Slovnica v ,,Začetnici" in ,,Drugem berilu". (Dalje.) Skladje ali besedoslovje obsega 12 paragrafov. Kar se tiče tvarine v pervih dveh paragrafih t. j. I. glasovne menjave in II. iepeljave, hoče se mi zazdevati, da stoji več tu zaradi sistematičnega sporeda, nego da bi se na teh malobrojnih zgledih dalo kako pravilo ali v obče kako ravnilo priučiti, po katerih se ločijo ali usposnavajo korenike od rastlik, po katerih bi se '.nogel uspoznati ter umevno ločiti koren od debla in obrazila ali pritiklinc. JDasi se na tem kaže, kako se besede v obče sestavljajo in izpeljujejo, vendar tukaj ne koristi mnogo, ker vednost in zmožnost učencev na tej stopnji je še preskromna, da bi mogli razumeti n. pr. menjavo in izpeljavo iz ,,tru" — trava ali, da se iz ,,mrz"izpeljuje mraz itd. Mogoče, da se bodo učenci, kateri bodo pozneje prestopili v srednje šole, spominjali na ta dva paragrafa in razumeli njih jezikoslovni pomen, pa še tu bo v nižih razredih dober vspeh odvisen od kakega pogojnega — ,,ce". Kakor je dvomljiv hasek, katerega bi utegnila učna tvarina v teh dveh paragrafih nčencem na tej stopnji pustiti, tolilco zanesljivejše in vspešneje bodo širile vednostno krožje — vaje v izpeljavi samostalnikov iz raznih besednih plemen s pritikanjem raznih obrazil; te vaje priuče urnost in gibičnost jezikovo po vporabi in posluhu. Ker je za vsako posamezno pritiklino navedenih le malo besed, iz katerih se s pomočjo obrazil speljujejo samostalniki, se morejo po teh zanesljivih zgledih take vaje po temeljiti razpravi potrebi primerno razširiti. Glede izgledov, voj, nalog, mije tudi tukaj, kakor ze na enih krajih prcd, omeniti, da se mi ne zde posebno pripravni; eni niso praktični. N. pr. dclajo se samostalniki z obrazilom jak iz konj, krava itd. i} konj — nastane konjak; iz krava — kravjak (ali kravnjak). Kaj naj pomeni kravjak? — hlev? Kje se govori kravjak? Izpeljava iz nčenega stališča, a v vsakddnjem govorn nepoznana novost. Taki izgledi zadostujejo jezikoslovcu; a osemletnemu dečku še ono prej priučeno omajejo. Kakor praktična ispeljava samostalnikov, tako je tudi prav primcrna izpeljava pridevnikov: tvarina je svojemit namenu vsestransko obravnavana in z obilimi ndlogami obskerbljena. Skoda le, da se sem ter tje vpletajo nenavadni izrazi, oblike, ki se med prostim Ijudstvom ne rabijo posebno pogosto, izreki ali verzi —.če tudi veljavnih mož, so vendar otrokom na tej stopnji prav težko dli celo — neumljivi. N. pr. Meso goveda se pravi goveje meso. Dasi se izraz za govejo živino sliši v razni obliki: goved — govedi žensk. (tndi goveda — govede žensk.) in govedo — sr. sp. vendar rodilnika (govedo) — goveda ni slišati v vsakdanjem govoru. Sestava: nLep nebesa dar je luč očes" se mi zdi nekako zamotana, da otrok pomen tega stavka tezko uspozna. Tnkaj ni toliko na sporedn besed, kakor jih je kuk veščak v pesmi zapisal, temuč na lahkej umevnosti stavka, na navadnej rabljivosti oblike, iz katere izpdjati hočemo pridevnik. Rodilnika »nebesa" (imenoval. — ncbo), dasi slovniško pravilnega, v enakej sestavi med prostim Ijudstvom vendar ne slišimo. Izgledi pa, kateri hočejo po najkrajšej poti svoj namen doseči, morajo biti skoz in skoz umevni. Trebalo bi toraj učencem pomen stavlca razložiti, nenavadni spored besed, in obliko rodilnikovo (dasi se še dosedaj ni nič sklanjalo), potem še le bi se mogel iz samostalnika izpeljati zaželjeni pridevnik V naslednjem paragrafu se izpeljujejo pridevniki več del is samostalnikov s pritiklinami, ast// en// en// in nji/j. Vsaka versta izpeljav se primerno pojasnuje in uterjnje s prav pripravnimi vajami in nalogami Oblika žličnjak se v navadnem govoru tudi ne sliši — pač pa se govori po Kranjskem in Stajarskem žličnik in žličnjek. (Slovar J. ima šličnjak na pervem in žličnik še le na drugem mestu.) V 6. §. se navaja sestava besed v obče. Tu se rabi Jabelka" ženskega spola in ne Jabelko" sred. sp. Ta oblika jabelka žensk. spola (kakor tudi otrok sred. sp., jajca — jajce žensk. sp.) se pa na slovenskem Stajerji skoraj brezizjemno rabi. Na gorenjskem Kranjskem pa se sploh govori njabuk" mož. sp. Ktera oblika ima naj več veljave ali naj več priveržencev v vsakdanjem govorjenji, v to pretresovanje se jaz ne bodem spuščal. Sestava samostalnikov, pridevnikov in sestava s predlogi, se obravtiava v naslednjih treh paragrafih; tudi pojasnjevajočih nalog ne manjka.  (Dalje prili.)