Naročnina mesečno 18 Lir, za inozem-»tvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja ce« loletno 34 Lir, z« Inozemstvo 65 Lir. Cek. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate.
Podrafnieat
Novo mesto.
Izključna pooblaSFentčf ra oglalevaftje HaTTjanskega fn lujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S.A» Milano.
Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka ln dneva po pramiVn.
S Uredništvo in uprava« Kopitarjeva 6, LJubljana, g = Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. = S	Telefon 4001—<005.	i
Concesslonarla escluslva per Ta pnbbTlcItS 31 ed estera: llnione Pubblicita Italiana
Abbonamenti: Mese 18 Lire. Estero, mete 3150 Lir*. Edi-cione domenica, an-no 34 Lire. Estero 65 Lire. C C P.t Lubiana 10.650 per lili abbonamenti, 10.349 per le in-•erzionL
Filial«!
Novo meito,
provenienza italiana S. A, Milana
Bollettino No 1005
Scontri locali in Tunisia
Porti di Tripoli ed Algeri bombardati If apparecchi nemici abbattuti
II Quartier Generale delle Forze Armatc co-munica:
Sul fronte t ti nisi no scontri locali fra re-parti esploranti ed intensificata attivita delle opposte aviazioni, lt apparecchi nemici sono stati abbattuti: 7 in combattimenti aerei dalla cac-cia gerinanica, 4 dalla difesa costicra.
Nostri velivoli hanno bombardato i porti di Tripoli e Algeri suscitando in qucst'ultiino un vasto incendio.
Quadrimotori americani lanciavano ieri su Messina molte bombe cagionaudo otto morti e trentadue feriti tra ln popolazionc e danni ri-lcvanti ad edifici civili. Nostra caccia, pronta-mente levatasi in volo, attaccava i bombardieri facendo precipitare due in niare. Nella provincia di Catanzaro azioni di mitrngliainento com-piute da aerei avversari su treni e stazioni ferro-viarie e tjualche bomba sganciata presso Cu-ringa (San Pietro a Maida) restavano senza consegucnze.
j Nota al Bollettino No. 1005.
Oli aerosiluranti che hanno attaccalo e silurato i piroscafi nemici, segnalati nei bolletlino n. 1003, orano condotti dai seguenti piloti: capitano Man-cini Urbano da San Giorgio in Bosco (Padova), tenente Borrelli F.rneslo da Gragnano (Napoli), te-nente Pulzetti Alfredo da Cesenativo (Forli), ma-resciallo Franchini Vuiicio da Badia Polesino (l!o-vigo), maresc.iallo Griffoni Orlando da Fabriano (Ancona), maresciallo Boi Bruno da Aosla.
Vojno poročilo št. 1005
Krajevni spopadi v Tunisu
Pristanišči Tripolis in Alžir bombardirani -11 sovražnih letal sestreljenih
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Na f u n i š k c m bojišču krajevni spopadi med oglednimi oddelki ter povečano delovanje obojestranskega letalstva. Zbitih je bilo 11 sovražnih strojev, 7 v letalskih bojih od nemških lovcev, 4 pa od protiletalske obrambe.
Naša letala so bombardirala pristanišči Tripoli s in A 1 ž i r ter povzročila v zadnjem obširen požar.
Ameriški štirimotomiki so spustili včeraj mnogo bomb na M e s s i n o in povzročili 8 mrtvih ter 32 ranjenih med prebivalstvom ter znatno škodo na civilnih zgradbah.
Naši lovci so se takoj dvignili v polet, napadli bombnike in dva sestrelili v morje. V pokrajini Catanzaro so sovražna letala obstreljevala vlake in železniške postaje ter vrgla nekaj bomb pri Curingi (S. Pietro a Maida); ti nastopi so bili brez posledic.
Dodatek k vojnemu poročilu št. 1005:
Torpedna letala, ki so napadla in toroedirala sovražne parnike, o čemer govori poročilo št. 1003, so vodili naslednji piloti: kapitan Mancini Urbano iz San Giorgia in Bo6co (Padova), poročnik Borrelli Ernesto iz Gragnana (Napoli), poročnik Pulzetti Alfredo iz Ce6enatica (Forli), narednik Franchini Vinicio iz Badija Polcsine (Rovigo), narednik Grifoni Orlando iz Fabriana, narednik Boi Bruno iz Ao6te.
Rim, 24. februarja AS: Zaradi 6mrti nekaterih težkih ranjencev znašajo civilne žrtve zadnjih letalskih napadov naslednja števila: Milano — 187 mrtvih, 505 ranjenih; Cagliari in okolica — 155 mrtvih, 204 ranjenih; Palermo — 226 mrtvih, 442 ranjenih; Napoli — 117 mrtvih, ranjenih 264; Gioa Tauro (Reggio Calabria) 32 mrtvih, 50 ranjenih; Cittanova (Reggio Calabria) 60 mrtvih, 100 ranjenih; Amantea (Cosenza) 21 mrlvih, 20 ranjenih; Trapani 14 ranjenih.
Še en konvoj potopljen
17 ladij s 104.CH1 tonami potopljenih — Sovjetski gardni zbor uničen — Severno od Orela je padlo 10.000
Rusov — Veliko število tankov uničenih
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 24. febr. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje izredno poročilo.
Skupine nemških podmornic so v Atlantiku napadle močno zavarovan konvoj. V najtežjih borbah so potopile 17 ladij s 104.000 tonami in torpcdirale tri nadaljne parniki,
Hitlerjev glavni stan. 24. februarja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Ob Knbanjskem mostišču so bili odbiti novi sovražni napadi, deloma pa razbiti v izhodiščnih postojankah.
Na bojišču ob M i u s u so Sovjeti z združenimi in močnimi pehotnimi in oklepnimi silami nadaljevali svoje prodorne poskuse, nc da bi dosegli uspehe.
Dalje proti zapadli je bil v večdnevnih ogorčenih bojih za fronto ob M i u s u obkoljen četrti motoriziran gardni zbor uničen. Med mrtvimi je tudi poveljujoči gemral zbora, generalni major Bnrnstišin. Več nego 1000 ujetnikov je bilo zajetih. 44 oklepnih vozil in mnogo doslej še nepreštetega orožja ter mnogo vozil in orodja zaplenjenega.
Položaj na vzhodnem bojišču
Berlin, 21. febr. Današnji položaj na vzhodnem bojišču je naslednji: 6everni odsek: bojišče teče od obkoljenega Leningrada po Nevi do Ladoškega jezera preko pokrajine Volliov do jugovzhodnega dela Ladoškega jezera. 13. januarja so nameravali boljševiki osvoboditi Leningrad, toda njihovi napori so se izjalovili in so zabili le ozek klin na severnem delu Ladoškega jezera.
Srednji odsek: Tukaj poteka bojišče od Ilmenskega jezera proti jugovzhodu preko Velikih Lukov, kjer 6oga najdalje proti zahodu, nato pa do Hževa. Na tem bojišču so se posamični ruski napadi Izjalovili. Sovražnik je imel nekaj krajevnih uspehov, ki pa jih je moral zelo drago plačati.
Južni odsek: Največji sovjetski napor velja tukaj Kavkazu in področju pri Orelu. Bojišče teče danes od Orela preko pokrajine Kur>k do Azov-skega morja, kjer gre zahodno od Markova in preko donješke kotline. Najjužnejši steber, ki ni zvezan 7. glavnini bojiščem, je mostišče oh Kuhanju, ki ščiti Kerško ožino in Krim pred napadi od vzhoda, jc pa tudi dragoceno izhodišče za bodoče ofenzive. Na južnem odseku so Sovjeti za ceno strahotnih izgub dosegli velike ozemeljske pridobitve, niso pa mogli obkoliti in uničiti nemških oddelkov v donješki kotlini. Nemško poveljstvo je žrtvovalo prostor, da je prihranilo potrebne sile za ohranitev tega odseka.
toki za zastoj sovjetske ofenzive
Berlin, 24. febr. Berlinski listi si postavljajo dvoje vprašanj, iii 6iccr, kakšni so vzroki za zastoj sedanje sovjetske ofenzive in ali gre za pravi zastoj ali le za začasen oddih. Na to odgovarjajo listi, da je malo verjetno, da se boljševiki ne bi trudili z nadaljnjim prodiranjem proti zahodu. Na prvo vprašanje pa listi odgovarjajo a tremi dejstvi, to so težke sovjetske izgube, sovjetske preskrbovalne težave, ki so posledica oddaljitve od njihovih oporišč in končno potreba po preureditvi raznih sovjetskih armad. Tem trem dejstvom je treba dodati še četrtega: treba je pripomniti, da se je odpor nemških in zavezniških čet zadnje dni povečal in da 6e ta odpor ne izraža več z uporabljanjem taktike »elastične obrambe«, to je s počasnim opuščanjem prostora, ko je sovražni pritisk premočan, ampak obstoji v vrsti protinapadov, ki so posebno veliki v donješki kotlini ter pri Orelu. V bodočih dneh
Stalinovo svarilo zaveznikom
Rim, 24. febr. AS. V svojem dnevnem povelju na rdečo vojsko se je Stalin spomnil vseh njenih uspehov, nato pa pristavil: Ni na mestu verovanje, da je nemška vojska že na koncu svojih sil in da ruski vojski ne preostaja nobena druga naloga, kakor da sovražnika preganja do sovjetskih zahodnih mej. Kdor bi tako mislil, bi se vdajal nevarnim utvaram. Ako tako misli, se pravi, da preveč precenjuje svoje sile in pravilno ne ocenjuje nasprotnikove sile in zapada v pustolovske sanje. Ruska vojska ima pred seboj še trdo borbo proti sovražniku, ki je še trden. Ta borba zahteva še veliko časa, veliko žrtev in največji napon vseh naših sil.
Izkušnja — najboljše zdravilo
Talin, 24. februarja AS: Neka estonska osebnost je v zvezi s sovjetskimi težnjami po drugih evropskih državah izjavila: Tisti, ki govore, da jih bodo boljševiki osvobodili, bi morali prestati vsaj trimesečno izkušnjo pod boljševiško vlado, pa bi bili za vedno ozdravljeni. Temeljito bi spremenili 6voje naziranje.
se bo videlo— tako nadaljujejo v berlinskih krogih — če bo sovražnik lahko zadovoljivo rešil vprašanje rezerv.
Ker se letos bliža pomlad s hitrejšimi koraki kakor običajno in se bo vojna sreča začela nagibati na stran zaveznikov, morajo Sovjeti, če hočejo izrabiti dosedanje uspehe, pohiteti s prodiranjem, ker vsak dan krepi položaj nemških in zavezniških čet, ki so pod varstvom močnih zaščatnie in ne da bi jih sovražnik nadlegoval imele ves teden dni časa za mirno pripravo nadaljnje obrambe, kar pomeni, da so več ko teden dni lahko delale za izboljšanje novih obrambnih črt. Če pa boljševiki ne bodo mogli več tako naglo prodirati, je to znak, da jim težke izgubo ne dovoljujejo več nadaljnjega prodiranja proti zahodu.
Med Doncem in T>njeprom so Mo
vojske iu oborožene SS nadaljevale napadalne nastope proli sovjetski obkoljevalni koloni in t-o obkolile močne sovražne sile. Izpadni poskusi in razbremenilni sovjetski napadi so so z velikimi izgubami ponesrečili,
V prostoru zapadno od H a r k o v a in K u r-ska so se ponesrečili številni sovražni napadi. N'ck izločen sovjetski oddelek je bil s štabom neke slrcl-kc divizije vred uničen.
Obrambna bilka južno in severno od Orela so nadaljuje. Sovjetski napadalni oddelki se pri tem utrpeli najhujše izgube. Samo v odseku severno od Orela je pri brezuspešnih napadih v zadnjih treh dneh obležalo pred našimi postojankami nad 10.000 mrtvecev, včeraj pa 47 uničenih oklepnih vozil.
Juinovzhodno od Ilmenskega jezera jo sovražnik nastopil na široki fronti z močno podporo oklepnih hrcdslev in topništva k novim napadom. V teh bojih, ki še niso zaključeni, je bilo 37 oklepnih vozil uničenih, od tega 32 od eno same motorizirane pehotne divizije.
Tudi južno od Ladoškegajezera je sovražnik po mofni topniški pripravi, podprl od ne-šlevilnih bojnih letal, nadaljeval svoje napade. Tu-di včeraj je bil zopet z najtežjimi krvavimi izgubami odbit.
Oddelki letalstva so v tesnem sodelovanju s četami kopne vojske posegli v napadalne in obrambne nastope. Sovjetska zbirališča in kolone ter oskrbovalni promet v sovražnem zaledju so bili težko zadeti. Naprave murmanske železnice in mnogo železnikega materijah' ob Kandala-škein zalivu je bilo razbitega v strmoglavih napadih. Nemški lovci so včeraj v neštetih letalskih bitkah ob samo šestih lastnih izgubah sestrelili skupno 99 sovjetskih letal. Protiletalsko topništvo letalskega oro/ja je sestrelilo nadaljnjih 19 letal.
S tuniškega bojišča poročajo včeraj samo o krajevnem bojnem delovanju. Nemški letalski oddelki so v strmoglavih in nizkih poletih razpršili sovražne oskrbovalne kolone.
Junaštvo italijanskih čet na vzhodu
Berlin, 24. febr. AS. Iz nemškega uradnega vira se poroča, da so se čete italijanskega ekspedicijskega zbora posebno odlikovale v trdih bojih, ki so potekali zadnje dni na bojišču med Donccm in Dnjcprom.
Za in proti
Moskva zanika narodom pravico do samoodločbe
Berlin, 24. febr. AS. »Nemška diplomatska politična korespoidenca« se povrača v svoji včerajšnji številki k sodbi, ki je bila izražena pred nekaj dnevi na konferenci tiska glede pritiska, ki ga Moskva izvaja na vlade-stvore, ki imajo zdaj svoj sedež v Londonu, zlasti pa še na jugoslovansko laži-vlado, da bi se boljševizem razširil po ozemlju, ki ga ta vlada zastopa. Omenjeni nemški list poudarja, da so je Sovjetska zveza smatrala za upravičeno, uradno dati na znanje, da namerava postaviti boljševiško vlado tudi na Balkanu. To pomeni — nadaljuje omenjeni nemški list — da Moskva zanika pravico do samoobrambe vsakomur, kdor se skuša upirati njenim načrtom za razširjenje oblasti ter tako jasno dokazuje, da Stalin misli upoštevati obveznosti, ki jih je prevzel v okviru slovito »atlantske karte«. Zahteve po baltiških državah jasno razodevajo, kaj Moskva misli in kakšni so njeni končni cilji. Nic čudnega torej ni — končuje »Nemška diplomatska politična korespondenca« — če je bil »Daily Herald« prisiljen priznati pred nekaj dnevi, da je nov korak, ki ga je storila v tej smeri Moskva, povz.ročil v srcih zaveznikov takšne težave, kakor jih še niso doživeli vse od začetka vojne.
Bern, 24. febr. Poročajo, da je tako imenovana poljska vlada v Londonu v velikih skrbeh zaradi angleškega stališča do Sovjetov. Tako je bilo v Londonu tajno zborovanje tako imenovane »zunanjepolitične komisije«, na katerem so govorili o bodočnosti Poljske v primeru, da bi Sovjcti še dalje napredovali. Po tem zborovanju, na katerem so napadali angleško vlado, je bila seja poljske »vlade«. ki ie. nato objavila v tisku svoj sklep, da
Poljska ne bo priznala po vojni nikake ruske zahteve po poljskem ozemlju. Poljska želi ohraniti najboljše odnošaje z Rusijo, toda samo na osnovi »atlantske karte« in ob polnem priznavanju poljskih pravic. Iz tega se da torej sklepati, da stavijo Sovjeti Poljakom zahteve po njihovem ozemlju in da se sploh ne ozirajo na »atlantsko karto«, ki govori o pravici do samoodločbe narodov.
Angleška razlaga za nemški umik
Stockholm, 24. febr. AS. »Manchester Guardian« poroča o včerajšnjih govorih lorda Bea-verbrooccka in Majskega, ki sta oba zahtevala drugo fronto ter se tako pridružuje zboru tistih, ki zahtevajo z običajnimi argumenti drugo bojišče. Nato pa list nadaljuje: Jasno je, da se Nemčija umika na vzhodu na skrajšano črto. To je v neki meri razveseljivo za zaveznike, toda na drugi strani bo Nemčija rozjvolagala z večjimi rezervama zoper zavezniške napade na raznih točkah evropske celine. Nemške rezerve niso znane, vsekakor pa morajo biti znatne in se bo v potrebnem trenutku čutila njihova težo ter bo morda razočarala bodoče napade. Vedno bolj jasno je, da je bil nemški umik na vzhodnem bojišču izveden iz dobro premišljenih razlogov in ne sme se misliti, da je bila celotna pobuda v nemških rokah.
Tanger, 24. lebruarja AS. Izvedelo se je, da je bil v neki letalski nesreči ranjen zastopnik angleške vlade v Severni Afriki Harold Mac Millan.
»Če Mesena joka, se Šparta ne smeji.« To sta- | ro reklo se vrača v aktualno sedaj, ko je Fortuna začasno obrnila obraz proč od orožja osi. Da bi pa 06tali še trenutek pri grški primeri, bomo rekli, da lahko sklep bogov ima za namen, da dodeli tršo zmago tistemu, ki je menil, da je zmago že; vtaknil v žep.
Udarec U60de je bil in ta udarec je bil odkrito priznan; to pa je izzvalo presenečenje nad oborožitvijo boljševikov, ne pa nad fanatizmom te neizobražene množice.
Sedaj pa gre za to, da države osi mobilizirajo vse rezerve, ki še niso bile uporabljene. Tudi one morajo izvajati totalno vojno, kakor 6e to do včeraj ni predvidevalo, ker 6e je menilo, da so za zmago zadostne sile na bojišču. Črpati 6e morajo vse duhovne sile. 6 katerimi narodi z najstarejšo civilizacijo v največji meri razpolagajo. Iorej bomo z lastnimi očmi lahko opazovali odločni protinapad, kakor smo — in lega ne 6memo ]>ozabiti — skozi tri leta prisostvovali zaporednim italijanskim, nemškim in japonskim zmagam vedno na \6eh bojiščih.
Da bi mobilizirala V6e duhove v borbo proti boljševizmu, se je propaganda osi odločila povedati vso resnico in to 6 pogumom, ki jo je vedno odlikoval in katerega je v tem trenutku bolj ko kdaj potrebovala. Na nasprotni strani pa 6e kakor vedno igrajo s prekanjenostjo in 6e poslužujejo prevar, da bi ljudje ostali zaverovani v neko določeno smer za določeno dobo. Vsaj za dobo, dokler ni bila prevara razkrinkana, 6e je lahko že precenil učinek.
Uporabljanje laži kot resnično in pravo sredstvo mednarodne propagande je znan znanstveni način angleškega izvora, sicer že 6tar, kakor 60 zastareli vsi drugi načini, 6 katerimi je Albion vedel nekega dne zgraditi svojo roparsko usodo. To povišanje laži v sistematično sredstvo propagande pa je bilo premagano, odkar 60 na razpolago najhitrejša sredstva za razkrinkanje laži.
Resnica pa je, da bo velika večina nevednežev in prepro6težev tudi stotič nasedla isti goljufiji ali pa se bo dala prepričati od širokoustnih klepetulj, toda ob obračunu bomo videli, kateri od obeh sistemov bo dal najboljše sadove: ali sistem prevare, ali pa 6istem neusmiljene resnice.
Mi pa mislimo, da bodo tedaj, ko bodo prevarani narodi odprli oči pred resnico in stvarnostjo, imeli precejšnje občutje strahu. Narodi pa, ki so navajeni na hude izkušnje in znajo vrednotiti pravo resnico, bodo še bolj utrjeni in se bodo še bolj zavedali vsega.
Gotovo je, da se mora vsakdo odločiti ali hoče pripadati ogromni množici tistih, katerih živčni sistem ne prenaša neugodna dejstva in se zato raje obešajo tudi na najnepomembnejše dogodke, da bi se vsaj za en dan otresli lastnega nemira, ali pa se hoče odtrgati od množice, dvigniti visoko glavo nad potrteže in ponosno iti mimo njih.
Zadostuje nekoliko samoljubja, da se začuti dolžnost braniti lastno skromno modrost pred močvirjem napihnjenih iznajdljivosti povprečnežev.
V	tem primeru — da navedemo samo en praktičen zgled — se lahko ugotovi, da če so v balkanskih pokrajinah takozvani »partizani«, plačani od Moskve in Londona, ki da naj bi imeli namen vplivati na potek vojne, tedaj so — in 6 temi je treba tudi računati, če se hoče ustvarjati splošen obračun — »partizani«, ki eo protiruski in protiangleški. Teh je celo na milijone in so razpršeni po vsem svetu. Ti so na Balkanu samem in se vojskujejo na Atlantskih gorah proti zavojevalcem. To 60 Ukrajinci, Armenci, Poljaki, Rusini in ti se vojskujejo za hrbtom rdeče vojske. To so Indijci v uporu, burski agitatorji in iraški nacionalisti. Pri teh pa je ta velika razlika, da se ta ljudstva in še mnogo drugih niso podala v upor zaradi zlata, ki ga države osi niti ne posedujejo, ampak so se za borbo odločila iz čisto idealnih nagibov.
Dokazano pa je. da 60 balkanski »partizani« vdinjani podkupnini. Njihova zverinska krutost je samo izraz navzočnosti zlata in polnega pomanjkanja resničnega ideala. Ideal pa je tisti, ki daje pogum in istočasno poplemenituje.
V	nekaterih zasedenih ozemljih se je razširila navada anonimnega pisarjenja po zidovih, tudi na račun mednarodne angleško-sovjetske propagande. To pisarjenje bi naj bilo izraz duhovitih domislic, pa ni drugega, ko otročarija.
Kdor se mogoče zadovoljuje s takimi manifestacijami in 6e nad njimi z ugodjem zabava, prav gotovo ne ve, ali pa se ne more domisliti, da so z napisi proti Angležem in proti boljševikom popisane vse ceste in vse stene sveta od Singapurja do Ankare, od Kaira do Bellasta, od Buenos Airesa do Capetowna, od Kalkute do Alžirja in od Nevv-yorka do Londona.
Da, gospodje, tudi v Newyorku in v Londonu so ljudje, ki nočejo ničesar vedeti o boljševizmu in to svoje mnenje tudi pišejo po stenah. V New-yorku pišejo proti Angležem tudi dnevniki. Sicer pa 6e proti angleškemu plutokrat6keirru režimu dvigajo Angleži sami, pa čeprav tega ne pišejo na stene 6vojih hiš.
Toda (o so malenkosti, ki 6mo jih preprosto zapisali zato, da bi se vadili, kako naše misli prenašati v druge hiše. Ce bi hoteli izvesti primerjavo z resničnim notranjim položajem pri sovražniku, tedaj bi nam gotovo manjkalo možnosti. Resnica pa je, da se »Sparta ne smeji« in 6mejoči izraz Churchillov služi edino samo za odvratno spako na lepaku.
Gotovo, prav gotovo je, da je vojna zožila v isto prikazen življenje Rusov in Angležev, v otroško meso Amerikancev pa 6e vedno bolj zajeda. To se bo zdela kakor kakšna ugotovitev »gospoda de la Palissa«, toda to je ravno zaključek, h kateremu hočemo priti in ta je: preveč ljudi pozablja na potrebo, da bi bilo najbrž logično misliti vedno na to. kakšni so pravi življenjski pogoji pri sovražniku, ki piska zmagoslavje po svojih propagandnih zvočnikih, pri tem pa nam prepušča nalogo, da premerimo pravo vsebino pihala, to je resničen obseg njegovih vedno bolj omejenih sil.
Pomembne izjave Vis. komisarja na prvi seji Pokrajinskega korporacijskega sveta
Ljubljana, 24. februarja.
Včeraj se je v Ljubljani sestal prvikrat Pokrajinski svet korporacij. Temu prvemu sestanku so dali s svojo navzočnostjo še poseben povdarek visoki gostje. Med njimi je bil tudi Ekscelenca Visoki komisar, ki je ob tej priliki spregovoril važne besede, katere 60 vredne, da jih komentiramo na tem mestu.
Predvsem jc Ekscelenca Visoki komisar poudaril, da je z ustanovitvijo Pokrajinskega sveta korporacij zaključena korporacijska ureditev v naši pokrajini, kajti Pokrajinski svet korporacij ima nalogo enotno in vsestransko predstavljati gospodarstvo v italijanski Sloveniji. Pokrajinski svet korporacij je nadomestil prejšnjo Trgovinsko-in-
dusfrijsko zbornico, ki pa je predstavljala samo del delodajalcev, dočim so sedaj v Pokrajinskem 6vetu koiporacij zastopani ne samo de.lodaji.lci, temveč tudi dclavci, nadalje pripadniki svobodnih in umetniških poklicev, zadružništva in drugih ustanov obenem z zastopniki oblastev. Pokrajinski 6vel korpeiacij je postal najvišja gospodarska ustanova v pokrajini, ki obsega vse panoge proizvajalne delavnosti pri nas. Pokrajinski svet korporacij je ustanova, ki se je uveljavila že preje v 6tarih pokrajinah in bo sedaj lahko svoje delovanje razvijala v istem smislu kot v drugih pokrajinah.
Pokrajinski svet korporacij je odraz duha, ki vlada v gospodarskem, političnem in socialnem si-
stemu v Italiji, Je korporativna ustanova, katere naloga je zastopati interese včlanjenih 6kupin, in Jih spravljati v sklad 6 splošnimi političnimi, gospodarskimi in socialnimi smernicami, ki dane6 vladajo. Zaradi tega je njegova naloga izredno obsežna in delo se razvija na vseh poljih našega gospodarskega življenja.
Drug poudarek nagovora Ekscelence Visokega komisarja je bil v navedbah tega, kar si je režim postavil kot cilj ob zasedbi pokrajine in kateri cilj je doslej tudi izvajal v tako obilni meri. Predvsem je bilo to vokvirjenje gospodarstva pokrajine v sestav Italije in povečanje produktivnih možnosti pokrajine z izkoriščanjem njenih prirodnih bogastev. V ta namen služijo predvsem velika javna dela. Za javna dela v naši pokrajini je predvidenih okoli 100 milijonov lir. Iz izjave je nadalje razvidno, da je bilo lani dovršenih javnih del za 36,707.000 lir. Javna dela ne izvršuje pri samo Visoki komisariat, temveč tudi ministrstvo za javna dela. Državna podjetja za ceste in ministrstvo za promet. Program javnih del bo zaposlil V6e razpoložljive moči v pokrajini. Odveč je poudarjati veliki pomen javnih del za gospodarstvo in socialno politiko, saj smo o tem že večkrat pisali.
Končno je Ekscelenca Visoki komisar izrecno poudaril, da so bile izpolnjene obljube, temu nasprotno pa del slovenskega prebivalstva ni vračal z hvaležnostjo. Poudaril je, da izvaja Italija politiko dobrohotnosti napram lojalnim, da vodi borbo proti komunizmu, da izvaja to politiko oblast, ki sloni na moči in pravici, tesno združeni z rimskim pojmovanjem človeškega dostojanstva napram potrebnim in napram vsem tistim, ki to zaslužijo. Za to. kar je napravila in podarila fašistična Italija, ima pravico zahtevati vsaj spoštovanje do svojih zakonov in lojalnost slovenskega prebivalstva. To so besede poglavarja Ljubljanske pokrajine, ki znova poudarjajo, kakšni so nameni režima in kaj zahteva na nasprotni strani od slovenskega prebivalstva.
Odobravanje, ki je zaključilo besede Visokega komisarja, ie pokazalo, da se vsi navzoči zavedajo pomena delovanja Pokrajinskega sveta korporacij kot najvišje gospodarske ustanove v pokrajini, ki ima tudi nalogo delati za jx>večanie blagostanja v naši fiokrajini, in da so hvaležni Visokemu komisarju za njegova prizadevanja v prid vsemu prebivalstvu Ljubljanske pokrajine vedoč, da bodo ta prizadevanja rodila dober sad.
I
Uspešno delo pokrajinskega korporacijskega sveta
izčrpno poročilo predsednika dr. Bisia o dslu korporacijskega sveta
v lanskem letu
Z reorganizacijo združenj delodajalcev in delojemalcev v sindakalne korporacije, ki je bila izvršena v prvi polovici preteklega leta, je bila ustvarjena podlaga za ustanovitev Pokrajinskega sveta korporacij, katero je napovedal Visoki komisar v svojem nagovoru ob obletnici ustanovitve Ljubljanske pokrajine dne 3. maja 1942-XX.
Z razliko nasproti bivši Trgovinsko-industrij-ski zbornici, ki je združevala v svojem okrilju lo del delodajalcev, je okrajinski svet korporacij kot sinteza vseh tvornih slojev gospodarstva organ, ki ima vse potrebne predpogoje, da more z uspehom pospeševati gospodarstvo v pokrajini in zastopati enotno in povsem koristi vseh gospodarskih skupin ter skrbeti za vzporeditev interesov in razvoja v skladu s splošnimi koristmi.
V začetku je Pokrajinski 6vet korporacij nadaljeval posle bivše Trgovinsko-industrijske zbornice in njenih organov. Postopoma pa je bila poverjena Pokrajinskemu svetu korporacij vreta novih poslov, ki spadajo v njegov delokrog. Izvršila se je notranja preureditev urada po predpisih, ki veljajo za pokrajinske urade korporacij v drugih pokrajinah.
Izkazalo se je potrebno, da ee poveča število nameščencev in positrbi za razširitev upravne ureditve, da hi bil urad v stanju, da brez težkoč izpolnjuje vse nove naloge, ki so bile poverjene Pokrajinskemu svetu korporacij. Lahko rečem, da je to delo v glavnem in z uspehom zaključeno in je bila preureditev poslovanja in sestave urada dovršena ob intenzivnem sodelovanju g. dr. Apo!lo<nija, strokovnjaka Visokega komisariata pri Pokrajinskem svetu korjjoracij. Posebna naloga Pokrajinskega sveta korporacij v tej dobi je bila, da zagotovi racionalno potrošnjo obstoječih zalog, da prepreči odtegovanje surovin predelovanju, kopičenje izdelkov, neoenovano dviganje cen in izkoriščanje potrošnika, kar bi bilo sicer pri pomanjkanju korpo-rativnega nadzora in brez stroge discipline v vojni dobi neizbežno.
Visoki komisariat je poveril Pokrajinskemu svetu poleg raznih drugih začasnih nalog še:
a)	nadzorstvo nad proizvodnjo, izvozom in porabo tehničnega le6a;
b)	organizacijo razdelitve kuriva med prebivalstvo in obrate;
c)	nadzorstvo nad predelavo, razdelitvijo in potrošnjo tekstilnega blaga;
d)	nakazovanje in razdelitev surovin in pomožnih sredstev z,a obrtništvo in industrijo in
e)	sodelovanje pri obravnavanju prošenj za uvoz in izvoz.
Lahko 6e ugotovi, da 60 bila navedena dela glede organizacije in ureditve potrošnje nadzorovanih proizvodov pravočasno končana. Številke, ki jih bom navedel v podrobnem delu poročila, kažejo silo izvršenega dela in zadevnih uspehov.
Da bi mogel te naloge uspešno izvrševati, je Pokrajinski svet organiziral posebne urade, med drugimi urad za izvoz in uvoz blaga iz inozemstva. Ta urad je obravnaval 1276 prošenj za uvoz in 240 prošenj za izvoz v inozemstvo ter je o njih podal na podlagi izvršenih službenih ugotovitev odboru za izmenjavo in valute, v katerem sodeluje tudi zastopnik urada Pokrajinskega sveta, s stališča splošnih interesov pokrajine svoje mišljenje glede primernosti ugoditve odnosno odklonitve zadevnih prošenj.
Število prošenj za odobritev izvoza blaga v stare pokrajine kraljevine, ki jih je urad obravnaval, dosega 5028. Med njimi niso vštete prošnje za odpremo lesa.
Pri reševanju izvoznih im uvoznih prošenj se je stremelo za tem, da se jača gospodarska avtarkija pokrajine in da 6e uvozni in izvozni režim za Ljubljansko pokrajino čimbolj prilagodi splošnim predpisom, kateri veljajo v kraljevini. Pripominja se, da se je promet z inozemstvom zmanjšal, ker se je trgovina, proizvodnja in potrošnja pokrajine v kratkem času skoraj popolnoma preusmerila na notranje tržišče ter »topila v stik in zasnovala nove poslovne zveze z, dobavitelji in nakupovalci v vsej kraljevini. K ugodnemu razvoju takih zvez je v veliki meri pripomogla prireditev ljubljanskega velesejma, ki je seznanila gospodarsko kroge pokrajine z gospodarstveniki v kraljevini.
Pri najvažnejši panogi gospodarstva v pokra-j^iaii, to je gozdarsko-lesni stroki, se je napravil
splošni popi« in občasna prijava zalog ter podrobna organizacija proizvodnje, prodaje in porabe ter izvoza tehničnega le6a po analognih načelih, kakor veljajo v starih pokrajinah. Pri Pokrajinskem svetu je bil osnovan posebni urad za tehnični lee, ki vodi evidenco vseh zalog lesa, ki so pod zaporo, pri gozdnih posestnikih, trgovcih, industrijcih in obrtniških podjetjih ter vpiše vse kupoprodajne pogodbo za promet e tehničnim lesom v pokrajini kakor tudi za izvoz lesa. Pri tej točki je podal poročevalec glavne 6tatističiie podatke o prometu z lesom.
Nato je nadaljeval: Za razpravljanje strokovnih vprašanj lesno stroke posluje pri Pokrajinskemu svetu korporacij v smislu naredbe Visokega komisariata poseben strokovni odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov oblasti, gozdne milice ter zastopnikov gozdnih posestnikov, trgovcev in industrijcev, ki na svojih vsako-mesečnih sejah razpravljajo o vseh aktualnih vprašanjih. Med njimi jo fiosebno omeniti niz predlogov za obnovo dela v lesni stroki, nadalje sodelovanje pri izdelavi maksimalnega cenika za les, vpis novih tvrdk v seznam pooblaščenih izvoznikov in na splošno vse posie, ki se tičejo ureditve lesnega trga.
Med ostalimi posli, ki so poverjeni Pokrajinskemu svetu korporacij na polju ureditve proizvodnje, predelave in potrošnje industrijskih proizvodov, ima najpomembnejšo vlogo nadzor nad prometom tekstilnega blaga.
To obsežno delo je bilo poverjeno uradu za tekstilije. Pokrajinski svet korporacij je prevzel izdajo oblačilnih nakaz.nic za vso pokrajino in organiziral njihovo razdelitev jx>tom občin. V smislu okrožnic, ki jih je izdala Generalna direkcija za potrošnjo industrijskih proizvodov pri ministrstvu korporacij, se vrši v tukajšnjem uradu za tekstilije nadzor nabav in prodaje tekstilnega blaga pri trgovcih, nadzor in razvid inventarjev, se izdajajo poblastila za nove nakupe in nabavnice za predelovalce in trgovce, se stavljajo predlogi za puščanje v promet in izvoz ter se sestavljajo o tem mesečna poročila in statistike. Obsežnost tega dela se vidi iz naslednjih statističnih podatkov.
Poleg razdelitve oblačilnih izkaznic za celokupno prebivalstvo nadzoruje urad za tekstilije 550 nadrobnih prodajalcev tekstilnega blaga, ki morajo voditi vpisnik nakujiov in prodaj hlapa. Urad je prejel in poveril v smislu okrožnio Generalne direkcije za konzum industrijskih proizvodov 571 prijav inventarjev. Število proizvajalcev tekstilnega blaga, ki je pod nadzorom v Ljubljanski pokrajini, znaša 15 industrijskih podjetij, 4 konfekcije in 176 obrtnikov, dočim znaša število grosistov 22 tvrdk.
Naslednja važna naloga jo bila organizacija razdelitve kuriva. Naporom gozdne milico je zahvaliti, da je bila Ljubljana pravočasno preskrbljena s primernimi količinami drv za kurjavo. Oskrba pokrajine s premogom pa je naletela na razne težkoče, ki so napravile položaj vso dobo preteklih zimskih mesecev dokaj negotov.
V svrho nadzora nad proizvodnjo ler razdelitvijo mineralnega in vegetabilnega kuriva z.a potrošnjo je bil meseca septembra organiziran pri svetu poseben urad. Uvedba discipline na tem polju je povzročila mnogo dela. Predvsem je bilo treba za to zbrati podrobne podatke o sestavi doma-činstev, potrebah in zalogah kuriva v zasebnih gospodinjstvih, nadalje popis vseh vrst obrtniških delavnic, poslovnih prostorov, ugostiteljskih podjetij, naprav za centralno kurjavo ter pogonskih instalacij industrije.
Nato se je izvršila njihova razvrstitev po skupinah in vrstah ter tehnično ocenila potreba na pogonskem kurivu. Zmanjšan dovoz premoga iz inozemstva in reducirana produkcija v sami pokrajini sta zahtevala izvedbo štednje v vseh smereh. Kot strokovni posvetovalni odbor je sodeloval pri Pokrajinskem svetu korporacij odbor za kurivo, sestavljen iz predstavnikov oblasti in organizacij, ki je v 11 sejah razpravljal vsa važnejša načelna vprašanja glede razdelitve kuriva med prebivalstvo in obrate.
Do 15. januarja 1043 je bilo izdanih za doma-, činstva 19.342 nakaznic, s katerimi je bilo nakaza-
Delovanje GILL-a
Otvoritev informativnega sestanka za telesno vzgojo
Tiskovni urad Zveze fašijev objavlja: V nedeljo, dne 21. t, m. ob 10 je v telovadnici Zveznega poveljstva GILL-a bila otvoritev tečaja za telesno vzgojo^za učitelje v pokra-ike '	' " '
IV , [ 1 | CU IVlLflilu ' —o J..... ... J	'
jinskem gluvnem mestu. Bili so prisotni: zvezni podtajnik Capurso v zastopstvu zveznega tajni: ka, šolski komisar comm. Depoli, voditelji GILL-a in Žole.	.
Zvezni podtajnik je orisal svrho tega tečaja in je priporočil voditeljem zavoda in poučujo-čim skrbeti za koristnost in cilje vzgoje, da bi gojenci z zanimanjenn in privrženostjo sledili tečajem za telesno vzgojo. Odlikovanje šol m zavodov, ki se bodo izkazali, bo služilo za se večjo pobudo udeležencem.
Nato je naslovil besede zahvale in zadovoljstva za v lanskem letu dosežene rezultate jn za zanimanje, ki so ga pokazali vsi udeleženci. Nato je bilo predvajanih nekaj vaj iz gimnastike za tekoče šolsko leto.	.
Na koncu prevajanja je zvezni podtajnik odredil pozdrav Duceju.
nih skupno 55.221.69 q drv ter 230.671.85 q premoga. Nadalje je bilo izdano podnajemnikom 1842 nakaznic in za poslovne prostore pa 2009 nakaznic.
Da bi se doseglo kritje in razpoložljivi drobni premog za industrijo čim pravilneje porazdelil, so bile kurilne in obratne najirave industrijskih podjetij strokovno pregledane.
Med ostalimi kontroliranimi proizvodi, katerih razdelitev in nadzorstvo predelave je poverjeno Pokrajinskemu svetu korporacij, moramo v prvi vrsti omeniti surove kože, usnje in izdelke iz usnja.
Tudi za te predmete obstoja pri Pokrajinskem svetu korporacij poseben urad, ki dodeljuje usnjar-nam vse potom Centrale za kože zbrane surovine, vodi nadzor nad predelavo, skrbi za vskladiščenje gotovega usnja in ga dodeljuje vsem čevljarskim obratom za izdelavo čevljev, pogonskih jermenov in tehničnih predmetov. Tekom preteklega leta je bila poraba usnja za izdelavo torbarskih predmetov prejjovedana in dodeljevanje za te svrhe ukinjeno. Odnosne zaloge so bile likvidirane in prodaja teh predmetov zaključena. Industrija Ljub jjanske pokrajine je znaten višek svojih proizvodov, predvsem na svinjskem usnju, izvozila v na-dal.jno predelavo v kraljevino, dočim so bile težke kože potrošene v pokrajini sami za izdelavo čevljev.
Razdelilna organizacija obsega 4 Industrijska podjetja za predelavo usnja ter 21 obrtniških usnjarjev, nadalje 36 pooblaščenih trgovcev za prodajo usnja in 681 čevljarjev.
Med ostalimi kontroliranimi industrijskimi proizvodi, katerih razdelitev je poverjena Pokrajinskemu svetu korporacij, je omeniti posebno špirit, klej, petrolej in bencin za industrijske svrhe, karbid, sukanec, mastne kisline, šelak, škrob, jermena in gumijeve izdelke.
Urad Pokrajinskega sveta se je trudil, da preskrbi pravočasno obnovo in dopolnitev zalog ter da priiagodi pri vsakomesečnih razdelitvah nakazila izpremenjenim prilikam in obsegu prevzetih del. Pri vsakem posameznem koristniku so se te okolnosti vedno vpoštevale. Potrošače se je navajalo postojx>ma k racionelni štednji, uporabljajoč analogno smernice, ki so bile izdane za discipli-niranje pulrošnje v starih pokrajinah. Kjer so bile navedene surovine nadomestljive z drugimi proizvodi, kakor na primer pri izdelavi kisa, destilaciji itd., so bili potrošniki sčasom napoteni na uporabo drugih surovin, da bi se čim večje količine zalog racioniranih proizvodov mogle rezervirati za ostale vrste produktivne delavnosti in takim podjetjem omogočilo nemoteno okratovanje.
Ob času ustanovitve Pokrajinskega sveta korporacij je bilo v katastru Pokrajinskega sveta vpisanih 145 industrijskih obratov, 5580 obrtniških, 3296 trgovinskih in 1526 gostinskih obratov. Od tedaj je bilo obravnavanih 142 prošenj odnosno prijav za nastop novih obrtov in sicer 8 za industrijska, 62 za trgovske, 54 za obrtniške in 18 za gostinske obrate. Tekom iste poslovne dobe je bilo pri vpisanih podjetjih zabeleženih skupno 726 iz-prememb.
Od vsega tega gibanja odpade največji del na mesto Ljubljana. Sorazmerno znatnejše število odjav se tolmači zaradi izselitve mnogih imetnikov obrtov, deloma pa so bili obrti odjavljeni zaradi koncentracije poslovanja in reorganizacije razdeljevanja gotovih proizvodov potom Prevoda, medtem ko so bile začasne odjave povzročene deloma zaradi redukcije poslovnega prometa ali preureditve poslovnih prostorov odnosno izprememb v lastništvu tvrdk.
V trgovinskem registru sveta je bilo vpisanih 16 in izbrisanih 9 trgovsko-sodno protokoli ranih tvrdk. Izpremembe so nastale pri 35 protokoliranih tvrdkah. Te izpremembe so deloma v zvezi s sistemizacijo podružnic, ki so se prilagodile novim prilikam. V šestih primerih družb z omejeno zavezo je bila zabeležena uvedba likvidacije. V zadružnem registru so bile vpisane 4 nove zadruge, izbrisani 2, izpremembe so bile registrirane pri 32 zadrugah. Konkurzov in poravnalnih postopanj v poslovni dobi ni bilo.
Pri Pokrajinskem svetu korporacij posluje posebna preizkuševalna komisija za mojstrske izpite, ki jih morajo polagati pomočniki po dovršeni pomočniški dobi, da dokažejo potrebno splošno izobrazbo in tehnično usposobljenost za samostojno izvrševanje posameznih rokodelskih obrtov. V drugem polletju preteklega leta se je vršilo 65 mojstrskih izpitov. V dveh primerih kandidati
niso prestali preizkušnje. Največje število izpitov se nanaša na izpite krojačev, mizarjev, čevljarjev ter mesarjev, dočim so ostale stroke zastopane v manjšem številu.
Opaža so interes za ijdelavo 6urogatnth zivi|6kih proizvodov ter za produkcijo raznh nadomestil za manjkajoče vrete blaga kemične in materialne stroke iz nadomestkov, ki so na razpolago. Mnogo obratov 6e v tej 6meri uspešno uveljavlja in je razvilo že 6vojo aktivnost preko mej Ljubljanske pokrajine. V splošnem 6e je izvoz proizvodov pokrajine v poslovni dobi zadovoljivo razvijal predvsem v stroki papirja, kartonažnih in galanterijskih izdelkov ter torbarstva, kovinskih predmetov in pohištva ter pletenin.
Zavod za pospeševanje strokovne izobrazbe za obrtništvo, ki obstoja pri Pokrajinskem svetu korporacij, je priredil v preteklem letu tečaj za mizarsko risanje, ki še traja. Specialni tečaji so se poleg tega vršili še za grafične stroke in elektro-mstalaterje. Za tekoče leto je predviden obširnejši program 15 strokovnih tečajev za obrtništvo ter 60 bili v to 6vrho stavljeni potrebni zneski za kritje stroškov v proračun.
Na novo je bila osnovana pri svetu posebna komi6ija za reševanje pritožb proti neupravičeno vi6okim najemninam v novih zgradbah, ki bo v kratkem sklicana k zasedanju.
Za strokovno izobrazbo naraščaja skrbi Pokrajinski 6vet na eni strani z denarnimi priepevki in učili za vzdrževanje strokovnih in nadaljevalnih šol, ki obstojajo v pokrajini, kakor tudi za vzdrževanje nadaljevalnih tečajev za trgovske in obrtne vajence v onih krajih, kjer 6e n« morejo vršiti redne šole. Poleg tega pa ima Pokrajinski 6vet korporacij tudi dvoje lastnih učilišč, in eicer dvorazred-no trgovsko šolo ter abiturientski tečaj. Na dvo-razredni trgovski šoli je vpisano v I. letniku 16 učencev, v II. letniku ietotako 16. V abiturientski tečaj je v tekočem letu vpisanih od početka šolskega leta 117 rednih slušateljev in 3 izredni, dočim se jih je U vpisalo naknadno. V tečaju poučuje 18 strokovnih moči, ki predavajo 6kupno 35 učnih ur tedensko. Omenjeni zavodi uživajo po 6Voji organizaciji in učnem uspehu dober 6love6. Posebno abiturient6ki tečaj nudi v prilikah, ko je moralo mnogo oseb opustiti nadaljnje študije ali izpreme-niti poklice, dobrodošlo priliko za izpopolnitev znanja o gosjxxlar6tvu. Zavodi 6e vzdržujejo z lastnimi dohodki in ne obremenjujejo proračuna Pokrajirt6kega sveta korporacij.
Za tekoče leto je bil sestavljen proračun v višini 3,375.372 lir 6troškov in i6totoliko dohodkov, ki so potrebni, da se stvori Pokrajinskemu 6vetu korporacij primerna podlaga za uspešno udejstvovanje na širokem delokrogu nove pristojnosti. Pri tem 6e je posebno jemalo ozira na mnogobrojne potrebe akcij za obnovo gospodarstva ter za pospeševanje 6trokovne izobrazbe obrtniškega, poljedelskega ter industrijekega naraščaja.
Za obsežno in koristno poslovanje 6vefa gre posebna zahvala podpredsedniku, ki v svojem vztrajnem in neumornem delovanju pozorno motri goepodarsko življenje jjokrajine ter poslovanje uradov, ki 6e pod preudarnim in hvalevrednim vodstvom podravnatelja in oddelkovih starešin kar najbolje trudijo, da se poverjena jim dela točno, redno in hitro izvršijo.
•
Temu kratkemu prikazu poslovanja 6veta v prvi dobi svojega delovanja je treba, da sledi V6aj v glavnih obrisih še očrtanje gospodarskega položaja pokrajine.
Poročevalec je nato podal kratko sliko o gospodarskem položaju Pokrajine, ki se tiče dela korporacijskega sveta in je zaključil takole:
Ne morem zaključiti tega kratkega pregleda o poslovanju Sveta v prvi dobi njegove nove ureditve, ne da bi izrazil v imenu Sveta vdano zahvalo Ekscclenci Visokemu komisarju za veliko in 6talno podporo. 6 katero je olajšal našo, ne baš vedno lahko nalogo.
Naše delo bo moglo postati bolj intenzivno in učinkovito v novi dobi, ki pričenja danes z neposrednim delovanjem predstavnikov produktivnih kategorij, ki so V6e zastopane v krogu Sveta.
Prevzemamo na6e obvezo, da 6e bomo pri našem bodočem delovanju ravnali z vnemo in disciplino po navodilih našega odličnega poglavarja tiokiajine.
Italijansko državljanstvo za priključeno bivše jugoslovansko ozemlje
Kakor poroča »Piccoloc, se bodo z zakonskim odlokom, ki bo v kratkem objavljen in ki ga je žo odobril ministrski svet, določila navodila za podelitev italijanskega državljanstva prebivalstvu bivših jugoslovanskih pokrajin, priklopljenih h Kraljevini, in sicer za Ljubljansko pokrajino, za Cattaro in Spalato ter za sosedne pokrajine Žara in Fiume.
Omenjena navodila se bodo držala običajne italijanske tradicije glede državljanstva in bodo za podeljevanje merodajne »jus soli, jus 6anguini6 in residenta«, upoštevajoč, da ta sistem dovoljno jamči izvir oseb, ki lahko dobe italijansko državljanstvo. V podrobnostih se določa, da bo italijansko državljanstvo podeljeno bivšim jugoslovanskim državljanom, ki so rojeni na priključenem področju, katerih očetje so rojeni na istem ozemlju in ki bivajo na tem ozemlju ali v drugih pokrajinah Kraljevine. Državljanstvo bo podeljeno tudi onim, ki so rojeni na dotičnem ozemlju ter vsaj pet let bivajo tam ali pa v drugih pokrajinah Kraljevine. Da bi se na drugi strani preprečila nevarnost, da pridejo v sklop državljanstva politično nezaželeni življi, bo odlok daial široko možnost prefektom. da izključijo od podelitve državljanstva nezaželene osebe.
Ameriški načrti za severno francosko Afriko
Rim, 23. februarja. Glede na nasprotja med Giraudijem in De Gaullejera in na amgleško-ame-riška nesoglasja zaradi 6everne francoske Afrike, je izšlo zanimivo poročilo po radiju iz Brazzavilleja in poročilo v »Frankfurter Zeitung«. Z ozirom na ta poročila se je treba spomniti političnega načrta, ki ga je zasnovala Amerika in ki je naravnost fantastičen, saj razodeva velike ameriške imperialistične težnje. Tu je nekaj točk iz tega načrta:
Severna francoska Afrika vsebuje 18 milijonov prebivalcev; od teh sta 2 milijona Evropejcev in pol milijona Židov, kateri imajo v oblasti 65 do 80 odstotkov vsega bogastva te pokrajine. Jasno je, da se ameriška politika ne more opirati na drugo prebivalstvo ko na židovsko, ki so zmeraj simpa-tizlrali z ameriško politiko Ln 60 Američane tudi pozdravili kot osvoboditelje. A kakor kaže zgled iz Palestine, je jasno, da ne bi moglo bivati judovsko ljudstvo v soglasju z muslimanskim prebivalstvom. Toda Američani imajo v načrtu preseljevanje muslimanov na debelo. Preseliti jih menijo v orient, nemara k Nilu. Francozi, ki jih je tu kak milijon, bi 6e morali vrniti v domovino. Kakih dve sto tisoč Evropejcev italijanske narodnosti in kakih 3000 Špancev bi poslali prav tako iz teb krajev. Kako bi potem nadomestili praznino, ko bi odšlo kakih 7 do 8 milijonov oseb? Odgovor na to vprašanje je v ameriškem načrtu koj pri rokah. To praznino, tako pravi Amerika, bi napolnili z ameriškimi zamorci, ki bi ustanovili tu svojo kolonijo pod nadoblastjo Amerike, ki bi sploh imela poglavitno besedo v vsej sedanji francoski severni Afriki.
Kakor je ta ameriška zasnova zares fantastična — piše »Frankfurter Zeitung« — pa ima vendarle tudi svoje predhodnike v zgodovini Amerike. Zadosti je, če se spomnimo na ameriško ravnanje s črnimi 6užnji in na ustanovitev republike Liberije. Načrt se bavi nadalje s tem, kako je potrebno, da zaživi v Afriki vodstvo ameriških črncev in da bo
v vsej Afriki gospodoval rod zamorcev iz Amerike, češ da bo tu na pravem mestu, medtem ko je v Ameriki zamorsko pleme drugotnega pomena.
Druga Amerika.
Na podlagi takih načrtov bi se moralo preseliti v Afriko 15 milijonov ameriških zamorcev in tisto praznino "bi v Afriki napolnili prej ko v 50 letih. Da bi lako Afrika postala druga Amerika, je seveda neobhodno potrebno, da bi se v Afriki naselilo tudi čim več judov. Tako bi se sestavila fantastična piramida, ki bi imela za temelj domače, inorodne Afričane, na njih bi bili ameriški zamor-ci-priseljenci, a prav na vrhu bi se oblastno šopirila kaka stotina ali kak tisoč Američanov hebrejskega plemena.
Ta načrt je pač vse prej kot idealen. Z njim bi prešla Afrika povsem v roke Amerike. Tisti, ki je ta načrt sestavil, ni prav nič računal z opozicijo, ki se ustavlja Roosevellovim načrtom, in se ni zmenil za velike obljube, ki so jih svoj čas dale Združene ameriške države svojim črncem.
Seveda je nemogoče — piše dalje »Frankfurter Zeitung« — kontrolirati avtentičnost te spomenice in dognati, kdo bi bil njen pravi zasnovatelj. Iz vsega je pač razvidno, kolika mešanica vlada v načrtih za bodočnost francoske severne Afrike in kako 6e pobijajo med seboj načrti Angležev, Združenih ameriških držav in Giraudjevi. Vsa ta nasprotja so prišla na dan vprav takrat, ko sta si v Ca6ablanki zagotavljala Churchill in Roosevelt neomajno slogo v vseh vojnih in povojnih načrtih.
Neizpodbitno dejstvo je, da je ta ameriški načrt pokazal smer politike, ki ima brez dvoma številne pristaše v Združenih ameriških državah tako v tisku kot v političnem svetu. Ostane še dejstvo, piše »Frankfurter Zeitung«, da je poročilo radija iz Brazzavilleja izšlo pač prezgodaj in bo do kakega takega uresničenja »preteklo še veliko vode« in bo še neštevilno drugih zapletljajev glede na to plat.	(Il Piccolo.)
Izpremembe taksnih predpisov
Pripombe.
1.	Za trgovske menice z menično vsoto nad L. 100.— z dospelostjo ne nad en mesec je postopna taksa določena z L. 0.50 za vsakih tisoč lir ali ulo-mek tisoča lir. Dalje se plačuje vselej tudi stalna priznanična taksa 10 centeziuiov.
Vendar velja ta olajšava samo za menice, ki jih izdajo trgovci in so plačljive v Ljubljanski pokrajini ali v pokrajinah Kraljevine in ki 6o pisane na obrazcih, nabavljenih od »Fašistične zveze denarnih in zavarovalnih zavodov« in od javnopravnih denarnih zavodov, z dolžnostjo posameznih tvrdk, da izpolnijo te obrazce z navedbo firme, pri ( čemer smejo uporabljati samo pečatnik z neizbrisnim črnilom.
Take obrazce morajo uporabiti trgovci v 45 dneh od dne taksiranja. Kolke smejo na menice nalepljati in jih uničevati samo davčni uradi.
Po preteku 45 dni od taksiranja se smejo uporabljati ti obrazci v mejah plačane postopne takse 6amo za menice z dospelostjo nad en mesec.
2.	Za druge menice z menično vsoto nad 100.000 lir se mora postopna taksa odmeriti za vsakih tisoč lir ali ulomek tisoča lir z zneskom:
a)	L. 2.—, poleg 6talne priznanične takse cent. 10, za menice z dospelostjo ne nad 4 mesece;
b)	L. 3.—, poleg stalne priznanične takse cent '10, za menice z dospelostjo nad 4 mesece do 6 mesecev;
c)	L. 8.—, poleg stalne priznanične takse cent. 10, za menice z dospelostjo nad 6 mesecev in za bianko-menice z datumom Ln dospelostjo ali brez datuma aLi brez dospelosti.
3.	Na menice in druge trgovinske vrednostne papirje, izdane in plačljive v Ljubljanski pokrajini in v drugih pokrajinah Kraljevine, glaseče se na tujo valuto, se mora izračunati kolkovina na pod-stavi dejanske vrednosti tuje valute v italijanski veljavi po dnevnem tečaju.
4.	Menice in drugi trgovinski vrednostni papirji se morajo izdajati izključno le na posebnih taksnih obrazcih. Denarnim zavodom, bankirjem in trgovcem, ki za to zaprosijo, pa smejo davčni uradi dovoliti, da dajo taksirati e kolki lastne tiskane ali Litografirane obrazce za menice in druge trgovinske vrednostne papirje na kakršno koli vsoto, ako je na njih vtisnjena navedba zavoda ali tvrdke, ki jih izda.
5.	Za menice z dospelostjo ne nad 90 dni, izdane od italijanskih, 6loven6kih ali inozemskih tvrdk in sprejete po denarnih zavodih, ki jih ministrstvo za finance z odlokom določi za akceptiranje trat v kritje izvoza, se plačuje taksa cent. 20 za vsakih tisoč lir, vendar ne manj ko cent. 20, poleg 6talne priznanične takse cent. 10.
Izvozne tvrdke morajo uporabljati za izdajo menic lastne tiskane ali litografirane obrazce, na-lepljajo pa kolke nanje in jih uničujejo davčni uradi.
TARIFA KOLKOVINE na bolete in druge carinske listine.
1. Bolete in priznanice za carinske dohodke kakršne koli vrste, za predpisano skladiščnino in za uporabo znakov po dokončni odmeri carin in za dodatno plačilo premalo pobranih carin — do Ur 100 stalna taksa......lir 0.25
Gospodarstvo
če presega vsota lir 100. za vsakih
0.65
tisoč lir ali ulomek tisoča lir , toda največ 60 lir.
Ce se končuji celotni znesek taks na ulomek lire, 6e mora zaokrožiti na eno Pro.
2.	Bolete in priznanice o vplačilu in dvigu carinskih pologov v znesku nad 1 liro;
če vsota presega: lir 1 toda ne Ur 100 stalna taksa lir 0.30 „ 100 „ „ „ 1.000 „ „ „ 1.-„ 1.000 „ „ „ 3.000 „ „ „ 1.50 „ 3.000 „ „ „ 4.000 „ „ „ 2.— „ 4.000 „ „ „ 6.000 „ „ „ 3.-„ 6.000 „ „ „ 8.000 ,, „ „ 4.—
,,. 8.000 ...... 10.000 „ „ „ 5,-
„ 10.000 stalna taksa . . , . , . . , „ 6.—
3.	Bolete o varščinah, ki se nanašajo
na inozemsko blago: stalna taksa . . , ,, 8.—
4.	Bolete o vskladiščenju, naj se nanašajo na inozemsko blago ali pa domače
blago: stalna taksa.......... 6.—
5.	Bolete o začasnem uvozu carini zavezanega blaga ne glede na vrsto varščine:
stalna taksa............ 8.—
6.	Bolete o izterjavi kazni, stroškov in izkupička od zaplembe:
na vsote do lir 100 ,,,,,,, „ 2.— „ „ nad „ 100 do Ur 1.000 , . „ 5— „ „ n 1-000 „ „ 5.000 . , „ 10,-„ „ „ „ 5.000 „ „ 10.000 . . ,. 25.-„ „ „ „ 10.000, za vsakih lir 100
ali ulomek več . „ 0.50 Deli lire se zaokrožajo na eno liro.
7.	Vsaka druga carinska boleta, vštevši bolete o začasnem uvozu carine prostega blaga in bolete o začasnem izvozu „ 2.—
8.	Splošne uvozne prijave , , , , „ 4.—
9.	Carinske spremnice ,,,,,, „ 2.—
10.	Iztovorni listi:
— za blago v tovorkih, vsak tovorek , , „ 0.20 vendar ne manj ko L. 0.80;
Bolgarska »"mena za Hrvatsko. Strokovna zajednica gojilcev oljnatih rastlin je dosegla dovoljenje za uvoz tO vagonov sončničnega semenja iz Bolgarije. S tem semenskim blagom hočejo obnovtii hrvatsko kulturo oljnatih rastlin.
Zvišanje cen vžigalic na Hrvatskem. Hrvatsko finančno ministrstvo jc zvišalo cene vžigalic za eno tretjino.
Popis davčnih zavezancev na Hrvatskem.
Te dni so začeli izvajati na Hrvatskem organi mestne davčne uprave obenem z državnimi organi pri davčnih upravah popis vseh davčnih zavezancev. Popis bo izveden do konca marca letos.
Croatia-put, hrvatska uradna potovalna pisarna, jc odprla te dni dve svoji poslovalnici, eno v Bvrlinu, drugo v Dubrovniku
Konec brezposelnosti na Hrvatskem. Borza dela v Zagrebu je leta 1939. in 1840. posredovala 13.000 služb pri 180.000 prošnjah. Število prošenj brezposelnih za službe je nazadovalo leta 1941. na 134.000, katerim 8500 je preskrbelo zaposlitev borza dela. Veliko število delavcev je našlo zaposlitev v Nemčiji. S koncem 1. 1942. je znašalo število prijavljenih brezposelnih v Zagrebu še 1100. Za storitev novih delovnih možnosti namerava zagrebška borza dela oživo-tvoriti posebne delavnice, ki bodo dale delavcem. ki drugače ne morejo biti zaposleni, delo.
Kmetijski dolgovi v Srbiji. Nedavno so v Srbiji pristopili k novelizaciji uredbe o odložitvi plačil za kmetske dolgove. Vsi plačilni roki so bili krajšani in so bile ukinjene številne olajšave za odplačevanje dolgov. Vse dosedanje olajšave so bile ukinjeie za kmetske dolgove. ki presegajo 500.000 din.
Zvišanje glavnice Crcdit Lyonnnisa. Znana francoska velebankn Credit Lvonnais bo zvišala glavnico od 400 na 1000 milijonov francoskih frankov.
Obtok bankovcev v Grčiji. Sredi novembra lanskega leta je znašal obtok bankovcev grške narodne banke 306 milijard drahem, dočim je znašala zodolžitev države pri Narodni banki t0f> milijard drahem, terjatve do inozemstva pa so znašale iz raznih naslovov 196 milijard drahem.
Premog in nafta v Romuniji. Da bi se varčevalo z zalogami petroleja, je romunska vlada odredila preureditev pogona državnih železnic in velikih industrijskih podjetij na premog.
dočim je bilo pogonsko sredstvo doslej nafja. Zaradi tega računajo, da bo potrebno veliko povečanje romunske proizvodnje premoga. Sedaj je v premogarstvu zupos^euili okoli 17.000 rudarjev.
Angleški *ojni stroški so tako narasli, da dosegajo že 14 milijonov funtov šterlingov na dan. Zaradi tega je moral finunčni minister zahtevati naknadni kredit v znesku 900 milijonov funtov. Dejanski izdatki v tekočem letu presegajo proračunske za 400 milijonov funtov, proračun pa znaša 4900 milijonov funtov.
DeliišKc družbe v Španiji in španskem Maroku imajo skupno delniško glavnico ca. 20.7 milijarde pezet, od katerih je vplačanih 17.06 milijarde, nadalje je obveznic v obteku še za 5.26 milijardo pezet.
Izdelovanje umetnega kavčuka v Zedinjenih državah. Te dni je Šele začela obratovati prva ameriška tvornica umetnega kavčuka v Zedinjenih državah. Ta tvornica naj izpolni veliko praznino v ameriški oskrbi z gumijem. Za tekoče leto cenijo namreč 6trokovni krogi, da bo naravnega kavčuka prišlo v Zedinjene države 40.000 ton, dočim znaša najnujnejša potreba 600.000 ton in je zaradi tega pričakovati novih omejitev porabo kavčuka v Zedinjenih državah.
Nadomestek z.a olivno olje je iznašel neki japonski profesor. Novi nadomestek zu olivno olje je dejansko ekstrakt iz čajnih rastlin in izkazu je iste kakovosti kot olivno olje. tako da bo nadomestek sljažil lahko za prehruujevu'luo in zdravstvene svfpe.
Izšla je nova knj
»Slovenčeve knjižnice«
svetovnoznani roman
ga
L0RNA D00NE
Spisal R. Blackmoore 17. stoletje s svojo čudovifo romantiko zaživi
v iej knjigi z vso bujnostjo. Oba dela povesli sla vezana v eno knjigo. Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah.
¥es partizanski vod zajet
Dobrcpolje, 24. februarja.
Dne 19. februarja 60 se fantje vaške 6traže v Hočevju zares junake izkazali. Majhna 6traža — 12 fantov — je krenila v gozdove proti Lazatn in Korinju, da preišče ta teren. Bogve kolikokrat 60 prehodili ta teren, vendar so partizani, skriti v svojih podzemskih brlogih V6e te mimohode srečno prestali. To pot pa se jim je pokazilo. Prav nič ni vedela straža, koliko jih je, vendar 6i niso prav nič pomišljali obkoliti in napasti posadko, čeprav so V6i tvegali svoje življenje. Njihovo junaštvo in odločnost je bilo bogato poplačano. V kratki borbi se jim je posrečilo ujeti ves terenski partizanski vod. ki je skrbel za obveščevalno službo skoraj za vso Suho Krajino, krško in dobrepoljsko dolino. Človek bi mislil, da se bodo ti »legendarni borci« zares borili kot levi, 6aj tako beremo v njihovih lističih, toda ob prvih odločnih in dobro pogodenih strelih jim je padla puška iz rdk in so 6e kot preplašena zverjad razbežali na vse strani. Fantje niso odnehali, ampak so jih vzeli vsak nekaj na muho tako da je od celega voda pobegnil 6amo eden (Šcme Anton iz Vidma) in še temu 6o tik za petami.
—	za blago v razsutem 6tanju s težo do
10.000 kg...........„ 4—
nad 10.000 kg za vsakih 1000 kg ali ulomek več........... 0.40
11.	Spremnice za domače blago , , „ 0.80
12.	Izvorna potrdila:
—	za blago po izvoru z ozemlja Italijan-sko-albanske carinske zveze ali iz inozemstva, če se pošilja po pošti (poštni paketi, mali poštni paketi, zavarovane škatle z napovedano vrednostjo, pisemska pošta):
v vrednosti do lir 100....... 0.50
v vrednosti nad „ 100 do Ur 1000 „ 1.— v vrednosti nad „ 1.000 .....„ 4.—
—	za blago po izvoru iz inozemstva, ki se
ne pošilja po pošti........ 4.—
Kaj prijazen je bil pogled na te umazane in razcapane •osvoboditelje«. Uši toliko, da bi jih lahko izvažali, lasje prav do srede hrbta, brada divje razmršena, skoraj vsi bo6i, raztrgani pa poj>olno-ma, zares legendarni »osvoboditelji« in »tesarji« novega socialnega reda.
Marsikdo se je ob tem lepem plenu naših fantov oddahnil. Saj 60 bili med temi ujetniki glavni 6trahovalci in agitatorji krške doline, Suhe Krajine, vse tja do Dobrepolj. Sami domačini 60 bili to, ki so še danes skrbeli, da je bila »velika partizanska armada« pravilno obveščena o situaciji na tem terenu. Najmarkantnejša osebnost med ujetniki je seveda znani korin6ki učitelj Ožbald Vladimir, politični komisar in 6trahovalec V6eh vasi od Krke tja do Zvirč. Kot vsi komisarji, tako je bil tudi ta oborožen samo z revolverjem, ki mu ga je dal znani partizanski komandant »Primož« ali po naše »Turn-herr«, učitelj iz Višnje gore. Kot vsak partijec, tako ie seveda tudi on vse 6voje zločine trdovratno tajil, toda preVeč jih je, da bi mogel uiti neizprosni roki. — Med jetniki joka dane6 za lepim partizanskim življenjem Zaviršek Franc iz Gabrovšic, kateremu se mora marsikateri zapeljani kmečki fant zahvaliti, da danes tava f>c gozdovih, pričakujoč, kdaj bo tudi njega zadela neizprosna usoda. — Prav tako 60 prispeli do zadnjega kantona svojega žalostnega življenja tudi drugi znani propaga-torii in navdušeni partizani kot so: Pajk Henrik iz Vidma, Zupane Jože iz Znojil, Zaje Anton iz Vidma. Zupane Stanislav iz Znojil pa je že med borbo dobil 6voje plačilo.
Nevarna partizanka prijeta
Blizu Dravelj pri Ljubljani so ujeli sestro proslulega partizanskega terenca in ovaduha, ki jo spravil v smrt 4 nedolžne ljudi iz okolice Ribnice, Lesar Marijo. Lesarjeva se je že dalj časa klatila s partizani, končno pa je tudi njo doletela usoda, ki neizprosno in zanesljivo 6ledi še preostalim in razkropljenim partizanskim krdelom.
KULTURNI OBZORNIK
Knjiga za dekleta
J. Gerely: Daj mi svoje srce.
V naši javnosti so bile zelo lepo sprejete vzgojne knjige za fante, ki jih je pisal madžarski univerzitetni profesor dr. Toth, svetovno znani vzgojitelj in pisatelj vzgojnih knjig za fante in dekleta v nevarnih letih, v katerih je razodeval 6mi6el in skrivnost življenja na način, da najmanj škode trpi nežna mladost v času največje nevarnosti za dušo in telo. Taka knjiga je bila n. pr. »Pomladni viharji«, ki jo je izdala Ljudska knjigarna pred leti. Potreba pa se je čutila po podobni »knjigi za dozorevajoča dekleta«, ki bi obravnavala pereče vprašanje zakona, ln taki potrebi je 6edaj zadoščeno 6 prevodom J. Gerelyjeve knjige »Daj mi svoje srce!« ki jo je prevedla prof. Gundetova in izdala pred kratkim Ljudska knjigarna.
Pisateljica je knjigi dala motto iz 6V. pisma: »Tisti, ki je od začetka prva dva č'oveka ustvaril, ju je ustvaril kot moža in ženo« (Sv. Matej, 19, 4). In nato ne podaja Gerely kakšne suhoparne pedagoške razlage, ki je mladi ljudje brati nočejo, temveč prijetno zgodbo o raznih tipih deklet ter raznih usodah in njihovi ljubezni, V6e pa ob glavni 06ebi študentke Eve, ki doživlja te različne usode in spoznava vrednost in nevredno6t življenja. Tu 60 kot v lepi povestici orisana dekleta, ki ne dajo na 6vojo dekliško čast, 6e nosijo kot kupljiva de-kieta, čeprav so v duši nejx)kvarjene, ki pa potem po razočaranju padejo v drugo nasprotje tako imenovano »tercijatetvo«, ki je tudi 6amo izrodek; umiri 6e šele v dobrodelstvu, s katerim zadosti svojemu materinskemu čutu (Eliza) in potem so tu še Jerica, ki prevzame drugi ženi moža, tu ie Hilda, ki 6matra zakon 6amo za uživanje, tu je dobra Magda, potem Cveta, ki bi rada vsem angelčkom z nebes dala telesce, itd. itd., dekleta, ki 6poznavajo smisel žrtve in 6misel ljubezni. In tako Eva, ki je študirala, pa je mislila, da ji daje študij vse, pride do tega, da je ljubezen večja vrednota ter doživlja
tudi razna razočaranja v ljubezni: pri enem 6e razlikujeta v nazorih o zakonu, pri drugem moti vera, nazadnje pa doživi 6vojo ljubezen in 6rečo tam, kjer bi je ne pričakovala: v 27 letu vzljubi 32 letnega vdovca z enim otrokom. Srečna stopi z njim pred oltar, da prejme božji blagoslov in mu ostane zvesta do 6mrti kot žena in mati, varuhinja njegovega družinskega življenja.
To jc zgodba v kateri so pojasnjena vsa vprašanja, ki begajo dekle, ko hoče od nje življenje: Daj mi 6voje 6rce. In te rešuje v 6mi6lu vere in prave sreče v ljubezni. Sam dr. Toth je knjigi napisal uvod, v katerem govori o prednostih te knjige, o tenkočutnosti, obzirnosti in 6jx)štovanju, s katerim načenja pisateljica kočljiva vprašanja življenja ter ji želi ves blagoslov z željo, naj bi dekleta premislila, komu darujejo 6voje 6rce — »ali svetišču ženskega samostana Bogu ali možu pri poročnem oltarju«.
Še posebej pa je slovenski pre.vod priporočil škof dr. Rožman z besedami »Knjigi na pot«, v katerih poudarja, da kaže knjiga pot nazaj v družinski raj, kakor ga je Bog zamislil: k božji zamisli zakona in družine, ter želi 6loveneki izdaji ves uspeh in blagoslov.
Lepše pač nihče ne more priporočiti te lepe dekliške vzgojne knjige.	td.
Vahen: Ljubljana
Damjan Vahen, ki je znan med slovenskim pišočim občinstvom predvsem v prevodih Prešerna (Krst pri Savici) in svojih pesmih v esperantski jezik, po v nekaj primerkih izdani zgodovinski knjigi o gradu Brdo ter pripravah za opis slovenskih mest in trgov, je zdaj ponatisnil iz Zadrugarja svoj »zgodovinski oris« mesta Ljubljane, ki ga je zdaj izdala založba »Naši obrazi« v Ljubljani (srt. 240). Kot uvod v svoj oris je ponatisnil Cankarjev slavospev na Ljubljano, ki jo je Bog podelil slovenskemu narodu »za tolažbo in povračilo v hudih časih«.
V zadnjih časih se je pri nas razvila vedo-žejlnost o zgodovini domačih krajev, kar izpričuje, da se vneto bavimo z domovinoznanstvom. Do-
kaz tej težnji so posamezne monografije o poedinih krajih, ki so v zadnjih desetletjih kar tekmovali med seboj, da izdajo svoje zgodovinske opise. Sedaj pa cvete zlasti po naših dnevnikih in drugih listih diletantsko iskanje po zgodovini naših ustanov in naših krajev, kar nudi živahno in hvalevredno čtivo za današnji čas, budi v nas tradicijski čut in ljubezen do krajev, ne moremo pa se na vse to raztreseno gradivo oslanjati kakor na znanstveno dognan material ter je več ali manj spretna in vestna reportaža, izvleček ponajveč iz Valvazorja ali pa Dimitza ter starejših ljubljanskih kronistov (Vrhovnik itd.).
In med tako reportažo spada tudi ta Vahenov zaokroženi spis o Ljubljani, ki ima namen, dati v majhni brošuri kolikor mogoče zanimivih podatkov o razvoju Ljubljane ter njenih ustanov in javnih zgradb. V tem pogledu je svoj namen dosegel: meščani bodo brali njegov oris, zvedeli za podatke o razvoju Ljubljane od mostiščarske dobe preko ilirske in rimske Emone v srednjeveško Ljubljano ter v Ljubljano kakor je danes — glavno mesto Ljubljanske pokrajine. Vmes pa bo do-velj podatkov o starih ljubljanskih stavbah, o ulicah in mostovih, o širitvi ozemlja in rasti v Veliko Ljubljano, kar vse je označeno z nazornimi risbami. Tu so zbrani vnovič podatki iz večinoma starejših avtorjev ter nanizani v neko zaporednost. Toda Vahen ni toliko zgodovinarja, da bi vse te podatke kulturno-zgodovinsko podal v nekem okviru, da bi se zamislil v gospodarske, politične in kulturne dobe, ki jih je Ljubljana preživljala, temveč je ne oziraje se na posamezne razdelitve nizal snovni podatek za podatkom nakazal ter tako več ali manj stvarno in vestno neki oris Ljubljane v rasti in času. Ni pa podal monografije o mestu Ljubljani, temveč samo nekakšno bolj razširjeno reportažo o katere zanesljivosti pa bi se bilo treba še posebej prepričati. Kaj naj si bralec na pr. misli oh takem branju kot je — vzemimo — tale odstavek na str. 73: »Nova mestna hiša je imela na pročelju ,pranger' okoli 50 stotov težak balkon(?!), na katerem so razglašali sodbe na smrt obsojenih zločinrev in jih slovesno izročali rablju. Ker pa je .prageul' v XVIII. st. močno razkopal, so ga 1. 1798 na ukaz okrožnega
urada odstranili, prav tako pa tudi zmaja ob strešnih žlebovih, češ, da ne krasita pročelja mestne hiše. V istem času so tudi prezidali stolpič. Pred mestno hišo pa je stal tudi sramotni steber in sramotna klop. na katero so posajai! obrtnike, ki so so pregrešili v svojem poklicu.« Tako piše str, 155.), da je stolp šenlpetrske cerkve poslikal Quaglio ter citira zato Izvestje Muzejskega društva V. 1. str. 125 (treba bi bilo tudi ta citat poveriti!), ko pa je vendar vse I. 1942 izhajala v Domu in svetu dr. Mikuževa razprava o Jelovškovih freskah pri Šentpetru! Itd.
Predvsem pa daje vrednost temu pregledu izbira podob in tlorisov stare Ljubljane, ki jih je res prerisal z lastno roko Damjan Vahen, niso pa plod njegovega znanstvenega napora, da bi moglo nositi njegovo ime. To samo mimogrede. Slike stare Ljubljane v raznih stavbah pa so zelo številne ter zanimive.
Vahen je hotel dati svojemu delu znanstven značaj, zato je dodal tudi opombe in vire. Toda prav iz teh virov se vidi, kako skromno je bilo njegovo gradivo in viri, iz katerih je črpal. Saj ne navaja nikjer najnovejše literature, posebno ne tiste, ki bi lahko dala širši zgodovinski okvir njegovim snovnim paberkom. Tako se ne ozira na najnovejše razprave o mostiščarski ljubljanski kulturi dr. Ložarja, ne o postanku Ljubljane dr. Rusa, ne na druge razprave novejših zgodovinarjev (Ste-letove o razvoju Ljubljane, Steskove o ljubljanskih Škofih, na uvode v izdajo mestnih reprezentativnih albumov, ne na članke v Kroniki, na Zvvitlerjevo premikanje prebivalstva itd. itd.
Tako je ta Vahnov zgodovinski oris Ljubljane prikladen žepni pripomoček najvidnejših razvojnih črt ljubljanske fiziognomije, ki bo prišla prav tako domačinu kakor tujcu za prvo orientacijo. ni pa v njem sistema ne zgodovinske metode. Izpolnila pa bo svoj praktični naincn, ki mu jo namenjena.
Sicer pa naj bo sodba o njeni vrednosti pridržana poklicnim zgodovinarjem.	td.
»Cifuj in širi »s i o venca!«
BtcM&ca
Koledar
Četrtek, 25. svečana: Valburga, devica in opatica; Feliks III., jiapež; Ce/,arij, sjioznavalec.
Petek, 26. svečana: Matilda, devica; Viktor, spozna valeč; Aleksander, škof.
Novi grobovi
"t" Valentin Erklavec. V 82. lptu starosti je umrl v Ljubljani gos|>od Valentin Erklavec. Blagega rajnega bodo pokopali v Četrtek, dne 25. februarja ob treb popoldne iz kapele 6V. Nikolaja na Žalah.
"t" Ivan Špoljnrič. V 82. letu starosti je umrl v Ljubljani bivši trgovec in posestnik gospod Ivan Špoljarič. Na zadnji poti ga bodo pospremili v četrtek, dne 25. februarja ob pol treh popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah
Naj rajnima sveti večna Luč! Vsem, ki žalujejo Za njima, naše iskreno sožalje!
75 letnica vzorne matere
Kljub hrupni, vendor včasih skoraj že enolični vsakdanjosti je umestno in prav, če se kot kronisti spomnimo tudi lepih dogodkov, ki dozorevajo v tihoti družinskega življenja. Saj nam ob njih vse lepše sije upanje v bodočnost. Obdana od svojih sinov, njihovih žena in otrok praznuje danes 25. februarja svojo 75 letnico gosipa Marija Tominec. Dan na dan jo vidite, ko sc v zgodnjih jutranjih urah vrača iz cer. k ve. Uiti domov, da se spet iznova vpreže v delo, ki mu je z dušo in telesom bila vdana vse svoje življenje. Rojena 25. februarja 1k6s. v Podbrezjah j>ri »Kovaču« se je še mlada primo-žila v Ljubljano in tu s pok. želez, sprevodnikom Ivanom vzgojila osem otrok, samih sinov, ki so vsi že na lepih položa jih. Kot mati je lahko nanje v resnici ponosna. Od najstarejšega do najmlajšega! Frančiškana p. dr. Angelik, p. dr. Roman, dr. Stanko, višji svetnik pri železniškem ravnateljstvu v Beogradu, Ciril, bivši mornariški jiblkovnik, Vladimir, železniški referent, Franc, tajnik medicinske fakultete ter Milan in Oskar, sodnika. Vse to so uspehi njene skrbne vzgoje. Življenje ji ni prizanašalo s trdotami, rasla je v skrbeh in deln za družino, polna glolmke, večkrat kar sramežljivo skrite ljubezni do otrok. Naj ji dobri Bog nakloni še dokaj let v zdravju in prijetni zavesti: Kar sem mogla, sem storila.
IzSel jp prevod
globoke — napete — pretresljive knjige znamenitega pisatelja in letalca
Exup6ryja:
yeter, pesek in zvezde
ki je dobila prvo francosko književno nagrado.
Knjiga, v elegantni opremi ln opremljena s fotografijami, je prvi zvezek letošnjega letnika „Naša knjiga".
Za nenaročnike je cena L. 60*.
Naročniki naj jo dvignejo v naši knjigarni.
Založba
„Naša knjiga"
Ljndskaknjigarna ▼ Ljubljani, Pred skotijo štev. 5
—	Krajevni potovalni urad pod vodstvom CIT-a. Z radostjo smo vzeli na znanje iz Uradnega lista Ljubljanske pokrajine št. 12 z dne 10. t. m., da je CIT (Italijanska Turistična Družba) prevzela Krajevni Potovalni urad, katerega je do sedaj upravljala Zveza Tujskega prometa. To je zagotovilo velike prave italijanske družbe, zveste fašistični vladi z geslom vztrajati, ki kljub sodobnim težkočam kljubuje finančnim žrtvam, da bi vseeno mogla nositi povsod svoje ime in da bi lahko resnično pomagala svojim klijentom. Ne briga pa se pri tem za svoj nef>osredni dobiček. Za direktorja urada je imenovan cav. Guido Can-drini dei Patuzzi, ki prihaja iz Milana in je že znan na turističnem polju zaradi svoje posebne ljubeznivosti in ki si bo znal pridobiti tudi naklonjenost ljubljanskega prebivalstva.
—	Lep uspeh »Pričaranega ženina« na frančiškanskem odru. Vladonov spada med tiste dramatike, ki realistično zajemajo priprosto življenje med vaškimi in trškimi mejniki. Vladonov je iz rabil to gradivo v smislu burke in sicer tako, da
je celotno zgodbo zgradil na načelu zamenjave, pridal možitev z bogatim Amerikancem in čara-11 je. Vsi ti pojmi: zamenjava, možitev, bogat tujec in ciganka so znani, skoraj da preznani motivi ter jo prav za prav odločilno vj>rašanje le, kako jo pisatelj v našem primeru uporabil navedeno pri-jK>močke. Dolo je prav dobro izpeljano, razdeljeno v tri dejanja. Prvo |>ostavlja osnovo dejanja, drugo razvija do zapletljajev, tretje srečno končuje. Delo, ki je zgodbeno v jedru priprosto, sicer pa spretno zapleteno, je bilo proslavljeno na oder dostojno in prikupno. Režiser višji insp. g. Stancer je Vladonova dobro proučil in tridejanko lejio liredstavil občinstvu. Uprizorjena komedija priča o njegovi intuitivni nadarjenosti kakor tudi o šo-lanem režiserskem okusu. In igralci! Čevljar Uril — družinska copata in pijanček — prav dober, Lenka, njegova žena, vsa v skrbi in klepetavosti mimično prav dobra, Urška in Cilka mimično zadovoljivi, vlogi obema dovoljujeta več impul-zivnosti, Tonček prav dober, dr. Skaza odličen, poštar prav dober. Kalin dober, Rozaq>inda prav dobra. Njeno čaranje bi zahtevalo nekoliko več
epičnoga oblikovanja, posebno zaradi naslova, ki jo, mimogrede povedano, manj posrečen, saj stavi v osrčjo vse zgodbe ravno dogajanje okoli njenega čaranja. To bi se dalo urediti z močnejšim izrazom njenega nastopa. Scenerija dobra. V celoti moramo reči, da je bila burka po zaslugi resnega sodelovanja med režiserjem in igralci prav dobro prikazana in more zadovoljiti tudi izbirčen okus gledališkega občinstva. Pristavimo, da je delo tako, da more napolniti dvorano več kakor nekajkrat, zato bi 110 bilo razumno, da bi bilo uprizorjeno le enkrut ali mogočo dvakrat.
—	Matijev mraz. Že dober teden traja suho in podnevi sončno vreme z zmernim jutranjim mrazom. Na dan sv. Matije, v sredo, je lahno po-mrznllo, j>o stoječih vodah se je napravil tanek led. V sredo zjutraj je bil jutranji temperaturni minimum —3.4. V torek je bil dnevni maksimum + 13 8, za februar razmeroma visoka temperatura. Barometer jo še vedno visok in je v sredo kazal 773.8 mm. V mestu je bila zjutraj gosta megla, v okolici že zgodaj sonce.
—	Tekmovalcem za knjižne nagrade, ki jih
bo 15. marca določil žreb za pravilno rešitev nagradne uganke v letošnji »Družinski pratiki«, svetujemo, naj zaradi prihranka na poštnini pošiljajo rešitve v skupinah v enem zavitku. Priložiti pa je treba za vsak naslov odgovarjajoči nagradni kupon. Kdor še ni kupil »Družinsko pratike«, si jo lahko še preskrbi do konca februarja.
iz «ielai in življesEfa - od iu in tam
Z Gorenjskega
Tudi Gorenjci hočejo sodelovati. Zadnji »Ka-rawanken Bote< z dne 20. februarja prinaša celo vrsto dopisov svojih bralcev, ki vsi pišejo o uvedbi delovne dolžnosti in za tvor it vi obratov. Bralci 6e namreč pritožujejo, da ni prav, da za Gorenjsko odloki o delovni dolžnosti vseh moških v starosti od 16 do (»5 let in vseh žensk v starosti od 17 do 45 let, kakor tudi o ukmitvi obratov, ki niso važni za vojno, ne veljajo. Vsi bralci 6e potegujejo za to, da bi se odloki razširili tudi na Gorenjsko in to utemeljujejo, da hočejo kljub temu, da so šele kratek čas nemški državljani, prav tako izpolniti svojo dolžnost kot žene in možje v starem rajhu. Urod-ništvo na vse te dopise pripominja, da bo najbrž ta zakon v najbližji bodočnosti uveljavljen tudi na Gorenjskem.
Vzgojitelji radovljiškega okrožjn v Gozdu. Nedavno se je vršilo v Gozdu okrožno šolanje vzgojiteljev radovljiškega okrožja. Bilo je mnogo predavanj. Med drugimi je govori! tudi okrožni vodja dr. Hochsleiner in ugotovil, da so vzgojitelji izpolnili svoje naloge.
Kmečko zborovanje v Kranjski gori. Predzadnjo nedeljo je bilo v hotelu Razor dobro obiskano zborovanje kmetov iz kranjskogorske občine. Po uvodnih besedah župana Razingerja je štabni vodja Mayr pojasnil v svojem govoru povezanost narodnosocialističnega gosjiodarstva s politiko. Na koncu je pozval kmete k proizvajalni bitki v letošnjem letu.
V krajevni skupini v Bohinjski Srednji vasi so se nedavno vršila zborovanja po celicah. Govorniki so obspžno pojasnjevali sedanji notranji im zunanji položaj. V Boh. Srednji vasi je dr. Kom-poseh jedrnato obrazložil zgodovino narodnega socializma od njegovega početka, obenem pa je podal zanimive podatke in primere o vodstvu bivše jugoslovanske države. Na koncu je zborovalce pozval k trajnemu, odločnemu in enodušnemu sodelovanju do zmage.
Zborovanja na Brezjnh se Je predzadnjo nedeljo udeležilo do 200 članov Volksbunda. Krajevni vodja Rindler je navzočim razložil pomen zborovanja ter v navdušenih besedah opisal gigantsko borbo nemškega naroda za bodočnost Evrope.
Smrtna nesreča. Posestnikov sin Ivan Birk iz Gornje Javoršiice je tako nesrečno padel, da je obležal mrtev.
Pester večer v Litiji. Policijska stotnija v Litiji je povabila prebivalstvo na zabavni večer v
dvorano tekstilne tovarne. Razen glasbenih točk je bilo na sporedu ostro streljanje in srečkanje raznih predmetov, ki so jih policisti v prostem času sami izdelali.
S Spodnjega štajerskega
Trio di Trieste na gostovanju v Celju. V sredo zvečer je bil v dvorani Nemškega doma koncert Tria di Trieste. Pri klavirju je bil Dalio de Rosa, volino je igral Renato Zanettovich, na čelu pa Libero Lana. Na sporedu so bili: Mozart, Beethoven in novoroinantik Novak.
Smrtno kosa. V Mariboru so umrli: 37 letna zasebnica Cecilija Čep, najstarejši Mariborčan 08 letni upokojenec Franc Kueelj, 87 letni upokojenec državnih železnic Alojzij Judi, v Studencih pri Mariboru 47 letni nadporočnik v rezervi iz prve svetovne vojne Ignacij Opelka. Na Pobrežju 68letna gostilničarka Marija Pukl, roj. Mikelj, občinski delavec 72 letni Jakob Krojs, na Meljski cesti je v 83. letu starosti umrl železniški kovač Jakob Beleskovič, 50 letna zasebnica Marija Strajnšak, 70 letni železniški upokojence Franc Rozman, 34 letna kljuSavničarjeva žena Marija Kranjc, od letni Franc Štelcelj iz Pobrcžja, dninar Franc Kobola iz Ruš in sestra usmiljenka Friedburga Hederer. V Zupefei vasi je umrla 27 letna Ernestina Wieder-vvohlova iz Srednje vasi pri Kočevju. V Krškem je utnrl 76 letni urar Jožef Tomič iz Kočevja, v CeljU je umrl upokojeni žel. uradnik Franc Toplak, v Gradcu je umrla 67 letna upraviteljeva žena Olga Kokolj iz Maribora, v Radgoni je umrla 80 letna posestnica Neža Krempelj. V Trnju je umrla 74 letna Marija Stine. V Celju jo umrla 84 letna ga. Jo-žefina NVeihs, ki je imela zlato materinsko kolajno. V Celju je umrla v 67. letu Marija FilipičiS.
Na bojiščih so padli: Toni ilaniš, vojak v pehotnem polku, odlikovan z železnim križcem I. in II. reda, doma iz Sv. Pavla pri Preboldu; pokopan so ga jugovzhodno od Ilmenskega jezera. 20 letni strelec v gorskem polku Franc PavSe; v bolnišnici na vzhodu je umrl radiotelegrafist Roman Treo iz polka gorskih strelcev; padel je Franc Bezjak, lovec na oklopnjake, doma iz Maribora; dalje de-setar Franc Kotnik iz polka gorskih 6trelcev pri Velikih Lukih.
Ali si se že naročil na najboljši tednik »Domoljub«?
naselbina barjanskih mostiščarjev pri Vrhiki
Vrhnika in njena okolica skrivata pod svojo ilovnato im maško zemljo ogromno nemih prič tisočletja starih človeških naselbin od neolitika do vdora divjih vzhodnjakov v rimsko provinco. Trgovski Nauportus, poznorimski castrum 6ta znanstvenemu svetu že znana. Izkopani so že nekateri keltski grobovi in tudi naša via Appia, Stara cesta na Vrhniki, daje malemu krajevnemu muzeju vedno nove razstavne predmete; ni še dolgo, ko je delavec Mihevc prinesel vsebino rimskega groba, ki ga je izkopal poleg Naceteve, gostilne.
Te dni pa je g. Franc Gostiša iz Blatne Brezovice rezal jarek svojemu sosedu Lenarčiču. Pri tem je naletel na vrsto v zemljo zabitih kolov, debeline 20—30 cm, ki so oddaljeni med seboj nekako za premer svoje debeline. Poleg kolov je bilo dosti črepinj črne keramike in izdelkov iz jelenjega rogovja, tako sekira, debela nit, pa tudi več manjših obdelanih kamnov. Veliko zanimanje, ki ga je zlasti na Barju vzbudila najnovejša Jal-
nova knjiga iz dobe mostiščarjev, je tudi g. Gostiši vsililo misel, da je našel novo stavbo na koleh in to domnevo je tudi že potrdil ravnatelj dr. Lo-žar, ki je nekaj najdb dobil na vpogled. Nova postaja leži južno od vasi Blatna Brezovica kakšnih 160 m severno od Ljubljaničine struge nasproti verdskem Logu in je od sedaj znanih mostišč najbližja izviru Ljubljanice. Svet je tam nekoliko zvišen, tako da povodnji ne pridejo do njega. Vsa čast g. Gostiši, ki je o najdbi takoj obvestil strokovnjake, ki se drugače pri nas le prerado zgodi, da si najditelji izkopanine prisvajajo ali prodajajo v tujino, kot se je to zgodilo še pted kratkim z rimsko vazo, najdeno v strugi Ljubljanice pri Bevkah, ki jo je neki Ljubljančan spravil čez mejo.
Ljubljanski muzej pripravlja strokovno odko-pavanje celotne naselbine, ki obeta odkriti še marsikaj zanimivega iz življenja na naših tleh pred davnimi tisočletji.
Omejitve porabe električnega toka — ukinjene
Pozimi ob najhujšem mrazu je morala biti zaradi zamrzovanja rek poraba električnega toka v Ljubljani omejena ter je Visoki koniisariat zato odredil prepoved obratovanja z elektromotorji in z drugimi električnimi aparati med 16. iu 19. uro.
Ker je pa sedaj dobava električne energije iz liidrocentral zanesljivejša ter je večerna obtežba mestne električne centrale zaradi daljšega dneva postala nižja, jo bo centrala mestne elektrarno z elektrarno v Tacnu lahko sama krila, če tudi bi odpadla dobava energije od drugod. Zato jo Visoki komisariat omejitev porabe električnega toka ukinil ter preklical prepoved obratovanja z elektromotorji in drugimi električnimi aj>arati. Navzlic dovoljenju, da odjemalci električnega toka smejo brez omejitve obratovati z elektromotorji in drugimi električnimi aparati, vendar ojx>zar-jamo stranke na čim največje varčevanje z električno energijo.
Pogozditev ob cestah in železnicah posekanih gozdnih pasov
Ljubljansko mestno poglavarstvo opozarja prizadete posestnike, naj v lastnem interesu takoj začno s pogozdovanjem ob cestah in železnicah posekanih gozdnih pasov. Sadike bo oddajala pokrajinska drevesnica, a- manj premožni gospodarji bodo na predlog mestnega poglavarstva dobili sadike brezplačno. Zalo naj posestniki s posredovanjem gozdnih čuvajev ali pa kar neposredno mestnemu gospodarskemu uradu v Beethovnovi ulici 7, soba št. 35 naznanijo, koliko sadik potrebujejo za pogozditev gozdnih jas in posek.
Sprememba v odpravi na postajališču Drenov grič
Direkcija državnih železnic v Ljubljani obvešča, da se odpravljajo od dne 1. marca t. 1. dalje na pastajališču Drenov grič potniki, prtljaga in ekspresna roba. Brzovozne in sporovozne ko-madne pošiljke postajališče od navedenega dne dalje no bo več prevzemalo in oddajalo. Postaja Vrhnika pa bo posredovala pri predaji in oddaji vagonskih pošiljk, ki se bodo lahko še nadalje predajale in oddajale na nezasedenem lovorišču. Vse potrebne informacije dobe udeležene 6trauke v uradnih urah pri šefih postaj.
Razdeljevanje krmil za krave
mlskarice
Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da so bodo dne 24., 25. in 26. t. m. od 8 do 12 in 15 do 18 delile pri Uradu za razdeljevanje mleka v Maistrovi 10 nakaznice za riževe otrobe pro-ducentoin kravjega mleka tostran kontrolne črte, ki oddajajo mleko po nalogu Prevoda.
Krmila se bodo razdeljevala na podlagi količine mleka, ki ga vsak proizvajalec oddaja.
Izpred vojaškega sodišča
Vojaško vojno sodišče višjega poveljstva Obo-ročenih Sil za Slovenijo—Dalinazijo, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo obsodbo v razpravi proti Franen Zlohku, sinu pokojnega Martina in pokojne Ilelene Make. rojenemu v Gažicah pri Cerkljah (nemška Slovenija) dne 16, 8. 1893, bivajo-čeinu v Št. Jerneju in nahajajočemu se v zaporih. Obtožen je bil: a) zločina po čl. 1 Ducejevega razglasa z dne 3. 5. 1942, da je v ftt. Jerneju v nedoločeni dobi in sicer do 27. 2. 1942 sodeloval pri združbi, naperjeni k nasilnemu prevratu političnega, gospodarskega in socialiega reda v državi; b) zločina po čl. 110 C. P. — 16 Ducejevega razglasa z dne 3. 10. 1941, da je v istih okoliščinah sodeloval pri oboroženi skupini in ji dobavljal orožje in strelivo; c) zločina jk> čl. 2. Ducejevega razglasa z dne 24. 10. 1941, da je v istih okoliščinah hranil orožje in strelivo brez predpisanega dovoljenja.
Vojaško sodišče proglaša zato Franca Zlobka za krivega pripisanih mu zločinov in ga obsoja na celotno kazen dosmrtne ječe in mu za vedno odvzema pravico do javnih služb, proglaša ga za izvzetega pred zakoni, izgublja pravico dedovanja, izgublja zakonsko in očetno oblast in ga obsoja na plačilo pravnih stroškov. Obsodba se v izvlečku objavi v »Slovencu« v Ljubljani.
Iz Hrvaške
Težke izgube odmetnikov. Zagrebško časopisje poroča, da so partizani v dosedanjih bojih, v katere 60 jih prisilile italijanske, nemške in hrvatske edinice, v posameznih bosanskih predelih utrpele hude izgube v ljudstvu in materialu. Na bojiščih je padlo nad 5000 partizanov, ravno toliko je pa bilo ranjenih. Italijanske, nemške in hrvatske čete so razen tega zaplenile velike količine orožja in hrane. Razpršeni partizanski oddelki so se sedaj zdesetkani razbežali v nekatere višinske brezvodne kraje.
Prva prodaja srečk Hrvatske državne rnz-redne loterije. Finančno ministrstvo NDH bo prihodnje dni izročilo v prodajo prve 6rečke Hrvatske državne razredne loterije.
Drobna ljubljanska kronika
Na sporedu tretje lavne produkcije Glas-beno akademije, ki ho v petek 26. februarja1 ob 18.30 v veliki 1'ilharmonični dvorani, so zastopani sledeči skladatelji: Beethoven, Mozart, Brahins. Schuinann, Leoncavallo, Sirarn-: bati, Brawinsky, Chopin, Musorgski, I!ah-j maninov, Pavčič in Škerjane. Sodelujej.io slušatelji GA in (rojene! SGS. Sporedi, ki veljajo kot vstopnici, so dobe po .1 liro, dijaki po 1 liro, v predprodajl v knjigarni Glasbeno Matico.
II. ln III. produkcija Sloglne glasbene Kole. II. produkcija gojencev Slogi no glasbene šole bo v soboto 27. februarja ob pol 18 v Šolski glasbeni dvorani, Pražakova 19. Na sporedu jo klasična glasba. III. produkcija bo v nedeljjo 28. fobruarja oh pol 11 istotam. Na oboh produkcijah nastopajo gojenci pevskega in instrumentalnih oddelkov. Sporeda sta naprodaj v šolski pisarni.
Gluhonemim revčkom .ie poklonil petletni Vokov Nacko Ljubljane znesek 100 lir kot darilo, ki gn ,ie prejel za svoj rojstni dan. Podporno društvo za gluhonemo mladino so temu svojemu najmlajšemu dobrotniku kar najlepše zahvaljuje in mu želi šo mnogo, mnogo srečnih m zdravih leti
Instrukcije ln priprava za privatne Izpite. Novi (Turjaški) trg 5-III. Diplomirani filozofi nudijo uspešno šolsko pripravo iz vseh predmetov dnevno od 8 do 11 in od 15 do 18. Strogo nadzorstvo. Honorar zmeren. Istotam priprava za privatne Izpite fcz dva razreda. Prijavo dnevno od 8 do 11 in od 15 do 18 na gornji naslov.
Najpotrebnejše nanke za pridelovanje zelenjave na Viču In v Mostah bo nrebival-stvo dobilo nn mestnih zelen.iadnrskih tečajih, k.ior predavajo sami znani strokovnjaki prav o vsem, kar ie potrebno, začetnikom in tudi Izkušenim pridelovalcem znnti pri ob-dolovanju vojnih vrtov. Nn Viču bodo predavanj« v četrtek v telovadnici ljudske šole: ter trajalo ves dan od R do 11 in popoldne od 14 do 17. Predavali bodo isti strokovnja-1
ki, ki so predavali po drugih delih mesta.
V	petek bodo pa predavanja v deškem vzga-jališču Selo v Mostah tudi ves dan od 8 do 11 in popoldne od 14 do 17 po že za druga predavanja objavljenem razporedu. Zadnje predavanje bo pa drugi četrtok i. muroa v ljudski šoli za Bežigradom tudi t enakim razporedom. Spet pripominjamo, da so predavanja brezplačna ter namenjena najširšim slojem prebivalstva, da sami pridelamo čim naiveč zdrave zelenjavo in za prohrano prebivalstva najboljšo povrtnine. — Prepričan! smo pa tudi, da delodnjalcci gotovo upoštevajo velik pomen pridelovanja zelenjavo tor bodo zato svojim uslužbencem radi dovolili obisk predavanj, saj jo zadovoljno delavstvo jamstvo zn delavnost uslužbenstva in pro-speh podjetja.
Na ponedeljkovem vokalno-orkestralncm koncertu Glasbene Matice bo sodeloval tudi naš na.iodličnojši violinist Kario Rupel, ki je že precejšnjo vrsto let na enom najvidnejših mest med našimi koncertanti in v našem koncertnem življenju. Rupel je zrel umetnik, ki obvlada svoj inštrument do vseh potankosti in se odlikuje z izredno čustveno interpretacijo. Njegovi koncertni nastopi so v resnici znželjeni in pomenijo velik praznik v našem glasbenem življenju. V ponedeljek bo izvajal 1'ugnanijcv Preludij in Al-legro dalje Kogojev Andante in Chopinov Valček op'. 04, št. 2, troje del iz treh različnih literatur, vsako s svojimi posebnostmi. Kogojev Andante lahko « ponosom štejemo med na jboljše violinske skladbo naše literatura Rupla bo tudi to pot spremljala pianistka Zora Zarnikovn. Njeno koncertno spremi jevanje je umetnost prav posebne vrste, kar je bilo že ponovno z velikim poudarkom ugotovljeno oh najrazličnejših prilikah njenega koncertnega udejstvovnnja.
V	ostalem bodo nastopili nn tem koncertu pianist Anton Trost. sopranistka Valerija Hevhalova. ba»'»t .Tnllj Betelto in godalni orkester Orkestralnega, društva 01. Matice pod vodstvom dirigenta h. M. Skerjanca.
Koncort bo v ponodeljek, dne 1. marca ob pol 7 zvečer v veliki unionski dvorani in jo že popolnoma razprodan.
Živilski trg. Ob gosti megli se jo v sredo na sv. Matije dan začelo tržno življenje in vrvenje. Prispela je nova pošiljka lepe cve-tače, ki je razmeroma po coni. Na izbiro je hilo tudi več zahojov gorizijsko špinače in endivije. Domači živilski trg so jo razgibal šele okoli 9 dopoldne. Bilo je na prodaj v obilici domačega motovilca, daljo neknj špinačo, domačega rdečega radiča, precej sladke repe in obrovta- Zanimanje za semena postaja od dne do dno večje in ljudje se posebno zanimajo za razno zelenjavo, tako za solato, kakor tudi za povrt-nino. Na dan sv. Matije so bili v stari Ljubljani, tako še pred 70 loti veliki in živahni soninji. Matijev semenj v Ljubljani jo navadno privabil velike množice kmečkega ljudstva, ki je kupovalo razno blago po ljubljanskih prodajalnah in pri sejmarjih, ki so postavili svoje šotoro zlasti na prostoru prod Mostnim domom.
»Lažnivec« je naslov veseloigri, ki jo bo
uprizoril Rokodelski oder po uspelih prvih predstavah v nedeljo 28. februarja ob 5 po-poldno. Cenjeno občinstvo vljudno opozarjamo, da ei preskrbi vstopnice v predprodaji v nedeljo dopoldno od 10 do 12 in dvo uri prod pričotkom v društveni pisarni, Potrar-kova 12-1, desno.
Stari In moderni način reklame. Naši predniki so hili po večini nepismeni, le sem ln tja jo kdo izmed katerega stanu, bodisi plemiškega aH meščanskega aH kmet skega znal pisati. Tudi stare ljubljanske tr govino zato niso imelo pred stoletji tako velikih nnpisov v abecodi, kakor zdaj. Trgovci so si pomagali na bolj preprost način, namreč z znamenji. Tako poznamo iz zgodovino ljubljanske trgovine ki so bilo »Pri buči«, »Pri zlati lopati« ali cclo gostilne »Pod skalo« in podobno. Zrli se, dn se tli tradicija zdaj nekoliko obnnvlja. Začel ie .način moderne reklamo, ki se že uveljavlja zadnja leta pn vseh evropskih mestih. Sodobniki se vračamo k izkušnjam starejših in kjor ne pomaga pisana črka, pomaga
slika. To je gotovo uganila tudi tvrdkn »Everest«, ki jo ta teden na pročelje svoje trgovino v Prešernovi ulici postavila ogromno podobo nalivnega peresa, v znamenju, da sleherni ve kaj ta tvrdkn prodaja in popravlja. Marsikateremu intelektualcu, uradniku, obrtniku, dijaku in še kakšnemu, so zbude požoljive želje ko zagleda to ogromno nalivno poro in si toduj ogloda tudi resnična nalivna peresa v izložbi pod to izvirno reklamo.
Za smeh ln zabavo vam je poskrbel frančiškanski oder z uprizoritvijo veseloigre »Ulica št. 15«, ki bo v nedeljo 28. februarja ol) 5 popoldne v frančiškanski dvornni. Zanimanje za igro je veliko, znto si priskrbite pravočasno vstopnico v trgovini Sfiligoj. Vabimo prav vse, ker smo prepričani, da bo igra v vsakem pogledu zadovoljila slehernega gledalca, ki ei želi veselega predpust-nega razvedrila.
Dodatno živilske nakaznice za osebje gostinskih obratov
Poziv uslužbencem gostinsko stroke! Sindikat delojemalcev gostinsko strok* sporoča, da je projel dodatne živilske nakaznice za ono osebje, ki se je v preteklom tednu v ta nnmen na sindikatu prijavilo. Te karte lahko vsak interosent osebno dvigne, in sicer v četrtok 25., petek 26. in soboto 27. februarja med (Uradnimi urami sindikata od 9 do 11 dopoldne na sedežu sindikata, Miklošičova cesta 22. soba št. 14 v I. nadstropju. Vsak naj prinese s seboj februarsko živilsko nakaznico za vpis številke. Opozarjamo vse. da dodatne knrte gotovo dvignejo v teku navedenih dni, ker jim sicer za mesec februar zapadejo,
GledališCe
OPERA, četrtek, 25. fohruarja ob 17: »Zemlja smehljaja«. Opereta. Izven. Cene od 28 lir navzdol. — Petek. 26. februarja ob 17: »Thals«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. — sobota, 27. februarja oh 17: »,)anko ln Metka«. Premiera. Kud Promiorski.
DRAMA. Četrtek, 25. fohruarja ob 17.30: »Mirandolina«. Red Četrtek. — Petok. 26. februarja ob 14.30: »Učiteljica«. Izvon. Cene od
12	lir navzdol. — Oh 17.30: »V Ljubljano jo dajmo!« Red B.
Aboncnte reda B opozarjamo, da bodo imeli v petek ob 17.30 uprizoritev Ogrinčevo voseloigre: »V Ljubljano jo dajmo!« v pro-mierski zasedbi.
Naznanila
ROKODELSKI ODER. V nedeljo popoldne ob 5: Zabuvna voseloigra »Lažnivec«, ki jo jo spisal Goldoni. Predprodaja vstopnic v nodoljo od 10 do 12 in dve uri pred pri-četkom v društveni pisarni, Petrarkova 12, I. nadstropje, desno.
FRANČIŠKANSKI ODER. V nedeljo, 28. februarja ob 5 popoldne: »Ulica št. 15«, vesoloigra v štirih dejanjih. — Predprodaja vstopnio v trgovini Sfiligoj in na dan predstave pri blagajni frančiškanske dvorane.
RADIO. Četrtek, 25. februarja. 7.30 Slovenska glasba — 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Operetna glasb« —
13	Napoved časa. Poročila v Italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovonščini — 13.25 Prenos tz Nemčije — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Šljnnec. Pisana glnsba — 14.40 Pisan« glasila — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa. Poročila v italljanSSlnt — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Nove ploščo Cetra — 19 30 Foročila v slovenščini — 19.45 Napevi in romanco — 20 Napoved časa. Poročiln v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Koncert, orkestra Corn — 21 1'UCCINI: Turandot. V odmorih: predavanje v slovenščini. Po operi: poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Blolweisova e. 6; mr. Hočevar, Colovškn 62; mr. Gnrtus, Moste, Zaloška K.
V vsako hišo »Slovencaci
Neka« za mlada srca
Povesti za sedem dni
Spisal H. (J. Anderson.
Petek.
»Človek kar ne bi verjel, koliko ie starejših ljudi, ki bi me radi imeli pri sebi!« je dejal Lukec-Lukač. »To so zlasti taki, ki so kaj hudega zagrešili,«
»Ljubi mali Lukec,« mi pravijo, »oči ne moremo zatisniti, in tako ležimo budni vso noč in vidimo vsa svoja hudobna dejanja, ki liki grdi, mali škratje čepijo na odeji in brizgajo vrelo vodo v nas. l)a bi vsaj prišel, Lukec, in jih spodil, da bi lahko mirno zaspali!« In nato zavzdihnejo, češ: »Saj bi ne bilo zastonj — plačali bi ti. Lahko noč! Denar je na oknu!« — »Toda za denar iaz takih stvari ne opravljam,« je še dodal Lukec-Lukač.
»Kaj bova pa nocoj počela?« je vprašal Martin.
»Nocoj? Ne vem, ali se ti bo še ljubilo, da bi šel na svatbo? Pa to bi bila drugačna svatba, kot je bila včerajšnja. Velika lutka tvoje sestre, tista, ki je videti kot moški in ji je ime Matija, bi se poročila z lutko Minko. Mimo tega je še rojstni dan teh lutk in zato bosta dobili obe mnogo daril.«
»Že vem,« je rekel Martin. »Kadar koli potrebujejo sestrine lutke' novih oblek, pa pravi sestra, da imajo rojstni dan ali pa poroko. To se je že stokrat zgodilo!«
»Že, a to noč bo stota poroka, in zato bo tudi tako lepa. Le poglej!«
Martin se je ozrl nn mizo. Videl je hišico iz lepenke, ki je imela razsvetljena okna. Zunaj je bila straža vseh kositrnih vojakov. Ženin in ne-
vesta sta zamišljeno sedela na tleh in se naslanjala na nogo od mize. Lukec-Lukač, ki je bil oblečen v črno babično obleko, ju je poročal. Ko je bil obred opravljen, je vse pohištvo v sobi zapelo prelepo svatbeno pesem.
»Ali bi šla v kako poletno stanovanje ali na potovanje?« je vprašal ženin. Vprašala sta za svet lastovko, ki je bila že tolikanj po svetu, in pa staro kokoš, ki je že petkrat izvalila pi-ščeta. Lastovka je pripovedovala o prekrasnih južnih deželah, kjer je grozdje neznansko sladko in je ozračje milo in so gore takih barv, kakršnih si ni moči niti misliti.
»Pa le ni zelnika ondi,« je rekla kokoš.
»Nekoč poleti sem bila s piščeti na deželi in tu je bil zelnik. O, kako je bil krasen! Kaj lepšega itak ni na svetu!«
»Toda zelje je zelje,« je rekla lastovka, »in tu je tudi tolikrat slabo vreme!«
»Tega smo že navajeni,« jc rekla kokoš.
»A tu je tako mraz in sneg je in led!«
»To je vse dobro za zelnike,« je rekla kokoš. »Sicer je pa tudi tu gorko Ali nismo jmeli pred štirimi leti poletje, ki je trajalo pet tednov? Tu je bilo tako vroče, da nisem mogla dihati. In pa, ali nimamo tu vseh tistih strupenih živali, ki jih imajo tam? Pa nič roparjev m tu! Hudobnež je tisti, ki pravi, da naša dežela ni najlepša dežela! Prav nič ni vreden, da živi tukaj!« Nato ie kokoš še dodala: »Tudi jaz sem že potovala. Pet milj daleč so me peljali v kurniku. In pravim, da potovanje ni nobena zabava.«
»Kokoš je pametna žena,« je rekla lutka Minka. »Tudi meni ni nič, dn bi šla na hribe, ko ni drugega, ko gor in spet dol! Najboljše bo, da greva tudi midva v tisti zelnik!«
In tako se je tudi zgodilo.
Sobota.
»Ali mi boš povedal kake povesti?« je vprašal mali Martin, čim ga je Lukec-Lukač uspaval.
»Nocoj pa ne utegneva,« je rekel Lukec-Lukač in razpel najlepši dežnik nad njim. Oglej si tele Kitajce!« Ves dežnik je bil videti kakor velika kitajska vaza z modrim drevjem in šilja-stimi mostovi in s Kitajci, ki so kimali z glavami. »Za jutri morava ves svet lepo okrasiti,«
je rekel Lukec-Lukač, »ker je jutri nedelja. Moram v vse zvonike, da vidim, ali so škrateljčki očistili zvonove, da bodo lepše zapeli. Nato moram na travnike, ali so vetrovi odpihali prah s trav in listja. In najhujše delo bo to: vse zvezde moram sneti z neba in jih osnažiti. V predpasnik jih bom dal. Najprej pa jih moram opremiti s številkami, da bodo prišle na svoja mesta, sicer ne bi trdno visele in bi se lahko zgodilo, da bi popadale na zemljo.«
»Slišite vi, gospod Lukec-Lukač,« se je oglasila stara podoba, ki je visela nad Martinovo posteljo, »jaz sem Martinov praded. Zahvalim se vam, da fantu pripovedujete pravljice, toda takole mešati ga pa vendarle ne smete. Saj zvezd
lili./ ^Uv lili i
i'1!« ' ""
W$
ni moči sneti in jih očistiti! Zvezde so krogle kot naša zemlja.«
»flvala ti, stari praded!« jp dejal Lukec-Lukač »lepa hvala! Ti si poglavar družine, ti si njen prvi začetnik. Toda jaz sem še starejši. In vse odlične družine me rade vidijo. No, pa kar ti pripoveduj!«
Lukec-Lukač je odšel in je vzel dežnik s seboj.
»No, no! Kakšen zamerljivec!« je zagodrnjala stara podoba.
Nedelja.
»Dober večer!« je dejal Lukec-Lukač. Martin je odzdravil, poskočil in obrnil pradedovo podobo, da ga ne bi motila ko sinoči.
»Zdaj pa le glej, da mi boš pripovedoval povesti! In sicer o petih zelenih grabili, ki so bivali v istem stroku, in o marajonu, ki je vijolico zasnubil!«
»Preveč dobrega tudi ni dobro,« je dejal Lu-kec-Lukač. »Saj veš, da ti najrajši kaj pokažem. Pokazal ti bom pa svojo sestro Imenuje se Smrt. Samo enkrat v življenju pride k človeku in kadar pride, vzame tistega človeka na svojega konja in mu pripoveduje povesti. Zna pa le dve povesti: ena je tako izredno lepa, da na svetu ni nobene lepše, druga pa je tako grda in grozna, da ni moči povedati.« Lukec-Lukač je dvignil Martina k oknu in je dejal: »Tu boš videl mojo sestro. Le poglej, prav nič strašna ni videti, nič taka, kakršno jo slikajo, Lej, kakšno lepo, s srebrom pretkano obleko ima in plašč je iz črnega žameta in ii frfota zadaj po konju! Le poglej, kako hiti s konjem!«
In Martin je videl, kako je Lukčeva sestra odjezdila in jc jemala na konja stare in mlade
ljudi. Nekatere je posadila predse, druge za seboj, a zmeraj je prej vprašala: »Kakšno pa je spričevalo?«
»Dobro,« so vsi odgovarjali.
»No, daj, da pogledam,« je rekla. Potem so ji morali vsi pokazati spričevalo. Tiste, ki so imeli v vedenju red »prav dobroc ali »odlično«, je posadila na konja predse in jim povedala najlepšo povest. A tisti, ki so imeli red »povoljno«
ali »zadostno«, so se morali usesti zadaj in poslušati grdo in grozno povest. Tresli so se in se jokali in so hoteli kar planiti s konja. Pa niso mogli nikamor, saj so bili takoj kar prirasli na konja.
»A fa tvoja sestra jc prekrasna!« je vzkliknil Martin. »Te se pa res prav nič ne bojim!«
»Saj je prav, da se je ne bojiš,« je dejal Lu-kec-Lukač. »Samo to glej, da boš imel dobro spričevalo!«
»To pa je poučno, to,« je zamrmrala prade-dova podoba. »Pa le pomaga, če človek pove svoje mnenje.« In je bil kar zadovoljen.
*
Io je zgodba o Lukou-Lukaču! Zdaj pa glej, da ti bo drevi sam kaj več povedal!
Pet minut botanike
Rekorder.i v rasli
Zdaj, ko priroda še počiva in nimamo dovolj cvetk za razne poskuse, lahko doma na preprost način ugotovimo, kako hitro rastejo posamezne rastline, oziroma rastlinski deli. To se nam bo najlepše posrečilo na kaličera fižolu in grahu.
V primerno posodico, napolnjeno z vlažno mivko, zemljo ali žaganjem, posadimo 4 do 5 fižolovih zrn. Ako bomo imeli skodelico na toplem in skrbeli zn stalno vlago, nam bo fižol že v 6 do tO dneh skulit. Ko bodo kalčki (slika a) 2 cm veliki, začrtamo s primernim lesenim klinč.kom, ki ga namočimo v tuš, enakomerne po en milimeter oddaljene črtice na nežni kalček fižola. Čez 24 ur poglejmo kalček. Prej enakomerno oddaljene črtice, ki smo jih s tušem zaznamovali, so se zdaj popolnoma zmo. šale. Ako pregledujemo črtice od sj>odaj navzgor, opazimo, da so se v začetku enakomerno oddal jevale približno za po! milimetra in znaša zdaj oddaljenost 1 in pol milimetra. Proti sredi se je rast skoraj ustavila, nato pa je proti vrhu sil no napredovalo, da jc medsebojna oddaljenost posameznih točk 2 ali še več milimetrov. Pod vrhom pa je rast spet jiojenjala. Iz tega je razvidno, da rastejo kailčki najhitreje nekako med 3. in 4. četrtino dolžine.
Konica kalčka je še. v nekakem embrional-nem stanju in zaradi tega na j poč asnejc raste, dočim je takoj poti njim najbolj živahno delujoče staničevje.
Pruv tako se razvija koreninica (slika h), ki smo jo enako zaznamovali in čez 24 ur pregledali. Najhitrejšo rast vidimo tik pod kapico koreninice, doeim hitrost polagoma pada, čim bolj se bližamo semenu.
Te poskuse lahko prav lepo opazujemo na kalečih žitih in stročnicah.
Kako hitro rastejo rastline? Na to vprašanje lahko odgovorimo, da jx>časi, saj je možno

a
POVEST PILOTA ŠTEFANA
79.
.A
opazovati in zaznati rast le od dnova do dneva, ali kvečjemu od ure do ure. Vendarle imamo primere, kjer lahko opazujemo rast 6 prostim očesom.
Kadar gremo mimo polja cvetoče rži ali pšenice, si utrgajmo klasek in ga potegnimo večkrat med palcem in kazalcem, <la bodo odpadli prašni mešički in tudi prašniki. Počakajmo 5 do 10 minut in opazujmo osmukani kla-s. Kmalu bomo opazili, ko ko se potegujejo nov! prašni mešički in vratovi iz klaska, da nadomeste odstranjene prašnike. Rast je na oko vidna, saj se potegnejo prašne niti za 1 mm v minuti, torej v 10 minutah zraste prošnik za 1 cm.
Pa imamo še druge rekorderje v rasti. Listi muz se razširjajo in zrastejo za 1 mm v minuti. Seveda se rast, ko list doraste, polagoma ustavi. Navadno zraste rastlina ali ujeni deli za 0.005 mm v minuti.
J a^ŠSi
®	79
Marsikdo bi naju zavidal za trenutke, ki Rva jih doživljala. Visoko v zraku, nebo jasno, hribi, doline, roke — vse pod nama. Nobene nevarnosti, da se kam zaletiš. Zdelo se nti je, da scin tudi letalo že precej bolje obvladal. Vsaj zibalo se je dosti manj kakor spočetka.
80.
Polet je postal bolj miren. Nahajala sva se v višini, iz katere se je dobro videla zemska plast. Kar me je Lia močno stresla za rame. Ozrl sem se nazaj. Z roko mi je pokazala na neko točko na zemlji. Zagledal sem visok steber dima, ki se je dvigal kvišku.
■■■■■■■■nmmmmam^m^mamm^mm^^^m^mmmmmtma^mmmmm^mmmmmmmrn
Črkovnica
a — a — b— a — b — c — c — c — d — d d — e — g — h — h — i— i— i — i — j 1 — o — o — p — r— r — r— r — t — ž
An t • < ■ >
Iz 30 črk poleg danih dveh sestavi 6 besed, ki pomenijo (v drugačnem redu) sledeče:
Italijansko vino; mesto v Španiji; osebn v Župančičevih poezija,h; vos na Gorenjskem; evropska republika; zakrivljen nož (orožje).
Rešitev črknvniro z dno 18. februarja:
Amerika, Hamburg, Stambul, dinamit, Ala-bama, epigram.
Zimska svatba v gorskih potokih
Losos je sorodnik naše potočne postrvi, a se razlikuje od nje v tem, da živi v morju. Je tudi dosti večja riba, saj doseže poldrugi meter v dolžini in 45 kg v težini. Obe se drstita pozimi v hladnih gorskih potokih, številno, močmo in nazaj zakrivljeno zobovje kaže, da je losos velik grobežljivec. Hrani se z raznimi morskimi živa.lmi in sorazmerno hitro raste.
Pred drstitvijo potekajo pri lososu tudi neke zunanje spremembe. Nadene si posebno svatovsko oblačilo; zlasti 6tarejši samec je v tem pogledu razkošen. Koža postane na hrbtu temnejša, a po trebuhu lepo škrlatnorde-ča; preko glave se vlečejo pege, ki ustvarjajo razmetano ležeče črte. S tako zunanjostjo se prav dobro razlikuje od modrikastega vodnega dna in obrača nase pozornost. Tudi plavuti so rahlo rdečkasto nadohnjene. Hrbtna koža in plavuti mu odebele, kar je v skladu z bližnjimi nevarnostmi in težavami. Prebiva samo v severnih morjih in ga zaman iščemo v Sredozemskem morju ter v rekah, ki se vanj stekajo. Donavsko porečje je prav tako brez njega in seveda ga pogrešamo tudi v Črnem morju. V glani vodi losos nikdar ne zaide daleč od svoje rojstne reke. Ob ča,su drstitve se vrača zmeraj v taisto reko, kjer imi je stekla zibelka, nikdar drugam, čeprav bi bila druga v neposredni bližini. Zaradi tega je umljivo, da biva vedno v bližini reke, ki hrani tajne njegove mladosti in se omeji na sorazmerno majhen življenjski prostor, ki ga zlepa ne prekorači. Dobro rejen in poln žilavosti je ob prestopu v reko, kamor ga žene skrb za novo potomstva To je doba stradanja, kar po-
trjujejo črevesne stene, katerih žleze prestanejo delovati in je torej izključena prebava vsakršne hrane. Zaman bi v tem času skušal žival ujeti s |>o-močjo vabe na trnek. Nekoliko drugače se vede v tem oziru losos, ki živi v Angliji, Norveški in Ameriki, ki se tudi po preselitvi v tamkajšnje reke hrani, tak je slučaj samo v krajših rekah, a v daljših istotako gladaije. Za njegovo potovanje 6o se že davno zanimali ribiči, ker se jim nudi ob tem času prilika za bogat lov. Selitvena razdobja so z vsako reko svojska.
V Renu naletimo na sledeče prilike. Najprej odrinejo k rečnemu ustju »ja-kobčanke«, ker pade njihov glavni romanski čas na dan sv. Jakoba, ki ga obhajamo 25. julija. V tej številni družbi najdemo samo mlode, komaj triletne samce, ki 6"o težki od enega do poldrugega kilograma. Njim slede »poletni lososi«, ki jih predstavljajo mladostne samice, povprečno štiriletne, ki jih prižene skrivnostna sila k rečnim izvirom. Glavno potovalno razdobje pade na mesec avgust. Večji, čez meter dolgi lososi, odrinejo v novem-j bru in so to takoimenovani »rimski lo-i šosi«. Hitrost gibanja ni posebno znat-na in zavisi močno od razmer, ki so v | posameznih rekah. Potovanje večkrat ' prekinejo z daljšimi odmori na globo-kejših mestih. Čas selitve se lahko različno zavleče in zato naletimo v nekaterih rekah na zamotane prilike. Težnja, ki jih vodi pri dosegi drstišč, je brezmejna. Nobenih zaprek ne poznajo, ki bi jim mogle prekrižati potovanje. Sleherno oviro skušajo premagati za vtsako ceno. Z močnim zaletavanjem hočejo pretrgati nastavljene mreže a,li se spretno zmuzniti ob stra-
neh. Brzice, slnj>ove in jezove preskakujejo s čudovito spretnostjo. Pri tem kažejo žilavo moč in brezprimerno vztrajnost. Odganjajo se iz vode v lokih od 4 do 6 metrov dolžine in se vržejo pri tem 2 do 3 metre v višino, da bi premostile zapreke. Ako se jim skoki ponesrečijo, ne odnehajo zlepa in poskušajo premagati ovire vedno spet znova. Dostikrat plačajo svojo trdoglavost z življenjem. Pri odskoku se zvije tako, da primakne rep h glavi, nakar se z močnim udarcem odžene. Brzice sorazmerno z lahkoto zmagujejo, o navpični slapovi znatnejših višin jim delajo velike preglavice. Jezera, ki skozi nje roke tečejo, vedno preplavajo, ker potujejo v skrajne potoke, dostikrat preko 1300 metrov višine. Lahko si predstavljamo, na kako številne zapreke nalete živali, preden dosežejo te gorske izvire. Spričo tako težavne poti ne more biti hitrost premikanj« posebno znatna.
Med približevanjem rib k drstišču se razvijajo razmnoževalni organi. Dočim znaša pri vselitvi v reke teža iker komaj tri desetine odstotka telesne teže, zraste do drstitvenega mesta na dvajset do petindvajset odstotkov, a pri samcu pridobe ti deli od ene desetine odstotka do sedem. Prej so mislili, da se slednjič lahko razvijajo samo v sladki, a poteka nadaljnji razvoj tudi v slani vodi; to pa razmeroma zelo redko. Samice nikdar ne od-lože svojih iiker v morje. Umetno oplojena jajčeca, ki so jih tja zanesli, praviloma poginejo in se ne razvijejo. Ker se losos med potovanjem ne hrani, rastejo žleze na račun drugih delov, zilasti maščobe in mišičja.
V mesecih med oktobrom in februarjem, v glavnem torej pozimi, si |>o-išče samica primeren prostor in izkoplje jamico, ki predstavlja nekako
; plitko, a široko postel jico, kamor od-j laga jajčeca. Navadno jo spremlja in [ nadzoruje pri tem opravku odraslejši . samec. Globeiico si napravi z rej>om, dočim je samec na preži in odganja tekmece, ki jih je vedno dosti. Dostikrat oblega ikrnieo več mlečnozobih samcev, od katerih se pa ne da premotiti. To so pretežno mladiči, ki sploh še niso zapustili reke in od rojstva žive v njih. Pri tem, d« prepreči sodelovanje teh nepridipravov pri oploditvi, ima zrelejši samec včasih prav težko nalogo. Dostikrat se vname pravcata borba, katere ostrosti se vidno kažejo v sledovih krvi, ki rdeče pobarva bojno polje. Samic« ostane pri tem lejio ob strani in se pretejx>v ne udeležuje. Ako vidi, da njen izvoljenec zmaguje in sodeluje pri ik rit vi, odlaga jajčeca na različna mesta v presledku nekaj minut. Takoj pa preneha s tem {»oslom, če opazi, da je bil j njen izvol jenec u jet ali v borbi ranjen. Brž odplava nazaj do bližnje večje globine, da si poišče primernega druga, da bi pod njegovim okriljem lahko nada.ljc ikriia. Oj>azi!i so že primere, da se je skrbna mati devet-, krat vrnila po novega ženina, ker so ostale zajeli mladi nevoščljivoi. Končno se je le vrnila vsa srečna rodite-: Ijicas postavnim očetom, pod katerega 1 zaščito je srečno odložila jajčeca na odrejena mesta. Vseh iker, ki jih je okoli 10.000, ne odloži samica istega dne, temveč v presledku treh do štirih, včasih tudi več dni.
Po oploditvi lososi močno oslabe, tako da ne morejo loviti plena in le s težavo plavajo. Bolj gnani od vode kot samostojno, potujejo nizdol rek do najbližjih globljih mest, kjer se nekoliko od poči je jo. Ko se nekoliko oj>o-morejo, se selijo naprej in tako približujejo morjiu. Narasile pomladanske
reke niso zato posebno prikladne, in zaradi tega se med izogibanjem brzic in slapov počasi bližajo zaželenemu morju. Dolgo še prebivajo v mešani vodi, ki je v rečnem ustju; menda jim j ugaja taka prehodna tekočina. Do tu .se očividno ne hranijo, ker v njihovih j želodcih zaman iščemo delcev hrane, i Meso, ki je bilo med prehodom v reke lepo rdečkasto, postane umazano belo 1 in je skoraj neužitno. Črne pege na telesu 6e množe, večajo in posta,nejo rdečkaste kot tudi plavuti: pravimo, da postanejo »ognjeni«. Velika množina jKitujoČih lososov seveda pogine. Ko dosežejo morje, se izredno hitro opomorejo, škrge očistijo črvov in drugih zajedalrev, ki so si jih nabrali v sladki vodi. Vsa ta golazen v slani vodi pogine, a oslabelim ribam se razklenejo spet čeljusti, izgube pege in hlastno žro, d« se do nove selitve spet iznova okrepe. številne poškodbe in rane so sledovi burnega potovanja in zato na podlagi teh sklepajo na starost ter število ikritev.
Oplojena jajčeca so približno 5 mm velika in se razvijejo zelo različno, kair zavisi zlasti od vremenskih prilik. NDadiči so dolgi okoli 2 cm. Glava in oči so izredno velike, zaloga hra.ne v redilnem mešičku jc znatna. Zaradi tega so zelo leni in le malo uporab-i Ijajo prsne plavuti, šele, ko privesek močno splahne, prično plavati naokrog in iskati majhnih živalic, zlasti žuželk I in njihovih ličink. V prvem poletju I zrastejo do 10 om, nakar še enkrat pre-zimijo v sladki vodi in potujejo naslednje leto k morju. Ker mladiči bi-tvajo v rekah, sklepamo, da je tu njihova prava domovina. Značilni prečni pasovi izginejo in dobe obliko odraslih | lososov. Do tega časa so povsem nn-jdobni našim postrvim in jih pod tem • imenom manj vešči ribiči tudi love.
S. S. VAN DINE:
Dosedanja vsebina: V New Yorku se množe zločini, ki jib ni mogočo razjasnili. Načelnik newyorška okrožne uprave J- Mark-kam se zato odloči, da bo osebno vodil vse preiskave. To pove prijateljema detektivu IMiilu Vanceju in S. S. Van Dineju. Vaneo mu obljubi svojo pomoč, kadar sledovi no bodo zadoSčali ali kndar jih sploh 110 bo. £e nekaj dni kasneje pride Markham po Vanoeja in Ilineja. Odvedo ju v stanovanje plesalko Marjete Odeli na 72. cesti. Tam so našli plesalko, ki jo bila znana pod imenom »Kannrčok«, zadavljeno. Vsi trije si najprej ogledujejo štirinadstropno hišo, kjer sn jo zgodil 7. loči u. Stanovanje plesnlke jo bilo v pritličju. Na mestu so bili žo policijski uradniki, ki so začeli s prvimi preisknvami, in sicer narednik llealb in FoathegriU, asistent okrožnega poveljstva.
>Zelo me veseli, da ste prišli, gospod,« je dejal in videlo 6e je, da govori iskreno.
Nato so je okrenil k Vanceju s prijaznim nasmehom in mu podal roko.
»Torej je tudi to pot prišel z vami gospod diletant!« Njegov naglas je bil nekoliko šaljiv.
»Prav zares! je zamrmral Vance.« Kakšno je vaše poizvedovalno razpoloženje, gospod narednik, v tem krasnem septembrskem jutru.
»Sram me je priznati.« Heathov obraz je nenadoma postal resen, ko se je obrnil k Mark-hamu. »Ta zadeva nikakor ni malenkostna, gospod, čemu neki niso izbrali koga drugega na-
mesto Kanarčka? V Broadwayu je vso polno ose-bic, ki hi lahko izginile s pozorišča brez hrupa. A napadli so prav Kraljico iz Sabel
Medtem ko je govoril, je stopil v malo pred-soIkj \Villiain M. Moran, ravnatelj Osrednjega policijskega urada in njegovemu prihodu jo sledilo pozdravljanje in običajno stiskanje rok. Čeprav se je z menoj in 7. Vancejem srečal samo enkrat, so jo naju zelo dobro spominjal in ko naju je ogovoril, je vedel tudi za najina imena.
»Zelo me veseli vaš prihod,« jo dejal Markham z blagozvenečim glasom. »Narednik Heath vam bo dal vsa pojasnila, ki jih želite, saj tudi jaz ne vem še skoraj ničesar. Dospel sem šele pred nekaj minutami.«
»Kar so tiče pojasnil, ki vam jih morem dati...« je zagodrnjal Heath, medtem ko nas je vodil proti sprejemnici.
Stanovanje Marjete Odeli je bilo sestavljeno iz dveh precej prostornih sob, ki sta bili zvezani med seboj z obokom, okrašenim z zavesami iz težkega damasta. Zunanja vrata so vodila v majhno, pravokotno predsobo, 3 111 dolgo in 2 111 široko. Odtod pa so vodila dvojna steklena bene-čanska vrata v bližnjo prostorno sobo. Stanovanje ni imelo drugega vhoda in v spalnico ni bilo mogoče priti drugače kot skozi sprejemnico.
Poleg peči je ob levi steni sprejemnice stal širok divan, pokrit s svilenim brokatom in dolga ozka miza iz rožnatega lesa. Na nasprotni steni med predsobo in z zaveso zakritim vhodom, ki je vodil v spalnico, je viselo zrcalo, pod katerim je stala miza iz mahagonija. V kotu, med zaveso in veliko verando, je bil eleganten okrašen »Stein-way«, v desnem kotu oh peči je stala risalna miza in poleg nje jioslikana košarica iz perga-
menta. Na levi strani pa je bila majhna omarica Boule, najlepša, kar som kdaj videl. Po stenah je bilo več krasnih posnetkov znamenitih slikarjev. V spalnici smo videli skrinjo, toaletno mizico in nekaj pozlačenih stolov. Vse stanovanje je pričalo o nežni osebnosti stanovalke.
Ko smo vstopili iz predsobo v sprejemnico in so zagledali okrog sebe, nas je presenetil pogled na nered in opustošenje, ki jo vladalo vsepovsod. Jasno je bilo, da sta bili obe sobi temeljito prebrskani in tla je oseba, ki se ji je strašno mudilo, v svoji blazni nestrpnosti napravila ta strahoten nered.
»Nikakor niso delali s posebno eleganco,« je pripomnil inšpektor Moran.
»Lahko smo jim hvaležni, da niso vrgli v zrak vsega z dinamitom!« je kislo pristavil Heath.
Vendar pa ni hil nered, ki jo predvsem pritegnil nase pozornost. Našo oči so se skoraj hipoma obrnile proti mrtvemu truplu mladenke, ki je ležalo v nenaravni legi v kotu divana, ki nam jo bil najbližje. Glava je bila obrnjena skoraj nasilno nazaj nad rob divana in razpuščeni lasje so tvorili okrog glave in na golem ramenu slap tekočega zlata.
Obraz, ki so jo spačil zaradi nasilne smrti, jo bil skoraj odvraten. Koža je bila strahotno bleda, oči široko razprte, ustnice krčevito zvite. Na vratu so bilo videti podplutbe in praske. Oblečena je bila v elegantno večerno obleko iz črnih čipk, podloženih s svilo slonokoščene barve, čez naslonjalo divnna pa je visel večerni plašč iz zlatorumene tkanine, okrašen s hermelinom.
Takoj je bilo mogoče spoznati, da se je skušala Iniriti z morilcem; očividen dokaz temu so bili razpuščeni lasje, raztrgana naramnica obleke
in raztrgana obleka na.prsih. Majhen šopek umetnih orhidej je napadalec 6trgal z obleke in ie zdaj ves zmečkan ležal v njenem naročju. Majhen, eleganten čeveljček je smuknil z male nožice in ujMjgnjeno desno koleno je dokazovalo, da se je skušala dvigniti poti pritiskom roke, ki jo je davila. Prsti so bili še skrčeni, kakor v trenutku, ko se je boriia in pograDila napadalca za zapestje.
Strahoten čar, ki nas je prevzel ob pogledu na ubogo mučeno telo, je pretrgal praktičen naglas, s katerim je spregovoril Heath.
»Kakor vidite,« je dejal Markhamu, »je očivid-110 sedela v kotu divana in napadalec jo je j?ogra-bil nenadoma od zadaj.
Markham je prikimal.
»Moral je biti precej močan moški, ker mu je uspelo, da jo je zadavil s toliko lahkoto...!«
»Tudi meni se zdi tako!« je vzklikiil Heath. Sklonil se je in pokazal na prste, na katerih so se videlo veliko praske ter pristavil: »Strgali so ji prstane z rok in brez vsake nežnosti.« Nato jo pokazal na kos verižice iz platine, ki je visela z ramena mrtve mladenke. »Pograbili so tudi to, kar je nosila okrog vratu in so strgali to verižico. O, prav nič niso pozabili in tudi časa niso izgubljali... Kako brutalen zločin!«
»Kje je zdravnik?« je vprašal Markham.
»Vsak hip mora biti tu,« je odvrnil Heaath. »No smemo zahtevati od dr. Doremusa, da bi prišel na ogled že pred zajtrkom!«
»O11 bi morda našel kakšno stvar, ki sedaj ni vidna ...«
»Zame je že to dovolj,« je izjavil Heath, »lo j>oglejte naokrog, ne moglo bi biti huje, če bi tu razsajal vihar!«
ŠPORT
Jeseničani na Dunaju
ricu
lil !VO MATICA
22-41
Zupan dosegel pokrajinsko boksarsko prvenstvo — Strumbl, Knific in Lackner na izločilnem turnirju namiznega tenisa
Jeseniški š|>ortniki, znani po dobrih uspehih v smučanju in alpinistiki, so se oprijeli v zadnjem času tudi l>oksa in namiznega tenisa. Preden so odpotovali na Dunaj, kjer jo bilo v nedeljo pokrajinsko boksarsko prvenstvo, so priredili v Celovcu prvcn.-tveno tekmovanje Koroškega šjx>rt-nega okrožja. V velter teži se je odlikoval Zupan, ki je premagal Celovčana Drsko. V srednji teži sta se spoprijela Ažman in Razinger (oba Jeseničana); kakor je bilo pričakovati, je bil Ažman močnejši in jo z lahkoto zmagal po točkah. V srednje težki kategoriji so proglasili Balogha (Jesenice) za zmagovalca, ker se ni priglasil noben proti vnik.
Medtem ko so se Jeseničani na koroškem boksarskem prvenstvu dobro izkazali — dosegli so po Zupanu, Baloghu in Ažmanu tri prva mesta — je bila konkurenca na Dunaju, kjer je šlo za prvenstvo Podonavsko-alpske pokrajine, neprimerno hujša. Kljub temu pa so niso vrnili domov praznih rok. Najboljši med Jeseničani je bil Zu-pan, ki je naletel na predstavnika Štajerske Ratz-kega in ga premagal jx> točkah. Tako si je priboril Zupan naslov pokrajinskega boksarskega prvaka v velter skupini. Poročila o dunajskem prvenstvu hvalijo tudi Balogha ki pa je naletel na iz-kušenejšega Zvvazla (Dunaj) in moral položiti orožje. O nastopu Ažmana nismo zasledili v j>o-ročilu nič in sodimo, da so ni udeležil tekmova-vanja. Najmočnejši so bili v tem prvenstvu Dunaj-čani, ki so si priborili naslove prvakov v petih boksarskih skupinah. Nastopil je tudi Mariborčan Štrukl in podlegel proli Hermannu iz Brna.
Dan prej, to je v soboto, je bilo na Dunaju tudi nekoliko predstavnikov jeseniškega namiznega tenisa, šlo je za izločilne tekme za vstop v odločilno kolo. Spored je bil zelo obilen in so tekmovali skoraj do poinoči. Strumbl (Jesenice) je premagal llartvvicha (Dunaj) s 3:1. Potem je naletel Strumbl na izvrstnega Rahitza (Gradec), ki ga je izločil po zmagi 3:2. Boljše od Strumbla se je držal Knilic, ki se je kvalificiral za posled-ije kolo. Posebno napeta je bila borba med Celjanom Vrečničem in dunajskim prvakom \V11n-schem. Dunajčan je že vodil z 2:0, nazadnje pa je spremenil taktiko igranja in proti pričakovanju prišel ob zmago. Celjan ga je premagal s 3:2.
V igri moških parov sta se obnesla Dunajča-na Wunsch-Just, ki se bosta morala še spoprijeti 7. Jeseničanoma Strumblom in Knificem. V j>oro-čilu, ki ga imamo pri rokah, še ni končnih podatkov. Med posamezniki bosta prišla najbrž v finale še Lackner (Jesenice) in Vrečnič II. (Celje). *
Riharsko društvo v Ljubljani prosi svoje člane, ki so poravnali članarino za 1943, da predlože svoje članske izkaznice pri g. Ivanu Bogataju na Kongresnem trgu v svrho obnovitve. Obenem naj mu izroče tudi tri svoje fotografije za legitimacijo, ko so potrebne zaradi evidence.
K poročilu o italijanskem državnem nogometnem prvenstvu dodajamo še nekaj podrobnosti. Tekmo med Livomom in Bologno, ki jo je dobil prvi z 1:0, je gledalo 17.000 oseb. Še več zani-
Dnovno dvojni program: Ob 14.30 napeta detektivska zgodba
»Pustolovci«
Cnmllla Ilorn — Ita Rina — Ivan Petrovič.
Ob 16.30 ln 18.30 na splošno željo ponovitev krasnega glasbenega (llma
»Ciganska ljubezen«
Madolaine Bologne, Jean Galland.

lilIV'O SMMvA
27-2U
Veliko delo ljubezni In moči. ki bo globoko ganilo vašo sreče, so Izraža v filmu
»Junaki Oceana«
z liso Werner, II. Wllk ln E. Engelman. Predstavo od 14.30 dalje — Konec ob 20.15.
ricu
«2-21
lil NO UIV ION
Filmsko delo Iz modernega življenja
»Zapeljivka«
V Blnvnth vlogah: Adrlano Rtmoldt. Dlna Sassoll, Carlo Romano ln drugI... PREDSTAVE: ob delavnikih ob 16 ln 18.15; ob nedeljah lil praznikih ob 10.30, 14.30, 16 30 in ob 18.30
manja pa je bilo za gostovanje Torina v Firenzi. Torino, ki še vedno goji upanje, da bo prehitel Livorno, je zmagal v Firenzi s 3:2, tekmo pa je obiskalo 20.000 gledalcev. Med najuspešnejšimi strelci ne votli več slavni Piola (Lazio, Rim), temveč Genovčan Trevisan. Ta je zabil doslej 19 golov, Piola pa jo s Sentimentijem III. (Juventus) na drugem mestu s 10 zadetki v mrežo. Prihodnjo nedeljo bosta imeli obe vodilni moštvi razmeroma lahko nalogo. Livorno bo gostoval v Bariju, Torino pa bo doma odpravil Vicenzo.
Atletsko prireditve v dvoranah so piostale redkejše, tu pa tam pa le še čitamo o zimskem udejstvovan ju lahkih atletov. Tekme v zaprti dvorani so gledali nedavno v Frankfurtu in padlo je nekaj lepih znamk. Dr. Luh je pognal kroglo 14.92 metrov daleč, nemška prvakinja v skoku v višino pa je preskočila 1.46 m.
SGARAVATTI SEMENU S. A.. PADOVA
Sementi di Ortaggi, Foraggi ecc. Semena za zelenjavo, krmila itd.
Chledere offertet — Zahtevajte ponudba.
1 SUažte j
Spretno služkinjo
(kuharico) sprejmem U družini 2 starejših oseb, stanujočlh v sredini mosta. Prišla bi tudi v postov poštena postrežnlca za ves tlan. Ponudbo na upravo »Slov.« pod »Značaj« št. 1214.
Mlado dekle
pridno, zmožno vseh del ln tudi za pomoč v slaščičarni, sprejmem. Plača 350 lir in hrana. Ponudbo v upravo »Slovonca« pod »Poštena«.
Rezan in okrogel trd les
ponudite vagonske količine z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod šifro: »Takoj plačljivo« štev. 889.	k
Športni voziček
In šivalni stroj, kupim. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Dober plačnik«.
Suhe gobe
plačam najvišjo ceno M. čuček, Sv. Petra 13 ]
Naročajte in širite »Slovenca« 1
Srebrne predmete
In kovance kupim. Naslov v upravi »Slovonca« pod št. 1251.
Prodamo
mSHBBBHHM
Otroški voziček
globok, dobra ohranjen — prodam za 1.500 lir. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 1252.
200 m3 vrtne zemlje
prodam. Oglasiti so v soboto od 2—4 v Tolstojevi ulici štev. 9.
Umrl nam je naš ljubljeni brat, gospod
Ivan Špoljarič
bivši trgovec in posestnik
v 82. letu starosti, previden s tolažili svete vere. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 25. februarja 1913, ob pol 3 popoldne z Zal, 12 kapele sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana — Dunaj, dne 23. februarja 1943. Žalujoči sestri: Amalija por. Gruber in Terezija

II miglior lassativo najboljše odvajalno sredstvo
Dolomitni pesek
Za fini omet, terazo, ba-lln prostore, za posipanje vrtov, rlzcl, gramoz in kamen vam dobavi: Gostilna VODNIK, Podutik št. 25, Ljubljana 7. Naročila sprejema: »JEKLO«, A. VODNIK, LJubljana, Stari trg št. 11.
Sadje in zelenjavo
vedno sveže pošiljke nudi en gros ln en detall po najnižjih cenah Antonija Baloh, Kolodvorska ulica 18, dvorišče.	1
Dober klavir
kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Dober klavir« št. 1224.	(g

Posestvo
njiva, parcela, vrt vas z majhnimi pridelki no zadovoljuje. Vodstvo, nadzor, nasveti ln sredstva : Ing. Prezelj, \Volfova 3/1. Uradno ure od 8 do 12.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočam žalostno vest, da je umrl, previden s sv. zakramenti, v 82. letu starosti, naš predragi stric, gospod
Valentin Erklavec
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 25. februarja 1943, ob 3 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Nikolaja na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana,New-Yor k, dne 23- februaria 1943. Žalujoča rodbina Ivan Erklavec, Moste
Konrad Kiimmel:
Neuklonljivi borec
Bilo je v drugem tednu aprila. Ob morski obali je v tem času vse v čudoviti pomladni lepoti. Vzdolž temnomodre morske gladine genovskega zaliva se vleče v polkrogu obala v svojih čudovitih oblikah in v svojem neizčrpnem bogastvu pokrajinske lepote. Vrstijo se majhni in večji zaiivi, v katere pritekajo preko skal, včasih padajo navpično, včasih v ljubki krivini, vse povsod zeleni, dehti in cvete kot v raju. Oleandri in magnolije, ciprese in kamelije cveto divje na prostem celi gozdovi citron in pomaranč se vlečejo vzdolž brega, vmes dvigajo celo palme svoje glave in se ob plimi ogledujejo v vodi. V slikoviti drznosti in posebnosti, kakršne ne more ustvariti človeška domišljija, se vrstijo skale in griči, prepadi in zalivi ob obali, ki je posejana s hišami in cerkvami, kapelami in vilami, vasicami in pristavami med oljčnimi in pomarančnimi nasadi. Vprav blažilen je zrak, ki ga tu v tem zavarovanem kotu, vdihavajo vsa bitja.
Bilo je v četrtek zvečer. Zvonovi stare stolnice so zvonili avemarijo in potem se je oglasil še zvon z nižjim glasom, ki je klical k molitvi o smrtnem strahu Jezusa na Oljski gori.
V ozki izbi je sedel pri oknu star suh človek s prekrižanimi nogami pri svojem delu in šival. Ko je zaslišal zvonove je odrinij škarje in šivalno orodje ter pokleknil s svojo ženo istih let in mlajšim lantom, brez dvoma vajencem, pred preprost, iz trsja spleten stol in pričel moliti:
»Jezus je dejal: Moja duša je žalostna do smrti. Ostanite tu in bdite z menoj. Oče naš...«
Pe4 očenaišev je zmolila skupaj družinica, dokler ni zvonjenje pri stolnici utihnilo.
Ko so zopet vstali, je pogledal stari krojač, Nikolaj mu je bilo ime, na drugo stran ulice.
kjer se je videl visok zid, preko katerega so se dvigale temne ciprese in cedre.
»Tako mol i tam ujetnik ze osem mesecev,« je dejal jKilglasno in previdno pogledal okrog sebe kot bi se bal prisluškovalca, »in še vedno ni prišel noben angel, da bi ga tolažil in rešil.«
»Ce je božja volja, tedaj pride tudi ta dan,« je pripomnila njegova žena in postavila skledo na mizo: »sedaj pa večerjajmo! Pridi Jože, sedi poleg strica in naj ti dobro tekne. Ne smeš se še postiti I Ne sramuj se tako, saj 6i že tri dni pri nas!«
»In ostal boš pri nas in postal dober krojač,« je dokončal Nikolaj.
Fant se je lahno nasmehnil in rekel:
»Stric Nikolaj, prej me je bilo sram, če me je kdo vprašal, kaj bom postal, in 6om mu moral odgovoriti, da bom krojač. Fantje so se mi smejali.«
»Naj se smejejo, Jože, naš rod je tako rekoč rojen za krojaško umetnost. To je plemenita umetnost, tako rekoč najplemenitejša. Ali ne pravimo: Obleka naredi človeka? Kaj bi bilo z nedeljami in z prazniki, če ne bi bilo krojačev? In zapomni si, nobena obrt ni tako stara, kot krojaška. Ko sta naša prva starša zapustila raj, jima je Bog dal samo eno stvar s seboj: obleko...«
Nikolajeva žena, ki ta izvajanja svojega moža pač ni slišala prvič, je medtem pazljivo gledala k visokemu zidu, za katerim je lahko videla med dvema mogočnima cipresama ogel poslopja z nekaj okni.
Tam je pri nekem oknu v veliki hiši za obzidanim parkom šla mimo neka senca. Za trenutek se je nekaj belo in rdeče zasvetilo in nato zopet izginilo.
»To je hil on,« je dejal Nikolaj tiho in z vsem spoštovanjem ter prijel svojo čepico, »zaprti papež«.
»Bog ga potolaži,« je rekla njegova žena in , iste besede je ponovil Jože, štirinajstleten nečak. J Potem je vprašal: »Stric Nikolaj, ali si že dosti- j krat videl papeža? Ali je zelo star? Ali ima objokane oči?«
»Neumni fant,« je bil odgovor, »ali misliš, da je dovoljeno iti v palačo? Da, svoje življenje bi dal za to, če bi ga iahko enkrat samo eno minulo videl, tako kakor vidim tebe pred seboj. Toda nihče ne sme noter. Samo če gre mimo onih dveh oken in če svetlo sije sonce, ga lahko od tu vidimo. To je dolg hodnik, ki vodi k škofovim sobam; tam stanuje. Rajši izgubim tisoč lir kot pa to, da bi mi več tja ne videli. Če bi guverner to vedel, bi nam najbrž dal zazidati okna. Bonaparte je satan, najhujši satan ...«
»Molči, za božjo voljo 1« je šepetala njegova žena.
In vsi trije so s strahom gledali okoli sebe in na cesto, če jih vendar ni kak prisluškovalec slišal.
Bralec si lahko misli, kje se je dogajal ta prizor.
V Savoni, ljubkem pristanišču in kršnem mestecu ob genovskem zalivu.
Od začetka julija preteklega leta 1809 je bival tam plemeniti papež Pij VII. kot ujetnik ošabnega Korzičana, francoskega cesarja Napoleona Bonaparta. V svoji brezmejni prevzetnosti in svojem neutešljivem poželenju po deželah je ta pravi sin revolucije že pet let prikrito in odkrito preganjal vrhovnega poglavarja Cerkve. Francoskemu cesarju — zdelo se je, da mu je sreča skalila razum — ni ugajalo, da bi kakemu človeku izražali večje spoštovanje kot njemu in da je kak suveren, ki velja za nedotakljivega. Zato je od papeža zahteval, naj zapusti Rim in naj pride stanovat v neko palačo v Pariz, da bi od tam kot kak Napoleonov dvorni škof ali dvorni
, kaplan vodil Cerkev, seveda pod cesarjevim nad-zorstvom. Ko pa je Pij VII. odklonil to zaničljivo I ponudbo, mu jo Napoleon odvzel dele cerkvene države, proglasil, da je papež samo pod vrhovno cesarjevo oblastjo vladar cerkvene države, odvzel z orožjem vrsto mest, jih izropal in zapovedal končno generalu Miollisu v februarju 1808., da zasede Rim. Z neomejeno svojevoljnostjo so odslej gospodovali Francozi v glavnem mestu krščanstva pred paževemi očmi, ropali umetnostna dela največjo vrednosti, zaprli kardinale in jih vlačili iz Ri na, razorožili švicarsko stražo, zasedli Angelski grad. odkoder bi s svojimi topovi lahko vsak hip streljali na Vatikan in ves Rim. Proglasili so papeško po,štno upravo in tiskarno za svojo last. Papeč je slovesno protestiral proti tem »nasilnim in nezaslišanim predrznostim* Korzičana in ga zadnjič svaril Napoleonov odgovor je bil, da je, za »večne čase«, kakor jo dejal od napuha slepi mož, proglasil cerkveno državo za svojo cesarsko lastnino. Francozi so vdrli pri kardinalu državnem tajniku, v njegove omare, ga oropali in ga potem odpeljali. Ko je nato Pij VII. imenoval kardinala Pacca za državnega tajnika in ga nastanil v svojem lastnem stanovanju, da bi ga branil, so francoski vojaki zastražili papeško palačo in niso pustili nikogar ne ven ne noter. Ustanovili so poseben list za poniževanje papeža in duhovščine. Vsak, kdor bi se ustavljal nasilni vladi, je bil obsojen na smrt. Končno je proglasil Napoleon tudi mesto Rim za cesarsl<o mesto. Pape-ška oblast naj bi se za večno uničila. Prevzeien advokatov sin s Korziko ie papeža ponižal v berača. Brez sramu je z lažmi in obrekovanjem znal obložiti proglas svoje aneksije Rima.
Papež pa je moral opravljati svojo službo.
Državni tajnik kardinal Pacca je o zadnjem atentatu na božjo Cerkev sporočil papežu z besedami: »Dopolnjeno je.«
(Dalje).
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarifi
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenciž