•The best medium to rea chth e best customers.
H Izhaja dvakrat j na teden.
= Velja za celo 5 leto $3.00
KEKS
i Published semy 5 weekly.
"EDINOST" I 1849 W. aa. St.
Telephone: Canal 98.
J Chicago, 111. 1
1 ZA RESNICO
= Subscription S
S3 00 J	. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
yearly. 8	~ ' | IN PRAVICO, j
IniiimiiiiiiHiiniimiiinmmiiHiii^	ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 1919-, AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. $ainiiiniiiiauiiiinimamiiniiiiici
ŠTEV. 4.
CHICAGO, ILL., PETEK, 14. JANUARJA, 1921.
LETO VII.
Published and distributed under permit (No. 3ao) authorized by the Act of October 6> 1917, on file at the Post Office of Chicago. 111. — By the Order of the President A- S. Burleson. Postmaster General.
POLITIČNI PREGLED. .
SOCIJALIST O RAZMERAH NA RUSKEM.
Sedaj je slabše, kot je bilo pod carjevo vlado.
"Komunizem v Rusiji ni pravnic drugega kakor roparski sistem, ker ljudi zapira, preganja in usmrčuje brez vsakega procesa. - Rusija nima vlade. Tamkaj je zdaj slabša samovlada kakor je bila pod carjem. Pod carsko vlado sem živel 25 let, zato lahko primerjam".
Tako se je izjavil te dni gospod Schwarz," amerikanski socijalist iz San Francisco, ki je prišel pred kratkem na prosto iz štirimesečnega vjetništva iz sovijetskih zaporov v "Moskvi.
Junija mesca preteklega leta se je podal s svojo ženo, ki je že 20 let znana po Ameriki kot socialistična agitatorka, v Rusijo na drugi kongres tretje internacijonale. i
I)ne 6. avgusta so oba vrgli v je-^J čo. ker nista hotela izjaviti, da sej strinjata z razmerami v Rusiji. Izpustili so ju šele 3. dec., potem ko je začela gospa Schwarz stavkati s tem. da ni hotela jemati hrane ter je sporočila I-eninu. Trotzkyju in Cičerinu, da r;ye razglasi svojo smrt med delavskimi sloji, kakor da bi še nadalje prenašala postopanje boljševikov, o katerih je mislila predno je prišla na Rusko, da v resnici zastopajo pravico.
Gospa Schwarz. je umrla 20, dec. v Revalu vsled zapora in gladu, ki ga je bila prestala. Njen soprog se je moral sam vrniti v Ameriko. Podal nam je tako sliko ruskih razmerah, da niso proti nji vsa poročila italijanskih, angleških in nemških delegatov o tretji internacijonali nič.
TA JE KORENITO OZDRAVLJEN.
"Ko sem na svojem potu v Rusijo prišel v Berlin, sem obiskal vdovo dr. Karla Liebknechta, da bi ji izrazil svoje sočutje zaradi smrti njenega moža, ki o njem trdi, da ga je umoril Noske. Zdaj jO bom zopet obiskal ter ji povedal, da so komunistični voditelji v Rusiji usmrtili mojo ženo. In vračam se nazaj v Ameriko, da bom delavskemu ljudstvu povedal resnico o sovjetskih vladah, ki sem prej ž njimi sim-patiziral ter jih na govorniškem o-dru zagovarjal od New Yorka do San Francisca".
Schwarza je poslal v Rusijo iz-vrševalni komisar socijalistične stranke Oto Brandstetter, ker govori ruski in pozna deželo, da bi tamkaj natančno preiskal sedanje razmere. Predno so ga zaprli je prepotoval s svojo ženo 14 governe-mentov.
Ali ste slišali, Konda in tovariši? Vaš sodrug je že korenito ozdravljen ! O, ko bi hoteli drugič poslati katerega izmed vas na Rusko, da bi "proučeval" tamkajšne razmere in se na lastne oči prepričal, kam vodi socijalizem in komunizem! Edino to bi vas ozdravilo, kakOr je ozdravilo Schwarza. —
RESNOST AMERIŠKE SITUACIJE.
Da je naše gospodarsko vprašanje v kritičnem stanju, je posebno lep dokaz Hardingova odredba, da ne bo imel nobenih posebnih inau-guracijskih slovesnosti 4. marca, ko nastopi svojo službo, temveč, da se bo vsa ceremonija izvršila popolnoma mirno ifi tiho. Izvoljeni predsednik navaja kot vzrok temu presenečenju varčevanje, češ. varčevati je treba v tako resnih časih, v ka-koršnih smo pravkar. To je seveda samo izgovor na zunaj. V res-I)ici je pa vzrok v tem, ker je Harding sam v skrbeh za prihodnjost. Ko je bil sprejet v prostozidarsko ložo. so pisali časniki, da se je videlo na njen. kako zelo ja razburjen. A-merika bo tepena z lastnim orožjem. X"š dolar je v primeri z Evropskim denarjem tako visok, da je nemogoča vsaka kupčija s tujino. Evropski narodi" si vedno bolj in bolj urejujejo svoje tovarne, ker jim je veliko ceneje doma izdelovati, kar potrebujejo, kakor za tako drag denar kupovati tukaj v Ameriki. Za zavitek vžigalic, ki nas stane 5c, bi morali v Evropi dati več kot pet kron. Na tisoče delavskih rok pa doma postava brez dela. Kdo bo tako neunfen, da bo naročal tako drago v tujini. Zato ni čuda. če so evropske tvrdke naenkrat začele odpovedovati svoja naročila tukaj v Ameriki. Uredili so novo carinsko naredbo. Če bo kaj pomagalo? — Imejmo najboljše upanje, da bodo bogatini spoznali resnost situacije preje, predno jih bQ kak nemir iz-modril. To je gotovo, da bodo morali del svojih prevelikih dobičkov oddati, da.si bodo rešili svoje imetje. Veseli nas, ko čitamo poročila, da so nekatere tovarne že začele nazaj sprejemati delavce. Kakor se kaže, bodo nekoliko tednov še negotove razmere. Vendar pa se začne z marcem zopet delati s polno paro. Te razmere so pa gotovo velike važnosti za nas delavce, ker kapitalisti prihajajo do spoznanja, da treba socijalne reforme, katero sicer odlašajo, ne bodo je pa odložili. Vsak človek ima pač enake božje pravice do življenja.
SPRAVLJEN S POTI.
Gospod SchwTarz pripoveduje: "Ko je boljševiški minister Guhkow slišal, da nameravam pred delavci prodavati o razmerah v Rusiji, je naročil, naj pridem k njem in mi je obljubil, da mi bo preskrbel od Ci-• čerina denarja, če odpotujem. Dal nii je 500 angleških funtov in je izrazil svoje sožalje, da so tako grdo ravnali z menoj. 4'To je bila strašna zmota", je rekel.
Plačilo tega sveta.
Na^Dunaju hodi obedovat v vojno ljudsko kuhinjo v Hietzingu tudi bivši armadni poveljnik ekscelenca gen. pehote Bohm-Ermolli. Skromna penzija ne pripušča drugačnih o-bedov. Eden izmed njegovih gg. polkovnikov je sluga na borzi, v X. okraju pa se uči prileten podpolkovnik mizarstva in je mož prav zadovoljen- — Iz Avstralije poročajo, da se tam bivšim vojakom in za vojsko zaslužnim možem godi bolje. Tako n. pr. so podarili častilci iz Anglije in Avstralije avstralskemu podpredsedniku Hugesu v priznanje zaslug za vojsko in mirovno konferenco — šek za 25.000 funtov sterling© v.
Podobna usoda je zadela nekdaj najbogatejšega moža v Rusiji: kneza DemodoVa San Donato, če-gar premoženje je bilo %večje nego ruskega carja. Knez živi s svojimi otroci v Revalu v največji revščini in je prosil Čehe, naj povedo dr. Kramaru, da mu pošlje nekih 10.-000 rubljev, ki mu gredo. Kaj si bo mož poma.gal danes s to vsoto?
BOLJŠEVIŠKA VSTAJA V JUGOSLAVIJI.
Zelo smo se začudili, kako je bilo mogoče, da je vrednost jugoslovanskih kron zadnje tedne tako padala, dasi smo dobili tak^i ugodno sporočilo iz Prage, da je dovoljena avtonomija posameznim narodnim .skupinam. Bili smo namreč prepričanja, da bo jugosl. valuta takoj visoko poskočila. Danes smo pa dobili sporočilo, ki pravi:
•'V Jugoslaviji se je že dalje časa skiivaj, pa tudi neskrivaj, pripravljala boljševiška zarota. Naine-ravali so za novo leto proglasiti s pcmočjo D'Annunzijevo, boljševiš-ko vstajo. Princa regenta bi bili zaprli, Vesniča, Jovanoviča, Draškovi-ča pa umorili in se polastili vlade v Beogradu. Istočasno kakor bi se ta zgodilo v Beogradu, bi bili boljše-viki, oziroma "komunisti v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in po drugih mestih storili isto. V eni noči bi bili pobili vse voditelje, se polastili vlade in razglasili komunistiško vlado. Bila je v resnici velika nevarnost, da bi se jim bil posrečil ta načrt, kajti z njimi so bili vsi takozvani verii-niki, to je vsi bogatini, ki so do sedaj že izsesavali z visokimi cenami ubogo ljudstvo. Ti krvosesi niso bili zadovoljni s temi velikanskimi dobički in so zato nameravali v zmešnjavi polastiti se vseh državnih in osebnih blagajn in potem hitro izginiti iz deleže. Toda vlada je o pravem času spoznala celo nevarnost in o pravem času Še nastopila in preprečila te peklenske načrte. Vse tojce^ največ ruske Žide, ki so agitirali za komunizem, je takoj izgnala iz dežele. Več kakor sto naj-glavnejših voditeljev pa pozaprla. Pravkar je bil tudi časnikarski štrajk, zato ni bilo mogoče dobiti jasnejših poročil o celi vstaji".
Sedaj je po poročilu zopet vse inirno v Jugoslaviji.
Amerika je zmanjšala z svoje čete ob Renu od 15.000 na 8000 mož.— Nemci so tega veseli, ker bodo dnevno prihranili okoli 30.000 dolarjev. Francozi pa se boje, da bo vsled tega rensko ozemlje pripadalo k Nemčiji predno bo pol leta.
DA BI OMEJILI OBOROŽEVANJE.
Washington, D. C., 4. jan. — V
senatu si razni senatorji prizadevajo na vse načine, da bi vplivali na Združene države, kakor tudi na o-stale svetovne velesile, da bi omejile svoje oboroževanje na*suhem in na morju-
V ta namen je bilo predloženih že več resolucij in vsi upajo, da akcija ne bo ostala brez uspeha.
Senator Borah zahteva v svoji resoluciji, naj se skličejo na skupno konferenco Anglija, Japonska in Združene države. Sporazumno s temi velesilami naj bi se začelo razo-roževanje na morju.
ALI NAJ SE NASELJENIŠTVO OMEJI.
Te dni je govoril v Chicago komisar iz Ellis Islanda o naseljeniš-tvu. Med drugim je rekel, da staj dva ekstrema pravkar pri delu glede tega vprašanja. En ekstrem hoče, da naj se izseljeništvo kar popol-J noma prepove za krajša ali daljšo dobo, drugi ekstrem pa zahteva, naj se popolnoma nič na ukrene gledej tega, temveč naj se odpro vrata na' stežaj vsem, ki hočejo priti iz Evrope. Oba ta dva ekstrema sta napačna.
Nespametno je popolnoma prepovedati naseljeništvo, ker Amerika naseljencev rabi. Amerikanci niso za težko delo in ga tudi nočejo. Kdo ga bo delal. «!:o ne bo naseljencev? Rnako farmar potrebuje delavcev. Res je, da naseljenci ne gredo na farme, temveč se potaknejo po mestih, kjer so tovarne in rudniki. Tu je pa že itak vse preobljudeno. Nasprotno pa tudi ni prav, če se vsakemu -dovoli priti sem, ki želi. Evropa je polna nemirnih duhov, ki nočejo poznati ne reda. ne postav, ne avtoritete. Ako se tem odpro| vrata, je_lahko mogoče, da zanesoj ta duh tudi v Ameriko, ki je že od j nekdaj bila dežela reda in discipline. In ravno ta red in disciplina jo je povzdignila na tako visoko kulturno stopinjo, pa tudi na tako visoko stopinjo blagostanja.
Zato komisar priporoča, naj bi se vsi naseljenci preiskali že v Evropi predno se ukrcajo v ladijo. S tem bi se jim prihranilo stroške pota. Literarcy test, to je postava, po kateri se ne sme pustiti v Ameriko naseljenec, ki ne zna citati, pravi komisar, je velikanski humbug. Na ta način so zaprta vrata v^ Ameriko ravno onim naseljencem, ki si jih Amerika želi.
SVETI OČE IN SIROMAŠNI OTROCI.
Benedikt XV. je izdal posebno o-krožnico, v kateri se zahvaljuje za vse številne darove, ki so se stekli v pomožni fond za revne otroke po Srednji Evropi. Hkrati pa priporoča nove zbirke, ki naj bi se priredile v isti namen dne 25. decembra, na god Nedolžnih otročičev.— Papež sam je zopet podaril v ta fond 100.000 lir.
AVSTFTJA BO HARDINGU POTOŽILA SVOJO BOL.
Nemška Avstrija je poslala v A-meriko svojega poslanika, da bi bodočemu predsedniku razjasnil, kako obupne razmere vladajo sedaj v Avstriji. Kakor poroča ameriški zastopnik na Dunaju, vlada nikakor ne more zadovoljiti uradnikov, ki zahtevajo večje plače. Zaloga živil je popolnoma pošla. "
Pod prave berače so prišli naši koroški Slovenci. —
KATOLIŠKE IN DRŽAVNE ŠOLE NA FRANCOSKEM.
• List "Croix" poroča, da je v o-krozju Maine in Loire 782 javnih (ateističnih) in le 508 prostih (privatnih katoliških) šol; vendar izkazujejo poslednje (katoliške) 4829 u-čencev več, nego državne šole. Dokaz, da je državna šola popolnoma odpovedala, ker je brezverska, in da imajo starši odločno voljo naklanja-ti svoji deci le katoliško odgojo. — Značilno je tudi, dsj. vzdržuje država celo vrsto šol, ki nimajo sploh nič učencev, marveč samo učitelje. Te vzdržuj^ in plačuje, dočim za privatne katol. šole ne da niti vinarja.
JAVNA DISPUTACIA.
Vodja monakovskih svobodomn-slecev, Anion, apostolat, poprej frančiškan, je imel javno disputaci-jo s p. Heribertom Holzapfelom O. F; M. Ta je zahteval, naj mu navede vsaj en znanstveni stavek, ki bi bil v nasprotju s katoliškim naukom. Anion je v odgovoru priznal, da ne more ovreči niti enega izvajanja svojega bivšega jučitelja P. Holzapfla in da ne ve nobenega stavka, ki bi bil v navskrižju s katoliškim naukom.
K6LIKO JE BREZPOSELNIH.
Število brezposelnih je samo zadnji teden narastlo za 1,460.000, tako da je zdaj v Ameriki pet in pol milijona ljudi brez dela. Brž ko ne stojimo neposredno pred veliko kri-
zo.

Prejeli smo knjige
DRUŽBE SV. MOHORJA
v za leto
1921.
Kdor jih želi prejeti, naj se takoj zglasi, dokler jih je še kaj v zalogi.
CENA $2.20.

KATOLIŠKA CERKEV V ČE-HOSLO VAŠKI.
Pravni položaj katoliške Cerkve v češkoslovaški republiki je poučen. Odpadniki in brezverski socialisti so se polastili že več cerkva in župnišč, večinoma z nasiljem in vlomom ter izgonom duhovnika. A nihče teh ropov še ni kaznoval. Nekaj slučajev že pol leta vladni organi preiskujejo, a rešitve ni. Pritožbe duhovnikov in verskih občin pošiljajo uradi drug .drugemu, vsak okrajni glavar zavzame drugačno stališče,, le jasnega zakona proti roparjem se nobeden ne posluži. Nasprotno pošiljajo žandarje in oborožene Sokole k pregnanim duhovnikom, da jim odvzamejo uradne knjige, ki jih iz-roče nasilnim odpadnikom. — Kakšen bo konec, če bo to dalje trajalo?
--a- —a
NAJCENEJE IN NAJHITREJE
—	pošiljamo denar v Jugoslavijo.
—	po cenah istega dne,
—	ko nam denar prinesete.
Današnje cene so:
300 kron . .. ............$	2.40
" . ......................3.20
500 " ................................4.oo
600 " ................................4.80
70O " ................................5.60
800 " ................................6.35
900 " .........*....... 705
IOOO " ................ 7.75
-5°oo	............."... 3850
10000 " ................ 76.00
Vsa pisma naslavljajte na:
EDINOST, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.

3..





"EDINOST"
EDINOST
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V
Iz j aha dvakrat na teden.
AMERIKI
NASLOV:
Slovenian Franciscan Press,
1849 W. 22nd St.	Telephone .Canal 98.	Chicago, I1L
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Published Semi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd St, CHICAGO, ILL
Entered as second-class matter Oct. ji, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the^ Act of March 3, 1879.
Senat in Kuba.
V Washintonu se je razširila vest, da je senatska zbornica poslala posebno preiskovalno komisijo na Kubo, ki naj bi preiskala in urediia tamkajšne razmere.
Če bi se to zgodilo, bi se senatorji kajpada lahko obliznili okrog ust, vendar pa bi bilo to skrajno nespametno in nepotrebno, dokler se pri nas razne okoliščirie toliko ne spremene, da bo zavladala drugačna pravičnost kakor vlada zdaj.
Prezident je posla] generala Crowderja na Kubo. Ljudstvo ga je zelo lepo sprejelo. General Crowder je mož, ki je res popolnoma doma v razmerah na Kubi in prezident ne bi mogel izbrati boljšega za to po-
čejo imeti: velike, srednje ali pa male. Ko bi jaz spadal med večje, bi bil gotovo bolj srečen, tako pa sem zaenkrat še samec in še pečlar oberiem. Kaj hočemo? — H koncu pozdravljam Vas in vse čitatelje 4 4 Edinosti'*.	Poročevalec.
Ely, Minn. — Osemletni sinček Jakoba Varoga je bil dne 10. jan. tako nesrečno zadet od tovornega avtomobila, da je bil n^ mestu mrtev. — Staršem naše sožalje.
krajšek v Chicago. Diploma Rev Kazimirja Zakrajšeka je izložena v našem pisarniškem oknu, kjer to chicaški Slovenci lahko vidijo.
Chicago, Jill. — Poročili so se ,v
cerkvi Sv. Štefana: Mr. Joe Omer-za z nevesto Frančiško Jarc. Priči sta bila Mr, Leo Jurjevec in Mr John Kočevar. — Mr. Jožef Omerza je doma iz Cerkelj na Dolenjskem in je ekspert Moving_ Picture operator. Poročila sta se v sredo 12. januarja. Ker je Mr. Omerza sorodnik našega organista, zaigral mu je ta poročno koračnico. Bilo srečno! — Dalje sta se poročila Matija Zalik in Rozalija Tibout. Poroka je bila popolnoma pa običaju prekmurskih Slovencev. Dolga vrsta
IZ DOLENJSKEGA.
Novo mesto, 13. dec. 1920.
^Včeraj se je v Beogradu sestala dne 28. nov. izvoljena konstituanta, ki bo postavljala temelj naši ujedinje-ni državi SHS ali Jugoslaviji. Vaši ameriški listi nam večkrat odpirajo oči, ko pišejo o diplomatičnih napakah, ki so jih zagrešili .naši zastopniki pri raznih eritentinih komisijah in pogajanjih. Krivdo Vaši listi navadno pripisujejo Srbom. 'A nam se zdi, da izvira Večina naših porazov iz neodkritosrčnega vedenja jugoslovanske demokracije, to je starih prejšnih liberalcev. Borba se vedno suče med svetovnima nazoroma krščanstva in svobodomiselstva. In ta bo tudi merodajna v sedaj ni
padnoevropskega *voi ter bi novoujedinjene brate hoteli prilagoditi framazonski Veliki Srbiji—bi v istini zgrešili svoj poklic in odbili še četrtega sobrata Bulgara na Balkanu.
Da bo jugoslovanski klub v Beogradu storil svojo dolžnost, smo prepričani. Naša dolžnost po Sloveniji je, podpirati ga in ljudstvo izobraževati v zgoraj omenjenem duhu. Zadnje volitve so nas prepričale, da so destruktivni elementi tam dobili največ glasov, kjer je krščanska organizacija pomankljiva. V tem oziru je na slabem novomeška otolica, pa tudi Belokrajina, kjer prej liberalizem ni uspel. Na prosvetnem polju nam manjka požrtvovalnih delavcev. Zato so tenr bolj hvalevredni tisti, ki se trudijo. Vkljub nasprotovanju ^so v Šmihe-lu^pri Novem mestu dne 12. dec. ustanovili Orla in Orlice. Predsta-

ustavotvorni skujščini. Ravno ko' va ie biIa vrl° uprizorjena, kar bla-
godejno upliva na ljudstvo.
Morda Vas bo zanimal nekdanji chicaški" Etbin Kristan, ki je od-^ nesel od tam milijonski sklad. In
to pišem, so časniki prinesli vest, da je nas minister dr. Anton Korošec podal demisijo. Slovenska ljudska stranka je imela pod njegovim „ družic in tovarišev je naredila lep- načelstvom v Ljubljani posvet, ka- socijalisti so ga izvolili za poslanca, utis. — Enako se je poročil splošno ko postopati v konstituanti. SLS ,ZdaJ* ie v Beogradu. Ali bo za re-znani Mr	TalrSl?	ima jasno začrtan program glede! publiko ali za monarhijo, se še ne
avtonomije Slovenije in tega se mi- ve- Vsekako mu pa kaže, da posne-sli držati. JDS, ki je bila poraze- ma svojega brata — ekonomista An -pri volitvah, pa je po svojem mi- tona — milijonarja — in delavec
znani Mr. Štefan Jakšič, prekmurski saloon keeper z pevesio Marto Herman, ki je še le pred kratkem prišla iz Prekmurja v Ameriko. — Da-
slanstvo, kakor je ravno general Crowder. On. ie-rf^i^	vyxsnicil t	»jr-	xr \ ■	1	,	u
, j ,	___s - ----— — . ^ m..,	.X	lje Sta tudi poročila Mr.. John Ko- nistru dr. Kukovcu na svojih sho- bo resen.
sposoben, da_U& uWu razmere, bojimo se da se bo preveč zadrževal z	. « < " ■ ■ ■ v	"" '
3%iorn, kako bi poravnal in odstranil vse politične in finančne težkoče, ki mu jih bo gotovo prizadevala senatska komisija.. Pričakujemo namreč, da mu bo na vseh koncih in krajih metala polena pod noge ter ga skušala ovirati pri njegovem opravilu.	.	'
Če se njemu ta naloga ne bo posrečila, potem je čas, da poskusi senat storiti, kar more, ali pa drug izkušen mož, ki bi ga senrtt za to pooblastil.
General Crowder lahko natančno pouči senatsko zbornico o vsem, kar bo videl i slišal na Kubi, in na podlagi teh obsežnih, pravih in po-] polnoma zadostnih informacij si bo senatska zbornica prav lahko začrtala pot, kako naj postopa glede Kube.
Kolikor manj se bo zanašala Kuba na ameriško pomoč in kolikor manj smejo njeni politični voditelji računati s tem. da bo Amerika tako posredovala, kakor je ugodno za njihove načrte in ambicije, toliko boljše je to za Kubo in za nas.	1
Senatorji naj kar lepo ostanejo doma. zato pa naj dajo generalu Crowderju priliko, da bo mogel zvršiti svoje delo.
--—o--
Japonska in oboroževanje.
se je zadnje čase naselilo v Chicago
okrog slovenske cerkve. Samo v na-
........ . ~ . .. ši šoli imamo 25 otrok, ki so prav-
Baron LKashi, japonski poslanik v Londonu je ze izjavil, kaj mish kar ^ ^ Jligoslavije veliko
japonska vlada o ameriški akciji/da bi se omejilo oboroževanje treh
"Japonska je
rosa. z nevesto A. Turek doma iz ljutomerskega okraja. — Vsem tem parom želimo oblilo" blagoslova iz nebes. — Preteklo nedeljo je^bilo o-zn an j eno v cerkvi, da se bo ob sobotah samo v i z vrednih slučajih poro-čevalo. Ženini in neveste naj na to računajo.
Sveta Neža, bo naslov igre. ki se jo uče rmše deklice višjih razredov in ki jo bodo priredile v soboto 29. januarja zvečer in v nedeljo večer 30. januarja. Zadnjič pri božičnici so se naši dečki tako lepo pokazali, da smo jih bili veseli. Sedaj bomo pa videli, kaj znajo naše deklice.— Cpamo, da bodo .dečke prekosile
Veliko novih družin
mu kaka okrožja* kak<>r sta bila n pr. pri zadnjih volitvah samo dva volilna okrožja na Kranjskem in Štajerskem - . . Ljudje božji, ali ste pozabili, kaj je slovensko ljudstvo od svoje probuje posebno od leta 1848 pa do zdaj zahtevalo, namreč zedinjeno Slovenijo?! In zdaj, ko smo bili najbližje tej svoji zahtevi.
velesil: Amerike,.Angleške in Japonske. Pravi takole: z navdušenjem sprejela predlog, ki prihaja iz ameriških vladnih krogov, da bi se omejilo oboroževanje. V kljub temu pa Japonska ne sme prenehati graditi svojih boljnih ladij in opustiti svojega mornariškega programa, ki naj bi se izvršil do ll 1927, kakor je to v načrtu. Obžalujem, da smatra svet Japonsko za pohlepno državo, ki hoče konkurirati z ostalimi svetovnimi velesilami, kar pa nikakor ni res, pač pa je res, da je ameriška mornarica najmanj trikrat tako velika kakor naša in to je. menim, zadosten vzrok, zakaj mora imeti Japonska večje brodovje.
To, da mora Japonska tekmovati v oboroževanju z Združenimi državami, presega že vse njene moči, vse vire njenih dohodkov, vendar pa Japonska "nikakor ne more pristati na to, da bi bila pripuščena milosti in nemilosti drugih držav.,*
VsUd tega ie jasno, da mi ne moremo prenehati, oboroževati se, če Amerika sama tudi ne preneha, — s tem pa nočemo reči, da hočemo tekmovati ž njo".
Torej, če mi Amerikanci nehamo oboroževati se, tedaj je tudi Japonska pripravljena, da nas bo posnemala.
To je taka obljuba, da glede nje nikakor ne moremo biti indiferentni. Najbolje bi bilo, da bi sprejeli, kar je predlagal senator Borah, ki je v svoji resoluciji zahteval, da je treba sklicati zastopnike vodilnih svetovnih velesil in na taki konferenci soglasno skleniti, kako naj bi se začelo y razoroževanjem. Gotovo je, da so na Ameriko uprte oči celega sveta. Dolžnost Amerike je tedaj, da začne,z razoroževanjem ter da vodi ostali isvet k spravi in zaželjenemu miru.
Če sedanji kongres in sedanji predsednik ne bo storil nobenega koraka v to smer predno pride na predsedniški stol novoizvoljeni predsednik Harding, potem bo to ena prvih dolžnosti novega predsednika, da se brez odloga spravi na to akcijo, ki od nje vesoljni svet toliko pričakuje
-o-
zdaj še kaj malo snega, -pač pa lias od vseh strani pozdravljajo mrzli vetrovi in nam naznanjajo tužne zimske čase, ki pri. nas trajajo zelo dolgo. Iz Jugoslavije prihajajo semkaj kaj zale rožice, ki se precej hitro seznanjajo s tukajšnimi fonti in sklepajo zakone. Povem samo en slučaj. Pred tremi tedni je prišlo semkaj iz Jugoslavije dekle po imenu Jožefa Šuštar, in sedaj je že poročena. Kako se piše njen mož še ne vem, slišal sem pa, da je v dobrem položaju in da mora imeti precej premoženja. Da, zares je tako, da so tukaj tista dekleta, ki pridejo iz starega kraja, najbolj v časti. Pod okni, kjer stanujejo dekleta, ki so prišla iz starega
prekmurskih Slovencev pa pričakuje svojih družin v kratkem od doma.
Drugo nedeljo po veliki noči, to je 10. aprila bo naša mladina zopet priredila velik Minstrel Show, kakor lani. Te dni se začno pripravljati. Tudi letos jih bo učil Mr. Stalcer.
Koline nam je poslal Mr. Draš-ler iz Waukegana, naš navdušen zastopnik jn sotrpdnik. — Mi se Air. Drašlerj u prav lepo zahvaljujemo za ta velikodušen dar. Opazili smo pa, da je Mr. Drašler izvrsten mesar. Tako so pa lepo dišale, da smo se bali, da bodo kar same sebe pojedle. — Enako nam je tudi Rev. J. Smoley zopet poslal cel zaboj north dakotskih zajcev. Tudi temu gospodu se iskreno zahvaljujemo!
dih prdiagala, da nam ni treba sa j
mostojne Slovenije, ampak kvečje- GOVNAČEM OKROG DVOJNEGA "GLASU".
Saj poznate govnaoa. tistega temno-višnjevega hrošča, ki ima svoja nebesa v vsakovrstnem blatu. Naše ljudstvo ga pozna pod nečednim imenom, ki ^e začne s črko d. Kakor je videti gotovi elementi okrog dvojnega "Glasu'1 zavidajo njegova smo pa najbolj oddaljeni Kajti ob' 1)ajno Puhteča nebesa, drugače bi ne ujedinjenju 1. 1918 pač" ni noben ro-	tako veseli- kadar jim je dana
doljub sanjal, da bo Slovenija tako l)nIlka z "jim deliti delikatno kosi-okrnjena. kakor je zdaj, ko je izgu- T°- S kakim volčjim gladom se bila svoj starodavni Korotan in svo-' sPravijo na tisto^ kar se je iz kake-I I jo solnčno Primorsko. In zdaj naj farovža ali kloštra skidalo! S starega' se Preostalo razdeli na kaki dve. kakim apetitom razbrskavajo take
odpadke kakor sestradane vrane* v hudi zimi! Pač vedo, da za kaj ta-cega ni vsak dan prilike, zato je treba takrat dobro izrabiti,- kadar je. No ja. De ^ustibus non disputan-dum. Dober tek! Od takih ki pro-ducirajo časopisje v podobne svr-he kaf boljšega ni pričakovati. Če bi mi spadali v tisto vrsto, kakor "gla-sovci", bi se nam drugače imenitno godilo, pa vsak dan, ne samo gotove čase. O. ko bi mi začeli razkopavati in razbrskavati blato liberalno
kraja in iz drugih krajev Amerike °krožji, katerih erfo naj se priklopi
Krasno diplomo častnega člana slovenske orlovske organizacije iz Ljubljane sta sprejela Mr. Grdina v Clevelandu in Rev. Kazimir Za-
morda varaždinski županiji! Kaj takega ni pričakoval najhujši pesimist.
Ali bi ne bilo bolj diplomatiško: držatuse načrta in dogovora, potrjenega v manifestu regenta Aleksandra. in dati enakopravnim trem plemenom res pravo svobodo v upravnih celotah? Kakor poročajo, bo jugoslovanski klub, v katerem so po-sl/inci SLS in HSS -- torej poslanci slovenski in hrvatski, ly pripozna-vajo gornji program na krščanskih
. ...	.	svobodomiselne družbe hi vsaV H-»n
načelih, strogo zahteval avtonomijo, smrddo do ^ ^ VSak dan
pri kateri pa itak vsa plemena skup-t	T	f*1 g^boko
no dajo državi, kar ji gre. Na ta!	ne b°m° P01"®*- Samo eno
način bi potem lahko imeli veliko' ^a®fnjW>vnacem dvojnega "Gla-Slovenijo, veliko Hrvatsko in veli- S" " AU Vam je znana tista ko Srbijo v enotni državi. Plemeji-I Plsemska zgodba, ko so farizeji pri-ska razlika se itak ne da zabrisati s- peIjah h Kris*usu zakonolomno že-
kak nn centralizmom. Le zgodovinski razvoj bi kedaj v bodočnosti mogel do tega pot kazati.
Ako Jugoslavija ne bo imela pred očmi krščanskih načel pravičnosti in medsebojne ljubezni, se ne bo zlepa konsolidirala. Če bi Srbi pozabili, da so se do petsto let vojskovali "za krst častni in slobodu zlat-nu", in bi se dali-preslepiti od za-

AMERICAN;
IZ SLOYENSKIHiASELBIN.
Rock Springs, Wyo. — Cenjeni g. uradnik: — Zopet prihajam s svojim kratkim dopisom pred javnost. Predno poročam kaj drugega, moram seveda opisati delavske razmere. Dela se .tukaj pri Central Coal Coke Co. od treh do pet dni v tednu. Ravno danes, ko to pišem, je tudi druga družba, po imenu Upe Coal Co., dala na znanje, da bodo v soboto vsi rudniki počivali.. Služi se pa razmeroma zelo »dobro. Kdor i-ma dober prostor, ta zasluži na dan od $8.00 do $12.00 in še več, na slabem prostoru, pa seveda dosti Tnanj. Jaz ne spadam ravno med tiste, ki delajo za tako visoke plače, I kraja, pozno v noč krožijo avtomo-temveč med tiste, ki služijo srednje, bili in se sprehajajo fantje. Dekle-Tukaj imamo hudo zimo, pa do- I ta lahko zbirajo fante, kakoršne ho-
+ * * * *
4>
4» <*
4»
«fi	IHZJl—1»ZY KLlihi IJSI < A IN I ) AVKNITW >
<*
4» +
+
__________ __
Mi pošiljamo denar I na vse kraje
JUGOSLAVIJE,
Slovenije, Hrvatske in Srbije.
Vse pošiljatve garantira
AMERICAN STATE BANK
1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL.
F. ŠTEJINA, predsednik;
A. J. KRASA,
tajnik.

vf *
* *
no m zahtevali, da mora biti po postavi kamenjana, na kar jim je Kristus dejal, naj tisti, ki je mej njimi brez greha prvi vrže kamen nanjo. Pa si ni nihče upal tega storit^ ampak drug za drugim so se z dolgim nosom proč zmazali. So že vedeli zakaj. Ali ne veljajo tudi vvam besede: ' Kdor izmej vas je brez greha, naj prvi vrž^ kamen na — da se izrazim po vaše — žeg-nanega grešnika. — Vemo, da vi nimate toliko poštenosti, kot so jo imeli farizeji, da bi se odstranili. \ etno pa tudi, da bi imeli nekateri več vzroka za to, kot oni. Veste kdor ima maslo na glavi ne hodi na solnce, če ima le.še eno zrno soli v glavi. Ali razumete? Če ne bomo jasneje povedali.

HIŠA NA PRODAJ.
V Natingham, Cleveland, se proda nova' mala hiša z štirimi sobami.
Lepa prilika za ženine spolh male družine, ki jih veseli stanovati v. svojem. Čist zrak v poletnei času tudi nekaj velja, in tega je ti kaj dosti.
Več se izve v Natingham 125 Stop Shore Line Car. 19108 K( vonee Ave.
Cena hiši je $2500. Polovico koj, ostalo pa pod ugodnimi
Odprto gotovo vsak večer ure.	i
pogoji, i

"EDINOST"
Novice iz Jugoslavije.
ŠTRAJK PREMOGARJEV.
Trbovlje, 18. decembra. Včeraj opoldne so vsi delavci v rovih zapustili cfblo ter odšli na zborovanje, ki se je vršilo ob 2. uri popoldne. Na tem zborovanju je bil proglašen štrajk za celo premogovno o-zemlje: Trbovlje, Zagorje, Hrastnik—in Rajhenburg. predvčerajšnjim je dospel iz Belgrada komunistični poslanec Koren, nakar se je vršil posvet zaupnikov. Temu je sledil včerajšnji shod, ki je proglasil stavko. Delavci se niso več vrnili na delo. Štrajk je popoln. Dela se.sicer še pri sesalkah, toda tudi to delo bo najbrže ustavljeno.
Mir se doslej, ni nikjer kalil. O-blast je izdala stroge odredbe: vse gostilne so zaprte, hišna vrat^ morajo biti zaprta že ob 8. uri zvečer. Sinoči je došlo v Trbovlje vojaštvo ter ojačenja za orožnike.
Kakor se domneva, utegne stavka trajati kakih 10 dni. Komunisti, ki vodijo to gibanje, so si izbrali najneugodnejši čas za stavko, kar bodo seveda morali čutiti delavci.
štorih njihovih goriških tovarišev vršil sprejem. Okoli 1. ure popoldne so prišli* pred dom fašisti, ki so od republičanov zahtevali, da sna-mejo republičansko zastavo, ki je visela raz balkon. Republičani se niso udali in so potem šli na športno igrišče; proti večeru pa na postajo, da se odpeljejo v Trst. Tu jim je godba zaigrala še republikansko himno. Kar naenkrat se začuje detonacija, vpitje, stoki, panika. Fašisti so bili vrgli med množico dve bombi, od katerih se ena k sreči ni razpočila. Ranjenih je.bilo nič manj kot trideset oseb, nekaj, m^d njimi en karabinijer, težko. Goriško prebivalstvo, ki je, kakor znano, zelo spodobno in mirno, splošno z ogorčenjem obsoja dejanja laških nacionalistov, ki zastrupljajo celo javno življenje.
ni j i pride na osebo 160 K, na Hrvatskem 110 K, v Srbiji 125 K, v Bosni in Hercegovini pa samo 50 K.
Nenavadna nesreča. — Dne 9. de
cembra so se igrali otroci g. Hey-bala v Kamniku coprnije;-7 letna Erna Hey balo va je dala srebrno krono v usta, hoteč jo zacoprati, da izgine, pa ji je krona zašla v požiralnik. Prepeljali so jo v ljubljansko deželno bolnico.
Umrl je 11. decembra v Krškem g. .Jernej Ravnikar, nadučitelj v pokoju in bivši deželni poslanec. Bolehal ie dolgo vrsto let. Pokoj nje-i duši!
govi
Izvoz živeža iz Jugoslavije v Ma-žarsko. — Iz Budimpešte poročajo, da je jugoslovanska vlada dovolila izvoz živežnih potrebščin v Mažar-sko, in sicer: pšenice, rži, koruze, konj, ovac in volov; iz Mažarske pa bomo dobili ovčjo volno, blago in preproge.
Turnšku se je preiskava ustavila in
zdaj iščejo pravega krivca.
PREJELI SMO KNJIGE
DRUŽBE SY. MOHORJA
ZA L. 1921.
Naročnikom smo jih te dni razpo slali.
Kdor jih\želi prejeti, naj se takoj oglasi, dokler jih je še kaj v zalogi. Cena $2.20.
SLOVENSKI TRGOVCI, OGLAŠAJTE SVOJA PODJETJA V LISTU "EDINOST".
Prazni ameriški zavoji.—V Ljubljano so dospeli nedavno ameriški darovi v zavojih, med njimi je mno-go skoro popolnoma praznih. Potovali so s]^>zi Italijo. Kakor se vidi, prakticirajo tudi v Italiji na podoben način, kot pri ljubljanski glavni pošti.
Novi bombni atentat v Gorici. —
Fašisti so si očividno postavili za nalogo zavladati potom terorja nad vsem javnim življenjem. V teku enega meseca imamo že tretji atentat z bombami, izvršen od strani te ultrapatriotiČne organizacije. V nedeljo, 12. dec., se je tržaški republi.-čanski športni klub "Edera" podal v Gorico, da proslavi nekega padlega republičana v Podgork Tarrnso imeli govor, na kar so se republičani, spremljani od godbe, podali v Gorico, kjer se je v društvenih pro-
Napredek slovenskega šolstva po preobratu. — V zadnjih dveh letih smo drobili v Sloveniji 50 novih ljudskih šol, 300 osnovnih šol pa se je razširilo.. Poprej smo imeli le dve meščanski šoli, *a še od teh je bila ena (v Krškem) pravzaprav nemška, druga pa je pripadla Italijanom (Postojna). Danes pa imamo 21 slovenskih meščanskih šol, a več se jih še ustanovi (Sevnica, Slov. Bistrica itd.) Srednje šole so po številu popolne. Vrhutnec pa smo dosegli glede visokih šol, ker smo dobili popolno univerzo, trgovsko akademijo, konzervatorij. $e-ve so tudi stroški za šolstvo ogromni. V državnem proračunu znašajo stroški za šolstvo v celi državi 631 milijonov kron, od teh odpade na Slo\ 'enijo 76 milijonov, to je sorazmerno največ. Bosna in Hercego-j vina ima dosfi več prebivalcev kakor Slovenija, a za šolstvo dobi let 41 milijonov kron. Povprečni izrj datki za prosveto znašajo za celo državo na osebo 116 K, a v Slove-
Smola. — Posebno smolo ie imel Stefan Turnšek, ki je bil v preiskovalnem zaporu radi suma tatvine. Gostilničarju Koširju je bila iz spalne sobe ukradena obleka v vrednosti 3000 kron in ker je bil slučajno tisti dan tam Turnšek* je šel sum na njega. V preiskavi se je pa pokazalo, da je Turnšek poštenjak, da pa je neznani uzmovič tudi njemu ukradel delavsko obleko. Proti
Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah.
N«vt Smror Almanah za Mto 1021 |a IsM. Dobita ga pri svojem Ickarju. Na aUnanič. Ča <« n* dobita, nam pUUla to prUatlta sa 2c poštno znamko.
Varajte troje otroke
prod vznemirja jočem zimskem k&Slju • tam. da imate v hiši vedno
SEVERA'S
Cough Balsam
(preja Severov Balzam za pljuča). Povzroči naglo od po moč, dela dihanje lažje in naravno in prepreči razvoj komplikacij. V dveh merah. 25c in 60c.
Navadni kašelj, ^
ko povzroči resne bolečine, toda
1 SEVERA'S COLD AND GRIP TABLETS
(Severov! Tableti proti prehladu in gripi) so zanesljivi za od pomoč pri prehladu v kratkem času, odvajajo resne posledice in preprečijo gripo ali influanco. Po vseh lekarnah. Cena 30c.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
ODHOD MRNIKOY.
NEW YORK—TRST
18.	jan. Pannonia 26. jan. Belvedere 29. jan. Argentina
1.	febr. Italia
9. febr. President Wilson
15.	febr. San Giusto
16.	marca Columbia
19.	marca Argentina
26. marca President Wilson
2.	aprila Belvedere
NEW YORK—HAVRE
18.	jan. La Touraine
20.	jan. La France 29. jan. La Savoie
5. febf La Lorraine
15.	feb. Chicago
16.	feb. Leopoldina
17.	feb. La France 26. feb. La Savoie
8. marca Aochambeau 15. marcaLa Nouraine 17. marca La France	^
19.	marca Chicago 26. marca La Savoi^
4. aprila La Lorraine 12. aprila Rochambeau NEW YORK—CHERBURG, Francija
20.	jan. Imperator 22. jan. Saxonia
3.	febr. Aquitania 8. febr. Albania
17. febr. Imperator , 26. febr. Aquitania 1. marca Saxonia 15. marca Albania 22. marca Aquitania 7. aprila Mauretania Za cene in druge podrobnosti se obrnite na:
ZAKRAJŠEK & ČEŠARKr ^70 Ninth Ave. New York City.
O
^iMllHlillMllllll^lllllliiiiiiiiii^
	benj.	baskerVille, d.d.s.	
		Zobozdravnik	A
	Se priporoča vsem Jugoslovanom.		
		Njegov urad je na:	
	2209 West 22nd Street (blizu Leavitt ulice.)		*
		Phone: Canal 5426.	j
--	■ ^ —■ —1 UMI II	m	1
* ? 4 4 4 4 4 44 4 444 4 4 4 4 4 4 444444 44 4 * ** „ -
+
4 4 4*
4 +
4*
4 4 4*
4
t
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4r
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
ZAKAJ
TAKO naj bi se vprašal vsakdo, ki potrebuje ali bo kedajv potreboval, kakih notarskih del. Razni zakotni agentje odirajo naše ljudstvo da je groza. Vsakdo ki plača več kot potrebno, meče proč denar!
RADI-TEGA, naznanjamo slavnemu občinstvu v Chicagi in okolici, kakor tudi sirom Amerike, da doli podpisana izdelujeva vsa notarske dela najceneje med vsemi!
NIHČE Vam ne bo naredil prošnje (affidavit) za dobiti svoje domače iz stare domovine ceneje kot mi!
KADAR ŽELITE dobiti svoje domače ali svoje prijatelje iz stare domovine, tedaj pišite nam in mi Vam bomo dali brezplačna navodila.
POMNITE, da je naše geslo: "Točno in pošteno postreči vsakomur, po najnižji t^eni!"
Pisma naslavljajte vedno na:
JERIC & ŽELEZNIKAR, "
" (Slovenska notarja.)
N
L849 W. 22nd ST.,	CHICAGO, ILL.
v.
_
4 4
4
<3-*
4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
4 *
Miiiiiiiiiiiiiiiiftas^^
iiiiiiiiiii:afe:iii!iiiiiiiiiiiiiatfe:iiiiiiin
Pozor.
Pozor.
Stoj in čitaj!
. VSA NAŠA BOGATA ZALOGA JE NAPRODAJ ZA POLOVIČNO CENO!
/ -
Posebno Ano znižali cene moškim, ženskim in otroš kim opravam, kakor tudi najfinejšim črevljem.
Ne zamudite lepe prilike!
t •
Poslužite se te kupčijske prilike, ker je to izvanredna prilika za varčne ljudi!
IIIIIIIMIIIH^II
ii^^iiiiiiHiiiHiirj^iiiHiiiliiiiniCT^iiuiiii
mm
_
Kg "	" -- ;
■
"EDINOST"
Tako se je boljšalo pri Kosu gospodarstvo, pri Kocjanu pa, ki ni hotel umreti, slabšalo. Zakaj kot producent ni bil Kocjan za nobeno rabo, konsument pa dober. Iz tega nasprotja pa so nastali doma prepiri, ki so ovirali delo in grenili življenje ženi in otrokom. Žena se sicer ni bala domačih bojev; otrokom pa je bilo silno hudo, kadar so se vlekli za mater proti očetu. Najstarejša dva sina sta se tudi kmalu naveličala domačih težav in brezuspešnega dela. Šla sta služit in pobegnila v Ameriko, kakor hitro sta si bila prislužila potni no- Tudi starejša h£i Lojza, materina ljubljenka, ni hotela ostati doma. Dobila je službo v mestu, pisala par-krat materi, poslala par goldinarjev ; potem je bil konec. Ne od Lojze, ne jz Amerike ni bilo nobenega pisanja, nobenega poročila več.
"Andrej", je dejal Kocjan krč-marju, ki si je držal novine, "ti be-reš novice iz Amerike, kdaj da je katerega zasulo ali ubilo ali polomilo; drugega se tako nič ne sliši o naših ljudeh. Pazi, kdaj da bo kateri naših dveh na vrsti, da mi boš povedal. Dal bom za eno mašo, da-si ne pošiljata denarja nič, ki bi ga jaz potreboval".
Ostala sta doma še Franca in naj- i mlajši sin Janez; hčerka, rahločut-j na dušica, ki je samo molila, kadar je prišlo staršema kaj navzkriž, sicer pa vse odpuščala, vse trpela in živela bolj na onem svetu nego na tem, in Janez, trmast fant, ki je hu-j do gledal in malo govoril; a kadar je izpregovoril, je vsekala beseda v živo, in kadar je pogledal izpod mračnega čela, je povesil oče Kocjan oči, pokimal in šel. Janez je stal zvesto materi na strani, kadar se je prepirala z očetom ali s sosedi, Franca pa je samo tolažila in mirila na vse strani, češ da naj se nikar ne vlečejo tolikanj za posvetno blago, ko je življenje tako kratko in praVa na^a domovina oni svet.	r?
Ti pojdi molit!" je je zavračala mati- 4'Jaz pa sem gospodinja in meni je Bog naložil dolžnost držati hišo pokoncu in skrbeti, da ne boste otroci beračili po svetu. Krivico, ki se godi meni, jaz lahko odpustim in prenesem; tistih pa, ki se gode hiši in vam, ne bom prenašala".
"Ta ženska je tako huda", so dejali sosedje, "da še otroci ne prestanejo pri njej".
In res je premišljeval tudi Janez, ali naj bi šel za bratoma v Ameriko ali v druge kraje, kjer bi si kaj prislužil. Toda zadrževala ga je mati, češ da je dotn izgubljen, če odide še T>n, in da bo ona^pregovorila očeta, da prepiše nanj domačijo.
Preden pa se ji je to posrečilo, so vzeli sina v vojake in mati je ostala sama s hčerjo in se trudila in ubijala, dokler ni oslabela in onemogla popolnoma. Kocjan je kimal, da mora že tako biti božja volja in da se ne da nič opraviti. Ma: ti pa je silno želela še enkrat vide-jti svoje otroke. Toda sinovi so bili predaleč, dva onostran morja, eden na Tirolskem Bog ve kje- *
bi le Lojzo še videla, preden se ločim!" je vzdihovala in čakala nestrpneje od dne do dne. Da bi ijo zagledala prva. si je dala po-meknitj posteljo k oknu in gledala po cesti, proti dolini, odkoder bi! imela priti vsak čas.
V takem pričakovanju je prišel zadnji večer njenega življenja, soparen večer, poln goste teme, v kateri se ie bližala nevihta. Po šipah so padale težke kaplje, zdajpazda/ je razsvetlil blisk vso siromašno sobo in okna so zadrhtela pod gromom. In enkrat, ko se je zabliska-Io, je zaječala bolnica, da vidi Lojzo zunaj, ki gleda skoz okno in drži otroka v naročju. Franco, ki je molila ob postelji, je stresla slutnja. da se bliža zadnja ura, mož, ki je dremal na klopi, je menil, da blede reva; žena pa je strmela v okno, se sklanjala v postelji in trdila, da vidi svojo hčer, in se jezila, zakaj da je ne gre ne mož, ne Franca poklicat.
"In otroka ima, otroka ima", je mrmrala. "Bog ve, kaj to pomeni. Ali se je omožila? In jaz nič ne vem- Oh, pojdita no ponjo !" Toda Franco je bilo strah grmenja in še bolj, ker je govorila mati tako čud-
no; mož pa si je mislil, da bi Lojza ne ostajala zunaj na. dežju, če bi bila res prišla; prav pa bi bilo, če bi prišla in prinesla kaj denarja, ki ga je on zelo potreben.
Še tisto noč je umrla žena in par Medgorcev je celo videlo smrt, v čfn plašč zavito, ki jo je odnesla kakor otroka v naročju.
Kocjan se je vdal v svojo usodo in brskal po skrivnih kotih svoje hiše, če bi se dobil še kje kak denar. Toda iskanje je bilo brez u-speha; zakaj rajnica je bila izročila zadnje krajcarje hčeri Franci z naročilom, da jih ne sme dati očetu. S tem naročilom pa je spravila dobro dušo samo v veliko stiske. Ko je namreč začel povpraševati očfe, ali res nobenega denarja ni zapustila mati, si hčerka ni upala tajiti. Oče je spravil denar, češ da je vse tako slutil, in pohvalil Franco, da je pridna.
Kocjanova hiša pa je lezla na kup, počasi in nevzdržno; majhna posestva se namreč tiho, nevidno sesedajo, velika zgrme nanagloma, kadar je udarf nesreča, kakor izpodje-da bolezen slabotne ljudi polagoma.1 krepke trešči namah ob tla.
Kosovka si je bila medtem precej opomogla, in ker so ji doraščali o-troci, je premišljevala, kako bi jih preskrbela. Svoji hčeri Meti je bila že izbrala ženina. Kocjanovega Janeza, ki je bil še pri vojakih. Se-' veda bi moral Kocjan prepisati po-1 sestvo nanj, kakor ga je že naga-' njala njegova rajna žena. "Zdaj pa je fo moja skrb", je dejala Kosovka hčeri, ki je bila zadovoljna z načrtom in se le bala, da ne bo morda zadovoljen Janez.
Kocjan pa, ki ni še poznal tega načrta, je premišljeval in se čudil, zakaj da tako pogosto prihaja v hišo soseda Kosovka in zakaj da ga tako ljubeznivo tolaži v njegovi ža-
losti. Dozdevalo se mu je pač, da je nekako razume, toda poguma ni imel; ko mu je pa zopejt nekoč govorila na srce, se je osrčil, jo prijel za roko in pokimal, da če-je ona takšne volje, bi pa tudi on jenjal žalovati po rajnici. "Se vedno mi je žal za njo", je dejal, "ker j^bila res d6bra žena, -ti boš pa nemara še boljša".
"Kaj midva, ki sva stara!" ga je pomirila žena. "Otroci so zdaj na vrsti, otroci, tvoji in moji".
"To sem _si precej mislil", se je popraskal Kocjan za ušesom. Kosovka pa mu je opisovala prijetno, brezskrbno življenje, kadar bo gospodaril Janez in gospodinjila pohlevna, dobra ženica.
"Ki bo tudi skrivala denaj- pred menoj", je pokimal Kocjan.
To so bili prvi napadi na Kocja-novo samostalnost p odbijal jih je uspešnp z zaspano neodločnostjo,! kakor je proti topQvom boljša brarn-ba mehka prst nego kamenito zidov- j je. Zahrbtni naklepi pa so se kovali i naprej in zalezovanje se je šele pri- * čelo. Kocjan je dobival koline*bob. i odpustke z božjih potov; vsak dan ga je srečala Kosova vdova, ga pozdravila, zapletla v razgovor in celo vprašala za kakšen svet; da/ko je imel nekoč Kocjan toliko dela, da se mu je komaj umaknil v senco, j sta prišli tiho Kosovka in hčerka! Meta in pomagali Franci, da si jej mislil Kocjan, ko se je bil predra-r mil in si mel oči, kako bi bilo le-' po, če bi imel takšno gospodinjo, i Da bi ji povedal kaj duhovitega, je dejal, da naj pusti Meto kar pri njih.
"Prav rada", je poprijela Kosovka in zrčela govoriti tako zanosito j in prep-i :eva!no. da ji ie_Franca!
takoj pritegnila. Kocjan, ki se je hitro pokesal svojih nepotrebnih besed, se je obotavljal in ustavljal in branil na dve strani; a preden se je še prav zavedel, je prikimal in obljubil, da bo prepisal dom na Janeza.
"In Meta bo gospodinja, nobena druga", je dejala Franca in se ozrla, kje da je tovarišica. Toda ta si je bila takoj, ko s^je vnel zanimivi razgovor, potegnila ruto na oči in zbežala.
Za izpolnitev obljube pa se Kocjanu ni toliko mudilo, kolikor Koso-virh. Odložiti, kar se da odložiti, to mu je bilo po mnogih izkušnjah potrjeno pravilo, ki se ga je zvesto držal odnekdaj, in le prenagliti se ne, si je prigovarjal, ko nihče ne ve, kako se bodo zasukale razmere. Kadar je govoril s Kosovko, je bil z njo enih misli in epih besedi, da bo Meta Janezova gospodinja, on pa bo živel prijetno in brez: skrbi ; kadar je bil pa sam, se je. veselil natihem, da ni še zagovorih da ni še postavil nobenega roka.,Zavlačevati in odlašati in nepotrpežlji-ve ljudi jeziti ni znal nihče tako v. Medgorju, in hudo se je morala premagovati Kosovka. da je krotila nejevoljo. Tako ji je bilo pri srcu kakor človeku, ki se ne more izvleči iz vode, ker se mu vdaja pod rokami mehka zemlja in pesek.
Tako so tekli v pritajeni borbi dnevi in tedni. Ko pa je začelp pisano listje z dreves posipati vlažna pota, se je vrnil Janez z lesenim kovčegom v roki domov, nenapove-drm in nepričakovan.
« Dalje prihodnjič.)
o-
VčasHi navedi dekle veliko uslu-
fantu, ak<; ga ne noče vzeti.
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
6*17 ST. CLAJR AVENUE CLEVELAND, O.
bc priporoča u nakup MOŠKE IN DEŠKE OpRAVE Izdeluje MO'KF OBLEKE po naročilu točno in ceno.

Če ste varčni pri eni stvari zakaj niste pri drugi?
— Slovencem v Chieagi naznanjam, da izvršujem vsa čevljarska dela najboljše in najhitrejše. Sedaj je neznosna draginja, si veliko prihranite, če daste svoje čevlje popraviti. Zalegli Vam bodo kot novi, poleg tega pa ostane Vam v žepu nekaj dolarjev. Moje delo je izvršeno z najboljšimi stroji in je nad vse trpežno. — Poskusite in prepričajte se sami!
Prodajam tudi trakove za čevlje, kakor tudi razne kreme za čiščenje čevljev.
Za vse se Vam priporočam
J. ADAMS, i845 W. 22nd St., Chicago-
Prepričajte se!
Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-.ske slike.
<5 l^a imamo nn razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo v>a dela točno in po najzmernejših cenah.
Vsem se priporočam.
me
FOTOGRAFIST
1439 W. 18th Sty cor. Albert, Chicago, 111.
PHONE: CANAL 2534.



RESNICA JE KAR TRDIMO.
V zalogi imamo najfinejše Edisonove gramofpne.
Prodajamo raznovrstno zlatnino. Kar prodamo za zlato, ostane zlato.
Popravljamo vsakovrstne žepne in stenske ure.	*•
Prodajamo tudi raznovrstna očala: Ce ne vidite dobro ali če Vas radi utruje-nos živcev boli glava, pridite k nam in mi Vam bomo dali očala ki Vam bojo pomagala.
"ARO STE BOLNI."
Ako trpite na trganju po ramah, križu in nogah, če Vas trga po vratu ali po glavi, pa naj si bo že od prehlajenja, ali drugače, ter če Vas zdravniki ne morejo ozdraviti te bolezni, tedaj pridite k meni.
JAZ SEM IZNAŠEL
zdravilo ki vam bo pomagalo če tudi zdravniki niso bili v stanu Vam pomagati.
MOJE ZDRAYIL0
se je izkazalo vspešno in zanesljivo!
Poskusite in prepričajte se!
PETER A. MILLER,
Expert Optician—Full Line of Jewelry—Watch Repairing. Satisfaction Guaranteed.
2128 W. 22nd Str# -:-
PHONE: CANAL 5838.
Chicago, 111. EE
SE
POKLIČITE NAS!
Kadar potrebujete Avtomobile za poroke, krstinje, kakor v- tudi pogrebne sprevode.
V enakih slučajih se uljudno priporočam vsem Slovencem.
ANDREW GLAVACH
1828 West 22nd Street	"Kadar pokličete na telefon, rabi-
Chicago, I1L	te vedno štev. Canal 5889."
M

: t
\. m

i ____