in zakonita kaz vi. V tem oziru i ati nobenih izjei ba misliti, da b dalje od besed, ti nov Markov i, chi vivra! Poiameue Številko Navadn* Din I*'—s ob nedeljah Din 1*50, UREDNIŠTVO m »hal* * Mart. bor«, Jurčičev* «L ^ L and« »tropje, Telefon interuH* St, 276, 17' ‘AVA m oahajn e Jnrčičcvi itiiu. it pritličje, d«**. Tele* fon St - SHS poitaaflekovnl večno Ste«. 11.787. Ne • uročil* brca deaari« m m mkm. Rokopiai ee n« erečejo. Številka: 293, T retja faza radičevščine. Maribor, 28. decembra. G. Radič se baje vrača v domovino. Dunajski listi so zabeležili, da je na božični dan dospel na Dunaj. Odtod se hoče »vodja hrvatskega naroda« vtihotapiti čez »medjunarodno priznato područje« na tla imaginarne »hrvatske republike«. Vtihotapiti, zaikaj po vseh »uspehih«, ki jih je dosegel na londonskih čajankah, se lahko upravičeno boji, da bo SHS carina previsoko zacarinila »homerule«, ki ga nosi Zagrebu kot novoletno darilo... Toda proč s šalo. Radičev povratek je nedvomno zanimiv in značilen političen’ dogodek, ker pomeni, da je zaključena tudi tretja faza radičevščine. Zaključena je tako, kakor smo pričakovali. Prva faza se je začela takoj po osvobo-jenju, ko je Radič iskal zvez z Madžari in Italijani ter je trajala do slovitih »memorandumov«. Druga faza datira ®d časa, ko si je nadel federalistično krinko in ko je podpisal Markov protokol, da je omogočil samoradikalno vlado. Tretjo fazo jo nastopil, ko je skrivaj zapustil domovino ih odšel v Londofl, da pridobi tuje države za intervencijo v prid »čovječanski, mirotvomi republiki«. Ta faza je končala tako, da se Radič vrača praznih rok in da ne ve, kaj ilf kako sedaj. Težko je reči, kakšna bo četrta faza. Ali spet obupni memorandumi, ali Markov protokol ali pa »mirotvorna, čovječanska revolucija«? Beograjska »Politika« je te dni prinesla vest, da namerava apostol Štefan oditi v Italijo, če bi ga beograjska vlada po zakonu klica la na odgovornost. Odtod bi »vodja hrvatskega naroda« organiziral italijansko o-fenzivo proti kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Popolnoma gotovo je, da bo tudi četrta faza za radičevščino tak minus kot so bile prejšnje. Italija je imela pred leti več sredstev in tudi več interesa, da izvode Radičeve izdajalske predloge, iie' go jih ima danes. Naša državna misel se je v zadnjih letih tako krepko zasidrala da bi Jugoslavija odbila vsak zunanji ali notranji napad na njeno celokupnost in nerazdeljivost. S tem menda račana •sam g. Radič. Radiče vSČin a se izživeva v raznih fa zah kakor boljševizem. Ker je za razliko od komunizma vseskozi negativnega značaja, ker sloni na sami demagogiji, pa historicizmu in plemenskih nasprotjih in ker je njen voditelj in ideolog docela nesposoben za pozitivno delo, jo mora zadet usoda vseh podobnih pokretov: ko se izživi, propade ali izgine v zdravej-6ih strujah. Da je radičevščina že prekoračila svoj zenit in da je v upadku, o tem ne dvomi noben resen človek. Prepričanje o tem' se pojavlja vedno bolj Imod samo hrvatsko inteligenco, ki je še pred letom! kapitulirala pred njo. Radič se tedaj vrača. Menda do bo resnega Hrvata, ki bi trdil, da je Radičeva agitacija v Londonu kaj pripomogla k rešitvi hrvatskih zadev. Prepozno je šel Radič v inozemstvo. Masaryfe je občutil že L 1914, kje se odločujejo mednarodna vprašanja Slovanov, dočim je Radič ob istemi času na ves glas povdarjal svojo zvestobo »presvitlemu kralju in cesarju«. Hrvatje so nedvomno škodovali samemu sebi, da so se da:i od Radiča Speljati na pot abstinence, sabotaže in protidržavne agitacije, hoteč s takimi sredstvi rešiti prestiž hrvatske histerije pred srbsko. Ono srbsko, ki je v letih 1912—1918 beležila v svoje anale svetovne •uspehe., Hrvatški prestiž bi bilo mogo Če rešiti edinole y tekmovanju s Srbi pri izgraditvi skupne države, vi 6tiiotrenexn! ip vscst^Mkemi ueteganim tavatskih .. . — ■ ■■ v _ Fi. ■ H ■ 100 MILIJONOV DINARJEV ZA 138.000 Radič v Zagrebu ali še na Cunaiuri uradnikov. ■ ’ J B e o g r a d, 28. dec. V včerajšnji »Polž London* prišel s potnim listom sovjetske Rusije. ? litiki« izjavlja fin. minister dr. Stojadi- Zagreb', 28. decembra, (Izv.) Kakor Ministra dr. Ninčič in Vujičič sta se novio, da bo ureditev vseh 38.000 uradni-izve naš poročevalec iz zanesljivega za- glasom' informacij Vašega dopisnika, ki kov v razr©de in individuelna regulacija upnega vira, je Radič že nekaj dni tajno se potrjuje tudi z radikalne strani, spo- p]ag trajala silno dolgo. Zato se je vlada Zagrebu. Njegovo bivališče se drži stro- razumela z ministrskim predsednikom odločila, z ozirom' na težami gmotni po-go tajno in je znano samo najožjemu glede ukrepov vlade zoper Radiča. Baja ]0žaj uradništva, da mu za čas od 1. okt, krogu somišljenikov, irt rodbine. Vest se je ministrski svet na svoji včerajšuji 1923 do 1. apr. 1924, ko stopi v veljavo mora sprejeti z vso rezervo. soji sklenil, da se ima Radiča takoj pri nflvi budžet, izplača predujme v že jav- Beograd, 28. decembra. (Izv.) Vče- prekoračenju meje aretirati ter staviti ljeni večini. Več ni mogoče, ker ima vla-raj zvečer je imel ministrski svet od 18. pred sodišče in ga obtožiti veleizdaje in da v ta namen za vseh 138.000 uradnikov do 21. ure sejo, na kateri se je razprav- rovarenja proti državi. Vlada ima baje v samo 100 milijonov dinarjev pa razpo-Ijalo o različnih notranjepolitičih vpra- rokah dokaze, da je Radič bil v inozem- jaso> šanjih, zlasti pa o predstoječem povrat- stvu v stiku z našimi največjimi sovraž- < ^ BeNE§ y p^RIZU. ku Radiča ter o korakih, ki jih namera- niki ter da je z njimi koval naklepe proti j .* „ . . »»in’ osa-,,,, va podvzeti vlada proti njemu. Po seji našim interesom. V beograjskih politič- Razgovori z Poincarejem m MUleranttom so bili vsi ministri zelo rezervirani in ni- nih krogih se zadnja dva dni razpravlja Praga, 27. decembra. Češkoslovaški so hoteli dati novinarjem' nikakih in-for- skoraj izključno samo o Radičevem po- • dopisni urad poroča iz Pariza: Kakor macij. Značilno je dejstvo, da sta se v! vratku. Iz radikalnih krogov izvirajoče znano, je ministrski predsednik PoincarS včerajšnjih opoldanskih urah mudila pri vesti o agresivnih namerah vlade proti sprejel v torek zunanjega ministra dra. ministrskem predsedniku Pašiču mini- Radiču, ki jih širijo očividno z namenom, j Beneša. Njun razgovor se je tikal splošno »ter zunanjih zadev dr. Ninčič in minister da bi preplašili Radiča in ga tako prisi-: političnih vprašanj, ki posegajo v skup-notranjih del Vujičič, ki sta predložila lili, da ostane še nadalje v inozemstvu,, no politično sfero Francije in Češkoslo-ministrskemu predsedniku vse informa- so vzbudile pri opoziciji, zlasti pri demo- j vaške, prav posebno pa sta obravnala flici je, ki sta jih sprejela o Radiču. Glasom kretskih levičarjih veliko nezadovolj- i nančnogospodarske in reparaoijske zade-teh informacij je Radič odpotoval iz nost. Demokratski levičarji zlasti pav- ve. Na razgovoru je bilo tudi posojilo Londona s potnim listom', ki mu ga je darjajo nevarnost, ki bi jo tvorilo Madžarski. Včeraj je dr. Beneša sprejel izstavil zastopnik sovjetske Rusije, do- tako postopanje vlade v spričo težavne- predsednik republike Millerand, nato pa čim potuje njegov svak ing. Košutič z ga notranjepolitičnega položaja ter ga se je dr. Beneš pogajal z Barthoujem’. — avstrijskim potnim listom. Oba čakata smatrajo za neopoTtuno, dasi ne ugovar- Danes se je vrnil v Prago. glasom1 beograjskih informacij' na ugod- jajo stvarni in juridični upravičenosti no priliko, da se povrneta v domovino. — za tak postopek naprami Radiču. Italijanski strah pred Venizelosom. Italija se boji vstopa Grčije v Malo antanto in francoskega vpliva nanjo. Rim, 28. decembra. (Izv.) Dogodki na kakor pa Grčije same. Razširjenje Malo Grškem se opazujejo tu z največjo pozor- antante do Sredozemskega morja in na-nostjo in’ povzročajo Italiji velike skrbi, raščanje francoskega vpliva zadaje Ita- j Pariškim pogajanjem Venizelosa se pri- liji največjo skrb. Jedro tega načrta je, pisuje velika važnost, zlasti Se, ker pre- po mnenju italijanskih političnih krogov ODSTOP JAPONSKE VLADE. London, 27. decembra. Reuter poroča iz Toki j a: Japonska vlada je odstopila. Nocoj je skušala druhal vdreti v) stanovanje ministrskega predsednika Ya-ma-motto in ministra notranjih zadevi Goto, pa je bila ob pravem' času razgnan«. BORZA. C uri H, 28. decembra. (Izv.) Sklepni vladuje mnenje, da bo Venizelos priklopil Grčijo k Mali antanti ter jo tako porinil v francosko sfero. Ako bi Venizelos uresničil svoj načrt in’ spravil na grški prestol jugoslovenskega princa, bi bilo to jasno znamenje izvedbe političnega načrta, ki se tiče Italije mnogo bolj, iskati v Parizu, kjer je opažati po obisku tečaj. Pariz 29.30, Beograd 6.475, London španske kraljeve dvojice v Rimu vedno 24.86, Praga 16.70, Milan' 24.80, NewyorikJ večjo hladnost napram Italiji. »Epoca« 571.25, Dunaj 0.008075, žig. krone 0.008075. piše, da jo treba glavne krivce iskati v Zagreb, 28. dec. Pariz 4.4875 4.5375, Parizu in Pragi, kjer spletkari proti Ita- j Švica 15.50—15.60, London 384.75 387.75, liji nevarni intrigant dr. Beneš. i Dunaj 0.1240—0.1260, Praga 2.59 2.62, Mi- ] lan 3.82—3.86, Ncwyork 88—89. fizičnih in duševnih energij v živi organizem sedanje države. Z Radičevim povratkom' iz inozemstva se »hrvatsko vprašanje« prav nič de iz- Politične vesti. * Demokratski načrt o široki samoupravi. Ožji odbor Demokratske stranke premeni, kakor se ni izpremenilo z nje-; ^ dni odobril načrt o široki samou-i govim tihotapskim odhodom. Kaj bo sto-, pravi( kj ga je izdelal poslanec dr. Veja rila vlada, je težko reči. Te dni se je vr- - - - — šila važna seja ministrskega sveta, na kateri go bili sprejeti sklepi glade Radi- Marinkovič. Odbor je razpravljal podrobno o tem načrtu tor sestavil predlog, .. da se ta načrt osvoji kot bistven del pro-čevega povratka.. Sklepi so tajni. Znaoi-, grama demokratske stranke. Glasom te-leri je uvodni članek vladnega organa ga nagrta ^ jma delokrog samouprav- »Samouprava« z dne 25, tm. List pravi rivi, te le,— znatno razširiti in izroati knr • y .. . med drugim': I ™ ' dopisih napovedovalo smrt našega lista. gram stranke in izvesti nova organizacija za vse pokrajine. Do polovice januarja morajo vse organizacije izvesti volitve. Za dne 8. februarja 1924 je določeni »dan demokratske stranke«. Tega dno se morajo po vsej državi vršiti primerna predavanja, shodi in druge prireditve v korist strankini organizaciji in tisku. * Kdor visoko leta, nizko pade. Takol smo si mislili vsikdar, 'kadar so radikalne »Jutranje Novosti«, glasilo Jadranske banke, v svojih konfuznih mariborskih! »Napram! g. Radiču se ne bodo upora- najvecja upravna decentralizacija. Bistvo načrta pa leži v tem1, da sc kljub bile nikake izjemne, nopostavue mere,. decentralizaciji še vedno ohrani načelo nikaka nenavadna, zakonu neznana lne"< absolutne in’ brezpogojne državne edin-ganjanja. V naši državi nimamo, hvala ^ ven osti. Centralne oblasti bi se pri teol Bogu, ne vešal no razbeljenih žclezDih znatno razbremenile ip M Mlo s tem, 0b-kron' ne kakih drugačnih barbarskih enem omogo5eno brezhibno funkcijoni-mučil, ki so v Avstro-Ogrski zeLo resno. ranj0 vgeh centi.alnih uradOT> Centraii-imponirqJa g. Radiču in njegovim prija-’ zirane Qa- bi ogtale ea#no one 9tVoke, ki tel jem. Toda v nji kakor v vsaki-knlturm g0 potrobne iz skupnih gospodarskih, po irt pravno ' ' ' ’ ~ odgovornost ce proti državi, dič pričakovati Ni pa treba vlada prišla dalje Radič ponudi nov cer pa: vedra, chi zakonska kazen za zločin-ne sme g. Ea-izjem...« da bo radlkalska zlasti če ji protokol. Si- □UOaDOLOOOOD Obiskujte kolektivno razstavo ANTE TRSTENJAKA, (Kazinska dvorana) odprta od 9.—12. ifi od 15.—17. ure. 16. XII.—1. I. 1924. □ o iXDnnonQaaaa litičnih in državnih interesov, kakor diplomacija, vojska, sodstvo, policija, prosvetna politika, premet, pošte, brzoiav :n telefon. V vseh drugih panogah pa se naj izvede najširša decentralizacija. Dr. Marinkovičev načrt določa tudi široko avtonomijo v finančnih zadevah. Vsi važni In sedaj prihaja iz Ljubljane »pretužna« vest, da so isto »Jutranje Novosti« na smrtni postelji in da leže z agoniji, v zadnjih zdihljajih. Da si Jadranska banka, katero po vrsti zapuščajo najuglednejši člani njenega upravnega sveta, še vzdrži vsaj neko trobilo v javnosti, bo izdajala nov »Narodni dnevnik«. Izdajal ga bo nek konglomerat raznih strank inE v tej čedni družbi krog Jadranske banke najdemo na našo veliko zabavo tudi! gospode SKS-arje in NSS-arje, ki so dozdaj vedno pljuvali na bankokrate. Da, da, ljube »Jutranje Novosti«, še vedno se je uresničil star pregovor: Kdor visoko leta, nizko pade. v , • 1 ,1 1 > Dr. Ravnihar v Ljubljani se je gla- lzdatki, ki so vec al manj lokalnega po- sf)m poročila zavezal da VBtopi mena, 8e morajo prenesti Iz državnega y radikakki klub od:9topi posl. Reis- droracuna v proračun dotičnlh samcu- ner .tf gtf>pI on n-egovo mesto kot popravnih teles. V opozicijonalnih krogih s]aueCi g t . ,an tudi konec ^ vlada za ta načrt veliko zanimanje. Na- e Narodno.napredrie stranke v Ljub-ert bo V kratkem v celoti objavljen. J ki stajp ustanovila proti demokra- * Iz glavnega odbora demokratske tom dr. Ravnihar in dr. Triller. Značil« stranke. Glavni odbor je minule dni raz- no je, da pojde v radikale dr. Ravnihar, pravljal o pripravah za strankin kop- \ starosta Sokolskega Saveza, v one ra-g,res, pa kategBjga; §&. itna revidirati pro-l dikale, ki neprestano dajejo koncesije Posamezne številke* Navadne Din 1"— ob nedeljah Din 1*50. .TABOR* tzbaj* T**k dan, nedelje . . ... ‘ t * *..* tStr&vfc Mariborske vesti. Maribor 28. decembra 1923. »1 Da se pomore revnim visokošolcemt V mnogoštevilnih oglasih so že razna akad. društva apelirala na javnost, da pomaga visokošolski omladini iz njenega bednega gmotnega položaja. Javnost, ki razume težnje, trpljenje in' bedo o-jnladin©, se je radevolje odzvala. Slovensko dijaštvo je 'bilo že pred vojno 6iromašno, keT se večina naše inteligence rekrutira iz malega človeka. Današnje gmotne razmere dijaka pa so naravnost pogubonosrie in groze vedno huje, da ubijejo omladirio ne fizično, ampak da ji vzamejo tudi njeno duševnost in energijo, kar bi značilo škodo narodu in državi. Omladina gine! Da ohranimo dijaka pri moči in da ga damo svojemu strokovnemu študiju, treba nam je gmotne podpore javnosti. Da pridobi »Društvo jugoslov. akad. v Mariboru« vsaj nekoliko denarnih sredstev, — s katerimi bo skušalo olajšati gmotne razmere članom _ priredi v soboto 5. januarja 1924 v Narodnem domu akademski ples. Društvo se obrača na slav. občinstvo s prošnjo, da pripomore s svojim številnim obiskom' do kar naj lepšega gmotnega uspeha. m Do zadnje vasi se širi glas o izborni kakovosti »Mirim« čokolade,. m Zaplemba soli. V zadevi vesti -o zaplembi soli pri neki tvrdki v Gosposki ulici smo prejeli sledeča pojasnila: Do-tična tvrdka ni nabavila soli po 2 D 50 p in ji tudi policija soli ni zaplenila. Tudi ni tukajšnje državno pravdništvo imelo povoda, predlagati proti tvrdki kazensko postopanje, ampak je odposlalo spis drž. pravdništvu v Ljubljano, da postopa eventuelno proti žitnemu zavodu. Iz spisa je ugotovljeno, da je g. Erziri kupil sol po 4.50 D, prodajal pa, po 4 D, 4 D 50 p in malo količino tudi po5D, m Dr. Irgolič oproščen. Kakor smo poročali, je bil dr. Irgolič, ker je kot zastopnik neke stranke napravil vlogo proti sodniku g. E. Kramerju, radi žaljenja časti po § 104 s. k. z. obsojen na 2000 D globe. Vzklicno sodišče je 27. tm. sodbo razveljavilo in dr. Irgoliča oprostilo, ker je smatralo, da je dr. Irgolič ravnal v dobri veri in v interesu svoieea »kli-ijcuta in torej ni imel namena, koga žaliti. m Radič v Mariboru? Nekateri, zlasti zagrebški listi so te dni vedeli poročati, da se je g. Radiča na povratku v domovino videlo tudi v Mariboru. Informirali smo se na pristojnem1 mestu in izvedeli, da o Radiču doslej v Mariboru še ni bilo ne duha ne sluha. m Restavracija »Kosovo«. V soboto 29. in v nedeljo 30. decetmbra odprta do 24. ure; na Silvestrovo, dne 31. decembra podaljšana policijska ura do 1. ure zjutraj. — Izborna kuhinja in prvovrstna domača in dalmatinska vina. tepi, rezervirani prostori za društvene prireditve na razpolago. Jež & Starman. m Nemško Silvesterfeier, ki jo priredi »Marburger Mannergesangverein« pri Gotzu in ki je bila prvotno prepovedana, -ie politična oblast na pritožbo društva dovolila. m Kavarna Frankopan. Od danes naprej dnevno koncert. Z izborno pijačo in domačimi močnatimi jedili preskrbljeno. m Državna loterija. Srečke za novo ®oio se dobivajo zopet pri blagajni glav-ne pošte. Cena celi srečki je 80 D, polovici 40 in četrtinki 20 D; tem primerno tudi dobitki zvišani. Srečke se razpošilja tudi izven Maribora, ml Prošnja usmiljenim 'srcem! Dve Vdovi, vsaka s 3 malimi otroci v starosti od 1—14 let, ki sta bolehni in brez Vsakih sredstev, se obračata do usmiljenih src s prošnjo za podporo, bodisi v denarju, obleki ali živilih. Darove sprejema naše uredništvo, kjer je naslov na razpolago. Narodno gledališče. REPERTOIRE: Petek, 28. dec. »Magdalena«, ab’. B. Sobota, 29. dec. Koncert in »Cavalle-riai rusticana,« ab. D. 3DS. Kongres Demokratske strajjrke se ,vr£i sačetkoffii marca 1924» ' Kultura in umetnost x Nova javna knjižnica v mariborski okolici. Na proslavo icjstnega dne Njeg. Veličanstva se je dne 17. tm. otvorila v Radvanju pri Mariboru javna šolska knjižnica. V Radvanju je do prevrata docela nemška šola z Sudmarkino knjiž-nioo ponemčevala prebivalstvo. Sedanjo slovensko učiteljstvo je prevzelo častno nalogo, krčiti pot do poznavanja pravilnega slovenskega jezika med nemško vzgojeno prebivalstvo. Šolsko vodstvo je nabiralo za knjižnico par let darove. M&d darovatelji je posebno omeniti Posojilnico, Mestno hranilnico in o-1 krajno glavarstvo v Mariboru, nadalje vse one banke, ki so v sindikatu mariborskih bank, dočim se denarni zavodi SLS iz neznanega vzroka niso ponovnim prošnjam odzvali. (Vzrok je predobro znan. Klerikalcem ni za narodno delo, temveč le za strankarstvo; primanjkuje jim tudi denarja. Op. ur.) Knjižnica u-pa s svojimi knjigami pokazati prebivalstvu ne samo lepoto in bogastvo slovenskega jezika, temveč vzbujati v njem tudi ljubezen do ujedinjenih treh plemen in do ujedi njene naše kraljevine. Prebivalstvo je vabljeno to kulturno napravo zlasti v zimskem času pogo&to uporabljati ter se ob jednem hvaležno spominjati svojih tu imenovanih dobrotnikov v Mariboru. x Nova drama Alojzija Remca, Naš priznani dramatik g. dr. Alojzij Remec, čigar dela »Pavla«, »Kirke« in »Užitkar-jic so bila prvič vprizorjena na mariborskem odru, je spisal novo dramo »Magda« in jo izročil mariborskemu gledališču. Drama obsega 12 slik in j« nesporno najboljše Remčevo delo. Uverjeni smo, da 'bo vzbudilo v javnosti izredno pozornost. Premiera bo v prvih mesecih prihodnjega leta. x Bemhard Kellermanri: Predor. P reve 1 Fr. Kobal. Ponatis iz »Tabora«. Založila Tiskovna zadruga v Mariboru. Cena 30 D, s poštnino 2 D več. »Predor« je izhajal v lepem prevodu v našem listu, dasi je prevod zlasti radi neštetih novih tehničnih izrazov siljio težaven. Upamo, da bode naše občinstvo rado segalo tudi po tej knjigi zlasti za božična in novoletna darila. Dobiva se v Mariborski tiskarni In’ v knjigarnah. x Žensk; svet: 1Ž. številka »Ž3nekega sveta« prinaša sledečo vsebino: Marija Kmetova: Dekla Gospodova. — E. Gan-gl: Idrijski rudarji (Pesem). Prijatelj: Eliza Orzesikova. (Obrazi in duša IX). — Srbohrvatske poslovice o deci, — A. I. Kupr in Hočevarjeva: Olesja. — Dr. Iv. Lah: Gabrijan in Šenihilja. Ana Župančičeva: O socijalnem delovanju londonske reševalne armade. — Jasna: Gospodinja in služkinja. — Vera Atbrechtova: Medsebojno žensko delo za zaščito narodnih manjšin. — Izvest j a. — Po ženskem svetu. Kuhinja. — Iz naše skrinje. — Književnost. — Razgovori. 1 — Modna priloga prinaša ličen jopič za deklice z narodno vezenino. Bordure po moravskih narodnih motivih. Razne m o nog ram o za perilo. S to številko zaključuje »Ženski svet« častno prvo leto svojega obstanka. Število novih naročnic, ki se priglašajo že sedaj upravi za prihodnje leto, priča, kako potreben nam je ženski list, in kako zna današnje ženstvo ccniii naše kulturne/ delavke onkraj meje. Upati smemo, da bo list v prihodnjem letu še boljši, ko je srečno prestal začetniško krizo. — »Zenski svet« izhaja v Trstu v prvi polovici vsakega meseca. Naročbo za Jugoslavijo sprejema ga. Ljudmila Prunk, Ljubljana, Karlovška cesta 20-1. Sokolstvo. BRATJE IN SESTRE! Da se omogoči čim lopši in uspešnejši razvoj Sokolstva, katero čalka še ogromno plemenitega, —za posameznika in za splošnost koristnega — dela, mora vsak pristaš te vzvišene ideje posvetiti svoje moči udejstvovanju iste. Naše društvo daje možnost vsakomur brez razlike starosti, spola in' stanu, da deluje v Sokolstvu na njemu primeren in1 možen1 način; od nikogar se ne bo zahtevalo, česar ne zmore, pač pa vsaj to, kar zmore in kar je njegova sveta sokolska dolžnost. Da bo društvu omogočena ureditev ziVnega, pozitivnega, živahnega in1 veselega dela celokupnega Članstva, bo potrebno ustanoviti oziroma razširiti razne odseke' in oddelke. Vsakdo, moški ali ženska, naj prijavi tajniku ali načelniku (načelnici) v telovadnici ali pa ob nedeljah od 10. do 11 ure v društveni sobi (Nar. dom) v koliko in na kak način' bi se mogel posvetiti delu: ali v kulturno-prosvetnem, mladinskem, propagandnem, glasbenem, gledališkem, veseličnem, zdravstvenem1 ali sličnem odseku, v prvi vrsti pa v telovadnih oddelkih in to v onih, kjer se vadi vse panogo sokolske telovadbe, sestaav, ali samo proste, redovne in zdravstvene vaje, samo neorodno telovadbo, lahko atletiko, ali samo one lepe panoge športa, ki imajo etične vrednote in spopolnjujejo sok. tel. sestav, n. pr. drsanje, smučanje, sankanje, kopanje, plavanje, turistika itd. Tudi oni, ki ob določenih urah inf dnevih ne bi mogli posečati telovadbe, naj se izrazijo, kedaj to želijo in po možnosti se jim bo ugodilo. Do 10. januarja 1924 naj vsakdo odgovori na ta poziv, da se omogoči izvedba tega načrta do občnega zbora. Nikdo naj z Novim letom ne ostane ob strani, naj ne odlaša in ne čaka na delo in uspehe drugih. _ Vsi s požrtvovalnostjo tri dobro voljo na delo in uspehi bodo riajrazvcscljivejši! Zdravo in na svidenje pri skupnem bratskem delu! Predli jaški zbor Sokola v Mariboru. —D— o Sokolsko društvo v Mariboru ima svoj Tedni letni občni zbor v nedeljo, dne 13. januarja 1924, ob pol 9. uri v mali dvorani Narodnega doma, na kar se Članstvo opozarja s prošnjo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži. o Koto jahačev ima redno člansko skupščino dne 3. januarja 1924 ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma. Vežba v jahanju v nedeljo ob pol 9. uri. Zdravo! — Načelstvo. o Jugoslovenska Sokolska Matica. Ju-gosloven&ki sokolski Savez se je zavedel, kako velike važnosti za poglobitev im razširitev sokolske misli je sokolski tisk. V ta namen se je osnovala Jugoslovenska Sokolska Matica, ki ima namen in nalogo organizirati izdajanje in širjenje so-j>uWik»oij, ijsvimih im v prevodu. Matica deluje v obliki zadruge. Tema velikemu načrtu pa mora biti uspeh zagotovljen’ ne le s pomočjo duševnih delavcev, ampak glavno in predvsem s pomočjo denarnih prispevkov, katere vplačujejo člani Matice. Misel sokolske Matice še ni prodrla globoko v zavest naš« širšo javnosti, predvsem oijjh, ki so v srečnem položaju s vplačanim deležem postati član te velevažne sokolske institucije. Za Sokolsko Matico je treba, posebno v prvih začetkih, intenzivne agitacije in vztrajnega opozorjanja na važnost in namen, ki ga ima Matica. Sokolstvu naklonjena javnost naj podpira z vso vnemo Sokolsko Matico, bodisi kot član, bodisi z odjemom od Matice izdanih publikacij. o Silvestrov večer Sokola v Studencih se vrši kot vsako leto v Sokolskem1 domu. Godba, ples in razne zabave. Vsi prijatelji društva, posetite nas tudi tokrat v obilnem številu, kot ste nas pri naših prireditvah tekom leta! Zdravo! izpred sodišča. N?ipad na paši. % Dne 28, septembra je pasla viničarka Marija Repič > ob kolovozu v Lipovcu, okraj Pfcuj, kravo. To ni bilo po volji delavcu Janezu Muršiču v Lipovcu, ki je tudi v bližini pasel. Zato je napadel Marijo Repič s kolom, katerega mu je prinesla Viničarka Marija Zelenko. U-daril jo je večkrat po glavi in rokah. Na obupne klice napadene po pomoči je prišla njena hčerka Marija Repič ml Muršič je tfedaj prenehal s pretepanjem in se spustil proii hčerki, ki pa miu je ušla. Sedaj je pristopila Marija Zelenko, pograbila kol, ki ga je Muršič izpustil iz rok in tudi udarila z istim Mari jo Repič st. Vsled tega grdega ravnanja obeh napadalcev je zadobila napadena razun več lahkih telesnih poškodb tudi dve težki telesni poškodbi, namreč zmečkanini na desnem sencu ter prelom leve koželjuice ščem’ sta bila Ivan Muršič in Marija Z«# lenko obsojena radi hudodelstva težkd telesne poškodbe in sioer vsak na 2 anoM* ca ječe. j;,; > Bratca pri vlomih’ iri tatvinah. V noči na 24. junija je bilo vlomljen«* % trgovino Ivana Antoliča v Vučji gomii« li, okraj Dol. Lendava. Ukradeno jo bila 5 kg sladkorja, 50 zavitkov Zota-tobakal in kolo, v skupni vrednosti 9000 K. V no« či na 7. julija pa so vdrli tatovi v trgo. vino Ivana Kolenka v črenšovcih, okraj Lendava. Vlomilcem se je posrečilo odi nesti 20 m rižastega platna, 10 m modre« ga platna, celo balo pepita cofira, okoli 16 m belega platna, okli 17 m navadnega cajga, 10 m finega eajga, 4 m batista, S m panama platna, 30 m rižastega platna, 20 m cefira, 20 m finega bolega platna, 12 m rdečega platna, 12 m blaga za pod« zglavnike, 12 naglavnih rut, 60 cajgastiH naglavnih rut, 1 zavitek cigaretnega pan pirja, 20 žepnih nožev, 2 fcg sladkorja, o« koli 400 K gotovine, okoli 8 m modrega blaga, 50 komadov usnjatih trakov in o« koli 50 komadov navadnih trakov za čevlje, v skupni vrednosti 30.000 K. Obeli vlomov sta osumljena 23-letni delavec Franc Litrop v Turnišču, okraj Lendava* ki je že 3-krat radi tatvine predkaznovao im 23-letni v Breg pri Ptuju pristojen mlinarski vajenec Mairtiri Žirovnik, ki je že 4-krat radi tatvine predkaanovari. Oba sta bila skupaj v zaporih okrožnega sodišča v Mariboru iri1 sta odšla meseca junija iz zaporov na dom Lit/ropa« Pii Litropu se je našlo veliko blaga, katera je spoznal Kolenko za svojo last, našla pa se je tudi kolo, o katerem1 se je iaka« zalo, da jo bilo nekdaj Antoličevo. —* Litrop je nadalje osumljen, da si je dne 14. avgusta odnosno 15. avgusta od Liriel Malešič v Velikem Selu, okraj Lendava;* mu izročena zneska po 1000 iri 100 D prn držal in prilastil. V noči »a 21. septem« bra in 27. septembra pa je v zaporih o« krajnega sodišča v Lendavi izkopal luki* njo v zid, da bi ušel Ja zaporov, kar p* se nra ni posrečilo, ker je jetničatr Matija! škafar to pravočasno zapazil Pred okro* niiri sodiščem: je bil Litrop obsojen oa V Žirovnik pa na 2 leti težke ječe, 4', Turistika in šport r Aljažev klub. V soboto, dne 29. da« cambra, se bo ustanovil ob 18, (6.) urinve« čer v mali dvorani Narodnega doma, pod okriljem SPD Aljažev klub za Štajersko, Vse člane SPD in vse ljubitelje narav«) sploh vabimo vljudno k tema sestanku« Nameri Aljaževega kluba je poglobiti etični moment v planinstvu^ Obširneje bo govoril o namenu in pomenu Aljaževe« ga kluba vseuČll. prof. dr. Gr. Rožman1 i* Ljubljane. — Pripravljalni odbor. j --------------------------—... n i .-j Gospodarstvo. g Trgovski stiki g Švico. Ker ie j« pripetilo že več primerov, da so bile do« mače tvrdke, ki «o stopile v stike % ne* pcBiianimi Švicarskimi državljani, oSko« do/vane za ve« j e svote, opozarja Švicar« ski konzulat v Zagrebu, naj se pred skl«# panjem trgovskih poslovi z nepoffliariimi švicarskimi državljani prosi pri njem z« informacije, osobito, ako bivajo tak« osebe že več časa v naši državi. g Občni zbor Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic, ki se je vršl< pod predsedstvom1 g. dirja. Otona Fctti« cha, je odklonil končno predlog »Zvesa slov. zadrug«, ki je zahtevala, da 6« M* danji soglasno —1 tudi z glasovi »Zvem« izvoljeni upravni svet odpokliče, Z*nst« mivo je, da se za ta predlog nikdar niso navajali niCkaki razlogi. Na občnem! zbo* ru je glasovalo 15 delničarjev z 2984 gla* sovi proti predlogu »Zveze slov. zadrug«« dočim sta za Zvezo slov. zadrug glasovali le dve klerikalni hranilnici % 90 glasovi. Sicer so vse hranilnice kompaktno glasovale proti koaliciji SKS in SLS. Omembe vredno je, da je tokrat bila solidarna 7. ostalimi hranilnicami tudi Meetna hranilnica, katere novi gereut g. R. Koli* man je izjavil, da, bo ravnal po svoji v#, sti in tako, kakor velevajo interesi zavoda, katerega vodi, Pri dopolnllniH volitvah je bil izvoljen v upravni sve| predsednik Kranjske hranilnice g, Dra* gotin Hribar, za namestnike pa 2. Janka Sajovic iz Kranja, g. Ivan Zakotnik, g. Pran Pretnar, in g. dr, Tomaž Romih i33 dela x feodooetti letu, ki naj bo- leto jLatea- ia leve podlehtiuce. Pred okrožaim «xxii- Krškega. *T A B O ITv Maritnrr, cfiT6'T7, 'acrcmfjra ls?^. F g Blagovna borza v Novem Sadu se ' !Bo po prizadevanju tamošnjih gospodar-' ekih krogov še izpopolnila z efektno borzo. g Državna or>vtna banka. Zakonski j Jhačrt za osnovanje državne obrtniške' (zanatlijske) banke bo v kratkem predlo- i Žen' narodni skupščini. g Prodaja ustnikov. Pri intendant-fckem! slagaMtu Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 7. jan. 1924 prodaja 99.077 komadov ustnikov. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. g Dobava tekstilnega materiiala. Pri »konomskem oddelenju ravnateljstva državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 10. januarja 1924 ponovna ofertalna licitacija glede dobave raznega tekstilnega materijala (sukanca, špage, volne-jnega in drugega blaga itd.). Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. g Dobava papirja. Pri Upravi držav-Siih monopolov v Be-ogradu se bo vršila dne 1L januarja 1924 ofertalna licitacija ■glede dobave raznega papirja. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki in vzorci je v pisarni trg. in obrt. zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. g Prodala napisnih tabel in grbov iz litega železa, Za dan 27. decembra 1923 določena licitacija napisnih tabel in grbov pri oblastnem inšpektoratu finančne (kontrole v Ljubljani se bo vršila dne 3. januarja 1924 ob 10. uri dopoludne. Obiave. $ Sijajni akademski ples se vrši v so-Iboto 5. prosinca 1924 v Narodnem domu. iVsem našim prireditvam je lastna prvo-Trstnost in neprisiljenost. Za letošnji jples se vrše že dalje časa obširne predpriprave, tako da bo dostojen tekmec do-sedanjih akadem. plesov. § Vabila za akademski ples, ki se vrši fr soboto 5. jan. 1924 ob 20. uri v vseh prostorih Narodnega doma, so so danes odposlala. rAko se je kedo pomotoma spregledal, naj blagovoli oprostiti in naj izvoli reklamirati na naslov: Društvo jugoslov. akademikov, Narodni dam, Maribor. § Strokovno udruženlie jugoslov. oblikujočih umetnikov v področju Slovenije ima 6. jan. 1924 ob 15. uri v hotelu Union v Ljubljani svoj 3. redni občni zbor s poročili funkcijonarjev in volitvo novega odbora. § Osrednje društvo nižjih poštnih ii£ brzojavnih uslužbencev za Slovenijo, podružnica Maribor, priredi dne 27. januarja 1924 ob 14. uri v pismonoški dvorani glavne pošte svoj III. redni letni občni zbor s sledečim sporedom': 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika; 2. Volitev novega odbora; 3. Slučajnosti. Pn. člani in tovariši omenjenega društva se naprošajo, da se polnoštevilno u-deleže zborovanja. § Iz Udruženja vojnih invalidov — Podružnice Maribor. Na zadnjem rednem občnem zboru dne 9. dec. izvoljeni odbor se je naslednje konstituiral: upravni odbor: predsednik tov. A. Krepek, podpredsednik tov. M. Čerpes, tajnik tov. J. Fras, blagajnik M. Pravdič, odbornika P. Botolen in S. Klemenčič. Nadzorni odbor: predsednik I. Witzler, podpredsednik L Springer, odbornik J. Kuster. Poverjenikom so bili izvoljeni naslednji tovariši: župan L. Fluher za Sv. Peter, p. M., F. Jurša za Sv. Martin p. V., K. Pisnik za Sv. Lovrenc na Poh., J. Čaplo za Selnico ob Dravi in Ruše, F. Muršič za Sv. Barbaro v Slov. gor., M. Vogrin za Sv. Benedikt v Slovenskih gor., J. Barsa za Sv. IIj v Slov. gor, A. Šedivy za Zg. Sv. Kungoto, Sv. Jurij ob P., Sv. Križ in Svečino. Poverjeniki imajo pravico nabirati člane, pobirati članarino itd. O svojem’ poslovanju morajo točno pričetkom vsakega meseca pola- ’ gati račun odboru podružnice UVI v Ma- ■ riboru. Pisarna podružnice je na Rotov- j škem trgu. Uradne ure so vsak delavnik od 2. do 3. ure popoldne, ob nedeljah in' praznikih pa od 9. do 12. ure dopoldne. Med tem časom se naj tudi člani obra-, eajo v vseh zadevah na tajništvo. ( Mala oznanila. Pohištvo lastnih izdelkov za spalne in je- nilne sobe najceneje v zalogi Šercer in drop. Vetrinjika «1. 2. 2024 iSče se dobra kuharica, ki zna tudi srbske jedi pripraviti Nastop 1. januarja 1924. Pla^a po dogovoru. Več se izve v oficirski menaži 45. pešpolka. 2952 3-2 Drva, suha, cepana in žagana dostavi AndraJ Osat, telefon 88, Alekscndrora o. 57. 2891 10-5 Bukova drva, 1 m dolga, lepa suha, ter ravnotaka mehka drva, potem vsakovrstne hlode iz trdega in mehkega lesa, kakor tudi vsakovrsten stavbeni les kupi proti takojšnjemu plačilu tvrdka Vinko Krstan Maribor. Maistrova ulica štev. 13. 2956 2—1 Zatekel se ie lep pes volčje pasme. Gospodar naj se zglasi v gostilni Benko, Koroška cesta 47. 29o8 Malo posestvo z gospodarskim poslopjem in takoj-Snim stanovanjem v mariborski okolici se da s 1. januarjem 1924 v najem. Naslov v upravi, „ Iščem meblovano sobo v sredini mesta. Plača postranska stvar. Naslov v u-pravi .Tabora*. 2958 Za čevlje vazelino, kremo In ličilo priporoča na debelo in na drobno trgovina z galanterijo in drobnarijo Drago Rosina Maribor, Vetrinjska 26. 2596 Narodni dom obrestuje od 1. januarja 1924 dalje hranilne vloge na knjižice in v tekočem računu, ki se morejo vsak čas dvigniti po 8°Io in vloge proti odpovedi na tri mesece po 2-1 10°l io 2961 3-2 2918 Trgovska hiia na prometnem kraju ob državni meji se radi preselitve po ceni proda. Pripravna za eksport jajc In perutnine, ker je že od leta 1919 služila isti svihi. Vprašati je v uredništvu .Murske Straže” v Gornji Radgoni. Izšel je ročni Zemljevid slov. ozemlja v merilu 1:600.000, priredil ravnatelj učiteljišča Matija Pirc, risal učitelj Slavoj Dimnik, tisk, litografija in založba Mariborska tiskarne d. d. Maribor. Zemljevid je izvršen v štirih barvah in obsega se ozemlje, na katerem bivajo Slovenci, ter je a& menjen predvsem šolski mladini. Cena Din 10f— Naročuje se pri Mariborski tiskarni d. d. Koncert. — Srežolov. — Nov program. — Vstopnina prosta. Ha sOvestr&v večer se boste najbolje zabavali f Mi M ii EMaml Koncert. — Srečolov. — Nov program. — Vstopnina prosta. 9960 D. S. Merežkovski: Duiijan Odpadnik. (Dalje.) (15) j mladenič in; se z enim izmed tovarišev zavalil v ncjsilko. Paflagonski sužnji so vzdignili nosil-j ko in se odgugali ž njo. Razjarjena množica bi jim bila za-V tem trenutku je množico prevpil pr]a ^ -jih raztrgala na kose, če ne gromovit glas napol nagega, rdečelasega ^ n(eiiC(j0 zavpil* fcrueta - kopališkega sluge po poklicu,} _ Mest],ani! Ali ne vidite? To je Ce. pouličnega govornika po sposobnostih. Cezar Gal! I Orjak je vpil. j Množica je okamenela od začudenja. , ~ Mestjani! 2e dolgo opazujem- tega! ŠMatTia nosilka se je zibala na Buž_ itepca m njegove tovariše. Zapisujejo si njevs,kih plečih kakor ladja na valovih, antena. Vohuni so, Cezarjevi vohuni! J M]j|j( B6 bo]jinbo]j v temini Peraz-Tedaj ci je Skabri uspelo jiunaeko de- sveti jene ulice. Sanje, ki si ga je bila ves čas želela. Za-1 gest [et .Q od dne> ko so Juli. . jana in Gala zaprli v kapadocijsko trdnjavo Macellunl. — Car Konstancij jima je znova naklonil svojo milost. De- *adila jo eno roko v Agamomnovo brado, "drugo pa v laso. Agamemnon jo je skuhal odsuniti, toda ženšče je potegnilo na fveo moč in dolga, črna brada je z lepo -lasuljo vred obtičala v njenih rokah: ';Btarka se je rprekobacnila vznak in padla .Ji« tla. Pred množico je stal na mestu A-^gwmemnona zal mladenič, plavolas, kodrast, s kratko, podrezano brado. Množica je umolknila od preseneče-Snja, Prvi se je oglasil kopališki sluga: • — Glejlte jih, mestjani — preoblečene Vohune! I; Nekdo je zavpil: •— Udari, ubij! ?■ Množica se je zagnala proti ujetniku. ; Padlo je nekaj kaminov. Agamemnona j|pa so urno obkolili tovariši z izdrtimi i mrteoi y mkah. Prvi udarec je dobil sna-jžilec voke; padel je krvav na tla. Židovskega paglavca so pogaziji. Mahoma jfeo vsi obrazi dobili zverinski izraz. ' iV tem! trenutka pa se je prerila skozi SnUožico deseterica paflagonskih suž-ipjev s Škrlatno nosilko na plečih. Rešeni smo! je vzkliknil plavolasi vetnajstletnega Julijana so poklicali v Carigrad, nato pa so mu dovolili, da je smel potovati po maloazijskih mestih; Gala pa je car postavil za sovladarja Cezarja in mu je poveril upravo iztoč- — Pripravite takoj kopelj in večerjo.* Drugi dvorjan mu je pomolil neko 11-Lačen sem. stino. Dvorjan mu je prinesel pismo. j — Od Cezarjeve soproge. Pred odho- — Kaj je tol Ne, lahko počaka do dom je prosila, da bi podpisal. jutri ... j — Kaj? Smrtna obsodba — že zopett — Milostivi Cezar, pismo je nujno. Klemenci j Aleksandrijski?! Ne, ne, to je Naravnost iz taborišča carja Komstan-j preveč. Tako ne gre. Troje smrtnih ob-cija. J sodb v enem dnevu! Gal ga je razpečatil, prebral in preble-j •— Tvoja soproga je izvolila ; . del; kolena so mu jela klecati; če ga ne< — Ah, saj je vseeno. Kje je pero? bi dvorjani ročno prijeli, bi se bil zrušil ! Zdaj je res že vseeno . . Toda čemu je na pod. j neki odpotovala? Ali naj se sam . , Car je z izbranimi, uprav laskavimi j Ko je bila obsodba podpisana, je do-besedami pozival »nežno ljubljenega« bra- ’ brodušno mežikal z modrimi, otročjimi tranca v Mediolanum; hkrati je ukazal, očmi. da morata priti v njegovo taborišče dve — Kopelj je pripravljena. Takoj pri- legiji, ki sta doslej taborili v Antiohiji; neso večerjo. in bili Galova edina zaščita. Očividno je j — Večerjo? Ni treb'a.. Sicer pn, kaj hotel svojega 6ovraga razorožiti in zva-' je? biti v zanjiko. Ko je Cezar prišel k sebi, je velel s slabotnim glasom: — Pokličite ženo . . , — Soproga milostivega Cezarja je — Gomoljike. — Sveže? — Ravnokar Afrike. so prispele z ladjo iz — Ali bi se okrepčal? A? Kaj mislite, nih pokrajin. Nepričakovana milost ni! blagovolila ravnokar odpotovati v An ti- prijatelji?.. Čutim se slabega.. Gomo- ravno obetala dobrih sadov. Koastancij je rad obsipaval svoja nasprotnike z milostjo, da jih je v primernem trenutku lažjo uničil. — No, Giikort, zaman’ me bo Konstari- ohijo. — Kako? In ne ve ničesar? “ Ne. — Moj Bog, moj Bog! Kaj začeti brez ’ Ijike? Še zjutraj sem mislil nanje. Po obrazu se mu je razlil neskrben smehljaj. Preden je vstopil v hladno, motSo-, v - nje? Povejte carskemu slu.. Ne, ni tre-: bledo, od vonjav opalizirano kopelj, je tina nagovarjala: nikdar vec ne grem na, ba re£i._ Ne vem. Ali naj se odločim dej-al z brezupnim glasom: »1,™ Z »motno ta^jo. K«oall_ oni | brez ni vseen0 _ moS - Mi smo svarili tvoje veličanstvo. jo Cezar prosi, da se vrne. Moj Bog, kaj; sliti.. Gospod, usmili se nas grešnikov! storiti? j Nemara pa bo Konstantina iztuhtala Raztreseno je hodil semintja po sobi; kaj in kako? včasih^se je prijel za glavo, gladil z dr- j Ko je vstopil v dišečo kopelj1, je nje- j getajočimi rokami mehko brado in po- govo tolsto, rumeno lice diobilo prejšnji Cessar, ležeč na mehkih nosilkinih blazinah, je domala že pozabil prejšnji strah in se j‘e smejal. Glikon! Gl ikon! Ali si videl, kako mi je prokleta starka operuliala brado. ’ navijal onemoglo: Komaj sem1 se ozrl in že je brcala tleh. veseli izraz. naj -n ~'Ne’ n°’ Za ha sve^u ne s'rem\ —Povejte kuliarju, da pridene gomo-j Rajši smrt.. ( Ijikam kiselo rdečo omako. Ko so se vrnili na dvor, je dal po-j O, poznam Konstancija, prav dobro ’ ve^e: ■ ga poznam! j liS^tpik in iztlajate.li: .Koiuo^H »Tabo?«.. Odgo.vmoi ftS«dnik: BudoJI fiz in, « Tlak« Mariborska tiskanui ^ d. (Dalje prihodnjič.)