Številka 41. TRST, v ponedeljek 10. februvarja 1908 Tečaj XXX 9V IZHAJA VSAKI DAH ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj IVaamične Številke se prodajajo po 3 av8., (6 stotink) s mrogih tobakaruah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kj-anju, &L Petru, t*e4ani, Nabrežini, 8t. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Postojni, Dombergu, Solkanu itd. CEJiE OGLASOV ne računajo po vrstah (Široke 73 mm, Tiaoko 9Jft mm); za trgovinske io obrtne oglase po 20 stotink; ta osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 60 stot. Za oglase v tekstu liste do 5 vrst 20 K, VBaka na-Jaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 8 stot. beseda, najmanj pa 40 btot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave Edinosti— Plačuje se izključno le upravi Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! HA BOČNIH A ZNAŠA za vae leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesec- 0 K —, u» naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. larotilia la ledtlliko isduk .Edlioitl' ran rnioliao 15*20, pal lin sco Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankoma* pisma so no sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo lisU. UREDNIŠTVO: nI. Glorclo Galattl 18 (Narodni doun Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni« konsorcij lista ^Edinost". — Natisnila tiskarna konsorci % liste .Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Oalatti St. 13. - PoStno-hrani 1 nični račun St. 841-652. - ■ i Telefon it*-v. U67 -■ BRZOJAVNE VESTI. Pogreb portugalskega krnlja in prestolonaslednika. LIZBONA g. Pogreb se je izvršil razun neke neznatne nezgode v popolnem redu. Sprevod se je premikal iz kraljeve palače do cerkve sv. Vincenca. V gala-ko-čijah so se za krstami vozili visoki državni dostojanstveniki in členi unanjih odposlanstev. Vse trgovine in prodajalnice so bile v znamenje žalosti zaprte Pred cerkvijo sv. Vincenca je čakala mrtvaški sprevod duhovščina z novim patrijarkom na čelu. Krsti so ponesli v cerkev ter ju položili na katafalk. Med tem so se razvrstile čete na trgu pred cerkvijo ter izstreljale pogrebne salve, katerim so odgovorili topovi na angleških in španskih križarjih, usidranih na reki Tejo. Pogrebne gmolitve je v aerkvi opravil patrijarh lizbonski. Srbski prestolonaslednik. BELIGRAD g. Na merodajnem mestu izjavljajo, da je prestolonaslednik umaknil kakor inoportuno svoje pismoT naslovljeno na predsednika skupščine ter si pridržal pravico, da apanažo, ki jo bo skupščina votirala, vsprejme ali pa odkloni. S tem je vzrok ministerske krize odstranjen. Zakon Toseili-Montignoso. FLORENCA 8. Včeraj je bil v tukajšnji civilni register upisan zakon, ki sta ga na Angleškem sklenila bivša grofica Montignoso in Toselli in o katerega veljavnosti se je v Italiji dvomnilo. Nesreča na železnici. BRUSELJ g. Na progi Spaa-Lonsdon je po noči lokomotiva osebnega vlaka skočila v jarek. Strojevodja je bil usmrten, trije sprevodniki in dva potnika so bili težko ranjeni. Vlak je pričel goreti, vendar s» ogenj kmalo pogasili. Stroj je skočil radi tega s tira, ker je zlobna roka od trgala tračnice. Maroko. PARIZ g. General Damade je brzo javil, da je sovražnik napadel taborišče v El Makki v noči od 5. na 6. t. m. Po boju v taborišču so Francozi preganjali ustaše do Setata. Na francoski strani so bili trije vojaki ubiti, 24 pa ranjenih. Novo hoiandsko ministerstvo. AMSTERDAM g. Listi poročajo, daje »•vo ministerstvo sestavljeno. Heermskerk prevzame predsedstvo in notranje stvari. PODLISTEK. KAZAKI. Kavkaska povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ. Čim je pri kakem takem stremljenju, kateremu se je bil udal, začel čutiti, da se bliža trud in boj, malenkostni boj z živ-^enjem. se je požuril instinktivno, da se je smebil dotičnega Čutstva ali dela in zado-bil zopet svojo prostost. Tako je napravil 7. družabnim življenjem, z državno službo, i kmetijstvom, z glasbo, kateri se je nameraval nekaj časa posvetiti docela, in celo z ljubeznijo do žensk, na katero ni veroval. Premišljeval je o tem, v kaj bi polo-ložil vso to moč mladosti, ki je dana človeku samo enkrat v življenju: ali v umetnost ali v vedo ali v ljubezen do ženske ali v kako praktično delovanje — ne moči Mma, srca, izobrazbe, temuč oni nikdar se ponavljajoči vzval, 0110 človeku samo za enkrat podeljeno oblast, da naredi iz sebe rse, kar hoče, in po njegovem mnenju tudi i z vsega sveta vse, kar mu drago. Seveda so tudi ljudje, ki jim manjka tega nagona, kateri si takoj pri vstopu v jivljenje nalože prvi najbližnji jarem in častno delajo v njem do konca svojih dni. Toda Olemin je čutil v sebi presilno tega vsemogočnega boga mladosti, to zmožnost, da se pogrezne vsega v eno željo, v eno miisel, zmožnost: hoteti in delati — se ▼reči na glavo v brezdanji prepad, ne da SHOD „Narodne delav. organizacije" o razmerah v svobodni luki. Namen včerajšnjega shoda N. D. O. jc bil: razjasniti javnosti kričeče razmere v svobodni luki, pribiti protikulturno in protisocijalno delovanje socijalističnih delo dajalnih zadrug v tena-le srcu našega em-porija, vliti tolažbo v dušo proganjenega slovenskega delavca in zbuditi v njemu opravičeno nado do bolje bodočnosti. Ta-le svoj namen je impozantni shod sijajno dosegel. Gledališčna dvorana »Nar. doma« je bila nabito polna; udeležilo se je shoda okolo 1000 ljudij. Prisotnih je bilo okolo 40 pristašev jugoslovanske socijalne de-mekracije in tudi nekateri zadrugarji onih dveh zloglasnih delodajalnih zadrug, takozvane >Cooperativa Zollia< in »Consorzio del Lloyd«. Predsednik N. D. O. dr. Josip M a n-d i ć je ob 10. uri otvoril shod in prisrčno pozdravil delavce v svobodni luki, katerih pogumno, celć junaško vedenje vzbuja v tem času nezaslišanega proganjanja, splošno občudovanje. Izročivši nato predsedništvo shoda tov. J a k 1 i č u je dr. J. M a n d i č pričel svoje poročilo o edini točki dnevnega reda : razmere v svobodni luki. Stanje slovenskih delavcev v Trstu — je pričel govornik — je bilo vedno slabo. Dasi so tudi nasprotniki vedno priznavali njihove vrline, so bili vendar vedno v slabih vodah, toliko kar se tiče spoštovanja, kolikor kar se tiče delavnih razmer.* To slabo stanje se je pa v zadnjem času Še poslabšalo. Kje pa tiče razlogi? Ali so morda slovenski delavci kaki anarhisti, liočejo-li oni sejati razdor, niso-li sposobni ? Kaj še ! Bilo je celo časov, ko so služili avstrijanstvu in kar se tiče njihovih sposobnosti, hvalili so jih celo nasprotniki kakor najbolji delavski materijal. Zakaj niso mogli torej priti nikoli do svojih pravic? Razloge je iskati v političnem položaju v mestu tržaškem. Italijanska liberalna stranka, ki ni umevala skrbeti niti za svojega delavca, je videla v slovenskem delavcu zastopnika onega Življa, ki je v dozdevno čisto italijanskem Trstu reklamiral za-se svojo pravico do obstanka. Radi tega je bil slo- bi vedel zakaj, ne cemu. Nosil je v sebi to zavest, bil ponosen nanjo in, ne da bi sam vedel za to, srečen z njo. Ljubil ni doslej drugega nego samega sebe in moral se je ljubiti, ker je pričakoval od sebe samo dobrega in ker ni bil še dospel do tega, da bi trezno presojal samega sebe. Pri odhodu iz Moskve je bil v oni srečni mladostni razpoloženosti duše, ko spozna mladenič svoje prejšnje zmote in si naenkrat reče, da vse to ni pravo, da je vse prejšnje bilo slučajno in brezpomembno, da doslej ni hotel živeti „prav", da pa se zdaj, (Olenin si je rekel: z njegovim odhodom iz Moskve), začenja novo življenje, v katerem ne bo več onih zmot, ne bo kesanja, temuč gotovo samo sreča. Kakor je vedno na dolgem potovanju, da se prvi dve ali tri postaje domišljija še oklepa kraja, odkoder greš, a potem s prvim jutrom, ki te pozdravi na poti, zle ti na cilj potovanj in že zida tam gradove bodočnosti: tako je bilo tudi z Oleninom. Ko je bilo mesto za njim in je zagledal snežna polja, se je veselil, da je bil tako sam sredi teh poljan ; zavil se je v kožuh, se zleknil na dno sani, se umiril in zadremal. Slovo od prijateljev ga je bilo genilo; prihajale so mu v spomin vse poslednje zime, ki jih je preživel v Moskvi, in slike iz tega minulega časa, ki so jih prekinjale nejasne misli in očitanja, so vstajale nepovabljene v njegovi domišljiji. (Dalje). venski delavec preganjan zavoljo njegove ga prisili, naj vstopi v okrajno bolniško narodnosti. blagajno, kjer vladajo socijalisti, in dogo- Dne 14. maja m. L je slavila tukajšnja dilo se je celo mnogo slučajev, ko so slo-socijalna demokratična stranka velik triumf, venskim delavcem kar iztrgali iz rok do-sijajno zmago nad laško-liberalno stranko, tične knjižice in raztrgali jih pred njihovimi In slovenski delavec-trpin je tedaj upal, očmi. Slučajev je nad sto in so natančno da nastopijo tudi zanj boljši časi, tedaj, opisani v spisu, ki pojde na mesto, kjer ko je prišla na krmilo ona stranka, ki se §e ne vladajo socijalni demokrati, imenuje mednarodno zaščitnico delavstva, , Govornik je omenil napadov »Lavo-boriteljico svobode. A varal se je, kmalu ratora« proti tvrdki Greinitz, ki da agitira je nastopilo grenko razočaranje. Socijalni pri svojih vslužbencih, naj se vpišejo v demokrati, prišedši na krmilo, so pokazali, laško-liberalno bolniško blagajno »Unione da so še hujši nego laške buržoazijske operaia«. Kaj pa je to proti gonji, ki jo stranke ; stanje slovenskega delavca se je uprizarjajo socijalisti proti slovenskim bol-za njih vlade še znatno poslabšalo. V prvi niskim blagajnam ? vrsti igra v tem svojo vlogo interes nji- Slovenski delavec je trpel dovolj. Za- hove organizacije, v drugi vrsti pa tudi tiranje pa sć strani socijalno demokratične narodnost. Socijalisti hočejo absorbirati stranke povspešuje emancipacijo sloven-slovenske delavce v svoje organizacije, da skega delavstva in utrja le naše vrste, postanejo po njih močna falanga. Sloven- Govornik je dal častno besedo, da ne ski delavec bi imel torej s svojim številom j ostane pri praznem protestovanju, marveč pomnožiti vrste italijanske socijalne demo- da bo N. D. O. napela vse svoje moči, da kracije, katere mednarodnost tudi s tem nastopijo normalne razmere, in da se bo preneha. Toda pozabili so, da slovenski odločno borila proti vsem, ki kratijo pra-delavec ni več poslušno orodje, ki se ne vice slovenskega delavstva, bodisi kaka daje zlorabljati kakor nekdaj, kajti on stranka ali pa oseba. se je razvil in se zaveda svojih j Temu govoru je sledil minute trajajoč pravic. Temu dejstvu je dal izraza dan aplavz. 18. avgusta m. 1., ko se je ustanovila Tov. Jaklič je s perečim sarka- N. D. N. Socijalisti so uvideli vtem pojavu zmom ironiziral razne shodiče, ki jih pri-naskok na svoje organizacije in nastal je reja v Trstu, socijalna demokracija in ka-boj, ki mu ni drugje para. Nastopila je terih dnevni red je le blatenje N. D. O. za slovenskega delavca doba krutega in ter strogo ožigoral sistemizirano spionažo, neusmiljenega proganjanja, zatiranja, za- vprizorjeno se strani socijalistov proti slo-sramovanja in oškodovanja ; skratka na- venskemu delavcu. stal je čas, ko si mora slovenski delavec Tov. F u r 1 a n je podal klasičen do-sam pomagati in združiti se v boj za ekzi- kaz Q nacinu, kako gredo socijalisti na stenco v močno organizacijo. 1 jov vesti. Agitirajo za >slovensko< organ;- To izredno slabo stanje slovenskega zacjj0 jn peljejo potem prekanjene delavce v delavca se pojavlja povsod v Trstu, zlasti ,gecii riunite<. pa v svobodni luki, v srcu našega em- Sedaj se je priglasil za besedo soci- porija. jalist sodrug M i h e v c. Shod razburjen Govornik je tu pojasnjeval delavske radi slišanih krivic ga najprej ni hotel niti razmere v svobodni luki. Na eni strani poslušati; tu je pa nastopil, burno poima sama vlada oziroma uprava c. kr. jav- zdravljen dr. O. Ry bar, ki je prosil ob-nih skladišč dela v lastni režiji, na drugi činstvo, naj dovoli, da se socijalist brani strani oddaja ona in Lloyd gotova dela v proti grozni današnji obtožnici, tembolj da zakup raznim zadrugam. Najvažnejši sta pokažemo, da ljubimo mi bolj svobodo med temi takozvana „Cooperativa Zollia" nego socijalisti na svojih shodih, in „Consorzio del Lloydu. Ti zadrugi, v, Soc. Mihevc je torej nastopil in vsi katerih vladajo neomejeno socijalisti, pa so z napetostjo pričakovali, kako bo on udinjajo težake na dnino. Ti zgolj gospo- opravičeval svojo stranko. A sodrug Mi-darski zadrugi sta postali politične. Zlo- hevc je le rekel, da on pozna N. D. O. z rabljajo neki § zakupne pogodbe, da smejo lanskega shoda pri sv. Ivanu in zato da odslavljati delavce toliko iz ozirov dela, ne bo nič govoril. (Slab branitel socijalne kolikor tedaj, ako bi kak delavec deloval demokracije to !) Da pa napravi efekt, je proti interesom zadruge, izključujejo te Mihevc končal z nekim bombastičnim pro-zadruge oziroma njih socijalistični pred- testom proti vladnemu zastopniku, ki da stavitelji od dela vse delavce, ki se pri- dopušča, da se nahajajo straže za časa znavajo za Slovence. Takih slučajev bi shoda v dvorani. (To vse zato, ker je lahko našteli nad 50. Mihevc zapazil ob vhodu v dvorano stražo, Govornik se je izlasti spominjal zna- ki se je slučajno tam nahajala in je na nega slučaja obeh slovenskih korenjakov zadnje le opravljala službo gledališčnega Jenko in Bonač, ki sta radi svoje narod- nadzorovanja). nosti pretrpela se strani „Cooperative" j Predsednik dr. M a n d i Ć je s finim pravo mučeništvo. V seji te zadruge je ironiziranjem karakteriziral nastop socija-bilo sklenjeno, da, kdor je vpisan v N. D. O., lista Mihevca in izlasti njegov napad na bo, ako je zadrugar, izključen, ako je policijo, ki je dokaj čuden pristaša socija-dninar, pa odslovljen in nikoli več udinjen. listov, ki sicer tako radi kličejo pol.c.jo na Ta zapisnik je bil predložen sodišču. Kajti na pomoč. omenjena dva slovenska delavca sta na- (Konec poročila prinesemo radi po- perila proti »Cooperativii civilno pravdo, manjkanja prostora jutri. Za danes ome-ker se jim je bilo odtegnila tantijema. Zollia njamo, da so govorili še d r. G r e g o r 1 n, je v grozni zadregi metal vso krivdo na d r. R y b a f in da je bil posebno zanimiv „Cooperativo", ki je s svojim postopanjem nastop nekega konsortista Lloydovega (slučaj je vobče znan, in ga ne bomo tu konsorcija. ki je skušal braniti postopanje I zopet natančno opisali) pokazala, da je le te zadruge proti Slovencem. Z ostrimi be-i — agencija socijalno demokratične stranke, sedami ga je zavrnil tov. Dod-č. in moj-i kateri so potemtakem slovenski delavci stersko naravnost dr. Rybaf. ; izdani na milost in nemi ost. — Prav tako Predsednik dr. Mandić je zaključil se je zgodilo v „Llovdovem konsorciju", shod ob 12, in pol uri.) i koje predsednik Delpin povedal slovenskim ------ delavcem : »Pojdite v Narodni dom, za vas i ni več dela«. (Klici ogorčenja). Boj je začel sploh proti vsemu, kar Damski odbor za Ciril-Metodijev ples. je slovenskega. Tako je nastala gonja Opozarjamo vse one naše rodoljubne dame, proti obema slovenskima bolniškima bla- ki želć aktivno sodelovati na letošnjem gajnima, ki vendar uživata pred zakonom omladinskem plesu, da se izvolijo sestati iste pravice kakor okrajna bolniška bla- v sredo ob 5 uri popoludne v »Slovanski gajna. A kdor je vpisan v teh slovenskih Čitalnici», kjer se določi, kake funkcije blagajnah, ni rsprejet v delo, oziroma se da katera prevzame. Dnevne vesti. II »EDINObT= >~ 41 V Trstu dne 10. februvarja 1JH>« Nadejamo se, da store naše dame, ki 2e tolikrat pokazale, da se znajo žrtvovati za našo deco, svojo rodoljubno dolžnost tudi 15. t. m. Zato naj pridejo na omenjeni sestanek vse one, ki hočejo postaviti omladini na razpolaganje svoje cenjeno delovanje. — Odbor. Lože za Clril-Metodijev ples so že vse razprodane. Gospoda, hi so jih naročili, naj izvolijo najdalje do četrtka dotični znesek plačati v »Slovanski knjigarni" (ulica Valdirivo 40), kajti sicer se neplačane lože oddajo drugim. V omenjeni knjigarni so v predprodaji tudi sedeži galeriji, vstopnice, in srečke za srečolov. Sreček je še malo na razpolago. Razstava. — v torek bo v oknih »Slovanske knjigarne* (ulica Valdirivo) raz stavljenih okolu 500 darov, ki so namenjeni za srečolov na Ciril-Metodijevem plesu. Naše gledališče. — Sinoči smo doživeli slavnost, katere Slovenci v Trstu še nismo poznali. Slavili smo benifico režiserja na-Segfa gledališča g. Antona Verovška in ž njim ured ob enem razvoj naše Talije. Ves večer je imel znak svečanosti; komaj je g. Verovšek nastopil v svoji naslovni vlogi v ljudski igri cBrat Martin», je bil predmetom dolgostrajne ovacije in prišla sta na oder pr^a dva venca od strani njegovih prijateljev in občudovalce. Ovacije so se ponavljale po vsakem dejanju in po vsakem dejanju so mu bili prezentirani novi darovi. Beneficiant je igral svojo vlogo z vervo in rinim karakteriziranjem ; njegovega iBra-ta Martina* pač ne pozabimo tako lahko. Tudi drugo gledališčno osobje je stalo častno ob boku proslavljenca. Toli naše občinstvo, koli tudi g. Verovšek ne pozabita nikoli tega krasnega večera, ki združi še bolj vezi med njima. — Vec o tem jutri. Tržaška mala kronika. Dva tatova. Dva redarja, ki sta pred-minolo noč patruljirala po cesti proti Zavijam, sta videla od daleč dva človeka, kterih eden je nosil na hrbtu precejšnjo culo. Ko sta se redarja približala onima dvema, je oni brez cule pobegnil, a onega 5 culo sta redarja prijela in aretovala. — Aretovani je redarjema takoj povedal, da je 20-letni Andrej F., stanujuči v ulici Maiolika. Povedal je pa tudi, da je v družbi z vbeglim svojim tovarišem pokradel v neki hiši blizu Kopra. Tudi njegov tovariš, da je imel seboj culo, a da jo je bil že prej skril. Redarja sta aretovanega odvedla na redarstveno stražnico in tam so odvezali zaplenjeno culo. V culi so pa našli : špeha, gnjati in sladkorja, vsega skupaj 60 kg blaga. Na to sta se redarja vrnila proti Zavijam, a tam sta od finančne straže izvedela. da je neki človek skušal vtihotapiti v mesto omot raznega carini podvrženega blaga, a da so mu omot tam zaplenili. Pozneje sta pa redarja našla spečega za nekim zidom onega, ki je bil prej pobegnil. Ta je 25-letni Anton S., stanujoči v zgornji Čarboli. Tega ptiča že delj časa išče orožništvo v Boljuncu, ker je tam pred kakim mesecem pokradel za kakih 5000 kron blaga. Z revolverjem v roki se je šetal pred-minolo noč malo pred 3. uro po ulici di Crosada 28-letni Josip C. Revolver sicer ni bil nabasan, vendar so bežali pred Josipom C. vsi, ki so ga srečavali. Dva redarja sta pa Josipa aretovala in odvedla na policijo, kjer so ga vzeli na zapisnik in ga djali pod kijuč. Josip C. nema niti orožnega lista. Ker je kazal nož. 17-letni podajač Luka < ., stanujoči v zagati della Marinella, je delal na gradbi neke hiše v ulici Tigor. Pri sebi je pa imel 1 1 cm dolg kuhinjski nož. In ta nož je pokazal predvčerajšnjim popoludne svojim tovarišem na delu, mej temi tudi zidarju Ivanu B. Zdi se, da je proti temu poslednjemu izrekel celo kako grožnjo, kajti Ivan B. ga je dal aretovati. Vkradel ji je uhane. Lahkoživka Terezija G., stanujoča v ulici sv. Filipa, je dala predminolo noč aretovati 27-letnega ivana P., ker ji je pred Štirimi dnevi iz u^es vkradel uhane, vredne 26 kron. Smešnica. Ovira. Zakaj pa beračiš le vidno v našem mestnem delu, nikdar pa ne v boljem delu mesta ? Berač iz navade : Ne gre, tamkaj imam svojo vilo. Koledar in vreme. Danes : Skolastika dev. - .Jutri : Deziderij skof. — Temperatura včeraj ©i i,', uri popoludne -{- i0° Cels. — Vreme včeraj : Vesti iz Kranjske. Opravilna Številka Nc X 1104(7 _ i Lepo hrastovo deblo so pripeljali te dni s šestimi pari volov na kolodvor Prestranek. Hrast je 10 metrov dolg ter ima okroglo DOVOlIlO PFOStOVOljnS SOOHC UFflZDG. Dunajska česalka - A. Bergant stesan 1 m premera. Neobtesan je imel pa še pri 7 m visine 1 m 80 cm premera. Hrast je pusekan na cesarskem prostoru tik orehovške ceste ter namenjen v Alek-sandrijo. Vina dobiti je še v prav obilni množini na Vipavskem. Cena dobrim vipavskim vinom je 30 do 32 K hektoliter. Vesti iz Goriške. x. Obsojen jetniČar.^Dne 13. septembra 1907 dostal je France Blaznik s Kranjskega večletno kazen v gradiščanski kaznilni. Ko je šel na postajo v Zagraj, da se odpelje domov, vrgel je nekaj tobaka čez zid na jetnišnično dvorišče, pri Čemer ga je zapazil jetnišničar Antonio Martelessa iz Pradiziolo pri Cervinjana ter ga hotel zopet odpeljati v zapor. Blaznik je zbežal, paznik pa za njim ; ko ga je dotekel ga je vdani s sabljo po levem kolenu in ga močno ranil, tako, da Blaznik ni bil poldrugi mesec za nobeno delo sposoben. Na okrožnem sodišču goriškem je bila v soboto razprava proti vročekrvnemu jetničarju, obtoženemu radi težkega telesnega poškodovanja. Obsojen je na mesec dni zapora in na poravnovo sodnih troškov ; Blaznik naj si išče pa odškodnino civilnim potom ; ker je pa obsojeni brez vsakega premoženja. nima se ničemu nadejeti. Gospodarstvo. Kako je ravnati z mrzlimi jajci. Večkrat jajca pozimi zmrznejo. Zmrznjena jajca je treba poča&i otajati na ta način, da se dtnejo v pripravno posodo in se na nje nalije mrzla voda. Čez nekaj ur se nsredi na jajcih ledena 3koria. Nato se voda previdno odlije in zopet nalije nova voda. Se le potem se spravijo jajca na gorkejši prostor. Če se ^a pokaže zopet ledena skorja na jajcih, ea obnovi še enkrat voda, dokler ne preneha zmrzovanje vode. Na to se vzamejo jajca iz vode in dobro obrišejo. Spraviti jih je na primerno topel kraj, Iger se ni bati mraza in tam se jih obrača vsake 4 do 5 dni, dokler se n« porabijo. Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu prosincu 1908 je 213 strank vložilo K 58.660 29, 210 strank vzdignilo R 34 222'06 bilo je izplačanih hipotečnih pogojih K 15.000'—. Stanje hranilnih vlog K 1.654.407 55. Denarni promet K 189.679 38. Ravnateljstvo mestne hranilnice v Kamnicu, dne 1. svečana 1908. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu je imela v mesecu janurarju promet* K 305.526.16. Hranilnih vlog se ie vložilo K 61.504. hranilnih vlog se je vzdignilo K 57.509. Posodilo se je K 28 350. Vrnilo se je K 27.214.5<>. Rodoljubi! Širite „Edinost Prostovoljna sodna dražba nepremičnin tab. št. 1. 4. 5. kat. obč. Rojana in del tab. št. 9 kat. št. 31 tudi kat. obč. Rojana, vknjiženili na ime Frančiške Dietrich ; Evgena in Gvidona Oastellitz pok. Franceta ; Edvarda in Marije Scomparini z navedeno pritiklino vred se dovoljuje pod pogoji, navedenimi v prilogi in se določa oprava taiste na 5. 3. 8 ob 9. in pol predpol. pri temu sodišču, soba štev. 32. Pražbeno izkupilo je znesek K 50*000. O. k r. okrajno sodišče v Trstu oddelek X., 27.jl.j08. TDr Trst, nI. Squero Nuovo 73, IV 11. Čosalka za valovite lasi. Negovalka %a, roke Se priporoča cenjenim goepem. Poularda, race. purani, štajerske kokoši. Račja mast. Slanine, maslo, konzerve. Dnevni dohodi. Cene jake zmerne. — Postrežba na dom. Trst, ulica Campanile št. 15. ~ JRKO B S KULJ ~~ Posestnik in zalagatelj najboljših >iških in istrskih vin. Postrežba na dom. Zli krčmarje in gostilničarje po dogovornih cenah Skladišče. Tranzit. Pošiljatve. £rst, nI. Rettori štv. 2 (Rosario). Dr. A. Barkanović specijalist za notranje in živčne ^ - bolezni SVOJ AMBULATORIJ v Trstu v ulici '"anitk štev. 2 ORDINUJE: vsak dan od 10.'/, do 12.l/g ure zjutraj in 4.—5. popol. priinau Kakor najbolj* »a nep^VoslJi- v» vrst* v^h gumijeTih higijeni« u h pre.lxu.lov in ribjih m»l urjev — dveletna garancija —- M. Ga! — trst, Corso Poiiljftt™ ro gld. jf, 3. •>• Delatnica pasov, kllnll« jtaite- nih nogovlc, ob-ez. ravnodr«Jevbergel] in bitfei Irigatorji od gU 20 naprej. Tnnlcmpri z» vroč o" K 2. nav- * ",u A. SEMI LIC Bogata izbe^a pohiš^a Trst, trg Solvedore štov. 3 Lastna delalnica, ul. Ruggero Manna V zalogi ima vsakovrstnega pohištva. Cene zmern? in postrežba poStena in natančna. Fuifieio raemiB (BENEŠKA PEKARNA) TRST — ulica Conti štev. 2 Izdeluje prani higileničcn kruli po beneškem zistemu kakor tudi sladke biškotine In prapečence za uporabo na ladijah. Postrežba na dom. -SNs Knuarna m parno ?arigi Trst, ulica Giosue Cardccci štev. 36) IHIatteo German & Comp. je pred kratkim odprta in na novo opremljena. Preskrbljena je z najraznovrstnejJmi in okusnimi pijačami in likerji najboljših ta- in inozemskih tovarn, l:«kor tudi nastavljenim pivom prvih tovarn Ne pozabite na Miroililnica Tomaža Zadnika prej Škrinjerjeva v ulici Farneto štv. 33 se d bi vsakovrstne barve, petrolij, eoplčov i« parfumeriji itd. SO»lUS. • Velika zaloga ^ A1AA ?Aa' PEKARNA in SLADĆIĆARN A Dominik Milanic, Trst ulica della Guardla štev. 24 Prodaja: 3-krat na dan svež kruh, najfinejšo moko vsake vrste ; vino v buteljkah in likerji. Bogata zaloga specijalne grenčice „T0RER0'\ Razne vesti. Sarajevo v snega. — Dne 2. in 3. t. m. je pedlo v Sarajevem snega nad meter visoko. Vas pogorela, iz Budimpešto poročajo da je popolnoma pogorela vas Pu iike. Zgorelo je 45 hiš in 5 oseb. Zapuščina portugalskega kralja. Kralj Karol ni zapustil nobenega premoženja, razun dveh zavarovalnih polic. Ena teh polic za milijon frankov je zastavljena pri portugalski banki kakor jamstvo za nakazane pred-plače. Z drugo polico je bil Lra'j zavarovan pri francoskih in ameriških zav-.rovalnih družbah za 1,875.000 frankov. To vsoto namerava kraljica ubogim. Rodoljubi! Čitajte ii? širite „EDINOST"! v.v\w\\\' Parobrodna družba SLOUENCI in SLOUflNI! KUPUJTE LE PRI ONIH TVRDKAH, KI OGLAŠAJO V NAŠEM r51fnl LISTU, BODETE DOBRO LHJiHJ POSTREŽENI IN S TEM BODETE PODPIRALI TUDI „EDINOS T'*. m HI Severno-nemški lloyd-Bremen :: (NOHDDEOTSCHER L»I»OVD — BREMEN) :: — "" Redne parobrodne črte \z Bremena v No»-York, Baltlmore, G&lveston. Buenos Alrea, kakor tudi po pristanidcih južno Azije, _ Avstralijo itd. itd.__ Parobrodi nemškega severnega Lloyda 178 velikanskih brzih parnikov, z dvern.i vijakoma za transoceanske vožnje, od katerih 30 s 15-000 ton.; 11 velikih parobrod »v za prevažanje blaga ; 2 velika painika za v-t-banje ; 37 velikih parnikov za vo/.nje p j evropskih morjih ; U vt-likih uajmodernejili parnikov v delu; 201 manjš.h parobrodor. Vsega skupaj 440 parnikov, od katerih 17J brzih, opremljeni z modernim komfortom. ki preplovejo oceau v 5-6 dneh. 470 agencij v prvih svetovnihist praniščih.- Cene nizke, hrana dobra. Za informacije in pojasnila obrniti se na f^ Slflunl zastopnik a Trstu Piazza Giuseppina I. F- TELEFCN štev. 20-68. sms DOBITA SE V VSEH LEKARNAH. Najvspešneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH revmatizmu in protuiu * TFtfnriMR rnnifjfl Prireiena v Trstu 6oaina'lekarna V^om* Della Salute" pri Je 1 LIaU Vil lil v!lU Ullin 0(1 lekarnarjev : sv. Jakobu in Josipi 5o5ina, lekarna ^IHgea' Farneto K Steklenica stane K 1-40. Iz Trsta se ne odpošilja manje od 4 steklenic proti pošt, povzetju ali proti anticipatni pošiljatvi zneska 7 K franko ■ ">št. in zavoja, j V Trstu, dne 10. februarja 1908 »EDINOST« št. 41. Stran III Kam z deco? Z otroci je skrb. Vsi malce skrbnejši roditelji bi radi preskrbeli svojim milien- cern lepšo bodočnost, lažje življenje in n r-1a blagostanje, nego si znajo preskrbeti sami — v^aj po svojem razumu. V obče ie skoro malokdo zadovoljen ki oa je izvolil ali v.\ kate- intcligentnega proletarijata, ki petem živo- \ roditeljev vzgojen, in gleda »-.to zavistnim očesom, kako ravno tako kakor otroci s poklicem, rcift je bil n?. sosed i < se njemu gc : ri mizi gledajo eden drugemu na krožnik, leči, da drugi ima vedno boljšo in večo porcijo. Razlike so v življenju, samo da mo-ra-uu iskati vzroke glavno pri nas samih. P stavite ob jednakih okolnostih dve osebi dnake razmere — za trenotek se jed-nr.kost razprša. Jeden koraka naprej, drugi stoji ali koraka nazaj. Seveda je odvisno tudi od sreče; ali po stari prislovici je baje vsak svoje sreče kovač, a v tem je velika resnica. Danes velja za idealno eksistenco : "ona, pri kateri je osigurano vsaj navi-dtzno prijetno brezskibno življenje, se stalno in vzraščajočo plačo, osigurat#o obskrbo za stara leta in potomce. Gmotno aelo se pri tem smatra za nekaj poniža-jočega in želje preštevilnih očetov in matera se nesejo k temu, da bi njihov sin postal — ,,gospoda- do nedavnih časov je naše ljudstvo smatralo za „gospoda" samo duhovnika. Danes se pri nas smatra za gospoda" oni, ki ni siljen z rokami delati, dasi je njegovo delo večkrat, težje in slabše plačan o, nego ročno delo! Vzemimo samo naše slovenske razmere ! Mlad dietni goriški zidar iz Renč, Mirne, Dorn-berga i t. d. dela od spomladi do zime v sosednjih deželah in si služi dnevno 3—7 kron. S prihranki se preživlja po zimi. Tudi so zidarji, ki služijo do 10 K na dan. Tudi črkostavec pri naših tiskarnah si v posebnih slučajih služi do 8 K dnevno. Natakar pa ima od 3 — 20 K na dan. — Nasproti temu so gmotne razmere naše mlade inteligence jako slabe : mlad filozof, kapelan, zdravnik in pravnik v premerni starosti .25 let služi toliko kakor težak: to je 3 K dnevno ali prilično 1000 K letno. Izjeme so v tem oziru morda samo "dravniki, živeči na deželi. Ako pa računamo, kaj so stale študije navadno 12—14 let trajajoče, prihajamo do zaključka, da trojki za Studiranje z izgubljenimi obrestmi pogoltnejo najmanje 20.000 Kr.; in ako dobiva absolvent univerze 1000 K ;letne plače., dobiva samo 5°/0 z svote ki jo je ■ ..v orabil tekom študij. Koliko si zamore naproti temu zaslužiti bister Človek, recimo trgovec, s temeljno giavnico 20.000 K ! Pri naših uradih dobivajo včasih 12-letni vojaški certihkatisti lepše službe nego pa absolvirani vseučiliščniki z maturitetnim spričevalom srednje šole s samimi »izbor-niini znamkami«. Pravnik ki študira univerzo je v ugodnem slučaju s 24 letom gotov. Ako je stopil v državno službo, mora 2 leti prakcitirati, potem še-le postane definiten. Torej v najugodnejšem sluO ,ju se mu začnejo s 26-letom šteti pen-nj-ka leta. Mladenič pa, ki je šel s 17 m dobrovoljno k vojakom, dobi po 12 tienem letu državno službo, torej v 28. ta: pri tem ima pa že 12 pokoj-11 : n s k i h let. Ali sreča pri vojaščini ni popolnoma zanesljiva in ni možno z njo vnaprej računati, kajti poznejša uradnika kariera mnogih certifikatistov je od-■ :sna Često od spremenljive volje vojaških . redstojnikov, katerim ugajati je večkrat rlo težko in je potreba k temu posebne iegme. Zato, da postane sin »gospod« tim s:gLirneje, daja se na študije. To mrzlično lljenje današnje dobe je velikansko in srednje šole producirajo le premnogo tari po odvetniških pisarnah. Veliko število dijaške mladine pa ne prekorača niti Rubikona mature; ostaja nekje na poti k temu cilju bodisi vsled nedostatka veselja k daljšim študijam, ali pa zato, ker v resnici ni možno naprej. Zato naj bi se vse stremljenje Slovencev na šolskem polju obrnilo k trgovskim in obrtnim šolam! Ali na nekaj že danes opozarjamo — iz teh šol nam morajo izhajati tudi samostalni trgovci in obrtniki, in ne le podrejen personal za velike zavode.. Na Študije se podaja marsikdo, ne da bi se vnaprej uvažilo, je-li roditeljem ma-terijelno možno vzdrževati sina za vsa dolga leta študij, ali pa, ali ima dečko dosti nadarjenosti in veselja?! KL trgovini in obrti se pošiljajo pri nas ponajveč samo ti, ki po nazoru stari-šev niso za študije ; torej »prebrani« materijal. Ne pravimo, da bi se moralo goditi narobe, ali na Študije naj bi se pošiljalo najboljše, v resnici talentovane, jake in zdrave, ki znajo obstati v velikem boju, in kateri znajo — ako so siromašni — premagati zapreke siromašnega Študenta. Drugače se dogaja, da, ko so se po vseh ncprilikah dolgoletnih študij dokopali do eksistence in bi imeli biti roditeljem v radost . in podporo, podlegajo zavratni bolezni, ki so si jo nakopali v eksistenčnem boju. In, ako se vse to uvažuje : mari je razlika med »gospodom«, s katerim mislimo moža peresa, in med možem trgovine ali obrti ? Ako hočemo izustiti resnico, ne moremo oporeči, da mnogokateremu gibčnemu, solidnemu in podjetnemu trgovcu in poštenemu obrtniku se godi bolje, nego večini uradnikov, katere koli vrste. On je resnično svoj gospodar, in ako se vede pošteno, je čislan občan, od nikogar odvisen, nikomur odgovoren, in more tudi rodbini — ako je varčen in delaven — prihraniti imetek za mirno starost, ne da bi moral čakati na milost in na suho odmerjeni penzijonček. Pri vojaščini so iznašli za častništvo izraz »glanzendes Elend« in takšna bliščeča se beda je tudi drugod, med civilnimi stanovi, odkazanimi na službene dohodke. In čim višja je služba na lestvici družabni, tim veče so tudi potrebe, in tako ostajata beda in pomanjkanje, naj se še tako bliš-čita, vendar to, kar sta ! Ne govorimo proti temu, da bi mladeniči. ki so namenjeni za trgovino ali obrt, ne bili pošiljani na študije — naopak. Sedanja doba ne preneša več neizobraženih trgovcev in obrtnikov, ako naj ne životarijo ! Pri Židih ni te bojazni. Poglejte v njih domačnosti in trgovine ! Študirajo vso srednjo ali trgovsko šolo, a postavljajo se vendar-le za pult in merijo platno in režejo usnje, kakor so to delali njih očetje! A s takšnimi trgovci je pak težka konkurenca. In zato, preden se odločimo kam z otroci, uvažimo natanjko, k Čemu so najbolj ustvarjeni po značaju, veselju, zmož-nosteh in vaših sredstvih ! Ne pošiljajte vseh, brez razmisla v gimnazije, da svojim miljencem ne pripravite mesto blagostanja pomanjkanja, mesto mirnega življenja, ne-konečni, obupni boj za eksistenco, mesto zadovoljnosti neredno Životarenje! Vsi Slovenci pa naj bi se z vsemi silami zavzeli sa sleorajmo ustanovitev slovenskih trgovskih in obrtnih šol v Trstu in v Ljubljani. S tem se odprejo nove nade polne poti naši mladini, ki bo stopala v poklice neodvisnih narodnih trgovcev in obrtnikov. Vsi slovenski denarni zavodi pa bi naj uvaževali vprašanje: ali bi jim ne kazalo v lastnem interesu podpreti vstanovitev slovenske trgovske šole v Trstu? F. K—c. g^ m solidno in elegantno |1 AMl0T%ftA ^ PO zmernih cenah rimtSIVO Rafaele Italia TR8T — Via Maloanton 7 Poskusite Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicold štev. 9 (nad Jadransko Banko) BprejeDia od 12. do 1. in od 5. In pol do 6. in po! pop izvrstno novo olje katerega dobite v zalogi olja, jesiba In miia v Trstu, ulica Giulia štev. S4. Z istim prihranile mnogo, vsled njegove izvrstne kakovosti. — Skladišče mila navadnega in finega apnene in krlstalinine sode pppelika in solika (klora Cene zmerne. i 1 PoMoln za vozove in plese Me) Luigi Zuculin TAST — altoa Carlo Ghega 2. Ferdinande Ferlettig SS^SaSS: grbe, vt«a kovretna lakiranja in tanecirerska dela s papirjem. TRST, ulica Ghiozza 4. urar in zlatar Pohištvo od navadne do najfineje vrste po naj nižj ih cenah v novi slovenski trgovini Peter Jeraj Trst, via Vlneenzo BelliiiS 13 vogal ulico sv. Katarine Cesare Levi TRST ~ KORZO št. 41 naznanja vsem svojim cenjenim klijentom, da je odprl novo prodajalnico (blizo staie). Danes ima v zalogi veliko izbero novih zlatih, srebrnih, nikelastili, jeklenih ur itd. za moške in ženske. Tudi itna veliko izbero zlatanine, kakor n. pr. dolge zlate verižice, prstane z dijamanti ali brez istih. Specijaliteta pr-staniiz novega zlata, moderno izdelani iu po zmernih cenah ! STARA MlRODILiNICA 9 Fed. F. Huber Succ. TRST, ul. Barriera vecchia štev. 26. BOGATA ZALOGA barv, povlak, čopičev, pramenlj, kemičnih Izdelkov, miner, vod, paifl-mov, zamahi, železne Žice, elastike za cepljenje, mila in STEKLENIH SIP. r. „Alla Citta di Trieste" TRST, ulica Giosud Carducci štv. 40 (ex ulica Torreiite) mr Noi? dohod za zimo. "i® 7\ Paletots od Laueiie obleke „ Obleke za dečke gl. 8 do 26 7 „ 25 5 12 Jope s kožuha-tim ovratnikom od 6 gl. do 12 Lanene hlače „ 2 „ „ 10 L Skladišče blaga za obleko in lastne krojačnice. Izvršuje se naroČila po meri. Bogata izbora hlač, srajc za delo samo v prodajal niči ALLA CITTA' DI TRIESTE Ulica Giosue Carducci $t. 40 (ejc ulica Torrente) SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI ooooo ooooo Ako hočete,' da Vara /. lasje zrastejo in postanejo lepi, Ako hočete, da Vara ne bodo lasje izpadali, Ako hočete, odpraviti z glave luskine, rabite edino le znamenito Chinina Salus ha prodaj v parfimerijah mirodii-nicah in brivnicah v buteljkah po K 120 in K 1-80 Paziti je n a ponarejanja. O^OOO 000<)0 ITUflSK nt S. £*tMfo st & fktša 7erai) kjer najdete vsaki dan nove dohode najlepšega obuvala za gospode, gospe in otroke. Največja eleganca, cene zmerne, blago prve vrsto Stran IV »EDINOST« Stev. 41. V Tratu dne ltf. februvarja 1908. Odhajanje in prihajanje vlakov Državna železnica. Veljaven od !. oktobra 1907 naprej Odhod iz Trsta (Campo Maržo) Tr»t— Rovinj—Pula (Dunaj) cj Hf» ij Herpelje—Rovinj—Pula. 7.20 0 Herpelje—Divača—Dunaj. s.f/0 C« Herpelje—Rovinj—Pula. $.35 0 Herpelje—Rovinj—Pula (Divača—Dunaj). 7 40 B Herpelje—Divača—Dunaj—Puia. (Kanfanar- Rovinj : 6.50 9-20 4, 8 15)_ Vsled bolezni proda ae dobro upeljana prodajalnica jeatvin in ko-onijalnega blaga a pekarno. Pojaanila v Pekarni, ulica Belvedere lit. 57.__ j kateri je z dobrim uspehom do-vršil kmetijsko šolo, išče alužbe. Naslov pove Ineeratni oddelek „Edinosti". 196 Mladenič, Ob nedeljah in praznikih: Herpelje— Divača. 2.15 BorSt—Draga— Trat—Baje—Poreč. Proda se Ob nedeljah Divače. in praznikih: 9.28 iz Herpelj i'u Poreč—Buje—Trat. fc.OS 0 i i Buj, Kopra :n medpostaj. •2.-0 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. 9.45 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. Monakovo—Praga—Celovec — Jesenice — Gorica —Tr* t 5 30 0 iz Monakova, Dunaja j. ž., Dunaja Westbh Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin itd. 7.53 0 iz Gorice in medpostaj Ajdovščine. 10CK1 0 iz Celovca, Jesenic, Gorice, OpČin. 11.55 B iz Prage, Dunaja, Celovca, Gorice, Berolina, Draždan. 2.t>5 0 iz Celovca, Trbiža (AjdovSč.) Gorice, OpČin. 6.50 0 i» Monakova. Beljaka, Jesenic, Gorice, Opčin 8 10 B iz Prage. Celovca, Beljaka, (Ajdov.), Gorice 11.10 0 iz Prage, Berolina, Draždan, Celovca, Trbiža Gorice, Opčin. _____ } Ob nedeljah in praznikih: 9.24 0 iz Gorice (zveza z Aidov5Čino in mej postajami). Južna železnica. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione), V Italijo preko Červinjana In Benetk. 47 B prt ko Červinjana v Benetke, Rim, Milan. Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cormons) preko Nabrežine. ".l .r O 0 preko Červinjana v Benetke—Milan (se zvezo na Videm in Čedad). 5.30 £ preko Červinjana v Benetke, Milan. Rim (se /vezo na Videm*. V Italijo preko Korraina in Vidma. 8.25 B preko Nabrež. v Kormin./Videm , Milan, Rim '.'.00 0 v Kormin (se zvezo na Cervinj an in Ajdov ščlno), Videm, Benetke. v Koimin (»e zvezo v Ajdovščino) Videm. Milan itd v Kormin in Italijo. v Kormin (se zvezo v Cervinjan). obešala, postelje, opravo za spalno sobo naj-finejega dela, kuhinjsko opravo „Seces-sion", mozaično umetniško mizico, vredno 1200 K. — Izvršuje naročbe vsake vrste. Mizar, Trst, ulica Cereria št. 2. lepa, nova hiša s tremi stanovanji t - - —v vsako: kuhinja, soba in vrt. FRAN COK s v. Ivan, Bran^ežija 51. 66*;. (L7 Električno vpeljavo izvršuje franjo S. Balsasso TRST Spiridione Stev. 6. ulica S. 12 linili porcelanastih krožnikov, 12 malih kristalnih krožnikov za compote, 12 kozarcev 6 japonskih podkozarcer, 6 nožev z belo kovino, 6 vilic z belo kovino, 6 žlic z bele kovine, 6 žličic z bele kovine, 1 posodico za milo, 1 držaj za žigice, 1 svečnik, 1 posodo za kavo, 1 posodo za čaj in 1 pepelnik, 72 komadov tedaj pošilja proti predplačilu K 10 (potom poštne nakaznice) ■ Bazar 33 in 49, Trsi, al. S. NicoI6 29 Fumato&Conellato TRST, Campo Belvedere 2. SLIKARJA sob, grbov, Iaki-rarja posnemanega lesa, mramora, kovine itd. itd. Sprejemata vsakovrstne naročbe tudi tapecirarska dela. KJIGOVEZNICA Tovarna trgovskih registrov Gusfavo Tassini & Figlio Trst, Via Porprella št, 5 - ogel Via della Sani!« XXXXXXXXXXXXXXXX 4.18 0 8.00 B 905 0 Do Gorice—Kormina—Červinjana o.20 0 do Gorice, preko Nabrežine (se zvezo v Aj: davščino). 1.00 0 do Kormina preko Bivia. 9 05 B do Kormina (se zvezo na Cervinjan). Trat- Ljubljana—Danaj (Reka-Zagreb-Budimpešta Ostende. 7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budimpešto 9.55 C v Ljubljano, Duuaj, Zagreb, Budimpešto. f.00 0 v Ljubljano, Dunaj. Keko. 6.35 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 8.30 B v Ljubljano, Duuaj, Zagreb, Budimpešto. K.30 0 v Ljubljano, Dunej, Zagreb, Budimpešto. J. Tefef. 1874 MERKUR ULČAKAR & Co. - Trst Via Nicold Macchiavelli štev. 19 Telef. 1874 Komisije. - Zastopstva. - informacije. Zaioga raznovrstnega kolonija!nega in drnzega blaga. - ZAHTEVAJTE CENIK - Ob nedeljah in praznikih: do Nabrežine. 2.45 do Krmina: 3.55 Prihod iz Trsta. Iz 1'alije preko Červinjana in Kormina. 7.40 G iz Kormina in Červinjana preko Bivia. Č.52 B iz Kormina preko Nabrežine. B iz Kormina (zveza z Ajdovščino) iu iz vin j ona 11.2S f \7. Koruiina preko Nabrežine. 4.15 0 iz Korminu (zveza z Ajdovščino) in i* C< vmihna. 7.15 0 Červinjana. 7.46 0 iz Kormina (zveza z Ajdovsč ) preko Nabrežine 8.35 B iz! ormina (zvega z Ajdovšč.) preko Nabrežine .O.c-O 0 i:", i'ormina in B iz Cervinjsua. TOVABNA POHIŠTVA Aleksand. Levi Minzi Crst — ulica detla Sesa št. 46. Trajna zaloga pohištva: ulica della Sanli& šte/. i4. Pisarna: ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. proračuni na zahtevo. (Za informacije vprašati 6-70). Zaloge: Piazza Rosarlo štev. i. Ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. Zžsr Katalogi, Telefon: načrti 6-70 in 16-58. Slovenci! Lastniki krčm, goatiln, hiš in alanovauj, k a »v mrežice in druge predmet« za plinovo razsvetljavo v prodajalnici — — Srmano Cattetani Trst, ulica Saverio Mercadante št. 1 kjer najdete najprimerneje cene in trpežno blag* Prodajalniea jestvin peter peternelf Crsi ulioa Giulia 76. Prodaja: kavo, rii, testenine, sladkor, moko. maslo milo, olje, sveže In suho sadje,ko stanj, otrobi,sočivJe itd. Poštne pošiljatve na deželo od 5 kg naprej. Jabolka in kostanj na drobno In debelo v vsaki mcoiial Vsaki dan sveže blago. f.Pertot urar Trst, ulica Poste Nuove 9 -'^®Pne tire najboljilh tovarn Najnovejše atenake ure. Izbor ur za birmo darila. Popravlja po zelo nizkih cenah, Cer 1 :er- Iz Duneja (Ostende in Londona) Ljubljane, Zagreba. Budimpešte in Reke. •.15 0 z Dunaja, Budimpešte 6.30 S z L'unaja, Ljubljane, Oaten ie in Londona S.25 B z Dunaja, Ljubljai:e: Zagreba, Budimpešte in Reke. 10 25 0 z Dunaja, Ljubljane in Reke. 9.02 0 z Dunaja, Ljubljane, Zagreba. Budimpešte Važno za inženirje, stavb, podjetnike in zid. mojstre prve vrste po cenah brez konkurence Telefon 1182. O Riva Grumula št. 14. Prej, nego kupite otrobe, drobne s otrobe, otfes, Ob nedeljah in praznikih li.Vi z Kormina 10.35 iz Nabrežine Opazke: Debele številke značijo popoludne. 0 = Osebni vlak in B =Brzovlak. - - - potipirajmo - - -:„Jfarodno delavsko: - - erganizacijo" - - PRVA ZAIiOGA VINA ITMBERTO ZUGCfO TRST — ulioa Tisi Ano Veoellio 9 ima izključno izvrstna namizna uina Tatrakl refošk po 73 atot. liter; D&lmAtlnako vino po 80 st. lito* ; Opolo ls Omlilja po 80 >t liter; razun teg& ^^ Izbera finih likerjev v buteljkah. SPECUJlLITBTA RfifoSi ii lirtet fli lastEik mmtw njamSsflo pristen 3 i Melita. Pošilja tudi na dan. — Jamči za prlatnaat lastnih pridelkov. Za gostilničarje _ — ccne po dogovoru koruzne in pšenične moke, koruzo itd. obiščite skladišče Vinko 9c jVlariit Via Vittorio Alfieri št. ic (kraj ognjegaseev) kjer najdete blago najboljše vrste in najceneje vseh trgov. K Hotel Balkan 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene zmerne. Počknj & A ogl. Hotel Kal kam