PLANINSKI VESTN1K
8. Tehnični preizkus, test in oceno kakovosti mora opraviti neodvisno strokovno teio. Raziskave še niso zaključene. Pripomogle naj bi — če je potrebno — do tehničnih izboljšav, ki naj omogočijo, da bo balon kar najbolj uporaben.
BALON IN LAVINSKA ŽOLNA
Lavinski balon ne more preprečiti, da bi nas zajel in odnesel plaz in tudi ne jamčiti, da bomo — če se to zgodi — ostali na površini plazu. Lavinski balon je pripomoček, ki lahko poveča možnost preživetja, ni pa jamstvo, da bomo v plazu preživeli. Pretirano optimističnim mislim lahko podležejo zlasti t. i. variantni smučarji, ki se na start pripeljejo s helikopterjem, žičnico ali motornimi sanmi. To so navadno ljudje, ki imajo malo časa, o plazovih pa vedo premalo in nevede tvegajo več, kot v danih razmerah narekujeta razum in nagon po samoohranitvi. Iz vsega navedenega ponovno sledi nekaj zaključkov, ki jih sicer slišimo in ponavljamo iz dneva v dan:
1.	Za hojo in gibanje v gorah v zimskih razmerah moramo obvladati vsaj osnovno znanje o snegu in plazovih, ga obnavljati in dopolnjevati,
2.	Upoštevati moramo vremenske napovedi in opozorila pred plazovi in na terenu tudi sami ugotavljati, kaj se skriva v snežni odeji oziroma kakšna je njena stabilnost.
3.	Kljub balonu potrebujemo tudi lavinsko žolno in lopato.
4.	Kljub balonu ne smemo nerazumno tvegati in izzivati nesreče.
5.	Lavinski reševalni balon ABS je v sedanji izvedbi tehnično še premalo dovršen, da bi ga I KAR lahko priporočila. Potrebna sta dodaten razvoj in obsežno testiranje.
Uporabljeno CHvo;
1.	Pressecommunique; Institut tur Sohnee- und Lawlnenforschung, Davos,
2.	Stellungsnahme zum ABS Retlungsballon; Osterreichisches Kuratorium tur alpma Sichertieit.
3.	The Avalanche Balloon System tor Back Country Operations: '■> •■■ lane he News St. 42.
4.	Zapisi in izjava Podkomisije ze plazove, ne ¡tasedanju IKAR, september 1995, Geiranger, Norveška, dr. T. Vrtiovee.
O EDINIH REZERVOARJIH NEOPOREČNO ČISTE VODE NE VEMO SKORAJ NIČ
KAM ODTEKAJO VODE Z GORA
DUŠAN NOVAK
Biologi ugotavljajo, da so naša gorska jezera v večini že zelo onesnažena, vključno z Bohinjskim in Blejskim. Ta dva zadnja desetletja aktivno poizkušajo zdraviti. Uspeh je za sedaj že viden, vendar majhen. Zdravljenje je drago, kot vemo. Cenejše je preprečevanje onesnaževanja.
Gorske doline, ki se zajedajo v osrčje Julijskih Alp, imajo — domala vsaka — svoj izdaten izvir (kot domnevamo) za sedaj še čiste vode. Gore so tako zadnji rezervoar čiste vode, primerne za oskrbo s pitno vodo. In od kod pritekajo vode v izvire, iz kakšnega okolja? Odgovor na to vprašanje lahko dajo le podrobne hidrogeološke raziskave, predvsem sledenje odtekanja podzemeljskih voda.
V	Julijskih Alpah, ki so seveda obsežnejše, teh raziskav ni bilo mnogo. Bolje poznamo odtekanje v Kamniških ali Savinjskih Alpah, kjer sta kamniška in mozirska občina v zadnjih desetih letih namenili nekaj sredstev v ta namen.
V	Julijskih Alpah najbolje poznamo odtekanje voda v območju Kanina. Barvanja so bila na italijanski strani, kjer je ob Reklanici velik izvir V ogradi (Goriuda). Na slovenski strani napaja izvire med Boko in Žviko območje žičnice, v Glijun pa priteka voda iz Brezna pod Črnelskimi vršiči, nekdaj našega najglobljega brezna.
V	sedemdesetih letih je bilo raziskovano kraško Brezno pod gamsovo glavico v območju Pršivca, Pri barvanju potoka v njem se je barva pokazala v razpršenih izvirih na severni strani Bohinjskega jezera, pred izvirom Govic.
68
Jezero v Laštih, poletje 1975
Prvo triglavsko jezero, avgust 1975
PLANINSKI VESTN1K
Drugo triglavsko jezero, poletje 1975
Tudi znano Triglavsko brezno na območju triglavskega ledenika je bilo raziskovano in barvanje vode v njem je pokazalo, da se ta voda steka proti Vratom, proti Izvirom Bistrice.
Kaj pa Triglavska jezera? V Jezeru pod Vršacem je bli odkrit požiralnik. Vanj ponikajoča voda se je pojavila na soški strani, ni pa znano, v katerem izviru. O povezanosti zgornjih triglavskih jezer, tretjega, četrtega In petega, bi lahko sodili le na podlagi opazovanj podzemeljskih dotokov v jezera tja do izvira Močilec, ki ga uporablja Koča pri triglavskih jezerih. Kam odteka voda Dvojnega jezera in kje ponikuje, ni znano, niti ne vemo, kako je glede tega v Črnem jezeru, čeprav so potapljači ob svojih potopih zasu-mill, da bi v največji globini lahko voda tudi počasi odtekala. Vendar ta sum nikdar ni bil potrjen. Novejše raziskave Jame za izvirom Savice pa spodbujajo k dvomu, ali ima izvir Savice sploh kakšno povezavo s Črnim jezerom.
Z drugih območij ni raziskav. Kam odtekajo vode z območja Krlžkih podov, lahko sodimo le na podlagi geološke zgradbe. Ponikalnice so še na Velam polju, na Malem polju, požiralnik poznamo v Jezeru na Planini jezero. Znanih je tudi nekaj brezen, v katerih bi lahko opravili poizkus sledenja podzemeljskega toka. Žal tako ostaja velik del ozemlja nepreiskan in sklepanja le na domnevah.
Z bližnjih območij lahko omenimo sledenje potoka v Mlakah na Pokljuki, kjer se je barva pojavila v izviru nad Srednjo vasjo.
In zakaj to pišem? Zato, ker se je prav v televizijski oddaji Zelena ura dne 28. novembra lani zopet pojavila že stara slika: območje TNP in okolice je dokaj slabo raziskano, predvsem kar se vodd tiče, V to po-
dročje je bito zeio malo vlaganj, čeprav so Alpe naš zadnji in edini rezervoar pitne vode — kolikortollko še pitne vode!
Imamo nekaj podatkov o kakovosti vode, nimamo pa podatkov o padavinskem zaledju velikih Izvirov v dolinah, celo o izvirih Savice ne vemo domala ničesar. Pa so tu še izviri v Vojah, ob Radovni, izvir Nadiže in Zelenci, o katerih zaledju so le sklepanja. Na drugi strani pa so to izviri Soče v Trenti, pa v dolini Zadnjice, v Le-penl, izviri Tolminke — itd,, itd. Še mnogo dela bodo imeli raziskovalci v prihodnosti!
Sateliti kažejo pot_
Komaj 267 gramov je teika na-pravtca in komajda kaj večja od roke, ki jo drži: naprava Garmln GPS 40, Za orientacijo v megli aH slabem vremenu je Idealen spremljevalec na poti, shranjenih pa ima lahko do 20 različnih poti z 250 pozicijskimi točkami. Te pozicijske točke so predstavljene na majhnem preglednem zaslončku. Vsak trenutek je mogoče videti trenuten položaj, morebitne odklone od začrtane poti ter oddaljenost in čas hoje do naslednje pozicijske točke. Poteg preprostega ravnanja z napravico prijetno preseneča tudi razmeroma ugodna cena 79B0 avstrijskih Šilingov. Podrobne Informacije je mogoče dobiti v firmi Puls ElektronIk, 8302 Nestelbach/Graz ali po telefonu... 03 133/31Bt-0.
69