fioyic r Stadij ska knjižnica Mirana Jarea Novo mesto LETO V,-št. 25 V KOČEVJU, DNE 18. JUNIJA 1960 Cena 15 din SEJA ZIS V Beogradu je bila pod predsedstvom Mijalka Todoroviča, 15. junija t. L seja Zveznega izvršnega sveta. Na seji so sprejeli nove osnutke zakonov o združenju in poslovnem sodelovanju v gospodarstvu, organi aciji zdravstvene službe in v Visoki šoli političnih znanosti, nadalje spremembe v zakonu o stanovanjskih ter več drugih predpisov s področja gospodarstva. POMOČ V BOLEZNI Ta teden je bilo v Beogradu zasedanje Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Obravnavali so vprašanja zdravstvene zaščite V torek 14. junija, sta zasedala na skupni seji oba zbora Obe. stili, so ugotovili defekte na cevo-Uudskega odbora Kočevje. Dnevni red je bil obširen, najpomemb- vodu, ki poteka v nekem kraju čez nv.ši pa sta bili prva in druga točka dnevnega reda. Odborniki so Rinzo Zaradi tega (da so lahko bili seznanjeni z ukrepi ljudskega odbora za preskrbo vode, ki je popravili cevovod) so morali vodo Postala v zadnjem času najaktualnejši problem. izpustiti Računali so da bo deze- valo, iter dl se tako napolnila Preifrednik Sveta za komunalne obliki prispevkov Vodni skupnosti, struga; tega pa ni bilo. Govoril je zadeve, tovariš Oberstar, je poro- 9 milijonov pa bo šlo iz sredstev, tudi o tem, da so zapornice slabe. ?aJ o problematiki vode v Kočevju ki so bila namenjena za gradnjo previsoke so za 35 cm in zato preti1 'ukrepih za racionalno izkori- kopališča v Kočevju. Del sredstev visok vodostaj povzroča vlago v sčanje pitne vode. Najprej je v bo dala Vodna skupnost, ostala okolici in druge nevšečnosti. _ ___________________ kratkem obrazložil zgodovino ko- sredstva bodo dobili iz drugih vi- Predsednik tov. Benčina je pred- socialnega zavarovanja? Osnov-cevskega vodovoda, ki je star ze rov. lagal naj se poostri kontrola nad na misel je bila, da naš razvoj nad 60 let. Pred vojno je bila po- Predsednik ObLO Drago Benci- racionalnim izkoriščanjem vode. ter j,, ie ne dober odnos do bolnika raba vode veliko manjša, zato je na je podrobno poročal o ukrepih štab pri Obč. odboru SZDL naj bi temveč tudi pomoč zavarovancem vodovod oziroma voda zadoščala za zagotovitev pitne vode. Storjeno takoj začel z mobilizacijo ljudi za pri reševanju njihovih osebnih in za takratne potrebe. Minula vojna je bilo vse, da se oskrbi ljudem prostovoljno delo pri gradnji vodo- družin problemov za časa. bolezni je prizadejala vodovodnemu omrez- voda. Pri Občinskem odboru SZDL Voda. Posebna komisija pri ObLO, ju precejšnjo škodo. Po osvoboditvi je bil formiran poseben štab za or- katero sestavljajo predstavniki je postajalo vprašanje vode vedno ganizacijo prostovoljnih delovnih ObLO in organizacij, naj še najbolj problematično. Mesto se je brigad, ki bi sodelovale pri gradnji, prej ureja stvari glede vodovoda sirilo, rasla je industrija, v okolici vodovoda. Predvsem je važno, je na merodajnih mestih v Ljubljani, rnesta so zrasli objekti KOP — vse dejal med drugim tovariš pred- Slišali smo tudi naj »Komunala« “° te zahtevalo več in več vode. sednik, da se letos začne z gradnjo takoj začne s čiščenjem struge Popravila obstoječih vodovodov vodovoda. Dodal je, da je vpra- Rinže. »Inštalacija« naj začne ta- biso moglo bistveno reševati tega sanje pitne vode v glavnem re- k,0j z nabavo potrebnega materi- fktualnega vprašanja. Problem po- seno, nastal pa je pereč problem ai,a za nov vodovod, manjkanja, dobre vode se vleče sko- pomanjkanja vode za industrijo. Pri urejevanju teh vprašanj naj Na otroškem igrišču v Gaju je vedno živahno. Potrebno bi bilo, da. igrišče dokončno uredijo in postavijo varstvo Zahvala in priznanje krvodajalcem V torek zvečer je bila v Šeško- ko smo začeli s krvjo onih, ki so ki so skrbeli za zdravje naših 1-ju-vem domu proslava krvodajalcev, preživeli vojne grozote, reševati di, nosilci te humane dejavnosti in Občinski odbor Rdečega križa je življenja neštetih ranjencev, ki so zvesti sodelavci tudi v prihodnje, s srebrnimi in eno zlato značko od- prelivali kri za svobodo, bolnikov, Po podelitvi značk je sl-ediil kul- ,• Id UiUUI C V UUC fct; V 1C V V- pnu- vuuc "c* 1J rij uicjcvcvnju UV-il V^iaoauj H*wlvmi ah o v vnu, wwiimv/vi -*• i# 11 * 1 J'- * nJ^a leta pa osvoboditvi. Kljub Zastavil je tudi vprašanje, zakaj vodi vso skrb Vodna skupnost in likoval krvodajalce, ki so dali kri ki jih je vojna vihra prikrajšala turni program, v katerem so na-Ver?rorn ljudske oblasti, ki se je .ie bila izpuščena voda Rinže, kar naj o svojem delu dnevno obvešča že petkrat ali večkrat, oziroma za vsakdanji kruh. Kri je reševala stopili mladji pevci, recita torke, har- Profo’0 anSažinala za rešitev tega ima danes za posledico pomanjka- ObLO. zlato značko za desetkrat dano kri, zdravje ljudem, ki so hoteli živeti, monikaši in tamburaši. Poli' ^na’ smo še vedno na pol n;e industrijske vode. Odborniki so najprej sprejeli od- Na proslavi je govorila predsedni- delati in ustvarjati nov dom in z zlato značko ie bil odlikovan 5evL Da se vprašanje vode za Ko- V razpravi o pomanjkanju vode lok o racionalnem izkoriščanju ca komisije za krvodajalstvo vri srečno življenje v novi domovini. MIHA ŠTEFANČIČ, sekretar pod- šti ir- re^> so začeli leta 1958 s sta najprej sodelovala dva odbor- pitne vode. Potem, ko so bili se- RK Draga Šercer, France Šilc pa Pn vsem tem ne moremo mimo jetja »Ključavničarstvo«. S srebr- '’Mi.iami za gradnjo vodovoda pri mika iz Rudnika. Slišali smo, da znanjeni z načinom razpisa ljud- je podelil odlikovanja. dejstva, da je RK osrednja organi- no značko pa so bili odlikovani: do]'1-1-1 <^>rha pri Blatih v Ribniški imajo na dnevnem kopu že doslej skega posojila za gradnjo vodovo- Tovarišica Šercerjeva je uvodo- zac-ija, ki organizira in vodi ljudi Pepca Novak, Kari Mikulič, Mirko lni do Slovenske vasi. Od tu precej izgube, ker jim primanjkuje da, so soglasno odobrili razpis po- ma dejala, da praznujemo let-os v tem plemenitem poslanstvu. Kambič, Zvonimir Obrekar,' Ana tekla voda po Kočevje. cevovodu v vode in imajo zato pad proizvod-v io nalogo je prevzela nje. To stanje bo trajalo toliko časa, vj ha skupnost Kočevje-Ribnica, dokler se ne bo spet napolnila s-tru-f \ 'e bila ustanovljena lansko- leto. ga Rinže. gradnjo novega Zakaj je bilo potrebno izpustiti trajno’ rešil pre- vodo Rinže, je pojasnil tovariš v nameravano Z^oda, ki bo .... pre°°- v’ode za Kočevje, je bilo že Oberstar. Ko so Rnžo delno izpu ‘Tcei narejenega, 0v=>riš Oberstar je potem gov-o- $ u ' cinje vode. s pitno vodo so pre- but.repih za racionalno izkori- sojila, ki bi znašalo 25 milijonov 15, letnico krvodajalstva. 4. junija Tudi pri nas je bilo vedno več Škulj, Leopold Rožič, Milan Sti— din. 1945 v takrat komaj osvobojeni prostovoljnih krvodajalcev. Leta mec, Anton Grmovšek, vsi iz Ko- V nadaljevanju seje so sprejeli domovini, so pri vojaški bolnišnici 1955, ko smo prvič začeli z mno- čevja. Jože Legami, Marija Kuk, več odlokov ter tudi sprejeli sklep, v L ubijanj ustanovili prvo trans- žičnim odvzemom krvi, je bilo 526 Terezija Kuk, Ivan Jerman, Pep- da gre podjetje »Klas« v izgradnji fu-ztisko postajo. krvodajalcev. To število je vsako ca Kočman, Api iz S-alke vasi. Min- v likvidacijo. Ni mogoče s preprostimi beseda- leto raslo. Leta 1958 j,ih je bilo že ka Trpin iz Dolge vasi; Janez Am- -r m; povedati njen takratni pomen, 1182. Porast beležimo tudi v zad- rožič iz Velikih Poljan; Ivan Lesar, njih letih, vendar je bila kri od- Ivan Dolmin, oba iz Kočevske Re-vzeta manjšemu številu dajalcev, ke. Jože Kojek, Frančiška Rjavec, ker je razsajala gripa. oba iz Brega-. Angela šega iz Laz, Pri odvzemu krvi srečamo znane Marija Taben. Fani Mrhar, France obraze ie prejšnjih let in s tem Mrhar, Peter Polajnar vsi iz Kofo-ugotavljamo, da so nekateri postali larjev. Ivan Novak, Miha Koželj in redni dajalci, njim pa se iz leta v Marija Kovač, vsi iz Konca vasi. leto pridružujejo novi. France Senekovič, Anton Kordiš, Z zadovoljstvom ugotavljamo, da oba iz Mozlj-a. Karl Žlebič iz Pod- Stari log - spomenik v naši borbi 1 . ■ ■ — .t" vuuu OU pic- o.vaJci preskrbljeni, težje pa je za industrijo, posebno za tisto, ki rabi veliko vode. ObLO je storil vse na merodajnih mestih, da se čimprej začne z gradnjo vodovoda Obrh- Slovenska vas, š-e posebno pa se je ,.4: ,dan borcev za v ognju boja so pokale puške, Sedaj je pod upravo KOP Kočevje, naše zdravstvene ustanove še niso lesja, Jože Kalan iz Rudnika. Ma- _ vzel, da bi v tem času dokler b , J. ' .°Y; mitraljezi-, bombe, gorel je dom, ki ima tam svoj kmetijski obrat, ostale nemočne nad bolnikom, ker rija Truman i,z Koprivnika, Karl ne b° zgrajen vodovod, dobivali ™ tekle so solze otrok in mater, te- Pred vojno ie štela vas 124 hišnih bi mu ne mogli dati kri, da- bi, mu Mohor iz Slovenske vasi; Janez Prebivalci zdravo, pitno vodo. P™”11 rvj ^ ™^ . kIa -ie kri — fašistični okupator številk. Po italijanski okupaciji je rešili življenje. To se ni zgodilo Hočevar, Anton Šercer, Josipina Pred kratkim so bili v Kočevju, ™ »oja koso se oor-ui za na,s je neusmiljeno uničeval materialno bila v vasi fašistična postojanka, iz zato, ker je bilo vedno toliko da- šteh, vsi iz Stare cerkve. Aloiz Fer- m«iniku in Stari cerkvi zbori vo- oiasroj,^ za zlvl>c“ie ijuui, ki je duo in žito silo naših narodov, da bi katere so dne 14. maja 1942 Ita- rovalcev, kolikor je bilo potreb- bežer. Janez Mikulič, oba- iz Slo- vl2ey. na kateri,h so obravnavali tedal be tako daiec pred nami. Da- strl i-n. uničil duh naše ljudske re- lijani v velikem strahu pred parti- Uspehi,'ki, smo jih dosegli, nam venske vasi. Ana Beleej iz Livol- ^asanje vode m novega vodovo- ie zlvl.J.® J®’ katerega je volucije. Tega, ni nikoli dosegel, za-ni pobegnili v Kočevje. Potem je dajo vedno novih pobud za n-aše da, Franc Jakšič, Janez Nagode in volivci so dali nobudn. d-a se bilo prelito toliko krv-i, tu med na- Kljub težkim in velikim žrtvam je bila vas do ne da bi 15. avgusta 1942. lete prihodnjen delo, ki nas še čaka. France Avsec, vsi iz Starega, trga. , . . .. , • - ----... rokah kot os voh o- Naj bodo tisti, ki darujejo svojo se morda tega rasla-dalje in se razvijala do osvo- j eno ozemlje, 15. avgusta so Itali- krk ki so vodili organizacijo službe, sti ta mo! v v.. o U UClil |JUU UVJU f VI » » odvlme :n necdviaie, ve- hlev. jo tudi prostora v hlevih. Za za- t robno lom rat v °rtne,ku je začel z de- četek je to dovo-lj. Namen Obrata ski-mii deli. Seveda bo to terjalo 'jjmJ moimf “ a’>'' svojemu gostu v čast predsednik jjjj v lanskem letu. Začeli so- z je ta, da se tu vzreja kvalitetna precejšnje izdatke »ti -° ^vin0 — telii-cami. Danes plemenska živina sivorjave dolenj- Velw*° že 13 krav, 42 telic, ki so ske pasme. Reči moramo, da so norejska centra v l6tln°ma vse visokobreje tn 5 te- pri tem dosegli že lepe uspehe. Karlovici vse p-ogoie ^ ■y~ skratka samo mlado pie- V pogovoru z vodjo obrata smo razvoj. Precejšen del po,ti k. ®ko živino. Živino imajo v treh zvedeli, da zamočvirjenih zato bo po- internacijo. Otroci so jokali za sv-o- Predsednika ste na slavnostnem llike@a pomena. Jhmprej začeti^z melioracij- jjmj očeti, žene in matei-e za- svo- A Bivšemu terjalo jjmi možmi in sinovi. Bivšemu predsedniku turške vlade Menderesu in predsedniku ^SSSL.av?; Stari log. M je 12. marca 1943. leta Cas bež živi ten ie leče dalie republike Tito, izmenjala zdravici. ^ .H Tovariš Tito je v svoji zdravici ^^u,..bod? !cr^° „,SOd,h .X l‘evih jim nudi vso pomoč smeri je že storjen ... Ortneku ^ in pog0rel do kraja, se polagoma dvi- da na\.? voditelj/bivšega^režima In^o pod uspesen ga v novo življenje. V njem se ^dzorstvom vojske. Obravmva bo v tej — dva- hleva sta v Ortneku, Poslovna zveza, zato sm-o prepri-Pa je na Lundip-v-em v Dol- čani da bodo dosegli z žiivino iz njiv Ra j-e na m ka Rodpoljan-ah 45 MILIJONOV ZA STANOVANJA Argentinska vlada je zahte- ^‘dobS^nwe’SfSljenS ^enše mnogi svetovni problemi v nnvscm družbenem razvoju. ^ Predsednika ? bost-a^ v razgovorih vala od Izraela, da vrnejo vojnega or~ n azipravljala o mednarodnem polo- zločinca Eichma-nna Argentini, n-je- ju-1.1 v Starem logu žaju> 0 'razorožitvi, o vlogi. OZN. Sove ugrabitelje pa kaznujejo. Iz- raelci Eichamnna ne bodo vrnili ~ in ga bodo sodili v Izraelu. Kakor je znano, je omenjeni vojni zločinec kri-v smrti za milijon Zidov Občinski odbor ZB Kočevje ganizira — 4. AKTIVEN PRORAČUN ‘levih. N-a ^Posl, v bližiini Ortne- leta v leto večje uspehe. i. Na obratu im-a-jp- traktor »Fer- V proračunu občine Ribnica je . Vin- hlevih vlada vzoren red. Ž-i- guso-n«, ročno motorno koisilni-co in predvdeno, da bo znašal stano- večjo prireditev. Odkrit bo spome- g a je doib-ro oskrbovana in ne- piuhalnlik za spravilo krme. Vsi ti vanjski sklad pri ObLO v letu 1960 m,k t^hitim partizanom in talcem, Priri9^ Zaito nj nič čudnega, da stroji so jim v veliko pomoč. s-kupno nekaj nad 45 milijonov di- . se ohrani spomin na ta kraj, ha eio okoliški živinorejci večkrat Pa še beseda o plačah. Uvedeno narjev. Največji del, in sicer 11 mi- k’ -,e ko* sP°menik iz naše borbe. h;- ?gted živine, ki jo redijo v teh imajo akordni sistem dela. Ta- si- lijo-nov din, je namenjeno Stano- Nešteto je teh dogodkov po vsej Po zaključnem računu za leto med vojno. stem bodo še izpopolnili in pošto- vanjski zadrugi Ribnica. Za indi- naši zemlji, katerih se bodo spo-rn- 1959 sc je v občinskem proračunu ® V Argentini je prišlo do upora Ortneku so stalno pom-a- prešli na nagrajevanje po vi,dualne graditelje stanovanjskih nili naši bo-rci. Prav je, da to po- občine Kočevje zbralo nad 168 mi- v pokrajini San Louis, vodil pa ga teit/Xene žtiri osebe — vodja ob- učinku. hiš pa i-e namenjeno 5,750.000 din. vedo našim otrok-om in našemu li.ionov dohodkov, izdatkov pa je je general Suvanon.i. Po krajšem le„d m trije, ki krmijo živino. Po- V Karlovici ste pred dograditvi- ' mlademu rodu, ki. stopa- v življe- bilo 147 milijonov. Več dohodkov času s0 upor zadušili. Več upor- ^ais i a v pottrebi (v jo dva hleva, kjer bo orosi or a za NOVA POSTA V RIBNICI nje, da bodo' znali ceniti hoj svodih kot izdatkov je bilo nad 21 milijo- nikov so ujeli, nekateri pa so zbe- fio j1 tolbnie tn podobno) prilož- 200 glav živine (vsak hlev za sto Lokacija za gradnjo novega po- očetov in mater, spoštovati in lju- nov. Ta denar so prenesli v ik’ad žali z letali v Čile. p ° delovno sillo. glav). Tudi v Karlovici se bodo štnega poslopja v Ribnici je bila biti našo socialistično domovino, ki za komunalne potrebe družbenega v qXv v času, ko smo se mudili baivi-li z vzrejo mlade plemenske že izvršena. Načrte za stavbo pri- nudi naši mlajši generaciji vse lep- standarda, zelen i U' so PtipravW silažno, živine. Za nova hleva imajo že pravlja direkcija Pošte, Ljubija- še življenje. prj_ ° ™°- Zvedeli smo, da- bodo preskrbljenih 50 komadov telic in na. Letos imajo predvideno za grad- Borci NOB, delovni ljudje v po- OTROCI RAZSTAVLJAJO — Trdsul II in III. Trisul II je ^ilažnZv predvjdoma 250.000 kg bikca,, ki so sedaj na paši na Trav- njo pet milijonov dinarjev. Ker so detjih, delavnicah in ustanovah, Vabimo starše na razstavo otro- visok 6690 m, Trisul III pa je visok Oh , rrn 1flOQ in “ _ ____ ... .. . .. , .. , <- — t_____ Sekcija lastnikov malih avtomobilov menite igro ameriških dramatikov za odločitev: kriv-nekr.iv? Hočeš Regindda Rosca in Horsta Bud- nočeš pomaga tudi gledalec reše-iuhna: »Dvanajst porotnikov«. To vati vprašanja, ki se ari tem odigra uvrščajo med najboljša dela ločanju vsiljujejo dvanajstim po- sodobne ameriške dramatike. Sploš- rotnikom — dvanajstim različnim ___ no človeška poslanica, ki izhaja iz značajem. Moč naših umetnikov pa venije preko svojih društev za- koče leto. njene osrednje misli, je enakovred- je tako velika, da bodo priklenili vzema iz leta v leto pomembnejše z izkaznico »Pomoč zgode, zavarovanja itd. rih nr,etiinskih nhn-itih na 2B0 Ti in, s Slabimi sanitarnimi naprava- Ciani AMD Kočevte hnrJn v »Nn ^ JosmnsKl11 ot)r . Da ,bu; . mi. Ti vlagajo sredstva samo v na-Člani Aiviu is-ocevje bodo v »No- obrati so čez mero izkoriščeni m ki ?ih Dredpisuieio upravni vicah« obveščeni kdaj bodo laliko Zaradi tega trpi kvaliteta uslug in 'j Ne sklJbiio pa za moderni -v pisarni društva dvignili Izkaznice. o0,strežba Še posebne težave so s Nc sKroijo pa za mouer u V« člani AMD K*,,« oztom, STm,£^=* dan £» S’™ **"■* lastniki malo litraznlh avtomobi- okoji 1300 delavcev na delo v me- qwij v družbenem sektorju kISTSISu S 8,0 in bi bil° nujn°’ prefkrbetl j™ manjka denarta in so sredstva za vabila'za skupni sestanek, nakate- Spleta ' 1963” zgrajrn'S^brS turif™ in rpm hn v sklonu AMD ustanovite , ° L 7 ° ] L T * ’ rov tako majhna, da Kočevje sploh ntmJkeHamT litjih S® %*?*?* ? ?400 še ni prišlo v poštev, V občinskem GIBANJE PREBIVALSTVA LOŠKI POTOK Danila in cerkvi 10 Hočevar Marija iz Pri dečka Stanislava. VABILO vi: wLf'tianft0 lek^ihH^0mn°: in, postregli ^bodo lahko s tisoč tib- proračunu so predvideni 4 milijoni. Umrl je Domjan Matija, kolar- reja 19. junija veliko vrtno ve- bdlov. Člani te sekcije bodo na rokj yggjj 19,1«. film »Kabinjine noči«. Dobri in skrbni mami AiLoiziji LOŠKI POTOK: 19. junija nemški petrovčič iz Potoka, želijo za njen barvni film »Ni prostora za div- dvojni praznik vse najboljše, poje živali«, 26. junija ameriški sefono pa še mnogo zdravih let, film »Mojih šest kaznjencev«.. hvaležni hčerki z družinami. *** Jožico. Umrli sta: Hrovatin Pavla roj. gospodinja iz Cepeij 7, stara ,u let in Bižal Ana, kmetovalka lz Predgrada 57, stara 77 let. KOČEVJE Poročili so se: Južnič Jože, mi-iz Kočevja, Črnomaljska c. 8, tor 25 let in Janežič Jožefa, de-avka iz Kočevja, Trg svobode 1, |tora 25 let, Murič Žika, šofer iz niria ameriški barvni film »Maščevalec iz Dallasa«, 25. in 26. junija francoski barvni film »Fo-lies Bergere«. OSILNICA: 19. junija ameriški film »Onstran v gozdu«. PREDGRAD: 18. in 19. junija poljski film »Resnični konec velike vojne«, 25. in 26. junija italijanski film »Izgubljeni čas«. BROD NA KOLPI: 18. in 19. junija ameriški film »Vohunski lov«, 25. in 26. junija švedski LASTNIKI MALOLITRAŽNIH AVTOMOBILOV POZOR! Avto-moto društvo Kočevje obvešča, da bo v četrtek dne 23. junija 1960 ob 18. uri v stranskih prostorih hotela Pugled prvi skupni sestanek lastnikov malolitražnih avtomobilov iz Kočevja in bližnje okolice!. Vabimo vse, da se sestanka udeležite v čim večjem številu. AMD KOČEVJE čevanje gostov. ♦ Poživiti propagandno turistično dejavnost in vzgojo prebivalstva v turističnem duhu. + Ustanoviti svet za turizem, gostinstvo in blagovni promet pri ObLO. + Čimprej pripraviti načrte za obrat družbene prehrane. ♦ Izdelati perspektivni petletni program razvoja turizma in gostinstva v občini. ^^SaiElu'SuSSiS SMal: "***• no*k- k vasi 30, stara 23- let, Šilc Franc, ZAHVALA gf°iač iz Sajevca 26 in Trpin An- ob tragični izgubi našega nadvse to, trg. pomočnica iz Slovenske ijubljublljenega, predobrega moža-, Jto1 5, stara 24 let, Muhvič Vlado, očeta, sina, brata in strica »toar iz Koblarjev 9 in Muhvič 5®krija, delavka iz Livolda 32, sta- ANTONA TANKO 23 let, Benčina Anton iz Ko- se iskreno zahvaljujemo vsem, ki 7?v.ia, Tomšičeva ul. 11, star 23 let so nam izrekli Ustmeno in pismeno , Možina Vera, uslužbenka iz Šal- sožalje. Zahvaljujemo se dr. Anti® Vasi 10, stara 21 let (zakonsko doljšku in dr. Oraižmu za njihov to'6ze sta sklenila v Ljubljani), trud. Nadalje č. duhovščini, Anto-andeij Matija iz Kočevja, Tomši- nu Šobarju za občutene poslovalne Ul. 11, star 25 let in Poznič besede ob odprtem grobu, članom b®’anda, trg. pomočnica iz Ma- gasilskih društev, ki so ga v tako ^hika 11, stara 22 let. lepem številu spremili na zadnji ži/7 Ljubljani so rodile: Golob Jo- poti, Gozd. upravi Grčarice, vsem j ®a iz Kočevja, Trata 6 — dečka sotovarišem-voznikom in pokojni-j^tota, Henigman Nežka iz Ko- kovim prijateljem, posebno pa ti- če Reška cesta 16 — dečka stim, ki so ga odnesli v zadnji dom, dobrim sosedom, M so nam stali ob strani v težkih dneh in urah in vsem darovalcem vencev in cvetja. Žalujoča in neutolažljiva žena z otroki, starši, brat z družino in ostalo sorodstvo. tii.Zdaja 111 tlska Czp »Kočevski ,7** v Kočevju. Urejuje uredni-IVr jxfbor. Odgovorni urednik Cetinski. Uredništvo in tikava v Kočevju, Ljubljanska =sta 14 a, telefon uredništva in "toave 3-89. Naročnina je 500 din, olletna 250 din in jo je treba lfwvlati v nabrej. Za inozemstvo W0 din oz, 3 ameriške dolar je. lekoči račun 600-713 pri Komu-_ 1-265 banki Ljubljana, podružnica za Kočevje POZIV K VLOŽITVI DAVČNIH PRIJAV ZA ODMERO DOHODNINE OD STAVB ZA LETO 1960 Davčne prijave morajo biti dostavljene tukajšnji upravi za dohodke v mesecu juniju 1960. Lastnike stanovanjskih hiš iz območja občine Kočevje pozivamo, da vložijo davčne prijave o dohodkih od stavb za leto 1960. Davčni zavezanec za dohodnino od stavb je lastnik ali uživalec stavbe oziroma dela stavbe. O dohodkih, ki jih bo posamezen davčni zavezanec imel od stavbe v letu 1960 mora v zgoraj določenem roku vložiti davčno prijavo. Za dohodke od stavb se računa tudi Vrednost lastnega stanovanja. Davčne prijave ni potreba vlagati za stavbe po vaseh in izven okoliša mest, toplic, kopališč ter klimatskih in turističnih krajev, ki izpolnjujejo minimalne higienske in gradbene pogoje za stanovanje ter kot take podlegajo obdavčitvi, vendar niso oddane v najem pli uporabo. Za take stavbe bo uprava za dohodke odmerila dohodnino na podlagi drugih zbranih podatkov. Tiskovine (davčne prijave) so na razpolago pri upravi za dohodke Občinskega ljudskega pdbora Kočevje. Kdor ne vloži davčne prijave v določenem roku, plača kazen v višini 3 % od predpisanega davka, če pa prijave ne vloži niti na pismen poziv, pa 6 % predpisanega davka. UPRAVA ZA DOHODKE ObLO KOČEVJE PRODAM Prodam dobro ohranjen motor BMW 250 ccm z 10.000 prevoženimi km. Informacije dobite v trafiki pri cerkvi v Kočevju. __*___ Ugodno prodam kuhinjsko gre-denoo. Košir, Ljubljanska cesta 6, Kočevje. Rudnik rjavega premoga Kočevje V delovno razmerje sprejmemo VEČJE ŠTEVILO NEKVALIFICIRANE DELOVNE SILE. Reflektanti se lahko zglasijo na upravi podjetja — personalni oddelek — vsak dan od 8. do 12. ure. Preskrba In ureditev okolice Prisotni so povedali več konkret- Nekateri menijo, da združitev nih predlogov, M jih je treba ures- gostinskih podjetij ni bila koristna, ničiti, da bi se gostinstvo bolj ure- češ da se je s tem zavrla osebna diio in turizem hitreje razvijal. pobuda gostincev. Predsednik je Gostinstvo in turizem se morata dejal, da ima združitev več dobrih razvijati v dveh smereh: v skrbi kot slabih strani, še predvsem zato za oddih delovnega človeka, da si ker se je le tako lahko uveljavilo ta v sprostitvi in naravi nabere delavsko samoupravljanje, zbere se novih delavnih moči, in močneje lahko več sredstev in večje pod-razviti tuiski turizem, ki lahko kot jetje lahko najame tudi kredite iz gospodarska panoga precej dopri- investicijskih posojil. Osebno prinese k dohodku občine in prebi- zadevnost gostincev pa je treba valstva. vzbuditi z nagrajevanjem po učin- Predsednik občine je poudaril, da ku in prizadevnosti vsakega, je za turizem najprej treba dobro Predsednik Turistično-olepševal-vodo, urediti preskrbo z za živ- nega društva inž. Anton Zorc je v Ijenjsko potrebnimi artikli, pred- daljši razpravi povedal več zani-vsem zelenjavo, kruh in drugo, in mivih in stvarnih primerov, kako urediti kraje ter turistične točke, ne smemo in kako moramo delati, da bodo privlačni za tujce. Ne da se ta panoga hitreje razvije smemo se zanašati na veliko po- Večurna razprava je bila tako moč od drugod in misliti, da lahko pomembna, da jo ni mogoče strniti samo z velikimi investicijami po- v nekaj vrstic, prostor v tej šte-spešimo turizem. Brez odlašanja pa vititi pa nam ne dopušča širših mora vsako gostišče vedno imeti razglabljanj, zato bomo o razpravi poleg alkoholnih pijač še vse osta- inž. Zorca in tovarišev iz Ljub-le pijače ter mrzla in topla jedila, ljane poročali še v prihodnji šte-Ravno tako tudi prostor, kjer lah- vilbi našega lista, ko tujec primemo prenoči. -Me NENADOMA JE PREMINUL MATIJA DOMJAN kotorski mojster Dobrega in vestnega člana kolektiva bomo ohranili v trajnem spominu. Kolektiv in sindikal. podružnica delavnice Breg IZNA5IH KRAJEV' SL plača vse? jo, da se 'bodo okoristili na račun oibč:ne na podoben način kot je nameravala »hvaležna« hčerka na račun pokojne matere, so v hudi zmoti. Taki ljudje zaslužijo samo prezir! KRATKI VESTI IZ LIVOLDA Lansko leto smo adaptirati zgradbo za prosvetni dom z društveno sobo. Stavba še ni popolnoma preurejena. vendar že služi svojemu namenu. — * — Pohvaliti moramo uspešno delo šolske zadruge. Le-ta deluje v okviru krožkov kmetijske stroke. V nedeljo k lovski koči v „Šobi" Občina naj Nekateri ljudje imamo res nenasitne apetite in želje, katere ni mogoče vskladiti z nobenimi merili. Imamo ljudi, ki vidijo v občini zgolj molzno kravo, ki jo je treba molsti, dokler se da kaj stisniti iz nje. Povedali vam bomo kratko zgodbo iz ribniše doline, ki ilustrira primer, kako ie hotela neka ženska naprtiti občini precejšen račun, ki ni imel nobene zveze s stvarnostjo. Stara ženica je prejemala od občine socialno podporo. Dnevi so se ji stekli in ie umrla. Po njeni smrti ie prišel v občino račun, kjer je bilo zapisano, da mora ObLO plačati poleg pogrebnih stroškov še za naslednje: Plačilo duhovniku, ki je opravil verski obred ob pogrebu, znesek za toliko in toliko maš, ki se bodo brale za pokojno ter račun hčerke pokojnice, v katerem zahteva od občine povračilo za več let nazaj, ko je stregla bolni materi! Občina naj torej plača za vse. Ustavimo se samo pri zadnjem zahtevku, da o ostalih zahtevkih nit' ne govorimo, kaj si nekateri vse dovoljujejo. Za nego svoji lastni materi izstaviti račun občini zveni skoro neverjetno. Kaj bi bilo, če vsi otroci, ki skrbijo za svoje starše (in brez pomoči občine) pošiljali ob njihovi smrti račune na občino? Otroci so po zakonu dolžni skrbeti za svoje starše. Pa tudi negovati v primeru bolezni. Toliko čuta do svojih staršev M moral imeti vsak. Seveda so račun z nemogočimi zahtevami zavrnili. Nai k tej zgodbi cl dodamo še tole: Vsi, ki meni- O prizadevnih lovcih, članih Lovske družine Velike Poljane, smo v našem listu že poročali. V nedeljo, 19. junija, bodo lovci omenjene lovske družina kronati svoje delo z otvoritvijo nove lovske koče v »Sobi.«. Uradni del otvoritve bo ob 2. uri popoldne, sicer pa bo ob novi lovski koči ves dan veselo. Tamkajšnji lovci so nam povedali, da pripravljajo za udeležence proslave vrsto lovskih specialitet, manjkalo ne bo tudi dobre vinske kapljice in'drugih dobrot na ljudskem rajanju, ki bo pri novi koči. Lovska koča je ena izmed naj-lepših daleč naokrog. V gradnjo koče so vložili tamkajšnji lovci veliko prostovoljnih delovnih ur. Na pomoč so priskočili tudi nekateri drugi — z lesom in vožnjami. Iznajdljivi Lovski družini je uspelo dobiti tudi finančna sredstva. Po enoletnem delu je zrasla lovska koča, ki bo nudila varno zavetje lovcem in gozdarjem. Koča ima kuhinjo in prostor za ležišča. V njej bo lahko okrog lo stalnih ležišč. Nova lovska koča je zgrajena v idiličnem prostoru in lahko dostopna. Od železniške postaje Žlebič je oddaljena kake 4 km. Proslava v »Sobi« in otvoritev lovske koče v tem kraju bo ena največjih lovskih proslav na našem^ predelu v tem letu. Lovska družina Velike Poljane vabi na svojo proslavo vse lovce iz sosednjih lovskih družin in ostale prebivalce, da pridejo v nedeljo 19. junija v »Sobo«. 1 Do nezavesti je Šestega junija popoldne je gospodinjska pomočnica M. K. sedela na vrtu in pazila na otroke družine, pri katerih je v službi. Otroci vsega dvorišča so bili skupaj in se igrali. Verjetno je nastal med njimi nek nesporazum, kajti deček B. S. je začel metati v ostale otroke zemljo in .pesek, manjšemu fantku tudi za vrat. M. K. je imela zraven sebe na odprtem športnem vozičku šest tednov staro punčko, na katero je tudi pazila. Ko je videla, da bi zemlja in pesek lahko priletela tudi v deklico in ji mogoče padla celo v oči, je vstala, stopila k razbori-temu fantku in ga opozorila, da se ne sme metat: zemlje v otroke. Pri tem ga je mimogrede udarila z roko po zadnji plati in šla nazaj sedet k vozičku. Fantek, ki je že prej jokal, je planil v še hujši jok in tekel domov. Koča pri Francetovi jami V nedeljo 5. junija so imeli ribniški jamarji pri Francetovi jami lepo slovesnost v okviru proslav 50. letnice delovanja jamarskega društva. Ob tej priliki je bilo odprto betonirano plesišče, ki so ga jamarji zgraditi s prostovoljnim delom. Organizacijski sekretar Ofoč. komiteja Franc Debeljak je vzidal temeljni kamen za prvo jamarsko kočo v Sloveniji. Slovesnosti so se udeležili tudi sekretar Obč. komiteja ZK Ivan Fajdiga, med gosti pa smo opazili tudi predsednika in podpredsednika ObLO Ločica dolina. Ob tej priliki je imel tovariš Debeljak krajši nagovor, v katerem je pohvalil nesebično delo jamarjev, ki poleg raziskovalnih akcij našega krasa odpirajo tudi novo vejo gospodarske dejavnosti — jamarski turizem. Isto je poudaril tudi zastopnik matičnega društva iz Ljubljane tov. Tomaž Planina, ki je še posebej pohvalil ribniško podružnico kot eno najbolj delavnih v društvu. Po slavnostnem delu so bili na vrsti obiski v Francetovo jamo. Vsak obiskovalec je dobil razglednico z žigom jame. V jami so zabeležiti lep obisk. Pa tudi razpoloženje na zabavi je bilo zelo prijetno. Istega dne je bila tudi društvena akcija s pomočjo štirih jamarjev iz Ljubljane. Akcija ie bila v breznu pri tobakovi hruški. S seboj so vzeli preko 60 m lestvic, ki pa so bile prekratke. Kazalo je, da se brezno nadaljuje in so iz doseg-liive globine ocenili, da je globoko nad 100m ter verjetno najgloblje brezno na Dolenjskem. To brezno bodo ponovno raziskali. Tovariši iz Ljubljane so obljubili potrebne rekvizite. Verjetno bodo brezno premagali z vitlom. Z njim se je mogoče spustiti do 100 m v globino. Tako je minila zelo lepa jamarska nedelja. Jamarji bodo skrbeli, da bodo mogoči vsako nedeljo obiski in eventuelne druge prireditve pri Francetovi jami. Ko bo dokončno zgrajena koča>, ki bo služila kot jamarsko zatočišče in izhodna točka k vsem znanim jamam na področju dosedaj skoro neznane Male gore, bodo lahko dosegli še večje uspehe in razviti jamarski turizem do take višine, da bo nudil vsem spomina vreden obisk, jamarjem pa priznanje za njihovo delo. V Ribnici bo v propagandne namene odprta tudi jamarska razstava, ki bo prenešena iz Narodne in univerzitetne knjižnice iz Ljubljane. S to razstavo se bomo tudi v Ribnici spoznali z velikim delom. ki ga je izvršilo društvo, saj so dosedaj raziskali že nad 2000 kraških jam na področju Slovenije. Za vse jame so uredili katastre in vsako jamo, ki so jo raziskali, tudi registrirali. Ribniški jamarji želijo, da bi opremljali njihovo delo in jim pomagali. Želijo, da bi se jim priključilo Iše več novih članov. Njihova želja ie tudi, da bi tudi v ostalih kraljih organizirali podružnice jamarjev. -ta Čez nekaj časa se je pojavil pred' M. K. močan, velik moški, katerega ni poznala. Kmalu je zvedela, da je to M. §., ki je prišel zaradi svojega štiriletnega B. S. Po kratkem razgovoru, v katerem je M. K. priznala, da je fantka res malo udarila in povedala zakaj, se je krepki možakar nenadoma sklonil nad sedeče dekle in jo krepko udaril po obrazu, nato pa so sledile klofute. Medtem. ji je začela teči kri iz nosu in je dekle brez odpora ležalo na tleh, jo je začel obdelovati s čevlji, kamor ie nadlo. Žena, ki je sedela v bližini in je prizor gledala, se je zbala, da ne bo tudi njo obdelal, zato je zbežala, kajti spomnila se je, da se je mož že nekajkrat zelo sflrovo obnašal do žensk. Otroci brez varstva so v hudem strahu pričakovali kai bo in jokali ojerog nje. Šele po klicanju tovariša A. S., ki ie ves ta prizor tudi videl skozi okno v drugem nadstropju, naj vendar že pusti dekle pri miru. saj io bo še ubil, če bo tako nadaljeval, je M. Š. odšel in pustil svojo žirtev na tleh. Žene iz hiše -o pritekle k dekletu na tleh, jo dvignile in odvedle v hišo. Zaradi krepkega sunka z nogo v želodec je spotoma vso vsebino želodca izbruhala. Bruhala je tudi kasneje ponoči. Žene protestiramo. Ali naj gledamo, da sredi belega dne krepak možak pretepa dekle. Čez nekaj časa bo pretepel mene ali katero drugo, če se mu bo zazdelo. Ali naj tak človek še živi z nami pod isto streho, kjer nismo vame pred njegovo surovostjo. S svoiim dejanjem je dokazal, da ni dozorel Anketa Kluba študentov Kočevske Kako živiš tovariš? Pod tem naslovom smo pred nekaj meseci objavili krajši sestavek o anketi o socialno ekonomskem stanju članov Kluba študentov Kočevske. Ne le starše, ki imajo sinove ali hčere že na Univerzi, marveč mora predvsem zanimati družbene in politične delavce na terenu, kako živijo študenti. Kaj je pokazala anketa? Predvsem to, da s sedanjim stanjem ne moremo biti zadovoljni. Največja rak-rana so ravno štipendije. Povprečna štipendija znaša 6300 din. Takoj pa moramo pripomniti, da ne prejema štipendijo ena tretjina študentov z našega nodročja. Povprečni življenjski stroški znašajo 9000 din. Nastane vprašanje, kako krijejo študentje razliko med štipendijo in stroški. Res je, nekaterim štipendija skoro zadošča, to so predvsem tisti, ki se vozijo z vlakom, ali pa stanuiejo pri sorodnikih. Kolegi, ki imajo maksimalno višino štipendije, to se pravi pretepel dekle socialistični družbi, ki ženo spoštuje in obsoja vsako nasilje nad njo. To dejanje je toliko bolj obsojanja vredno, ker s tem ni škodoval dekletu samo momentalno. Doživela je pravi živčni šok, iz katerega si ne bo opomogla tako kmalu. Razen tega: kdo bo nadomestil družini vestno, marljivo in pošteno gospodinjsko pomočnico? Nič čudnega ne bo, če ne bo upala več živeti s tem človekom pod isto streho. Vsa čast dekletu, ki je s svojim ravnanjem ščitila otroke, zaupane ji v varstvo, zlasti malega dojenčka v vozičku. Dr. Rozalija Benčina, Ribnica 64 Novo igrišče 8000 din, že nekako ulovijo še kak tisočak, bodisi od doma, bodisi s honorarno zaposlitvijo. Toda tako visoko štipendijo imajo predvsem študenti zadnjih letnikov. Vse drugače stoji zadeva pri kolegih v prvem letniku. Teh niti roiovica nima štipendije, pa še tisti, ki je ima, je zelo skromna. Tako ima kolega v prvem letniku ekonomske fakultete samo 4000 din štipendije, čeprav je zavezan za dvojno dobo študija. Menda ni potrebno poudarjati, da taka pogodba oziroma taki oo-goii, ne ustrezajo zakonitim predpisom. Čudimo se le, da taka ustanova. kot ie Komunalna banka v Ljubljani, ne premore pravnika, ali pa vsaj človeka, iti bi znal pogledati v Ur. list FLRJ, letnik 1958 .Prav tako mnogi štipenditorji ne morejo razumeti, da se po predpisih iz junija 1958 otroški dodatek več ne odšteva od štipendije. Tako ravna ObLO Kočevje, ki štipendira študentko germanistike s 3000 din na mesec. Podoben primer je tudi s študentko naravoslovne fakultete, ki io štipendira ObLO Ribnica. Ta prejme le 4500 din. Vprašujemo se, zakaj se štipenditorji nočejo držati zakonitih predpisov? Niti daleč ni pošteno in ne zakonito, da podjetja in občine izrabljajo nevednost maturantov, ki pod silo razmer sprejemajo kakršnekoli pogoje. Menimo, da bo tu morala opomniti oziroma opozoriti štipenditorje socialno-ekonomska komisija Kluba študentov Kočevske. Najvišji življenjski stroški znašajo 11.000 din, a najnižji 3000 din. Ta razlika bi utegnila marsikoga spraviti v dvom glede resničnosti podatkov. Omeniti moramo, da zadostuje 3000 din samo enemu študentu. da pa jih 40' % rabi 11.000 din na mesec, 30 % 10.000 din, a ostali od 6 do 10.000 din. v Stari cerkvi Zanimivo je, da se komaj štirje kolegi ukvarjajo s honorarnim delom, ostale pa vzdržujejo starši oziroma prispevajo starši k razliki med štipendijo in povprečnimi življenjskimi stroški. Samo ena tretjina članov KŠK stanuje v študentovskih domovih, ostali pa privatno. Srečni so tisti, ki imajo sobico s posebnim vhodom, ati pa stanujejo sami. Toda večina ie v slabem položaju. Nekateri se stiskalo v kuhinjah, hodnikih, ati pa iih v eni sobi stanuje kar pet skupaj. Pravijo tudi, da ima tisti, ki, plača le do 2000 din najemnine izredno srečo, kajti nekateri plačujejo celo po 4 tisočake. Tudi glede hrane oziroma pod-hranjevanja je velik problem. Hrana v menzah ni dovoli izdatna, a je tudi iz leta v leto dražja. Tisti, ki stanujejo v študentskih domovih. se hranijo v študentski menzi, ostali, ki stanujejo v privatnih stanovanjih, pa v veliki večini obiskujejo Ljudsko kuhinjo. Poskušali smo vsaj približno pokazati gmotne strani življenja naših študentov. Vendar moramo ugotoviti, da se v bistvu ne razlikujejo od razmer ari kolegih iz ostalih krajev Slovenije. Bistvena razlika ie samo pri študentih tehnike. Resnica je da imajo le redki študenti tehnike štipendije. To velja predvsem za. prve letnike. Študentje iz naših krajev pa so v veliki večini brez štipendije, ker tovarne oziroma podjetia. nudijo štipendije predvsem študentom domačega območia. Na Kočevskem pa kot vemo, večjih tovarn ni. Enako kot študent ati študentka s Primorske. Prekmurja in drugod, tudii naš študent ali študentka, brž ko mesec prekorači 20 dni, vzame pero in oanir in piše: »Mama (oče), pošlji mi tisočak, da bom imel(a) za vlak (kn;:-o. hrano)!« Ivan Žužek PREDGRAD V nedeljo dne 12. junija smo imeli v Stari cerkvi proslavo ob otvoritvi igrišča. Ze v začetku šolskega leta smo si zadali nalogo, da bomo do Titovega rojstnega dne zgraditi šolsko igrišče. V delo smo vložili mnogo truda. Nedeljo za nedeljo smo vozili od postaje leš in zemljo. Postavili smo dva, droga za odbojko, za skoke na smo skopali jamo. Z Brega smo navozili žaganje in jamo zasuli. Naš trud ni bil zaman. Imamo igrišče, kjer bomo odslej lahko telovadili in se igrali ter si tako krepiti naše telo. Načelnik pionirskega odreda je v nagovoru pozdravil vse občinstvo, prav posebno pa prosvetnega inšpektorja Janeza Knola. Nato se je vrstil pester spored. Pionirji so nastopali s petjem, prostimi vajami, vajami z venčki, plesali narodna kola. Pionirji 1. razreda so se izkazali s tekom v vrečah. Ker nam je prvi telovadni nastop tako lepo uspel, se bomo odslej še z večjim veseljem oprijeti dela. Naš telovadni nastop je privabil ve'iko število ljudi iz vseh naših vasi, ki so z o d obr Bivanjem stprem- ljali naše uspehe. Ta dan je bil za nas lep praznik. Dokazali mo uspehe letošnjega šolskega leta, ki smo ga zaključili tudi z razstavo izdelkov tehničnega in likovnega pouka. Fabjan Tone učenec 5. razr. osn. šole Nenadoma nas je Zapustil v 39-letu starosti MIHELIČ FRANC uslužbenec pri gradbenem podjetju »Gradbenik« Ribnica. Dobrega in marljivega uslužbenca bomo ohranili v najlepšem spominu. UPRAVA PODJETJA »GRADBENIK« RIBNICA SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE NENADOMA PREMINUL MIHELIČ FRANC član sindikalne podružnice in kolektiva »Gradbenik« Ribnica. Zvestega tovariša in uslužbenca bomo ohranili v trajnem spominu. SINDIKALNA PODRUŽNICA »GRADBENIK« RIBNICA Gasilsko društvo v Predgradu je priredilo v nedeljo 5. junija vrtno veselico, na katero so prišli ljudje od blizu in daleč. Ob dobri postrežbi in glasbi so se prav imenitno zabavali. Na veselični prostor je prišel tudi nek mladenič in streljal z zračno pištolo. Meril je orati svoji izvoljenki, zadel pa .ie v oko nekega plesalca. Izstrelek js fanta težje poškodoval, zato so ga morali z rešilnim avtomobilom odpeljati v bolnišnico. Mcpcdulca sc" varnostni organi aretirati in ga predali sodišču. NENADNA SMRT V ponedeljek dopoldne je nenadoma preminul MATIJA DOMJAN, 33-letni tolarski mojster iz Brega pri Stari cerkvi. Kmalu P° zadnji vojni je prišel z mnogimi delavci iz Prekmurja in se zaposlil v delavnici na Bregu, kjer je delal 13 let. Ni bilo mogoče verjeti, da je pridni in priljubljeni mojster tako nenadoma izdihnil. Kot že tolikokrat je tudi tega dne prišel ob 6. uri na delo. Dve url kasneje .'ie tožil, da mu je slabo in v poldrugi uri je umrl. Več let je bil član obratnega delavskega sveta, predsednik sindikalne podružnice, član upravnega odbora sindikata itd. V vaški organizaciji Socialistine zveze je bil tajnik. Ob prisotnosti vseh, ki so ga poznali in z njimi delali, ter sorodniki, so ga v sredo popoldne pokopati na pokopališču v Stari cerkvi. Veliko prezgodaj je zapustil nas vse, še posebno pa ženo z majhnim otrokom. ZLOČINCI 2 posebne vrste Zapisi vam bodo dali v dokumentirani obliki pogled na tragedijo naroda in stanu, ki je podlegel pritisku fašizma,. To, kar se je dogodilo zdravniškemu stanu v Nemčiji, je strašna ugotovitev dejstva, da, lahko pristanek ali celo molk pred antisemitizmom in ostalimi okrasi rasizma, da lahko poslušnost ali celo molk pred oskrumbo svete etike stanu in udinjanja zdravnika drugim ciljem ne pa v resnici za dobrobit človeštva — pripelje do sramote in zločina, pri katerem je ves zdravniški stan v državi, v končni analizi štet za sokrivca. * Brigadni general vojske Združenih držav in šef Sveta za vojne zločine Telfocd Taylor je prispeval h knjigi »Zločinci posebne vrste« tele ugotovitve: Konec leta 1946 je bilo 23 nemših obtožencev pripeljanih pred Sodišče za vojne zločince v Niimbergu. Dvajset od teh je bilo zdravnikov, ki so kot vladni, vojaški ali SS uradniki sedeli blizu vrha ali pa na samem vrhu zdravniške hierarhije Tretjega rajih a. Ostali trije so imeli administrativne položaje, ki pa so jih ozko povezati z medicinskimi vprašanji. Obdolženi so bili obtoženi, da so krivi številnih surovosti in neverjetnih zločinov, vsi so delali uničevalne ali drugačne poskuse na ljudeh in opravljati druge zločinske perverznosti zdravniške obrti Sodišče je bilo znano pod imenom »Numberško zdravniško sodišče«, čeprav so njegove moralne in zakonske posledice daleč prešle meje medicine. V zapisih, ki jih boste brali, je zbran najpomembnejši del dokumentarnih podatkov, ki so bili prikazani,, da bi podprti obtožbo. Sodišče, ki je sodilo ta zdravniški primer, so sestavljali zastopniki štirih okupacijskih sil v Nemčiji. V skladu z zakonom, ki je znan kot »kontrolni zvezni zakon šti 10«, katerega naloga je bila »vzpostaviti enotno zakonsko osnovo v Nemčiji za preganjanje vojnih zločincev in osta ih podobnih krivcev«, so sodišče sestavljali: predsednik Vrhovnega sodišča države Washington, Walter B. Beals, sodnik Vrhovnega sodišča države Florida, Harold L. Sebring in sodnik Pokrajinskega sodišča v 'Oklahomi Johnson T. Crawford. Pomožni sodnik je bil Victor C. Swearingen, prejšnji pomočnik javnega tožilca države Michigan. Obtožbo proti 23 obdolžencem sem pripravil, podpisal in predložil sodišču jaz kot šef Sveta za vojne zločince. Sodišče je pričelo z delom 8. decembra 1946. James Me Haney iz Lillte Rocka, Arkansas, je bil javni tožilec], številno osebje, ki je pomagalo obtožbi, sta vodila Me Haney in njegov prvi pomočnik Alexander G. Hardy iz Bostona iz države Massachusetts. Tako kot sodita pisca teh zapisov in kot bi bilo to jasno vsakomur, ki bi proučil vse gradivo s procesa, je bilo sojenje ob največjem spoštovanju prava (jurisprudence). Branilci so bili vestni in dostojanstveni ter so zagovarjali obtožence odločno in vešče. ■Obtožnica ni smela izpustiti iz vida velikih ciljev procesa. V uvodni izjavi je rečeno: »Obdolženci so obtoženi zaradi umorov, mučenja in drugih surovosti, vodenih v imenu medicinske znanosti. Žrtev teh zločinov je na tisoče. Le majhen del teh še vedno živi; nekaj preživelih se bo pojavilo v tej dvorani, Večina pa je tistih nesrečnih žrtev, ki so bili takoj ubiti ali pa so umrli med mučenjem ...« Odgovornost predstavnikov 'Združenih držav, kakor sodišča in tožilcev, je velika in neobičajna. Le-ti so dolžni ne samo do žrtev in roditeljev ter otrok žrtev, da bo izrečena krivcem pravična kazen, da bodo pravično zaslišani in obsojeni. Te odgovornosti zahtevamo od vsakega sodišča.. Dolžnosti, ki jih moramo izpolniti mi tukaj, pa so dosti večje. Te velike obveze pa gredo do narodov in ras, ki so občutili strahoto teh zločinov. Prava kazen obdolžencev, ali celo drugih enako krivih, ne more nikdar zaceliti strašne rane, ki so jih prizadejali nacisti tem nesrečnim narodom. Zanje je dosti bolj pomembno, da bodo ti neverjetni dogodki utrjeni javno in točno, tako da ne bo mogel nihče nikdar več posumiti, da niso resnični, da so le pravljica. Sodišče, ki zastopa druge države in glas človeštva, naj ožigosa ta barbarska dela in ideje. Mi tukaj imamo poleg tega še druge neprijetnosti. Obdolženci na dbtoženiški klopi so obtoženi za umore. Vendar to ni le samo sojenje ubijalcem. Mi ne moremo biti zadovoljni, če samo dokažemo, da s o zločini bili in da so jih napravile določene osebe...« »Naša sveta dolžnost do narodov vsega sveta .je, da pokažemo zakaj in kako so se zgodile te stvari. Mi smo dolžni, da z največjo jasnostjo objavimo ideje in motive, ki so pripeljati te obdolžence, da so postopali s svojimi človeškimi brati slabše kot z zverinami. Čudaške misli in popačenj pogledi, ki so pripeljali do teh divjaštev niiso mrtvi. Njih se ne da ubiti s silo orožja. One ne smejo postati rak, ki bi se širil v nedrjih človeštva. Biti morajo odstranjene in javnosti prikazane. Zaradi tega imamo mi na tem procesu posebno odgovornost do vsega nemškega naroda...« »... Ta primer je posebno jasen primer ne le za silno degradacijo nemške etike, do katere jo je pripeljal nacistični nauk, marveč tudi za nazadovanje zdravniške veščine in popačenja tehnike, ki so se je obdolženci lotevali. Nacisti so uspeli do neke mere prepričati ljudi po svetu, da je nacistični sistem, čeprav okruten, absolutno uspešen; čeprav divjaški, da je popolnoma znanstven; čeprav popolnoma zanika človeštvo, da je popolnoma sistematično zgrajen, tako, da »dovoljuje poskuse«. Dokazi, ki jih bo sodišče slišalo, bodo razblinili to bajko. Nacistične metode raziskovanja so neznanstvene, tehnika pa je bila nesistematična.« »Poskusi niso prispevali ničesar, kar bi lahko uporabilo civilizirano zdravstvo. Bilo je ugotovljeno, da bo fenol ali gazolin, vbrizgan v ožilje, zagotovo ubil človeka v eni minuti. To in še nekaj drugih ,izsledkov’ je vse, kar spada v področje .thanathologije’. Brez dvorna se lahko nekaj teh novih metod uporabi povsod do zločincev in 50 potemtakem brez dvoma lahko koristni v državi zločincev. Nekega napredka v metodologiji uničevanja ne moremo zanikati in po Him-lerjevem mnenju naj bi bila ta metodologija glavni namen.«