JLETEoI^ME DECEMBER 1980 — ŠT. 23 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA LETO XXI. PREDSTAVLJAMO VAM NAŠO OBČINO Občina Litija leži v os red-niu 111 delu SR Slovenije. Njena v*dikosl je 327 k v. ni. Meji na n '"5 1 j11 b|ja na - Moste - Polje, nitižale, Grosuplje, Trebnje, ' t v"ieo, Zagorje in Trbovlje, .ajevna samouprava je orga-"lzir-ina v 18 KS, od katerib je 'l0 •eritoriju največja KS Dole l>r‘ Litiji 57,41 kv. m, naj-•nanjša je KS Ribče 2,02 kv. m. V občini Litija živi 17.196 Prebivalcev (podatki iz leta y'“)• Med najgosteje naselje-a'rni so KS Litija, — levi breg desni breg 292 prebivalcev 'ld 1 kv. m, najredkeje naselje-_*° LS pa so Dole pri Litiji, 16 Prebivalcev na 1 kv. m. Občina Litija je glede na °osPodarsko moč opredeljena a razvite občine (sicer ravno ‘ rneji med razvitimi in neraz-,l.rni)- 1 udi iz tega naslova je v, c![*a Litija deležna dopolnje-amh sredstev za financiranje jPJosnih družbenih potreb (pro-SRU«i ob^'ne) 'z proračuna čunl °vcn'je (republiški prora-p *0 pomeni, da z lastnimi lodki iz naslova davkov, nom Vk°V in taks’ ki so avto-Liti ni v'ri proračuna, občina ti Oni sposobna finančno kri-v oh-- H'*1 družbenih potreb organoj (f™nciranif uPravnih stv ’ *-U, socialnega var-(j0k’ °rc' dd.). Enako ali po-ju 0 s,anje je tudi na pod ročki j UPne P(>rabe, ko s prispcv-in j7 rut,° osebnih dohodkov drnik dohodka za financiranje lJUcli/n,h dejavnosti, delovni Večjj k °Dčini Litija, kljub druBih° rcrT|onitvi kot občani sami , 'n’ ne Pokrivamo dejavnost^'1'11 pro«ramov tch oj c 8 za 1° • SC-, Postavlja vpra-°deovr.r J' poznavalca je samo r Proprost. Naj navedem braževVlrner za Področje izo-SJaj v občini Litija je Sevanje na 2. strani VSEM int°DELAVcem ^^UPOKOJENCEM cestitamo OB litijskem •"Razniku! Pogled na del Litije nad našo tovarno (Graška Dobrava) s Sitarjevca pred skoraj tridesetimi leti in enak pogled sedaj. š* .... V ^ . J PREDSTAVLJAMO OBČINO LI TIJA (Nadaljevanje s 1. strani) ca 2140 šoloobveznih otrok obiskuje 17 šol, v občini Trbovlje pa 2200 šoloobveznih otrok obiskuje le 3 šole. Iz te primerjave je razvidna velika razdrobljenost šolske mreže, ki jo pogojuje razsežen teritorij občine Litija. To pa pomeni, da so zaradi take organizacije občutno večji stroški. Take in podobne primerjave bi bile lahko tudi na področju otroškega varstva občina Litija z izredno visokom odstotkom zaposlenih žena in izredno nizkim odstotkom vključenih otrok v organizirano varstvo in socialnega skrbstva, da o problematiki na področju urejanja komunalnih naprav (mislim na cestne povezave) sploh ne govorimo. V našem gospodarskem prostoru deluje 29 OZD, TOZD, DO oz. drugih delovnih skupnosti, ki imajo status pravne osebe. Od tega jih je dvajset iz področja gospodarstva. Najmlajša je Kovinarska TOZD Transportne naprave, Dole pri Litiji, ki zaposluje 37 delavcev, najstarejša pa predilnica Litija, ki zaposluje 1056 delavcev (podatki 30. 9. 1980). V teh organizacijah je zaposleno skupaj 3932 delavcev (podatki 30. septembra 1980), od tega jih je v gospodarstvu 3522. Poleg te zaposlenosti pa so naši občani zaposleni tudi v obratih, enotah in poslovalnicah v občini Litija. Teh je 33, v njih pa je zaposleno 471 delavcev. Temu sledi še zaposlenost v zasebnem sektorju, ki po podatkih 30. 9. 1970, predstavlja 146 delavcev. Dnevno pa se vozi na delo izven območja občine še okoli 1.740 delavcev. Aktivno zaposlenih je torej 6.289 delavcev. Po podatkih skupnosti za zaposlovanje je v občini Litija zaposleno 422 delavcev iz drugih republik (stanje 30.septembra 1980). Ugotovljeno je, da je teh delavcev največ iz SR BiH 365 in da so zaposleni v naši občini iz vseh republik in avtonomne pokrajine Kosovo, noben delavec ni iz avtonomne pokrajine Vojvodina. Največ delavcev iz drugih republik je zaposlenih v predilnici Litija 165, v I OZD Grad-metal 97, v LIL 68 itd., najmanj pa v TOZD Komunala, le 3 delavci. Od vseh 422 delavcev iz drugih republik je kar 124 delavcev iz občine Sanski most v SR BiH. Iztekajoče srednjeročno obdobje je v marsičem vplivalo na razvoj družbeno politične skupnosti. OZD iz področja gospodarstva so v občini svoje načrte uresničile in s tem prispevale h krepitvi materialne osnove ter uveljavljanju na domačem in tujem tržišču. V tem obdobju je bila posebna pozornost namenjena pospeševanju manj razvitih KS, saj se je iz teh, pretežno hribovitih predelov, vse več ljudi odseljevalo v mesta. Da bi se preprečilo ali vsaj ublažilo to odseljevanje, so bili ustanovljeni manjši obrati v KS Polšnik — obrat Elme, v KS Vače — obrat tiskarne Slovenije, KS Dole — obrat Kovinarske Krško, sedaj '1'OZD. Poleg tega pa je v KS Dole tudi organizirana proizvodnja dekorativnih sveč v sodelovanju z Ilirijo-Vedrog iz Ljubljane. Možnost zaposlitve v teh obratih je dala nov ton razvoja v omenjenih KS, kar bo nedvomno vplivalo tudi na nadaljnji razvoj kmetijstva. Organiziranost občanov in delovnih ljudi v OZD in v KS, njihovo vključevanje v delegatski sistem ter zavzetost za nadaljnji razvoj, se odraža v naj-različntjših oblikah. S ciljem, da bi izboljšali pogoje dela in življenja, so krajani trinajstih KS izglasovali krajevni samoprispevek, v nekaterih že drugega. Zadnji je bil izglasovan v KS Vače in to v višini 3 % od netto OD. Poleg tega smo sc občani občine Litija že tretjič odločili za občinski samoprispevek, tretji v višini 2 % je uveden od 1.7.1980 do 30.6.1985. To dovolj zgovorno priča o zavesti občanov, da si tudi s samo-odpovedovanjem oblikujejo lepši jutri. Po statističnih podatkih za leto 1979 se občina Litija po višini narodnega dohodka na prebivalca (v din) uvršča na 49» mesto med 60 občinami v SR Sloveniji. V letu 1978 je bila na 51. mestu. Narodni dohodek na prebivalca v občini Litija je v letu 1979 56.565 din, najvišji narodni dohodek na prebivalca je v občini Ljubljana-Center in to 349.740 din, najnižji pa v občini Lenart 30.036 din. Zato ni presenetljivo, da si v naslednjem srednjeročnem obdobju 1981 do 1985 želimo hitrejši razvoj, da bi s tem zmanjšali razliko dohodka med nami in bolj razvitimi občinami. Naša skupna naloga in skrb je doseganje tega cilja, zato pričakujemo od vseh OZD optimalno prizadevanje za hitrejši razvoj, izboljšanje modernizacije in dvig produktivnosti dela ter čim večjo skrb za smotrno uporabo in trošenje družbenih sredstev. K. Lemut Jože Mirtič ponovno izvoljen Delegati delavskega sveta so na novemberski seji za individualnega poslovodnega organa izvolili Jožeta Mirtiča. Po sprejetem sklepu se je glavni direktor Jože Mirtič delegatom zahvalil za izkazano zaupanje in delegate delavskega sveta obvestil o tem, kako so tekle priprave za evidentiranje in izbiro kandidata za individualnega poslovodnega organa. Povedal je, da je pravočasno obvestil samoupravne organe DO in organe družbenopolitične skupnosti občine, da se ne namerava ponovno javiti na razpis, ker se želi po 18 letih napornega dela razbremeniti te dolžnosti, kar je tudi v skladu z družbenopolitičnimi načeli reelekcije, posebno še, ker je bil v tem času zaključena tudi načrtovana investicija srednjeročnega programa. Pri evidentiranju kandidatov so sodelovale družbeno politične organizacije tovarne in predstavniki družbenopolitične skupnosti občine. To je trajalo precej časa. Opravljenih je bilo več razgovorov z možnimi kandidati, vendar se na razpis ni nihče prijavil. Verjetno je temu vzrok prilično težak in zapleten gospodarski položaj v državi in še posebno v tekstilni industriji, pri čemer seveda ni izvzeta tudi naša tovarna. Predvsem glede na to, da z menjavo individualnega poslovodnega organa lahko nastanejo določeni pretresi v delovni organizaciji, kar v sedanjih razmerah ne bi bilo sprejemljivo, mu je občinski komite ZK naložil odgovornost, da se ponovno prijavi na razpis in še za nadaljnja štiri leta prevzame mesto glavnega direktorja Predilnice Litija. Poudaril je, da se ni rad prijavil na to mesto. Ne zato, ker se v tem kolektivu ne bi dobro počutil ali da ne bi bil uporen ali ne znal delati, saj so bile te lastnosti dokazane z dosedanjim delom. Predvsem zato, da se pričnejofiive-ljavljati družbenopolitični kriteriji zamenjave na dolo- čenih položajih. Poleg tega pa si je v tem času zagotovil že tudi drugo zaposlitev. Ob ponovni izvolitvi je še poudaril, da moramo nadaljevati s prizadevanji za uspešnejši razvoj tovarne in odločneje uresničevati zastavljene stabilizacijske ukrepe. Z njim smo želeli učvrstiti celotno pozicijo tovarne od povečanja produktivnosti, večje odgovornosti delavcev, smotrnej še m u gospod arj e nj u in boljših finančnih rezultatih, skratka ponovno vse tisto, kar je bilo neštetokrat že izrečeno in se še vedno prepočasi izvaja. Vsi delavci še nismo prišli do spoznanja, da smo v težki gospodarski situaciji in se neodgovorno obnašajo. Poudaril je, da hf vztrajal do konca mandata le, če bo pri delu čutil prizadevanje in voljo delavcev in samoupravnih organov doseganje ciljev. Sicer bo odkrito povedal, da tega ”l' more realizirati. V takšne^ primeru se bomo znašli v tež' ko rešljivih problemih, iz katerih bo izhod dosti težji. Tovarna ima sedaj reali’1 pogoje za uspešen razvoj v dvigu produktivnosti in tenzi vnosi i gospodarjenj3' Vendar, če ne bomo ambic** ozni, če ne bomo imeli volj1 in stopali hitro,potem ne boi”1' uresničili načrtov. Slehci”1 od nas mora čutiti pripadi”’; kolektivu in delu, sicer ” bo uspehov. Škarje in plat” je v naših rokah. Ob zaključku je izrazil žl Ijo za tesno sodelovanje moupravnimi organi in benopolitičnim organizacij3 mi pri razreševanju prot”6 mov. ______________________________________________A SMUČARJI POZOR V soboto, 20. 12. 1980 organi žira mo smučarski izlet v Kranjsko goro. Odhod bo ob 7. uri izpred prc* dilnicc Litija, povratek približno ob 19. uri istega dn«-1-Ob prijavi plača vsak 30.— din soudeležbe. Prijav1' pobira referent za informiranje, Matic Malenšek, i*1*' tel. št. 76. I o obvestilo smo objavili tudi v Informacija h. Pohitite s prijavo! Poročila o delu samoupravnih organov v tem letu Delavski svet, odbor samoupravne delavske kontrole in disciplinsko komisijo ter delegacije, smo delavci izvolili na neposrednih volitvah, zato so za svoje delo odgovorni volilcem in so jih dolžni obveščati. To dolžnost jim nalaga tudi statut delovne organizacije. Tokrat sta pripravili poročili o delu delavskega sveta in odbora samoupravne delavske kontrole °be predsednici, o delu disciplinske komisije pa smo pred kratkim že poročali. DELAVSKI SVET Udeležba, delegatsko gradivo . Sedanji delavski svet je bil izvoljen na volitvah 23. novem-1979 in šteje 35 delegatov. Nii 14 sejah v sedanjem man-2^tu jc bila povprečna udeležba delegatov, vendar prisotnost 'V? s°jah upada, na zadnjih šti-1 J^jah je bilo navzočih v pov-211 delegatov. Ne-, ePčna je bila ena seja, v času si^^ov, in je bilo potrebno j Ponoviti. Tudi dolžnost, i 1 1L treba odsotnost vnaprej lov' n'.'zP°lnje'na skoraj v po-'c'primerov odsotnosti. 'tah C c8at'» Ki delajo na izme-v n’ Pr'bajaj o večkrat na seje d Prostem času, ali so na seji deij‘Vslkega sveta po končanem njt ’ j r jc zanje večja obrcmc-s-imV’ , za delavce, ki delajo no t oP°ldne. Kot je razvidna,,,, Prcgleda prisotnosti dele-tere V 11 a sujah, predvsem neka-onravi eCgalkc zcl° vestno bolžnosT n S7,J° . delegatsko v Dr ■' ‘ Poskrbeti bo treba sti|n |Zy°dnji tudi za nadome-se veSCgat°V za čas SL>'. ker delu ne ™ do8aJa- da jih pri V morcJ° pogrešati. PrevedimUndalni dobi’ ki sc je je del ivvvV drugo Polovico, se krat r e' SVLt sestal štirinajst-rricsečn e k a j več kot enkrat bilo v Na dnevnem redu je temu ,rprcčJl- 12 'očk. Kljub odbori ■ 80 veliko dela opravili svojih n"1 komisije, v okviru 0bširnem|l,St°lJnOSli' sc Prilično bilo dnevnemu redu ni [tajale dve? '?°8ni,i- Scjc so k Pos-im • n urc- Gradivo večin?1"1 ,očkam je bilo v Večini točkam je bilo z vabili ,PrilT)erov dostavljeno Podano’i,v,V ,zj°rnnih primerih ftize p S no ab razdeljeno na ° katerem???''^0 gradivo, rali stališč- °JC egali P°treb°- Canje ■ CL sodelavcev za odlo- V 1 n ’f o r m • ie ° bja.v 1 je n ° tudi Pfedilcu <-?.b ab Litijskem ?janje 0i !!"lnajstdnevno iz- vaje b„o8orla JC om°goČilo, ' nih Prlm8 ddlV° za sejc v šte- ;b,-=»o r-«d ' Pako naiPde aVskemu sve-dse, sicer ne ravno poceni glasilo, opravičuje svoj namen in omogoča delavcem, da vplivajo na odločitve svojih delegatov. Vsebina dela Delavski svet je deloval na osnovi določil statuta, poslovnika za delo delavskega sveta in sprejetih programov dela. Sprejel je letni plan delovne organizacije in na podlagi poročil o gospodarjenju sprejemal periodične obračune in zaključni račun. Sprejel je stabilizacijski program in po obravnavi poročil o izvajanju še dodatne stabilizacijske ukrepe. Čeprav se ukrepi prepočasi uresničujejo, je le čutiti premike na bolje, kar se pozna tudi na poslovnem uspehu. Ob devalvaciji dinarja in zamrznitvi cen preje, je delavski svet obravnaval gospodarsko problematiko in sprejel pravočasne ukrepe za še varčnejše gospodarjenje in iskanje notranjih rezerv, pa tudi za porazdelitev bremen z odjemalci. Pravočasni ukrepi so preprečili težje posledice na poslovni uspeh delovne organizacije. Do pomembnejših odločitev delegacij za občinsko in samoupravne interesne skupnosti je delavski svet sprejemal načelna stališča, ki so bila v skladu s splošnimi gospodarskimi gibanji in možnostmi delovne organizacije. Deloval je tudi kot delegatska baza za delegate SIS, kjer niso izvoljene posebne delegacije. Delavski svet je sprejel samoupravne sporazume: za področje deviznega poslovanja, o ustanovitvi sklada skupnih rezerv SR Slovenije in občine, o ustanovitvi SIS za izvedbo 3. občinskega samoprispevka, o združevanju dela in sredstev in zagotavljanju pogojev za mladinske delovne akcije, ter samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za izgradnjo tovarne za proizvodnjo poliesterskih vlaken v Varaždinu in najetje ustreznega kredita. V teku priprav za sprejem srednjeročnega plana delovne organizacije, je sprejel že smernice, ter osnutek temeljev, ki so v javni razpravi. Po izvedbi referenduma, pa bo sprejel še preostale dokumente srednjeročnega plana, ter letni plan za prihodnje leto. Obravnaval in sprejemal je tudi analizo razvojnih možnosti in planske dokumente za izdelavo srednjeročnega plana občine in republike. Obravnava tega gradiva je bila za delegate, in tudi za strokovne službe, precej trd oreh, saj so bile želje srednjeročnega razvoja običajno večje od možnosti, obveznosti delovne organizacije in delavcev pa zaradi spremenjenih virov financiranja večkrat težko primerljive z dosedanjo višino. Sprejeti sklepi so bili rezultat sodelovanja strokovnih služb, komisije za plan in delegatov delavskega sveta. V osnovi pa so se zavzemali za planiranje družbenega razvoja v okviru realnih zmogljivosti. V tem času je večina teh planskih dokumentov v obravnavi, pred sprejemom na referendumu. Delegati delavskega sveta so na osnovi poročil strokovnih služb periodično spremljali izvajanje resolucije občine Litija za leto 1980 in dogovora o razporejanju dohodka in ugotavljali, da delovna organizacija uresničuje sprejeta družbena merila. Sproti so spremljali tudi uresničevanje sprejetih sklepov delavskega sveta. Večkrat so obravnavali težko likvidnostno stanje delovne organizacije, vzroke in možnosti za izboljšanje in sklepali o najemanju posojil, predvsem za izplačilo osebnih dohodkov. O situaciji so bili obveščeni tudi vsi delavci na zborih, v Informacijah in Glasilu. V tem obdobju je delavski svet sprejel dopolnjen poslovnik za delo delavskega sveta, poslovnik za delo odbora za delovna razmerja, spremembe in dopolnitve pravilnika o delovnih razmerjih in pravilnik o poslovni tajnosti. Za dopolnitve statuta pa je bil izveden referendum. S področja medsebojnih razmerij so delegati obravnavali zahtevke za varstvo pravic, ki sojih vložili delavci na sklepe odbora za stanovanjska vprašanja, disciplinske komisije in odbora za delovna razmerja. Ugotavljali so, da so zahtevki neutemeljeni, ker so bili sprejeti sklepi prvostopenjskih organov v skladu s samoupravnimi splošnimi akti. Takšno odločitev je sprejelo tudi sodišče združenega dela v vseh primerih, ko so delavci zahtevali presojo pravilnosti odločitve v delovni organizaciji. S področja družbenega standarda so delegati obravnavali problematiko družbene prehrane (predvsem organiziranje, kvaliteto in vire sredstev za kritje toplega obroka), letovanje v počitniških domovih, ter sklepali o razporejanju sredstev za gradnjo in nakup stanovanj ter dodeljevanje kreditov za zasebno gradnjo. Predvsem glede nakupa in gradnje stanovanj je problem v tem, da je sredstev še vedno premalo. Z dodeljevanjem kreditov za zasebno gradnjo bi z manjšimi sredstvi rešili več stanovanjskih vprašanj naših delavcev, ti pa bi tudi izpraznili družbena stanovanja. Družbeno dogovorjena merila in začrtana politika delovne organizacije, kažejo na to, da se bodo reševala stanovanjska vprašanja ob večji udeležbi lastnih sredstev delavcev in finančnih možnostih delovne organizacije. Delegati so večkrat obravnavali tudi zdravstveno problematiko delavcev in vzroke izostankov z dela zaradi bolezni, nesreč na delu, nege in rojstev, ter problematiko varstva pri delu. Sodelovanje sindikata pri organizaciji javnih razprav, odločitev s področja varstva pravic delavcev, pobudi za spremembo statuta in drugih zadevah, je bilo pravočasno in dobro. Nekoliko več skrbi bi kazalo posvetiti še udeležbi delegatov na sejah. Vprašanja in predlogi delegatov je točka dnevnega reda, uvrščena na vsako sejo delavskega sveta. Delegati dajejo koristne pobude, predvsem s svojega ožjega delovnega področja. Vendar pa se te točke dnevnega reda še premalo poslužujejo za oblikovanje vsebine dela delavskega sveta. Marija Pcnčur Pregled udeležbe delegatov na sejali Od 14 sklicanih sej delavskega sveta so bili posamezni delegati prisotni na sejah: Avbelj Antonija, pp 8 krat Gorišek Tončka, pp 7 krat Groznik Slavka, pp 6 krat Vovk Egon, meš. 10 krat Ajdonik Stane, p 1/3 6 krat Kovič Drago p 11/2 9 krat Martinčič Franc PA/2 7 krat Rozina Terezija PA/1 11 krat Sabljič Rajka p 11/3 9 krat Sekulič Tatjana PA/3 7 krat (porod, dopust) (Nadaljevanje na 4. strani) Samoupravne delovne skupine KRATKI IN JASNI SESTANKI Določilo statuta pravi, naj se sestanki samoupravnih delovnih skupin sklicujejo v najprimernejšem času, tako da je čim manj moten delovni proces in da je čas sestanka racionalno izkoriščen. O DELU DELAVSKEGA SVETA (Nadaljevanje s .3. strani) Strašek Martin, proiz. 12 krat (odšel iz DO) Stritar Viktorija, p 11/2 8 Sukič Stane, p 1/1 9 Tomažič Danica, p 11/1 9 Ahac Ana, ef. suk./II 11 Boldin Franc suk/1 6 Borišck Antonija, ef. suk. 13 Garantini Viktor, suk/III 9 Kastelic Borka, suk/111 9 Likač Elizabeta, suk/II 11 Merčun Albina, zbir. cevk 11 Namestnik Ana, suk/11 10 Novljan Nada, ef. suk./l 12 Štefin Marija, suk/1 11 Cirar Franc, elektro 9 Cvetežar Danilo, valjčk. 12 Fornazarič Vinko, rem. suk. 11 Hauptman Ciril, rem. pp 11 Jelnikar Leon, meh. del. 14 Gril Jernej, pom. osebje 11 Komljanc Nada, fin. sektor 14 Kranjc Janez, transp. 12 Malenšek Matija, spl. s. 8 Penčur Marija, kom. s. 12 Planinšek Fani, obr. dr. p. 10 SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA Člani odbora samoupravne delavske kontrole smo se v tem letu sedemkrat sestali. Delovali smo na osnovi programa, ki smo ga sprejeli v začetku leta. Program dela odbora samoupravne delavske kontrole določa stalne in občasne naloge. V okviru stalnih nalog smo najprej pregledali izvleček o inventurnem elaboratu o popisu na dan 31. 12. 1979. Da bi se izognili vsakoletnim težavam, s katerimi se srečujejo popisne komisije, smo predlagali vsem vodjem oddelkov, naj uvedejo točno evidenco drobnega inventarja po oddelkih, kjer naj tekoče usklajujejo knjižno stanje z dejanskim. Rezultati tega opozorila pa bo pokazala bližajoča se inventura. Glede primanjkljaja v obratu družbene prehrane za leto 1979, smo se strinjali s sklepom DS, da je negativno razliko potrebno pokriti iz OD delavcev. V prihodnje pa smo zahtevali trimesečna poročila o poslovanju, da bi le-tega lahko tekoče spremljali. Ker je primanjkljaj v lanskem letu nastal tudi pri pijači, smo opozarjali tudi na odnašanje polnih steklenic iz tovarne in na odlaganje praznih na zato določena mesta. Iromesečno smo spremljali doseganje proizvodnega plana in analizirali vzroke, zaradi katerih količinski plan ni bil dosežen. Pregledali smo poročilo o materialnih stroških in ugotovili, da se je poraba povečala zaradi povečanih cen materiala in storitev v tem letu. Pri stroških, katerih poraba je s predpisom omejena, smo ugo- tovili, da so v okviru dovoljenih mej. Spremljali smo izvajanje stabilizacijskega programa, opozarjali vse zaposlene na polno odgovornost do dela in sredstev, s katerimi upravljamo. Strinjali smo se z uvedbo pavšalne odškodnine za zamudnike. Pregledali smo poročila o nadurah v poletnih mesecih v vseh oddelkih in ugotovili, da je bilo veliko nadur zaradi nadomeščanja v času rednih letnih dopustov, zato podpiramo predlog za uvedbo delnih kolektivnih dopustov za prihodnje leto. Predlagali smo prostor za garažiranje »katrce«, ki je izpostavljena vsem vremenskim neprilikam, ki zmanjšujejo njeno življensko dobo. V tem času smo imeli v programu še nekatere naloge, za katere pa nismo pravočasno dobili podatkov in jih bomo zato obravnavali pozneje. Občasne naloge pa naj bi odbor samoupravne delavske kontrole opravljal na podlagi prispelega gradiva oz. pobud. Toda pobud, ki bi prihajale iz strani delavcev ali družbenopolitičnih organizacij, v tem obdobju ni bilo. Opažati je sicer bilo negodovanje in kritiziranje posameznikov, konkretnih predlogov na odbor pa ni bilo. Tako smo obravnavali le pobude članov odbora. Zavedati se moramo, da imamo vsi dolžnost in pravico uresničevati delavsko kontrolo neposredno, preko organov upravljanja ali pa preko posebnega organa samoupravne delavske kontrole. Martina Požek Kdaj in kako torej sklicevati te sestanke? Predlagamo, da se na prvem sestanku samoupravne delovne skupine delavci dogovorijo, kdaj in kako bi za sestanek porabili čim manj delovnega časa in da bi bilo to prav za delovni proces in za delavce. Možnosti so različne: na nočni izmeni, na primer, med malico, na ostalih izmenah deset minut pred iztekom malice in delno v delovni čas, včasih po zaključku delovnega časa, morda s prejšnjim prihodom na delo, in podobno. Včasih pa tudi med delovnim časom. Vsekakor pa je potrebno, da se, tako delavci kot vodja samoupravne delovne skupine dobro pripravijo na sestanek. Če bo možno na postavljeno vprašanje kratko in zadovoljivo odgovoriti na sestanku, se to opravi takoj. Če bo vprašanje zahtevalo obširnejšo obrazložitev in zato več časa, se vprašanje vpiše v zapisnik in odgovor posreduje pismeno, ali najkasneje na naslednjem sestanku. Na sestanku naj bi se dogovorili za eno, dve vprašanji, ki sta v tistem času v samoupravni delovni skupini najbolj pereči in aktualni. Če bo odgovor sprejemljiv, včasih bo potrebno razumeti tudi objektivne težave, naj ne bi čez mesec ali dva ponovno načenjali iste problematike. Na vprašanje samoupravne delovne skupine, ki bo zadevalo problematiko večih delovnih skupin, bo objavljen odgovor v Informacijah ali Litijskem predilcu, o čemer bo uredniški odbor odločal od primera do primera. Skratka, na sestankih samoupravnih delovnih skupin hodimo kratki in jasni, tako vodje kot razpravljalen. Če bodo sestanki vsak mesec, lahko posamezni traja marsikdaj le pol ure. Več pa takrat, kadar bo to dejansko, potrebno. V pomoč pri obravnavi in podajanju gradiva bodo pravočasne informacije in podatki, objavljeni v glasilu ali Informacijah, ki bi jih morali udeleženci sestankov pred obravnavo prebrati. In še to: niti za vodjo, niti za udeležence sestankov ne bo prijetno, če se posamezniki ne bodo udeleževali sestankov ali z njih predčasno odhajali. Kajti, če nam je dana ustavna pravica upravljanja z družbenim premoženjem, nam je s tem naložena tudi dolžnost, da se dogovarjamo, kako bomo gospodarili in delali. Sestanek samoupravne delovne skupine pa je tudi prilika za izvoljene delegate samoupravnih organov in delegacij, da dobe stališča svojih volilccv do posameznih vprašanj. Od vseh nas je odvisno, če bomo uspeli organizirati delo samoupravnih delovnih skupin tako, da bodo postale del našega vsakdanjika, enako kot je delo na delovnem mestu in v samoupravnih organih. D n bomo reševali svoje probleme tam, kjer se jih večina poraja — v svojem najožjerti delovnem okolju. Ponekod lahko sestanek več samoupravnih delovnih skupin skupaj V nekaterih oddelkih, n;' primer v predilnici bombaž)1 I in II, ter v sukalnici in previ" jalnici, ter še nekaterih drugij1' vodi isti organizacijski vodja (mojster) oddelka, ki sta zaradi števila delavcev razdeljena vdvc’ samoupravni delovni skupin1' predvsem zaradi delegiranja delegatov in tudi prostorska razdelitve. Sprotno delo, dclov ni proces, organizacijske in pr° storske rešitve bodo pokazal*-’ ali sc bosta sklicevali obe sam p upravni delovni skupini hkra ’ ali vsaka posebej, na ločen' sestankih. Pri tem bo potreba biti iznajdljiv in izkoristiti naj boljšo in enostavnejšo možna* Predlagamo kratico — SDS (samoupravna delavna skupina) J ako kot smo že pri nekate- rih drugih samoupravnih *,rk‘ n ih navadili na kratice za p°e . ^ stavljeno vsakdanje PIStl da tudi za sa „ predlagamo, o a iuui *-<■ — v(l' ved delavca: 15. 1 1. 1980 Zofija JURt j’ Litija, C. kom. Staneta, tinao° ni sektor; , 30. 11. 1980 Milan K vl ' I.JA, Litija, Trg na Stavbah splošni sektor; 30. 11. 1980 Danica P'*J*' Litija, Trg na Stavbah ll> s kalnica 1. izmena; Izključitev: 0. 14. 10. 1980 Mej ra '|0Ka ZOVIČ, Zagorje, C. zmage sukalnica 2. izmena; ,.y, 23. 10. 1980 Snežana s' ^ JANOVIČ, Litija, Grbinska predilnica sintetike 3. izitn-O^g. 10. 9. 1980 Alberta M■ , NIK, Zagorje, Polje 24, *llK‘ niča efektu, suk. L izmena, Upokojitev: y 30. 11. 1980 I jiidm'1«' 4, MAN, Litija, Prvomajska sukalnica 1. izmena. Invalidska upokojitev- £(,. 13. 11. 1980 Marjan 4 ŠE K, Litija, C. kom. Stane« splošni sektor. izac'j' V naši delovni i>rgil'''0 zaje bilo na dan 30. H- < te-poštenih 1077 delavcev, ga 733 žensk in 344 m°sK >-Od skupnega števila 1-o b. nih je bilo 35 mladoletm^^j Udeležil sem se političnega tečaja Bil sem slušatelj 23. političnega tečaja RS ZSS in RK ZSMS, ki je bil v Dolenjskih toplicah od 15. 9. do 24. 11. 1980. Tečaj je trajal 386 ur ali 54 delovnih dni z naslednjimi osnovnimi področji: Samoupravljanje v TOZD; Gospodarjenje v OZD; Subjektivne sile; Holo z ljudmi in človek v sodobni družbi. v 4«SU l1rc<-luvanja razdeljena nil' razb(''n'b tem smo dopol-1 z razgovori in mnenji 'u ■ akdanje prakse. Obiskali snu l)tjetja »Iskra« v Novem me-s “-.»Komet« v Metliki, »Lito- ko<0|<< V V'ub|iani 'n »Nuklear-je * v Krškem. V vseh teh DO nin!,0tc*ri,n„ vecJc8a števila poškodovanih liidrantnih omaric v sukalnici, smo hidrante zaščitili mvrn<> zaščito. '•< mna omarica pozabljena? dobljeno znanje s pomočjo vseh prenesti v prakso. Zelo spodbudno za nadal-nje delo usposabljanja sindikalnih poverjenikov je to, da smo na tečaju bili samo delavci iz neposredne proizvodnje iz cele Slovenije. Iz tega tečaja prihajam s spoznanjem, da smo samoupravljala, delovni ljudje premalo obveščeni z dogajanji, ki se gode okoli nas. Brane Cen kar POŠ- KODBE Poškodba iz. oktobra Med snemanjem flyerskih navitkov sc je Danici Urbas, predici, med obračanjem vozička okoli flyerja, voziček prevrnil. Izpadli flyerski navitek jo je s podstavkom udaril po prvem in drugem palcu leve noge in ju poškodoval. Pri demontaži elektromotorja je motor zdrsnil iz vozička in padel Brunu Vidcmšku na noge in mu poškodoval mezinec leve in gleženj desne noge. PREPREČUJMO METODE! Med posluževanjem previ-jalnega stroja je Justa Pintar, vlagalka, namestila zaboj z na-vitki v premično napravo stroja. Pri tem je z nogo zadela zabojček ob stroju. Ob lovljenju ravnotežja je močneje pritisnila premično napravo s košaro, ki se je zato snela in ob padcu delavki poškodovala golen desne noge. Med obračanjem praznega vozička za prevoz predpreje, je Stanislav Šega, transportni delavec, z vozičkom zadel iz-pihovalno cev krožnega čistilca in seje zato voziček ob prstan-čnem stroju prevrnil in poškodoval nart desne noge. Franc Železnik, transportni delavec, je sortiral v skladišču gotovih izdelkov zaboje s prejo. Ko je potegnil zaboj na ročni voziček, mu je roka zdrsnila in je z njo zadel obročno železo ter si pri tem poškodoval sredinec leve roke. . Dedek Mraz med najmlajšimi Letos že peto leto v občini enako organiziramo novoletna praznovanja in obiske dedka Mraza med najmlajšimi. Kako bodo potekala praznovanja smo se pogovarjali s tovarišem Lojzetom Kotarjem, sekretarjem občinske konference socialistične zveze. Povedal je: »Naše malčke in šolarje bo dedek Mraz. obiskaI na prireditvah organiziranih v dvoranah, šolah in vrtcih v vseli večjih krajih naše občine, /a novoletna praznovanja združujejo MO.— din na zaposlenega iz. skladov skupne porabe v OZD, kar je skoraj polovico manj kol lani, ko smo združevali 140.— din. Do zmanjšanja sredstev za novoletna praznovanja je prišlo zaradi tega, ker DO zaradi letošnjih omejitev pri oblikovanju skladov skupne porabe, vanje niso mogle izločiti toliko, kot bi vsi mi želeli.« Ker bo polovico manj sredstev kol lansko leto bo dedek Mraz siromašnejši? »Če bi sodili le po darilih bi trditev držala. Odbor za organizacijo letošnjih praznovanj se je odločil za več prireditev, s katerimi bomo prav tako med Predstav bo tudi v Litiji dovolj, tako da ne bo gneče. Na teh obiskih bo dedek Mraz, po krajši lutkovni oziroma drugi predstavi, otrokom razdelil tudi skromna darila«. In kakšna bodo? »Splošna rast cen tudi igračam ne prizanaša. Če bi hoteli, da bi bila darila približno taka kot pretekla leta, bi morali združevati neprimerno več sredstev, kar pa kot Že rečeno, ni mogoče. Vseeno sem prepričan, da ga bo naš malček vesel, saj mu ga bo izročil detle k Mraz. Mogoče bo celo bolj cenjeno kot listo, ki mu ga bomo na večer pred novim letom postavili pod okrašeno novoletno jelko«. Kako pa bodo starši obveščeni o prireditvah? »Posebnih vabil dedka Mra-,za letos ne bo. Razpored obi- mladino pričarali novoletno 'kov bo objavljen v (ilasilu vzdušje. Sredi decembra bosta »bčanov in preko drugih sred-v sindikalni dvorani na Stavbah s/l v javnega obveščanja, gostovala Šentjakobsko in Mia- Suirsi "aJ Popeljejo svojega dinsko gledališče iz. Ljubljane, olr°ka na naj bližjo priredi-načrtujemo pa Uidi .? predstave u'11 ^jet jih bo dedek Mraz. obdaroval. Pridejo naj v tisto šolo, dvorano, kot v preteklih Ut ih«. Kaj pa, če bo kdo dvakrat prišel po darilo? »Posebne evidence res ne bo mogoče vodni. Odbor zaupa občanom in meni da takih primerov s idoli ne bo. V teh dneh, ki še preostane lutkovnega gledališča in sicer v l iliji in v Gabrovki. Leli sedem predstav je namenjeno šoloobveznim otrokom.« Kje pa bo dedek Mraz obiskal predšolske otroke? »Cicibane v vrtcih, bo obiskal kar v vrtcu, vse ostale, ki vnet ne obiskujejo pa bo ob,- j„ do konca meseca se moramo skal po podružničnih šolali, v v.v/ skupaj potrudili, da bodo Linji pa v sindikalni dvorani praznovanja res doživetje za na Stavba h. ■ - vse nas in najmlajše«. ... ............._________________________________________ Betonska tla pod novim na pušče m za predilnico sintetike omogočajo lažje skladiščenje zabojev s cevkami. Nova streha nad vhodom v pred predilnico sintetike bo omogočila, da bodo transportni delavci pri odvozit bal v proizvodni' prostore manj izpostavljeni vremenskim ne prilika m. Delegatski vprašanji in odgovora Na zadnji seji delavskega sveta je delegat Kranjc povedal, da se ne strinja z odgovorom na svojo pripombo iz prejšnje seje, ko so v mehanični delavnici odgovorili, da ni smotrno popravljati polomljenih lesenih palet, ker je to delo zamudno — zlasti zaradi močno zabitih in ukrivljenih žebljev. Meni, da bi s popravljanjem prihranili dosti denarja. Lojze Pavliha, V. I). direktor komercialnega sektorja je odgovoril, da so organizirali skupino pri za bojarjih, za popravljanje polomljenih palet. Delegatka sukal niče Ana Namestnik je podala predlog sodelavk, naj bi pritegnili za pomoč v sukalnici, namesto sncmalk, ki jih je premalo, na dopoldansko in popoldansko izmeno, delavke čistilne kolo-ne. Na pobudo je odgovoril direktor proizvodnega sktorj*1 Niko Stamatovski. Povedal E’ da je letos v tem oddelku pijansko 15 delavk manj in to*® pozna tudi pri delu, zato so bi napravljeni že nekateri prem1 ki, ki so v okviru sprejetih sa moupravnih splošnih n*' možni. Za nadaljnje premike L je potrebno, da med dela _ lažje delo uvrstimo tudi čisci nje strojev, da bomo tja razp rej ali delavke za lažje delo, m doletne delavke od čišcem^ strojev pa na dela in naloge 5' ^ malk v sukalnici. Ta postopi bo nekoliko daljši, je P11 polnitev v pripravi. Jo- Prireditve ob dnevu JLA Vsako leto organizirajo v na- čin in bo občinski orientacij5^ ši občini vrsto prireditev ob pohod postal medobčinski-dnevu JLA. Poleg tekmovanja Med potjo, ki bo dolga 20 _ v streljanju, tekmovanja vezi- bodo reševali naloge na P®* stov, prireditve s kvizom z na- meznih delovnih točkah E slovom Revolucionarna pot to- ljanje, metanje bomb, reševa^ variša Tita in razvoj splošne vprašanj iz topografije "L jn ljudske obrambe od NOV do vladovanje ovir, preskok' danes in sprejema mladincev v hoja po gredi). Prva ckipa Pjaj me prehodni pokal. ^°gtange sprejema mladincev enoto teritorialne obrambe, ki je bila v začetku tega meseca, Do. mladinci iz Velike ,iu v ^uvviNu iv^d MiLMui, so mladinci iz vcmn1-bo 20. 12. 1980 že sedmič osvojili ta pokal že dvakra • . Osrednja prireditev ob v orientacijski pohod na Tišje j r ---- • ,ujv' v_/ a i v vi 111 ti pi n vw> — Sodelovale bodo 5 članske vu JLA bo 22. decembra- -čan" ekipe mladinskih organizacij, dvorani na Stavbah bo sve organizacija zveze rezervnih akademija na kateri boi se- vojaških starešin in enot teri- delili priznanja, objavil' jn torialne obrambe. V tem tek- žene rezultate tekmovam^ movanju sodelujejo tudi osnov- prebrali ukaze o naprc i p^a ne šole iz nase občine. Prvič rezervnih vojaških stare*' letos bodo na tem pohodu na- tej akademiji bo sodelos*' stopile tudi ekipe iz drugih oh- ski pevski zbor iz Gabrov Litijski predilec izhaja dvakrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Martina Kralj Alojzija Vehovec, Niko Stamatovski, Marija Zore' dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: ■ ■ --■■■■■..-■■■■.. ................ pl*J Vinko Keržan (predsednik in odgovorni urednik), ®r^n*u) U$l Janez Tišler, Rafaela Mele in Matic Malenšek (uredbi*/' GP Gorenjski tisk Kranj. Naklada 1.700izvodov.