ne upoštevali, ka-kar da bi sploh ne obsta-jal». (Giulio Cervani v «Go-rizia nel Resorgimentoa — Studi Goriziani 1961). Globljega pregleda še ni moč dati o tem, kako je Italijanski svet gledal na Slovence, na slovensko narodno vprašanje. Odnosi med narodi so težak, težak problem. Odnosi med velikimi narodi, med katere moramo šteti italijanskega, do malega naroda, ki se je narodno in politično komaj prebudil, še težji. Odnosi Italijani- (Nekaj pripomb k obdobju prve svetovne vojne) Slovenci so povezani v ves sklop evropskih, zlasti še srednjeevropskih dogajanj. Načeti to vprašanje, dasi so o tem še zaprti dokumenti v varnih arhivih, ko niti nad italijansko publicistiko, literaturo nimamo pregleda, ni lahko. Omejujem pogled na obdobje prve svetovne vojne, toda treba je tudi pri tem pogledati v tok zgodovine pred tem časom in za tem, da bi izluščili vsaj nekatere glavne poteze, znake italijanske publicistike in italijanske krajevne zgodovine, kako je ocenjevala slovenski svet. Dva citata naj služita kot vodilo. Zgodovinar, profesor Cervani nam olajša presojo. Pri ocenjevanju italijanske krajevne zgodovine Gorice in Trsta pove, da so italijanski pisci slovenski in hrvaški element prezrli, «kakor da bi sploh ne obstajal«. Ne vem, mogoče so ga nekateri celo prezirali... Namerno zamolčali. Za večino italijanske publicistike in za mnoge krajevne italijanske zgodovinarje so pa Slovenci in Hrvati samo ((Slavi«. Tudi Spaini, ki ga pred Cervanijem navajam, pozna le In predvsem «Slavi», dasi je v svoji knjigi, v kateri gre za osebne vtise, spomine, napisal marsikatero resnico, ki je za Slovence poklon. že za samo ime gre. ((Slavi«! Da, ime je iz najstarejših dob zgodovine za Slovane. Preprosti italijanski človek Istre, Trsta, Gorice ga uporablja iz roda v rod brez postranskih misli in ocen. Toda že v 17. stoletju je v daljno Sibirijo pregnani Hrvat Juraj Križanič pisal svojo ((Politiko« (Matica Hrvatska, izdaja 1947 str. 137), bilo je med leti 1660 in 1666 in zapisal: «Grk, ko hoče reči kmet, hlapec, suženj, rabi... naše narodno ime Slovan- sklavos«. Od Grkov, Bizantincev je ime prišlo preko Benetk k nam tudi s tem prizvokom: Slavo-s’ciavo (po beneškem narečju). Rabiti «Slavo» v publicistiki in misliti s tem Slovence... (Slovenec res ne ve, kaj bi, kako bi prevedel «Sloven», »Jugoslovan«) ne gre. Slovenec ima nekaj svojstvenega, svoj ljudski, narodni obraz, svojo narodno in politično o- sebnost. Svoje ime, če je Slovan, Jugoslovan samo priimek. Saj še najmanjši cucek ni samo kuža, nosi ime. Tudi Italijan bi upravičeno bil užaljen ob imenu «Lah», ki označuje pri Slovanih razne romanske skupine, potomce La-tincev; ne bi bil zadovoljen z Roman, Latinec, ker bi s tem Italijane zmetali v isti koš s Francozi, Španci, Romuni. Za nekaj drugega gre pri imenu «Slavo». Uporabljala ga je tista italijanska publicistika in krajevni italijanski zgodovinarji z vsemi novinarji, ki so bili in, žal so še, prežeti z italijanskim nacionalističnim šovinizmom do Slovencev in Hrvatov, ker so ob tem imenu lažje in verjetneje slikali «slovansko», ((panslovansko nevarnost«, «pericolo slavo«. Ob «Sloveni-Slovencih», teh revežih, o katerih je še med drugo svetovno vojno pesnik Kajuh pel: «Samo milijon nas je...», bi tega ne mogli. Publicist V. Gayda (v dobi fašizma je polnil stolpce «Gior-nale dTtalia« proti «Slavom», «Slavocomunistom») je v svoji publikaciji (V. Gayda, «L’I-talia oltre confine 1914 str. 88-90) ob začetku prve svetovne vojne razkril linije te publicistike, ko je postavil celo trditve, da slovenska služkinja v Trstu, ko se poroči s sloven- skim hlapcem, dobi iz pansla’ vističnega fonda kar celo balo. Drugi so trdili, da riisk* car plačuje slovenske šole Trstu itd. h Panslavizem je bil ne stran Nemčije in Avstro-Ogrske, Paa pa politični bavbav nemS®*j šovinistov, ši so hoteli z njih? preslepiti zahod in prikrit* svoje osvajalne težnje čez Baj* kan proti Bagdadu, čez ?oiy sko na Ukrajino. Na Dunaj je med časopisi prednjačila «Presse» kot neodvisni list, K je razkrivala panslavistično nevarnost in nekdo iz neodvisn®] ga tržaškega dnevnika «pi