AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY D©M©VINfl AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER No. 107 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, MAY 6TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV Politična tovarna v Washington!] je edina, ki dela s polno paro Washington, 4. maja. Dočim ^'se druge tovarne v Zedinjenih ai'zavah popolnoma ali pa deloma Počivajo, pa posluje politična to-Vartla v glavnem mestu dežele, s Polno paro. Slabih časov v ^ashingtonu med politikarji absolutno ne poznate. Kongres je ^ zasedanju in tvori važne nove Uavčne in druge postave, poleg eSa se pa bližajo predsedniške Konvencije in volitve, in nič ču-aa, da prihaja dnevno stotine uJcev iz vseh krajev dežele v Slavno mesto, da se informirajo 0 tekočem položaju. Vsi hoteli Prenapolnjeni, in v restavran-'a je opoldne ali zvečer težko c obiti prostor. Opazovalci raz-mei* so mnenja, da bo tudi ta to-^'na politike ponehala kakor itro preneha kongres z zboro-in ko bodo uslužbenci ®trica Sama občutili depresijo, katero jih bo obdaril kongres, ko ■Hm je znižal plače. Ingalls milijonar Republikanska stranka drža-Se Ohio kandidira pri primarnih za urad governerja mi- aara, komaj 32 let starega '•jo: ^eallsa. Ingalls propagira po rzavi Ohio največ s tem, da je Proti prohibiciji, toda kje so °teri delavski in brezposelni o katerih Ingalls ni-Pojila, kot milijonar, in je 0l'o gotovo, da se tudi za nje "lindy" sleparija Washington, 5. maja. Iskanje za ugrabljenim otrokom Lind-bergha je danes dobilo svoj odmev v aretaciji Gaston B. Means-a, ki je bil obtožen, da, je izsilil iz Mrs. McLean $100,000 pod pretvezo,da bo on lahko dobil ugrabljenega otroka. Mrs. Edward McLean je poznana soproga milijonarja McLeana, lastnika vplivnih č?,sopisov Washington Post in Cincinnati Enquirer. Očividno je ta ženska padla v roke izkoriščevalcem. Njej se je približal neki Gaston B.' Means, ki je bil svoje dni tajni zaupnik justičnega oddelka ameriške vlade pod predsednikom Hardingom. ž za katerim tudi franco- Povedal je ženski, da so mu poznani banditi. Ko je bil v zaporih v Atlanti, mu je eden izmed jetnikov predlagal, da odpeljejo Lindbergh otroka. Povedal je Mrs. McLean, da če spravi skupaj $100,000 v bankovcih po $10 in $20,da garantira, da pripelje otroka nazaj. To je bilo kmalu potem, ko je bil otrok ugrabljen. Mrs. McLean je šla na ..............ijen. juib. iuci-ieuu je am na . "emi ne bo, ker jih absolutno banko in dobna toliko gotovine, bno, da vs?kdo prispeva svoj delež. Res je, da je Prosvetni odbor dovolil za udeležbo v umetniški šoli nekako šolnino, toda časi so taki, da skoro polovica učencev šolnine ne more plača- . Za državnega blagajnika sta kandidata demokrata John E. Harper in Joseph T. Ferguson, d očim kandidirajo za državnega tajnika demokrati Rupert U. Hastings, Thomas Kyer in Geo. Myers iz Clevelanda. Za sodnika najvišje sodnije kandidira na Težavna pot župana Ko je upravitelj mestnega avditorija včeraj odslovil 22 uslužbencev avditorija in mestnega stadiona, je s tem narastlo število vseh doslej odslovljenih mestnih uslužbencev, odkar je prevzel novo vlado župan Ray T. Miller — 416. Vseh mestnih uslužbencev, k 1 a s i ficiranih in navadnih delavcev je 9257. Od teh jih je 2750 policistov in og-njegascev, katerih se ne more odstraniti, ker je njih služba zavarovana s postavo. Preostaja torej še 6507 mestnih del, s katerimi razpolaga mestna vlada pod županom Ray T. Millerjem. Toda tudi ogromna večina teh, nekako 4900 jih je zavarovanih potom takozvane Civil Service komisije. To je, ljudje, ki se nahajajo pri teh delih, so nare-1 dili skušnjo, nakar so bili ime- j Kako je mogoče, da je tudi "star Amerikanec" deportiran iz Amerike Postava o deportaciji tuje-zemcev je ena najbolj strogih postav v Ameriki. Deportirajo se ne samo osebe, ki so prišla sem nepostavnim potom, ali ki so tu zakrivile kak zločin, pač pa tudi osebe, ki so bile prvotno postavno sem pripuščene, pa so odšle na obisk v staro domovino, ne pomišljajoč na posledice. Sledeči dogodek se je pred kratkim pripetil: Neka inozemka je prišla popolnoma postavnim pctom v Ameriko pred 20. leti. Bila je tedaj še mladoletna in je prišla s starši. Starši niso postali ameriški državljani, in ona je ostala tujezemka, kljub temu, da je pohajala v ameriške šole in se je pred 8. leti poročila z I ameriškim državljanom. Dva novani za svojo službo, župan|?®™,otroka sta 86 rodila V jih ne more odstaviti, razven, ako so v službi kaj zakrivili, ali ;pa, ako enostavno odpravi njih He livi Pozna. Ako bo kdo naših vo-cev volil 10. maja republikan-, ' tiket, mu priporočamo kot aildidat; renCe ta za governerja Cla-J. Brown, sedanjega drsnega tajnika, ki je pokazal, tl Je marljiv pri delu, pošten in ("očen nasprotnik korupcije. .Visoka zavarovalnina Urad mestnega blagajnika je "'lvarovan proti ropu za svoto ^0,000. Premija za to zavaro-^'ftino znaša $1,606.57 na leto. cj Jub temu, da so vsi uslužben-t Urada pod bondom in da stoji-ves dan dva policista na stra- katero je plačal?! v pričo nekega katoliškega duhovna Meansu. Nato je pošiljal Means žensko po širni Ameriki, in ko se je ska-zalo, da iz vsega ne bo nič, je Mrs. McLean zahtevala, da Means vrne denar. Dala mu je čas do srede, 4. maja. Ker Means denarja ni vrnil, ga je dala zapreti. Means je bil stavljen pod $100,000 varščine, katere ni mogel dobiti in je ostal v zaporu. no. do. Pa plačuje mesto zavarovalni-Pcleg tega. je župan Miller enal, da so zavarovana razna ^stn'a poslopja, lastnina in | člani so nujno vabljeni leto' ?pl"ema za skoro $9,000,000 na j nik. Seja v Lorainu Slovenski politični klub v Lorain, Ohio, vabi vse svoje člane in članice, da gotovo pridejo na sejo v nedeljo, 8. maja. Priče-tek ob pol treh popoldne. Vsi Taj- 000 Mesto plačuje nekako $89,- za zavarovalnino na leto. Vsa Radio petje ta —«>»«i"viiiiiiuu na reiu. »» Mici Grdina nam sporoča, da n Zavarovalnina je bila upelja- ne bo pela danes na WTAM ra-Že dolgo vrsto let, in župan er sedaj pregleduje, koliko zavarovalnine se lahko opusti. p Prireditev vdov ponovno opozarjamo na pri- VV Ta Klub je še vedno kar uJbolje postregel vsem došlim Izborna jedila, in pi- dio postaji, ampak v petek 13. maja ob enajstih zvečer. Skušala bo dobiti dovoljenje, da bo zapela, tudi kako slovensko pesem. Od vseh krajev Zedinje- plesno"veselico 'in "domačo I "ihu držav Kanade if dospel° + u . abavo ki se vrši v soboto 7 nebr°J Prošenj na gori omenje- procentov vseh učenčev. 'v Knausovi dvorani,' in ™ radio P°staJ°' da bi ' ' i uprizori Klub slovenskih I »ovno "P™onla slovenska ura, j staršem nase prav iskrene čeki se je nedavno tega vršila. - — — --- Lepa prireditev V sredo večer so se zbrale prijateljice ljubke Miss Frances ski ne zaostaja. Le v Londonu ima dolar doslej še dobrega prijatelja. Dolar je obdržal svojo ceno. Sicer se ni bati nobenega večjega denarnega preobrata, toda ta dogodek kaže, da evropske države nikakor ne želijo inflacije denarja. So kakor otrok, ki si je enkrat opekel prste ob ognju, in se: sedaj drži proč od ognja. -o- Slovenski graduanti Na Collin wood višji šoli bo graduiralo 9. junija lepo število slovenskih mladeničev in mladenk. Sledeča so njih imena: Ana Bajec, Mildred Be van, Zel ValerioCanker, Frances Blumel, Hermine Cernelich, Margaret Cerar, Frank Cvetkovič, Josephine Debeljak, William Fifolt, Jennie Golobič, Albin Hočevar, Josephine Hribar, Andrew Ipa-vec, William Jenko, Irene Kav-ran, William Kavran, Edwiard Klemenčič, Patricia Kos, Tom Ludvik, Joseph Lustrik, Louise Malovrh, Mary Mancin, Joseph Markel, Boris Mrmolja, Mar/ Marn, Frank Mervar, Amelia Oblak, Frank Ovanin, Albert Pekol, Kenneth Perko, Alma Po zarelli, Robert Prislin, Elsie Pu-cel, Sophie Rejc, Josephine Rup-nik, Edvard Seitz, Lawrence Seme, Jimmy Stakich, Ana Strum-belj, Tessie Susa, Albin Usaj, Josephine Valetich, Marie Zehe in Henry Zorman,skupaj 44 višješolskih graduantov iz ene same šole, kjer tvorijo Slovenci 20 Vsem se po-1 m lad i m graduantom in njih ti. Odbor je raditega sklenil |d®mc^r^kem tiketu sodniK delo. Ko je nastopil svoj urad prirediti plesno veselico, katere SWeygandt .lz Clevelanda poleg novi župan Ray T. MiUer> smo čisti dobiček je namenjen za vz- "fga pa Se. Fra"k,S" Day * Clevelanda in sodnik Price iz drževanje šole. Veselica se vrši v soboto, 7. maja v spodnji dvorani S. N. Doma. Da je pa udeležba vsakomur mogoča, je odbor odločil samo 25c vstopnine. Tudi tri dobitke se bo razdelilo, kar so podelili naši trgovci. To je ena prireditev med New Lexingtona. Največje zanimanje pa vlada v Clevelandu gled2 izvolitev ali nominacije za urad okrajnega blagajnika. Sedanji blagajnik je republikanec Collister. Collister je bil eden pi vih oprod Maurice Maschketa vsi pričakovali, da bo župan Mil- i Ameriki, toda ona je ostala tujka. Pred dvema letoma je ženska postala nervozna in začela dobivati znake slaboumnosti. Njen mož jo je poslal v stari kraj, misleč, da sprememba zra-|ka bo ugodno vplivala na njo. kance iz mestnih del, in nastavil iMožu f niti sa"'lal° ni' da bo to demokrate. Pri neklasificiranih !f?rožal° blvanJe v Amen" delih je bilo to mogoče, toda C1 po px°v+ratku- Ko Je vrni-, . jla po sestih mesecih bivanja v ogromno število vseh mestnih " F . , . ., . ' del je stavljenih pod kontrolojf.™*1 *>P* v Amenko, je do-Civil Service komisije. Ta ko-!b,lla pon?v,n(> napad bol^m' ler enostavno prepodil republi- misija obstoji iz dveh republi- tiana jc bila v javni zavod. Ob- narodom, kateri se pač ne more kancev in enega demokrata, in lesti pa ^ kadarkoli župan Miller zahteva, |caJe t"Jezemcev v Javmn zavo" nihče odreči. Pričakuje se to- | da plača $40,000 v okrajno bla rej najbolj številnega odziva od gaj"°' ^ dovolj'evi,11 ner^d" naroda. Vsak prinese malenkosten prispevek, toda če nas bo veliko, se bo močno poznalo pri nadaljnem, najem prizadevanju po višji izobrazbi. Iz Barbertona nosti pri plačevanju davkov. Po leg tega pa je zginilo iz njegovega urada skoro $700,000.00 davčnega denarja, nakar je moral | Collister se umakniti in sedaj j preiskuje že en mesec dni 25 državnih nadzornikov davčne knji- da se ta ali oni uslužbenec od dih. Ko se je o njej dognalo, da str?ni, civilna komisija vedno j ?e tujezemka, so oblasti odredi- odloči proti Millerju, ki je na ta le deportacijo. Po postavi je način brez moči. Kakor hitro tujezemec, ki zapade v breme bo eden izmed republikanskih I J™}0®* .^Portiran, tekom pe- uradnikov civilne komisije odstranjen, ima župan Miller pravico imenovati naslednika, in >\■ Na Norton višji šoli bo graduiralo 20. maja 21 dijakov, med njimi sta tudi dve Slovenki, in sicer Jennie Centa in Mary Centa, hčerki poznane družine v Shermanu. Naši. ljudje se vedno bolj zavedajo, da je njih otrokom izobrazba potrebna skoro ravno tako kot vsakdanji kruh. Iskrene čestitke mladenkam, kakor tudi njih staršem.— Umrla je v Barbertonu Antonija Povh, stara komaj 27 let, doma iz vasi Kovčice na Primorskem. Tu je bivala 9 let. Ranj-ka zapušča soproga, tri otroke in mnogo sorodnikov. Ob času smrti ni bila pri nobenem društvu. Iskreno sožalje preostalim, ran j ki pa naj bo lahka ameriška zemlja! ge. Pri volitvah 10. maja, Col- MiUer b() imen0val demokrata lister ne bo več kandidiral, pačjngkar bo imel večino pri civilni pa imajo republikanci za ta urad komisiji. Potem se bo šele delo pripravljenega nekega Laurence odprlo za demokrate. Tako pa Norton. Na demokratski stran- j je do danes mogei Miller razde_ ki pa kandidira William A. liti le 416 del svojim pristašem, a pri drugih ga ovirajo republi- Greenlund in John J. Boyle. M*i p r i p o ročamo izvolitev Green-lunda, ki je kot večletni podgoverner države Ohio pokazal iz- kanci, ki so se znali tekom 17 let tih let po zadnjem prihodu. Ni se gledalo, da je žena prišla v I Ameriko kot otrok pred 20. leti, pač pa. se gleda na datum zadnjega prihoda. In sedaj mora nesrečnica zapustiti moža in otroka brez vsakega upanja, da bi smela šs kdaj vrniti se v Ameriko. Izključena je za vedno. Ta tragični slučaj je posledica splošnega napačnega m n e n j a, •i , j tt „ da dolgo bivanie v Združenih svoji nasilne vlade v City Hall , v f , , , državah odpravlja nevarnost de- tako utaboriti, da je dozdevno vanredno zmožnost in poštenost skoro nemogoče jih pregnati, v uradu. O nadaljnih uradnikih, i dokler posluje sedanja civilna katerih imena pridejo na vrsto, komisija. Doslej je civilna ko-10. maja, spregovorimo te dni. .misija dosledno nagajala župa--QJ--nu Millerju. Po mnenju župa- pcrtacije. To ni res. Omenjena ženska ne bi smela nikdar iz Zed. držav, razven, da je postala državljanka. Na drugi strani je pa bila. jako nemarna, ker ni storila v vseh letih niČe- Ufcit od vlaka na Millerja pa bo prišel kmalu , , . x , „ „ ,. , Charles Miller, star 68 let, je čas> ko se bodo razmere tudi tujsar, da bi postala državljanka, včeraj skušal skočiti na voz to- spremenile. In dotedaj vornega vlaka na NefF Rd. Pri I trplenje. tem je padel in dobil take po-škodbe, da je kmalu potem v bolnici umrl. Miller je bil brez po- V Poškodbe pri delu sredo je dobil močno po- , d> vse po najnižjih cenah, po- . . 68'tega pa izvrstna Hojerjeva Kasumch iz Lockyear Ave., v J^^a bol gotovo podarila vsake udeležencu nekaj ur prijet-d°mače zabave. Darovi Knausovi dvorani, kjer so priredile poslovilni večer zaročenki, ki se v kratkem poroči z Mr. Jos. Nema.nich. Dekleta so zaročenki čestitale in ji prinesla Slov. mladinsko šolo sta številno lepih in primernih da-]Gvr°vala, ker se nista mogla ude-, ril. Poroka se vrši koncem ma-$10* .prireditve Louis Dobnik ja meseca. y m Katarina Stefančič $1. i8,ltllenu Prosvetnega odbora ta re«a hvala. — John Tavčar, ^Jnik. R Prestavljena seja s^eana seja Slov. demokratka kluba, ki bi se imela vršiti Članom dr. Slovenec SDZ V nedeljo 8. maja naj se udeležijo vsi člani mesečne seje, ker prideta, dva člana gl. odbora na sejo radi važne zadeve.—Predsednik. Delo se dobi Zakonski par lahko dobi takoj delo na farmi. Za podrob- 5 Petek 6. maja, bo radi shoda v stavljena na petek, 13. maja, Se^avadnih prostorih. — Pred-J nosti se zglasite pri Mrs. Zni-, I daršjč, 1206 Norwood Rd. stitke in jim želimo, da bi bili uspešni v življenju, in da ne bi pozabili nikdar svoje slovenske matere in svojega naroda, iz katerega so prišli, četudi se bodo nekdaj nahajali na visokih mestih! Smrt otroka Staršem Prhne, 14810 Hale Ave., je umrl šest dni star sinček Joseph. Pogreb otroka se vrši v petek popoldne pod vodstvom Jos. žele In Sinovi. Staršem izrekamo naše iskreno sožalje! Maša zadušnica Ob priliki prve obletnice smrti Marije škerl, se po brala maša zadušnica v soboto ob 8:20 v cerkvi sv. Jeronima, v nedeljo ob desetih pa v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Sorodniki in prijatelji so prošeni, da se udeleže. Za Materinski dan Podružnica št. !?1, Slovenske ženske Zveze v Wes+ Parku bo lepo proslavila Materinski dan v nedeljo, 8. maja. Podružnica priredi lepo igrico v Jugoslov. Narodnem Domu, pričetek ob 7:30 zvečer. Po igri pa sledi ples in domača zabava. Ljudje so prav prijazno vabljeni k tej proslavi Materinskega dne in odbornice obljubujejo vsem najboljšo zabavo in postrežbo. Družinski spor Znani matador republikanske stranke v Clevelandu, Gus Hir-stius, prvi pomočnik razvpitega Maurice Maschketa, se nahaja v lepi godlji te dni. Republikanska stranka je uradno odobrila Thomas Cooka za okrajnega elerka, toda žena Hirstiusa pa deluje za žive in mrtve, da bi bila, izvoljena Mrs. Louise Wallace. Hirstius pravi, da svoj živ dan še' ni bil v taki zagati. * Mesto Berlin ima 114 milijonov mark deficita. posla in je hotel se zastonj pre-jškodbe pd delu pri The cleye. peljati na tovornem vlaku do Rochester, N. Y., kjer je njegov sin zaposljen pri NYC železnici. Nove žarnice National Lamp Works, ki ima svojo tovarno na E. 45th St. in Hough Ave., je začela izdelovati nove vrste električno žarnico, ki se bo prodajala po 10 centov. Dosedaj so bile enake žarnice importirane iz Japonske in so se prodajale po 10 centov. Dnevno bodo izdelali v Clevelandu od 30,000 do 40,000 takih žarnic. ■ Bogate ženske Federacija ženskih klubov v državi Ohio je pri svoji letni konferenci v Sandusky, Ohio, odobrila prohibicijo in sprejela resolucijo, da se ista strogo spol-nuje! Menda ja! WHK radio postaja The Cleveland Plain Dealer je kupil velik interes ali delež pri znani radio postaji v Clevelandu — WHK. | Koliko naših1 slovenskih žensk I je, katerih možje so državljani, ženske pa niso. Vse te ženske jako nespametno ravnajo. Ni treb?, vedno čakati, da se nesreča pripeti, kajti po toči zvoniti je prepozno. Kdor je že 5 let tu, ne more biti deportiran kot "javno breme." Toda če le za trenu- land R'y Co. dobro poznani rojak Mr. Joseph Oražem, 6326 Carl Aye., ki je pri omenjeni ;tek zapugti Zedinjene države> te_ kompamji tisluzben že dolgo vr- L. ge njegoyo prvo bivanje ne sto let. Nahaja se pod zdravni- yeč redn0> pač pa ge raču_ skim nadzorstvom. Vrlemu no-' dan njegove zadnje vrnitye žu iskreno želimo, da bi čimprej! Ameriko. Recimo, mož je dr-m dobro okreval. {ž^ljm, pa gre z ženo, ki ni dr- Zamorski škofi V Clevelandu zborujejo zamorski škofi, 14 po številu, ki pripadajo metodistovski verski sekti. Včeraj so sprejeli resolucijo, v kateri pravijo: "Za večne čase se zavežemo, da mora ostati prohibicija v Zedinjenih državah, kot največji blagoslov naroda!" Dober apetit! Maša zadušnica V nedeljo ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Ivano Kromar ob priliki prve obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeleže. * Ameriški državni tajnik Stimson se vrača v Ameriko. žavljanka, v Kanado na obisk. Vrneta se, in ako žena ni sporočila svojega odhoda iz Zed. držav, in se pozneje kaj zgodi, se računa da.n njenega prihoda v Ameriko od onega dne, ko je zadnjič prestopila meja Zed. držav. Dijakinja in žganje Zvezni prohibicijski agenti so včeraj aretirali Andreja Kru-panski, 5207 Bridge Ave., in za-eno njegovo 18 let staro hčer, ki študira na univerzi. Hči je priznala, da je pomagala očetu prodajati žganje, da je zaslužila za študije. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po poŠti, celo leto >7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznažalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka S cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act o t March 3rd, 1879. pa hvala Primož in Joe Kogoju, ker sta se izvanredno trudila za ta koncert. Lepa hvala Ameriški Domovini za reklamo, kot tudi Enakopravnosti. Iskrena hvala vsem udeležencem in vsem tistim, ki so kaj pripomogli! de boljšega uspeha. Pevcem in pevkam pa priporočam, da upoštevamo naše pe-vovodje in uspeh nam bo 'še za-naprej zasiguran. Pozdravlje ni! Za društvo Zvon: A. Žagar, tajnik. No. 107, Fri., May 6th, 1932 Primarne volitve Dočim so se že po mnogih drugih državah vršile v pre-tečenem mesecu primarne volitve, pri katerih se izbira delegate za predsedniške konvencije, se vršijo enake primarne volitve v državi Ohio v torek, 10. maja. Zakaj so primarne volitve in kaj pomenijo v splošnem. Primarne volitve so upeljane v prvi vrsti, da se dožene mnenje naroda glede posameznih kandidatov v eni stranki. Za governerja države Ohio na primer kandidira recimo pet demokratov. Ljudje'torej pri primarnih volitvah odločijo, kdo izmed teh petih kandidatov bo pravi kandidat stranke pri glavnih volitvah v novembru mesecu. In to je veliko bolje, da ljudje odločujejo, kot pa politikarji, ker s tem je dana prilika vsakemu državljanu, da se priglasi kot kandidat. Letošnje primarne volitve so še posebnega pomena, ker se pri njih izbirajo delegati za predsedniške konvencije.. Glasom ustave Zedinjenih držav mora namreč politična stranka, ki želi postaviti predsedniškega kandidata, imeti najprvo konvencijo, katera konvencija naj izbere predsedniškega kandidata dotične stranke. Kandidate izbirajo delegati izbrani pri primarnih volitvah. Vsaka stranka v vsaki državi je upravičena do dvakrat večjega števila predsedniških delegatov, kot pa se nahaja v dotični državi kongres-manov in zveznih senatorjev. Primarne volitve so po vsej resnici ljudske volitve, ker pri teh volitvah ljudje zbirajo kandidate, dočim so jih včasih zbirali politični bosi. Predsedniška konvencija tako republikanske stranke kot demokratske stranke se bo vršila junija meseca v Chicagi, dočim se bo predsedniška konvencija socialistične stranke vršila v Milwaukee. Ako bo še ktera druga politična stranka, razven komunistične stranke, postavila predsedniškega kandidata, do danes še ni znano. Ko stopite 10. maja v volivne koče, da volite, vas bodo vprašali, h kateri stranki pripadate. To je popolnoma pravilno, kajti le demokrati lahko odločujejo o demokratskih kandidatih, in le republikanci o republikanskih in socialisti o svojih. Kdor je pri zadnjih glavnih volitvah volil republikanski tiket, se mora tudi sedaj izjaviti za njega, in kdor je volil demokratski, bo zahteval demokratski tiket. V državi Ohio, kar se tiče predsedniškega aspiranta Al Smitha, slednji ni kandidat. Smith je bil kandidat v drugih državah, in je ponekod dobil, drugje je zopet propadel. Toda Smith si države Ohio ni izbral za preskušnjo, torej se tudi delegatov za predsedniško konvencijo ne more voliti, ki bi se izjavili za Smitha. Kar se tiče ohijskih demokratskih predsedniških delegatov, se bodo izjavili za predsedniškega kandidata za sedanjega governerja George White. To pomeni, da delegati, ki bodo izvoljeni v torek 10. maja na demokratskem tiketu, bodo morali na predsedniški konvenciji glasovati za George White-a kot predsedniškega kandidata demokratske stranke, in za nikogar druzega. Šele potem pa, ko se dožene, da White nikakor ne more prodreti kot kandidat, so delegati razvezani svoje obljube in glasujejo lahko za kogar hočejo. Kot znano, ne bosta niti Roosevelt niti Smith kandidirala v državi Ohio. Zato bo ohijska demokratska delegacija, broječa 48 oseb, potem, ko bo razrešena volitev za governerja white, lahko oddala te glasove Smithu ali Rooseveltu, kdor bo bolj močan na predsedniški konvenciji. Za predsedniškega delegata iz 20. kongresnega okraja, kamon spada največ Slovencev v državi Ohio, kandidirata župan Miller in šerif Sulzmann. Namestnik Millerja je Mr. Frank J. Lau-sche, katerega ime boste tudi dobili na kandidatni listi. Poleg predsedniških kandidatov boste dobili tudi imena kandidatov za skoro vse državne urade. V rokah boste imeli demokratsko glasovnico. To je glasovnica, pri kateri ne morete voliti "straight," kajti za en in isti urad imate imena mnogih demokratskih kandidatov, in izmed teh kandidatov morate izbrati enega, ki je po vašem mišljenju najboljši. Priporoča se, da se državljani udeležijo v največjem številu primarnih volitev v torek. Kajti če vi ne boste izbirali kandidatov, jih bodo drugi za vas, in tako boste zopet zaostali. Sicer je pa glasovanje državljanska dolžnost. Euclid, O.—Ne bom pisal dolgega dopisa, zato bi rad kolikor mogoče na kratko omenil važno stvar radi velike mestne predstave, ki se vrši v sredo 11. maja v Shore High šoli. Začetek predstave je ob 8:15 zvečer, Vsem posetnikom te naše predstave, iz naše okolice, ki nimajo na razpolago svojih vozil, bodo na razpolago truki ali avtomobili. Po 200. cesti bo vozil Euclid Dairy truk, od Shawnee Ave. pa do Tracy Ave. čakajte v raznih skupinah. Ravno tako po Bliss Rd. in po 185. cesti. Vsak, ki želi videti proti mali vstopnini 50c takozvani "Minstrel Srow," naj vzdigne roko, da mu ne bo treba hoditi peš, ker je res nekoliko daleč. Kdoi pa ima svoj avtomobil, naj vzame seboj tudi svojega soseda in prijatelja. Prav gotovo se ne boste ke-sali, ako pridete na to predstavo, ki se vrši v korist slovenska fare. sv. Kristine na Bliss Rd Vsem, ki bodo posetili našo predstavo, se pomožni cerkveni odbor že naprej zahvaljuje, kakor tudi vsem, ki bodo dali svoja vozila na razpolago ta večer. A. Potckar, odbornik. Cleveland (Newburg), O.— Ker me je zadnji pondeljek predolgo vzelo, da sem se pripravil za pisanje, zato sem počakal par dni, da sem rnalo prišel k sebi. V nedeljo, ko je manjkalo deset minut do osme ure, sem šel pogledat v dvorano, kako kaj izgleda. Pa sem se tako prestrašil, da so se mi kar lasje pokonci postavili, tako da je imela moja boljša polovica precej dela, ko jih je skušala spraviti v na- je bila pa osma ura proč in je dal naš P. Kogoj povelje da začnemo, pa sem jaz ponovno pogledal po dvorani. Takrat bi bil pa kmalu zavriskal, ko sem zagledal tako nenavadno veliko udeležbo. Kar se tiče proizvajanja programa od strani zborov, prepu-ščan v kritiko drugim, rečem le toliko, da mi je vsak rekel, ki sem ga pozneje srečal, da že dolgo ni bil tako zadovoljen s kon- ravno lego. Prestrašil sem sc certom. pa zato,, ker sem videl le tri ali j Zato se v imenu "Zvona" za-štiri osebe v dvorani, šel sem jhvaljujem za tako lep uspeh gg v spodnje prostore in naročil j pevevedjima Ivanushu in Ra-peveem, da gremo pevci v dvo-jkarju, ker sta izbrala take pes-rano, udeleženci pa na oder. Ko i mi, da so občinstvu ugajale. Le- Barberton, O. — T u k a j š n a podružnica št. 6 Slovenske ženske Zveze priredi v soboto 14. maja dve lepi igri. Prva bo eno-dejanka "Materi za god," kjer boste videli, kako siromašni otroci razveselijo svojo mater-vdovo s priprostim darilom in voščilom. Druga igra pa bo dvo-dejanka "Oj ta Anže." Precej priden deček Anže, se pripravlja za prvo spoved in piše svoje grehe na listek. A mesto da bi grehe obžaloval, se pa še z veseljem spominja., kako da je bil kunšten in pameten, da je napravil ta ali oni greh, da ga niso mogli pogruntati in hvali Boga, da je napravil, da se od spovedi ne sme nič izvedeti. Niti slutil ni, da mu je kazen že za petami za tako slabo pripravo za spoved. Ko je šel od spovedi, je namreč izgubil listek, na katerem je imel grehe napisane in svoje ime. Dober prijatelj, ki je našel ta nesrečni listek, je hitro po vsej vasi razglasil An-žetove grehe. Kakšen je konec, boste pa videli v soboto 14. maja. Po končanih igrah bo nastopilo šest malih deklic, ki bodo zapele lepe pesmice in sicer: "Mati ziblje, lepo poje," "Zlata mama moja," pri kateri bo tudi živa slika, kako zapuščena siro-tica žal ju je za svojo mamico. Zatem bo v srce segajoča dekla-macija "Materi." Končno še nekaj veselih pesmic in malih de-klamacij in nazadnje šaljiv kup-let "Klepetavi Milček." Cela predstava bo šaljiva in obenem poučna, žalostna in zopet vesela. Po predstavi bo ples. Prav prijazno vabimo vse Slovence in Slovenke iz Barberto-na in okolice, da nas posetite v obilnem številu. Vstopnina bo 30c, 10c za otroke. Otroci, v starosti pod 12. letom so v spremstvu staršev prosti. Slovenska ženska Zveza v Barber-tonu se vedno rada odzove vsakemu vabilu in je naklonjena vsem društvom in posameznikom. Zato se prav prijazno priporočamo tudi me. Torej na svidenje v soboto 14. maja ob sedmih zvečer v dvorani društva .Domovina! Frances Ošaben. Ce verjamete al' pa ne. Slovenski narod in umetniška šola S. N. Doma Cleveland, O.—Slovenci smo majhen narod, ako se primirja-mo z drugimi. Smo pa toliko bolj žilavi, dostopni do umetnosti, izobrazbi in kulturi v splošnem, tako da v tem oziru nad-kriljujemo marsikateri drugi narod. Seveda, tudi naš narod ni brez napak. Posebno v pro-šlosti je bilo nerazumevanje do naših večjih mož-umetnikov. Mesto, da bi jih podpirali pri njihovem delu, katerega so vršili iz ljubezni do splošnega naroda in jim dali kruha, so se jim metala polena pod noge, da so padli pri vsakem koraku, katerega so napravili v korist zatiranega slovenskega naroda. Od hudih| udarcev, ki jih jim je narod delil, jih je več omagalo in padli so v prerani grob. (En primer — življenje in smrt Ivan Cankarja.) Ko je bilo že prepozno, je narod spoznal, kaj je izgubil z njegovo smrtjo. Napak, katere so takorekoč \> poniževanje naroda, se moramo v bodoče ogibati. Slovenci v Clevelandu smo v tem oziru že precej na ugledu. Glavno je, da ta ugled obdržimo in ga še povečamo. Spoznali smo našega Peruška-umetnika in organizirali Jugoslovansko šolo moderne umetnosti pod okriljem S. N. Doma. Umetnik Perušek je s svojo zmožnostjo priboril slovenskemu narodu že mnogo priznanja, katerega nam dajejo drugi narodi vključivši Amerikance, Sliko te šole je prinesel ameriški časopis in to v nedeljski izdaji, ki ima nad pol milijona cir- kulacije. članke, v katerih je bil opis umetnika in razvoj šole, so prinesli tudi drugi listi. To vse je v ponos slovenskemu narodu. Da pa to koristno inštitucijo obdržimo in jo pc> možnosti razširimo, je potreba, da vsak pc svoji možnosti prispeva svoj delež. Vsak razume, da so s šolo stroški. Res je, da je Prosvetni odbor S. N. Doma določil malenkostno šolnino, pa še te šol nine ne more plačati več kot polovica študentov, oziroma ne morejo plačati njih starši radi brezposelnosti. Da se dobi sredstva za nadaljevanje šole, je Prosvetni odbor SND sklenil prirediti plesno veselico, katere čisti dobiček je namenjen za vzdrževanje te šole. Veselica se bo vršila v soboto 7. maja v spodnji dvorani Slovenskega na rodnega doma. Da bo širši javnosti možno se udeležiti te prireditve je odbor dolcčil vstopnino samo 25 centov. Dobilo se je tudi tri dobitke, katere so darovali naši trgovci. Trije najbolj srečni, ki bodo kupili vstopnice, bodo deležni omenjenih treh dobitkov. Apeliramo na cenjeno občinstvo, da poseti omenjeno prireditev prihodnjo nedeljo v velikem številu. S tem boste pokazali, da stremite, da se Slovenci kot narod povzdignemo kulturno še višje, ter s svojo navzočnostjo pokažete, da ste za nadaljevanje Jugoslovanske umetniške šole S. N. Doma. Za Prosvetni odbor SND: L. Z. PRISILJEN STAN JE ZANIČEVAN Cleveland, O.—Pomladne ro- še ima. Ako je pa več nima, se žice cveto in ptički nam lepo prepevajo. Prišel je mesec maj in ž njim pride Materinski dan, ki je gotovo vsakemu pri srcu. Praznuje se ga vsako drugo nedeljo v maju vsako leto. Izmed vseh mesecev leta, menda vsak najbolj ljubi mesec maj in izmed vseh oseb na svetu menda vsak najbolj ljubi svojo mater, ako jo je pa gotovo z ljubeznijo spominja. Ta lepi dan se spodobi, da se ga dostojno proslavi. Tako bo v počast vsem materam vprizo-rilo društvo Jutranja zvezda št. 137 JSKJ v nedeljo, 8. maja ob osmih zvečei veseloigro "Prisiljen stan je zaničevan." Prireditev se vrši v Knausovi dvorani. Ta igra je bila že enkrat to leto Na sliki vidimo zlatoporočenca Franc in Agata Koželj, ki sta 28. februarja t. L praznovala zlato poroko na Vrheh blizu Krke pri Stični. Zlatoporočne obrede je opravil župnik Franc Verhovec, ki je tudi na sliki. Od dvanajsterih otrok, ki so razkropljeni pO svetu, živi v Collimvoodu sin Lojze, ki s svojo ženo Ano po sinovsko skrbi za očeta. Ob priliki zlate poroke, je poslal sin Lojze svojim staršem spodaj objavljeno lepo voščilo: MOJIM STARŠEM POVO DOM NJIH ZLATE POROKE Dragi oče, draga mati, čujte glas moj iz tujine! Ob poroki Vaši zlati, sladke zbujam tu spomine. Žal, da nas vse morje loči da ne morem biti z Vami; želji ustreči nemogoči, želji srčni moji sami: Da ta dan bi Vam osebno jaz čestital, roko nudil, se zahvalil Vam potrebno, bi objel Vas in poljubil. Ker mi to je nemogoče, se oglašam iz daljave. Draga mati, dragi oče, in pošiljam Vam pozdrave. Hvala Vam za vse dobrote, ko je meni ste storili; za nauke in napote, ko ste skrbno me gojili. Jaz Vam tega povrniti tu na zemlji res ne morem; pač pa vedno Vas ljubiti hočem kolikor le zmorem. Večni Bog naj Vas ohrani v zdravju trdnem še na leta, Vas nesreče vse obrani naj nebeška Mati sveta! Ko pa solnce Vam življenja bode enkrat zatonilo: V kraju, kjer ni več trpljenja: v raju naj bi Vam svetilo! i Cleveland, Ohio, dne 4. maja, 1932. Vaš hvaležni sin: Lojze. uprizorjena in je vsem tako ugajala, da bo na splošno željo še enkrat ponovljena. Uprizorile jo bodo večinoma ravno tiste igralke, kot so jo uprizorile prvič s takim lepim uspehom. Nedvomno jo bodo sedaj prav tako dobro, ali pa še boljše izvršile kakor so jo zadnjič. Imena igralk so bila priobčena v Ameriški Domovini. Ko ste čitali imena, ste videli, da bo igra resnična pravilno izvršena, ker vse igralke so že večkrat igrale in so bile vselej pohvaljene. Igra bo nudila dosti lepega užitka vsem udeležencem. Poleg tega bo večerna molitev zapuščenega otroka, spomin matere, de-klamacija, deklice v narodnih nošah. Med dejanji bo nastopil 6-letni sinček sestre Julije Gla-van v umetnem plesu in z lepimi popevkami. Kdor ga ni še videl, ne more verjeti, da zna tak mal fantiček tako lepo peti in plesati. Umetne plese bosta plesali še na dalj ni dve plesalki: Agica Mal-ly in Charlotte Barton. Po igri se bomo pa prav poštene zavrteli. Muzikanti nam bodo igrali samo starokrajske komade. Seveda letos, ko je prestopno leto, si bomo ženske same izbirale plesalce. Kdor bo dobi) dobro plesalko, se mu ne bo treba bati za kurja očesa, da bi mu jih iztaknila in tudi za nove čevlje ni treba biti v strahu, da bi ne bili porabni več za bodoče zabave in plese. Poslušajte, kaj vam povem vsem ljubiteljem dramatike, petja in plesa: Naše društvo Jutranja zvezda ima lepa, .mlada dekleta, vdove, ki so že za devet deklet in žene, ki ljubijo svoje može, da gremo skupno, kadar je kakšna prireditev za korist nas vseh. Da se bomo članice bolj poznale, katere smo gori omenjenega društva, bomo vse vsaj de- loma oblečene v narodnih nošah. Prosi se vse članice, da se temu primerno oblečejo, zadostuje predpasnik ali samo ruta, ako nimate popolne narodne noše. Tako se bomo bolj postavile in proslavile Materinski dan. Cenjeno občinstvo bližnje okolice Clevelanda se prijazno vabijo, posebno pa člani in članice Jugoslovanske katoliške jednote, sploh vsi prijatelji dobre zabave. Pridite, posetite nas, napolnite dvorano, da bodo naše igralke bolj z velikim veseljem izvršile svojo nalogo, ker zelo se trudijo, da bi vas kar najbolj zadovoljile. Režiserka Mrs. Josephine Perpar se trudi in poduču-je deklice in druge z vso vnemo. Njena pomočnica je pa Mrs. Margaret Tomažin. Ti dve sta vedno skupaj, kadar je treba kaj napraviti za dobro in napredno stvar. Kjer sta ti dve, tam je tudi veselje. Drage sestre, pripeljite svoje soproge, hčerke in sinčke seboj, pa tudi prijatelje in prijateljice, čim več nas bo, tem prijetnejša bo zabava. V prijetni družbi bomo tudi na lep način proslavili enega najlepših praznikov v letu — Materinski dan. Vstopnice so po 35c za osebo in so v predpro-daji pri predsednici Juliji Brezo-var, tajnici, blagajničarki in pri več članicah. Prodajale se pa bodo tudi v dvorani pred igro. Pozdrav vsem skupaj in na veselo svidenje 8. maja v Knausovi dvorani ob osmih zvečer. Mary Bradač, tajnica. -o- Mirovni sodniki Na apelatni sodni j i v Clevelandu je vložena tožba proti mirovnim sodnikom, ki poslujejo v Cuyahoga okraju. Tožba trdi, da je urad mirovnih sodnikov nepostaven in da se mora odpraviti. Nekemu meščanu se je zdelo, da bo bolj brez skrbi živel na farmah, pa si kupi malo1 farmi-co. Ker je pa hotel postati tudi res pristen farmer v vseh ozi-rih in po vseh paragrafih, kupi si telico, ki bo nekoč odrasla v lepo kravo, ki mu bo vrgla zopet teleta in tako bo imel kmalu poln hlev lepe goveje živine. Ker pa novopečeni farmer ni imel nič klaje, se napoti k sosednjemu far mer ju, da bi mu dal telico za nekaj časa v rejo, dokler ne pridela kaj sena. "Kar pripeljite telico," mu reče sosed, "saj za eno živinče je še prostora v mojem hlevu." "Koliko boste pa zahtevali za rejo?" vpraša novi farmer, "takole, mislim, en mesec jo boste redili, potem jo bom pa že lahko domov vzel." Ej, kaj tisto, se bova že potem pogovorila. Ne bo take reči, ne." Dobro. Novi farmer pripelje telico in se ves vesel zahvali farmer ju za njegovo veliko uslugo- Preteče mesec dni in novi farmer je že nakosil in posušil toliko sena, da bo sedaj lahko sam telico preredil, pa jo mahne do soseda po telico. "Po telico sem prišel," pravi. "Ravno en mesec ste jo redili-Ako mi poveste račun, pa bova takoj poravnala." Farmer se počehlja za ušesom (tudi ameriški farmerji imajo to lepo navado), malo pomisli in pravi: "Veste, tako sem preračunal, da se je telica ravno toliko zajedla, kolikor je vredna. Ako mi daste telico, pa bo račun P0' ravnan." Račun se je pa novemu far-mer ju zdel malo previsok, pa se tudi on počehlja po glavi, malo pomisli in reče: "To ste mi Pa malo preveč zaračunali. Nak, toliko pa ne dam. Ampak veste kaj, napraviva tako, dk bo obema prav. Redite telico še en mesec, pa bo vaša." A V nekem mestu je bila sodna obravnava, kjer se je obravnavalo o umoru neke ženske. Tr] priče so izpovedale, da so videle, kako je obtoženec pobil žensko na tla in j0 davil. Priče so trdile, da so obtoženca prav dobro spoznale, ker je bila ravno tisti večer polna luna in je bilo skoro tako svetlo kot podnevi. To je bilo za obtoženca jako obremenilno in zdelo se je, da ga nobena stvar ne bo rešila pred električnim stolom. Ampak obtoženec je imel dobrega in brihtne-ga zagovornika, ki ni bil padei na glavo. Ta vstane, stopi k sodniku in mu pokaže koledar. Tam poišče datum umora in v koledarju je stalo črno na belem zapisano, da dotično noč sploh ni bilo lune, torej so priče lagale-In — obtoženec je bil na podlagi tega takoj oproščen. Po obravnavi gre obtoženec k svojemu zagovorniku, se mu lepo zahvali in ga vpraša za račun. "Petsto dolarjev boste plačali," reče odvetnik. "Kaj? Ali ni to preveč?" "Preveč? Kaj bo preveč, saj jaz dobim od tega komaj sto dolarjev," pravi odvetnik. "Kam bo šlo pa ostalih 400 dolarjev? Ali ste porotnike podkupili?" "Kaj še! Kaj takega vendar ne boste mislili 0 meni! Jaz sem poštenjak in delam vse pošteno.' "Torej kdo bo pa dobil ostalih 400 dolarjev?" hoče vedeti obtoženec. "Toliko je pa tiskarna račU' nala za tisk koledarja, ki sem pokazal pri obravnavi." A Radi slabih časov bo cleVe" landska policija hodila poletl okrog brez običajnih belih roka' vie. To ni nič. Lepše bi še si1' šalo, ko bi se bralo, da hodi cle-velandska policija poleti okrotf brez — čevljev. (Mi drugi bo' mo itak kmalu bosi hodili.) J NEKAJ MISLI ZA MATERINSKI DAN Piše Louisi L. Ferfolia POSLOVENIL DR. A. R.: CARSKI SEL Bila je že od nekdaj človeška navada praznovati spomin pomembnih dogodkov človeške zgodovine, in pa spomine na življenje voditeljev človeštva. Ni pa človeštvo pripoznavalo junaštva vsakdanjega dela; ni videlo, da so tisti, kateri so dali svoje moči redno in dnevno v izboljšanje človeštva tudi opravičeni do pripo-znanja. In eno bitje, katero smo preveč prezrli v preteklosti, je mati. Res je, da smo častili Marijo v cerkvenih obredih v mesecu maju in tako dali pripoznanje in, slavo vsemu materinstvu. Ostalo je pa v današnje da se je splošno pričelo. S priznanjem daritve materinstva, In to je bilo potom "Materinskega dneva." Zadnjih nekaj let se je razširil po Ameriki lep običaj, rojen iz plemenite misli, da se počasti materinstvo potom "Materin dan." Zbralo se je drugo nedeljo v cvetočem maju za to po-častenje. Res primeren čas, safj se spomladi prebuja iz zimskega sPanja vsa narava, in nam v svojem prebudu pomore, da z naj-večjo ljubeznijo, spoštljivostjo in hvaležnostjo praznujemo Ma-*a revmatizma. Vaš život, vaši sklepi, J bodo zopet zdravi, že se poslužite t etru S zdravilnega sralatva. Zdravilo pride J posredno v stik s krvjo, v kateri je 5 bolezen ukoreninjena ter jo izžene iz £ udov xa vedno. Tošiljamo tudi po J pošti. S 5 MANDEL DRUG CO. * S 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. £ ? ASHBROOK DRUG CO. ? E. 172nd & Grovewood Ave. S J JOHN E. CASS, 797 E. 185th St. S * JOHN KOMIN, 6430 St. Clair Ave. + t BLISS CLAIR DRUG CO., Bliss Rd. 2 * i Mi smo že dolgo It"t pošiljali po pošli elastične nogavice, trebušne pasove in pasove za kilo. Piši Le nam. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Ud. CLEVELAND, O. Pozor! Mi vam lahko preskrbimo z importi-ranimi pijavkami. Se jih razpošilja povsod. LED IN PREMOG točna rosTiiuartA JOSEPH KEIIN SLOVENSKI HAZVAiALEO LEDU IN ritEMOOA 1194 E. 167(h St. Pokličite! KEnmore <181 Za "Ameriško Domovino" priredil M. U. Tamkaj zopet se združili bomo, stisnili roke, da, preljuba mati, žena, to bo srečno svidenje. Žalujoči ostali: John Kromar, soprog. John, Anton, Stanley, Edward, sinovi; Jennie, Mary, hčeri. Cleveland, O., 5. maja, 1932. Žalujoči ostali: Frank Arko, brat; Helena Simončič, Frances Kobe, sestri ; Louis Arko, John in Agnes, otroci. Cleveland, O., 6. maja, 1932. t fi w PgmonstrcrfionT mesarske in grocerijske trgovine v hiši JOSEPH KMETTA 15611 Waterloo Rd. Cenjenim rojakom naznanjam, da v soboto, dne 7. maja, otvorim mesarsko in grocerijsko trgovino. Naša moderno urejena in renovirana trgovina bo svojim odjemalcem nudila najboljšo postrežbo v kvaliteti blagal po najnižjih cenah. V naši trgovini se bo dobilo največjo in najboljšo izbiro vse grocerije, sveže in prekajeno meso ter vse mesne izdelke. Geslo naše trgovine bo: Sveže blago, točna postrežba in nizke cene Vsak kupec dobi v soboto v naši trgovini lepo brezplačno darilo Cenjenim rojakom se za poset naše trgovine toplo priporočam Ludvik Mandel 15611 Waterloo Rd FRANK G. GORNIK SLOVENSKI ODVETNIK V mestu (čez dan) Podružnica na 15335 Waterloo Rd. 1250 Union Trust Bldg. Suite 2, v Slov. Del. Domu EV°w J5"01™™®' Zvečer od 0:30 do 8:00. Telefon Main 7200. Telefon: KEnmore 1244 KI JO PRIREDI PODRUŽNICA ŠT. 18. S. Ž. Z. V SOBOTO, 7. MAJA, 1932 ob sedmih zvečer V TURKOVI DVORANI NA WATERLOO RD. Vstopnina 25 centov Godba prvovrstna: Joe Sod j a Preskrbljeno bo za dober prigrizek in vsa druga okrepčila. Prijazno vabi Odbor MARIJA KUMIČ1Č: Carmagnola je bil sam s seboj zadovoljen. Levo roko je vrgel preko svilene odeje, kakor bi z njo pritisnil svojega sovražnika. Zadovoljen je bil kljub mučnemu večeru, ki ga je preživel, zadovoljen, ker je izvedel, kar je hotel. In če se je njegovo častihlepje, p.a morebiti tudi srce kedaj nadejalo, da bi moglo vskliti med njim in proveditor-jevo hčerko, hčerko onega, v čigar hiši je našel milostnega zatočišča, kedaj kaj skupnega, tedaj se je vsako tako upanje nocoj za vedno prekinilo kakor tanka nitka. Konca te pa sta migljala v nočnem pihu vetra. Carmagnola je bil čudak. Naenkrat je prasnil v smeh. A ta smeh, ki je prihajal iz temnega kota sebe, je odmeval kaj neprijetno. Užival je, kako se sam sebi roga ter z brezčutnimi rokami kopa in para! rane, ki so se mu za-sekle v srce. Neobično slast je občutil, da se naslaja nad lastno pekočo boljo in se poji z lastno krvjo. Kakor -škorpijon .se je v brezvestni boli zabadal samega sebe. Smeh je obmolknil, a Carmagnola se je zopet zamislil. Pred njegovimi očmi se pokaže steza, ki vodi k vreči, a po njej se spenja njegova okolica k znanju in dostojanstvu, bogastvu in ugledu. Tudi on je hotel biti z njimi, ker si je bil svest, da ni slabši od toli norcev, katerih se poslužuje dož in visoki svet, kadar hočejo, da vsaj enkrat v življenju store državi uslugo — in obračunajo z onim, kateremu je usoda odločila, da se ima umakniti s pota. Svet desetorice pa je potreboval ljudi zaprtih ust, z ostrim mečem ter srcem in ro-kerni, na katerih ne ostajajo dolgo sledovi tuje krvi. Carmagnoli se je dozdevalo, da se tudi on pne po strmi stezi, ko ga naenkrat iz višine okrutno sune Lavinija. Obraz se mu je pomračil. Pred očmi se mu pokaže krvava prikazen njegovega deda, onega kmečkega potomca, Francesca Bussone iz Carmagnole, ki se je gnan častihlepja povzpel od priprostega najemnika do grofa Castelnuo-vo, spoštovanega vojskovodje. Z zvijačnostjo in hrabrostjo se je ta vzpenjal od stopnice do stopnice. Po zmagi nad Švicarji je privedel v svoj dom plemenito hčerko vojvode Visconti, a je kasneje v službi Venecije, obdol-žen izdaje, je sramotno končal na morišču. Potomec tega zloglasnega človeka je bil Soranzi-jev nečak, ki je sedaj razmiš ljal, kako ne zadostuje niti sto-petdeset let, da se izbriše pri oholih benečanskih patricijih sled njegovega kmečkega izvora. Visoko in sloko postavo je obenem z ozkim in mr|avim licem podedoval po svoji prababici, vojvodinji Visconti, a svoje ustnice, ščetinaste lase in pa ono nezaupljivost, je nasledil po krvi Francesca Bussoneja, kmeta. Po njem pa je tudi podedoval neomejeno hrabrost, žilavost, hitrost, kadar je hotel doseči svoje cilje. Zato je sedaj snoval, kako naj se osveti onemu, kateremu je Lavinija poklonila svoje srce in kateri je stopnjema osvajal naklonjenost naroda, odkar je junaško zidrobil istrske gusarje — Caterina Malipiera. Ni li on, Carmagnola, vešče spravil Lavinijo v past? Predno se je nadejal, ji je iztrgal iz srca tajno ljubezni. Mar si je bila svesta, da ni postopala modro? Morebiti . . . nu, vsekakor ga je najbrž smatrala preneznat-nim, da bi se radi njega bala za svojega junaka. Kaj bi pa on, prezirani, mogel storiti njemu, slavijencu vsega meščanstva? Mar lahko zastavi orla v svobod- nem poletu? Brezvestna srd in mržnja sta bičala njegove misli in jih razmahala v bušeč plamen neutešljivih strasti. III. V severo-vzhodnem delu mesta, že tik na robu lagune, v četrti, kjer so bili nastanjeni siromašni ribiči in luški delavci, je bila cerkev svetega Maricilija-na. Med drugimi cerkvami in palačami je vsled svoje vnanj-ščine popolnoma izginjala, vendar pa so k njej že od davnih dni zahajali pobožni Benečani, ker se je v njem hranil redek in čudotvoren kip nekega svetnika. S čaščenjem tega kipa je bila zvezana čudna pripovedka. Odlični beneški trgovec Marcilijan Barbaro, je pred več kakor sto leti odpotoval po svojih razširjenih trgovskih poslih v Bizant Ob dalmatinski obali so ga zajeli gusarji ter ga vrgli v ječo, kjer je ostal več mesecev. Konečno mu je uspelo, da se je preoble čen v oslarja umaknil na bizan tinska tla. Na begu se je zaobljubil svojemu patronu, sv. Marcilijanu, da bo dal izdelati njegovo podobo ter jo postavi v večen spomin kaki benečanski cerkvi. Svojo obljubo je tudi vestno izpolnil. Pri nekem bizantinskem mojstru je naroči kip iz cedrovine, divno okrašen z zlatom, srebrom in dragim kamenjem. Najdragoceneje pa so bile na kipu, oči, umetniško zlite od stekla, a zenice so tvorila dva velika safirja, ki sta se tako ču dotvorno odsevala, da sta svet Čevim očem dajala živ pogled. S prvim brodom je Barbaro odpo slal iz Bizanta tudi kip sv. Mar cilijana. Pa, kakor da je pre ganjala pobožnega trgovca zla usoda. Med potom se je izgubi la ladja in ves tovor. Ob istrski obali je zajel brod strašen vihar zagnal ga ob pečine in v trenu cčesa je zmanjkalo ladje, tovo ra, mornarjev in lesenega zabo ja s svetnikom. Barbaro, kate remu so iz Benetk sporočili ne srečo, je bil prepričan, da je cer kev njegov dragoceni dar za ved no izgubila. Tedaj pa so naš ribiči nedaleč od Benetk, pri otoku Lidu, v plitko vodo na plavi j en lesen zaboj. Odprli so ga, a se prestrašili kipa v zlati haljah in svetlih oči. Izročili so ga bližnjemu samostanu. Pri jor in ostali samostanci so ču v mestu o nesreči, ki je doletela Barbarov brod, zato so zagna glasen vik začudenja in divlje nja. V svečani procesiji so pre nesli kip v Benetke. V, času triumfalnega pohoda po mestu pa so se dogajale kaj čudne stvari. Hromi so vstajali ob po tu,koder je hodil sprevod s svet nikom ter sledili kipu moleč in prepevajoč, popolnoma zdravi In tudi potem, ko so namesti kip nad oltarjem, so duhovniki dotične cerkve od časa do časa javljali nove čudeže in ozdrav ljenja. A čemu naj bi se vse to pripisovalo, ako ne blagoslovno-sečim očem iz morskih globin naplavljenega svetnika! Druga noč se je spustila nad Benetke izza razgovora Lavini-je s Carmagnolo. Vse mesto se je umirilo, le tu in tam se je čul iz gostilen, kamor so se zaklo-njevali delavci, ribiči in najemniki, vik zakasnelih pijancev. Tudi velike zidane delavnice, v katerih so od zore do mraka popravljali in gradili ladje, so mirovale kakor utrujen orjak, ki je zaspal v hladu na morski obali. Samo ena edina gondola je drsela kakor črna senca skozi tišino kanala ter zadela od časa do časa v molklim udarom ob iz-lizane kamenite stopnice, ki so vodile iz hiš na kanal. Bolj pripravnega časa za svoje tajne posle si ni mogla izbrati neka črna upognjena postava, ki je baš ta čas stopila izpod kapa v mračno ulico. - Po kroju in barvi ogrinjala bi se sodilo, da je kak istrski ribič, ki je truden dela, hitel proti cerkvi sv. Marcilijana. Miar se je hotel pomoliti k svetniku ob tej nenavadni uri? Nekaj časa je okleval pred cerkvijo, nato je pa odločno pritisnil veliko kljuko ter hitro odprl težka z železom okovana vrata. Hladen in dušeč zrak mu je puhnil iz notranjščine v obraz, kakor da je vstopil v globino zemeljskih grobišč. Menda vsled neugodnega hladu čila mladenka, ne da bi se ozrla na viteško proženo roko svojega spremljevalca. Umerila je korake čez trg, ki je bil nabito poln ljudstva ter se usmerila naravnost proti stopnicam, ki so vodile v cerkev. Carmagnola ji je sledil.. Pred vratmi se je rivala bujna množica, suvajoč se, da dobi v cerkvi čim pripravneje mesto, da lahko vidi čudodelni kip svetnika. Večina pobožne množice je pripadala siromašnejšim slojem. Ponajveč je bilo med njimi ribičev, nekaj kmetov s li nekateri vojniki. Brezobzirno so se stiskali k vratom, potiskajoč z oholimi kretnjami in osornimi klici kmete in ribiče na stran. Eden med njimi je stopil mimo mlade patricijke, pogledal jo mimogrede ter sunil z laktom. Zatem se je obrnil k. svojim dru-gom ter jim nekaj pošepetal. Iz-prva se Lavinija ni obzirala na poldivje obraze, katerih je bilo v očigled vojne v Benetkah mnogo, pač pa se jim je skušala ogniti. Naenkrat pa je obstala, i osupnila, srce ji je hitreje zatol- i pa tudi vsled teme, v kateri ■ ni mogel takoj znajti, je obstal na pragu. Zatopljen v mi-je nehote položil desnico na ob mramornate školjke, ki je užila za blagoslovljeno vodo, ;er si zmočil prste. Tako je stal nekaj časa ter gledal uporno pred se, v mrak, kakor da ga loče prodreti s svojim pogledom, emne sence so se dvigale kakor strašila okoli sivih stebrov, a večina luč je plapolala v rudeči svetilki. Cerkev je bila popolnoma prazna. Tedaj stopi človek v črnem plašču s praga ter gre naglih korakov proti oltarju. Ni se več obotavljal, vzravnal se je in zdelo se je skoro, da e porasel, čim je stopil v mračno svetlobo, ki je prodirala skozi visoka okna. V srednji ladji je obstal ter prisluhnil. Mar se ni nekaj ganilo pod drugim oknom? čim je obstal, je posegel desnico pod plašč, izpod katerega se je nekaj zasvetilo, menda bodalo ali meč. Poslušal je brez diha . . . Ne, nikogar ni — najbrže je vzletel kak netopir ;er se dotaknil stekla v oknu. že je hotel stopiti naprej, ko naenkrat čuje nek šum izza oltarja. Sedaj je dobro videl črn obraz na dolgem vratu. Mar ne čuje tiho a težko sopenje nekega člo veka? Odločno stopi naprej, nagne se k onemu obrazu ter ga pograbi za vrat. Vendar takoj je izpustil ter se nasmehnil. Bil je le nekak voščen kip, katerega je gotovo kaka pobožna duša podarila cerkvi. Čim je prišel do oltarja, se je uprl s kolenom ter se povzpe nanj, visoko med svečnike in razpelo. Nekaj je zašumelo, kakor bi se gibala težka svila Zatem preleti cerkev oster zvok . . . Zopet šušljanje svile črna senca skoči raz oltar ter odhiti neslišno proti izhodu . . Nato je nastal v cerkvi zope mir, kakor da so se umirili svečniki in razpelo in oltar — samo iz daljave se je čul pljusek vesel odmikajoče se gondole. * * * Zjutraj je gondolier, oblečen v barve Soranzijevega grba veslal počasi svojo gondolo skozi množico na kanalu. Izpod raz-mršenih las mu je cedil pot ter kapal na srajco. Čim je prives-lal iz kanala v ožji, se je oddahnil v hladu visokih palač, ki so do docela zasenčevala ozki kanal. Pod črno streho gondole je sedela Lavinija, a poleg nje Giovanni di Carmagnola. Medtem ko sta se približevala cerkvi sv., Marcilijana, sta le malo govorila. Iz drugih prostranih kanalov so istotako prihajale gondole ter ubirale isto pot. Lavinijino bledo lice je pričalo, da je prebila zelo nemirno in mučno noč. Carmagnolino lice pa"ni najmanj kazalo, da je doživel veliko razočaranj. Njegov žolčasti obraz se ni najmanj spremenil, isti porogljivi smeh mu je igral okoli usten. Brezbrižno se je igral s svojim koničastim mečem, zavalil se udobno na mehki sedež ter prekrižal noge, katere so bile obute v čevlje, ki so bili narejeni po najnovejšem okusu. Ako je sploh odprl usta, je to storil, da je izsul na kako mimoveslajočo gondolo nebroj svojih jedkih šal, ker je vedel, da Lavinija take šale mr-zi. Nu, čimveč je Lavinija gr-bančila čelo, čim krajše in ostreje je odgovarjala, tem ostreje so bile njegove opazke. Na malem trgu, ki so ga imenovali Campo dei Mori, se je ustavila gondola. Iz nje je sko- kopnega, suhih in porumenelih jklo nesrečnikov, katere je mučila neusmiljena malarija. Malone vsi so prišli, da izmolijo sebi ali i * Lucille \ Chalfant, (Dalje prihodnjič) -O- ameriška svojim zdravlja in rešitve. Naj- j operna pevka, se je zastrupila v bolj robati med to množico so bi-1 Berlinu. V SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE, DOBRE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MAMICE IVANE KROMAR ki se je za vedno poslovila od nas 8. maja. 1931 Srčno ljubljena nam žena, mati .dragih Ti otrok, težka bila je ločitev, ko odvzel Te nam' je Bog. Leto dni Te grob že krije, kar si v večnost Ti odšla; lepše zdaj Ti solnce sije, rešena skrbi, gorja. PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBEGA IN NEPOZABNEGA NAM BRATA IN OČETA Truplo tam na božji njivi v grobu hladnem Ti trohni duh Tvoj pa v neminljivi slavi raja še živi. Louis Arko ki je zatisnil svoje trudne oči in za vedno zaspal dne 6. maja, 1931 po težki operaciji in se ni več prebudil. Spomin na Tebe, nepozabni, s žalostjo obhajamo: cb grobu Tvojem v tugi bridki solze nas zalivajo. Milo so zvonovi peli, ko so k počitku nesli Te; tamkaj snivaš mirno spanje nam pa v srcu hudo je. Z Bogom, brat, le mirno spavaj v večnem spanju v grobu tam, v raju svetem tam uživaj radost vsem neznano nam. ZA DOBRO IN TOČNO POPRAVILO VAŠE URE IN ZLATNINE JE NATIONAL WATCH and JEWELRY REPAIRING JOS. C. BUKOVEC 6410 St. Clair Ave., v Slov. Nar. Domu, soba 10 • CENE ZMERNE—DELO GARANTIRANO • Telefon: HEnderson 1713 Tem potom vam naznanjamo, da dobite pri nas vedno najboljšo BPS barvo, kakor tudi olje in Dutch Boy White Lead, trdega ali nove vrste mehkega, ki rabi manj olja—po znižanih cenah. BARVARSKI KONTRAKTORJI, PpZOR! Posebno nizke cene za vas, ki kupite več blaga skupaj. Zglasite se pri nas za naše cene, predno kupite drugje. Ne pozabite na našo letno demonstracijo za BPS barve, ki se vrši V PETEK IN SOBOTO, 13. IN 14. MAJA Ta dva dneva dobi vsak, ki .prida v našo trgovino en vzorec barve brezplačno. (Otrokom se barve ne bo dajalo). In za vsak nakup za $1 in več, dobi vsak listek in če bo srečen, dobi pet galon BPS barve za hišo, drugi pa dobi eno galono najboljšega BPS varniša brezplačno. Naše geslo je: PRVE VRSTE BLAGO PO NAJNIŽJI CENI! Posebno: 10% popusta na vseh barvah in varniših, kakor tudi na čopičih, kupljenih na dan demonstracije, 13. in 14. maja, Grdina Hardware PRVA IN NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA Z ŽELEZNINO 6127 St. Clair Avenue ENdicott 9559 Odprto vsak dan od 8. do 8. ure. VABILO na VESELICO, katero priredi KLUB SLOVENSKIH VDOV V SOBOTO DNE 7. MAJA 1932 V KNAUSOVI DVORANI Pričetek ob osmih zvečer Kakor še vselej, kadar smo imele veselico, smo gledale, da smo imeld dober prigrizek in pijačo, da je bilo vsem ustreženo, tako bo tudi na tej veselici. Zato vabimo vse prijatelje in prijateljice, pečlarje in tudi vdovce, da nas posetijo. Vstopnina je za moške 35 centov, za ženske 25 centov. Vabi KLUB SLOVENSKIH VDOV 2323234848535348234823484823235323534823232348532323234823532353234889534853535348535348535353532348535348535348534823534853535323485353235348 01020200005353000102532353532353535353484848535348535300530101020001020153535348535301010002000200010002010001010102005348530200010001000000000600