Stev. 34.
Maribor, dne 23. avgasta 1906.
Tečfij XL.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Iihaja vsak četrtek in veli» s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijsk
„ ^ t?3 . ™ j -.-«- — —-----» -	----„.-,.•----tt----a,-----n---a.^.u „ — _ List se pošilja do odpovedi. - Deležnike
6, — Rokopisi m ne vračajo. — Upravništvo
__________________....	vakrat 26 v, za trikrat 85 ?. Z a večkratne oglasa
'primeren popust. Inserati s« sprejemajo do srede "opoldne. —"Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Zahvala.
Cenjenim volilcem kozjanskega, brežiškega in sevniškega okraja se iskreno zahvaljujem za zaupanje, ki so mi ga izkazali dne 21. t. m. s tem, da so oddali za me svoje glasove. Obetam, da se bom trudil, z neumornim delom poplačati izkazano mi zaupanje.
Na krščansko delo za slovensko ljud-
Dr. Franc Janko vič,
deželni poalaneo.
Na tretji slovenski katoliški shod!
Velikanska bo udeležba na III. slovenskem katoliškem shodu v Ljubljani. Že dosedaj se je prijavilo nad 7000 udeležencev, ki imajo že vsi vstopnice. Jako mnogo bo zastopanih društev, društvenih zastav je že okoli 40 prijavljenih; nekatera društva pošljejo pevske zbore.
Slovemki Štajerci! Pohitimo tudi mi v velikem števila na katoliški shod v belo Ljubljano 1 Ne zaostanimo za drugimi deželami! Pokažimo z veliko udeležbo svojo vzajemnost z brati iz drugih slovenskih kronovin.
Štajerci se odpeljemo z vlakom, ki gre v nedeljo dne 26. t. m. ob 5. uri 35 minut zjutraj iz Maribora, Udeležniki na posameznih postajah se nam pridružijo. S tem vlakom se pripelje tudi šoštanjska narodna godba!
Na veselo svidenje na III. slovenskem katoliškem sbodu!
Zaupni shod v Mariboru.
Danes dne 23. t. m. se vrši shod spodnješta-jerskih in koroških zaupnikov v Mariboru, da se posvetujejo glede dogodkov v državnozbjrskem odseku za spremembo volilne pravice in glede nadalj-nega postopanja naših poslancev v državnem zboru v tej zadevi.
Shod je sklican od „Slov. društva" v Mariboru z odkritim in poštenim namenom, spraviti luč v vse zamotane dogodke ter za postopanje v bodočnosti dcseči edinosti in složnosti.
Vsled tega smo bili seveda za shod ter tudi vabili nanj. V zadnjem Času pa nam prihajajo poročila, da hočejo nekateri — in tega ni društvo krivo — izrabljati današnji shod za kako izjavo proti „Slovenski ljudski stranki" ali pa proti III. slovenskemu katoliškemu shodu.
Za vsak slučaj že danes izjavljamo, da bi morali nastopiti proti vsakemu takemu sklepn, ki bi bil storjen v označenem smislu, in da ne moremo pripoznati shodu pravice, ustvarjati take sklepe.
Slovenskim udom štajerskih krajnih in okrajnih šolskih svetov!
Deželno žensko učiteljišče v Mariboru izroča letos prvič ljudski šoli svoj materijal, prve kandi-datinje pošilja v svet. Vspričo nčiega načrta tega zavoda se je bati, da ta materijal za slovenske ljudske šole nima dovolj znanja v slovenščini, da torej za iste ni sposoben. Z verodostojnega vira imamo zagotovilo, da še celo Slovenke isto znanje v materinščini, ki so ga z doma, z ljudske šole v
ta zavcd seboj prinesle, tu pozabljajo, zgubijo, kakor tudi ni milje na istem v prospeh slovensko narodnemu razvoja gojenk. Ker je pa vspeh šile predvsem odvisen od kakovosti učiteljatva, opominjamo krajne in okrajne šolal e svete na veliko nevarnost, ki preti naši ljudski šoli, če se na istej učnega jezika nevešče, narodno mlačne ali celo sovražne učiteljske moči nastavljajo. In to se bo zgodilo, če ne bedimo, če spimo! Zakaj če hoče kak okrajni glavar koga na gotovo šolo, kjer je kakšno nedtfiaitivno mesto prazno, s posebnih namenov spraviti, podeli se mu ista s'u'.ba prezidijalno; «?a, še ce'o dtfiaitivno nameščanje se tako nrpostavno češče prepreči. Glavar namreč naroči, da se dot čnemu „ljubljenca" kar v pisarni napiše dekret in s tem je nastavljen. To pa, ker okrajni šolski nadzornik rad ali nerad kot vdani sluga svojega gospoda ve, da mu je molčati, ker on na tak način včasih sam glavarja posnema in pa ker okr. glavar sam tudi ve, kaj nu je formelno še storiti: on bo namreč v prihodnji seji okrajnega šolskega sveta med s7<j;mi prijavami malomarno naznanil, da se je ta in ta kot snplentna ali provi-zorična učiteljska moč na šoli že namestila in vu navzoči člani bodo molče tako imenovanje odobrili.
Tako je ljubljenec na varnem, ne da bi bila služba v smislu § 1 dež zak. z dne 17. maja 1877 št. 15 razpisana, torej ne da bi se bila konkurenca omogočila, ne da bi bil kraj. šol. svet v smislu § 5istfg* zakona svoje mnenje o prosnikih izraziti mogel, ne da bi bil raznn okr. glavarja in okr. šolskega nadzornika kateri član okr. šolskega sveta spričevalo, kvalifikacijo prošnika pred oči dobil, ne da bi bil v Bmislu § 14 cit. zak. in § 27 točka 8 dež. zak. z dne 8. februarja 1869 št. 11 okrajni šolski svet (to je sklepčna ta korporacija v seji, ne pa njen predsednik sam) službeno mesto nestalno namestil, oziroma ne da bi bila ista korporacija v smislu § 5 naredbe štaj. dež. šol. sveta z dne 27. novembra 1902 št. 12. 215 saplenta (su^entinjo) nastavila bila — marveč okr. glavar kot p-edsednik okr. šol. sveta, podtaknivši zadevi nikakor ne obsto-
LISTEK.
Govor
prevzv. g. dr. Mihaela Napotnik, kneza in škofa Lavantinskega,
v pr*i jafni seji škofijske sinode,'na praznik sv. Kajetana) dne 7. avgusta 1906.
Vse premorem v njem, kateri me tlela močnega. (Filiplj. 4, 13).
v
Častiti dušni pastirji!
V	tej prvi slovesni seji je moja vroča želja, govoriti vam svete besede, ki bi vam mogle koristiti z ozirom na mašniško življenje in na pastirsko službovanje. Vse besede, kijih hočem zdaj govoriti, izvirajo samo iz tega edinega namena: pouspešiti kolikor moč svoje lastno in vaše in naših vernikov zveličanje. Govoril bom z božjo pomočjo o težkočah in prijetnostih življenja dušepastirskega, o bridkostih in sladkostih življenja duhovniškega.
Moj nauk ni moj, ampak tistega, kateri meje poslal. (Jan. 7, 16).
V	Gospodu ljubljeni bratje in sinovi!
Po grehu so naši prvi starši izgubili prvotno blaženost. Od tedaj je usoda zemljanov taka, da nihče na tem svetu ne more vživati nekaljene sreče. Dobremu je pridejano hudo, veselje se druži z žalostjo, radost ima s seboj bridkost. Vsak posamezni
človek ima svoje ugodnosti in prijetnosti, vsaka-terega pa tlačijo tudi neugodnosti in težave.
Katoliški duhovnik nikakor ni izvzet od tega splošnega pravila; da, celo prvo mesto zavzema v tem oziru med drugimi ljudmi. Glej, kaj je v našem duhovniškem stanu žalostnega in veselega, kaj težavnega in zveličavnega, kaj napornega in tolažlji-vega!
1. Prostost, storiti, kar se komu zljubi, vobče štejejo med najimenitnejše dobrine tega življenja. To mnenje pač nikdar ni bilo tako globoko ukoreninjeno v srcih človeških, kakor ravno dandanes, ko odmeva beseda prostost iz vseh ust, pa se premljeva po raznovrstnih zborovanjih, knjigah in spisih. Ne redkoma se zamenjuje prostost z brezmejno razuzdanostjo, ki preobrača pravi red v stvarstvu.
Stališče katoliškega duhovnika je ravno, kar se tiče prostosti, na videz zelo neugodno. On se namreč mora skrbno varovati ne samo vsega, kar je po božjih in človeških postavah prepovedano, tudi ne samo onega, kar ima na sebi kakoržekoli znak lahkomiselnosti ali pa ničemurnosti; marveč on si mora tudi mnogo takega odreči, kar je poštenemu možu med svetom dovoljeno. Duhovniku je naravna svoboda na raznovrsten način omejena po cerkvenih postavah in po terjatvah njegovega vzvišenega poklica.
Ta reč je obče znana, in ni, da bi natanje o njej govoril.
Ni ga namreč, ki ne bi znal, da so svobodi katoliškega duhovnika glede na njegove besede in dejanja mnogo ožje meje postavljene, kakor človeku
drugega stanu. Duhovnik, zlasti pa še dušni pastir, je v svoji vesti ne redkoma zavezan, da se varuje najnedolžnejšili stvari, ako se o njih slabo sodi, ^li pa se zdi, da bi mogle biti povod pohujšanju za bolj slabotne. Jasno razpravlja o tej reči sv. Pavel v svojem prvem listu do Korinčanov na osmem poglavju, ki sklepa z velepomembnim stavkom: Če jed pohujša mojega brata, ne bom jedel mesa vekomaj, da svojega brata ne po-hujšam. (I. Kor. 8, 13).
In sveti Tridentinski zbor, opominjajoč klerike, poklicane v delež Gospodov: naj tako uravnajo svoje življenje in obnašanje, da se ne bo opazovalo na njih nič, kar bi ne bilo resnobno, zmerno in sveto: brez pomisleka trdi, da so tudi malenkostni pregreški pri njih primeroma zelo veliki. (Seja XXII. pogl. 1. o reformaciji). O kolikatolika• omejitev zlate prostosti!
Še večjega pomena, kakor do sedaj povedano pa je to, da je katoliško duhovništvo po ostri postavi zavezano, živeti vzdržno in deviško-čisto. Nasvet božjega Zveličarja, nauk apostolov, vzgled svetnikov in pa trdno prepričanje, da more ne-oženjeno, deviško duhovništvo najuspešneje delovati za vernost, poštenost in pobožnost: vse to je sveto Cerkev nagnilo, da zahteva od vseh, ki se posvetijo vzvišenemu mašniškemu stanu, deviško življenje, da terja neprestano čujočnošt nad počutki, da zapoveduje nepretrgan boj zoper nagnjenja pokvarjene človeške narave. To je stvar, s človeškega stališča zelo težavna, stvar, ki terja izredno utrjenost. v čednosti!
Dalje prihodnji^.
Današnja številka ima „Naš dom" kot prilogo.
ječo nujnost, storil je to v svoji vsemogočnosti ne zmenivsi se za veljavne zakonite in naiedbcne določbe, pač pa se rogajoč članom šolske oblasti prve in druge inštance, kise svojih pravic ne zavedajo.
Ker pa brez strahu pred zgubo lahko stavimo sto proti jedni, da bo in bedo vse kandidatinje mariborskega deželnega učiteljišča v posebni milosti pri vseh okrajnih glavarjih na slovenskem Štajerju, torej njih pristne zgoraj označene „ljubljenke", ni kaj smelo, če trdimo, da se bo iste skušalo prezidi-jalno našim slovenskim šolam vsiljevati. Če je bil mogoč slučaj, da je deželni šolski svet potom premestitve iz Blužbenih ozirov, toraj brez vpogleda krajnega in okrajnega šol. sveta v opremho prošnje, samo za nemške šole usposobljenega učitelja na slovensko jednorazrednico kot voditelja definitivno premestil, kar je bilo v novinah čitati, bo okr. glavarjem ravno tako lahko ali še ložje na slovenske šole tudi iz slovenščine neizpitane kandidatinje vrivati, nameščati, če se njim ta doslej protekciji, odslej pa še germanizaciji dobro služeči modus oddaje — to je pravi izraz — nestalnih učiteljskih služb iz rok ne zvine. V to svrho pa naj:
1.	vsak krajni šolski svet sporoči svojemu okrajnemu šolskemu svetu sklep, da zahteva razpis vsakega vakantnega učiteljskega mesta na šolah svojega področja, torej da se brez razpisa, izvzemši substitucije, nič ne sme lamestiti;
2.	vsak okrajni šolski svet sklene:
a)	vsako izpraznjeno učiteljsko mesto v okraju se mora razpisati,
b)	nameščanje definitiviih služb vršiti se ima le v sejah okr. šol. sveta,
c)	nobeno prezidijalno imenovanje se kot nezakonito ne odobri več naknadno, ker je v zakonu skrbljeno, da se razun mesečnih rednih sej okr. šolskih svetov v nujnih slučajih tudi izvanredne seje lahko «kličejo, toraj vsako imenovanje v seji zvrši.
3.	kjer bo pa slovenski člani v okr. šol. svetu v manjšini in se predstoječe ne sklene, zahtevati morajo ti vpogled v oprembe vsake prošnje, to pa predvsem, če se ima imenovanje samo naknadno odobriti, ter morajo dvigniti svoj veto, če se hoče ali je hotelo na slovensko šolo iz slovenskega jezika neaprobirano moč imenovati.
Če bi se pa kje na tak veto ne oziralo, ali bi se taki ali sploh kateri Btorjeni sklepi od strani predsednikov okr. šol. svetov ali nadzornikov prezirali, ne nasvetnjemo slovenskim članom pasivne rezistence, obstrukcije v sejah ali celo eksoduse, ker s tem se slovenski šoli le škoduje, marveč kličemo: na dan s takim gradivom, v časopisje ž njim in Bkrbelo se bo, da se na primernem mestu primerno poropoče ter tako prepreči, da bob ▼ nebo ne zraste, in doseže, kar nam po zakonu gre.
Narodnost in rodoljnbje sta nam ta poziv narekovala, Slovenci v šolskih zastnpih, vi storite pa svojo dolžnost!
Pripomba uredništva: Slovensko štajersko časopisje laj ta poziv ponatisne, da vsi slojevi složno nastopijo, tozadevne sklepe v njem prijavljajo.
Ne kradi!
(Resnična dogodba. J. K. Tyl.)
(Konec.)
Paznika je jok nekoliko omehčal in mislil si je: „Popolnoma skvarjen še ni ta fant."
Začel ga je torej spraševati, kaj pomenijo oni grosi, o katerih je prej govoril, zakaj je tu Bpal pod milim nebom in druge take stvari. Pavel je odkritosrčno vse povedal, kar se mu je prejšnji dan dogodilo in prepričevalno je zatrdil na koncu :
„Prav res, niti krajcarja nisem več potrošil, kot sem rekel, ves ostali mojstrov denar imam še tn pri sebi."
Segel je v žep, da bi pokazal pazniku ostalo svoto, toda — o denarju ni bilo ne duha ne sluha. Hipoma je videl Pavel sinočnega prijatelja v pravi luči. Spravil ga je Beboj v krčmo, ga tam opijanil in mn vzel denar ter ga nato pustil na cedilu.
Nov potok Bolza se j« vlil Pavlu po obrazn, ko je zaman tipal po žepih in iskal denarja. Pazniku pa se je to početje zdelo sumljivo in misleč, da ga hoče deček nalagati, je zakričal iad njim:
„Čakaj, slepar, te bom že nančil ljndi za noa voditi — pojdiva!"
S povešeno glavo je stopal Pavel pred paznikom proti mestn. Naproti jima je prišel čez malo časa policaj, ki je na paznikovo priporočilo prevzel dečka v svoje roke.
Pavel je sploh komaj vedel, kaj se godi ž njim. Spomnil se je svoje matere, kaj bi rekla, če bi ve-
Razne novice.
*	Cesar je pomilostil 47 kaznjencev. Od teh je eden v Mariboru, 6 v Begunjah.
*	Prejšnji vojni minister nmrl. Edmund pl. Krieghammer, ki je vodil 10 let vojno ministrstvo, je dne 21. t. m. umrl.
*	Sadni sejmi v Gradcu bodo dne 3 in 4 oktobra in 6., 7. in 8. novembra.
*	Tečaj za sadjarstvo in zelenjarstvo se bo vršil na sadjarski in vinarski šoli v Mariboru od 17. do 22. sept. Udeležiti se ga sme 30 oseb. Javiti se je do 12. sept.
*	Važno za konjerejce. Posestniki mladih žrebcev, tudi žrebet, se opozarjajo, da država daje za rejo dobrih žrebcev podpore po 200 K na leto. Žrebce je treba takoj priglasiti žrebčarskemu oddelku.
*	Tretji slovenski katoliški shod. Posebnega vlaka ie bo v Ljnbljano, ker se ni naznanilo za poseben vlak potrebio število. Vkljub temu se je prijavilo k shodu že do zadnjega torka nad 300 Štajercev. Štajerci se odpeljemo v nedeljo dne 26. t. m. z vlakom ob 5. uri 35 min. iz Maribora. Tudi drugi vlaki se lahko uporabijo. Vožnja iz Maribora v Ljubljano na osebnem vlaku III razred stane semintje 10 K 80 v. Kdor pride v Ljubljano in ne ve kam, naj se obrne do rediteljev, ki bodo imeli bele trakove. Deželni odbor je udeležnikom katoliškega shoda dovolil, da si brezplačno ogledajo deželni muzej, deželno gledališče in deželnozborsko dvorano z galerijo. Ogledevanje se vrši v nedeljo popoludne.
*	„Slov. Narodu" v odgovor. Zaradi mojega nvodnega članka, ki sem ga bil priobčil v 32. štev. „Slov. Gosp." o novih šolskih počitnicah, me je „Slov. Narod", glasilo kranjskih liberalcev, v svoji 185. štev. precej surovo in nesramno prijel. Imenuje memed drugim „znanega štajerskega Slomškarja", hnduje se nad menoj radi dejstva, da sem v svojem članku odobraval kmečko stališče „Slov. Gosp." ter pride kocčao do zaključka, da nčitelj dandanes sploh ne piše v „Slov. Gosp." Vem sicer, da je pri takih ljudeh, ki so preslepljeni s strastjo, in pri katerih so osebni napadi takorekoč na dnevnem redu, vsak boj brezuspešen, vsaka še tako pametna beseda le „bob v steno"; a da ne bodo mislili razsvetljeni gospodje pri „Slov. Narodu", da smo učitelji res sami strahopetci in „bojazljiva ku-retnina, ki se pri vsaki priliki trese" (kakor nam to ta učiteljstvu preprijazni (?) list v svoji 173. letošnji štev. očita), bodi jim na tem mestu naslednje v odgovor: 1. Očitate mi, da sem ,Slomškar!" Na ta priimek sem pa res ponosem, le žal, da si imena „Slomškar" povsem ne zaslužim. Slomšek je bil imenitem slovenski pedagog, katerega pametna vzgojna načela bi morala prevevati zlasti dandanes delovanje vsakega slov. učitelja, saj ime „Slomšek" izgovarjajo i drugi narodi s spoštljivostjo zbog njegovih velikih zaslug na pedagoškem polju. No, in
dela, kako se mu godi in srce mu je prešinilo kakor bridek meč.--
Zopet je prosil in dvigal sklenjene roke, toda vse to ni nič pomagalo. Policaj mu ni verjel, finančni stražnik ga je imenoval prekanjenega tatiča, ljudje so postajali in se zgražali, kako silno sprijena je današnja mladina.
Pavla je peljal policaj na stražnico in od tam v ječo, kjer je bilo že precej malopridnežev zbranih, ki so imeli na vesti najrazličnejše pregrehe. Z divjim krohotom so sprejeli Pavla v svojo sredo. Začeli so ga najprej spraševati, zakaj jih je prišel tndi on obiskat, začeli bo zbijati ž njim šale, preklinjati policijo, žugati bogatinom, ki delajo, kar se jim poljubi, in reveže zatirajo, kjer morejo. Govorili so tudi nesramnosti, kakršnih Pavel še svoj dan ni
Blisal in sam ni vedel, ali sanja ali je resnica.
*
* m *
Mojster Loboda je nestrpno pričakoval onega dne proti večeru, kdaj se povrne Pavel in prinese toliko zaželjeni denar. Ura je minevala za uro, a Pavla ni bilo. Mojster j« postajal nejevoljen, nad vse togotna pa je bila žena.
„Vrat bi mu zavila, temu pretepenemu paglavcu," kričala je, ko sta že odvečerjala in se spravljala k počitku. »Takoj mora cd hiše, ta nepridiprav."
„No, no, kdo ve, kaj se mu je pripetilo," izgovarjal je mojster Pavla, „morda so ga ožulili čevlji in je moral ostati pri sodnikn čez noč, jutri bo pa prišel."
A ko Pavla tudi drugi dan do opoldne ni bilo, se je tudi mojBter naveličal čakati. Poslal je k sod-
če je ime „Slomškar" toli nečastno, čemu pa ste potem i vi Narodovci leta 1900 s toliko navdušenostjo na Ponkvi obhajali stoletnico tega našega duševnega velikana? Morda samo zavoljo lepšega? 2. da je stališče „Slov. Gosp." kot kmečkega lista glede novih šolskih počitnic povsem korektno, to naglašam danes znova. „Vsak po svoje" pravi „Slov. Narod" sam v dotični svoji notici. Če je „Slov. Gosp." list kmetov, tedaj bode pisal gotovo v njihovem, ne pa v njim nasprotnem smisla. Zastopa li liberalni „Slov. Narod" interese klerikalcev in „Slovenec" kot klerikalni list interese liberalcev? Čudni ljudje! 3. Učitelj (kot Uberalec) torej ne piše dandanes v „Slov. Gosp.", ker je to klerikalni list! Zakaj pa „dandanes?" Jeli zastopal ta list kedaj drugačna načela? Sicer pa mi dovolite — slavni gospodje — tukaj samo eno vprašanje: Zakaj pa je poslal liberalec vseh liberalcev, dr. Tavčar, svoje delo „Slov. pravnik" po klerikal ni družbi sv. Mohorja v svet? Gotovo za to, ker je vedel, da pridobi le tem potom svoji knjigi čim največ čita-teljev. 4. Pravite, da v zadevi šolskih počitnic „SI. Gosp." ne bom izpreobrnil. Tega tudi nisem nameraval. A povem vam, da bi se mi to gotovo prej posrečilo, kakor p* vas „Narodovce" prepričati o deljstvu, da je grdo in nesramno, ako napada list ljudi, ki mu niso Btorili nikoli nič žalega. Sploh pa: Ker delujem javno, se tudi javne kritike ne bojim; začrtal sem Bi pot, po kateri bom hodil i v prihodnje mirno in dosledno naprej. Kot učitelj bi rad koristil tudi izven šole s peresom, zato bom stal kakor doslej i v bodoče kolikor možno izven političnih strank. Dovoljenja, smem li pisati v ta ali oni list, pa ne bodem prosil nikogar, najmanj pa gospode pri „Slov. Narodu". In še tole: Debelo kožo imam, pri tem pa čisto in mirno vest, in če misli kdo, da me spravi 8 svojimi napadi z ravnotežja, se pač zelo moti. Brez orožja me sicer ne najdete nikoli, a to orožje bode — resno delo, kateremu hočem, če Bog da in sreča junačka, tudi zanaprej posvetiti skromne svoje moči.
Anton Kosi.
Mariborski okraj.
m Političen shod v Framu bo v nedeljo dne 26. avgusta popoldne po večernicah pri gosp. Gertu. Na shodu govorita gg. Robič in dr. Rosina.
m Devica Marija v Puščavi. Petindvajset letnico zakonske sreče praznovala sta dne 15. t. m. Miha in Jožefa Gornjak. Še miogo leta v milosti bo^ji!
m Ogenj in toča. Od Sv. Barbare pri Mariboru se nam piše: V četrtek 16. t. m. privihrala je nevihta od juga z obilnim dežjem in gromom. Ob tričetrt na 6. uri popoldne vdari v hišo Šimona Nipiča v Sp. Koreni ter jo popolnoma vpepeli. Hišo je imel zavarovano za 440 K, a škode pa ima nad 800 K; edino sreča njegova, da si je tudi zavaroval premičnine, t. j. hišno opravo, obleko, perilo
niku vprašat, če je Pavel tam, a zvedel je, da je Pavel dobil denar in takoj odšel nazaj. V mojstru je zavrelo. Ko pa je zvedel popoldne, da je Pavel že na policiji zaprt radi nepoštenosti, je prikipela v njem jeza do vrhunca. Sram ga je bilo in še težje je poslušal ženino očitanje, češ, kakega cepo-štenjaka je trpel v svoji hiši in mu šel še tako na roko.
Vendar pa se mu je vzbujalo v srcu sočutje s Pavlom in skoraj neverjetno se mn je zdelo, da bi bil postal kar v hipn — tat. Rad bi ga bil zagovarjal, a ni si npal tega nasproti togotni ženi. Pustil je torej Pavla v roki pravice, naj se zgodi ž njim karkoli že.
Sodnija je obdržala Pavla teden dni v preiskovalnem zaporu in na teden dni je bil tudi obsojen radi goljufije. Zaman je zatrjeval svojo nedolnožnost, izgovarjal se na svojega neznanega spremljevalca — mislili bo vsi, da je vse to le izmišljeno, da bi prevaral sodnike.
In tako se je zgodilo, da je sel Pavel v ječo sicer pošten, a iz nje je sel kot skvarjen tat.
Zgledi, ki jih je imel štirinajst dni okrog sebe, strupene besede tovarišev, njih zapeljevanje — vse to je zastrupilo srce in skvarjeno seme, zasejano v njegovo srce, je kmalu pognalo tndi skvarjene sadove.
Ko je prišel iz ječe, ga Loboda ni maral k sebi, češ, da za tatove pod njegovo streho ni pro-Btora. Sklenili so torej, da ga pošljejo po odgonn domov. Toda kako naj stopi radi tatvine četudi po nedolžnem obsojeni sin pred očeta poštenjaka?
„Oče te ubije, ko te dobi pred oči", dejal je Pavlu v ječi tovariš in se zasmejal s surovim nasmehom. „In če te samo pretepe, kaj boš počel
in zrnje itd., za to dobi lepe novce. — V soboto zvečer 11. t. m. ob pol 9. uri prihrnl je grozen vihar s ploho in točo, ki je prišla od Šmarjete ob Pesnici, tolkla po Vinički vasi, Jablancah, Zg. Vo-ličini, Dolgih njivah, severni del Žikarc, Zavrh, Rogoznica, Bišečki vrh in dalje proti Polenšakn. Škoda je velika, posebno na ajdi in grozdju, kjer je 3/i do 9/10 vzelo. Vsemogočni, varuj ias nezgod 1
■ Sv. Barbara pri Mariboru. Dne 15. t. m. je posestnik Feliks Satler učil voziti svojega mladega konja; ker je že nekaj znal voziti, vsede se njegova žena s 5 letno deklico na voz. Ob strmi cesti nad Bračičem se izogne prišedšemn vozniku na strmo obrežje, pod katerem leži vinograd. Ali konj se nekaj vstraši, vrže pri nzdi držečega gospodarja po strmini, a voz z ženo in dekletcem se prekucne na brajde tako nesrečno, da je dekle priletelo z glavo na kol, ki ji je lice razparalo in desno oko nničilo, a materi se je zlomila roka. Takoj so se morali podati v Maribor, deklico so pa peljali v Gradec.
m Pogorela je 15. t. m. hiša gosp. Ivan Leskovar in svinjski hlev g. Jakob Kolarič v Goric5. Nesrečneža sta za manjšo svoto zavarovana kakor znaša škoda. Čuda je, da je ostala Ducma-nova hiša. Posebno zahvalo moramo izreči Jožefa Koren in Ivar.u Lenart, ki sta neustrašeno polivala slamnato streho hiše Ducmana, ter jo obvarovala, akoravno je dva metra proč od nje najhnjše gorel svinjak Ivana Leskovar. Tudi drugi možje so vrlo pomagali.
m Sv. Ilj v Slov. gor. Gotovo si vsi cenjeni bralci „Slov. „Gospodarja" in prijatelji slovenskega Šentilja že mislijo, zakaj ieki ni nobenega poročila o veliki sokolski veselici. Vidite, tako se godi, ako ima kak list preveč poročevalcev v kraju: drng se zanaša na drugega — list pa ne dobi nobenega poročila. Pozno je sicer že, a naj še Be enkrat vzbude veseli spomini pri vseh, ki bo se z nami veselili, čustva bridkega očitanja pa v srcih vseh, ki so nam kakorkoli nasprotovali. Šentilj, krasen že brez kinča, nadel si je za slavnost novo praznično obleko, kakor je še ni nikdar nosil. Hiše in drevesa, vse je bilo v slovenskih zastavah. Ljudje, ki so zjutraj prihajali v cerkev, so postajali in gledali in solze veselja so porosile marsikatero lice. Zato pa je tudi vse, staro in mlado, s svetim narodnim navdnšenjem prihitelo popoldne na veselico. Vlaki pa so nam pripeljali mile goste iz celega slovenskega Štajerja. Ne-brojne množice došlih gostov je v jedrnatih besedah pozdravil g. A. Hanc, župan iz Ciršaka. Z godbo na čeln se je pomikala proti slavnostnemu prostoru procesija, kakor še je Šentilj ni videl. In kaj naj rečem o sprejemu v Šentilju? To si moral videti na laBtne oči in slišati na lastna ušesa — dopovedati se ne da. Velike množice so napravile špalir, dekleta v narodni in beli noši so stala v oknih. Ko pride procesija do prvih hiš, za-orijo gromoviti „Živio" in „Na zdar"-klici, od obeh strani v gostih oblakih padajo cvetlice .... Kaj tako prisrčnega in ganljivega pa še nisem videl, tako je rekel Sokol, tako tndi vsak gost. — Na
doma? Saj si ne boš upal med ljudi, ki bodo s prstom kazali za teboj, češ: tat, tat!"
Te besede so zvenele Pavln po ušesih, ko ga je spremljal policaj proti domu. Prepričala je bil,
da se mn bo res tako godilo in sklenil je, da rajši
poskusi vse drugo prej, kot pa da bi sel domov. Ubiti se ne da — boljše je zbežati. In zgodilo se je tako. Kot bi trenil, švignil je s ceste po poljn in jo nbral čez drn in strn proti bližnjemu gozdu. Policaj je kričal in tekel za njim — toda kje je bil že brzonogi Pavel.
Bežal je dolgo časa kot zaje, dokler se ni čntil popolnoma varnega. Sedel je v hladno senco in čakal, da se je zmračilo.
Ko je legel mrak na zemljo, jo je mahnil počasi spet proti mestu. Poiskal je krčmo, kamor ga je prvič tako nesrečno speljal neznani zapeljivec. Danes jo je mahnil tje prostovoljno — ker sila kola lomi. Našel je tamkaj zbrano družbo dvomljivih ljudi in ker ni vedel drugega rešilnega sredstva, se jim je pridružil, jih prosil za pijačo in obljubil, da jim bo za to hvaležen, kakor bo mogoče. Hudobneži so spoznali njegovo prebrisanost in urnost teg ga z veseljem sprejeli v svojo sredo kot nčenca in obenem tudi pomočnika. Še isti večer jim je pomagal vlomiti v prodajalnico bogatega trgovca.
Vse to je popisano po besedah Pavla samega, ki je takoj drugi dan bil zopet v rokah pravice. Obsojen je bil vsled uloma in tatvine na osem let težke jede.--
slavnostnem proBtoru bil je postavljen velikanski oder za telovadbo. Tukaj je pozdravil došle goste šentiljski župan g. Thaler v imenu slovenske občine in šentiljskih Slovencev sploh. Govoril je še načelnik celjskega Sokola g. Jože Smrtnik i. dr. Nekaj novega je bila za nas telovadba. Ljudje se kar niso mogli načuditi spretnosti čilih Sokolov pri prostih vajah in na orodjn. Po telovadbi se je začelo prav veselo življenje na Celcerjevem vrtu. V lepo okinčanih šotorih so ti vrle narodne goBpe in dekleta ponujale vsega, s čim si hotel potolažiti glad, g. Gelcer pa je priskrbel, da smo imeli v obilici žlahtne kapljice in izbornih toplih jedil. Godci bo marljivo svirali, nastopali so pevci in vse je bilo zadovoljno in veselo. Ko nisi za trenotek imel kaj poslušati, šel si lahko v menežarijo; ako nisi bil zadosti previden, obril te je „Kosmatodlak" prav pošteno in znabiti ti tudi pri ribjem lovu ni šlo veliko boljše... Le prehitro je prišel čas ločitve 1 Krepki „Na zdar" in „Na veselo zopetno svidenje" smo klicali v slovo čilim Sokolom in godba ter velika množica ljudstva jih je spremila na kolodvor. Prihod, veselica in odhod, vse se je vršilo v najlepšem redu. Nemci so se dali zastražiti z bajoneti — a ni bilo treba, ker na nje nihče se mislil ni. Vobče se je veselica izborno obnesla v splošno za-dovoljnoBt. Za to pa se imamo v prvi vrsti zahvaliti slavnemu celjskemu Sokoln. Veliko so se trudile gospe: Baumanova, Viherjeva, Geršakova, Sprager-jeva, Potočnikova s pripravljanjem in predajo jestvin, brhka slovenska dekleta z okinčanjem in razprodajo cvetlic in drugih reči, vrli mladeniči s pripravljanjem prostora itd. — vsem gre najprisrčnejša zahvala. Vsem tem in drugim, ki so kaj žrtvovali, naj bo plačilo zavest, da so delali za dobro narodno stvar, za probujo in ohranitev slovenskega Šentilja. Bog povrni stoternol Živeli 1
Sv. Jakob v Slov. goricah. Že zadnjič je poročal „Slov. Gosp.", kako skrbi naš občinski predstojnik Škofi za občinske ceste. Pr«d kakimi petnajstimi leti se je po dolgem trudn in mnogih prepirih zgradila cesta od cerkve naprej mimo „dvorca" sedanjega predstojnika. Bila pa je ta tudi krvavo potrebna, saj so ljndje in živali dobesedno obtičali v blatn; pa žalibog, ceste so napravili samo mali košček, menda niti za dva kilometra ne, in tako je ostalo vse pri starem. Po Srednjem, Malem in Gornjem dolu, kjer bi naj peljala nova cesta, so na cesti zlasti letos pri vednem deževju mlakuže in celi prepadi, da bi bilo treba ob belem dnevn vzeti sve-tilnico že doli pri županu, da ne zajdeš k žabam, k v vedno večjem zboru proslavljajo skrb našega občinskega predstojnika za jakobške ceste! Pa ne samo, da se ničesar ne stori za podaljšanje potrebne ceste, tudi že napravljeni del je že v tako žalostnem stanjn, da ni popisati. Tje do svojega dvorca pnsti predstojnik vsako leto nekoliko navažati, a dalje naprej je cesta popolnoma prepuščena sama sebi. Nihče ne skrbi, da bi se kaj popravila, podložni kameni so že prišli na dan, povsod vidiš velike luknje, tako da je treba največje previdnosti, da si ne zlomiš noge in pubiješ nosa; vozniki se pa kar prekrižujejo, predno zavozijo na to „cesto". Sedaj že imamo vozno pošto od Sv. Ilja preko Jarenine do cerkve sv. Jakoba. Oziralo se je pri tem tudi na vinske kupce, ki bi se lahko pripeljali 8 pošto. Kateri tujec si bo pa npal po sedanjih cestah se voziti v naše hribe ? 1 Slišal sem zadnjič, da je neki ■aš sosed rekel: „Presneti Jakobčani, kako dremljejo pri belem dnevn 8 svojim županom na čelu, da je občina tako zanemarjena 1" Sami smo si krivi svojih slabih cest, svoje zanemarjene občine 1 Ganimo se že vendar enkrat, da so nam ne bodo sosedi smejali 1 Saj bo to tudi naša največja koristi S Skolfom proč 1 Izvolimo si novega župana, ki bo bolj skrbel za občinske koristi. Volitve bodo kmalo, zato pa pozor!
m Sv. Marjeta ob Pesnici. Nekaj iz starih časov 1 Ob hiši posestnika Alojza Knezar v Grušovi stoji starodavna lipa, katere deblo, ali bolje rečeio obod, kajti v sredi drevesa je že zob časa izglodal dolbino, v kateri je prostora za več oseb, obod meri v obsegu sedem metrov ali 22 čevljev; na deblu so ob zemlji silne grbe in gube, ki so jih povzročila minola stoletja. Da ume starka govoriti, lahko bi nam razložila precejšen del zgodovine Blovenskih trpinov. Vedela bi marsikaj nam pripovedovati izza dobe, ko bo tukajšnji kmetje idihovali pod težkim jarmom bližnje hrastovške grajščine, — kako so žareli po tukajšnjih hribih kreBovi, oznanujoči prihod krvoločnih Turkov ... A že davno je zakrila črna zemlje tlačitelje in tlačane, a lipa — še zeleni, in slovenski rod dviga ponosno svojo glavo 1 — Na posestvu župana V. Verlič v Grušovi se nahaja griček, o katerem je dvomljivo, da ima svojo podobo od narave. Meri v znožjn kacih štirideset korakov
in je pripližno pet metrov visok. Trdi ae, da ima zgodovinski pomen. V ta namen nameravajo (kdo? Ne pripustite Nemcev 1) preiskati njega notranjščino. O morebitnih uspehih bom poročal. — Ob domu Joz. Kmetič v Močni se nahaja ob nekdanjem velikem ribniku (njega površje meri okoli 50 oralov) bližnje hrastovške grajščine, Pristava imenovanem, na južni strani majhna višina, koder je sedaj pašnik. Ondi se nahajajo v zemlji, ki je še sedaj na površjn vsa razrita, temeljni zidovi nekdanjih obširnih stavb, o katerih pa že ljudska povestnica popolnoma molči, v znameije, da bo stavbe že zdavno razrušene. Le toliko je znano, da je imenovana zemlja bila nekdaj last hrastovške grajščine.
m Sv. Jurij v Slov. gor. Hfala vam vsem, ki ste se udeležili zadnjo nedeljo dne 12. t. m. naše mladeniške slavnosti. Prišli ste iz Maribora, od Sv. Jakoba, od Marije Snežne, od Sv. Ane, Sv. Benedikta, Sv. Lenarta, Sv. Ruperta in drugod. Saj vam ni žal, kaj ne, da ste prišli? Saj vaB je v prisrčnih besedah pozdravil mladenič Rad. Voglar, ki je povdarjal, da kliče na resno, požrtvovalno delo vse mladeniče Bog, da jih kliče domovina. Franc Kokol je navdušeno prednašal pesem „Domovini", katero moramo tem bolj ljubiti v srcu, tem bolj v dejanju, čem ostreje in drzneje jo napadajo sovražniki naši, pred katerim branimo vsako ped krasne zemlje slovenske, ki vedno kruha da pridnemu delavcu. Te misli je lepo razvijal mladenič Anton Fanedl. Anton Brezner je opisal zlasti dve lastnosti, ki jih mora imeti slovenski mladenič, ako hoče koristiti svoji domovini. Biti mora veren, biti mora izobražen. Navduševal je mladeniče, da beremo dobre knjige, pončne, strokovno-gospodarske a tndi politične časnike. Le veren in izobražen mladenič je ponos svoji domovini. Glejte, to je sad mladiniškega truda, to je namen in pomen mlade-niških zvez: vzgajati in izobraževati mladeniče, da bodo v svojem bodočem poklicu kot možje in gospodarji izvrševali svoje dolžnosti narodne v prid svoji domovini. Videli ste nadalje kralja Heroda, kako veličastao je sedel na svojem kraljevem prestolu, obdan s kraljevim plaščem, s kraljevo krono na glavi, z žezlom v roki. Ali ste videli, kako trdovratno je molčal, ko so ga ti preklicani študentje tako neusmiljeno dražili, da bi govoril in a tem zgubil stavo treh kron? Ali se niste prisrčno smejali ? Seveda je prišlo potem vsled resnega zdravnikovega nastopa drugače, ki mu je pojasnil, da je to že moralo tako priti, da je bil kralj Gašpar ponižan, ker se je vedno visoko nosil. In tombola? Ali ste vsi dobili dobitke? Kaj ne, te preklicane številke, da so tako nagajive. Jaz jim že ne odpustim njihove hudomušnosti. In ali se vam je kaj dopadla prostovoljna dražba, katero je vodil gosp. Kramberger ? Kako pač znajo ljudje nagajati drug drugemu! Pa peli smo si tudi. Še niste pozabili lepih pesmic? Zdaj pa mi povejte, ali ni bilo prijetno ? Kaj ne, da prihodnjič zopet pridete od blizu in daleč! Da se torej vidimo zopet.
m Sv. Anton v Slov. gor. Vendar enkrat je dobila naša cerkvica svojemu namenu primerno opravo. Slikarsko delo je za primeroma nizko nagrado dovršil mojstersko domači umetnik g. Fr. Horvat v Gornji Radgoni. Letos je poslikal tudi cerkve: v Ljnbnem, pri Sv. Miklavžu pri Ormožu m dve cerkvi na Prekmurskem.
m Z drevesa je padel v Župetincih posestnik Andraž Hm j a pri obiranju jabolk. Poškodoval se je zelo močno.
m Umrl je 15. t. m. v Aadrencih mlad fant, ud Marijine družbe Jožef Zor m an. N. v m. p.!
Ptujski okraj.
p Ptujske novice. Dne 18. avg., na cesarjev rojstni dan, ao ptujski Nemci zopet jasno pokazali svojo ljubezen do — Prusije! Splošno ogorčenje se je polastilo vsakega, ki še količkaj čuti za Avstrijo, ko Brno omenjenega jntra zagledali raz ptnjske mestne hiše vihrati razun mestne zastave le veliko izdajalsko frankfartarico. To je naravnost škandal za ptujski mestni svet! Mimogre-doči so glasno obsojali to protidinastično in proti-avstrijsko demonstracijo; nekateri so rekli: Kaj takega je le v Avstriji mogoče 1 Še le ob kakih 10. predp., ko je bilo že minilo slovesno opravilo v mestni cerkvi, so uslužbenci na rotovžu raz balkona nekaj motali cesarsko zastavo, katero pa so kmalu spet odstranili, ko je začelo malo škropiti. Ko je bila zadnjič v sredini julija velika vsenemška telovadna Blavnost v Ptuju, pri kateri so se ptujski Nemci ali bolje poBilinemci navduševali za Prusijo, so vkljub dolgotrajnemu dežu cele tri dni visele frankfurtarske cape iz rotovža in drugih hiš. Gosp. Omig in mestni svet se pač silno bojijo, da bi se
jim kje prehladila njih „ljubezen" do Avstrije, katera (ljubezen) je že itak skrajno nadušljiva!
p Za čebelarje. Iz Ormoža *e nam piše: Dje 8. avgusta 1.1. je našel g. Josip Rajšp, nadučitelj na slov. okoliški šoli, v svojem za roj pripravljenem dunajskem panju čebele, katere so se najmanj že pred 12 dnevi zrojile v njegov panj. Čebelarji! poskusimo čebelariti z dunajskimi panji, morda se b^do v iste po vzgledu tega roja čebele same rojile.
p Dvojni požar smo imeli pri Sv. Lenartu pri Vel. Nedelji v zadnjem času. Dne 9. avgasta popoldne je med nevihto strela udarila v hišo Fr. Šamenjaka, želarja na Bresnici. Čvetero otrok je bilo samo doma ter so omamljeni popadali na tla. Ko je že gorelo, je prihitela mati domu, ter otroke rešila; diugo je vse zgorelo. Otrcci so čez nekaj dni okrevali. Dne 16. avg. ob 4 popoldne je zopet na Bresnici začelo goreti pri gorični kleti Katarine Ozmec, kjer se je baje sosedni slaboumni in mu-tasti fantek igral z žveplenkami pod kapom, kjer so bile skope. Ogenj je bliskoma segel na sosedno hišo in hlev Franca Dovečarja. Rešil je samo golo življenje. Pri tem bodi omenjen nenavaden slučaj. Pol ure pred nesrečo je poslal F. Dovečar po spoved za svojo hčer Ivano. Z veliko težavo iz ognja rešena je pod milim nebom prejela zakramente za umirajoče, medtem ko je ljudstvo pridno gasilo.
p Hitrost c. kr. pošte. Dne 13. avg. je neka stranka oddala v Jarenini na pošto jerbas s poštno spremnico, naslovljeno na Ptuj, kjer je po-šiljatev dne 16. avg. srečno prišla v roke adresata. Ce se pri tej dolgotrajni vožnji sadje v jerbasu pokvari, kaj more c. kr. pošta za to, saj je Jare-nina od Ptuja oddaljena več tisoč kilometrov! Sploh se mnogi pritožujejo, da prihajajo poštne pošiljatve s slovenskim naslovom skozi Pragersko silno počasi na svoj kraj.
p Sv. Bolfenk v Slov. gor. Dne 11. avg. ob 9. uri zvečer bila je huda ura pri nas ter je toča, posebno v Bišečkem vrhu, nekaterim pcsatni-kom v vinogradu, na sadju ter na poljn napravila veliko škode. — Dne 14 t. m. je nmrl Simon Belec, posestnik v Bisu, star 72 let, po dolgi bolezni. N. v m. p.!
p Sv. Tomaž pri Ormožu. Že več let čutila se je potreba, osnovati pri Sv. Tomažu denarni zavod, ki bi omogočil prebivalcem tukajšnje obširne in lepe okol cs dobivati posojila ter nalagati prihranjene denarje v domači posojilnici in si tako prihraniti čas, ki ga zgubijo b potom do 2—4 ure oddaljenih drugih denarnih zavodov. Ta želja napotila je tukajšnje vodilne osebe, da so storile potrebne korake ter vse potrebno oskrbele, da smo osnovali „Hranilnico in posojilnico" pri Sv. Tomažu, registrovano zadrugo z neomejeno zavezo. Hranilnica in posojilnica je član „Zadružne zveze" v Celju, katera nam je vse potrebne stvari oskrbela. Svoj prvi uradni dan ima hranilnica in posojilnica v nedeljo dne 2. sept. ob 2. uri popoldne v gorenjih prostorih gostilne „Pri posti". Ob tej priliki bode tudi predavanje o potrebi in nalogi slovenskih po-Bojilnic, zatoraj se vsi, ki se količkaj zanimajo za gospodarski napredek našega ljudstva, najnljudneje vabijo, da se tega predavanja udeležijo. Zadružni delež znaša 10 kron. Posojila se dajo le zadružnikom in sicer na osebni kredit po 6% obresti. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakege, naj bo nd zadruge ali ne, ter se obrestujejo po 43/i%- Načelnik hranilnice in posojilnice je velezaslužni gosp. Janko S ker le c, c. kr. poštar in župan pri Sv. Tomažu, tajnik pa g. France Loparnik, posestnik v Koračicah, katerima gre zasluga za ustanovitev zadruge. Drugi udje načelstva so gg.: Franc Kosi, gostilničar in lesni trgovec pri Sv. Tomažu, Martin Dovečar, posestnik v Rucmancih, Jakob Majcen, posestnik na Ssjancih, Anton Manda, posestnik in žnpan v Bratonečicah, in Alojzij Majcen, posestnik v Mezgovcih. Pregledovalca računov sta: č. g. Jakob Caf, dekan pri Sv. Tomažu, in g. Vinko Ozmec, trgovec tam. Te osebe pričajo, da je vodstvo v najboljših rokah ter bode osnovani zavod mnogo koristil tnkajšnjemn slovenskemu ljudstvu.
p Vurberk. Dne 26. t. m. ob 1. uri popoldne se vrši na Vurberku čebelarski shod, h kateremu se vsi prijatelji marljivih čebelic prav vljudno vabijo. Teoretično poučevanje na podlagi lepih čebel-nih podob se vrši v šoli, praktično razkazovanje pa pri grajščinskem čebelnjaku; pončeval bo čebelarski učitelj Janez Jarančič. Po končanem pouku se osnuje podružnica Čebelarskega društva za Sv. Barbaro pri Mariboru, Sv. Martin pri Vurberku in Vurberk. — Torej pridite vsi čebelarji, bližji in oddaljeni, več ko nas bo, veče veselje bo.
Ljutomerski okraj.
1 Iz Ljutomera nam je uposlal okr. šolski svetovalec in ravnatelj, spošt. gosp. Janez Ev. Robič članek o novih šolskih počitnicah. Ker po našem mnenju članek vendarle premalo nvažnje gospodar-stvene razmere kmečkega stanu z ozirom na nove pcčitnice, članka ne moremo priobčiti, pač pa izluščimo naslednji nasvet: „Da pa se v jesenskem času nekoliko odpomore kmetijskim potrebam, na-svetujem podaljšanje poletnih olajšav do 1. novembra. Tako podaljšanje poletnih olajšav bi gotovo imelo manj nedostatkov in pomanjkljivosti nego samo predpoldanski pouk, ki ga na-svetuje g. Kosi." Za najskrajnejši slučaj je sicer ta nasvet ugoden, vendar pa bi veljale te olajšave le za 13 in 14 letne otroke, t. rej ne za vse otroke, in vsied tega nam bolj ugaja Kosijev predlog. Sicer pa prosimo kmete, da se sami izrečejo.
1 Volitve pri ljutomerski okrajni bolniški blagajni bodo se, kakor se je minolo nedeljo oznanilo, zopet vršile in sicer volitev delegatov iz skupine delavcev prihodnjo nedeljo dne 26. avg., glavni zbor z volitvo načelništva, nadzorstva in raz-sodiškega odbora pa drugo nedeljo dne 2. septembra t. 1. vselej točno ob pol 9. uri predpoldan v Vau-potičevi gostilni v Ljutomeru. Kolike važnosti so te volitve za delavce, so tekom časa pač delavci sami sprevideli in če bode se njim v bodoče v tem ozirn godila kaka krivica, bodo si tega sami krivi. Bolniške blagajne so ustanovljene za delavce, da se podpirajo bolni člani ob času bolezni, dokler niso zmožni delati in si ne morejo ničesar prislužiti, nikakor pa bolniške blagajne niso ustanovljene za to, da bi bolni člani morebiti bogve kako dolgo morali na podporo čakati. Zato pa je poskrbela tudi postava in dala delavcem meč v roke, da oni volijo dvakrat toliko delegatov v glavni zbor in dvakrat toliko članov v načelništvo, nadzorništvo in raz-sodiški odbor, kakor delodajalci. V rokah delavcev samih je toraj odločiti, kdo naj ima pri blagajni odločilno besedo, kdo naj stopi blagajni na čelu. Sedaj je tedaj čas, da delavci-volilci dobro prevda-rijo, koga naj volijo med delegate in ti zopet, koga naj pošlejo v načelništvo itd. Volilo se bode na podlagi prejšnjega volilnega imenika in po določilih prejšnjega razglasa in sicer voli prva delavska sku-pina „Ljutomer" 17 delegatov, druga delavska skupina „Cven itd." 15 delegatov in tretja delavska skupina „Kamenščak itd." 8 delegatov. Delavci-volilci, združite se in volite sporazumno v vsaki skupini zanesljive in razumne delegate za občni zbor. Ti pa naj potem skrbijo, da volijo izmed svoje sredine soglasno v načelništvo, nadzorstvo in raz-sodiški odbor poštene, zanesljive, narodne in sposobne može, kateri ne bodo samo kimali ali še tega ne, ampak kateri bodo imeli tudi pravicoljublja in pogum? dovolj, v teh korporacijah pravica svojih bolnih sotrpinov tudi odločno zastopati. Ako ta čas zamudite in si ne izvolite takih zastopnikov, boste si sami krivi, ako boste v bodoče trpeli kako krivico. Dne 26. t. m. tedaj vsi delavci-volilci brez izjeme točno ob pol 9. uri na volišče.
1 Nova železnica. Železniško ministrtvo je dalo Aleksu Stern na Dunaju dovoljenje za tehnično osnovno delo železnice, ki bi tekla iz Rid-gone, čez Dedonjce, Šetinjce do štajerske meje in od tam dalje proti Muraszombat.
1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Političen shod dne 12. t. m. je bil naravnost sijajen. Videm ves v zastavah. Med zborovanjem najlepši red. Krasno vreme. Nasprotniki mirni. Navzočih do tisoč ljndij. Poslanca gg. dr. P loj in K o č e v a r burno pozdravljena. G. dr. Korošec iz važnih razlogov ni mogel priti. Shodu je predsedoval g. Pelcl od Sv. Petra. Prvi spregovori g. dvorni svetnik dr. Ploj o delovanju štaj. drž. poslancev v zadnjih šestih letih. Prav podrobno je govoril o volilni reformi. Posebej je povdarjal, da je v tem oziru storil za Slovence, kar je mogel. Naj sb poslancev ne sodi po tem, kar so dosegli, ampak kako so delali. Treba je nekoliko potrpeti in vsestranski dalje delati; sčasoma se da marsikaj doseči. Na razne medklice odgovarja posebej, da je nesmisel v odseku obstruirati; v zbornici pa bodo slov. poslanci storili vse, kar bo le mogoče, da se Slovencem, kar jim gre. Glede Koroške povdarja, da koroškega poraza niso krivi slovenski poslanci, ampak premoč in Korošci sami, ker je tam še strašna narodna zaspanost, na kar Nemci računajo. Posebej je ožigosal Plantanovo postopanje. Zagotavlja zborovalce, da bo vsikdar neumorno delal za koristi slovenskega naroda! Barno odobravanje. Debata zelo živahna. G. dr. G ros s-mann z ozirom na pojasnila Plojeva pritrjuje, da bi bila obstrnkcija v odseku brezuspešna; ngaja mu, da je govornik nasprotnik kranjskega prepira; ža-
losti ga pa, da so spodnještajerski trgi in mesta vsled priklopitve k celjskemu volilnemu okraju izročeni politični smrti. Dr. Ploj zavrača to misel, češ, da razmerje 17.900 Nemcev: 11.300 Slovencev po teh trgih in mestih da upati, da se bo sčasoma vse spremenilo;'samo delati bo treba. Predlog dr. Grossmanna glede Slovencev v teh mestih in trgih: Nemca ne moremo voliti, s slov. kandidatom ne prodremo, tedaj nam pa nič drngega ne preostaja, kakor da se pridružimo soc. demokratom, je občinstvo z mogočnim „ne" zavrnilo. Tajnik priprav, odbora je djal, da prepira a la na Kranjskem nočemo, a kadar bo kdo delal zoper katoliška načela, se bomo branili. Govoril je še g. nadačitelj Vauda iz Veržeja o nepravilnostih glede zemljiškega davka in vinogradnih podpor, o kmetijskih šolah, o spri-jaznenju z Italijani itd. G. Roškar od Sv. Benedikta je g. drž. poslancu priporočal občino ŠJavnico zaradi obč. volitev, ter da se odpravijo oskrbovalna sprejetišča kot nadloga za občine in podpora pohajkovanja. — G. dež. poslanec Kočevar je poročal o deželnozborskem delovanja štaj. slov. poslancev. Po govora se je razvila zelo živahna, dd, nekako burna debata. G. obč. predstojnik Nemec je predlagal: 1. naj se opuste brezobrestna posojila in se vinogradnikom pomaga z drž. trtnicami; 2. da se na kmetih naj ne nastavljajo izkušene babice, ker se s tem občinam delajo nepotrebni stroški in 3. naj se gleda na brzo odpravo za kmečki stan neugodnih šolskih počitne od 15. julija do 15. septembra. G. Roskar je povdarjal, da se pri razdelitvi deželnih trt kmet prezira; g. Vauda je ožigosal nečuveao z i vlače vanje nravnave Mure; g. obč. predstojnik Breznik želi, da se pri deželnih podporah naj zlasti gleda na male posestnike ter da iz dež. trsnic naj dajejo le dobro blago. G. Zemljič povdarja, da dež. trsnice kmetu nič ne koristijo, ker si jih navadno niti ogledati ne sme, daril iz njih pa baš kmetje najmanj dobivajo. Zahteva: če je gornjeradgonski okrajni zastop res letos dobil pravdo zoper jnžno železnico, mora Vračko okraju vrniti onih 1500 K, ki jih je pred leti sprejel kot nagrado, češ, da je že takrat po njegovih zaslugal bila pravda dobljena. Vpraša, je-li res, da Gornjaradgona postane trg, če, potem protestiramo, ker na ta zviti način hočejo nemškntarji znova dobiti v roke okr. zastop. Dr. Ploj odgovarja, da to sliši zdaj prvič, da bo pa takoj brzojavno protestiral zoper to v Gradcu in pri ministrstvu. Shod se izreče za to: če se sploh kje v tem okraju naj naredi trg, tedaj naj to postane Videm (Sv. Jurij), in to na vsak način takrat, če bo Gornjaradgona trg. Omenjamo, da je g. Kočevar v svojih odgovorih zavzemal precej „nekmečko" stališče! Sprejeli sta se sledeči resoluciji. 1. Politični shod pri Sv. Juri j u ob Sča vnici z dne 16. avg. 1906 izreka popolno zaupanje g. drž. poslancu dvornemu svetniku dr. Ploj u, kakor tudi gg. poslancema dr. Koroscn in Kočevarju. Prav posebej obsoja nesmiselne napade na g. dr. Ploja glede njegovega državnozborskega delovanja* v odseku za volilno reformo. 2. Oziraje se na zadnja prestavljanja slovenskih avskultantov (dr. Ziher in dr. Vuk) na Kranjsko iz njihove ožje domovine protestiramo najodločneje proti temu, dase pri sodnijah odpravljajo uradniki, naši rojaki, ki delujejo v vseobčno zadovolj-nost, ter se nadomeščajo 8 tujci; in zahtevamo, da se na slovenskih tleh nastavljajo slovenski sodniki in uradniki. — Ustanovitev „katol. slov. polit, in gospodarskega društvaza gornjeradgonski in ljutomerski okraj." Ljutomeržani (tržani) in navzoče dijaštvo (!) ugovarjajo temu, da bi novo polit, društvo delovalo tudi v ljutomerskem sodnem okraju, češ, to bi bila konkurenca že obstoječemu ljutomerskemu, to bi se reklo, sejati razpor & la kranjski. Po dolgi debati je g. dvorni svetnik predlagal, naj se zazdaj v preprečitev razpora ustanovi katol. polit, društvo samo za gornjeradgonski sodni okraj; ako bi pa ljutomersko delovalo v nasprotnem smislu, lahko vsakčas delokrog razširi. V imenn „sloge in mira" se je sprejel ta predlog. Oglasilo se je takoj zadostno število udov. Prvi g. dvorni svetnik z udnino 10 K. Odbor se se ni volil. Kmečko ljudstvo je zarad tega nastopa Ljutomeržanov zelo razburjeno. — Vsekako najprisrčneji prizor je bil, ko je g. obč. predstojnik Čagran v imenu jurjev-ških obč'n (bolehnečke, galnske, grabonoške, jur-jevške, kralovske, okoslavske, slaptinske, stanetinske in terbegovske) pohvalno opisal delovanje gg. dr. Ploja in župnika Kunceta ter jima v priznanje tega izročil krasni diplomi častnega občanstva omenjenih občin. Zborovalci so viharnonavdnšeni pozdravljali to odlikovanje. Ginjena sta se odlikovanca zahvalila,

23. avgusta 1906.
SLOVENSKI GOSPODAR.
Stran 5.
ter je g. dr. Ploj v spomin tega dal za novo cerkev dvesto kron, č. g. Kunce pa imenovanim občinam pa 20 K vsaki. — Nato se je zborovanje zaključilo. Razvila se je prisrčno vesela prosta zabava. Pri slovesu je g. dvorni svetnik dr. Ploj djal, da je imel že mnogo sbodov, a tako zanimivega, tako prijateljskega in veselega še nikdar 1
1 Iz gornjeradgonskega okraja. Vjelisose! Kdo ? Oni, ki so se tako protivili temu, da bi novo katol. polit, društvo delovalo tudi v ljutomerskem okraju. Ustanovilo se je namreč katol. polit, društvo samo za gornjeradgonski okraj, pa pod tem kompromisnim pogojem, da se takoj razširi njegov delokrog čez ljutomerski sodni okraj, kakor hitro bi ljutomersko začelo nasprotno delovati. Zdaj ljutomersko mora delovati v smislu gornjeradgonskega, sicer se takoj izvrši, čeBar so se gospodje tako bali. Politično je ljutomerski „liberalizem" izročen smrti 1
Celjski okraj.
c Za davkarja v Celja je imenovan gosp. Leopold Hasenbichl iz Lipnice.
c Na dan z imeni! Z dovoljenjem in tudi s sodelovanjem celjskih gospodov se je začela v zadnjem času rušiti v narodnem oziru toli potrebna sloga. Gospodje bcčejo biti sami pri svojem „delovanju" ; kajti to delovanje je tako, da ga res mi drugi ne moremo odobravati. Sedaj se pripoveduje, da hoče nemški šulferajn v okolici zidati nemško šolo. In »Slov. Narod", ki svoje ljudi v Celju prav dobro pozna, pripoveduje: „. . . nas Slovence pri ti zadevi mika nekaj drugega. Ni več tajnost, govori se tu in tam, da se je prostor za bodočo nemško šolo v Gabrjih prodal po Slovencih ter da se je dotična kupna pogodba delala celo v slovenski pisarni. Mi hočemo resnico zvedeti, na dan ž njo!" Vsi smo prepričani, da „Narodu" ni za to, da se resnica zve, ampak s to navidezno odločno notico je hotel samo celo zadevo spraviti z dnevnega reda, toda poskrbeli bomo že mi, da se bo resnica res zvedela.
c Strela je udarila v Vrečerjev hram v okolici celjski.
c Ogledovanje goveje živine v celjskem okraja. Štajerski deželni odbor je odredil, da se vrši v smislu § 22. postave z dne 17. aprila 1896, dež. zak. št. 41. v okraju Celje ogledovanje goveje živine v soboto 1. septembra t. 1. v Celju na mestnem sajmiščn blizu klavnice začenši ob 8. uri zjutraj. Ker tvori celjski okraj murodolsko pleme, poleg tega se pa licencirajo tudi biki — polutniki mnrodolskega plemena, križani z domačim enobarvnim plemenom, pri katerih se kažejo znaki murodolcev — dovoljeno je darila priznati samo čistokrvnim mnrcdolcem, oziroma polutnikom spodaj imenovanih plemen, kateri imajo skalno stanje v celjskem sodnijBkem okraju. Živali izven celjskega okraja se ne bodo pripustile k ogledovanju. Za ta ogled določeno je 650 K državnih, 400 K deželnih in 600 K okrajnih daril, katera se bodo razdelila kakor sledi:
Za bike:
1 državno darilo po 100 K, skupaj ICO K
1 2
» »	»
1 deželno darilo	„
1	»	h	r
1	»	»	n
2	okrajna darila	„
4 » »	»
80 70
80
140	;
90	„
60	„
50	.
90 „	„
60 „	„ 50 „
_ 40 „	„ 80 „
» 30 „	„ 120 „
» 20 „	„„ 120 „ Za telice in bikece:
1 državno darilo po 40 K,	skupaj 40 K
1	„ „ 30 „	s 30 „
2	deželna darila „ 20 „	„ 40 „ 6 okrajnih daril „ 10 „	„ 60 „
Za krave:
1 državno darilo po 60 K,	skupaj 60 K
1 - - - 50 „	„ 50 .
1 deželno darilo 4
3	» » » 40 „ „ 120 ;
1	«	- 30 „ „ 30 -„ 40 „ „ 40 .
» » 30 „ „ 120 „
2	okrajna darila „ 25 „ „ 50 „
4	„ jt n 20 „ „ 80 „
6. „ ,16, „ 90 „
Na podlagi § 20. odst. 2 in 3 postave o g)vedo reji z dne 17. aprila, št. 41. zaukazal je štaj. deželni odbor, da sme eden razstavljenec v eni vrsti (za bike, krave in telice) iz od države in dežele dovoljenih daril prejeti samo eno denarno darilo, ako pa prižene eden razstavljenec na ogled najmanj 3 goveda, katera bi po splošni razsodbi imela dobiti državna ali deželna darila, ima pravico do ene
bronaste, ako pa prižene najmanj 6 takih goved, j pa ima pravico do srebrne svetinje. Te svetinje po-, deli dežela in se bodo kakor denarna darila pri-| poznale od živinoogledno komisije. Polovica okrajnih daril se bo pripoznaia edicole živinorejcem kmečkega stanu. Razen zgoraj imenovanih daril se bode razdelilo tudi več občinskih in drugih privatnih daril okroglo 200—300 K. Občine in premožni zasebniki so vabljeni, da podarijo in dopošljejo okrajnemu odboru zasebna darila, katera s a bodo obenem razdelila pri ogledovanju živins. Govedorejci se opomnijo posebno še na sledeče: Ogledovanje goved se prične v soboto 1. septembra t. 1. na mestnem sejmišču v Celju točno ob 8. uri zjutraj. Malovrcdaa živina naj se ne prižene. Vsa živina mora biti točno ob 7. uri zjutraj na mestu. Stališče živali določilo se bode na licu mesta. Pred začetkom ogledovanja živine znajo se tudi biki licencirati. Pri tem splošnem ogledovanju govede se bodo razdelila tudi darila skupno 455 K, koja so se priznala bikorejcem pri spomladanskem licenciranju pod pogojem, da se priženejo biki k temu ogledovanju. V nasprotnem slučaju zapade darilo. Okrajni zastop v Celju dne 14. avg. 1906.
c Zlata poroka. Josip Dolinar, posestnik v Lokah pri Mozirju, popelje dne 27. t. m. svojo 82 letno soprogo Marijo Dolinar k zlati poroki. Čestitamo!
c Nepostavni „načelnik" dobrnski Pintar iz Za vrha začenja biti zanimiv. Izdal je ukaz, s katerim prepoveduje šolske prostore za podučne namena! Osnovalni odbor za nstanovitev kmetijske podružnice na Dobrni je naprosil namreč potovalnega učitelja g. Goričana, da ima podučno predavanje o kmetijskih stvareh. Ker na Dobrni ni za taka predavanja primernih prostorov, obrnil se je odbor na krajni šolski svet dobrnski, da se mu v to svrho prepusti en razred ljudske šole. In čudi se svet! Pintar iz Zavrha je po nasvetu šolskega vodstva na Dobrni na lastno roko brez vedenja kraj nega šolskega sveta prošnjo kratkomalo odbil!! Pintar! Pintar! Cela Dobrna občuduje tvojo modrost in modrost šolskega vodstva dobrnskega! Namesto, da bi skrbeli tisti, ki so v to poklicani, za poduk ljudstva, se pa temu z vsemi štirimi upirajo. No, predavanje se bo vkljub „ukazu" Pintarja iz Zavrha vršilo in bosta Pintar iz Zavrha in šolsko vodstvo najbrž tudi povabljena!
c Kaj pa to pomeni? Na predvečer cesarjevega rojstnega d»e so dobrnski Slovenci razsvetlili svoje hiše. V egiptovsko temo pa je bila zavita dobrnska — ljudska šola!! Pintar iz Zavrha! Ali res nima krajni šolski svet 80 v, da bi se kupile šolskemu vodstvu sveče, in bi se na vsako okno postavila vsaj ena goreča sveča na čast svitlemu cesarju?!? Ca bo treba kakšnega plota ... hm . .. ja . . .! — Na cesarjev rojstni dan je bila v farni cerkvi cesarska sv. maša. Pintar iz Zavrha, ki si „načelnik" kraj nega šibkega sveta, kje Bi pa bil? Al' si morebiti spal, Pintar iz Zavrha? In c. kr. dobrnsko orožništvo, ki nosiš cesarsko suknjo, kje si bilo? Vprašamo samo: Seli tako vzbuja v srcu naroda vdanost, ljubezen in zvestoba do vladarja?
c Savinjske planine. Vodnik po gorah in dolinah v Savinjskih planinah. S 38 ta vil Fr. Kocbek. Izdala Savinjska podružnica „Slov. planinskega društva. Zopetno opozarjamo na to znamenito knjižico, ki prav pregledno in natančno opisuje krasno spodnje-štajersko Šrico. V knjižici so tudi kratka navodila hribolazcem ter dve lepi sliki „Kocbekove" in „Češke koče". Pridejan je zelo pregleden zemljevid oddelka Grintavčega in Ojstričinega ter „Pogled od Ljubljane na Savinjske planine". Ta knjižica je neobhodno potrebna vsem, ki potujejo v ta del slovenske domovine. Dobiva se pri „Savinjski podružnici Slov. planinskega društva" v Gomjemgradu in stane 1 K 20 v s poštnino vred. Kdor si jo naroči, stori tudi domoljubno delo, ker pospešuje s tem delovanje planinskega ^društva.
c V Žalca se je ustanovilo dne 19, t. m. društvo „Žalski Sokol".
c Umrla je dne 15. t. m. gospa Ana Jerse pri Sv. Juriju ob Taboru. N. v m. p.!
c Griže. Občinski odbor v Grižah objavi vsled soglasnega sklepa v seji dne 29. julija 1906 z ozirom na napade na č. g. župnika grižkega v raznih listih sledeče resnično pojasnilo: Župnijski svinjaki v Grižah so bili že tako strohneli, da je bilo treba neobhodno novih. To je spoznala komisija c. kr. okrajnega glavarstva Celje, pri kateri je bil navzoč od obeh občin izvoljeni konkurenčni odbor. Ako bi bili stari svinjaki še res dobri, bi bili ti odborniki kot davkoplačevalci in zastopniki takih gotovo ugovarjali, kar pa se ni zgodilo! Da se izogne zopetnim stroškom, se je sklenilo zidati trpežne svinjake. Stavba Be je vršila natančno postavnim potom in ni imel z isto č. g. župnik nič opraviti. Iz tega pa
sledi, da so krivični vsi napadi, naperjeni nanj zaradi svinjakov. Občina Griže je plačala svoj prispevek — okroglo 1100 kron — iz občinske blagajne in torej ni res, da bi se bil v tej občini kdo zaradi svinjakov rubil. Ukrenil pa tega ni župan sam, kakor se mu predbaciva, temveč ves občinski odbor, ki je s tem umestnim sklepom preprečil vse nadaljne nepotrebne stroške. Grižki župljani občine Petrovče so imeli prispevati skupno okroglo 680 K. Ker pa se tamkaj ni dovolilo plačati iz občinske blagajne, se je moral znesek v smislu tozadevnega odloka okrajnega zastopa celjskega razdeliti med davkoplačilc8. S tem se je seveda povzročilo ogromno dela in zamude. Tudi je bilo treba prišteti stroške in obresti. Predpisani so bili zneski po dekretih in tisti, ki so jih plačali, niso imeli nikakoršnih sitnosti. Od drugih — večinoma svojeglavcev in na-gajivcev — so se prispevki morali iztirjati po c. kr, okrajnem glavarstvu; kajti podjetnika — kmeta, ki sta brez dobička postavila poslopje, morata končno vendar priti do svojega denarja. — To so torej svetovnoznani župnijski svinjaki grižki, ki se že Bkoraj celo leto slikajo po raznih nemških in slovenskih časnikih. Kdor jih vidi, poreče: „Pa res ni vredno!" — Veljali so skupaj 3500 kron. 01 toga zneska smo plačali davkoplačilci skupaj okroglo 1900 kron, a ostanek patron. — Kar se tiče ponesrečenega Andreja Kačnik pa je res sledeče: Majnikovo drevo postaviti je bila popolnoma fantovska zadeva in jih ni nih!e k temu prigovarjal. Fantje bo si najeli tesarja Kačnika kot priznanega izvedenca v takih rečeh. Vkljub temu, da se je Kačniku od več ljudi resno odsvetovalo staviti tako drevo, se ni za to zmenil. Ponesrečil je torej popolnoma vsled lastne krivde in emslosti Slučajno navzoči občinski odborniki so ga sami spravili v mrtvašnico, kar je bilo vsled grozne poškodbe ponesrečenca edino pametno. To pač potrdi tudi nesrečna vdova. C. g. župnik je šele v jutro pred mašo zvedel o nesreči, ko je bil Kačnik že davno v mrtvašnici. Torej ni on ničesar naročal. Sploh pa ima z mrtvašnico ukrepati edino-le občinski urad. Dopisnik pač pozna presneto slabo postave, da kvasi po časnikih take neumnosti. No, dozdeva se nam, da jih — noče poznati. Vsi ti napadi izhajajo iz osebnega sovraštva. Dopisnik hvali rajnega gospoda župnika. Prav! Tudi mi se ga radi in hvaležno spominjamo. Imel je preblagi gospod le to slabost, da je dopisnikn preveč — kadil in ga tako še utrdil v njegovi prirojeni domišljavosti in ošabnosti, ki pa se opira le še na — spomine. *
c Braslovče. Med hudimi nalivi je 17. avg. ob 3. nri popoldne strela vžgala v Kamenčah pri Greglnu gospodarsko poslopje. Strela je ubila žrebata in tudi zadela teleta. Zgorelo je vse, kar je bilo spravljeno. K sreči je hiša ostala. Braslovška požarna bramba je storila svojo dolžnost, a gasiti je pomagal tudi dež, koji se je vlival kakor iz odbitega soda. Tudi toče je bilo vmes.
c V Savinjske planine prihaja letos precej več tujcev, turistov, kakor prejšnja leta v tej dobi. V Kocbekovi koči jih je bilo že čez 50. Tujci se divijo krasoti naših pokrajin, oni občudujejo naravne lepote mile naše ožje domovine, oni vedo ceniti obsežen razgled iznad naših gorskih vršacev in id.il-nost ter romantičnost naših dolin — a naši rojaki — Slovenci pa hodijo raje v Tirol, v Švico itd. na letovišča; četudi je tam dražje življenje in deloma ni takih krasot, kot jih nudijo svojim posetnikom Savinjske planine. Sedaj je čas! Rojaki, z odprtimi rokami vas sprejmemo, pridite k nam! Tudi tukaj bi bilo se držati gesla: „Svoji k svojim!"
o Umrla je pri Sv. Štefanu pri Žusmu dne 17. avg. Marija Pungeršek v 48. letu po dolgotrajni mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti. Bila je vrla gospodinja in skrbna mati šesterih otrok ter vzgledno krsanska žena občespoStovanega posestnika, 22 letnega cerkvenega ključarja in načelnika kraj nega šolskega sveta ter bivšega župana Franca Pungeršek. N. v m. p.!
c Srebrno poroko sta obhajala dne 16. t. m. g. Ivan Kramer in njegova soproga Antonija v Trbovljah
c f C g. Sumer. Dne 1. avgusta je pri usmiljenih bratih v Gradcu smrt strla mlado življenje č. g. kaplanu Juriju Šumer. Rojen je bil 22. aprila 1878 v Trbovljah. Gimnazijo in bogoslovje je dovršil v Mariboru, in tu je bil dne 25. julija 1905 posvečen v mašnika. Kako ljnbljen je bil v svojem domačem kraju, bo pričale nenavadne slovesnosti, katere so mu priredili Trboveljci o priliki nove sv. maše dne 6 avgusta lanskega leta. Kapelanoval je pri S7. Maitinu v Rožni dolini in nekaj dni v Starem trgu. Že dalj časa je bolehal na sušici, ki ga je vedno bolj slabila. S 1. junijem je dobil dopusta za eno leto. Šel je v svojo domovino, v

Trbovlje, in bil v dobri oskrbi v župnišču blizu dva meseca, ko pa se je bolezen občutno shujšala, se je podal v Gradcc k usmiljencem, a tu so mu povedal, da zinj ni pomoči. Hotel se je vrniti nazaj v domovino, a je bil že preslab. Zato pa je izrazil željo, naj ga vsaj pokopajo v dom?M gradi. Dne 3. avgusta popoldrn je bil sprevod v Gradcu do kolodvora, vodila sta ga njegova tovariša kaplana Berk in Strmšek, potem so ga prepeljali v Trbovlje, v župnišče, kamor so ga prišli ljudje kropit. V nedeljo popoldne pa je bil velikanski pogreb. Dolski župnik č. g. Anton Veternik, ki je imel na njegovi novi sv. maši slavnostni govor, mu je je tudi zdaj, ravno ob obletni a lelji primicije, govoril ganljivo slovo ter ga v spremstvu večih du-ho\ jikov izročil tihi zemlji. Da je bil rajnki drag ne samo Bogu, ampak tudi ljudem, to se je videlo na velikem pogrebu. Pevci so mu zapeli: Blagor mu I Na onem svetu se je sešel z očetom in materjo, ki sta mu umrla lansko leto. Za njim žalujeta dva brata in dve sestri. N. p. v m. 1
Brežiški okraj.
b Dr. Franc Jankovič — izvoljen. Pri deželnozborski volitvi dne 21. t. m. je dobil g. dr. Franc Jan ko vi č 820 glasov, nasprotni kandidat Benjamin Kunej pa 560 glasov. Dosedaj so nam došla iz sledečih okrajev poročila o razmerju glasov: Kozje: Jankovič 63 glasov, Kunej 0, Pleterje J. 33, K. 4, Sedlarjevo J. 11, K 6, Lastnič J. 17, K. 0.
b Bizeljsko. Dne 12. t. m. se je obhajala pri nas običajna Lovrenčev« nedelja z veličastno procesijo. Udeležilo se je ogromno ljudstva, domača požarna bramba, veteranci z zastavo, ter godba iz Klanjca v uniformi. Redka zanimivost pa je bila v cerkvi, kjer so štiri duhovniki nastopili, od katerih je bil vsak iz druge škofije: Pridigar iz tržaške, celebrant iz senjske, dijakon iz lavantiske in sub-dijakon iz zagrebške škofije.
Najnovejše novice.
Lenarsko kat politično društvo priredi v nedeljo 2. sept. ob 3. uri pop. polit, shod pri Sv. Juriju v Slov. goricah in v nedeljo 9. sept. ob 3. uri pop. pri Sv. Antonu v Slov. gor., prvikrat v prostorih g. Ig. Alta. Poročali bodo naši poslanci.
Pozor štajerski udeleženci katoliškega shoda v Ljubljani 1 Ker se ni dovolj udeležencev pravočasno oglasilo, odpade posebni vlak. Štajerci se peljamo v nedeljo z vlakom, ki odide iz Maribora ob 5. uri 35 min. zjutraj in dospe v Ljubljano ob 9.35. Seveda Bi vzamejo udeleženci karte za tja in nazaj, ki veljajo 8 dni. V Ljubljano pridemo ravno prav k zborovanju. Po noči ob 12'52 se lahko peljemo Štajerci k Mariji Pomagaj na Brezje, smo ob 2*10 na Otočah in čez 1 uro na Brezjah. Tam lahko vsi romarji opravijo svojo pobožnost. Če bo udeležba količkaj obilna, bo tudi pridiga. Ob 9. uri predp. gremo na Bled, ob 2 58 pop. se odpeljemo z Lesc v Ljubljano, kamor dospemo ob 4-30, da se udeležimo prvega slovesnega zborovanja. V torek ostanemo celi dan v Ljubljani in se po noči ob 12-15 odpeljemo na Štajersko. V Postojno bo najboljše se peljati v torek ob 4*25 zjutraj, iz Postojne pa z brzovlakom ob 10'17 nazaj v Ljubljano. Voznina na Brezje poskoči za 3 K, v Postojno pa za K 1-50 od objavljene za posebni vlak. Za znižanje vstopnine v postojnsko jamo bomo prosili; če bo mnogo obiskovalcev jame, bo gotovo znižana. Udeleženci, ki se peljejo iz Maribora, so lahko zjutraj ob 4. in pol 5. uri pri sv. maši v frančiškanski cerkvi v Mariboru, ostali pa v Ljubljani. Na ta način ostaae v veljavi že razglašeni vspored. V Ljubljano se vozimo po dne, nazaj po noči. Štajerski Slovenci, pojdimo v najobilnejšem številu na III. slov. kat. shod.
Umrla je po dolgi mučni bolezni K. Vnuk, mati občespostovanega Franca Vnuk, posestnika in trtničarja pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. Milo se nam je storilo, ko so djali štirje sinovi mater v grob. N. v m. p.!
Odlikovan slovenski čebelar. Na razstavi v Ljubnem na gornjem Štajerskem, katere se je udeležila cela Nemčija, Avstrija in Ogrska, bil je odlikovan naš vrl rojak g. Jos. Pajtler, učitelj pri Sv. Miklavžu pri Sloveajemgradcu, z II. državno kolajno. Razun tega je še dobil kot darilo stiskalnico za izdelanje umetnih satov. Stiskalnica ima precejšnjo vrednost Vrlemu rodoljubu najiskreaejse čestitke!
Št Peter pod Sv. Gorami. Vkljub slabemu vremenu je bilo zborovanje zadnjo nedeljo prav
obilno obiskano. G. dr. Korošec je poročal o državnem zboru, o volilni reformi, nekaterih kmečkih vprašanjih itd. ter nazadnje priporočal kandidaturo dr. Jankoviča. Nato je odgovarjal v splošno za -dovoljnost na mnogoštevilna vprašanja, ki so se mu stavila. Izreklo se mu je soglasno zaupanje.
V kozjanskem okraju je bila dnt 17. t. m strašna to*v Državni poslanec dr. Korošec, ki se je mudil v onem okraju, se je takoj brzojavno obrnil aa brežiškega glavarja, naj se škoda hitro ceni, ne pa ko že vse zaraste.
Društvena naznanila.
Kat. alov. izobraževalno društvo v Studencih pri Maribora se udeleži III. slov. kat. shoda z društveno zastavo — v nedeljo 26. avgusta. Zbirališče v društveni čitalnici. Odhod na koroški kolodvor v soboto ob tričetrt 11. zvečer.
Koncert v Framu. Bralno društvo v Framu priredi ob priliki svojega 15 letnega obstanka v nedeljo dne 26. t. m. ob 4. uri pop. na vrtu pri g. Turnerju s prijaznim sodelovanjem polnoštevilne „Slovenjbiotriške narodne godbe", domačih pevcev in diletantov velik koncert. Prijatelji lepe godbe in milega slov. petja naj prihite ta dan v Fram.
Bralno društvo pri Sv. Andražu v Slov. goricah priredi v proslavo 15-letnega obstanka v nedeljo dne 26. avg. popoldne ob treh v šolskih prostorih veliko narodno veselico, ki ima na vsporedu petje domačega mešanega zbora, samospev in dvospev s sprem^evavjem glasovira, deklamaeijo: „Stara pravda", poučni govor ter šaloigro: „Ne kliči vrag al" Prosta zabava na vrtu, oziroma v notranjih prostorih Toševe gostilne obeta biti ob zvokih priznane Kocmutove godbe zelo živahna. Mlado in staro naj ne opusti udeležiti se te veselice, ki se vrši ob vsakem vremenu. K prav obilni udeležbi vabi okoličan«, oddaljene prijatelje in domačine	odbor.
Telovadno društvo „Savinjski Sokol" v Mozirja priredi dne 26. t. m. veliko ljudsko slavnoBt, ki se je imela vršiti že 19. t. m. Ker nas je pa takrat razgnalo deževno vrtme, smo preložili slavnost na prihodnjo nedeljo 26. t m.
„Bralno društvo na Dobrni" priredi — kakor že naznanjeno — v nedeljo dne 26. avgusta veselico, pri kateri bo sodeloval dobroznani pevski zbor iz Šmartna v Rožni dolini. Govor o kmetijskih razmerah ima strokovnjak g. J. Legvart iz Ljubljane. Igrala se bo dosedaj nikjer igrana igra „Nova zastava" ali „Razdrta ženitev", šaloigra v 3 dejanjih. Vstopnina za osebo 10 v, sedeži 20 v. Prijatelji poštene zabave! pridite v nedeljo na Dobrnol
Bralna društvo v Druimirja priredi 9. sept. ob 3. pop. veselico: ig.o s sodelovanjem si. polnoštevilne šoštanjske narodne godbe in pevskega kluba. Vstopnina 40 v.
Bralno društvo v Pišeoah priredi dne 26. avgusta Finžgarjev igrokaz „Divji lovec". Vstopnina stojišča 40 v, sedež 80 v. Po igri prosta zabava v gostilni g. Iljaž s sodelovanjem narodne godbe. Začetek ob 4. uri popoldan. K obilni udeležbi vabi odbor.
Bralno društvo v Druimirja pri Šoštanja se že prav pridno pripravka na veliko ljudsko veselico. 9. september res obeta biti velik naroden praznik. Nikdo naj ne zamudi in naj poleti ta dan v Družmirje med brate, obkoljene od naših nasprotnikov. Natančneji vspored še priobčimo.
ILIatnloa uredništva.
Veržej: Preveč osebno in razžaljivo! — Sv. Jakob v Slov. gor.: Vaš dopis pride prihodnjič, ker smo že en dopis imeli. Pozdravi — Kapela: Prihodnjič! — Ptujska okolica: Prihodnjič! — Skomre pri Vitanju: Pri notici o zlati poroki ni bilo imena! Prosimo! — Polenšak, Velika Nedelja, Laški trg, Jurklošter, Mihovci, Zdole, Skomre: V sled preobilice rokopisa nam ni bilo mogoče priobčiti. Kar ni zastarelo, pride prihodnjič! Sv. Duh na Ostrem vrhu, Križevci, Slovenjgradec, Belevode, Rečica: Za to številko prepozno!
Podružnica ,Družbe a«. Cirila In Matoda1 aa gornjeradgonakl okraj. V izkaza za upravno
loto 1905 bo med nedelujočimi podružnicami dr užbe sv. Cirila in Metoda zaznmovana tudi gornjeradgonska. To pa vsled neljube pomote. Dna 10. septembra 1905 se je na občnem zboru pri Kapeli izvolil podpisani predsednikom podružnice ter je istega dne prejel 63 30 K kot donesek pe-trovske, kapelske in negovske župnije za 1.1905. Sprejelo se je, da se pri Sv. Juriju nabiranje nadaljuje. Zato tadi nabrane vsote 68 30 K ni odposlal, marveč jo je naložil na obresti, hoteč pozneje vse skupaj odposlati. Podpisani kot istočasni blagajnik za jaijevško župnijo ozirom na „Opomnjo" v koledarju za 1. 1906 str. 99: „Izkni (namreč za 1. 1904) so tako natisnjeni, kakor so bili objavljeni vodstvu do 30. septembra 1905" odlagal z nabiranjem, meneč, da je do 30. septembra 1906 še vedno čas. Nabiranje je hotel izvršiti po odbornicah „Dekliške zveze". Le-to je bilo treba prej preosnovati, kar se je dovršilo še le sušca 1.1. Nabiranje samo se je dokončalo dne 14. junija 1.1. z vsoto 217-56 K. Družbino vodstvo v Ljubljani je pa z dopisi od dne 11. in 14. junjja 11. kratko-malo odklonilo sprejeti nabrano svoto med prispevke za leto 1905. Podružnica torej ni spala, ampak je bila vsled pomote prepočasna.
Sv. Jurij ob Sčavnici, dne 14. avgusta 1906.
Frančišek Štuhčo, podružnični predsednik.
Sv. Jurij ob Sfiavnlcl. (Nadaljevanje.) - Za
„Družbo sv. Cirila in Metoda" so darovali kot donesek za gornjeradgonsko podružnico za upravno leto 1905: Blaguš: Ivan Slana 20 v, Janez Slana 1 K, Alojzija Slana 60 v, Marija Šijanec 2 K, Matjaž Svetenja 60 v, Marija Nedok 20 v, Neža Koren 10 v, Marija Vrzel 10 v, Marija Belec 40 v, Otilija Smidlehner 30 v, Alojz Miki 40 v, Karol Stramič 20 v, Anton Vogrinec 20 v, obitelj Klobasa 1 K, Babič 10 v, Janez Miki 20 v, Franc Nedok 20 v, N. N. 4 v, Ana in Alojzija Kurbos po 10 v, skupaj 7 K 84 v, nabirala Marija Klobasa. — Brezje: Alojzija Domajnko 40 v, Franc Janžek 1 K, Marija Belec 10 v, Alojzija Slana 40 v, Ana Pirš 20 v, Katika Kegl 10 v, Ana Ilešič 20 v, Anton Fekonja 1 K, Jožefa Klobasa 20 v, Franca Andrašič 20 v, skupaj 8 K 80 v, nabirala Micika Janžek. — Dragotinci: prof. M. Vambergar 2 K, Matija Zemjji6 20 v, Anton Sinko 1 K, Matjaž Korošec 1 K, Apo-
lonija Trstenjak 20 v, Marija Trsteogak 30 v, Zefika Fras60v, Alojz Korošec 1 K, Marija „Filipič 10 v, Otilija Rauter 10 v, Jernej Rauter 20 v, Alojz Znidarič 20 v, Franca Ilešič 20 v, Franc Čirič 1 K, Marija Vrbnjak 20 v, Anton Vrzel 20 v, Marija Korošec 20 v, Franca Lukovnjak 20 v, Marija Korošec 40 v, Ivana Stramič 20 v, Marija Lukovnjak 20 v, Radoslav Nemec 1 K, Terezija ^Polak 20 v, skupaj 10 K 90 v; nabirala Trezika Nemec. — Žihlava: Henrik Štuhec 40 v, Martin Lajh 40 v, Franc Murkovič 40 v, Liza Kupljen 80 v, Franc Ritonja 80 v; Franc Sterniša 40 v, Ana Kavčič 40 v, Anton Ferenc 60 v, Alojzija Lančič 40 v, Alojzija Lančič 60 v, Jakob Znidarič 20 v, Marija Ritonja 30 v, Franc Suhač 20 v, Jožef Domajnko 20 v, Franc Pintarič 20 v, Franc Zorman 50 v, skupaj 7K; nabirala Tonika Zorman. — Stanetinci: Matija Jurkovič 40 v, Anika Jurkovič 20 v, Jožef Stramič 20 v, Alojzija Zamuda 20 v, Jožefa Štelcl 20 v, Slavič Treza 20 v, Franc Verač 20 v, Micika, Frančika^in Franca Ktemenčič po 20 v, Franc Markovič 40 v, Terezija Zinkovič 20 v, Vilhehnina Rožman 40 v, Franc Verač 10 v, Matjaž Rajh 20 v, Alojz Kožar 10 v, Antonija Križan 20 v, Jožefa Črgul 10 v, Jožef Lenartič 10 v, Marija Hibler 10 v, Ivan Golnar 20 v, Franc Rantaša 10 v, Franc Fras 20 v, Rozalija Klemenčič 20 v, Jakob Zoreč 10 v, Franc Šumak 20 v, Marija Nedok 10 v, Alojzija Meglič 10 v, Marija Mihelič 20 v, Marija Cvetko 20 v, Franc Slana £0 v, skupaj 5 K 90 v; nabirala Anika Jurkovič. Vse skupaj 217 K 45 v.
Sv. Jurij ob Ščavnici, meseca julija 1906.
Franc Stuhic, predsednik. Franc Kolbl, blagajnik.
Tržne cene
v Mariboru od 11. avgusta do 18. avgusta 1906
Živila	100 kg	ocl		dLo	
					
		K	h	K	h
		15	60	_	
		14	—	—	_
		14	50	—	—
		14	80	—	—
		15	90	—	—
		18	—	—	—
		17	—	—	—
		4	60	—	—
		4	40	—	—
	1 k«				
		—	80	—	—
		—	52 88	—	—
		—	6	—	—
«Ir......		—	40	—	—
surovo maslo . . .		2	40	—	—
		2	60	—	—
ipeh, svež ....		1	50	—	—
Ml|je, klalo ....		—	—	—	—
repa, kisla ....		—	—	—	—
	1 lit.				
		—	20	—	—
■metana, sladka . .		—	72	—	—
kisla . . .		—	80	—	—
	100				
zelja......	glav	—	—	—	—
	1 kom.				
jajc ..... .		—	7	—	—
					
Line Trst
Loterijske številke.
Dne 18. avgusta
10, 47, 86, 59, 47, 66, 60, 7,
6. 27.
Zdravnik In zobozdravnik
dr. Janko Sernec,
Celje, „Narodni dom«
je odpotoval 18. avgusta ter se vrne 10. kimovca 1906.
j Barvarija Zinthauer
in prodajalna domačega plavega druka se je preselila
| iz Gosposke ulice
*
Freihausgasse št- II
poleg glavnega trga.
Slovenske gospodinje!
Kupujte in zahtevajte povsod odločno
pralno milo
ki se prodaja v korist družbe sv. Cirila in Metoda! ———————

ZAHVALA.
Hvaležnost mi nareka dolžnost, v svojem in v imenu vseh sorodnikov izreči najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so ljubljenega in nepozabnega brata, oziroma strica, č. g. gospoda
Jožefa IJlčiiik
župnika y Rečici,
spremili k zemeljskemu počitku, mu darovali svoj trud in pobožne molitve. Osobito zahvaljujem p. i. gg. kanonika Jakoba Fil. Bohinc in Antona Ha j še k, kakor tudi vse drage p. n. gg. duhovnike in bogoslovce, ki so prihiteli, da položijo pokojniku na grob tako tolažljiv in spodbnden venec sobratske ljubezni. Istotako se ne morem dosti zahvaliti g. trgovcu Antonu Turenšek in dragim za tako požrtvovalno skrb, vsem darovalcem krasnih vencev, gg. pevcem, slavni požarni brambi, slavni Marijini dražbi, velečislanim tržanom in vsem dragim domačim kakor sosednjim župljanom za tako mnogobrojno in sočutno udeležbo. Posnemajoč rajnega brata kličem iz dna srca vsem in vsakemn: Lepa hvalal Bog povrni stokrat!
v Doiiču, is. avgusta 1906.	Martin Ulčnik,
župnik.
Vsaka beseda stane 2 v.
Najm»nja objava 48 v.
MALA OZNANILA
Vsaka besada
stane 2 v.
VeBkr. objav» p» dogovora.

Ti inserati se sprejemajo samo proti predplačila. Pri vprašanjih na upravništvo se mora pridjati znamka za odgovor.
KovCofl se J« zgubil. Tisti gospod, ki ga je pri zadnji sinodi po pomoti seboj vzel, naj blagovoli svoj naslov naznaniti uredništvu tega lista.
629 1
Službo organlata In oerkov-
nlka se takoj odda pri farni cerkvi Matere božje v Širjah, pošta Zidan-moBt. — Cerkveno predstojništvo v Širjah.	524 1
Gostilna z 4 orali zemlje se od 15. septembra da v najem. L Mejak, Slov. Bistrica.	628 3
Hlia so proda po zelo nizki ceni z dobro najemnino in lepim vrtom tik cerkve sv. Jožefa pri Mariboru. Naslov pri upravništvu.	627 6
Dijak as sprsjms na brano in stanovanje od pridnih krščanskih sta-rišev pri organistu sv. Magdalene v Mariboru.	526 2
Vinlčarja z več ljudmi sprejme Rihard Ogrizek, Leiteršperg pri Mariboru. Plača dobra.	525 3
Krojažki pomočnik se takoj
sprejme pri Simonu Mayer, krojaški mojster v Mariboru, Koroška ulica 102. 523 1
Poiten fant) krščanskih starišev se takoj sprejme v uk pri Ivanu Vrečko, čevljarski mojster v Podčetrtku, Štaj 522 3
Mizarski pomočnik in uče-
nso se sprejme pri Francu Pivec, mizarski mojster pri Mariji Snežni na Velki, pošta Omurek. Delo stalno čez zimo.	521 1
Vinogradnl oskrbnik želi spremeniti službo kje na večje vinogradar-stvo s 1. svečanom 1907. Naslov pove upravn. tega lista pod št. 520. 2
Izurjena kuharica» vešča vsakega dela, želi službe v župnišče. Naslov pri upravništvu.	517 1
Dva deklici, ki obiskujeta meščansko ali gospodinjsko šolo ali učiteljišče sprejme na hrano in stanovanje krščanska rodbina. Naslov J. P. Bad-gasse 11, pritličje, levo, Maribor. 516 8
Vinograd v Halozah deloma zasajen z že sadonosno amerikansko trto, z gosposko hišo in vinič arijo, z njivami, z gozdi in s pašniki, vse skupaj IS oralov 894 □ sežnjev se proda iz proste roke. Jožef Lašič, po-
sestnik v Ormožu.
511 1
Hlia s 5 stanovanji, lepim vrtom in pridelkom vina je na prodaj. Več se izve pri posestniku v Studencih pri Mariboru, Lembaška cesta 66. 2
Motorje za plin In bsnoln,
mlatilnice in stiskalnice proda po nizki ceni Earol Siokovitseh, ključavničar za stavbe in stroje v Mariboru, Puffova ulica.	503 2
Službo organlata In oerkov> nika želi spremeniti cecilijanec jako izvežban v vseh predmetih z jako dobrimi spričevali in je tudi rokodelec. Službo lahko nastopi takoj. Naslov pri upravništvu.	501 2
Sprejmo ss tskoj maian učenec za kovaški obrt in učenje v podkovanju pri Vincetu Beljak, kovaču v Vurbergu pri Ptuju. [512 3
Posestvo, pol ure od Sv. Tomaža pri Ormožu, občina Trnovci, 8 oralov gozda, 8 oralov njiv, 4 orale travnikov, hišno, gospodarsko poslopje v dobrem stanu, se proda po nizki ceni in lahkim plačilom. Vpraša se pri Antonu Pihlar na Kamenščaku pri Ljutomeru. 514 2
Posostvo na prodaj, 18 oralov
dobrih iyiv, travnikov, sadonosnik in gozd, vse pri hiši. niša je zidana, velika in z opeko krita, gospodarsko poslopje zidano in z opeko krito, hlev za 12—15 glav živine, ker toliko same sladke krme zraste. Cena 5200 gld Ostane lahko 3000 gld. Več o tem pove Franc Podlipnik, Maribor, Tezno št. 42.	635 1
Učenca v trgovino z manufak-
turnim blagom in perilom sprejme Vezjak v Mariboru. Dobi hrano in stanovanje.	515 3
Krčma aa da v najam ali na
račun v lepem kraju. Naslov pove upravništvo.	1
Brdo, dobro ohranjeno, skoraj popolnoma novo, proda za 40 kr. Alojz Hadner, v Mariboru, Josefinental. 2
Učenec se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom Franca Krojne, Sv. Martin bi. Vurberga.	2
Novozldana hlia, 7 sob, 6 kuhinj, lep vrt, sposobna za pekarno, se proda za 6500 gld., 3000 lahko ostane. Vpraša se v Mariboru, Seitzer-hofgasse 3 v trgovini.	473 1
Lopo posostvo četrt ure od cerkve, šole, pet minut od okrajne ces*e, pol ure od kolodvora, 18 oralov, v enem najboljših travnikov, njiv, sadonosnik, vinogradi, gozd, krma je samo sladka in priraste za 15 glav živine, sadonosnik je i samim mladim sadežem in bo to leto dobro obrodil. Hiša je zidana, z opeko krita, v dobrem stanjn, preša, svinjaki, hlev za več živine, škedenj itd., potem je zraven veliko pšenice in ovsa za mlatit, vsa krma, vso letošnje si|je ali poljski pridelki, 7 glav živine, 6 svinj, 4 vozovi, en mlatilni stroj, 2 brani, 1 plug in vse kakor stoji in leži (premičnina sama in živina je vredna čez 2500 gld.) se takoj proda za ceno 6800 gld. Vknjiženih ostane 1200 gld. Ostala svota je pri kupu izplačati. Več pove Franc Podlipnik, Maribor, Tezno 42.
534 2
Prav lopo posostvo tik glavne
in železniške ceste, 20 minut od kolodvora, pol ure od cerkve in šole, ker je tudi aret, meri 12 oralov najlepših travnikov, njiv in gozda. Vse pri hiši v najlepšem in veselem kraju, lep in velik hišni hram je zidan in z opeko krit, s 8 najlepšimi sobami, kuhinja s štedilnikom, čumnata, 3 kotli za perilo in svinjsko pičo, klet, hlev za 8 glav živine, ker toliko krme zraste, svinjaki, škedenj, lep studenec pri hiši. Cena 6¿00 gld. Vknjiženega ostane 3000 gl. Več pove Franc Podlipnik, Maribor, Tezno 42.	536 2
Malo posestvo, 7 oralov njiv, travnik, velik sadonosnik in vinograd, polno sadja, hram lep, zidan in z opeko krit, ima 2 lepi sobi, kuhinjo s štedilnike m, spalnico, klet, preša, hlev, viničarija. Zraven spadajo vsi letošnji poljski pridelki, krma, 2 kravi itd. Cena je 3400 gld. Vknjiženega ostane 1C00 gld. Tudi več malih poaeatev in goatlln je tukaj na prodaj. Več pove Franc Podlipnik, Maribor, Tezno 42.	537 2
Služba organista In oerkov-
nlka je razpisana v Laporju do 10. septembra t. 1. Nastopi se lahko takoj. Cerkveno predstojništvo. 531 2
Pridan učsnsc se sprejme. Körner, krojač, Krčevina 128, Maribor. 532 1
Mlad trg. pomočnik, dobro izvežban v mešani trgovini, želi svojo službo premeniti s 16. septembrom. Najlov pri upravništvu lista. 630 3
Vsaks vrsto dobla od 4 metre dolžine kupim za najvišjo ceno na mestu lesnega skladišča ali kolodvora v Mariboru. Na to opozaijem posestnike, ki ne morajo dobiti daljših debel iz svojih gozdov. Janez Špes, lastnik žage, Maribor.	1—10
Gostilna z lepo hišo, popolno koncesijo, poštno nabiralnico, tik glavne ceste, na lepem prostoru v veliki občini z dobrim prometom; hiša ima štiri sobe, štedilnik ter lepo klet in lep prostor za trgovino, svinjaki in živim ski hlevi, zraven je vrt s studencem, zemljišča je okoli 3 orale, velika njiva in travnik, se po ceni proda. Kje, pove Jožef Verdnik v Slov. Bistrici.	447 1
Stampiljs
iz kavčuka, modele za pted-tiskarije, izdeluje po ceni Karol Kamer, zlatar in grv ver v Mariboru, gosposka ulica št. 16. 767 45—46
Pritlična hiša s pekarijo, 2 trgovini, 4 stanovanja, hlevi, še davka prosta, na lepem mesiu v Mariboru se proda aa 25.000 kron. Izplačati je po dogovora. Pojasnila d%je hišnik v Biirgerstrasse 2. 1	474 1
10 odstotkov popusta dovoli na naročila s Štajerskega in Kranjskega v korist dijaški kuhinji v Maribora oziroma v Ljubljani „Delavnica umetnih cerkvenih del Konrad Skaza, St. Ulrich-Gr6den, Tirol". Ceniki, fotografije, načrti in spričevala se pošljejo na zahtevo s povratno pošto. 481 8
Hrana In stanovanje za sam
ske gospode se dobi v Nagygasse 11 od 1. septembra naprej. Oglasila pri hišnici.	497 1
Služba Iftče kot šafar ali kočijaž pri kaki grajščini v tem spreten, ože-njen mož. Naslov: Alojz Magdič na G^jih št. 81, Sv. Urban pri Ptuju. 498 1
Prav lopo possstvo, meri 12 oralov, najbojj rodovitnih njiv, travnikov s sladko krmo, sadonosnik, vinograd in gozd, vse blizo hiše, ki je lepo zidana, z opeko krita in na čednem, prijetnem kraju; hiša ima tri lepe sobe, kuhinjo, čumnato in klet: Gospodarsko poslopje s hlevom za 8 glav živine, ker veliko krme zraste, svinjak, škedenj i. t. d. Posestvo je blizu postaje in posebno pripravno za mlekarno. Cena je 6200 gld. Hranilnice ostane 3000 gld. Več pove Franc Podlipnik, Maribor, Tezno št. 42.	479 1
100 zabojev, v katerih je bilo manufaktarno blago, proda po ceni Karol Worsche, Maribor, gosposka ulica 10.	488 1
Prodajalka, izvežbana v špecerijski trgovini, se sprejme takoj proti mesečni plači 24—30 K in dobri hrani ali po procentih pri G. Hinko Dobnik v Zrečah pri Konjicah.	460 1
Staro železo, baker, mesink, svinec, cin, cink kupnje po najboljši ceni Alojzij Riegler, ključavničarski mojster, Maribor, FlOssergasse it. 6. 309 1—17
Fant od 14—16 let star, lepega vedenja, od revnih starišev, ki bi imel aesejje do mežnarije in cerkvenega dela, se takoj sprejme pri Jožefu Bec, organista v Artičah pri Brežicah. Plačilo po dogovoru.	510 2
Kupim malo posestvo na deželi pod pogojem, da plačujem na leto peti del kupnine. Naznanila z natančnim popisom posestva sprejema „K. Postlagernd Kray A. 78 Rheinland." 478 2
Veliko lepo posestvo eno uro
hoda od Maribora, pri dobri cesti, meri 90 oralov, večina travniki 8 samo sladko krmo, gozdi, njive, sadonosnik in vinograd. Hiša je prav lepo zidana, z opeko krita, kakor mala graščina, ima 3 salone, 4 sobe, kuhinjo, predsobo, 3 kleti, 2 preši, v kleti je 12 polovnjakov jabolčnice, 7 polovnjakov vina, veliko vinjske posode. Gospodarsko poslopje je lepo, veliko s 4 voli, 7 krav, 1 tele, 2 konja, 1 koleselj, 1 lovski voz, 4 vozovi, 4 plugi, mla-tilnica in slamoreznica, vodna samo-sesalka (selbsttätige Wasserpumpe). 1000 centov sena, vse gospodarsko orodje in vsi letošnji pridelki, se takoj prostovoljno proda. Cena 48.000 gld. Hranilnice ostane 17.000 gld. Premičnine s pridelki so same črez deset tisoč gold. v vrednosti. To posestvo je aa veliko mlekarno ali živinorejca posebno pripravno. Kdor hoče kupiti, naj se hitro zglasi pri Francu Podlipnik, Tezno št. 42, Maribor.	480 1
Za krojače In živllje priporočam vzorce (Schnittmuster) za razne obleke po nizkih cenah. Pojasnila d^je pismeno ali nstmeno Ivan Keček, kro-; aški mojster. Senik. P. Sv. Tomaž pri Ormožu.	7

Podobice
male in večje, zoboaste in gladke
= dobite prav po ceni =
v prodajalni Cirilove tiskarne v Mariboru.
Obhajilne podobice
no v 84 različnih vzorcih na prodaj.
********** ** ********** Karol Vezjak,
tafatet Is delee*««e* 669 12-12
* Schwarzgasse Maribor Schwarzgasse
priporoča svojo veliko zalogo divanov, garnitur, po-; hištveno sukno, preproge, zastore, konjske žime.' Izdelovanje vseh tapetnih del v mestu in zunaj mesta.
Novost! Kapakmatrace, priznano naj- ■ boljše napolnjene, nadkriljujejo daleko kar se tiče cene i in mehkobe mnogo dražje žimnate matrace in so zaradi: tega zelo v rabi.
Zahvala.
Ob bridki izgubi našega iskreno ljubljenega in nenadomestljivega soproga, oz:r. očeta
Ivana Hratuša
tržana v Ljutomeru,
nam je od vseh strani došlo toliko iskrenih dokazov sržalja, da se čntimo dolžni, izrekati za te ljubeznive pojave sočutja najsrčnejšo zahvalo.
Osobito zahvaljujemo vse mnogobrojne spremljevalce dragega pokojnika, zlasti veleč, duhovščini, si. učiteljstvu in obrtniškim zadrugam, vsem prijateljem in znancem, vsem darovalcem vencev, posebno pa čevljarski in krojaški zadrngi. Izkratka vsem in vsakemu, ki je spremljal pokojnika na poslednji poti.
Ljutomer, 15. avg. 1906.
Bodovina Bratufia.
Stras 8.
SLOVENSKI GOSPODAR.
23 avgusta 1906.
434 6
Tovarniška zaloga
kmetijskih strojev
Konrad Prosch
v Mariboru,
Viktringhofgasse
priporoča - svoje nove Izboljšane-
gepelje, mlatinice Srš rezalnice £ 5; trijerje,
; Za vse ae jamči! Slovenske oenlke na zahtevo zastonj!
sekalnice *
m
Jožef Kolarič
mizarski mojster, Maribor
Franc Jožefova cesta št. 9 v lastni hiši
absolvirin obiskovalec tečaja mojstrov na c, kr. tehničnem obrtnem muzeja na Dunaju,
se priporoča slav. občinstvu in čast. duhovščini v Izdelovanje vseh
mizarskih izdelkov za poslopja, pohištva in oprave za sobe in = prodajalne =====
ter vsako delo pri šoli in cerkvi v vseh slogih najfinejšega in pri-prostega izdelka. — Načrti In proračuni zastonj. 488 1
Karol Kociancič k™^1 mojster
Maribor, samo Sckillerstrasse 25
priporoča svoja	48i 2
kamnoseška in podobarska dela
za cerkve in druge stavbe, zidanje žrfi. "Velilra, zaloga
.	A	' "ti,
nagrobnih kamenov.
.. INfa.jnižje cene.	_

Svoji k svojim!
n
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na .*. edino hrvatsko varovalno zadrugo .'.
CROATIA"
pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta ■ Zagreba =====
Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah.
Vsa pojasnila daje: Glavni zastop ,Croatie' .'. v Mariboru, Koroška cesta štev. 9. .*.
Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih Kranjske, 713	Štajerske in Koroške.	51—44
jst
Slovenci! Slovenke!
Kupujte in zahtevajte povsod odločno
domače blago
v korist družbe sv. Cirila in Metoda
kot pivo, peresa, svinčnike, svalčične papirčke in ovitke, voščilo za čevlje, šampanjec, cilindre za svetilke, platno, pisemski papir in pralno milo družbe sv. Cirila in Metoda.
28 oralov veliko posestvo i
je pod prav ugodnimi pogoji
= na prodaj. =
Cena je 3400 K. Več pove Alojzij Majcen, nadnčitelj, Sv. Duh — Leutschach.
Vsaka slovenska gospodinja rabi samo slovensko cikorijo
v korist družbe sv. Cirila in Metoda,
katero izdeluje in prodaja „Prva jugoslovanska tovarna za kavine surogate v Ljubljani".
Veleposestvo.
Okoli 300 oralov njiv, travnikov, gozda in pašnikov z lastnim lovom Tri hiše, dva velika hleva za 50 glav goved in 200 ovac sa takoj jako vredno proda. Naslov pove upravništvo Slov. Gosp" 477 1
Trgovci, gostilničarji, pozor!
Proda se po najnižji ceni radi opustitve podružnice nova in zelo praktična
trgovinska oprava
okoli 400 hI pristnega Ijuto-merčana in večje partije domačega žganja ter konjaka, mlatilnica z gepeljnom.
Franc Seršcn Ljutomer.
Peter Jagodic
pozlatarski in slikarski mojster v Celju, Gosposke ulice št. 4
ponižno priporoča vse% častitim župnijskim predstojnistvom in duhovščini kakor tudi občinskim uradom svojo
prvo slovensko umetno delavnico v Sp. Stajerju *
in zelo bogato zalogo cerkvene in hišne umetnosti, altarje, prižnice, tabernakelne, božjih podob (kipov), svetnikov, slik, od najmanjših do največjih, od 25 v do 200 K. Okvirje p-j najnižji ceni, kakor tudi križce.
Ponovljenje in predelovanje starih altarjev itd. umetno in znano zmožno po nizkih cenah — Proračuni in načrti zastonj
Za mnogobrojna naročila se priporoča
5	ZEP. J"a,god.ič_
Pra štajerska zadruga za uporabljanje sadja
v 'Mariboru, Reiserstrasse 1
~ priporoča izvrstnega in pristnega	~
jabolčnika in hrušovca iz 1904
po jalio nizki ceni. 609 2
Zahtevajte vedno in povsod le najboljše
SLOVENCI!
vžigalice
v korist družbe sv. Cirila in Metoda.
• I«
Želodčne kapljice
(z zaščitnim znakom sv. Marka.)
600 let je že stara lekarna kjer se izdelujejo po preizkušenem zdravniškem navodilu želodčne kap-ljlee ivej Markove kaprice). Te po receptu, ki mi ga je
izroči) neki zdravnik, prirejene želodčne kapljice so posebno priporočljive za ohranjene trajnega zdravja, ker je dokazano, da je nervoz-
noat, bledica, pomanjkanje spanja, migrena, glavobol vedno le posledica slabe prebave in
vsled tega tudislabe tvo-rltve krvi. — Te kapljice
ačinktyejo posebno ob pre-hl&jenja želodca oslablje-nju želodca, slabi prebavi in s tem spojenim zaprtje _a ter pomanjkanja teka.
ZAKONITO ZAJAMČENO.
Izvleček iz prostovoljnih zahvalnic, ki mi dohajajo vsaki dan:
Z Vašimi želodčnimi kapljicami sem zelo zadovoljen, ker so ozdravile mojo hčer od dolgoletne bledice. Pošljite mi, prosim za 8 kron še 2 ducata. Velespoštovanjem HENRIK KUBRICHT, krajni sodnik v Radenburgu. — Vaše želodčne kapljice so čudovito pomagale moji soprogi proti bolečini v želodcu. Pošljite mi še 12 steklenic.. JOSIP SCHNEIDER, posestnik na Dunaju Wiedner Hanptstr.
Zelod6ne kapljice se pošiljajo:
I ducat (12 ateklenlc) po 4-— K.	3 ducate (36 ateklenlo) po II — K.
5 ducatov (60 ateklenlo) 17-— K.
prosto zavoja in poštnine, ako se pošlje denar naprej ali po poštnem povzetju — Razpošilja samo
GRADSKA LEKARNA, ZAGREB
853 18-20 Trg sv. Marka št 68, poleg cerkve sv. Marka.

Izdajatelj in založnik „Katol. tiskovno društvo".
Odgovorni urednik: Ferdo Leskovar.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.