Trst in slovenski čas, članki, eseji, spisi in intervjuji Borisa Pahorja / 15 V Trstu razposajena in vesela podelitev bralnih značk Na Opčinah je pesjak, ki sprejema zapuščene pse in mačke. KLOP seje pozanimal kakšen odnos imajo ljudje do živali. /^26 Primorski PETEK, 25. MAJA 2007 št. 123 (18.906) leto LXIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,75€(180 SIT) Najlažje je brati levite drugim Vojmir Tavčar Italijanska politika ni znala zagotoviti državi uglednega vodstva, ki bi bilo sposobno zasnovati za državo ambiciozen projekt in ji pokazati pot v prihodnost. Ni sposobna opremiti državo, da bi bila kos novim izzivom, ne zna pritegniti ljudi v skupen napor, ki bi imel kot cilj veliko bolj konkurenčno in sodobno Italijo. To je kritika, ki jo je z nepričakovano ostrino, včeraj izrekel italijanski politiki predsednik industrij-cev Luca Cordero di Montezemolo in pri tem zlobno dodal, da politika stane državno skupnost veliko preveč glede na to, kar je sposobna skupnosti dati. Prisotni politiki so te besede imeli kot dokaz, da se bo Montezemolo, kateremu se izteka mandat za krmilom Confindustrije, pripravlja na vstop na politični oder. Če je to res cilj Montezemola, bodo pokazali prihodnji meseci, čeprav je težko verjeti, da tako neizprosna kritika ne bi imela svojega cilja in tudi svojega zakulisja. Vendar prezgodaj je še za ugibanje o tem ozadju. Dramatična slika, ki jo je včeraj nakazal Montezemolo, je nedvomno resnična. Italijanska politika danes ni sposobna zasnovati ambicioznega načrta, tudi edina novost - Demokratična stranka se rojeva kot bolehno dete, staro še preden je sploh zagledalo luč sveta. Vendar tudi pridigar, kije včeraj tako zaneseno vsem bral levite, ni povsem verodostojen. Italijanski kapitalizem se je v povojnem času redkokdaj izkazal po svoji inovativnos-ti, razvijal se je predvsem doma, živel od asistencializma in od ne vedno zdravega odnosa s politiko. In v sedanjih težkih razmerah tudi sam ni sposoben tistega ambicioznega in inovativ-nega projekta, ki ga Montezemola zahteva od politike. Zaradi tega nekoliko več skromnosti in pometanja pred lastnim pragom ne bi škodilo. RIM - Zelo kritično poročilo predsednika Confindustrie Montezemolo okrcal politiko: Državi ni zagotovila vodstva Italija stopica in nima projektov za prihodnost GORICA - Spomin na Lojzeta Bratuža počastili na prefekturi Zgodovinski poklon Lojzka in Andrej Bratuž: »Zadostilno dejanje« - Lojze Peterle: »Znanilsko znamenje« G ORIC A - Za Lojzko in Andreja Bratuža je bil sinočnji poklon njunemu očetu Lojzetu Bratužu zadostilna gesta. Za evropos-lanca Lojzeta Peterleta je bil znanilsko znamenje. Bil pa je predvsem zgodovinski dogodek, saj so Bratužev spomin počastili na goriški prefekturi. V salonu vladne palače je bila sinoči prvič izvedena Bratuževa skladba. Tuje včeraj prvič zadonela slovenska pesem. Spominu umorjenega skladatelja se je poklonil prefekt Roberto De Lorenzo, ki je na mizico salona položil Bratuževo sliko. »Ker nam je občutljivost predsednika republike znana, ne vidim razloga, da ne bi tudi sam predsednik osvojil našega pričakovanja in Lojzetu Bratužu priznal najvišje državno odlikovanje,« je poudaril prefekt. Na 3. strani RIM - V svojem poročilu na letni skupščini Confindustrije je predsednik Luca Cordero di Montezemolo zelo kritično ocenil delo italijanske politike. Po oceni Montezemola politika -in pri tem je bil enako kritičen do večine kot do opozicije - ni bila sposobna zagotoviti državi uglednega vodstva in zastaviti dovolj ambicioznega projekta, ki bi gledal predvsem v prihodnost. Politiki, ki so v velikem številu sledili njegovemu izvajanju, so bili soglasni v oceni, da je bilo včerajšnje poročilo politični manifest, ki napoveduje skorajšnji nastop predsednika industrijcev na političnem odru. Sindikati pa so Montezemolu zamerili, da ni bil sposoben nobene samokritičnosti. Na 20. strani Haider želi brez manjšine »rešiti« problem dvojezičnih napisov Na 2. strani Edi Šelhaus se ob poimenovanju vrtca spominja Križa in Justa Košute Na 9. strani Veronese: »Naša moč v enotnosti in v mladih« Na 10. strani Naša banka, naša zemlja, naši sadovi Sedež in podružnica: Opčine 34151 - Ul. Ricreatorio, 2 Tel.040 21491 -Fax040 211879 Podružnice: V različnosti je naša moč ZADRUZNA KRAŠKA BANKA www.bcccarso.itwww.zkb.it Trst - 34132 Trg Libertà, 5 Tel. 040 2149357 - Fax 040 2149352 Trst - 34137 Ul. Molino a Vento, 154 Tel. 040 2149850 - Fax 040 2149855 Nabrežina- 34011 Trg sv. Roka, 106 Tel. 040 2149401 - Fax 040 20II33 Dolina - 34018 Obrtna Cona Dolina, 507/13 Tel. 040 2149804 - Fax 040 2149805 Sesljan - 34011 Sesljan, 44 Tel. 0402149523 - Fax040291500 Bazovica - 34012 Ul. I. Gruden, 23/c Tel. 0402149551 - Fax0402149553 « Domjo - 34018 Domjo, 38 Tel. 040 2149571 - Fax 040 2149576 Milje - 34015 Ul. Roma, 17/b-c Odprtje spomladi 2007 2 Petek, 25. maja 2007 MNENJA, RUBRIKE / ZARISCE Literatura kot prebolevanje odnosov ^ David Bandelli_ Mnogokrat sem se izpraševal, od kod človeku to, da ustvarja prek besede, si izmišljuje zgodbe, izriše svoje občutke, si izmišlja ljudi, ki izrisujejo svoje občutke in gradi bolj ali manj mogoče svetove, s svojimi zakonitostmi, odnosi, interakcijami, močmi in šibkostmi. Odgovora seveda nisem našel, a izdelal sem (za moje pojme) novo teorijo, ki bi lahko vsaj delno opravičevala človekovo potrebo po literaturi. Koliko to teorijo lahko apliciramo na ostale umetnosti, pa je že stvar vas petindvajsetih, ki to berete ... Začel bi, kot se spodobi, s premiso. Vzemimo kot dejstvo, da človeštvo zmore in mora bivati le v obliki odnosov. Kakšni so ti odnosi, je potem odvisno od posameznikov samih, vendar mislim si, da je poglavitna hiba človeštva od vekomaj nerazčiščevanje normalnega poteka odnosov, ki sledijo liniji vala, enkrat so dobri, drugič so na nižji frekvenci, ker smo podvrženi različnim, od veliko faktorjev odvisnih nihanj. Ljudje med sabo (v globljih odnosih, ne v površinsko-profesionalnih) funkcioniramo preprosto: včasih smo namreč do nekoga zelo ustrežni in ga imamo radi, drugič se z njim spremo, ponavadi zaradi banalnosti. Kaj tedaj naredi človek? Namesto da bi izbral težjo pot, kot je njegova lenobna navada, se nekam zateče, zbeži, nerazčiščen odnos pusti v okviru svojega nezavednega in ta se globoko usidra v njegovo psiho in začenja z njim živeti ali - če gre za kaj globljega - človeka odžira in mu narekuje tempo. Med vse faze zatekanja »nekam«, gotovo spada tudi literatura. Zgodovinsko gledano je literatura nastajala v trenutku, ko je človek čutil potrebo po izražanju. ne vemo, katero je prvo literarno delo nasploh, odvisno je seveda od nastanka pisave. Kdaj pa je čutil človek potrebo po izražanju? Verjetno v takem trenutku, ko ga je nekaj pozitivno ali negativno globlje prizadelo in je tako ustvaril nov svet pripovedi (ljudske bajke, pripovedke izhajajo verjetno iz tega) ali začel svoja čustva bolj ali manj jasno spravljati na papir (kamen, les) in iz tega je nastala poezija. (Kratek postulat: vsem, ki bi radi to teorijo kritizirali in ji kaj oddali, vabim, naj to storijo, kajti dokaj težko jo je nazorno predstaviti v znakovno omejeni rubriki...) Potemtakem se izkazuje, da je literatura nastala iz izrednih potreb človeka, ko je pogrešal dialog s sočlovekom, ki bi ga lahko rešil notranjih muk ali bi z njim delil notranje veselje. V vseh časih dosedaj, ko je psihologija šele nastajala, človek ni imel možnosti pogovarjanja, o tem, kar ga rani, boli ali posebno razveseljuje, zato je izbral privilegirano, a iz človeškega vidika bolj jalovo pot - izpoved v književnosti, ki jo je ra-finiral in izcizeliral do svojih najbolj ekstremnih nians. Namesto, da bi se posvetil iskanju dialoga... Literatura je tako pridobila status neke umetnosti, dejansko pa se je razvila kot način bežanja in prebolevanja odnosov, kijih imamo med sabo. Poglejmo primere? Prešeren in Julija - neuslišana ljubezen, Prešeren je še bil alkoholik, tako da je dvakrat potenciral svoj beg iz odnosa z žensko (ne smemo pozabiti še na Ano Jelovšek). In iz tega je nastalo nekaj najlepših lirik v slovenski književnosti. Cankarjev nerazrešeni odnos z materjo ga je zapisal med mojstre slovenske pripovedi. Charles Bukovski in njegova svobodno-ne-gativna podoba spolnosti sta verjetno spet sad nerazčiščenih odnosov. Lahko bi seveda še naštevali: Zola, Baudelaire, Rimbaud, Kosovel, med modernejšimi Uroš Zupan, Polona Glavan... Svoje komplekse, ki so človeško (raz)umlji-vi, zdravimo skozi literaturo. V resnici pa je literatura alarmni zvonec za izgubljeni dialog med ljudmi, ki svojih interakcij ne kontroliramo, še niti takrat, ko imamo možnost. Sanjam svet, kjer bi lahko človek živel v svobodi odnosov in njihovi iskrenosti. A že Platon se je zavedal, da v svoji Državi prostora za literaturo ni. Kar pomeni, da v trenutku, ko bomo osvobojeni vseh notranjih spon in ran, literatura enostavno nam ne bo več potrebna, ker bomo svoje odnose reševali drugače. Brez bega. S pogovorom. GLOSA Ohranili smo znamenja zmage Jože Pirjevec Križarimo po Volgi iz Moskve v St.Peterburg. Z Društvom Slovenija-Rusija, katerega član sem od ustanovitve dalje. Približno 130 znancev in prijateljev, v veliki večini mojih let. Na razpolago imamo ladjo nemške izdelave, ki si jo delimo s približno enako številno skupino Italijanov. Izjemoma smo to krat glas nej ši od njih. Severni tok Volge je različen od tistega, ki sem ga spo znal pred dve ma le to ma na po -tovanju od Niznega Novgoroda do Samare. Na jugu sega reka včasih do obzorja, medtem ko je na se ve ru manj ši ro ka, če prav se vedno veličastna. S svojim počasnim tokom, s svojimi zelenimi bregovi, poraščenimi z brezami in smrekami, deluje nenavadno pomirjujoče, skoraj uspavalno. Zrak je kristalno cist, sonce prijetno greje in ob zahodu priča ra svet lob ne spek tak le, pol ne ru me ne, oranžne in vinskordeče miline. Na bregovih so tu in tam manjša naselja in mesta - Uglic, Jaroslav- l - s starodavnimi kremlji, samostani, katedralami in cerkvicami, ki jih povsod pridno obnavljajo, če jih niso že obnovili. Vidi se, da pri tem država in cerkev plodno sodelujeta tako iz ideoloških, kot iz posvetnih razlogov, saj je treba vrniti Rusiji njen od socrealizma iznakaženi obraz, obenem pa nekaj tudi storiti za turizem, ki postaja vedno pomembnejša gospodarska panoga. Da je v njegov razvoj vloženo mnogo kapitala in truda, kaze vzorna organizacija ladje, na kateri potujemo. Mlada dekletca, ki nam strežejo pri mizi, dru ga dru gi po dob na, kot pun čke iz por -celana, so se naučila celo smehljati. Na to v Rusiji se pred nekaj leti nismo bili vajeni. Provincialna Rusija, kakor jo spoznavamo ob bež nih spre ho dih po mes tih, v ka te -rih pristajamo, je videti v pomladanskem vre- me nu sko raj idi lič na. Ces te si cer ni so naj bo -lje tlakovane, pročelje marsikatere hiše nujno rabi popravilo, tod povsod se košatijo zeleni parki, pogosto je videti gredice s tulipani in drugimi gomolj ikami, omamno dišeče grme španskega bezga. Ljudje se lahkotno sprehajajo, nekateri na obali pečejo na raž-nju meso ali ribe, drugi, bolj pogumni, se celo kopajo v rečni vodi, ki ne more biti prav topla, zgleda pa cista. Kot so mi povedali v Jaroslavlu, so lani v pritoku, ki se tam izliva v Volgo, ulovili dva soma, od katerih je eden teh tal štri ri de set, dru gi pa kar šest de set ki -logramov. Očiten znak, da je reka še polna življenja. Moskva s svojo ambicijo obnoviti rusko velikodržavnost se mi je zazdela v provinci neverjetno daleč, čeprav smo se zaenkrat oddaljili od nje komaj 350 km. Majhen dogodek me je poučil, da ni tako. Kakor sem opazil že v Niznem Novgorodu, je v kioskih nemogoče kupiti moskovske časopise, na primer Nezavisimajo Gazeto, na katero sem vajen. V obupu da se le dokopljem do taksne ali drugačne tiskane besede, sem v Jaroslavlu vzel časopis, ki mi ga je na cesti ponujala starka. Ko sem jo vprašal, koliko stane, je rekla, da nič. Izkazalo se je, da je Sovjetskaja Jaroslavija, kakor se imenuje list, glasilo lokalne komunistične partije, kije zelo borbeno naravnana. Navezujoč se na nedavni veto Vladimira Putina, da bi odstranili srp in kladivo z zastav, ki spominjajo na zmago Rdeče armade nad Nemci (kakor je hotela Duma), uvodnik na prvi strani razglasa: 'Obranili smo Znamenja Zmage. Sedaj je treba vrniti se samo Zmago!' Jasno je, da izražajo komunisti široko razširjeno nostalgijo po imperiju. Samo da gredo korak dalje od Putina in hočejo obnoviti sovjetski raj. KOROŠKA - Dvojezičnmi krajevni napisi Gusenbauerju sedaj zmanjkuje časa, Haider pa napoveduje rešitev brez manjšine DUNAJ - Po neuspešnem političnem vrhu o vprašanju postavitve dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem med avstrijskim kanclerjem Alfredom Gusenbauerjem in koroškim deželnim glavarjem Jorgom Hai-derjem v sredo na Dunaju, kaže, da je še daleč do napovedane rešitve do poletja letos. Medtem ko Gusenbauerju očitno zmanjkuje časa za rok, ki si ga je sam postavil, pa je - samo nekaj ur po pogovoru Gusenbauerja s Haiderjem na Dunaju - avstrijski veleposlanik pri ZN Wolfgang Petritsch na predavanju v Domu prosve-te v Tinjah svaril pred prenagljenemu postopanju s strani avstrijske vlade. Opozoril je na prenagljeno ukrepanje in pogrom nad tablami leta 1972. Nasploh pa se je izrekel proti »barantanju« o številu dvojezičnih tabel ter opozoril, da je treba uresničiti razsodbe ustavnega sodišča. »Te pa so zelo jasne«, je pristavil visoki avstrijski diplomat pri Združenih narodih. Pogovor Gusenbauer - Haider je vnovič potrdil, da se pozicije vpletenih strani niso bistveno spremenile - ne pri koroških Slovencih, ne pri stran kah in sploh ne pri ko roš kem de -želnem glavarju. Slednji odklanja vsakršno rešitev brez vnaprejšnjega preštevanja manjšine, zahteva ureditev z ustavnim zakonom ter postavitev tabel samo v tistih občinah, kjer presega delež slovensko govorečih 15 odstotkov. V teh pa samo v krajih z najmanj 18 odstotki slovenskega prebivalstva. Konkretno Haiderjev predlog pomeni skupno samo 80 dvojezičnih tabel, torej celo enajst manj, kot jih predvideva do danes neuresničena in protiustavna uredba o dvojezičnih krajevnih napisih iz leta 1977. Predlog avstrijskega zveznega kanclerja Gusenbauerja pa slej ko prej ni znan. Vsaj ne javnosti. Tudi Haiderju ga v sredo baje ni predstavil, poudaril je edinole, da hoče rešitev, ki bi zajela čim širši krog prizadetih. Ob tem je še ponovil, da pri tem nihče nima pravice do veta na pred log, ki ga bo na kon cu dal v raz pra -vo oz. sklepanje v avstrijskem parlamentu. Na to Gusenbauerjevo napoved je Haider še včeraj odgovoril. Socialdemokratom (SPO) kot tudi ljudski stranki (OVP) je napovedal, da bosta obe stranki, če bosta za predlog, ki ne bo imel njegovega pristanka, »račun že dobili na naslednjih deželnozborskih volitvah 2009«. Haider sam pa si lahko predstavlja »rešitev tudi brez koroških Slovencev«. Po sestanku s kanclerjem Gusenbauerjem je namreč trdil, da so predstavniki koroških Slovendev doslej bili tisti, ki so preprečili rešitve, ki so doslej bi li na mi zi. Spo mnil je na obe spod le te li »konferenci konsenza« ter na predlog Schus-slove vlade julija 2006, pri tem pa seveda ni povedal, da omenjeni predlogi niso bili v skladu z razsodbami ustavnega sodišča in s tem za manjšino popolnoma nesprejemljivi. Za koroške Slovence je pri rešitvi vprašanja dvojezičnih tabel slej ko prej ključnega pomena t.i. razširitvenega klavzula, ki bi omogočila, da se po izvedbi t.i. Karnerjevega predloga s 173 tablami tudi še kasneje lahko postavijo dvojezične table na južnem Koroškem. To sta v zadnjih dneh vnovič poudarila predsednika ZSO Marjan Sturm in SKS Bernard Sadovnik. Sturm je še pristavil, da govorice, češ da se je Gusenbauer medtem odpovedal t.i. razširitve-ni klavzuli, niso točne. Zanj da je ta klavzula »še na mizi«, je dejal Sturm. Tudi za predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Matevža Grilca je razširitvena klavzula slej ko prej neobhoden pogoj za rešitev, razen če bi predlog predvideval 270 krajev z dvojezičnimi tablami, »kajti s tem bi rešitev sledila razsodbi ustavnega sodišča« oz. kriteriju upoštevanja vsaj zadnjih dveh popisov prebivalstva. Kot je znano, vse tri slovenske politične organizacije avstrijskemu kanclerju predlagajo rešitev s skupno 173 kraji z dvojezičnimi napisi ter razširitveno klavzulo, s katero bi manjšina oz. prebivalci dvojezičnih krajev lahko tudi še kasneje izterjali dvojezične table. Predlog manjšine sledi v glavnem predlogu t.i. Karnerjeve sku pi ne, v ka te ri je po leg ZSO in SKS so de lo -val tu di ko roš ki »Hei mat di enst«, pred lo gu pa je kasneje pristopil tudi NSKS. Hai der, a tu di ne ka te ri so ci al de mo krat ski župani, tej klavzuli medtem več ali manj jasno nasprotujejo, deželni stranki SPO in OVP pa sta izjavili, da je za njiju osnova za rešitev 141 krajev z dvojezičnimi napisi. Obe stranki sta torej za predlog, ki je bil julija lani na mizi, s katerim se pa manjšina zaradi nesprejemljive raz-širitvene klavzule ni mogla strinjati in ga od-klo ni la. Vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel je bilo v sredo zvečer tudi predmet zaključka letošnje serije predavanj pod geslom »Od Bruslja do skupne Evrope« v prosvetnem domu v Tinjah na Koroškem. Predavatelj je bil ugledni avstrijski veleposlanik Združenih narodov Wolfgang Petritsch, njegov referat pa se je osredotočil na »Manjšinske pravice v Avstriji in drugod«. Ena izmed Petritschevih tez: povezava med jezikom in evropskim sodelovanjem naj bi še posebno na Koroškem zbudila več pozornosti, tako da pogleda na skupno in večjezično Evropo ne bi preprečevali (enojezični) krajevni napisi. Koroška slovensko-nemška sinteza, ki je zgodovinsko dejstvo, lahko prispeva pomemben delež k »mirovnemu projektu Evropa«, je poudaril visoki avstrijski diplomat s koreninami na dvojezičnem ozemlju Koroške. Ivan Lukan SLOVENIJA - Pisno vprašanje vladi Samo Bevk o reviji za Slovence po svetu LJUBLJANA - Poslanec SD Samo Bevk je na vlado naslovil naslednje pisno vprašanje v zve-zu z izdajanjem revije za Slovence po svetu. »Pred dvema letoma je Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu sklenil, da specializirano revijo za Slovence po svetu Slo-venija.svet, ki je bila nadaljevanje revije Rodna gruda in jo je 50 let neprekinjeno izdajala Slovenska izseljenska matica, preda novemu izdajatelju, podjetju Otro ci d. o. o. Razlogi za takšno odločitev so takrat bili: Novi izdajatelj bo povečal število prejemnikov nove revije z naslovom Moja Slovenija. Novi izdajatelj bo povečal število sodelavcev in dopisnikov. Novi izdajatelj bo izpeljal -dosegel večjo pluralnost. Predvsem pa naj bi bila ta revija, namenjena Slovencem po svetu, za njih brezplačna. Danes, ko revija izhaja že leto in pol, lahko ugotovimo nekaj dejstev, ki kažejo, da je bil izbor Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu zgrešen: Število prejemnikov nove revije Moja Slovenija se je dras-tič no zmanj ša lo od prejš njih 1.800 naročnikov Slovenija. svet na sedanjih nekaj deset; Število sodelavcev pri Moji Sloveniji se ni povečalo, ampak celo zmanjšalo. Slovenija. svet je imela 14 rednih sodelavcev, ki so bili redno prisotni s članki in 32 različnih dopisnikov. Revija Moja Slovenija, ki jo izdaja podjetje Otroci d. o. o. pa ima 5 rednih sodelavcev in 21 zunanjih sodelavcev; Revija Moja Slovenija ne samo, da ni brezplačna, ampak je več kot enkrat dražj a od Slove-nija.svet (Rodna gruda), medtem ko je naročnik bivše revije Slove-nija.svet plačeval 30 EUR za letno naročnino, mora sedaj prejemnik »brezplačne« revije plačati stroške poštnine v višini 62 EUR na leto; V zvezi s poštnino je pomembno vedeti, daje uradna cena Pošte Slovenija za prednostno pošiljanje revije 24,48 EUR na leto in nikakor ne 62 EUR, kot naj bi računali v podjetju Otroci d. o. o. Zaradi vsega navedenega me zanima ali ste seznanjeni z oceno kvalitete nove revije Moja Slovenija, ki jo je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu na razpisu oddal drugemu izdajatelju in kaj boste storili, da bi se uresničile obljube in zagotovila, da bodo Slovenci po svetu prejemali revijo brezplačno, v čim večjem številu, kot je to pred tem zagotavljala Slovenska izseljenska matica, ter da bo nova revija bolj pluralna, z večjim številom sodelavcev in dopisnikov? Prav tako me zanima kakšno je dejansko število naročnikov revije, posebej koliko je fizičnih naročnikov, koliko izvodov dobijo društva po svetu po posameznih celinah in koliko diplomatsko konzularna predstavništva?« / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 25. maja 2007 3 GORICA - Prefekt De Lorenzo zbral skladateljeve svojce in znance, med posebnimi gosti Lojze Peterle Na prefekturi poklon Bratužu »Zadostilna in znanilska gesta« GORICA - Za Lojzko in Andreja Bratuža je bil sinočnji poklon njunemu očetu Lojzetu Bratužu zadostilna gesta. Za evropskega poslanca Lojzeta Peterleta, ki je sinoči za to priložnost prišel v Gorico, je bil znanilsko znamenje. Bil pa je predvsem zgodovinski dogodek, saj so Bratužev spomin počastili na goriški prefekturi. V salonu vladne palače na Travniku je bila sinoči prvič izvedena Bratuževa skladba. Tu je včeraj prvič zadonela slovenska pesem. V imenu države se je spominu umorjenega slovenskega skladatelja poklonil prefekt Roberto De Lorenzo, ki je na mizico salona položil Bratuževo sliko. »Ker nam je občutljivost predsednika republike znana, ne vidim razloga, da ne bi tudi sam predsednik osvojil našega pričakovanja in Lojzetu Bratužu priznal najvišje državno odlikovanje. Vsi skupaj pričakujemo, kaj bo predsednik odločil,« je povedal prefekt De Lorenzo in prepričanje, da bo pričakovanju zadoščeno, podkrepil z besedami: »Gotov sem, da bo do tega prišlo. Gre samo za vprašanje uradnega postopka.« Ni izključeno, da bi do tega lahko prišlo že od prazniku republike 2. junija. Ob vstopu v salon so gospe prejele rdeči nagelj, vsem je dobrodošlico izrekel prefekt, ki se je za krajši čas sestal z Lojzko in Andrejem Bratužem ter Lojzetom Peterletom v svoji pisarni. Ob vrnitvi v salon je sekstet učiteljev in gojencev šole Emil Komel zaigral Bratuževo skladbo. »Sprva sem si želel, da bi to bilo zasebno srečanje med prijatelji, ki se zberejo v Bratuževem spominu. Prišli smo številni, zato vsem izrekam dobrodošlico. Tukaj smo, da s svojim življenjem drug drugega obogatimo,« je zbrane nagovoril prefekt in dodal: »Na Goriškem smo tako zelo potrebni bratstva, ki nam ga nalaga skupno bivanje na tej zemlji. Ko pogledam na Sv. Goro, se tudi sam čutim doma.« Za njim je Peterle o Lojzetu Bratužu povedal, da je evropski pričevalec in borec za pravice in dostojanstvo človeka. »Bili so časi, ko je različnost motila. Odkar so nastopili očetje Evrope, nas različnost na temelju spoštovanja človekovega dostojanstva več ne moti, temveč bogati. Vežeta nas isti prostor in ista zgodovina, danes pa predvsem želja po skupni prihodnosti,« je poudaril Peterle in pristavil: »Tu se je nocoj zgodilo znanilsko dejanje. Dejstvo, da se je Bratužu poklonila država, ki ga je pred 70 leti potisnila v smrt, naznanja nove odnose, ki si jih tukajšnji Slovenci še kako zaslužijo.« Ganjena in počaščena sta bila Lojzka in Andrej Bratuž. »To je priznanje za vso slovensko narodno skupnost,« je povedala prof. Bratuževa, njen brat Andrej pa poudaril: »To je zadostilna gesta s strani države in vlade.« Za to priložnost se je na pre-fekturi zbralo preko petdeset oseb, večina Slovencev iz Goriške in Tržaške, pa tudi iz Nove Gorice, med katerimi so bili nekdanji ambasador Karel Bonutti, bivši slovenski minister in novogoriški župan Sergij Pelhan, novi ravnatelj SNG Mojmir Konic in pomožni škof iz Kopra Jurij Bizjak. Bili so znanci in svojci Bratuževih, dalje pisatelj Boris Pahor, goriški župan Vittorio Brancati in odbornik za kulturo Claudio Cressati, Dimitrij Volčič, Nereo Battello in Sergio Ta-vano, marsikdo iz krogov stranke Slovenske skupnosti in Sveta slovenskih organizacij, niso pa bili vabljeni drugi predstavniki slovenske narodne skupnosti. Igor Devetak POGOVOR - Lojze Peterle o Evropi, o Sloveniji in o zamejstvu Proces grajenja odnosov med narodi na povsem novih vrednotah je neustavljiv TRST - Odprava schengenske meje po mnenju evropskega poslanca Lojzeta Peterleta prinaša normalizacijo življenja in nove možnosti. Peterle se je včeraj mudil v Gorici in Trstu v okviru sklepnega dela evropskega projekta Od Bruslja do skupne Evrope v organizaciji Slovenske prosvete in Društva slovenskih izobražencev. Njegov obisk v naših krajih smo izkoristili za pogovor o pomenu odpravljanja meje, ter o spremembi odnosa med Slovenci v matici in zamejstvu, k občutku povezanosti katerih lahko pripomore volilna pravica za Slovence zunaj meja Slovenije. Poslanec Peterle verjame tudi, da je evropsko združevanje na novih vrednotah neustavljiv proces, ki ga ne morejo zaustaviti nostalgiki ali politične razlike. Prepričan je tudi v uspešno bližnje slovensko predsedovanje Evropski uniji in v pomembno vlogo Slovenije pri pridruževanju držav jugovzhodne Evrope. Lojze Peterle na letošnjih jesenskih volitvah kandidira tudi za novega predsednika Republike Slovenije, kjer meni, da je realist, zato razmišlja o zmagi. Na obisk ste prišli v kraje, katere je v polpretekli zgodovini močno zaznamovala meja, ki pa bo čez nekaj mesecev izginila. Kakšni so Vaši občutki? Čedalje boljši. Gre za normalizacijo življenja in za nove možnosti. Pogledati bo treba, kako je s Schengenom v naših glavah. So po Vašem mnenju Slovenija in Slovenci na ta dogodek dobro pripravljeni? Bodo znali plavati na vedno bolj odprtem evropskem morju? Srečujem vse več Slovenk in Slovencev, ki so prepričani, da lahko uspemo samo z odprtostjo. Posebej sem vesel gospodarstvenikov, ki pozdravljajo globalizacijo. Slovenci smo bili od nekdaj povezani z Evropo, kljub nekdaj železni meji, ki nas je umetno postavljala nekam drugam. Naša kultura nima « evropski» nič kaj zavidati in ker je njen del, z njo ne more biti v nasprotju. Večkrat govorimo o slovenski odličnosti, nekdaj in danes. Pomislite na Hermana Potočnika Noordunga, na Gallusa, ali na sodobne Podreko, dr. Dolenca, Boscarola, Povha, Akrapoviča, pa še na mnoge druge. Tudi Slovenci prinašamo Evropi svojo odličnost, seveda pa lahko iz pretekle in sedanje Evrope tudi veliko črpamo. Nobenega kompleksa torej, ampak velika želja po skupnem sodelovanju in medsebojnem oplajanju. Smemo upati tudi v spremembo odnosa med Slovenci v matici in zamejstvu? Ne mislim tu na odnos države, ampak predvsem družbe: ko so se pred meseci slovenske kulturne organizacije iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške predstavile v Ljubljani z izborom svoje produkcije, se ni napolnila niti ne ravno velika dvorana v Križankah... Bo treba spet brati Merkuja o »Unejcih«. In se zavesti, da globalizaci-ja narodnega ne odpravlja, ampak ga postavlja v nov okvir. V viharjih pa preživijo tista drevesa, ki imajo globlje korenine. Seveda ne gre samo za vprašanje identitete, gre za veselje do »biti po slovensko« v okoliščinah odprtega, evropskega in globalnega slovenstva, potem ko smo v preteklosti veliko energij porabili za obrambno slovenstvo. Mislim, da moramo razmišljati o prihodnosti trojega: naroda, države in družbe. Ko nam bodo te zadeve bolj jasne, ko bomo dali več nase, bo sedežev v dvoranah manjkalo, ko se bo predstavila ta ali ona skupina iz zamejstva ali zdomstva. Slovenci nismo ogroženi od zunaj. Želel bi si več igrivosti duha sodelovanja z navdihom Zedinjene Slovenije. Bi po Vašem mnenju k večji povezanosti prispevala tudi podelitev volilne pravice Slovencem zunaj meja Slovenije? Ne samo k občutku povezanosti, temveč tudi k občutku državljanskega dostojanstva. Težko razumem Slovenijo glede tega, da že leta ne sledi jasnim zgledom sosednjih držav. Slovenski državljani izven Republike Slovenije -teh je danes okrog 60.000 - že imajo volilno pravico. Sprememba ustave z morebitnim povečanjem za dve ali štiri posebni poslanski mesti za volilno okrožje zamejstvo in svet bi nedvomno pomenila večjo povezanost z rojaki zunaj RS na političnem področju. Ob tem pa bilo potrebno povezave med Slovenci doma in izven meja matične domovine dosegati še na druge načine. Meja bo odpravljena z Avstrijo in Italijo: v prvi vprašanje dvojezičnih napisov in nasploh odnosa do slovenske manjšine še ni rešeno, v Evropski poslanec Lojze Peterle je sinoči predaval v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu kroma drugi pa se še vedno ne izvaja zaščitni zakon za Slovence, pred par leti pa so tudi uvedli dan spomina na fojbe in eksodus, ki ne ravno prispeva h krepitvi drugače dobrih odnosov med državama. Kako gledate na to? Ne le z Italijo in Avstrijo, tudi na meji med Slovenijo in Madžarsko po 1. decembru 2007, ko bo Slovenija polnopravna članica Schengenskega prostora, ne bo več mejne kontrole potnikov. Proces grajenja odnosov med narodi Evropske zveze na popolnoma novih vrednotah je danes neustavljiv proces, ki ga ne morejo zaustaviti v preteklost zagledani nostalgiki. Brez dvoma si bomo morali še veliko prizadevati za uveljavitev povsem legitimnih pravic slovenske skupnosti v vseh sosednjih državah. Vedno sem se zavzemal za celovit zgodovinski spomin, zaradi katerega je resnicoljubnost temeljna postavka. Obžalujem, da skupnemu poročilu slovenskih in italijanskih zgodovinarjev, ki so glede zadnjih stotih let skupne preteklosti pred nekaj leti našli skupen jezik, niso sledila politična dejanja v duhu enotnega zgodovinskega spomina. Na vse to imate priložnost gledati s privilegiranega položaja. Kaj sta Vas naučila Bruselj in Strasbourg? Da so očetje moderne Evrope na začetku zelo resno mislili s spravo in spoštovanjem človekovega dostojan- stva. Šele na tej osnovi je različnost dobrodošel, ne pa moteč element. Šele iz tega je možna enotnost v različnosti. Šele s tem smo presegli diskriminirajoče koncepte nadčloveka in nadkulture ali pa na-drazreda. Od skupne Evrope državljank in državljanov smo še daleč: kaj bi lahko prispevalo k pospešitvi procesa njenega nastajanja? Učrnje jezika soseda, nastajanje čezmejnih regij? Kljub političnim razlikam združena Evropa nezadržno nastaja in državljane vse manj zanima »kdo bo koga«, ampak kaj in kako bomo v prihodnje delali skupaj. Zelo stavim na evropskega duha pri mladih. Kaj pa manjšine? Na nedavnem kongresu Zveze evropskih narodnih skupnosti je bilo med drugim izraženo razočaranje nad evropskimi institucijami. V državnih pogodbah in konvencijah je po mojem dovolj izhodišč za izboljšanje statusa manjšin, čeprav ne kaže računati na uniformne rešitve v okviru cele Evrope. Vsekakor pa bi bilo neevropsko in stran od njenih temeljnih vrednot, če se manjšine v njej ne bi počutile doma. Treba bi si bilo prizadevati za dvig manjšinske zaščite sledeč najboljšim zgledom oziroma dobri praksi, kot to velja na drugih področjih. Slovenija bo s 1. januarjem 2008 prevzela tudi predsedovanje Evropski uniji. Kako lahko po velikosti majhna država vpliva na evropsko dogajanje? Kakovost in uspešnost predsedovanja očitno ni odvisna od velikosti države. Kdor pa predseduje, mora še posebej misliti na druge. Prepričan sem, da se bo Slovenija v tem duhu izkazala. Slovenija ima tudi pomembno vlogo pri pridruževanju EU tistih držav jugovzhodne Evrope, ki so skupaj z njo nekoč sestavljale Jugoslavijo. Ima pa pri tem še nekatera odprta vprašanja s Hrvaško, zlasti problem meje, ki se je v zadnjih dneh ponovno zaostril. Kje je po Vašem mnenju ključ za rešitev tega vprašanja? Prav evropska perspektiva je za države, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije, edino dolgoročno poroštvo za stabilizacijo razmer v prostoru t.i. zahodnega Balkana. Pri tem bo Slovenija tudi v prihodnje opravljala pomembno vlogo. Slovenija je na Kosovo poslala preko 600 vojakinj in vojakov, ki jih - tako kažejo odzivi - odlično sprejemajo tako Albanci kot tudi domačini srbske in drugih narodnosti. Prav te naloge in že prej omenjeno predsedovanje Evropskemu svetu dajejo Sloveniji priložnost, da se uveljavi kot resna in kredibilna država. V okviru predsedovanja bo Slovenija jugovzhodni Evropi izkazala posebno pozornost. Odprta vprašanja s Hrvaško je treba reševati v istem evropskem duhu. Kandidirate za predsednika Republike Slovenije: ste optimist? Mislim, da sem realist. Zato razmišljam o zmagi. Katero pa bo vodilo Vašega predsedovanja, če boste izvoljeni? Naredimo korake za slovenski jutri. K sodelovanju želim povabiti vse državljanke in državljane Slovenije. Potrebujemo novo kakovost medsebojno-sti in skupen smisel za bistveno. Zanima me slovenska dodana vrednost. Ivan Žerjal 4 Petek, 25. maja 2007 GOSPODARSTVO / SDGZ - V ponedeljek v zgoniški obrtni coni Prva bo triletni obračun delovanja opravila sekcija SDGZ za trgovino na drobno Obrtna cona v Zgoniku, kjer bo v ponedeljek občni zbor sekcije SDGZ za trgovino na drobno arhiv BANKE - Danes ZKB odpira podružnico v Miljah TRSRT - Zadružna kraška banka bo danes označila novo etapo v svojem razvoju oziroma v širjenju mreže svojih poslovalnic. Popoldne bodo namreč odprli novo podružnico, deveto po vrsti, in to v središču Milj, v Ul. Roma 17. Slovenska banka, sicer edina lokalna banka v tržaški pokrajini, tako uresničuje svoj strateški načrt, da s svojo mrežo pokrije vse občine v pokrajini. Na današnjo slovesnost ob odprtju podružnice so prireditelji poleg svojih strank in sodelavcev povabili miljskega župana Neria Nesladka, deželnega odbornika Roberta Cosolinija, predsednika tržaške Trgovinske zbornice Antonia Paolettija, predsednika deželne zveze zadružnih bank Itala Del Negra in druge, med njimi seveda tudi predstavnike slovenskih in italijanskih podjetniških oziroma gospodarskih krogov. TRST - Trgovci Slovenskega deželnega gospodarskega združenja se bodo prihodnji ponedeljek ob 18.30 sestali na občnem zboru svoje sekcije na sedežu SDGZ - Servis v zgoniški obrtni coni. Pregledali bodo opravljeno delo v zadnjem triletju in si zadali cilje za naprej. Obravnavali bodo aktualne probleme sektorja, ki je že daljše obdobje pod velikim udarom krize in novih izzivov trga. Pomislimo le na trgovske centre, veleblagovnice in hipermarke-te, ki so se odprli v naši deželi in v sosednjih državah, in na nove prodajne površine, ki so v gradnji na območju miljske občine in tudi drugod.... Po poročilu predsednika Ervina Mezgeca bodo trgovci SDGZ obnovili odbor sekcije in opravili še druge statutarne obveznosti, ki so predvidene v okviru priprav na občni zbor celotnega združenja, sklican za 25. junija. Na občnem zboru sekcije bo tekla beseda tudi o projektu Imprendero (pose gi za ge ne ra cij ski pre hod in pre nos podjetij ter za razvoj mikro podjetništva), o zakonskih novostih in morebitnih prispevkih, ki so na razpolago trgovcem. Zato so k udeležbi vabljeni ne samo člani sekcije za trgovino na drobno SDGZ, ampak tudi drugi krajevni trgovski obrati in operaterji, ki jih navedene vsebine zanimajo. Za informacije: tajništvo sekcije trgovine na drobno pri SDGZ, tel. 040.6724824 ali 6724828. SDGZ - Srečanje o projektu Imprendero Generacijski prehod in razvoj podjetij TRST - V okviru občnega zbora trgovcev SDGZ bo na sporedu tudi informativno srečanje v okviru deželnega projekta Imprendero (Podjetnik bom). Predstavnica videmske ustanove CRES Daniela Ceccarello ter predstavniki SDGZ in Servisa bodo udeležencem orisali smisel, funkcijo in sam potek projekta, ki ga z evropskimi sredstvi financira Dežela FJK in ga SDGZ izvaja skupaj z drugimi ustanovami in organizacijami v naši deželi. V ospredju bo funkcija št. 2 projekta, ki zadeva vprašanje generacijskega prehoda in prenosa podjetja od ustanovitelja na družinske nadaljevalce ali sodelavce, in funkcijo št. 4, ki je namenjena razvoju t.i. mikro podjetij (z do 10 zaposlenimi), katera predstavljajo glavnino podjetništva SDGZ. Informacija naj bi služila tudi za evidentiranje podjetij, kijih obe problematiki bistveno in življenjsko zanimata. Že junija bodo na sporedu prvi informativni seminarji, na katerih bodo podjetniki seznanjeni z vsemi možnostmi projekta. Na teh seminarjih se bo oblikoval izbor podjetij, ki bodo deležna po-globitvenih seminarjev na omenjeno tematiko in tudi svetovanja v podjetju, tako za generacijski prehod kot za razvoj mikro podjetij. SDGZ in podjetje Servis bosta o tem obvestila in sensibilizirala člane in stranke,projekt pa je seveda odprt tudi za ostala lokalna podjetja s Tržaškega, Goriškega in Benečije. Za informacije: funkcija 2 (generacijski prehod) tel. 0406724824, funkcija 4 (razvoj mikro podjetij) tel. 0406724828. SDGZ vabi interesente, ki se ne bodo mogli udeležiti ponedeljkovega srečanja, naj se čimprej prijavijo po telefonu (na omenjene številke oz. na e-naslov HYPERLINK »mailto:impren-dero@servis.it« imprendero@servis.-it) za informativne seminarje v juniju, za katere je število mest za udeležence omejeno. CONFINDUSTRIA - Kometar Valduga visoko ceni Montezemolovo poročilo VIDEM - »Poročilo je bilo zelo močno in prepričljivo,« je Montezemolov govor na včerajšnji letni skupščini Confindu-strie komentiral predsednik deželne organizacije industrijcev FJK Adalberto Valduga (na arhivskem posnetku). »Zame je bilo poročilo odlično, saj je Montezemolo v njem z vso močjo izrazil občutke, ki danes prevevajo industrijski razred in ki prevladujejo tako med velikimi kot majhnimi industrijci. Luca Cordero di Montezemolo je zavzel zelo odkrito stališče do politike in jo zavzeto pozval k njenim nalogam vodilnega razreda,« je nadaljeval Valduga. Predsednik deželne FJK je v svojem komentarju izpostavil nekatere najbolj značilne odstavke iz Monteze-molovega poročila, ki je po njegovi oceni uspelo zajeti vse probleme podjetja: od kritike nekaterih vidikov gospodarske rasti in zagona do precej razširjenega protipodjetniškega razpoloženja dela političnega razreda, problemov ozemlja, okolja in usposabljanja. »Vse to so problemi, s katerimi se srečujemo v podjetjih in ki hromijo našo konkurenčnost,« je sklenil Vladuga. PRIZNANJE - Skupina Allianz Enrico Cucchiani prejel naziv Bocconiano 2006 TRST - Enrico Tomaso Cucchiani, predsednik Lloyd Adriatica in član vodstva mednarodne zavarovalne skupine Allianz, je Bocconiano za leto 2006. Priznanje za uspešno kariero diplomirancev ugledne ekonomsko-poslovne univerze Bocconije Cucchianiju, kije na njej pred več kot 30 leti diplomiral z odliko in pohvalo, včeraj izročil Claudio Costamagna, predsednik združenja diplomirancev te univerze (Alumni Bocconi), na letnem zborovanju združenja. Cucchiani, kije imenovanje prevzel od svojega predhodnika Vittoria Grillija, generalnega direktorja zaklad-ništva, je dvajseti diplomiranec, ki je prejel to ugledno priznanje. Pred njim so ga od leta 1987 naprej prejeli Tom-maso Padoa Schioppa in Emma Bonino, Alessandro Pro-fumo, Corrado Passera, Roberto Mazzotta, Marco Tron-chetti Provera, Emma Marcegaglia, Paolo Scaroni, Vitto-rio Colao in škof Giovanni Giudici iz Pavie. »Globoko sem počaščen ob prejemu tega priznanja,« je izjavil Cucchiani in dodal, da so mu leta študija na univerzi Bocconi vedno pomagala v njegovi poklicni karieri. Tržaška delegacija na Kreto TRST - Delegacija predstavnikov tržaških logističnih podjetij začenja danes obisk na grškem otoku Kreti, kjer bo imela vrsto institucionalnih in gospodarskih srečanj. Delegacijo vodi član odbora Trgovinske zbornice, zadolžen za logistiko, Maurizio Salce, v njej pa so še zastopniki podjetij Fri-gomar Piero Bessi,Alpe Adria Guido Piccoli, Samer & Co Raffaella Terpin, TMT Diego Stinco in Diego Derin v zastopstvu deželne uprave FJK. Na Kreti se bodo Tržačani sestali s predstavniki pristanišča v Heraklionu, s katerimi bodo preverili možnost vzpostavitve direktne ladijske povezave s Trstom in se pogovarjali o možnostih izvedbe skupnih projektov v okviru programa FSE - Marco Polo III, kot tudi institucionalnega in trgovinskega sodelovanja. Z grške strani se bodo pogovorov udeležili predstavniki prefekture na Kreti, občin Heraklion, Gaziou, Alikarnas-sou, Vouvon, Chersonissou in Malion, ministrstva za trgovsko mornarico, zbornic za gospodarstvo, za trgovino in za obrt, grškega zavoda za zunanjo trgovino OPE, agroživilskega konzorcija pokrajine Heraklion, zveze pridelovalcev vina, agroživilske verige, združenja pomorskih agentov in plovnih družb Minoan lines in Anek lines. Evropska centralna banka 24. maja 2007 evro valute povprečni tečaj 24.5 23.5 ameriški dolar 1,3448 1,3490 japonski jen 163,20 163,85 kitajski yua 10,2903 10,3239 ruski rubel 34,8270 34,874 danska krona 7,4514 7,4524 britanski funt 0,6767 0,67940 švedska krona 9,1957 9,1909 norveška krona 8,1055 8,1210 češka krona 28,252 28,247 švicarski frank 1,6508 1,6537 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 249,47 247,67 poljski zlot 3,800 3,7910 kanadski dolar 1,4552 1,4610 avstralski dolar 1,6351 1,6336 bulgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,2725 3,2733 slovaška krona 33,787 33,743 litvanski litas 3,4528 3,4528 latviski lats 0,6962 0,6963 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 83,62 82,86 turška lira 1,7915 1,7861 hrvaška kuna 7,3160 7,3168 Zadružna Kraška banka 24. maja 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,36046 1,33252 britanski funt 0,68546 0,66968 švicarski frank 1,67411 1,63333 japonski jen 168,672 158,452 švedska krona 9,41608 8,966572 avstralski dolar 1,67219 1,60165 kanadski dolar 1,48497 1,42844 danska krona 7,59549 7,30931 norveška krona 8,30697 7,93503 madžarski florint 297,204 232,81 češka krona 32,4841 25,4223 slovaška krona 38,8045 30,3687 hrvaška kuna 7,83629 6,98754 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 24. maja 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,3655 1,3318 britanski funt 0,6870 0,6700 danska krona 7,564 7,378 kanadski dolar 1,4808 1,4443 japonski jen 165,87 161,79 švicarski frank 1,6751 1,6338 norveška krona 8,233 8,030 švedska krona 9,337 9,107 avstralski dolar 1,6596 1,6187 hrvaška kuna 7,57 7,03 » Banca di Cividale WM » ^B MNCAGRIC0LA KMEČKA BANKA | \ 1 1 - 1 Milanski borzni trg 24. maja 2007 Indeks MIB 30:-1,45 delnica cena € var. % ALLEANZA 9,97 -1,59 ATLANTIA 25,34 -0,74 BANCA ITALEASE 40,68 -1,50 BMPS 5,115 -1,39 BPI 12,6 -0,50 BPM 11,6 -0,55 BPVN 23,22 -0,60 CAPITALIA 7,625 -2,36 ENEL 8,465 -0,88 ENI 26,21 -1,39 FIAT 20,58 -2,09 FINMECCANICA 22,82 -1,00 GENERALI 33,72 -0,97 IFIL 8,16 -0,91 INTESA 5,675 -2,10 LOTTOMATICA 31,88 -0,28 LUXOTTICA 25,04 -2,26 MEDIASET 7,935 -0,92 MEDIOBANCA 17,58 -1,65 MEDIOLANUM 6,335 -2,88 PARMALAT 3,3 -0,69 PIRELLI 0,8885 -1,74 SAIPEM 22,98 1,29 SNAM 4,6025 -1,47 STMICROELEC 14,52 --1,85 TELECOM ITA 2,175 -1,14 TENARIS 17,42 -1,41 TERNA 2,8075 +0,84 UBI BANCA 21,33 -1,71 UNICREDITO 6,91 -1,94 Podružnica Trst ^^ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / SLOVENIJA Petek, 25. maja 2007 5 LJUBLJANA - Prebili so tudi drugo cev predora Šentvid Gorenjska avtocesta DZ - Opozicija Zahteva po nujni seji se bliža ljubljanski obvoznici opijskih Prizadevanja, da bi odsek predali prometu še v letošnjem letu terminalih LJUBLJANA - Potem ko so graditelji predora Šentvid na avtocestnem odseku Šentvid - Koseze konec decembra lani prebili prvo cev predora, so včeraj slovesno prebili tudi drugo, 1033 metrov dolgo predorsko cev. Gradnja tega najzahtevnejšega predora na slovenskem avtocestnem omrežju sicer poteka skladno s terminskimi plani, a je predaja prometu skupno 5,5 kilometra dolgega odseka Šentvid - Koseze v letošnjem letu zaradi zapletov pri javnem naročilu za oddajo elektro-strojne opreme vprašljiva. Kot je včeraj v Ljubljani na rednem mesečnem srečanju z novinarji dejal predsednik uprave Družbe za avtoceste v RS (Dars) Rajko Siročič, postopek javnega naročanja za elektro-strojno opremo predora Šentvid, ki se je začel že v letu 2005, do danes še ni končan. »V petek pričakujemo sprejem ponudb za izvajalca te opreme, v dobrem tednu pa bomo izvedli pogajanja,« je pojasnil. Glavni razlog za dolgotrajnost postopka pridobitve izvajalca elektro-strojne opreme so pritožbe, ki jih med postopkom vlagajo ponudniki, ki so prizadevajo za pridobitev približno 9,4 milijona evrov (brez DDV) vrednega posla. Na podlagi zaključenih postopkov javnega naročanja, ki so v teku, bo lahko natančneje določiti rok dokončanja predora in predajo prometu. »Če bi želeli predor Šentvid še letos predati prometu, bi morali imeti v drugi polovici junija ali vsaj do konca junija izvajalca elektro-strojne opreme uvedenega v delo,« je poudaril Siročič in kot problem izpostavil tudi izvedbo del priključnih ramp v samem predoru. V času trajanja postopka izbora izvajalca za elektro-strojno opremo so se po Siročičevih besedah sicer precej spremenile razmere na svetovnem trgu, predvsem so se barvne kovine podražile za med 60 do 80 odstotki. Pred pogajanji je bil zaradi te podražitve sicer narejen popravek vrednosti del pri gradnji predora, a realna vrednost predora še vedno ostaja dobrih 23 milijard tolarjev. Na Darsu ob tem še vedno nimajo informacij o tem, kdaj naj bi bile sprejete spremembe uredbe lokacijskega načrta za predor Šentvid. »Strokovne službe Darsa so pripravile vse potrebno in dokumentacijo posredovale pristojnemu ministrstvu, to je ministrstvu za okolje in prostor,« je povedal Siročič. Sicer pa je Siročič spomnil na nedavno sprejetje letnega plana razvoja in obnove avtocest za letos 2007. »Trenutno dela povsod po Sloveniji potekajo dobro, z več ali manj težavami, ki so operativne,« je dejal prvi mož Dar-sa. Začela so se tudi intenzivna obnovitvena dela na vseh slovenskih avtocestah. Trenutno potekajo skladno z na-čr ti in so skon cen tri ra na pre tež no v je sen ski in po mlad -ni čas. Se pa določenim obnovitvenim delom, predvsem tistim, ki zahtevajo daljše časovno obdobje, po Siročičevih besedah ne bo mogoče izogniti niti v času poletne turistične sezone. »A o tem redno obveščamo javnost, izda li smo tu di pro met ni ko le dar,« je po uda ril. Kot je še dejal Siročič, je bila v letih od 2002 do 2005 intenzivnost gradnje na investicijskem vzdrževanju precej nizka, zato mora Dars zdaj to nadoknaditi. Letos je v ta namen predvidenih 45 milijonov evrov, je še povedal predsednik uprave Darsa, ki je z realizacijo družbe v prvih štirih mesecih zadovoljen. »Na ravni celotnega avtocestnega programa smo namreč naredili 20 odstotkov več, kot je bilo predvideno za ta čas,« je še povedal. (STA) Padla je še zadnja pregrada v predoru, ki bo ljubljansko obvoznico povezal z gorensjsko avtocesto sta LJUBLJANA - Poslanec skupine nepovezanih poslancev (NP) Pavel Gantar in poslanec SD Aurelio Juri sta danes na predsednika odbora DZ za okolje in prostor Rudolfa Petana naslovila zahtevo za sklic nujne seje odbora na temo načrtovane gradnje terminalov za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu in v njegovem obalnem območju. Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil Gantar, se želijo seznaniti s stališči in aktivnostmi vlade v zvezi z načrtovano gradnjo.Po Gantarjevih besedah so se v Italiji očitno na vseh ravneh dogovorili in uskladili glede nameravane gradnje plinskih terminalov. Po njegovih informacijah naj bi zgradili vsaj enega, in sicer v Ža-vljah pri Trstu. Ob tem je poudaril, da je za tovrsten poseg v okolje treba najprej opraviti študijo o čezmej-nih vplivih terminalov na okolje, ki do danes še ni bila izdelana. Dosedanje študije namreč ugotavljajo, da vplivi na okolje obstajajo, je pojasnil Gantar. Po slan ca si cer za ni ma tu di, ali medresorska delovna skupina za oblikovanje stališč Slovenije do problematike plinskih terminalov še deluje, od vlade pa pričakuje tudi pojasnilo, kakšne aktivnosti za zaščito slovenskih interesov izvaja na mednarodni ravni. Obenem Gantar želi tudi pojasnila v zvezi z gradnjo terminalov na slovenski strani. Po besedah poslanca SD Aurelia Jurija se tudi na slovenski strani pripravlja gradnja terminala, in sicer za skladiščenje kerozina. Ta naj bi stal na območju Luke Koper, po bese dah po slan ca pa gre za grad njo treh rezervoarjev z zmogljivostjo 20.000 ku bič nih met rov. Kot je po ve -dal, za gradnjo omenjenega terminala v luki nimajo gradbenega dovoljenje niti okoljevarstvenega soglasja, omenjeno vprašanje pa namerava odpreti tudi na seji odbora za okolje. Pro ti grad nji plin skih ter mi na -lov se je na včerajšnji novinarski konferenci sicer zavzel tudi poslanec SNS Srečko Prijatelj. Po njegovem mnenju terminali, poleg tega, da predstavljajo grožnjo okolju, pomenijo tudi grožnjo splošni varnosti. Poslanca skrbi predvsem možnost tero-ris tič ne ga na pa da. Ob tem je po uda -ril, da bi gospodarski razvoj moral potekati v smislu razvoja turizma in ne grad nji ter mi na lov. ( STA) NA OBALI Dve smrtni nesreči pri delu KOPER - Na gradbišču hotela Palace v Portorožu se je v sredo zgodila nesreča pri delu, v kateri je umrl 50-letni delavec iz tujine na začasnem delu v Sloveniji. Med zidarskimi opravili je delavec padel z delovnega odra z višine približno 17 metrov, so sporočili iz PU Ko per. Pri pad cu se je ta ko poškodoval, da je umrl na kraju nesreče. Policisti so opravili ogled, navzoč pa je bil tudi delovni inšpektor, so še sporočili s PU Koper. Za posledicami delovne nesreče, ki se je zgodila v torek zjutraj na večnamenskem terminalu v Luki Koper, je v izolski bolnišnici umrl delavec. Nesreča se je zgodila ob razstavljanju delovnega stroja za zabijanje plotov, ko je roka dvigala popustila in padla na delavca. Ta je zaradi hujših notranjih poškodb pozneje umrl, so sporočili iz uprave za zaščito in reševanje. DZ - Zunanji minister Rupel Nova raven v odnosih z Italijo LJUBLJANA - Zunanji minister Dimitrij Rupel je na včerajšnji seji odbora DZ za zunanjo politiko dejal, da so že potekali pogovori o skupni seji slovenske in italijanske vlade, čeprav dokonča odločitev o tem še ni bila sprejeta. Člani OZP so danes ministru Ruplu zastavili vrsto vprašanj, večina med njimi pa je bila povezana z Evropsko unijo.Poslanko Majda Širca (NP) so zanimale podrobnosti memoranduma o sodelovanju med Italijo na Slovenijo, ki sta ga pred dvema tednoma v Bruslju podpisala Rupel in italijanski zunanji minister Masssimo DAlema. Opozorila je, da bi bilo potrebno v sporazum vključiti tudi področje kulture, predvsem glede vračanja umetnin, ki so bile iz Slovenije odpeljane med drugo svetovno vojno. Predsednika OZP Jožefa Jerovška (SDS) so med drugim zanimale podrobnosti sredinega obiska britanskega ministra za evropske zadeve Geoffa Hoona in povabila Slovenije v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ali bo Slovenija vstopila v Evropsko vesoljsko agencijo je zanimalo Zmaga Jelinčiča (SNS). Slovenija z Italijo doslej ni imela koordinacije na tako visoki ravni, kot to predvideva v Bruslju podpisani sporazum, je pojasnil minister Rupel in dodal, da gre za novo raven odnosov z Italijo. »Doslej tako razvitih odnosov z Italijo še nismo imeli.« Da bi v to koordinacijo vključili še ministra za kulturo je možno, a bi se o tem morali še dogovoriti. Glede vprašanja vračanja umetnin je Rupel poudaril, da gre za politično vprašanje, ki ni povezano s kulturnim vidikom tega problema. Glede članstva Slovenije v OECD je minister Rupel dejal, da bi lahko redni člani postali »relativni kmalu«, v letu dni. Pogajanja po njegovi oceni ne bi smela biti dolga, saj je Slovenija doslej sodelovala že v 50 skupinah OECD in jo zato v Parizu že dobro poznajo. ( STA) MEDIJI - Še en pretres Vlada razrešila direktorico STA LJUBLJANA - Vlada je včeraj sprejela sklep o razrešitvi direktorice Slovenske tiskovne agencije (STA) Lidije Pavlovčič z 31. majem. Za v.d. direktorice je do imenovanja novega direktorja, vendar za obdobje največ enega leta, imenovala dosedanjo svetovalko za odnose z javnostmi v kabinetu predsednika vlade Alenko Paulin, ki bo mandat nastopila 1. junija, je danes na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil vladni tiskovni predstavnik Valentin Hajdinjak.Razrešitev Pavlovčiče-ve je predlagana na osnovi 9. člena akta o ustanovitvi družbe STA in 15. člena pogodbe o zaposlitvi in poslovode-nju, ki določata, da družbenik lahko direktorja kadarkoli odpokliče, je pojasnil Hajdinjak. Vlada je edini družbenik STA, kot taka pa se lahko kadarkoli odloči, da zamenja direktorja, je dejal Hajdinjak, ki je na novinarsko vprašanje pojasnil, da je bila vlada seznanjena tudi z vsebinskimi razlogi za razrešitev Pavlovčiče- ve, vendar jih ni želel navajati. »To pravico ima in to pravico je izkoristila,« je dejal. Pojasnil je še, da Pavlovčičevi, če je razrešena iz nekrivdnih razlogov, pripada odpravnina v višini šestih bruto plač. Hajdinjak je na novinarsko vprašanje, zakaj je Paulinova imenovana za v.d., pojasnil, da bo po njegovem vedenju izveden razpis za direktorja STA. Pavlovčičeva pa je v izjavi za STA dejala, da direktorja imenuje in razrešuje lastnik. Njeno delo je bilo usmerjeno v razvoj agencije in ne v politiko, je poudarila. Tako je med projekti, kijih je STA izvedla med njenim mandatom, naštela zagon fotoservisa, vzpostavitev novega uredništva za dopisnike ter okrepitev dopisništva v Bruslju z drugim dopisnikom in fotografom. Pavlovčičevo je vlada za štiriletni mandat imenovala v začetku oktobra 2005, mandat pa je nastopila 1. decembra 2005. Na tem mestu je nasledila dotedanjega direktorja Igorja Vezovnika. 6 Petek, 25. maja 2007 ALPE-JADRAN / TRBIŽ - Na nedeljskih občinskih volitvah Janko Ehrlich, mlad slovenski kandidat na listi Crescere insieme TRBIŽ - Janko Ehrlich predstavlja novost na političnem scenariju občine Trbiž. Star je 27 let, izvira iz stare žabniške družine, diplomiral je na pravni fakulteti v Vidmu ter je mednarodni sodnik za Fis na tekmah smučarskih sko kov, špor ta, s ka te rim se je tu -di sam ukvarj al v mlajših letih. Nima nobenih direktnih političnih izkušenj za sabo, a kot pravi »bolje nič kot slabo«. To pomanjkljivost nadoknadi tako, da se poslužuje nasvetov bivših političnih osebnosti, kot je n.p. Herbert Rosenwirth. On ima veliko zaslugo ker je zdru žil te mla de kan di da te in jim svetoval. Za to smo mu hvaležni a je čas, kot pravi Janko, da strnemo sami na še pe ru ti in le ti mo sa mo stoj no. Ta -ko se Janko predstavlja svojim volil-cem: Predstavim se na te volitve z občinsko listo "Crescere insieme" (Rasti skupaj) s skupino mladih kandidatov, ki hočejo ostati in delati v Kanalski dolini. Mislimo prenesti v našo skupnost svoj mladostni elan in optimizem. Lista ima samoll kandidatov svetnikov, ker nekateri so se umaknili zaradi osebnih razlogov ali zaradi zunanjih pritiskov. Politično se lista opredeli v sredini a je po svoji naravi tran-sversalna, v smislu, da izključuje samo ekstremistične pozicije. Menim namreč, da na takih volitvah prevladuje oseba, ne pa stranke. Zelo sem zado- Janko Ehrlich voljen s svojo ekipo ker se prav lepo uje-memo. Tudi program je obsežen in kakovosten. Med drugim menim, da bi se moralo prebivalstvo bolj vdejstvovati pri upravljanju javnega interesa. Prizadeval se bom tudi premostiti nesoglasja in težave med tukaj živečimi narodnimi skupinami v duhu zadnje kulturne prireditve v beneški palači v Naborjetu, kjer Združenje Don Mario Černet in Kanaltaler kulturverein sta skupaj sooblikovale predstavitev okteta Mangart. Če bom izvoljen, bom posvetil veliko pozornost vasicam v občini, ki so bile do danes kratkomalo pozabljene. Obogatel bom tudi stike z sosednjimi občinami na Gorenjskem, Primorskem in na Koroškem. Težav ne bom imel, saj govorim, poleg angleškega jezika, tudi nemščino in slovenščino. Pozoren bom na mlajše in starejše, ki so šibkejši del skupnosti. Rad bi, da bi se zgradil dom ostarelih v naši občini in s tem bi se ojačila tudi zdravstvena ponudba. Z deželno družbo Promotur bo treba skleniti tesno povezavo, da nas bo pospremila pri razvoju ne samo na turističnem področju a na splošnem. Tu mislim predvsem na obrtništvo in malo industrijo. Želel bi, da bi se podoba naše občine izboljšala s čiščenjem vseh cest, ne samo trbiških. Pregledal bom, s pristojnimi , trgovsko stanje in iskal rešitve po dolgoletnem propadu te panoge, ki je bila krmilo naše skupnosti. V športnem sektorju, iz katerega sam izviram, si bom prizadeval ohraniti in razviti vse narodne in mednarodne manifestacije. Te so nekatere točke našega programa, ki ga smatram za dokaj popolnega in ki si prizadeva razvoj za našo skupnost in pozornost do potreb občanov. Moje geslo je: »Glasovati danes za našo listo je investicija za pozitivno in optimistično bodočnost«. BENEŠKA SLOVENIJA - Skupna zgoščenka Ujemi pesem danes v Landarju Pesmi otroških zborov treh osnovnih šol ČEDAD - Danes, v petek, 25. maja 2007 bo ob 18.uri v farni dvorani v Landarju koncert "Ujemi pesem" s predstavitvijo CD naslednjih šolskih zborov: LŠ ŠT.Lenart pri Sedmih Studencih (Podklošter v Avstriji), Oš Pirniče (Medvode v Sloveniji) in Dvojezična osnovna šola Špeter (v Špetru). Kot nam je dejala ravnateljica špetrske šole živa Gruden, je po bu da za skup ni CD treh šol priš -la iz bližnje Avstrije. Posredoval jo je učitelj dvojezične osnovne šole iz Pod kloš tra Mir ko Le pu žič. Ker gre za tri med sa bo od da -ljene šole, so se zmenili za skupen CD. Vsak šol ski zbor po je ne kaj last nih pes mi, sled nje pa so v CD-ju "pomešali". Odločili so se tudi za to, da vsak zbor zapoje kako pesem v tujem jeziku. To pomeni, da ob prevladujoči slovenščini otroci za-pojejo tudi v italijanščini in nem-šči ni. Gra di vo se, kot za pi sa no, v CD-ju po me ša in obe nem zdru ži v svo je vrst no ce lo to. Za po memb no in predvsem simpatično pevsko akcijo sta tehnično poskrbela učitelja glasbe Davide Clodig in Damijan Vižin-tin. CD se ve da ni mo gel "ob vi se -ti" in tudi njegovi avtorji so se morali srečati in spoznati. Tako je bi- la prva predstavitev CD-ja "Ujemi pesem-Gira il canto- Traum ein Lied" 15. t.m. v Avstriji. V petek, 25.maja jo bodo predstavili v Landarju, 4.junija pa bo zadnja predstavitev v Medvodah. Na predstavitvah sodelujejo vsi trije zbori skupaj. Vse ka kor gre za le po iz kuš njo otrok, ki obiskujejo dvojezični šoli in slo ven sko šo lo v treh dr ža vah. To so načini, kako neusiljivo podira ti to li ko krat ime no va ne, a še vedno obstoječe "meje v glavah" (ma) V Tolminu predstavitev zbornika o Trinku TOLMIN - V četrtek, 31. maja ob 19. uri bodo v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu predstavili zbornik posveta Msgr. Ivan Trin-ko - Spodbujevalec spoznavanja in dialoga med kulturami. O knjigi bodo spregovorili predsednik KD Ivan Trinko Michele Obit, dr. Roberto Dapit in prof. Živa Gruden. Sodelovali bodo tudi avtorji posameznih besedil. Ob tej priložnosti bosta na odled razstava del Ivana Trinka ter Trinkov portret akademskega slikarja Krištofa Zupeta. DAIMDND Izberem, ker vem. Posebna ponudba od 24.5. do'7.6.07 * dnevne sobe kuhinje s kuhinjskim pultom iz kerrocka (corian) spalnice in garderobe sedežne garniture jedilnice otroške in mladinske sobe MEGA CENTER SEŽANA (pri Tušu), 8 - 19h, sob. 8 - 12h Petek, 25. maja 2007 IZ Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it APrimorski ~ dnevnik 7 KULTURNI DOM - Na prireditvi včeraj otroci nabrežinskega in openskega ravnateljstva Pet skupin v finalu Bralna značka pravi množični praznik Slavnostni gost je bil avtor Primož Suhadolčan Praznik otrok in knjig, razposajenosti in znanja. Tako vzdušje je včeraj prevladovalo v veliki dvorani tržaškega Kulturnega doma, polni kraških osnovnošolcev. Na sporedu je bila tradicionalna podelitev Bralnih značk, priznanj, ki jih slovenski osnovnošolci z obeh strani meje prejemajo zaradi posebnih dosežkov na bralnem področju. Marsikateri bralec se najbrž še spominja, kako zanimiva so bila ta podeljevanja v njegovih šolskih letih: vsako leto je na šolo prišel kak slovenski pisatelj, pesnica ali ilustrator. Bile so to prijetne priložnosti, ko smo lahko učenci od blizu spoznali svoje najljubše avtorje, jim postavljali vprašanja, ali jih prosili za podpis v spominsko knjigo. Zadnja leta se je ustroj podeljevanj spremenil in učenci vseh šol se zberejo na skupni podelitvi, ki se ob sodelovanju Slovenskega stalnega gledališča odvija v tržaškem Kulturnem domu. Zaradi prevelikega števila otrok se je letošnja odvijala v dveh iz me nah: vče raj so bi li na vrs ti otroci nabrežinskega in openskega didaktičnega ravnateljstva, danes pa bodo na svoj račun prišli mestni otroci iz svetoivanskega in šentjakobskega. Prireditev ob podeljevanju Bralnih značk je postal množični praznik, na katerem učenci nastopajo kot protagonisti. Da je bilo tako tudi letos gre zasluga predvsem učiteljicama Olgi Tavčar in Nevenki Škrlj, ki sta z gledališkim igralcem Gregorjem Ge-čem pripravili razgiban in zanimiv spored (povezovala sta ga simpatična muha - Gregor Geč in »čistilka« Maja Gal), v katerem so našli svoje mesto glasba, ples in seveda ...knjige. Na sporedu je bilo namreč sedem preizkušenj, v katerih so merili moči in znanje predstavniki obeh ravnateljstev: otroci so z video prispevkom predstavili svoji ravnateljstvi, odgovarjali na razna vprašanja s knjižnega in gledališkega področja, na primer na račun Bralne značke, predstav, ki so si jih ogledali v sklopu abonmaja Zlata ribica in seveda Primoža Suha-dolčana, slavnostnega gosta tržaške prireditve in avtorja številnih priljubljenih knjig. Slednji jim je v zahvalo »podaril« svojo prepričljivo pripoved Lepo je biti papagaj. Zadnja preizkušnja je od otrok zahtevala pevske in ples ne spo sob nos ti: na ra čun mu he, »ki je priletela na zid«, so pripravili prisrčne koreografije, ki so jih predvsem otroci openskega ravnateljstva navdušeno izvajali ne samo na odru, ampak tudi v dvorani. Sledila je razglasitev zmagovalca. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali ravnateljica Stanka Čuk, učiteljica Nevenka Škrlj, umetniški vodja SSG Marko Sosič, pred sed nik Druš tva Bral na znač ka Slavko Pregelj in seveda pisatelj Suha dol čan, je konč no zma go na kvi zu dodelila openskemu didaktičnemu ravnateljstvu, slovesnost pa je zaključi la po de li tev Bral nih značk in knjiž -nih da ril, ki so jih da li na raz po la go založbi Mladika in Goriška Mohorjeva ter Zavod za šolstvo Republike Slovenije. K uspehu včerajšnje in prav gotovo tudi današnje prireditve so ob že omenjenih prispevali še Ministrstvo za šolstvo in šport RS, ki je med drugim poskrbelo tudi za prevoz vseh otrok, in Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pri izvedbi sta sodelovala še Zavod za šolstvo RS - Enota Koper s pedagoško svetovalko Andrejo Duhovnik in Društvo Bralna značka Slovenije v osebi strokovne tajnice Mance Perko. Poljanka Dolhar Kdo od mlajših bralcev se iz svojih šolskih let ne spominja tega praznika, ki je bil tudi priložnost za srečanje s priljubljenimi literarnimu ustvarjalci kroma ZAHODNI KRAS - Na kontovelskem pokopališču Vrata brez preklade Med preurejanjem pokopališča je stroj udaril v preklado, ki se je razbila natečaja Trio di Trieste Včeraj so prireditelji sporočili imena petih glasbenih skupin, ki so bile pri-puščene v finale 10. mednarodnega glasbenega natečaja Trio di Trieste. To so Trio Caravaggio, Duo Ohno-Sugimura, Trio Morgerstern, Trio Mondrian in Trio Vitaud-Dieude-gard-Boutin. Danes bodo razglasili zmagovito skupino, jutri ob 20.30 pa bo v dvorani Palatripcovich zaključni koncert nagrajenih skupin, ki ga bo vodil Andro Merku. Sledil bo v ponedeljek ob 18. uri koncert na tržaški prefekturi, izvajala pa ga bo le zmagovita skupina. Izkupiček koncerta v dvorani Palatripcovich bo namenjen fundaciji Lucchetta - Ota - DAngelo - Hrovatin za otroke, žrtve vojne. Igra Plačilni odrezek danes na valovih Radia Trst A Vinko Ošlak, poliedrična literarna osebnost, saj je pesnik, pisatelj, esejist , prevajalec in še kaj, se je rodil v Slovenj Gradcu l. 1947, že več desetletij pa živi v Celovcu in zelo dobro pozna tamkajšnjo stvarnost. Za natečaj, ki ga je ob svoji 60-letnici lani razpisal Radijski oder, je napisal igro Plačilni odrezek in zanjo prejel tretjo nagrado. V igri, ki se godi na Slovenskem Koroškem, avtor obravnava zelo aktualen problem ohranjanja slovenščine na Koroškem. V ospredju je problem dvojezičnih zakonskih zvez, vendar se dotika tudi čisto aktualnih problemov, kot je postavljanje dvojezičnih krajevnih tabel. Stari gospodar na domačiji nikakor ne sprejme dejstva, da bi moral na lastnem domu govoriti zaradi hčerinega zaročenca v nemščini. Skozi dialoge med protagonisti slovenske in nemške narodnosti, ki zastopajo različne poglede na uporabo slovenščine, skuša avtor prikazati problematiko čim bolj kompleksno. Liki so živi in verodostojni, njihova govorica sočna in rahlo narečno obarvana. Igro je za Radio Trst A posnel Radijski oder v režiji Matejke Peterlin. V glavnih vlogah nastopajo Aleksij Pregarc kot gospodar, Marjana Pre-peluh kot njegova žena, Alenka Hro-vatin v vlogi njune hčerke, Tomaž Su-sič kot njen zaročenec. V stranskih vlogah nastopajo še Marijan Bajc, Ivan Buzečan, Ivan Makuc, Mitja Petaros in Peter Raseni. Tonski mojster je bil Vasja Križmančič. Igra Plačilni odrezek bo na sporedu Radia Trst A danes ob 18.uri v okviru Male scene. Na kontovelskem pokopališču že dalj časa potekajo preureditvena dela, med katerimi pa je prišlo do nesreče. Eden od strojev, s katerimi so delavci urejevali pokopališče, je - verjetno zaradi človeške nepazljivosti - udaril v preklado vhodnih vrat in jo prelomil. Stara kamnita preklada je padla na tla in se razbila. Nesreča se je zgodila v sredo popoldne. Delavci so takoj obvestili o dogodku predsednika zahodnokraškega rajonskega sveta Bruna Rupla, ki si je ogledal prizorišče. Včeraj je obvestil direktorja tržaških mestnih muzejev Adriana Dugu-lina o dogodku, kajti kontovelsko pokopališče sodi pod okrilje spomeniškega varstva. Dela na pokopališču so se medtem nadaljevala. Delavci so s kopalnikom izkopali veliko luknjo pred kamnitim križem sredi pokopališča, vprašanje pa je, kdaj bo preklada spet postavljena nad vhodna vrata, in tudi, ali bodo namestili originalno, restavrirano preklado, ali pa bodo le-to nadomestili z drugim, novim kamnom. Vhodna vrata kontovelskega pokopališča so sotala brez preklade. 8 Četrtek, 24. maja 2007 TRST / POKRAJINSKI SVET - Svečana seja ob 50-letnici Evropske unije Evropski dan na tržaški pokrajini Gostje Giorgio Rossetti in Paolo Giangasparo ter dijaki višjih srednjih šol Beethovnova Himna radosti iz grl mladih pevcev zbora Piccoli cantori della citta di Trieste je včeraj uvedla slovesno sejo tržaškega pokrajinskega sveta, namenjeno 50-letnici Evropske unije. Mladi pevci so pod vodstvom Marie Sussovski zapeli še dve pesmi, odi miru in prijateljstvu, nakar je predsednik pokrajinske skupščine Boris Pan-gerc v italijanščini in v slovenščini poudaril eno od velikih dosežkov Evropske unije: »dejstvo, da smo preživeli 50 let dolgo obdobje miru.« Ta čas je bil izjemno intenziven, »tako je bilo izgrajevanje Evrope zelo naglo, izgrajevanje Evropejcev pa manj izrazito,« je ocenil. Na sedanje težave Evropske skupnosti je opozoril slavnostni gost, nekdanji evropski poslanec in predsednik združenja Dialoghi europe-i Giorgio Rossetti. Ustavna pogodba ni prodrla, ker ji dve državi, ustanovni članici Unije, nasprotujeta, sedem pa ima o njej resne pomisleke. Ampak: poti nazaj ni. Evropska unija je sedaj upočasnila svojo pot, paziti je treba, da se popolnoma ne ustavi. Protislovij je kar nekaj, in niso od muh: evro priznava le 13 držav, schengensko območje ne velja v vseh državah članicah, nekasteri se zavzemajo za Evropo dveh hitrosti. Sredi junija se bodo začela nova pogajanja o ustavni pogodbi, treba jih bo zakljuj-čiti do konca leta, je opozoril Rossetti. Dekan pravne fakultete tržaške univerze Paolo Giangaspero ni bil tako evropsko črnogled. Evropa je zadnjem pol stoletju storila ogromne korake na poti pravne integracije, evropske norme pridobivajo moč in ugled, sodniki jih aplicirajo, kar prerašča stroge državne okvire. V razpravi je svetnica Levih demokratov Mariza Škerk pozdravila skupino tržaških višješolcev, ki so prisostvovali seji (med njimi sta bili tudi dijakinja pedagoškega in družboslovnega liceja Antona Martina Slomška Marina Piculin in dijakinja liceja Franceta Prešerna Veronika Milič) in spomnila na raziskavo o evropski integraciji v Bal-kanih in vlogi Furlanije-Julijske krajine, ki so jo opravili na liceju A.M. Slomška. Po njenem mnenju čaka Evropsko unijo še dolga pot, najbolj zahtevno pa je že prehodila. Svetnik Slovenske skupnosti Zoran Sosič je spomnil, da se je evropski duh porodil na pariški mirovni konferenci, tržaška pokrajina pa s svojo večkulturnostjo, večjezičnostjo in večetničnostjo spominja na združeno Evropo. Včerajšnjega »evropskega dne« na tržaški pokrajini sta se udeležili tudi slovenski dijakinji Veronika MIlič inn Marina Piculin (prva in druga z desne). Za njima štirje slvoenski pokrajinski svetniki (z desne): Mariza Škerk, Sandy Klun, Emil Coretti in Liza Slavec. POKRAJINA Dogovor za javni denar Predsednica Pokrajine Bassa Poropat je včeraj podpisala Sporazum za smotrnejše upravljanje javnega denarja. Pokrajinska uprava se bo odslej posluževala svetovanja družbe Brady Vlagati in sploh na najboljši način uporabljati denar davkoplačevalcev je cilj sporazuma, ki ga je Tržaška pokrajina sklenila včeraj z družbo Brady Italia. Slednja je finančna svetovalna družba, ki bo odslej ob boku pokrajinske uprave in ji bo v bistvu pomagala pri izbirah, ko bo treba vlagati denar, z njim varčevati ali pa segati po posojilih. Sporazum so v ta namen sklenile vse štiri pokrajine v deželi. Sporazum za smotrno upravljanje javnega denarja sta podpisala včeraj pokrajinska predsednica in sicer pred kratkim imenovana predsednica deželne zveze pokrajin UPI Maria Teresa Bassa Poropat ter pooblaščeni upravitelj družbe Brady Mariano Kilhgren ob udeležbi direktorja deželnega UPI Rodolfa Ziberne. Pred tem je Poropatova poudarila pomembnost, ki ga ima tak sporazum za sodobno javno upravo, ker predstavlja učinkovito upravljanje tudi povečanje kakovosti storitev za občane. Dogovor ima namreč v luči večje samostojnosti krajevnih uprav, ki jo omogoča zakonodaja, dvojni cilj. Po eni strani bo družba Brady nudila svetovanje na finančnem področju, po drugi bo prirejala tečaje za poklicno izobraževanje kadrov javne uprave. Sporazum so sklenili na osnovi sodelovanja, ki traja že tri leta, je povedal Kilhgren. Družba Brady, ki deluje na bančnem, finančnem in industrijskem področju, sodeluje pač tudi s krajevnimi upravami. V tem smislu je neodvisen posrednik, je povedal Kilhgren, ki je v oporo javni upravi glede upravljanja bilance, blagajne, zadolžitve in tveganja, tudi glede na vse bolj raznoliko ponudbo sodobnega finančnega trga. Družba je v ta namen tudi izdelala poseben software, ki ga lahko osebje javne uprave zlahka uporablja za uspešno upravljanje premoženja in nadzor nad tveganjem. Poleg pokrajinske uprave, ki je bila pri UPI pobudnica sporazuma, so dogovor z družbo Brady že sklenili Dežela FJK in občine Trst, Gorica in Tržič. (A.G.) ŠOLA - Natečaj knjižnice Quarantotti Gambini Izkazali so se tudi učenci naših šol Učenci slovenskih osnovnih in nižjih srednjih šol so zopet zabeležili lep uspeh na enem od številnih natečajev, katerega se udeležujejo v velikem številu. Gre za literarni natečaj I ragazzi raccontano (Otroci pripovedujejo), na katerem so kar 21 odstotkov vseh tekmovalcev sestavljali učenci naših šol. Ze enajsto izvedbo natečaja je priredil mladinski odsek občinske knjižnice Pier Antonio Quarantotti Gambini s ciljem, da se pri mladih med 6. in 20. letom starosti ovrednotijo pripovedne zmožnosti. Udeležilo se ga je deset osnovnih šol (od katerih dve slovenski: Frana Milčinskega s Katinare in Pinka To-mažiča iz Trebč), osem nižjih srednjih šol (od katerih slovenska Srečka Kosovela z Op-čin) in tri višje srednje šole. Tekmovanje je potekalo v prejšnjih dneh v prostorih knjižnice Quarantotti Gambini, udeleženci pa so morali napisati kratko pripoved v italijanščini ali slovenščini, katere dogajanje je moralo biti postavljeno v Trst. Z veseljem lahko zabeležimo, da so se učenci slovenskih šol uvrstili med prve tri uvrščene v kar treh od štirih predvidenih kategoriji. Tako je v kategoriji prvih razredov osnovnih šol na tretje mesto pristala učenka prvega razreda OŠ F. Milčinskega Marta Kravos s pripovedjo Miramarski park. V kategoriji starejših osnovnošolcev pa je zmagala ravno tako učenka šole Milčinski, in sicer Lara Giacomello, ki obiskuje četrti razred, napisala pa je pripoved z naslovom Mica facile parlare di Trieste (Ni ravno lahko govoriti o Trstu). Tretje mesto v kategoriji nižjih srednjih šol je ponovno šlo dijakinji slovenske šole, točneje Giuli-i Mazzoleni iz drugega razreda NSŠ S. Kosovela: napisala je spis s pomenljivim naslovom Capuzi e luganighe (Zelje in klobase v tržaškem narečju). Nagrajevanje je potekalo včeraj v večnamenski dvorani knjižnice Quarantotti Gambini ob prisotnosti občinskega odbornika za kulturo Massima Greca, kije tudi predsedoval ocenjevalni komisiji. Zmagovalci so prejeli knjigo in pero, njihova dela pa so bila tudi prebrana. Vsi udeleženci pa so prejeli v dar knjigo. Naj omenimo, da so nagrajeni spisi objavljeni na spletni strani www.bibliotecaquarantottigambini.it. JAVNI PREVOZ - Predstavitev na Velikem trgu Ekološki avtobusi Veliko zadovoljstvo vodstva podjetja Trieste Trasporti Prevozno podjetje Trieste Trasporti je včeraj na Velikem trgu predstavilo nove najsodobnejše ekološke avtobuse (foto Kroma). Gre za vozila, ki so jih izdelali v tovarni Iveco-Irisbus (grupa Fiat). Gre za najsodobnejše ekološke avtobuse, ki se bodo pridružili podobnim vozilom na mestnih in primestnih progah. Nekateri avtobusi, ki sodijo v kategorijo Euro 6, vsekor že vozijo v naši pokrajini. Podjetje Trieste Trasporti ima med vsemi italijanskimi mesti najnovejše avtobuse s povprečno starostjo štirih let. Od leta 2003 do danes so ekološki avtobusi (v glavnem tipa Euro 3) prevozili približno 50 odstotkov vseh rednih kilometrov prog v Trstu in v okoliških občinah naše pokrajine, ki sodijo v »delokrog« Trieste Trasporti. 9 TRST Petek, 25. maja 2007 VREME, ZANIMIVOSTI VČERAJ - Na pobudo krovnih organizacij SKGZ in SSO Iskrene čestitke ob jubileju Alojza Debelisa Vidni uspehi Kmečke zveze pod njegovim vodstvom Alojz Debelis, kmetijski podjetnik s Kolonkovca in dolgoletni priljubljeni predsednik Kmečke zveze, je včeraj med slovesnostjo na sedežu SKGZ v krogu prijateljev in javnih delavcev doživel iskrene čestitke ob svoji sedemdesetletnici. »Krneča zveza se je pod njegovim vodstvom uve-ljavilla kot vidna organizacija in dosegla pomembne uspehe v korist kmetijstva«, je ob zdravici dejal predsednik SKGZ Rudi Pavšič. Njegov kolega SSO Drago Što-ka se je zaustavil pri liku Debelisa kot kmetijskega podjetnika, ki je lahko mladim svetel zgled, predsednik SSO pa pri tem ni pozabil omeniti zaslug njegove žene Zorke, ki je bila prav tako prisotna na slavju. Za podpredsednika KZ Franca Fab-ca Debelis fizično in moralno ponazarja lik našega kmeta, pokončnega človeka vedrega duha, ki globoko verjame v svoje poslanstvo. O tem, koliko je Kmečka zveza pod Debelisovim vodstvom prispevala k izobraževanju, pa je govorila deželna svetnica Tamara Balžina, ki je predstavljala tudi druge slovenske kolege z Dežele. Darila je izročil pokrajinski predsednik SKGZ Igor Gabrovec, najprej šop cvetja gospe Zorki, slavljencu pa lično ikono umetnice Karoline Franza. Alojz Debelis se je zahvalil krovnima organizacijama za pomoč, ki jo dajeta kmetijstvu in izrazil srčno željo, da bi bila Kmečka zveza nekega dne res zbirna organizacija vseh slovnskih kmetov. Dolgoletnemu predsedniku Kmečke zveze je šlo priznanje za podjetniški uspeh v kmetijstvu, obenem pa za velik doprinos stanovski organizaciji slovenskih kmetov na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini kroma Avtobusna proga št.10 spet do Trga Venezia Tržaško transportno podjetje obvešča, da je bila obnovljena redna avtobusna linija št. 10 do Trga Ve-nezia. Glede na asfaltiranje nabrežja je položaj nekaterih avtobusnih postaj začasno spremenjen. Zato podjetje vabi uporabnike, naj bodo pozorni do začasno nameščenih tabel Razstava v Sesljanu V nedeljo, ob 18. uri, bodo v prostorih kampa »Mare pineta« v Se-sljanu odprli razstavo slik, skulptur in grafik, ki so jih pripravili umetniki iz naše dežele, pa tudi drugod. Gre za »Ex tempore« , ki ga že osmo leto zapovrstjo organizira vodstvo galerije »Art Galery« s svojim sedežem v ul. Servolo 7 in ga vodi priznana umetnica Adriana Scarizza. Na kratki predstavitvi umetnin, ki jih je izbrala komisija priznanih umetnostnih kritikov in poznavalcev te umetnosti, bodo podelili nagrado in priznanja, ki so jih dale na razpolago ustanove, med temi letos tudi vodstvo Zadružne kraške banke. »Ex tempore« je tudi tokrat pod pokroviteljstvom občine Devin-Nabrežina, tema umetnin pa je posvečena krajem od Devina do Sesljana. Že pretekle dni so umetniki prinesli svoja dela, imajo pa še čas do nedelje zjutraj. Kot nam je povedala Adriana Sca-rizza je tudi tokrat razstavljeno lepo število umetnin, ki kažejo, da uživa »Art Gallery« priznanje tako umetnikov, ki sodelujejo, kot tudi vsem, ki si bodo razstavo ogledali. (N.L.) Računalniško tehnično risanje je velika ljubezen Erika Briščaka kroma ŠOLA - Oddelek za geometre zavoda Zois Uspeh na olimpijadi v računalniškem risanju Erik Briščak v Roveretu med desetimi najboljšimi v Italiji Pred časom smo poročali o ne ravno navdušujoči novici o možni ukinitvi nekaterih stolic na oddelku za geometre Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa, tokrat pa, potem ko je šola pred časom dobila nove zemljevide in naprave, lahko pišemo o no vem us pehu dijakov geometr-skega oddelka. Dijak tretjega razreda Erik Briščak, doma iz Repna, se je namreč prejšnji petek, 18. maja, udeležil vsedržavne-ga finalnega tekmovanja na olimpijskih igrah v računalniško vodenem tehničnem risanju s sistemom AutoCAD, ki je potekalo na zavo du za ge -ometre Felice e Gregorio Fontana v Roveretu, in bil na koncu med prvimi desetimi. Letošnja je bila že šesta izvedba olimpijskih iger v risanju s sistemom AutoCAD. Pobuda je na zavodu Fontana nastala skoraj za zabavo, kmalu pa je postala zelo priljubljeno tekmovanje, ki se je udeležuje veliko število šol iz vse Italije. Prva selekcija poteka vedno na sodelujočih šolah, najbolj uspešni dijaki se potem udeležijo deželne selekcije, prva dva uvrščena iz vsake dežele pa zatem nastopita na vsedržavnem finalnem tekmovanju v Roveretu. Erik Briščak je v petek moral s pomočjo računalnika narisati risbo, izhajajoč iz neke začetne dane sheme. Tekmovanja se je udeležilo 33 dijakov iz vse Italije, ki so bili po njegovih besedah vsi zelo spretni, sam pa je beležil lep uspeh, saj je prišel med prvih deset. Škoda le, pripominja, da je bilo mogoče risati le v dveh dimenzijah, saj se je sam že naučil risati v treh dimenzijah. Tu je tre- ba opo zo riti na dej stvo, da Erik tudi sam bogati in razvija svoje znanje na področju računalniškega tehničnega risanja: dobro osnovo mu daje oddelek za geometre zavoda Zois, ki ga zelo ceni, sam pa v razredu pridobljeno znanje nadgrajuje s samostojnim delom. V prostem času namreč sede za mizo, prižge računalnik in začne risati, pri čemer mu pomaga tudi brat, študent drugega letnika inženirstva na univerzi, drugače pa tudi sam navdušenec za tak sistem risanja. Z udeležbo na olimpijadi v tehničnem risanju se je tudi želel seznaniti z znanjem ostalih tekmovalcev, spoznati, kje so njegove meje in svoje znanje izboljša ti. Računalniško tehnično risanje je nasploh velika ljubezen Erika Brišča-ka. Mladi Repenc je svojčas tudi igral nogomet pri mladinski ekipi Pomlad, a je zaradi poškodbe to udejstvovanje opustil. Ker je še v tretjem razredu, se razumljivo ni še odločil, ali bo po končani višji srednji šoli nadaljeval študij na univerzi oz. katero fakulteto bo izbral, saj je čas te izbire še daleč. Eno pa je zanj gotovo: če se mu bo ponovno ponudila priložnost se udeležiti takega tekmovanja, kot so olimpijske igre v računalniškem tehničnem risanju, se ga bo ude le žil. ( iž) POLPRETEKLA ZGODOVINA - Pred jutrišnjim poimenovanjem vrtca Spomin na Križ in Košuto Razburljiva povojna dogajanja v naših vaseh in v gledališču Bi lo je takoj po kon čani voj ni. Iz Trsta, ki je bil pod zavezniško upravo, so v Jugoslavijo pričele prihajati vznemirljive novice. V samem mestu ni bilo več miru. Časopisi in agencije so o tem poročali, ni pa bi lo film skih zapi -sov. Delal sem pri državnem filmskem podjetju v Ljubljani. Ker sem otroštvo pre živel v tem mes tu in imel tu še pra -vico bivanja, so se odločili za mene, čeprav nisem imel za to delo kakšnih posebnih izkušenj, »se boš že znašel«, so mi rekli. Minilo je komaj nekaj mesecev odkar sem kot par ti zan pri šel v Trst. V uredništvih Primorskega dnevnika in italijanskega Lavoratoreja so bili skoraj vedno na tekočem o pomemb-nej ših do god kih. Tu sem tudi spo znal kaksnejšega sodelavca Maria Magajno in Ego na Kra u sa. V mestu smo delali v stalni nape-tos ti, ki pa je popus ti la, ko smo se poda li v oko liš ke vasi. Ena od teh je bil tudi Križ pri Trstu. Tu sem tudi spo -znal domačina, umetnika Berta Sirka in igralca Justa Košuto. Skupaj z njima dvema je nastala ideja za krajši dokumentarni film, ki smo ga podnaslovi-li SVETI KRIŽ, najstarejša slovenska ribiš ka vas. V ma lem por ti ču pod vas -jo, so se zbra li vašča ni, med nji mi sta -ri kriški ribiči, ki so s svojo prisotnostjo ho teli pouda riti sto in sto let ni ob -stoj slovenstva v tem kraju. To pa je bilo v tistem času najpomembnejše. Justo mi je pokazal ene ga sta rih še ohra nje nih čol nov ime no vanih »ču -pa«. Žal se filmski posnetki tega zgo-do vin sko pomemb ne ga čol na ni so ohra ni li. Iz tis tega časa pa mi je še posebej ostala v spominu prva predstava slovenskega gledališča po 25 letih v sre diš ču mes ta, v gle da li šču Feni ce, 2. decembra 1945. leta. To je bila drama v osmih slikah Ivana Cankarja, v režiji in scenografiji Ferda Delaka, glavno vlo go pa so pove rili Justu ko šu ti, ki je igral Hlapca Jerneja. Šovinistični italijanski prenapete-ži so nameravali na vsak način predstavo preprečiti. Toda pot iz glavne ulice do vho da v gle da li šče so zased li predvsem slovenski in italijanski delavci in s tem omogočili igralcem in obiskovalcem prost vstop in varen prehod v notranjost gledališča. S kolegom fo-toreporterjem Mariom Magajno sva skušala ohraniti te trenutke za zgodovino. To pa je le delno uspelo, saj so bili pogoji izredno težki. Dramski igralec, bivši partizan-do ma čin Alek san der Valič se med drugim v svojih spominih spominja.... Na odru je vla da la na petost, dvo ra na se je naglo polnila, dvatisoč glava množica je na pol ni la vse sede že, tako, da so pre ostali gle dal ci sta li tudi na obeh straneh dvorane. V dvorani je nenadoma zagrmel spon tan aplavz, ki je tra -jal dol go časa vmes pa kli ci zado volj -stva in dobrih želja. Za tem je igralec Dani lo Turk Jo co pre bral pis mo pes -nika Otona Župančiča, ki se je končalo z beseda mi: »Bo di te tovariši, na tr -žaš kih tleh s slo ven sko besedo zna nil - ci miroljubnega tekmovanja med raz-norodci v borbi za iste cilje, za resnico ki jo išče hlapec Jernej«. Zavesa se je dvignila in prva predstava novorojenega slovenskega gledališča za Trst in Primorje Jerneje-va pravica se je pričela. Hlapec Jernej Just Košu ta se je tudi gibal med na mi, ko je iskal pogovora z »gospodarjem«, »sodnikom«, »Jezičnim dohtorjem« in »župnikom« ki vsak na svoj način odrekajo človeške pravice v imenu zakona izko rišče ne mu, zavrže ne mu in upor ne mu reve žu. Vse te vlo ge je odlič no odigral Rado Nakrst. In na kon cu še oce na: Bolj šega interpreta Cankarjevega hlapca Jerneja kot je bil Just Košuta, ne bi bilo moč najti med vsemi slovenskimi igralci, to je bi lo sploš no mne nje tako gle dal cev, kot kri ti kov. Edi Šelhaus 10 Nedelja, 27. maja 2007 TRST / DEVIN-NABREŽINA - Poziv vidnih zastopnikov leve sredine Veronese si zasluži zaupanje in torej glas Kandidat je mlad in je vraščen v domače okolje » Volivke in volivci devinsko-nabrežin-ske občine bodo v nedeljo in ponedeljek izbirali novega župana in občinski svet. Leva sredina je po žalostni izkušnji izpred petih let, ko je desnica zmagala po zaslugi notranjih razprtij na levici, še pred koncem minulega leta dosegla soglasje glede imena skupnega kandidata Massima Verone-seja. Kandidat je mlad domačin, ki aktivno obvlada jezika obeh narodno-jezikov-nih skupnosti. Je mlad in politično že zelo izkušen. Veronese se posveča politiki že skoraj petnajst let, ko ga je v svet politike in javnega upravljanja prvi uvedel nepozabni župan Giorgio Depangher. Prav tako od mladih nog je Veronese aktiven tudi v društvih in organizacijah, tako da čuti in razume utrip skupnosti, kateri pripada z vsem srcem. Veronese je strokovnjak, po izobrazbi inženir in po poklicu funkcionar na urbanističnem uradu Občine Dolina. Njegovo znanje bo devinsko-nabrežinski skupnosti zelo koristno, saj je kar nekaj velikih odprtih vprašanj prav v zvezi z urbanistič- nim načrtovanjem teritorija. Ta vprašanja gre reševati trezno in premišljeno, z občutljivostjo izkušenega politika, znanjem pripravljenega strokovnjaka, predvsem pa z navezanostjo na domači kraj. Veronese se na volitve ne predstavlja sam. Za njim in z njim je lepa ekipa mladih in izkušenih domačinov, ki so skupaj oblikovali upravni program in politično strategijo večmesečne volilne tekme, ki se je z aktivno soudeležbo občanov odvijala v znaku neštetih pobud in konkretnih vsebin. Nova ekipa upraviteljev se je volilnega soočenja s sedanjim županom Retom lotila z navdušenjem in zagrizenostjo tistih, ki trdno verjamejo v končno zmago in torej uspeh. Občina Devin-Nabrežina si za krmilom torej zasluži mlado ekipo, ki je odraz domačinov slovenskega in italijanskega jezika. Slednje druži ljubezen do domačih vasi in želja po takem gospodarskem razvoju, ki bo dvignilo in utrjevalo kakovost življenja prav vsakega občana in občanke. Zato si Massimo Veronese in njegova ekipa zaslužijo naše zaupanje in zaupa- nje volivk in volivcev. Miloš Budin, vladni podtajnik, Tamara Blažina deželna svetovalka, Igor Dolenc deželni svetovalec in deželni koordinator slovenske komponente LD, Igor Kocijančič deželni svetovalec, Mirko Spacapan deželni svetovalec, Bruna Zorzini deželna svetovalka, Walter Go-dina podpredsednik Pokrajine, Marina Guglielmi pokrajinska odbornica, Boris Pangerc predsednik pokrajinskega sveta, Emilio Coretti pokrajinski svetovalec, Sandy Klun pokrajinski svetovalec, Elena Legiša pokrajinska svetovalka, Liza Slavec pokrajinska svetovalka, Mariza Škerk pokrajinska svetovalka, Zoran Sosič pokrajinski svetovalec, Aleksij Križman župan Občine Repentabor, Mirko Sardoč župan Občine Zgonik, Fulvia Premolin županja Občine Dolina, Iztok Furlanič svetovalec Občine Trst, Igor Švab svetovalec Občine Trst, Stefano Ukmar svetovalec Občine Trst, Marko Milkovič predsednik Vzhodno-kraškega sosveta in Bruno Rupel predsednik Zahodnokraškega sosveta. Župani Zgonika, Repna, Doline in Milj podpirajo kandidaturo Massima Veroneseja NABREŽINA - Srečanje leve sredine Društva steber kulture Drevi zaključna predvolilna družabnost na igrišču Sokola Ljubiteljska kultura ni kultura druge kategorije, temveč predstavlja steber kulturnega udejstvovanja. Tako bi lahko sin-tetizirali geslo srečanja o kulturnem delovanju v devinsko-na-brežinski občini, ki se je na pobudo liste Skupaj-Insieme odvijalo v neformalnem, a zato toliko bolj pristnem okviru osmice pri Špjelnih v Nabrežini. Uvodne posege so imeli kandidat za občinski svet Igor Gabrovec, pokrajinski svetnik Marjetice Paolo Salucci in vodja gledališke šole SSG Maja Lapornik. Družabnost leve sredine pri Špjelnih v starem delu Nabrežine kroma Govor je bil o Festivalu amaterskih odrov v Mavhinjah kot o nadvse uspešni pobudi. Govor je bil tudi o pomanjkanju občinskega kulturnega doma oz. večjega prireditvenega prostora. Županski kandidat Massimo Veronese, kije kot možno lokacijo tovrstne strukture evidentiral opuščeni sedež nekdanje „Lega Nazionale" v Nabrežini kamnolomi. Leva sredina bo zaključila volilno kampanjo drevi s praznikom na igrišču Sokola v Nabrežini. Začetek ob 20.uri. NABREŽINA - Massimo Veronese «Naša moč sloni na enotnosti in na mladih« Massimo Veronese ima za seboj združeno levo sredino kroma Veronese, kakšno je vaše počutje nekaj ur pred volilno preizkušnjo? Odlično. Res je, da sem nekoliko utrujen, a tudi zadovoljen, da smo v zadnjih tednih naredili ogromno delo. Pomislite, samo za regulacijski načrt smo imeli 35 skupščin po vaseh, nato zborovanja za oblikovanje programa in nato predstavitve kandidatov. In občutki? Zelo dobri. Politika, kot dobro veste, ne preživlja najboljših časov. Ljudje so naveličani starih obredov in si želijo konkretnosti. Skupaj s koalicijo sem si prizadeval, da bo vse skupaj čimbolj konkretno. Izhodiščni politični okvir, če pomislimo na ponesrečeno zgodbo leve sredine izpred petih let, ni bil ravno najboljši... Enotnost leve sredine predstavlja velik dosežek, ki pa ni prišel sam od sebe. Je sad velikega potrpljenja in strpnega dogovarjanja, ki se je pravzaprav začelo že lansko poletje. Da smo spet enotni nosi zaslugo tudi naših šest občinskih svetnikov, ki so v nelahkih razmerah ustvarili pogoje, da se je koalicija spet zedinila. To je bila res dolga pot... Bistveno je, da smo dosegli zastavljeni cilj in to tudi o vprašanjih, ki so nas razdvajala, kot je bil npr. Sesljanski zaliv. Konec dober, vse dobro torej... O tem bomo presojali v ponedeljek popoldne. Ljudem ponujamo kandidate, ki so odraz teritorija in ki zelo dobro poznajo občino. Še posebno pa sem ponosen, da ima Unija na kandidatnih listah toliko mladih obrazov. V času, ko se mladi oddaljujejo od politike, smo jih mi vanjo pritegnili. Kakšni so najhujši očitki, ki jih namenjate županu Giorgiu Retu? To, da se je v petih letih pustil pogojevati od strank, ki ga podpirajo. Župan se danes predstavlja kot neodvisen od strank, v resnici pa je bil ves čas pod vplivom zlasti Nacionalnega zavezništva. To sicer stalno zanika, dejstva pa dokazujejo, da je Občino vodila predvsem Finijeva stranka. Nacionalno zavezništvo pa se tukaj pri vas ima skoraj za stranko sožitja in pravic Slovencev... To je ne samo velika laž, temveč tudi žaljivo za naše občane. Ko je Slovenija vstopila v EU so zastopniki NZ iz Nabrežine protestirali pred slovenskim konzulatom v Trstu, podžupan in odbornik za kulturo je v pokrajinskem svetu stalno nastopal proti rabi slovenščine, v Medji vasi je za prvi maj kandidat NZ ukradel rdečo zastavo. In to naj bi bila stranka, kot pravi Ret, ki je spoštljiva do Slovencev? Menjamo argument in se napotimo v Sesljan, v to večno nerešeno vprašanje. Kakšno je vaše stališče o tem? Sesljanski zaliv predstavlja edinstveno razvojno priložnost. To ni pod vprašajem, problem je odnos, ki ga je Retova uprava imela do Sesljana. Kaj imate v mislih? Občina mora biti garant interesov in koristi občanov, kar Ret žal ni bil. Kaj pa je bil? Njegova politika do Sesljanskega zaliva je bila vseskozi dvoumna in nedorečena. Sesljan ima smisel le, če bo njegova temeljna namembnost turistična. Stvari se ne razvijajo v to smer? Žal ne. Bojim se, da nekateri v Sesljanju načrtujejo stanovanjske in ne turistične gradnje. Poglejte, kaj se dogaja z nekdanjim hotelom Europa v nabrežinskem Bregu, kjer obstaja nevarnost, da si dobimo ministano-vanja. Velika kočljiva točka so spremembe regulacijskega načrta, ki jih leva sredina odklanja, češ da gre v marsikaterem primeru za poskus gradbenih špekulacij. Ni to morda prehuda obtožba? Ne. Vse naše obtožbe so utemeljene in dokazane. Tudi obtožba, da je Ret pod vplivom »cementnega lobija«? To ni sad volilne propagande, temveč sloni na realnih dejstvih. Izraza »cementni lobi«, ki hoče pogojevati dogajanja v občini, si nisem izmislil jaz, a smo ga slišali na skupščinah po vaseh. Najbolj mi je ostalo v spominu srečanje v Medji vasi. Zakaj pa? Tam se je celotna vaška skupnost uprla usmeritvi Retove uprave, ki je svoje urbanistične izbire skušala do zadnjega prikrivati. Neverjetno, da lahko neka uprava skriva svoje ukrepe. Kako ocenjujete stanje odnosov med Občino Devin-Nabrežino in sosednjimi občinami v Sloveniji? Situacija je vse prej kot spodbudna in je logična posledica tega, da ima Nacionalno zavezništvo pri nas vodilno vlogo. V občinskem proračunu ni niti evra za obmejno sodelovanje in niti evra za izkoriščanje evropskih čezmejnih projektov. To so dejstva. Kaj pa Kraški okraj? To je nedvomno zelo lepa stvar. Njen glavni pobudnik je Občina Zgonik, naša občina sodeluje, a igra pri tem vlogo gledalca. To velja tudi pri naporih za oživitev Kraške gorske skupnosti, s katero se marsikdo v Retovi koaliciji posmehuje. Kakšen bo prvi korak, ki ga boste naredili v primeru izvolitve za župana? Poklonil se bom padlim partizanom, brez katerih danes ne bi imeli svobode. Nato bom položil šop cvetja na grob Giorgia Depangherja, človeka, ki je ogromno naredil za sožitje pri nas. (st) 127 TRST Petek, 25. maja 2007 VREME, ZANIMIVOSTI DEVIN - Konec šolskega leta na Zavodu združenega sveta Dijaki imajo nalogo, da ponesejo mir v svoje kraje Jadranski zavod združenega svet a se je v letih svojega obstoja lepo vključil v devinsko in kraško okolje kroma Barvane zastave iz devetdesetih držav, petje v različnih jezikih, glasba, nasmejani in objokani obrazi ter mladi dijaki v narodnih nošah. Kdor še ni bil v devinskem zavodu ob podelitvi diplom ne ve, kako to izgleda in težko je opisati vzdušje, ki vlada v vasi na ta dan. Ulice preplavi množica staršev, sorodnikov in prijateljev Zavoda, ki se vsako leto udeležijo slavnostne zaključne slovesnosti, ozračje pa je še dodatno slovesno zato, ker gre za dan slovesa, za velik praznik ob zaključku letnika, za polovico dijakov pa za zaključek srednješolske kariere in začetek nove dobe, praviloma na drugem koncu sveta. Tudi včeraj zjutraj so se pod velikim šotorom zbrale številne politične osebnosti, ki so s svojimi posegi sooblikovale jutranji del proslave. Kot prvi je občinstvo pozdravil devinsko-nabre-žinski župan Giorgio Ret, kateremu je sledil deželni odbornik za kulturo Roberto Antonaz. Ta je v svojem posegu izrazil željo, da bi se vse šole v naši deželi zgledovale po devinski šoli, ki predstavlja edinstven model integracije med pripadniki različnih kultur, dijake pa je spomnil, naj s sabo v svet ponesejo sporočilo o spoštovanju in miru. Ravnatelj deželnega šolskega urada Ugo Panetta je podobno kot Antonaz izrazil željo, da bi Zavod v čim večji meri sodeloval z drugimi šolami na deželnem teritoriju, saj naj bi si le-te takega sodelovanja zelo želele in tudi potre bovale. Rektor Marc Abrioux je v svojem govoru podal pregled pobud, ki so stekle v letošnjem šolskem letu in ponovil besede jordanske kraljice Noor, ki se je v prejšnjih dneh mudila v novo ustanovljenem Zavodu združenega sveta v Mostarju: »Svet izgublja danes zadnjo priložnost, da ohrani mir, zato imate dijaki to nalogo, da sporočilo o miru in sožitju ponesete v svet, da spremenite ideale v resničnost. Vedite, da od vas pričakujemo veliko.« Sledila je nato dr. Mary Myers iz univerze v Harvardu, ki je podelila prestižno nagrado »Harvard Book Prize« najbolj zaslužni dijakinji - Španki Pa-lomi Navarro Negredo, izjemoma pa še štipendijo Alžirki Sari Amini Adem. Kot zadnji je na govorniški pult stopil še Tim Toyne Sewell, predsednik mednarodne uprave Zavodov združenega sveta, ki je najprej pohvalil stopnjo integracije šole z vasjo in okoljem, nato pa še napovedal odprtje petih novih zavodov združenega sveta v naslednjih letih. Uradni slovesnosti je sledila še interna proslava, ki se je zaključila s podelitvijo priznanj in diplom. (mit) BAZOVICA - v dvorani špotrnega društva Zarja Pesem, fantov na vasi magično odmevala v majsko noč Revija manjših moških pevskih skupin, imenovana »Fantje pojejo na vasi«, se je v soboto 19.maja prelevila v res očarljiv glasbeni večer. Številno občinstvo je povsem napolnilo akustično dobro dvorano novega športnega centra Zarja iz Bazovice, v kateri se je prvič odvijala kulturna prireditev. Letošnja, že tretja uspešna ponovitev, je prirediteljem prinesla obilo zadoščenja, saj so bili na koncu deležni splošnih pohval. Zadovoljno občinstvo je pa najlepše plačilo za vloženi trud in skrbi. Organizator večera, domača MVS Lipa, je prva stopila na oder. Pod vodstvom dirigentke Anastazije Purič so pevci najprej podali tankočutno črnsko duhovno »My lord what a morning«, kateri so sledile morsko navdahnjene: tržaška »Marinaresca« ter dalmatinski »O more duboko« in »Plovi plovi«. Solidno je zazvenela Jerebova »O kresu«. Nastop je zaključila radoživa pivska »Ko b' sodov ne b'lo«. Nato seje poslušalcem predstavil oktet »Škofije«, kije takoj pritegnil pozornost s točnim in izraznim podajenjem Vrabčeve »Istra mati«, kateri so sledile melanholična »Ljubi kruhek«, zveneča »Škabrijel«, brh- TRST - pred dnevi Društvo Promemoria je imelo občni zbor in izvolilo nove odbornike Pred nekaj dnevi so se člani društva za zaščito vrednot protifašizma in protinacizma Promemoria zbrali ne letnem občnem zboru. Svoje poročilo je predsednik Sandi Volk uvedel z mislijo o pred nekaj meseci preminulem ustanovnem članu društva in nadzorniku Lucijanu Malalanu nakar se je zahvalil Kulturnemu društvu Slavko Škamperle, ki je občni zbor gostilo v svoji dvorani. Volk se je nato osredotočil na okoliščine, v katerih društvo deluje in pri tem ožigosal poskuse takoimenovane sprave, pod krinko katere tudi nekateri politiki in stranke, ki se sklicujejo na dediščino odporništva, vodijo kampanjo rehabilitacije fašizma. S tem v zvezi se je obregnil ob zadržanje predsednika Napolitana, ki si je ob Dnevu spomina privoščil poleg neposrednega napada na Hrvaško in Slovenijo tudi odlikovanje sorodnikov fašistov, škvadristov in vojnih zločincev. Volk pogreša tudi pokončnejši odziv levičarskih politikov, ki so se 10. februarja udeležili proslave na bazovskem šohtu ob nestrpnih izpadih, ki jih je bil deležen podtajnik Rosato ob omembi Slovencev. Spodbudne pa so po Volkovem mnenju reakcije demokratične javnosti ob vse vztrajnejših poskusih kriminalizacije protifašizma, katerih tarča je tudi društvo sa mo. Glede društvene dejavnosti Volk poudarja, da se je pretežno krajevne preusmerila na državno raven. V tem oziru je omenil solidarnostne pobude vprid milanskim protifašistom, ki so se znašli pod udarom sodstva, ker so skušali preprečiti fašistični shod. Posebej pa je poudaril pomen navezovanja stikov s sorodnimi organizacijami širom po Italiji, z namenom, da se naslednjega 10. februarja priredi vsedržavna pobuda, »ki naj ne bi bila le odgovor na fašistično in revizionistično označene pobude, ampak naj bi nudila drugo tolmačenje zgodovine«. Volk je v nadaljevanju naglasil pomen kulturne in poljudnoznanstvene dejavnosti, ki ji je treba dati novega zagona. Po odobritvi obračuna in razrešnici staremu odboru so člani izvolili nove odbornike Mario Pellizzari, Tita Detonija, Sandija Volka, Sabino Nonino-Pieri, Dejana Kozino, Bruno Mahne, Alessandra Radovinija, Pavla Volka in Piera Purinija ter nadzornika Fausta Vilevicha in Davida Nonino-Pierija. Občni zbor je nato soglasno odobril solidarnostno sporočilo v podporo predsedniku VZPI iz Masse Ermenegildu della Bianchini in drugim tos-kanskim protifašistom, ki so na sodišču prisiljeni zagovarjati, ker so odstranili kljukasti križ s katerim so neonacisti pomazali spomenik partizani Al-du Salvettiju. Za druš tvo Pro me mo ria Pavel Volk Včeraj danes Danes, PETEK, 25. maja 2007 GREGOR Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.40 - Dolžina dneva 15.16 - luna vzide ob 14.14 in zatone ob 02.25. Jutri, SOBOTA, 26. maja 2007 ZDENKO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 25,3 stopinje C, zračni tlak 1012 mb ustaljen, veter 2 km na uro se-vero-zahodnik, vlaga 55-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,1 stopinje C. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino [12 Lekarne Domača moška vokalna skupina Lipa je zapela pod vodstvom Anasatazije Purič ka »Tri ljubice«, zvočno lepo izdelana »Oprezno dekle« ter vedno dobrodošel Kumerjev venček »Istrske tri«. Glasbeni užitek se je nato nadaljeval z nastopom okteta »Odmevi«. Saleški fantje so najprej pozorno izvedli Vodopivčevo »Podoba časa«, naslednje skladbe so bile mirnejše narave in prav tako prepričljivo podane: »Luna lunica«, »Petelinček je zapieu« ter znani »Večerni ave«. Za konec je oktet »Odmevi« izbral skladbo »Svarilo«, kjer se v zrelem tekstu, komaj 13-letnega Igorja Volka, občuti ves kruti nesmisel vsakršne vojne. Po burnem aplavzu, kije nagradil zaključno pesem, so na oder stopili zadnji gostje večera, pevci okteta »Simon Gregorčič« iz Kobarida. Začeli so nastop s polifonsko »Kadar misli žalostne« in z ubranim petjem nadaljevali s spevnimi »Nekoč« in »Pod noč« ter milozvočno Gob-čevo »Nič ne bom hodil«. Navdušeno občinstvo je z vztrajnim ploskanjem izsililo še dodatek, ki ga je kobariški oktet uslišal s srcem podano koroško narodno. Doneča Vrabčeva »Zdravljica«, ki so jo skupaj zapeli nastopajoči, je še zadnjič idealno povezala poslušalce in pevce ter slovesno zaključila bogat in pester glasbeni večer. Od ponedeljka, 21. maja, do sobote, 26. maja 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16. ure Ul. Oriani 2 (tel. 040-764441), Barko-vlje - Miramarski drevored 117 (tel. 040-410928). Boljunec (040-228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1. Boljunec (040-228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (tel. 040-300940). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. ALCIONE - 17.30, 19.15, 21.00 »Mio fratello e figlio unico«. AMBASCIATORI - 16.30, 19.15, 22.00 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo«. ARISTON - 19.00, 20.30, 22.15 »Frank Gehry creatore di sogni«. CINECITY - 15.40, 17.00, 18.00, 18.45, 18.50, 20.30, 21.20, 22.00, 22.15 »I pirati dei caraibi: Ai confini del mondo«; 16.00, 17. 30, 19.00, 20.30, 22.00 »Zodiac; 16.05 »Prey-La caccia e aperta«; 15.45, 16.15, 19.10, 22.00 »Spider-man 3«. EXCELSIOR - 17.00 »La Vie en Rose«; 20.00, 22.00 »Breach - L'infiltrato«. EXCELSIOR AZZURRA -18.05, 20.10, 22.15 »Quattro minuti (Vier minuten)«. FELLINI - 17.00 »Io l'altro«; 18.30, 20.15 »Notturno bus«; 22.00 »L'om-bra del potere«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La cit-ta proibita«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) - 17.30, 19.50, 22.10 »Le vite de-gli altri«. KOPER - KOLOSEJ - 15.10, 18.30, 21.50 »Pirati s Karibov: Na robu sveta«; 18.20, 20.10, 22.00, 23.50 »Gasniki zla«; 21.10, 23.40 »Favnov labirint«; 17.20, 19.20 »Drkajva skupaj«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 18.15, 21.00 »Pirati dei Caraibi«; Dvorana 2: 16.40, 19.20, 22.10 »Zodiac«; Dvorana 3: 16.30, 20.10, 22.20 »Spider-man 3«; 18.40 »Epic movie«; Dvorana 4: 16.30 »La tela di Carlotta«; 18.15, 20.15, 22.15 »L'uomo dell'anno«. SUPER - prepovedano mladini pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - dvorana 1: 17.30, 20.30 »I pirati dei caraibi: Ai confini del mondo«; Dvorana 2: 18.45, 22.00 »I pirati dei caraibi: Ai confini del mondo«; dvorana 3: 17.40, 20.30 »Spider man 3«; dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.10 »La citta proibita«; dvorana 5: 18.30, 22.00 »Zodiac«. 12 Petek, 2S. maja 2GG7 TRST / Slovensko prosvetno društvo Mačkolje prireja «C 45. PRAZNIK ČEŠENJ Danes, 25. maja: ob 17.00 odprtje kioskov od 20.00 dalje ples s skupino Ne me jugat Jutri, 26. maja: ob 17.00 odprtje kioskov od 20.00 dalje ples s skupino Malibu Nedelja, 27. maja: ob 15.00 odprtje kioskov od 17.30 dalje zabavna glasba Brkinske godbe 2000 od 20.00 dalje ples s skupino Kraški kvintet Ponedeljek, 28. maja: ob 17.00 odprtje kioskov od 20.00 dalje ples s skupino Sonce Prisrčno vabljeni v Mačkolje! é Občina Dolina v sodelovanju z Mestno občino Koper v okviru pobude »ODPRTA MEJA V NOVEM ČASU« prireja TRADICIONALNO SREČANJE NA SOCERBU v nedeljo, 27. maja 2007 ob 9.00: zbirališče pri izviru na Zgurnci in vodeni pohod do Socerba in okolice s člani SPDT ob 17.00: slovesna sv. maša v Socerbski jami ob 18.30: pozdrav predstavnikov občin Koper in Dolina nastop ženske pevske skupine "Dekleta s Škofiji" pod vodstvom Maijetke Popovski in "Tamburaškega ansambla KD Prešeren" iz Boljunca pod vodstvom Ervina Žeijala Udeleženci naj imajo pri sebi veljavno osebno izkaznico ali maloobmejno prepustnico. OBČINA REPENTABOR OBČINSKI PRAZNIK - BINKOŠTI REPEN Danes, 25. maja 2007 18.00 odprtje kioskov 18.30 v Kraški hiši v Repnu: uradna otvoritev občinskega praznika, sodeluje MoPZ Kraški dom, odprtje razstave »Kamen in Kras« - kamniti izdelki Leona Mahniča iz Vogelj (SLO) 20.30 - 00.30 PLES z ansamblom »Kraški kvintet« Jutri, 26. maja 2007 18.00 odprtje kioskov 19.00 v Kraški hiši v Repnu: predstavitev brošure »Tako nas imenujejo« s sodelovanjem osnovne šole Alojza Gradnika z Repentabra, glasbena točka »Mali kraški muzikanti« 20.30 - 00.30 PLES z ansamblom »Sonce« 10.30 17.00 20.00 20.30 Nedelja, 27. maja 2007 OBUDITEV PRAZNOVANJA BINKOŠTI slovesna sv. maša na Tabru odprtje kioskov povorka repentabrskih fantov ob spremljavi Godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč, prihod povorke na trg in ples, ki ga otvori repentabrska mladina ■ 00.00 PLES z ansamblom »Mi« Pokrajina Trst M Izleti KROŽEK AUSER PINO BURLO,organizira v okviru »Potovanj kulture in spomina« izlet v Prago, Češke Budejovi-ce, Karlstein in Mauthausen od 27. do 31. maja 2007. Odhod bo iz Trsta, poskrbljeno bo za polni penzion. Podrobnejše informacije dobite na sedežu krožka v Ul. Frausin 17/a v Trstu, od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. Tel. št. 040-362730. SMS-STUDENT MULTI SERVIS IN KRUT, tokrat malo drugače, vabita v nedeljo, 27. maja na ekskurzijo »Od kleti do kleti« v okolico Pordenona z vodenim obiskom kleti in degustacijo vin, sira in medu ter ogledom razstave orodja. Prijava in informacije: Matija 333-1812855, Krut 040-360072 ali pri standu šole Žiga Zois, ki bo v soboto 26. maja od 10. do 16. ure na tr- kljanskem z obiskom Cerknega, bolnice Franje in Bevkove domačije v Zakoj-ci. Vpisovanje in informacije : Darko Kobal 040-826661, Anton Bole 040417025, Krut - Ul. Cicerone 8, 040360072. VZPI-ANPI KRIŽ v sodelovanju s Kru-tom vabi v nedeljo, 3. junija, na izlet v Istro z ogledom Hrastovelj, Grožnjana in Pirana ter spoznavanjem nabiranja tartufov s sprehodom po gozdu, za zaključek vožnja z ladjo ob slovenski obali. Informacije in vpisovanje Tretjak Ida 040-220200 in Sedmak Gabrijela 040-229237. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNECprire- di v nedeljo, 10. junija 2007, izlet v Ljubljano. Vožnja na grad in plovba s turistično ladjico po Ljubljanici. Po kosilu muzika s plesom. Odhod ob 7.30 z glavnega trga v Boljuncu. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040-228050. SKUPINA 85 vabi v nedeljo, 10. junija, na avtobusni izlet v nadiške doline z ogledom naravnih, arheoloških, zgodovinskih in kulturnih zanimivosti. Dodatne informacije na tel. št. 040-77245 ali 348-5289452. KMEČKA ZVEZA prireja dne 17. junija izlet na Srečanje kmetov treh dežel -FJK, Koroške in Slovenije pri Naklem (Kranj). Cena 30,00 evrov, vključuje prevoz in kosilo. Vpisovanje in informacije na tel. 040-362941. PD SLOVENEC obvešča, da je prostih še nekaj mest za izlet, ki bo od 22. do 25. junija v Budimpešto, ob priliki gostovanja MePZ Slovenec-Slavec. Za informacije lahko kličete na tel. št. 040228629 (Sonja). KROŽEK KRUT sporoča, da je v teku vpisovanje za skupinsko počitnikova-nje na Malemu Lošinju od 24. junija do 4. julija. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072. DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOBERDOB organizira izlet dne 30. junija 2007, v Ptuj in okolico. Prijave sprejema: 0481-78000 (Gostilna Peric), 0481-78398 (Mila), 0481-78121 (Miloš). ¿i Čestitke Moji pranoni FRANČKI voščim vse najboljše in ji pošiljam 90 poljubčkov. Matija! Po celem Bregu razšel se je glas, da na Krmenki praznuje pravi as. 7-x5 jih danes naša Suzi slavi in vse najboljše ji iz srca vsa klapa želi. Koncert oblikujejo MlMPS Vesela pomlad - vodi Mira Fabjan,spremljava Iris Risegari, MoPS Sv. Jernej - vodi Aleksandra Pertot, CPZ Sv. Jernej - vodi Aleksandra Pertot, orgelska spremljava Vinko Skerlavaj in MePZHrast iz Doberdoba - vodi Hilarij Lavrenčič.Pri-ložnostno misel bo podala Alenka Hrovatin. Prisrčno vabljeni! OBČINA DOLINA V SODELOVANJU Z MESTNO OBČINO KOPER v okviru pobude »odprta meja v novem času« prireja tradicionalno srečanje na Socer-bu v nedeljo, 27. maja. Ob 9. uri zbirališče pri izviru na Zgurnci in vodeni pohod do Socerba in okolice s člani SPDT. Ob 17. uri slovesna sv. maša v Socerbski jami. Ob 18.30 pozdrav predstavnikov občin Koper in Dolina, nastop žrnske pevske skupine »Dekleta s Škofiji «pod vodstvom Marjetke Popovski in »Tamburaškega ansambla KD Prešeren« iz Boljunca pod vodstvom Ervina Žerjala. Udeleženci naj imajo pri sebi veljavno osebno izkaznico ali maloobmejno prepustnico. KD TOMAJ, SKD VIGRED, RAZVOJNO DRUŠTVO PLISKA IN O.Š. DUTOV-LJE-PODDRUŽNICA TOMAJ VABIJO na Kosovelov večer v sredo, 30. maja 20.30 v kulturni dom v Tomaju. Sodelujejo otroci o.š Dutovlje poddružnice Tomaj, članice dramskega oddseka SKD Vigred in ansamble Maldi kraški muzikanti. SKD BAR KOV LJE Ul. Bonafata 6, pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev in Slovenske prosvete vabi v četrtek, 7. junija, na koncert Tamburaškega ansambla SKD France Prešeren iz Boljunca, ki ga vodi Ervin Žerjal. Pela bo Marjetka Popovski. Začetek ob 20.30. H Šolske vesti MALČKI IN VZGOJITELJICI OTROŠKEGA VRTCA PALČICA vabijo na ogled razstave ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v nedeljo, 27. maja, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure v prostorih otroškega vrtca v Ricmanjih. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRANA MILČINSKEGA sporoča, daje še nekaj mest za angleški tabor »Jezikajte« v Zambratiji od 27. avgusta do 2 septembra (10-16 let) in računalniško delavnico »Miška« od 3. do 7. septembra (8-14 let) v jutranjih urah. Za prijave in informacije tel. št. 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali e-pošta franmil-cinski@libero.it. S3 Prireditve 0 Mali oglasi gu sv. Antona. Pridružite se! SPDT prireja v nedeljo, 27. maja 2007, v sodelovanju z Občino Dolina in v okviru pobude »Odprta meja v novem času« že tradicionalni planinski pohod od Doline do Socerba. Zbirališče bo ob 9. uri, v Dolini pri izviru na Zgurnci. Od tu se bodo podali, v spremstvu vodiča Slavka Slavec, do nekdanjega Turškega stolpa nad Črnim Kalom, od koder je krasen razgled na Istro in morje. Vrnili se bodo na Socerb, kjer bo ob 17. uri v Socerbski jami sv. Maša, kasneje pa kulturni program in družabnost. KOŠARKARSKI KLUB BOR priredi 1., 2. in 3. junija avtobusni izlet v Radence in Prekmurje z bogatim kulturnim in rekreativnim programom. Za informacije tel. na št. 348-8011601. Vabljeni! PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU in krožek Krut vabita ob Bevkovem letu v soboto, 2. junija na ekskurzijo po Cer- FANTJE IZPOD GRMADE vabijonaza-ključni večer z družabnostjo, ki bo na sedežu zbora danes, 25. maja 2007, ob 21. uri. GLASBENA MATICA IN ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vljudno vabita na celovečerni koncert v okviru Evropskega festivala mladinskih pevskih zborov, ki bo danes, 25. maja 2007, v Luteranski cerkvi v Trstu, s pričetkom ob 20.30. Sodelovali bodo Mešani mladinski pevski zbor Trst pod vodstvom Aleksandre Pertot, Mešani mladinski pevski zbor liceja Petrarca iz Trsta pod vodstvom F. Calandre in Mešani mladinski pevski zbor Jeuni S. Cristina iz Sante Cristine pri Bocnu pod vodstvom Samuela Runggaldiera. KNJIGARNA LIBRISV KOPRU pripravlja tri spominske večere o treh pomembnih možeh, ki so zaznamovali kulturo in gospodarsko podobo našega območja. To so Avguštin Zlobec, dr. Josip Agneletto in France Ravnik. Prvi večer bo danes, 25. maja 2007, na dvorišču župnišča, ob 19. uri, v Sv. Antonu pri Kopru. G. Dušan Jakomin bo predstavil Avguština Zlobca in njegov čas. Sodelovali bodo Bogdan Kavrečič, flavtistki Glasbene šole Koper. Večer bo povezovala Tanja Jakomin. GLASBENA MATICA - KONCERTNA SEZONA 06-07 soboto, 26. maja ob 20.30 - Gostovanje SNG Opera in balet iz Ljubljane - G. Verdi: Nabucco, opera v 4 dejanjih. Predprodaja vstopnic od ponedeljka, 21. maja pri blagajni KD od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Informacije GM 040-418605. Vabljeni! ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. IN CPZ SV. JERNEJ vabita na slovesen sklep Šmarnic v župnijsko cerkev sv. Jerneja na Opčinah: ob 19.30 bo sv. maša s šmarničnim branjem, sledi tradicionalni KONCERT MARIJINIH PESMI. 040-772545 od 8. do 10. ure. PEKARNA LEGIŠA iz Sesljana išče slaščičarja. Tel. na št.: 040-299147. PODARIM novo posteljno mrežo z jo-gijem tipa Permaflex, 190 x 80 cm, tel. na št. 040-208989. PRODAJAM ČEBELNJAKE D.B. z me-diščem za takojšnje nabiranje. Evro 200,00. Tel. na št. 040-416866. PRODAJAM avto Citroen Saxo Van Di-ezel,letnik 12/02, prevozenih 115.000 km, edini lastnik,redno servisiran, kupcu podarim štiri zimske gume. Tel. na št.: 335-387517. PRO DAM 4000 kvm nezazidljivega zem-ljišca, med Opcinami in Repnom, dostop z avtom. Cena 30.000 evrov. Tel. 347-6145807. PRODAM hišo z vrtom v Doberdobu, potrebno popravil. Tel. na št. 335254896. PRODAM kompletno spalno sobo, moderno z ogledali, primerno za mlade pare, temno sive barve. Tel. na št. 334-3539564. PRODAM volkswagen polo 1.4 TDI, 80 konjskih moči, sportline, junij 2006, 13.000 km, črno metalizirane barve, tri vrata, full optional. Tel. na št. 3473452051. RAZNOVRSTNO rabljeno pohištvo prodam po ugodni ceni. Tel. na št. 04054390 ali 348-2801144. SKUPINA DIJAKOV SMS S.R.Lnudikot servisno podjetje varstvo otrok, pomoč pri nalogah in organizacijo rojstnih dne. Upajmo na sodelovanje sovašča-nov. Za informacije tel. 333-1812855. Id Osmice GOSTIL NA NA KRA SU išče gospo za pomoč v kuhinji. Tel. na št. 3201922872. AGRITURIZEM NA KRASU išče mesarja vajenca z voljo do dela. Tel. 3335342832. AGRITURIZEM NA KRASU išče pomočnico za delo v kuhinji in v strežbi. Tel. na št. 333-5342832. DAJEM V NAJEM pisarno na mejnem prehodu Fernetiči. Zainteresirani naj pokličejo na tel št. 040-213341. IŠČEM DELO kot vrtnar. Tel. na št. 320-9564298. IŠČEM ZAZIDLJIVO zemljišče s pogledom na morje. Tel. na št. 329-0217218. IŠČE MO pridno, prijazno dekle za delo v baru. Tel. na št.: 338-8042407. KIOSK na nabrežinskem bregu išče kuharja za poletni čas. Tel. na št.: 3356943528. KLJUČAVNIČARSKA DELAVNICA v obrtni coni Dolina zaposli vajenca ali delavca z dobro voljo do dela. Zainteresirani naj pokličejo na št. 3355702863. MIZAR z obrtniško izkušnjo ter žena, kot hišna pomočnica dobita zaposlitev v Trstu. Poskrbljeno je stanovanje za družino, ostalo po dogovoru. Pisati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »mizar«. NA KATINARI, v bližini bolnice prodamo malo hišico, primerno za urade ali ambulanto. Cena po dogovoru. Tel. na št. 040-228382 ali 335-6067594. NAŠLI SMO PSIČKO srednje rasti, črno z belimi tačkami. Kdor jo pogreša naj pokliče na št. 333-2523040 ali naj se javi v baru Otok v Dolini (040-8325069) v obrtni coni Dolina. NUDIM dolgoletno prakso pri oskrbi ostarelih. Tel. na št.: 348-6041138 ali 00386-40328223. OPČINE -malopisarnodajemovna-jem. Informacije vsaki dan na tel. št. OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas! Tel. št. 040-299442. DARJO IN JELKA stavRicmanjihodpr-la osmico. OSMICO je odprl v Zgoniku Roberto Savron. OSMICO je odprl v Medji vasi Ferfogli-a Paolo. Toči belo in črno vino in nudi domači prigrizek. OSMICO je odprla družina Pertot (-Špj'lni) v Nabrežini, stara vas št. 10. Vabljeni! OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. 040-327240. OSMICO sta odprla Cvetko in Zmaga Colja, Samatorca 50. Tel. 040-229224. OSMICO sta odprla v Saležu Sandra in Jožko Škerk. STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico. Toplo vabljeni! Loterij a 24. maja 2GG7 Bari B9 S7 2 BG 79 Cagliari SS 42 11 22 72 Firence 61 66 6B 1S S Genova 49 SG S7 9 6B Milan B2 29 67 SS 7S Neapelj 19 SS S7 7 2G Palermo 44 22 14 S4 6 Rim 1B BB 6G 46 B6 Turino 17 9 S4 7B 76 Benetke 66 79 S1 41 21 Nazionale 1S 72 BS S4 71 Super Enalotto St. 62 13 19 32 39 44 61 jolly 66 Nagradni sklad 2.981.012,92 € Brez dobitnika s 6 točkami-Jackpot 2.981.012,92 € I dobitnik s 5+1 točkami 596.202,58 € II dobitnikov s 5 točkami 54.200,24 € 1.484 dobitnikov s 4 točkami 401,75 € 51.545 dobitnikov s 3 točkami 11,56 € Superstar 18 Brez dobitnika s 6 točkami --C Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 4 dobitnikov s 4 točkami 4G.17S,GG C 179 dobitnikov s 3 točkami 1.1S6,GG C 2.545 dobitnikov z 2 točkama 1 GG,GG C 15.653 dobitnikov z 1 točko 1G,GGC 34.461 dobitnikov z 0 točkami S,GG C / Državni otroški vrtec v Križu vljudno vabi NA SLOVESNO POIMENOVANJE PO JUSTU KOŠUTI V SOBOTO, 26. MAJA 2007, OB 10.30 V VRTCU V KRIŽU Glasbena matica in Zveza slovenskih kulturnih društev Vljudno vabita na celovečerni koncert v okviru EVROPSKEGA FESTIVALA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Europäisches Festival für Jugendchöre Sodelujejo: Mešani mladinski pevski zbor TRST Zborovodja: Aleksandra Pertot Šolski pevski zbor »F. Petrarca« Zborovodja: Francesco Calandra Cor di Jeuni S. Cristina di Santa Cristina iz Bočna Zborovodja: Samuel Runggaldier danes. 25.5.2007. ob 20.30 v Luteranski cerkvi, trg Panfili v Trstu Vljudno vabljeni! 13 Obvestila AKK BOR prireja KOŠARKARSKI KAMP za mlade košarkarje in košar-karice vseh starostnih stopenj. Potekal bo od 26. avgusta do 2. septembra v domu Lipa v Črmošnjicah na Dolenjskem. Vabljeni na informativni sestanek danes, 25. maja ob 20. uri v prostore društva V. Vodnik v Dolini. AŠD SK BRDINA sklicuje danes, 25. maja 2007, redni občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Domu Brdina na Opčinah. Vabljeni vsi člani in simpatizerji. OBČINA REPENTABOR vabinaobčin-ski praznik - BINKOŠTI od petka, 25. maja do nedelje, 27. maja. V petek, 25. maja: 18. uri - odprtje kioskov; 18.30 v Kraški hiši - uradna otvoritev praznika, sodeluje MoPZ Kraški dom, odprtje razstave »Kamen in Kras«; 20.30 - ples z ansamblom »Kraški kvintet«. V soboto, 26. maja: 18. uri - odprtje kioskov; 19. uri v Kraški hiši - predstavitev brošure »Tako nas imenujejo« s sodelovanjem oš. Alojza Gradnika, glasbena točka »Mali kraški mu-zikanti«; 20.30 - ples z ansamblom Sonce. V nedeljo, 27. maja, ob 10.30 - slovesna sv. maša na Tabru, ob 17. uri odprtje kioskov, 20. uri povorka re-pentabrskih fantov ob spremljavi godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč, prihod povorke na trg in ples, ki ga otvori repentabrska mladina, ob 20.30 ples z ansamblom Mi. ORATORIJ V MARIJANIŠČU 2007 Tudi letos bodo v Marijanišču potekali počitniški dnevi pod imenom ORATORIJ 2007. Za OSNOVNO ŠOLO je določen zadnji teden v juniju in sicer od ponedeljka, 25., do vključno petka, 29. junija. Mladi iz NIŽJE SREDNJE ŠOLE bodo imeli oratoriji prvi teden v juliju. Uradni začetek ob 9. uri. Starši lahko pripeljejo otroke tudi prej. Zaključek ob 16. uri. Za prvo skupino je predviden en dan kopanja na morju in en dan izleta v planine. Druga skupina pa bo imela kot vsa zadnja leta dvodnevni pohod po slovenskih planinah. Prispevek je 70,00 evrov. V to je poleg vsakdanje hrane vključen enodnevni izlet za prvo skupino, ter prevoz druge skupine na dvodnevni izlet v planine (ni vključeno spanje v planinski koči). Prijavite se lahko na tel. tajnico 040211113 ali na št. 335-8186940. POKRAJINSKO ZDRUŽENJE DRUŽIN DUŠEVNO PRIZADETZIH OSEB prireja danes, 25. maja, ob 15. uri na sedežu v ul. Madonnina 15/B predavanje »Družine med psihičnim nelagod-jem in odvisnostjo« (dr. Bernardo Spazapan). Jutri, 26. maja ob 9. uri bo predavanje »Družinske problematike sprejemanja in varstva v posvetovalnicah« (dr. Paolo Bruni in prof. Paolo Cendon). SKD VESNA prireja fotografski natečaj »Razglednica iz Križa« v sodelovanju z društvom Fotovideo Trst 80. Prijavnice in pravilnik dobite v NŠK v Trstu in v restavraciji La Lampara v Križu. Slike lahko oddate v NŠK do petka, 25. maja 2007, in v Lampari do sobote, 26. maja 2007. Pojasnila: 040220155 ali 340-7235369 (Sara Se-mec). SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja tradicionalni 45. PRAZNIK ČEŠENJ od petka, 25. maja, do ponedeljka, 28. maja, v Mačko- ljah, na prireditvenem prostoru »Na Metežici«. Program: v petek, 25. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Ne me jugat; v soboto, 26. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Malibu; v nedeljo, 27. maja, od 17.00 dalje zabavna glasba Brkinske godbe 2000, od 20.00 dalje ples s skupino Kraški kvintet; v ponedeljek, 28. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Sonce. Odprtje kioskov: vsak dan ob 17.00, v nedeljo ob 15.00. Prisrčno vabljeni! SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU IN SKD VESNA, vsodelovanju s Slovenskim gledališkim muzejem iz Ljubljane, vabita na otvoritev razstave »Moja knjiga. Tržaški igralec in režiser Just Košuta«, danes, 25. maja 2007, ob 20.30, v domu Alberta Sirka v Križu. SRENJA BOLJUNEC vabi na redni letni občni zbor, ob drugem sklicanju danes, 25. maja 2007, ob 20.30, v kulturnem centru France Prešeren. SOC. SKRBSTVO OBČIN DEVIN NA-BREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR TER ZAD. LA QUERCIA organizirajo v soboto, 26. maja 2007, ob 20. uri, predvajanje filma v ital. jeziku »Mi presenti i tuoi?«. Predvajanje se bo odvijalo v veliki dvorani športne strukture v Vižovljah in je namenjeno vsem najstnikom, ki obiskujejo srednje in višje šole, bivajoče v teh občinah. Prost vstop. KD RDE ČA ZVEZ DA IN ZDRU ŽE NJE SLOV. KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽENA prirejata v soboto, 26. maja, ob 18. uri na sedežu KD Rdeča zvezda predavanje »Seminar o pripravi zdravilnega olja po spagirični metodi«. V nedeljo, 27. maja, od 14. ure do 18. ure bo nabiranje in priprava olja. Izvajalec: dr. Marco Vittori. Za informacije klicati na št. 347-6741791 (Nevia) ali št. 340-7719694 (Sara). ŠD VESNA vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v soboto, 26. maja, ob 18.30 v prostorih nogometnega igrišča. Dnevni red: predsedniško in blagajniško poročilo, odobritev bilance, razno. AŠK - SK BRDINA vabi vse člane in prijatelje na čistilno akcijo svojega sedeža v Merčedolu na Opčinah, ki bo v nedeljo, 27. maja, ob 9.30. Zagotovljena je vesela družba! Za prijavo lahko pokličete na društveno številko 3475292058. Toplo vabljeni! JUS TREBČE organizira v nedeljo, 27. maja 2007, četrti sprehod po katastrski občini Trebče v okviru projekta »Ohranimo živa trebenska ledinska imena«. Zbirališče ob 8.30 »Pred cjerkvo« oz. »P'd lipo«. Vabljeni člani in vaščani! MALČKI IN VZGOJITELJICI OTROŠKEGA VRTCA PALČICA Vas prisrčno vabijo na ogled razstave ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v nedeljo, 27. maja, od 9. do 12. in od 16. do 19. ure v prostorih otroškega vrtca v Ric-manjih. ROTARY CLUB MILJE v sodelovanju z Območjem 1.3, Občino Milje, Občino Dolina in Pokrajino Trst organizira v nedeljo, 27. maja 2007, ob 11. uri koncert Pihalnega orkestra »Filar-monica di S. Barbara«, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Ob 12. uri kratka družabnost. Za odhod in prihod je predvidena vožnja posebnega avtobusa: trg Republike v Miljah ob 10.00, Ul. Flavia pri Štramarju (avtobusna postaja »Fany«) ob 10.10, Žavlje ob 10.20 (avtobusna postaja), Domjo ob 10.30 TRST MoPZ Fantje izpod Grmade vabi na c-\ zaključni večer z družabnostjo, --- ki bo na sedežu zbora danes, 25. maja ob 21. uri (avtobusna postaja), Boljunec ob 10.45. Povratek je predviden po zaključku družabnosti. SKD VALENTIN VODNIK IN MAJENCA vabita vaščane in prijatelje na predvajanje televizijske dokumentarne oddaje RAI 3 o letošnji Majenci v nedeljo, 27. maja ob 20.45 v društveni dvorani. KD IVAN GRBEC - Škedenjska ul. 124, vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 28. maja, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo v ponedeljek, 28. maja 2007, govoril celjski škof Anton Stres. Predstavil bo svoje razmišljanje o Evropi, ki se otepa svoje krščanske preteklosti. Ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3. TPPZ PINKOTOMAŽIČ sporoča, dabo v torek, 29. maja ob 20.45 redna pevska vaja. BAMBIČEVA GALERIJA NA OPČI- NAH Proseška ul. 131, vabi na ogled razstave Mihaele Velikonja »Utrinki«. Razstava bo na ogled do 31. maja, vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob nedeljah samo do 12. ure. OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vpisovanja v občinski poletni center do 31. maja 2007, od 8.30 do 12.30 v Uradu za Šolstvo občine Dolina. V ponedeljek, 21.junija 2007, bodo vpisovanja potekala tudi popoldne od 14.30 do 16.30. Za informacije tel. št. 040/8329241. Poletni center bo deloval v dveh izmenah: od 18. do 29. junija 2007, kot poletni nogometni in odbojkarski kamp v sodelovanju s ŠD Breg za otroke med 6. in 14. letom starosti; od 2. julija do 10. avgusta 2007, kot »tradicionalni« poletni center za otroke med 3. in 11. letom starosti. ZSŠDI razpisuje dva natečaja: LIKOVNI in LITERARNI NATEČAJ na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2007. Natečaj je namenjen učencem osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade v četrtek, 31. maja 2007. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. AŠD SOKOL prireja v petek, 1. junija, ob 18. uri v telovadnici v Nabrežini športno zaključno akademijo z družabnostjo. Nastopali bodo vsi telovadci, odbojkarice, mali košarkarji in baletke. Toplo vabljeni vsi starši in prijatelji društva. PD SLOVENEC IZ BORŠTA IN ZA-BREŽCA vabi na 37. praznik vina, ki bo 1., 2. in 3. junija v parku Hriben-ca v Zabrežcu. Spored: petek, 1. junija, ob 20. uri ples z ansambloom Ro-xie, v soboto, 2. junija, ob 19. uri nastop folklorne skupine Stiski biseri iz Požarevca, sledi ples z ansamblom Mega Mix. Nedelja, 3. junija, ob 18.30 koncert pihalnega orkestra Breg in nastop folklorne skupine KUD Srbska Sloga iz Vicenze. Sledi ples z ansamblom Happy day. Vse tri dni bo razstava vin domačih vinogradnikov in delovali bodo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru. ORGANIZACIJSKI ODBOR KRAŠKE OH CETI vabi društva, ki nameravajo ob priliki tega praznika imeti osmico, na informativni sestanek v ponedeljek, 4. junija 2007, ob 20.30, v Bubničev dom, v Repnu. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOSIR vabi člane in ostale filateliste na redno mesečno srečanje ter izmenjavo mnenj dne 6.junija, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20. AŠD-SK BRDINA V SODELOVANJU Z ZSŠDI organizira od 23. do 30. juni- ja športni teden v Crmošnjicah na Dolenjskem. Teden predvideva športne priprave v naravi pod strokovnim vodstvom in družabne dejavnosti ter je namenjen otrokom in mladincem. Število mest je omejeno in vpisovanja se zaključijo 8. junija 2007. Za vse informacije in vpisovanje se lahko obrnete na tel. št. 348 470 2070 vsak dan od 18.00 do 20.30. Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji. NABREŽINSKA KLAPA LETNIKA 1944 vabi zainteresirane soletnike na tradicionalni izlet na Lošinj-Martin-ščica v soboto, 9. junija 2007. Prijave prejemajo Manica na tel. št. 040299220, Clara 347-1632273, Caterina 339-8161633 ob večernih urah do sobote, 26. maja 2007. POHITI!!! ŠKTD ZVEZA OCIZLA vabi v nedeljo, 10. junija na 7. pohod po tigrovski spominski krožni poti. Začetek ob 9. uri pred komunsko hišo v Ocisli. GLASBENA MATICA vpisuje v celodnevno Poletno glasbeno delavnico otoke med 6. in 10. letom, ki bo od 3. do 7. septembra 2007 v Dijaškem domu v Trstu. Prijave sprejemamo do 15. junija. Informacije - tajništvo GM tel. 040-418605. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Nudimo teo-rične in praktične tečaje v razredu OPTIMIST. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure, ko morajo starši obvezno prevzeti otroka. 1. tečaj: od 18. do 29. junija; 2.tečaj: od 2. do 13. julija; 3. tečaj: od 16. do 27. julija 2007. Vpisovanje najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih, od 18. do 20. ure ter ob sredah od 16. do 18. ure ali na tel. št. 040422696. ŠZ BOR IN ŠPORTNA ŠOLA TRST organizirata tudi letos tradicionalni športni poletni center na štadionu Prvega maja, ki bo potekal ob 2. do 27. julija v tedenskih izmenah. Namenjen je otrokom od 3. do 10. leta. Vpisovanja sprejemamo do 20. junija na tel. št. 338-6511568 (Valentina) ali v uradu društva na tel. št. 040-51377. Vabljeni! PO LET NI CENTER PI KA PO LO NI CA ŠC MELANIE KLEIN IN SLOVENSKA PROSVETA obveščata, da se bo poletni center odvijal v prostorih otroškega vrtca v Bazovici od 2. julija do 10. avgusta. Vpisnine sprejemamo od 5. maja do 23. junija na uradu ŠC Melanie Klein, Ul. Cicerone 8, ob sobotah med 16. in 18. uro. Vpisnine so možne tudi po internetu. Za informacije: info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. št. 3284559414. ZSKD obvešča, da je v teku razpis za 3. natečaj Ignacij Ota za zborovske skladbe namenjen predvsem mladim skladateljem. Rok prijave zapade 30. junija 2007. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlač-nik 2007« na Proseku od 2. do 27. julija od 8. do 17. ure. Informacije na tel. št. 040-212289 v jutranjih urah. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: od 2. julija do 10. avgusta in od 27. avgusta do 7. septembra poletni središči za otroke od 1. do 3. leta starosti (jasli) in od 3. do 6. leta starosti (vrtec). Od 11. junija do 6. julija poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 27. avgusta do 7. septembra poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 29. junija do 8. julija kolonijo v Domu Kavka (Kobarid) za otroke / mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Od 24. julija do 31. julija kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke / mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe prostih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72, tel. 040573141. Prijavnice in informacije dobite tudi na spletni strani www.sddsk.org. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠ TEV prireja tretji mladinski glasbeniški laboratorij INTERCAMPUS 2007, ki se bo letos odvijal v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču od sobote, 28. julija, do Nedelja, 27. maja 2007 129 nedelje, 5. avgusta 2007. Namenjen je godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 1. junija 2007. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja poletne ustvarjalne delavnice 2007, ki se bodo letos odvijale na Vojskem od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Okvirne delavnice: lutkovna, likovna in plesna. Namenjene so vsem osnovnošolcem. Prijavnice lahko dvignete na tržaškem uradu ZSKD od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu do konca junija. Prispevki V spomin na nepozabnega Sergija San-cina, darujejo prijatelji Roža, Milko-vich, družina Coccolo, družina Gali-ussi, Franko in Dolores, Elena in Mario Colarich, Ice, Franko Volk, Sonja, Wilma, Daniela, Silvio in Alma, Neva in Gianni, Paola Coronicca, Mari-uccia, Neda, Lojzka in Devana 390,00 evrov za ljudski dom Zora Perello v Škednju. V spomin na dragega brata Jurkota, darujeta Jožka z Ladijem 50,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na ljubljeno mamo Vlasto, darujeta Nora in Miriano 100,00 evrov za TPK SIRENA, 100,00 evrov za SKD Barkovlje ter 100,00 evrov za pevsko skupino Sraka. ^ Zapustila nas je naša draga Edvina Starz por. Danieli Žalostno vest sporočajo mož Edo, hčerki Tamara z Walterjem in Sara z Enzom ter vnučka Janoš in Erin Pogrebni obred bo v soboto, 26. maja ob 13.00 v mrliški vežici v ulici Costa-lunga. Pogreb z žaro bo v četrtek, 31. maja ob 14.00 v cerkvi na Kontovelu. Namesto cvetja darujte za združenje A.I.R.C. Kontovel, 25. maja 2007 Pogrebno podjetje Zimolo Žalovanju družine se pridružujeta prijatelja Laura in Livio Trst, 25. maja 2007 Ob izgubi drage Edvine izrekamo Edu, Tamari in Sari iskreno sožalje Nadja, Tanja, Damir in Mirjana Otroci in starši 1. razreda OŠ F. S. Finžgar smo blizu Tamari, Walterju, Janošu ter ostalim v družini ob boleči izgubi drage mame in none Edvine. Ob izgubi drage mame sočustvujemo s Saro bivši sošolci 5C razreda DTTZ Žiga Zois Ob izgubi drage mame sočustvujemo s Tamaro in družino Nevio, Goran, Milan in Moreno 25.5.1997 25.5.2007 Predragi Jurko! Deset let je že minilo, odkar te ni več med nami. Spomin nate pa nikdar ne vene. S častjo in hvaležnostjo se te spominjajo hčerki Martina in Simona Slokar ter vnuka Boris in Ester Trst, 25. maja 2007 14 Petek, 25. maja 2007 VREME, ZANIMIVOSTI LJUBLJANA - DBUS Nagrade za dosežke na plesnem področju Nagrado Društva baletnih umetnikov Slovenije (DBUS), ki nosi ime »Lydia Wisiak«, za leto 2006 prejmeta baletni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana za izjemno umetniško izvedbo baleta Romeo in Julija v koreografiji Yourija Vamosa ter baletna plesalka Tijuana Križman za uspešne nastope in oblikovanje vloge Aurore v baletu Trnuljčica. Nagrade DBUS so podelili sinoči v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma na Svečanem baletnem večeru. Posebno priznanje DBUS za najobetavnejšo mlado baletno plesalko so dodelili Aleni Medich in letos prvič so podelili strokovno nagrado »Pia in Pino Mlakar« za izjemne dosežke s področja koreografije, in sicer kore-ografu Milku Šparembleku. Baletni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana je imel v baletu Romeo in Julija v koreografiji Yourija Vamosa ponovno priliko predstaviti svoje umetniške potenciale, ki pri marsikateri premieri ostanejo skriti in neizkoriščeni. Tako baletni ansambel kot solisti so tehnično in umetniško odlično sledili koreo-grafovim ustvarjalnim smernicam in izoblikovali predstavo, ki se je dotaknila duš gledalcev, je v utemeljitvi nagrad zapisala komisija. Mlada baletna plesalka Tijuana Križman je po prepričanju komisije z oblikovanjem vloge Aurore v baletu Trnuljčica jasno sporočila, da se na slovenskem baletnem nebu poraja nova zvezda. Za svoj ples je prejela že vrsto nagrad doma in v tujini. Alena Medich je predana baletni umetnosti, kateri podreja vse. Začeli so jo vključevati v predstave Baleta SNG Ljubljana in prejema nagrade na tekmovanjih. Komisija za nagrade DBUS je strokovno nagrado »Pia in Pino Mlakar« za vrhunski mednarodni koreografski opus in umetniško obo ga ti tev slo ven ske ba let ne umetnosti, ob 60. letnici umetniškega ustvarjanja, podelila plesalcu in koreografu Milku Šparembleku. Kot je zapisala v utemeljitvi, je vodilo in hkrati sporočilo Šparemble-kove šest desetletij dolge ustvarjalne poti misel, da se s plesom začne vse in da je balet izhod iz labirinta. (STA) CANNES - 60. filmski festival Predstavlja se slovenska filmska ustvarjalnost Danes bodo pozornost posvetili slovenski produkciji zadnjih let - Izbor pripravil Filmski sklad Slovenije Prizor iz Cvitkovičevega filma Odgrobadogroba V okviru 60. izvedbe najprestižnej-še mednarodne filmske izložbe bo današnji, predzadnji festivalski dan delno posvečen tudi slovenskemu filmu. Village International, v sklopu katerega se predstavljajo nacionalne kinematografije z vseh koncev sveta, bo danes, že od poznih jutranjih ur pa vse do večera, ko se bo »slovenski del« sporeda zaključil s svečanim sprejemom na Plage du festival, gostil predstavitev slovenske filmske ustvarjalnosti, ki se je bodo udeležili tudi slovenski avtorji in producenti. Za režijo tako pomembne poteze je poskrbel Filmski sklad republike Slovenije, ki se že nekaj let trudi za mednarodno vidljivost in seveda priznanje slovenskega filma. »Slovenski Filmski sklad«, kot pravi Jelka Stergel, »je skupni imeovalec vseh neštetih pridobitev slovenske kinematografije, saj je od leta 1991 najpomembnejša ustanova, ki zagotavlja večinsko sofinanciranje projektov, podpira pa tudi promocijo in distribucijo slovenskega filma. Trenutno je v usklajevanju nova zakonodaja, s katero bi želeli javno sofinanciranje narediti še bolj pregledno in tako učinkovito v vseh fazah produkcije filmov, vključno z boljšoo koordinacijo z javno tehnično bazo ter s promocijskimi in prodajnimi aktivnostimi.« Po reprezentančnih kotičkih, kijih je slovenska filmska produkcija v prejšnjih letih imela znotraj festivalske tržnice, je že drugo leto zapored prisotna v enem izmed paviljonov Villagea interna- tional, na obali za Palaisom, tik ob tistih namenjenih srbski in bosanski filmski produkciji. V okviru sklopa, imenovanega Tous les cinemas du monde, bodo danes predstavili šest novejših filmov slovenske produkcije. Prisotni bodo tako filmi, ki so se že udeležili evropskih in tudi svetovnih festivalov, od celove-čerca Predmestje, ki ga je Vinko Mo-derndorfer pred tremi leti predstavil na beneški Mostri, do dolgometražca Pod njenim oknom, s katerim je Metod Pevec pred štirimi leti pobral večino nagrad na festivalu slovenskega filma v Celju, do filma Odgrobadogroba Jana Cvitkoviča, ki je pred dve ma le to ma pre pri čal naj -prej ocenjevalce Festivala v San Sebas-tianu in niti mesec kasneje še žirijo festivala v Turinu. Predstavljeno bo tudi ne- koliko starejše delo, sicer zelo mlade avtorice, Hanne Slak in pa izbor kratkih filmov Hop, Skip & Jump Srdjana Vuleti-ca iz leta 2000, (A)Torzija Stefana Arse-nijevca, iz leta 2002, Polovica Sloboda-na Maksimovica, Srečno pot, Nedim Marko Šantiča, 2005 in Cvitkovičev kratki film Srce je kos mesa. »Letos smo dobili povabilo tudi na Filmski klad«, kot je obrazložila Nerina Kocjančič, kateri gre prav gotovo velik del zasluge za promocijo a tudi uspeh slovenskega filma v tujini. »Marca smo v Ljubljani gostili programskega direktorja Sergea Sobczynskega, ki je pregledal vso celovečerno filmsko produkcijo med letoma 2002 in 2006 ter večino kratkih filmov iz obdobja 2000-2006«. Tous les ci ne ma du mon de je Polona Juh je v filmu Pod njenim oknom odigrala glavno vlogo predlani ustanovljena ne-tekmovalna sekcija Canneskega filmskega festivala, ki daje možnost izbranim 6 svetovnim kinematografijam, da posebej opozorijo nase. Program se odvija v novem kinu, ki je postavljen sredi Villagea international in ima 175 sedežev. »To je sejemski del Cannesa, kjer imajo paviljone različne, predvsem državne ustanove in profesionalna publika je zato zagotovljena. Spored ponuja možnost predstavitve kulturne politike na področju filma, kreativnih dosežkov in ustanov ter podjetij, ki se s filmom ukvarjajo. V njem se predstavljajo filmi zelo različnih produkcij, saj je eden izmed namenov poudariti raznolikost svetovne kinematografije«. Letos se ob slovenski predstavlja tudi poljska, indijska, kolumbijska, libanonska in afriška novejša produkcija. Sicer pa so slovensko filmsko produkcijo že od samega začetka 60. festivala tudi letos predstavili v okviru sejma, pri čemer je zaživelo šest novejših filmov slovenske produkcije: Kratki stiki Janeza Lapajneta, Mokuš Andreja Mlakarja, Noč Mihe Knifica, Estrellita Metoda Pevca, Tea Hanne Slak in L...kot ljubezen Janje Gllogovac Canneska izložba predstavlja tako šele začetek filmsko nadvse perspektivnega leta, ki se bo bržkone nadaljevalo še na številnih drugih evropskih festivalih. Še neuradna, a skoraj gotova je namreč slovenska prisotnost na filmskih festivalih julija v Pesaru in avgusta v Locar nu. ( Iga) STALNO GLEDALIŠČE FJK - Niz sodobnega plesa Raziskovanje Tanje Skok Slovenska koreografinja in plesalka je dvakrat prikazala svojo kreacijo Bassa Continua V okviru niza sodobnega plesa, ki ga v mali Bartolijevi dvorani Rossettije-vega gledališkega poslopja prirejata združenje ArteffettoDanza in Stalno gledališče Furlanije Julijske krajine, so ta teden prikazali predstavo Bassa Continua s slovensko plesalko in koreografinjo Tanjo Skok. Predstava je nastala v produkciji Plesnega teatra Ljubljana, katerega delovanje so ob tej priložnosti prireditelji tudi obširneje predstavili, saj so pred začetkom nastopa v foyerju pred veliko dvorano predvajali video posnetke nekaterih pomembnejših predstav kot tudi krajšo predstavitev njegovega delovanja in ciljev. Po ustaljenem običaju niza je umetniški vodja tržaškega združenja ArteffettoDanza Corrado Canulli tudi tokrat pred nastopom spregovoril gledalcem in podčrtal pozornost, katere je sodobni ples deležen v Sloveniji, saj lahko šteje na mnoge in na mednarodni ravni priznane ustvarjalce kot tudi na zanimanje s strani širokega občinstva in to v veliko večji meri kot v Italiji. Tanja Skok je ena najbolj izobraženih in izkušenih slovenskih plesalk. Diplomo in magisterij je opravila na London Contemporary Dance School, od leta 1996 je umetniška voditeljica plesnega študija Intakt, poleg tega poučuje plesno tehniko na Umetniški gimnaziji. Zadnja leta se posveča tudi preučevanju zgodovinskih plesov, predvsem v času renesanse in baroka. Predstava Bassa Continua se v izhodišču navezuje prav na ples iz zgodnje renesanse bassadanza, ki je bil zlasti priljubljen v severni Italiji, Burgundiji in na Nizozemskem: mojster Cornazano je bassadanzo zaradi počasnih in veličastnih gibov poimenoval za kraljico plesa. Ples prvič omenja španska pesnitev La Danza de la Muerte, v kateri kralj odkloni povabilo smrti na ples, češ da ne pozna korakov. Sicer na smrtni ples namiguje tudi koreografinja sama, saj je v marsikaterem intervjuju povedala, daje navdih našla v znamenitih freskah cerkvice v Hrastovljah - mimogrede povedano, predstava je bila pred dvema letoma vključena v spored Primorskega poletnega festivala s prizoriščem v sečoveljskih solinah: morda gre samo slučaj, duh morja in Sredozemlja je v predstavi močno prisoten, pa tudi sol je v njej pomemben element. Kakorkoli še, koreografinja poudarja, da je tristo let star plesni jezik bil v času nastajanja na vrhu elitnih načinov umetniškega izražanja na evropskih dvorih. Skozi njega so se zrcalila stališča do osnovnih meril, ki vplivajo na življenje posameznika - etika, politika, kultura. V procesu kreacije je avtorico zlasti zanimalo osnovno vprašanje estetike in njene umeščenosti v sodobni čas. Vsekakor gre za zanimivo predstavo, ki učinkovito sugerira vez med oddaljeno preteklostjo in današnjim svetom ter pušča v gledalcu občutek zamišljene in dvomeče vznemirjenosti. S Tanjo Skok je nastopil Milan Tomašik. Pred nastopom je bila pod arkado tržaškega gledališča tudi kratka plesna improvizacija. (bov) glasbena matica GLASBENI SPLETI •iQttttflïN» HA*« H0W7OTT m í GIUSEPPE VERDI ABÛËC II. OPERA V ŠTIRIH DEJANJIH OPERNI SOLISTI, ¿BOR IN ORKESTER SNG UPERA IN BALtK LJUBLJANA DIRIGENT IGOR EVAitA »EftJ* GOHrHER LOHSE JUTRI 25.5,2007 00 20,30 KULTURNE DOM TRST PHODAJA Y5raFNIt(][>21 MAJA Pfli tUCJkjM OCul* V T«HJ infdl KM H mu IjLjtf-mj HJ (J Iii uL Minium T in íkhihg; 15 KULTURA Petek, 25. maja 2007 VREME, ZANIMIVOSTI LJUBLJANA - V Društvu pisateljev predstavili novo knjigo Borisa Pahorja Literatura označena z bojem za ohranjanje slovenske kulturne identitete Niko Grafenauer in Drago Jančar o knjigi Trst in slovenski čas, zborniku člankov, esejev in spisov LJUBLJANA - V knjigi Trst in slovenski čas v Trstu živečega slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, velikega zagovornika slovenstva tako v zamejstvu kot doma, so zbrani članki, eseji, spisi in intervjuji z avtorjem, nastali med letoma 1987 in 2004, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal urednik založbe Nova revija Niko Grafenauer. Pahor, ki je bil nedavno sprejet v viteški red francoske legije časti, se v svojih delih zavzema za ohranjanje manjših narodov, jezikov in kultur.Pahor je izrazil skrb nad prihodnostjo manjših narodov znotraj Evrope, ki jih je po njegovem mnenju potrebno priznavati in skrbeti za ohranjanje njihove kulture ter jezika. Če se bodo dosedanje težave reševale v duhu humanizma, lahko pričakujemo pozitivne razplete, če pa bodo v ospredju zgolj ekonomski interesi, bodo manjši narodi od tega prizadeti, je povedal. Navezal se je tudi na misel v Franciji živečega češkega avtorja Milana Kundere, da je bila Slovenija vselej v Evropski uniji, saj ima svoj kulturni center v Trstu. Ob tem si je zastavil vprašanje, zakaj bi torej tržaško območje izpadlo iz zgodovinskega videnja slovenske identitete? Poudaril je tudi potrebo po tem, da se manjšinska tematika obravnava v literaturi in se tako ohranja za prihodnje generacije. Avtor spremne besede h knjigi Drago Jančar je dejal, da Pahorja zaznamujejo vitalnost duha, intelektualna dinamika in človeški nemir. Grafenauer je pripomnil, da zanj zagotovo velja rek Marka Avrelija, ki pravi: »Sramota, če ti omaga v življenju duša, preden se utrudi telo.« Njegova literatura je označena z bojem za ohranjanje slovenske kulturne identitete, je ocenil Drago Jančar, Boris Pahor in Niko Grafenauer na včerajšnji predstavitvi bobo Jančar. Pahor je, tako Jančar, zavezan pisavi globoko eksistencialističnega pojmovanja sveta, ki se ponekod približuje Camusu, na katerega se je »Italijan, ki govori slovensko«, tudi pogosto skliceval v svojih spisih. O usodi v Trstu živečih Slovencev je spregovoril že v delu Trst Oberdan, ki je pri Slovenski matici izšlo pred dvema letoma, delo Trst in slovenski čas pa predstavlja nadgradnjo njegovih razmišljanj. Poleg teme obstoja in preživetja slovenskega jezika in kulture v Trstu, oziroma Italiji na sploh, je pozval tudi k razmišljanju o ohranjanju ostalih manjših narodov po Evropi, od Kataloncev do Bretoncev, Pro-vansalcev in ostalih v obdobju globalizacije, je dejal Jančar. (STA) m I AREA Science Park / IB štipendij namenjenih L uniuerzitetnim I diplomirancem z biuališčem I ufurlaniji julijski krajini - \ 4 * "Projekt MPI_3" predvideva izvedbo 10 praject work-ov pri združenjih malih in mikro podjetij iz Trsta in Gorice na področjih: strategija, marketing, informacijska in komunikacijska tehnologija, finančno upravljanje, v sklopu naslednjih sektorjev: • Sprejemanje in turizem: umetniška obrt • Gradbeništvo-zeleno gradbeništvo / toplotne naprave • ICT/ Terciarni sektor KORISTNIM diplomirani nezaposleni in brezposelni s triletno univerzitetno specialistično diplomo oz. z diplomo po prejšnjem študijskem programu; popolna razpoložjivost v času izvajanja project work-a; do 35. leta starosti; bivališče v Furlaniji Julijski krajini. Koristniki morajo ob predložitvi prošnje za štipendijo izpolnjevati vse zgoraj navedene pogoje. ŠTIPENDIJA višina mesečne štipendije 1.250,00 evrov, ne sme sovpadati in je nezdružljiva z drugami štipendijami ali podobnimi podporami; štipendija traja od 6 do 8 mesecev, zapade obvezno 31. marca 2008. PRIJAVE IN ROK ZA VLOŽITEV PROŠENJ Razpis je na voljo na spletni strani HYPERLINK "http://www.area.trieste.it/MPI_3" www.area.trieste.it/MPI_3 in v tajništvih teritorialnih informacijskih okenc. Prošnje za štipendije morajo dospeti po pošti ali neposredno na naslov: Servizio Sviluppo Risorse Umane e Formazione - Consorzio per I'AREA di ricerca scientifica e tecnologica di Trieste, Padriciano-Padriče 99, 34012 Trieste-Trst ali na e-mail formazione@area.trieste.it do 7. junija 2007. Gj[ j i™ FC0N0MŒ ESOOA1I PRIULI VENÏZIA GIULIA INFORMACIJE Konzorcij Consoizio per I'AREA di ricerca scientifica e tecnologica di Trieste tel. +39 040 375.5142/5291/5309 formazione@area.trieste.it RES ■ Istituto di Ricerche Economiche e Sociali del Friuli Venezia Giulia (Zavod za gospodarske in socialne raziskave Furlanije Julijske krajine) Ul. Manzini 35/41 - Videni (UD) Ul. F. Venezian, 20 - Trst el. +39 040 3220746 CNA CNA - CONFEDERAZIONE NAZIONALE DELL'ARTIGIANATO E DELLA PICCOLA E MEDIA IMPRESA (Državna konfederacija za obrtništvo ter za mala in srednja podjetja) Associazione Provinciale di Trieste (Tržaško pokrajinsko združenje) Trg Venezia, 1 - Trst (TS) tel. +39 040 3220091 CNA - CONFEDERAZIONE NAZIONALE DELL'ARTIGIANATO E DELLA PICCOLA E MEDIA IMPRESA (Državna konfederacija za obrtništvo ter za mala in srednja podjetja) Associazione Provinciale di Gorizia (Goriško pokrajinsko združenje) Ul. Carducci, 16 - Gradišče ob Soči (Go) tel. +39 0481 93335 J AREA Science Park Servizio Sviluppo Risorse Umane e Formazione Padriciano, 99 - 34012 Trieste - Italy Tel. +39,040.3755142/5309/5291 i knowledge is a network Fax +39,040,3755320 i 9 1 6 Petek, 25. maja 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - Brancati napoveduje novosti o upravljanju in financiranju letaliških dejavnosti Letališču se odpirajo nove perspektive razvoja Podjetji pripravljeni investirati - Kmalu poseg za zagotavljanje varnosti GORICA - Na pokrajini prirejajo posvet Za mir na Kosovu si prizadevajo z dialogom Goriška pokrajina bo v sredo, 30. maja, gostila posvet z naslovom »Kosovo: una pace possibile?«. Dogodek je včeraj predstavil pokrajinski odbornik Marko Marinčič in pri tem pojasnil, da si goriška pokrajinska uprava že od leta 1993 z vstopom v Državno koordinacijo krajevnih uprav za mir in človekove pravice razglaša za pokrajino miru, ki si prizadeva za širjenje strpnosti in dialoga med narodi. »Pred nekaj leti smo postali glavni koordinator projekta 'Dialoghi di pace', s katerim si prizadevamo za vzpostavitev dialoga in skupnega sodelovanja med različnimi jezikovnimi in narodnostnimi skupnostmi v mestu Mitrovica na Kosovu,« je povedal Marinčič in dodal, da so druž-beno-politične razmere v tej pokrajini še vedno nestabilne in potrebne zunanje pomoči. Cilj projekta je po Marinčičevih besedah vzpostavljanje konstruktivnih stikov med komponentami tamkajšnje civilne družbe. Je tudi prilika za učinkovitejšo usmerjanje pomoči, ki jo s svojo prisotnostjo na terenu zagotavljajo številne mirovne organizacije. Poleg Goriške pokrajine so soudeleženci projekta tudi Beneška pokraji- Marko Marinčič bumbaca na, občina Padova in dežela FJK. Posveta se bodo udeležili številni gostje, med katerimi bosta ravnateljica osnovne šole srbske enklave v Mitrovici in predstavnik Združenja za mir na Kosovu. Predviden je tudi obisk Patrizie Sentinelli, državne podtajnice ministrstva za zunanje zadeve. V okviru posveta bodo na pokrajini odprli fotografsko razstavo z naslovom »Mitrovica: una citta che piange«. Gre za posnetke iz vsakodnevnega življenja mesta, ki j e po osmih letih od konca vojne še vedno pod udarom nasprotovanj in nerazumevanja med Srbi in Albanci. (vs) Pogled na mirensko letališče bumbaca GORICA - IRIS Gutty odstopa Gianfranco Gutty odstopa z mesta predsednika goriške družbe javnih storitev IRIS. To je včeraj uradno sporočil, potem ko je vest že dobra dva meseca krožila v dobro informiranih krogih. Gutty je tudi pojasnil, daje svojo odločitev sporočil ostalim članom upravnega sveta družbe na zadnjem zasedanju 14. maja. Formalno pa bo s položaja odstopil na prihodnji seji skupščine delničarjev, kije napovedana za junij. Datum še ni določen, so včeraj povedali pri družbi IRIS in dodali, da pa bo zasedanje kakor koli sklicano po občinskih volitvah. Goriška občina ima namreč večji delež delnic, zato se bo o imenu Guttyjevega naslednika z ostalimi župani iz goriške pokrajine dogovarjal novi goriški župan. 69-letni Gutty, ki ostaja na mestu predsednika goriških indu-strijcev in je podpredsednik banke Unicredit, je bil v vrh družbe IRIS imenovan leta 2004. Podjetji, ki se ukvarjata z gradnjo lahkih letal, želita razvijati svojo dejavnost na območju mirenskega letališča. Gre za podjetje Fly Line iz Torviscose in Glider Age iz Trsta, ki sta se postavili v kontakt z družbo za upravljanje mirenskega letališča. »-Fly Line, ki izdeluje vzorce lahkih letal iz fiberglassa, je vprašalo za koncesijo hale, ki meri 1200 kvadratnih metrov. Tržaško podjetje pa namerava graditi dele motornih jadralnih letal na območju 600 kvadratnih metrov,« je včeraj povedal goriški župan in predsednik družbe za upravljanje mirenskega letališča Vittorio Brancati, ki bo na to temo sklical sejo upravnega sveta družbe: »Ustanovi za civilno letalstvo ENAC bomo predstavili predloga podjetij, s časom pa nameravam vprašati tudi za koncesijo celotnega območja letališča. Razvoj aktivnosti znotraj letališča bo v času zagotovil zaslužek družbi, morda pa tudi nova delovna mesta.« Brancati je povedal, da je to obdobje za prihodnost mirenskega letališča izredno pomembno. V teku leta bodo startala dela za zagotovitev varnosti območja (ograje, mreže) in za njegovo sanacijo (odstranitev eternitnih kritin, ki vsebujejo azbest), za kar je ustanova ENAC zagotovila 400.000 evrov. Gre za posege, ki so predpostavka za začetek katerekoli dejavnosti na območju letališča. Nato bodo na vrsti poglavitni ukrepi na že obstoječih poslopjih: društva, ki delujejo na območju letališča, so jih strnila v načrt »Masterplan«. Po načrtu naj bi v prihodnjem letu startala popravila hangarja Gleiwitz, skladišča MSA, delavnice tipa 3, protipožarnega parka in ostalih obstoječih struktur. Skupno bi posegi znašali 908.156 evrov, zaključeni pa bili bili leta 2012. »Družba za upravo letališča trenutno razpolaga s kapitalom 333.300 evrov, z dodatnimi 200.000 evri, ki jih je dežela FJK namenila prekvalifikaciji območja v zadnjem finančnem zakonu, pa se bo vsota povišala do 533.000 evrov,« je povedal Brancati in pojasnil, da se bo delež kapitala dežele FJK s tem zvišal na 66,21 odstotkov, deleži ostalih delničarjev pa se bodo posledično zmanjšali. »Na zadnji seji upravnega sveta družbe smo odločili, da bomo dodatno okrepili družbo z dodatnimi sredstvi. Kapital bi zvišali na 768.600 evrov. Zato smo vsem delničarjem poslali pismo, da bi jih vprašali, ali nameravajo povečati svoj delež,« je povedal Brancati. (Ale) Brancatiju plaketo Novogoriška občinska uprava pripravlja slovesnost ob zaključku županskega mandata goriškega župana Vit-toria Brancatija. Potekala bo v torek, 29. maja, pred začetkom seje mestnega sveta ob 14. uri. Ob prisotnosti svetnikov in svetnic bo Brancati prejel spominsko plaketo za zasluge pri čez-mejnem sodelovanju, nato pa se bo še vpisal v častno knjigo občine. (km) Kakovosten kompost Drevi ob 18. uri se bo v dvorani občinskega sveta v Šlovrencu začel posvet o prednostih in pomenu kompostiranja, ki je namenjen predvsem kmetom in izvedencem. Spregovorili bodo upravitelj družbe IRIS Riccardo Di Lenardo, pokrajinska odbornica Mara Cernic, izvedenka Liviana Leita, raziskovalec Claudio Mondini, raziskovalec Costantino Cattivello, docent Marco Contin in raziskovalec Gilberto Bragato. Kraja v sladoledarni Izkoristil je trenutno odsotnost lastnika, ki je bil v laboratoriju sladole-darne, vstopil in ukradel 300 evrov iz blagajne. Sosednji trgovec se je podal za njim z avtomobilom, ujel pa ga ni. Do tatvine je prišlo v soboto popoldne v sladoledarni Frio Frio v ulici Gram-sci v Ronkah. Avtor je brkati moški med 40. in 50. letom, ki je pazljivo opazoval premike lastnika sladoledarne. Ko je le-ta odšel v prostore, kjer proizvaja sladoled, je tat hitro izpraznil blagajno in skočil na kolo. Sladoledar, ki je slišal sumljiv ropot, se je takoj vrnil v trgovino in videl neznanca, ki je bežal. Priklical je pozornost mimoidočih in sosednjega lastnika trafike. Le-ta se je podal za brkatim moškim z avtomobilom, tat pa ga je kljub temu uspel pustiti za seboj. Lastniku trafike je namreč v centru mesta oviral prehod gost promet, kar je omogočilo beg kolesarju. Pahor na gradu Dobrovo Drevi ob 19. uri bo v viteški dvorani na gradu Dobrovo v Goriških Brdih javna tribuna Boruta Pahorja v ciklusu »Kakšno Slovenijo hočemo? Predsedniške in parlamentarne volitve, prihodnost stranke in države«. Zuttion direktor Karitas Nadškof je po odstopu Ruggera Di-piazze imenoval za novega direktorja goriškega Karitas Paola Zut-tiona, dolgoletnega misijonarja in od leta 2001 župnika v krajih Visco in Crauglio. SOLKAN - Podjetje Gostol-Gopan praznuje 60 let Od Norveške do Tonga Opremo za pekarsko in procesno industrijo prodajajo v 40 državah - Rot: »Po cenah smo v svetovnem vrhu« NOVA GORICA - Delegacija na obisku Vzvodi za gospodarstvo vzbudili zanimanje Dvajset predstavnikov gospodarskih zbornic iz Grčije, Turčije in Bolgarije se je v okviru obiska na Regijski razvojni agenciji (RRA) severne Primorske, včeraj mudilo tudi na sprejemu na no-vogoriški občini. Dan pred tem so že obiskali tržaško trgovinsko zbornico in se sestali s predstavniki Furlanije-Julijske krajine. Goste je na novogoriškem sprejemu zanimala predvsem izmenjava praks v okviru načrtovanja in izvajanja programov Interreg in Phare CBC. Predstavnike gospodarskih zbornic iz omenjenih treh držav je na občini sprejela podžupanja Darinka Kozinc v družbi predstavnikov tamkajšnje gospodarske zbornice, RRA, Primorskega tehnološkega parka in občinskega oddelka za gospodarstvo. Tuji gospodarstveniki so pokazali največ zanimanja za vzvode, s katerimi lokalna skupnost pomaga lokalnemu gospodarstvu. Grški predstavniki so namreč povedali, da v njihovi domovini takšne prakse ne poznajo, saj za gospodarski razvoj skrbijo izključno na državni ravni. Gostom je bilo predstavljeno tudi čezmejno sodelovanje in nekateri projekti, ki so nastali v tem okviru: Sabotin - park miru in skupni trg pred železniško postajo, ki so si ga kasneje tudi ogledali. (km) Solkansko podjetje Gostol-Gopan, ki izdeluje in trži opremo za pekarsko in procesno industrijo, beleži 60. obletnico obstoja. Po krizi v 90. letih je podjetje postavilo nove temelje svoji dejavnosti, tako da v zadnjih petih letih beleži ponoven vzpon. Največji delež prodaje dosega na tujih tržiščih, saj šteje na izvoznem spisku ie 40 držav. »Naši stroj izdelujejo kruh na vseh celinah, od Norveške do Tonga,« pripoveduje Julij Savelli, pomočnik direktorja v podjetju, ki ima skoraj 280 zaposlenih, predstavništvi v Moskvi in Kijevu, tri hčerinska podjetja ter zastopništva v svetu. »Podjetje je dovolj majhno, da se prilagaja zahtevam kupcev, večina proizvodnih linij, kijih naredimo, je namreč unikatnih. Po kakovosti se prištevamo v prvo tretjino svetovnih proizvajalcev tovrstne opreme, glede cene pa smo v samem vrhu,« poudarja direktor podjetja, Alojz Rot. Podjetje v zadnjih štirih letih razvija tudi opremo za farmacevtsko industrijo in industrijo praškastih barv. »Grenak priokus uspehu zadnjih let pa daje pomanjkanje ustreznega kadra v proizvodnji in sicer kovinarjev ter visoka cena našega osnovnega materiala, jekla,« dodaja Rot. (km) Iz sovodenjske knjižnice skok v svetovni splet Iz sovodenjske občinske knjižnice je mogoče brezplačno vstopiti v svetovni splet. S prispevkom Fundacije Goriške hranilnice so namreč pred dnevi kupili sodoben računalnik, ki so ga v sredo preizkusili učenci sovodenjske osnovne šole Peter Butkovič Domen. Z računalnikom je možen dostop v internet, to pa omogoča iskanje knjig po katalogu posoškega medknjižničnega sistema. Z zadnjimi publikacijami, ki jih je nabavila občinska uprava, imajo v sovodenjski knjižnici nad 10.300 knjig. Lani so izposodili 2.380 knjig, 78 pa je bilo izposoj, večinoma multimedijskega materiala, iz drugih posoških knjižnic. 17 P etek, 25. maja 2007 VREME, ZANIMIVOSTI GORICA - Včeraj dosegli dogovor Iz Mrzleka več vode Družbi Vodovodi in kanalizacije in IRISACQUA sta se včeraj dogovorili za povišanje količine pitne vode, ki jo iz vodnega zajetja Mrz-lek nad Novo Gorico črpajo za potrebe Gorice. Po novem bodo iz na-pajališča na leto črpali 2.100.000 kubičnih metrov vode, medtem ko so jih do slej čr pa li 1.200.000. Na podlagi sporazuma iz leta 1947 goriška občina prejema od države letni prispevek v višini 520.000 evrov, s katerim plačuje vodo Sloveniji. Na zasedanju mešane sloven-sko-italijansko komisije za vodno go spo dar stvo, ki je po te ka lo prejš -nji teden, so člani italijanske delegacije predlagali znižanje cene za odkup vode. Ker bi se morali za spre-mem bo ce ne od ku pa do go vo ri ti obe državi, to pa bi zahtevalo kar nekaj časa, so na zasedanju mešane komisije odločili, da bosta zadevo rešili družbi IRISACQUA in Vodovodi in kanalizacije, sicer naslednica podjetja Goriški vodovodi. Na včerajšnjem srečanju, ki ga je sklical in ko or di ni ral go riš ki ob čin ski od bor -nik Silvan Primosig, so se dogovorili za povečanje količine vode, vsota (520.000 evrov na leto), ki jo družba IRISACQUA plačuje podjetju Vodovodi in kanalizacije, pa bo ostala enaka. Doslej so iz Mrzleka čr- pali 1.200.000 kubičnih metrov vode na leto, na včerajšnjem srečanju pa so se dogovorili, da bodo tej količini dodali dodatnih 900.000 kubičnih metrov vode. Skupno bodo tako črpali 2.100.000 kubičnih metrov vode, zaradi višje količine pa se bo ce na za ku bič ni me ter vo de zni -žala. Danes plačujejo za en kubični meter vode 0,041 evrov, po povišanju količine pa bo kubični meter vode veljal 0,025 evrov. Družbi IRI-SACQUA in Vodovodi in kanalizacije sta med srečanjem izrazili tudi namen, da bi podpisali dolgoročno pogodbo o dobavi vode, ki bi obema prinašala koristi. Na italijanski strani bi imeli zagotovljeno kakovostno pitno vodo, na slovenski pa sredstva za posodobitev vodovodnega omrežja. Prav zaradi del na slovenskem in italijanskem vodovodnem omrežju, ob tem pa tudi zaradi nesoglasij s ceno je bila od novega leta dobava vode iz Mrzleka za-čas no pre ki nje na. Na pod la gi vče -rajšnjega dogovora bodo vodo začeli ponovno črpati z današnjim dnem. Ob tem bo v roku nekaj dni agencija za okolje ARSO pripravila študijo o delovanju solkanske hidroelektrarne, nato pa bodo odločili, ali bi lahko v poletnih mesecih povišali najnižji pretok skozi zapornice. (dr) GORICA - Danes Polžkov abonma Pred desetimi leti je Kulturni center Lojze Bratuž ob pomoči Slovenskega narodnega gledališča iz Nove Gorice prvič priredil gledališki abonma v sklopu Goriškega vrtiljaka. Imenoval ga je Polžkov abonma in je bil sprva namenjen predšolskim in osnovnošolskim otrokom. Naknadno so se jim pridružili dijaki nižjih srednjih šol in višješolci. Istočasno se je gledališka pobuda uveljavljala med najmlajšimi, tako da otroške in mladinske matineje v centru Bratuž obiskuje 1.400 otrok in najstnikov. Polžkov abonma je dvojen: Mali polžek je namenjen malčkom iz vrtcev in prvošolčkom, Veliki polžek pa osnovnošolcem. Za le-te je center Bratuž razpisal letos likovni natečaj z naslovom Polžkov abonma praznuje s Piko Nogavičko. Poleg desetletnice Polžkovega abonmaja se letos namreč spominjajo tudi stoletnice rojstva Astrid Lindgren, avtorice pustolovščin Pike Nogavičke. Na natečaj se je odzvalo lepo število otrok. Likovne izdelke je ocenila in izbrala zmagovalce strokovna komisija, ki jo sestavljajo umetnik Franko Zerjal in likovni pedagog Hijacint Jussa iz Goriške ter slikar Štefan Turk iz Tržaške. Danes ob 17. uri bodo v veliki dvorani centra Bratuž otrokom najprej podarili gledališki prizorček Pikinih pustolovščin v izvedbi Marjana Marinška in Tanje Postružnik iz Velenja, sledilo pa bo nagrajevanje likovnih izdelkov in uradno odprtje razstave, ki bo na ogled dober mesec. GABRJE - Jutri Pevci na borjaču Jutri bodo Gabrje pevsko obarvane. Na sporedu bo namreč že tradicionalno srečanje zborov in vokalnih skupin, ki so ga pred leti poimenovali Koncert na borjaču. Prireditev je sicer spremenila svoj naslov, ni pa se spremenilo okolje. Pobuda namreč še vedno poteka na slikovitem dvorišču Kulturnega doma v Gabrjah. Omeniti velja, da so k sodelovanju povabljene manjše zasedbe do petnajst pevcev ali pevk. Na letošnjem srečanju bodo sodelovale štiri skupine. Poleg domačega pevskega zbora Skala (zbor vodi Jasmina Gorjanc), ki se bo publiki predstavil s pesmijo in poezijo (sodeluje recitator Elija Prinčič), bodo zborovski večer obogatili še Mešani pevski zbor Slovenec/Slavec iz Boršta in Ricmanj (zbor vodi Danijel Grbec), Mešana pevska supina Gruppo vocale Farra iz Fare (vodi Massimo Devitor) ter Mešani pevski kvartet Družine Zwitter iz Zahomca v Zilski dolini na Koroškem. S to skupino so Gabr-ci navezali stike lani ob skupnem koncertu na Višarjah. Skupino sestavljajo mama, dva sinova in teta. Vsak zbor bo zapel po pet pesmi, začetek koncerta pa je predviden ob 20.30 uri. (vip) Danes, 25. maja, ob 20.30 RAZGIBANOST ŽIVLJENJA Variété - Dobrodelni večer International Magic Show Kulturni dom Gorica (Ul. I. Brassa 20) Info: Kulturni dom v Gorici (tel. 0481 33288) [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MEDEOT-GABBI (PRI MOSTU), ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »L'uo-mo dell'anno«. Dvorana 3: 18.30 - 21.30 »Zodiac«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.30 »Spider Man 3«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »History Boys«. Rumena dvorana: 18.45 - 22.00 »Spider Man 3«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo«. Dvorana 2: 18.45 - 22.00 »Pirati dei Ca-raibi - Ai confini del mondo«. Dvorana 3: 17.40 - 20.30 »Spider Man 3«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.10 »La cit-ta proibita«. Dvorana 5: 18.30 - 22.00 »Zodiac«. NOVA GORICA: 19.00 »As v rokavu«; 21.00 »Glasba in besedilo«.. M Izleti KD OTON ZUPANČIČ -VOKALNA SKUPINA SRAKA- Dirigent - Bogdan Kralj »pQAQ.m jua j&SUZjCIjU« Goriški grad-grofova dvorana.danes, 25. maja 2007 ob 20.30 . VABLJENI! 78000 (gostilna Peric), tel. 0481-78398 (Mila) in tel. 0481-78121 (Miloš). ZDRUŽENJE KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA organizira v nedeljo, 17. junija, izlet na Gorenjsko z ogledom Kranja; odhod z avtobusom iz Doberdoba (trg sv. Martina) ob 7.30; informacije in vpisovanje do 12. junija v trgovini jestvin La-vrenčič (pri Zurinkah) v Doberdobu. ¿j Čestitke SONJA in MILAN pri Ušrjih doma zlato poroko praznujeta. Obilo sreče in zdravja jima želita sin Edi in hčerka Nadia z družinama. Ü3 Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem izleta na Koroško, da bo prvi avtobus odpeljal v soboto, 2. junija, ob 5.50 izpred cerkve v Doberdobu, nato s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu pri cerkvi. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 6. uri izpred gostilne Primožič v Gorici, nato izpred Vage pri mostu in v Podgori pri spomeniku ter pri športni palači. Vsak mora imeti veljavno osebno izkaznico. Priporočajo točnost! DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOBERDOB organizira 30. junija izlet v Ptuj in okolico. Prijave sprejemajo na tel. 0481- DRUŠTVO JADRO iz Ronk prireja tečaj okraševanja stekla, lesa, porcelana in drugih materialov (»decoupage«) v četrtek, 31. maja, in 7. junija, ob 15.30 na sedežu društva Jadro v Romjanu na trgu sv. Štefana 1; informacije na tel. 0481-776123 (Štefanija). POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA z naslovom Hip, hura, cirkuška predstava bo od 11. junija do 13. julija in od 27. avgusta do 7. septembra. Namenjeno je otrokom od 3. do 12. leta. Vpisovanje na tajništvu Dijaškega doma (tel. 0481533495) od 13. do 18. ure. V RENČAH bo v kulturni dvorani v nedeljo, 27. maja, ob 14.30 proslava ob 30. obletnici pobratenja med občinama Renče in Štarancan. Podeljevali bodo priznanja občanom iz Štarancana, ki so se najbolj trudili in prizadevali za pobratenje. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja poletno središče Odraščajmo skupaj od 16. do 27. julija za dekleta in fante od 6. do 13. leta starosti v osnovni šoli Fran Erjavec v Štandrežu; vpisovanje na sedežu ZSKD v Gorici, korzo Verdi 51/int., tel. 0481-531495. ŠKRD TRŽIČ razpisuje likovni natečaj namenjen učencem 4. in 5. razreda osnovnih iz Komna, Romjana in Tržiča na temo Moj Kras. Tehnika je prosta, prispevke bodo zbirali do 31. maja in najboljše nagradili; informacije ne tel. 0481474191. ŠZ DOM in Območno združenje borcev in udeležencev NOB Nova Gorica vabita ob Dnevu mladosti 2007 v nedeljo, 27. maja, na 3. Pohod mimo Titovih napisov (Golec - Veliki vrh -Sabotin). Odhod ob 6. uri pred spomenikom padlim v Braniku/Rihem-berku. Možna pridružitev na krajših relacijah. Zaključek ob 20. uri pri bivši karavli na Sabotinu z glasbo skupine Live Killers; informacije: www.kul-turnidom.it/dom/pohod-2007.pdf, za PROSVETNO DRUŠTVO STANDREZ PRAZNIK ŠPARGLJEV 2007 25.. 26.. 27. maia - 2.. 3. iuniia prevoz iz Gorice tel. 320-1423712 (Andrej). ŠZ OLYMPIA vabi na zaključno telovadno akademijo z naslovom TV Olympia v torek, 5. junija, ob 20. uri na drevoredu 20. septembra 85. Nastopajo vsi pripadniki društva (gym-play, minivolley, športna gimnastika, športna ritmična gimnastika in športno plesna skupina Olympia). 0 Prireditve KD DANICA vabi na večer, posvečen 30-letnici ustanovitve in 10-letnici obnovitve dekliškega pevskega zbora Danica z Vrha, v petek, 1. junija, ob 20.30 v ŠKC Danica na Vrhu. TROP ZA STOLETNICO SKAVTIZMA obvešča, da je okrogla miza Aktualnost skavtske vzgojne metode: medsebojni vpliv različnih vzgojnih predlogov, predvidena danes prenesena na soboto, 13.ok-tobra 2007. V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici bo danes ob 17. uri odprtje razstave in nagrajevanje likovnih izdelkov, ki so nastali na likovnem natečaju, ki nosi naslov Polžkov abonma praznuje s Piko Nogavičko. Natečaj ob 10-letnici Polžkovega abonmaja je namenjen otrokom vrtcev in osnovnih šol, ki obiskujejo Goriški vrtiljak. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Aurora Lusin iz bolnišnice sv. Justa v kapelo bolnišnice sv. Justa in na glavno pokopališče. DANES V SOVODNJAH: 14.00, Anna Maria Paoletti por. Tomsič (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.40) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 10.30, Ernesta Ron-gione por. Monticolo s pokopališča v cerkev sv. Duha in na pokopališče. DANES V KRMINU: 10.00, Olga Marchel-li (sestra Patrizia) v kapeli samostana Rosa Mistica in na pokopališče v kraju Cal-ceranica al lago (Trento). ^ Zapustila nas je naša draga Anna Maria Paoletti por. Tomsič stara 65 let Žalostno vest sporočajo mož Ivo, sinova Ugo in Rudi ter hči Vera z Giovannijem Pogreb bo danes, 25. maja ob 13.45 iz mrliške veže splošne bolnišnice v Gorici v farno cerkev v Sovodnje ob Soči ob 14. uri. Gorica, Sovodnje ob Soči, 25. maja 2007 Pogrebno podjetje Preschern Dragi Ivo, Rudi in Ugo Tomsič Kulturni dom Gorica in ŠZ DOM Gorica vam izrekata iskreno sožalje ob izgubi drage žene in mame Ane. Ob izgubi predrage Ane izreka odborniku Ivu Tomsiču, hčeri Veri in sinovoma Ugu in Rudiju ter ostalim sorodnikom iskreno in globoko sožalje Društvo slovenskih upokojencev za Goriško Ob izgubi drage mame izrekamo sodelavcu Ugotu Tomsiču in svojcem iskreno sožalje vodstvo in kolegi Servisa, SDGZ-ja, Servisa Koper in Euroservisa Ob težki izgubi drage mame Ane izreka odborniku Ugotu in družini iskreno sožalje Jadralni klub Čupa 18 1 2 Nedelja, 27. maja 2007 GORIŠKI PROSTOR / VOLITVE - Sedem županskih kandidatov v Gorici odgovarja na drugi sklop vprašanj, ki jim jih je pred i VOLILNA TRIBUNA Župani z Mosettijem Županski kandidat Giulio Mosetti se je na pobudo SSk srečal z župani iz Doberdoba Paolom Vizintinom, iz So-vodenj Igorjem Petejanom in iz Šte-verjana Hadrijanom Corsijem. Srečanje je potekalo na goriškem sedežu SSk, udeležil pa se ga je tudi deželni svetnik Mirko Špacapan. V uvodu je spregovoril Mosetti, ki je orisal potrebo po skupnem upravljanju občinskih uslug, pri tem pa spoštovati avtonomijo vsake občine. Vizintin je poudaril pomembnost povezovanja z Gorico in v ta namen predlagal projekt kolesarskih poti od Brd do Krasa. Corsi je izpostavil dejstvo, da Gorica že več kot desetletje izgublja vlogo glavnega mesta pokrajine, zato pa mora začeti sodelovati z vsemi občinami desnega brega Soče. Petejan je menil, da bo treba primerno ovrednotiti mirensko letališče in čim prej zgraditi kolesarsko stezo od mosta čez Sočo pri Ločniku do Rubij-skega gradu. Kdo je nasprotnik V volilni kampanji smo priča raznim napadom in netočnostim. Člani Liste Forum, ki podpira Andreo Bellavite-ja, zagotavljajo, »da je njihov politični nasprotnik le "nono" Romoli, bivši mi-sovec na čelu postfašistične goriške desnice skupaj s Sergiom Cosmo. Nerazumljivi so zato očitki in napadi na slovenske predstavnike Foruma kot tudi SKGZ-ja in slovenske levice nasploh, objavljeni v glasilu SSk Skupnost. Zato Forum izreka solidarnost: predsedniku SKGZ-ja za Goriško Li-viu Semoliču, občinskemu svetniku Alešu Waltritschu, ravnatelju Kulturnega doma Igorju Komelu in drugim prizadetim, med katerimi so tudi pokrajinski odbornik Marko Marinčič in celo "predstavnik v Rimu" Miloš Budin. Posebno solidarnost pa člani Foruma izrekajo Andrei Bellaviteju, ki je bil preko interneta tarča resnično nizkotnih in gnusnih podtikovanj s strani anonimnega "Euriala". Kasneje se je izkazalo, da je fantomatični in pro-staški Eurialo nihče drug kot Romo-lijev sin Andrea. Načrtno blatenje nikomur ni v čast, gotovo pa je, da je dokaz pomanjkanja kulture in omike tistega, ki načrtno širi tovrstne čenče.« SIK o združevanju moči V okviru volilne kampanje stranke italijanskih in slovenskih komunistov, ki v Gorici sodeluje na listah Foruma, je bila v Podgori okrogla miza o združevanju levice, ki so se je udeležili pokrajinski tajnik SIK Alessandro Perrone, kandidat SKP za občinski svet Gianluca Pinto, tajnik sinidkata CGIL Massera, kandidat Zelenih na listi Foruma Marko Marinčič in deželni tajnik SIK Stojan Spetič. Udeležence je na samem začetku pozdravil tudi županski kandidat Andrea Bellavite. V razpravi je prišla do izraza misel, da potekata v levi sredini vzporedna procesa oblikovanja Demokratske stranke, ki bo združevala predvsem zmerne sredinske sile, ter združevanja na levi, kjer vsi razmišljajo o pluralni zvezi levih sil, ki naj temelji predvsem na vrednotah dela, solidarnosti in anti-fašizma. V naših krajih je izkušnja že dokazala, da predvsem slovensko prebivalstvo enotnost na levici še posebej ceni. SIK je prejšnje dni priredila v Kulturnem domu tudi okroglo mizo o pokojninah; med govorniki je bil tudi predsednik poslanske komisije za delo Giovanni Pagliarini, ki se je pred tem srečal tudi z delavci tržiške tovarne INEOS. Socialisti za Waltritscha Slovenski socialisti, ki se prepoznavajo v Demokratičnem Forumu Slovencev, pozivajo volivce, naj podprejo kandidaturo Aleša Waltritscha na listi Foruma za Gorico. »Tudi v bodočem goriškem občinskem svetu lahko laično-reformistični in napredni Slovenci potrdimo prisotnost svojega predstavnika,« ugotavljajo slovenski socialisti in nadaljujejo: »Mesta nočemo predati zatemnjeni desnici, zato pa pozivamo vse občane, da podprejo levo sredino ter oddajo preferenčni glas Waltritschu za občinski svet in slovenskim kandidatom za rajonske svete.« Tokrat o manjšin Vsi kandidati za izvajanje zaščite, vendar z odstopi glede teritorija in V Gorici - istočasno tudi v Krminu, Zagraju, Gradežu in Škocjanu - bodo občinske volitve v nedeljo med 8. in 22. uro ter v ponedeljek med 7. in 15. uro. Sedem goriških županskih kandidatov odgovarja danes na vprašanja o manjšini, sožitju in čezmejnem sodelovanju. Besedo imajo Andrea Bel-lavite (Progetto Gorizia, Lista rosa, Forum Guriza Gorizia Gorica, Gori-zia democratica, Stranka komunistične prenove - Evropska levica), Luigi Ferone (Upokojenci), Donatella Gironcoli de Steinbrun (Cittadini per Gorizia), Giovanni Glessi (Progetto Nordest), Giulio Mosetti (L'Uli-vo Oljka Ulîf), Ettore Romoli (Nacionalno zavezništvo, Forza Italia, Gorizia Tricolore Cosma, Italijanski republikanci, Democrazia Cristiana Per le autonomie, UDC, Socialisti Uniti, Severna liga) in Erminio Tuzzi (L'Ita-lia di Mezzo, Občanska lista Per Go-rizia, UDEUR per Gorizia). postavk, ki omogočajo razvoj in rast glavnega mesta pokrajine. GIRONCOLI: Potrdila bi namembnost Trgovskega doma, slovenske organizacije v njem pa bi morale ciljati, da se tam ponujajo priložnosti izmenjave z italijansko komponento mesta. Trgovski dom bi moral postati most med kulturama. GLESSI: Všeč bi mi bilo, če bi Trgovski dom postal sedež mladih kulturnih organizacij, sestavljenih iz oseb, ki so mlade po starosti in po duhu ter so zmožne predlagati nove ideje in projekte jo je dovolj izvajati. Pomembni so tudi tečaji slovenščine za odrasle. Moj mož je sledil brezplačnemu tečaju in je bil zadovoljen. GLESSI: Soglašam z uvajanjem slovenščine v italijanskih šolah, menim pa, da je bila jezikovna pregrada že premoščena z uporabo angleškega jezika, ki je tudi spletni jezik, kjer nastaja vsako leto ogromno neologizmov. MOSETTI: Naša zamisel je črpati denar iz evropskih sredstev za tečaje slovenščine za mlade in odrasle, tako da bomo lahko premostili jezikovne pregrade, v območje izvajanja zakona 38 ravnala pravilno. Menim, da mora občina nadaljevati s praktičnim izvajanjem zakona: govorim o vračanju imen v izvirno obliko in družbeno-skrbstvenih storitvah za otroke in starejše občane. GLESSI: Glede vključitve Gorice v območje izvajanja zakona 38 nimam ugovorov. Kot sem že povedal, je bila pot že začrtana. Menim pa, da je treba pazljivo preveriti razpoložljiva finančna sredstva. MOSETTI: Da. Podpiram odločitev o vključitvi občine v območje izvajanja zakona 38. Boste ohranili in ojačili, kar je bilo uresničenega na področju izvajanja zaščitnih zakonov 482 in 38 za enakovredno vključevanje manjšin v mestno stvarnost (manjšinska urada za slovenščino in furlanščino, dvojezične osebne izkaznice in matična potrdila, prevajalska služba...)? BELLAVITE: Glede na razpoložljiva občinska sredstva bom krepil izvajanje zaščitnih norm. Moja želja je, da bi v bližnji prihodnosti lahko vsi govorili v svojem jeziku in obenem razumeli jezik svojih sogovornikov (pasivna jezikovna kom-petenca). To bo odskočna deska, ki nam bo dovolila, da bomo lahko prišli do aktivne jezikovne kompetence vseh občanov. FERONE: Vprašanje me preseneča, saj sem večkrat poudaril, da je treba zakone spoštovati, manjšine pa je treba ovrednotiti, ker so nosilke kulturnih, gospodarskih in socialnih interesov. Manjšine ne smejo biti talke strank, izvajanje zakonov pa ne sme biti vezano na volilne interese. Povedal bom še več. Zaščitne zakone je treba spoštovati na celi črti. Nedopustno je, da edina televizijska postaja, ki ima svoj sedež v Gorici, ne prejema - kot ostale televizijske postaje in slovenske organizacije - javnih prispevkov dežele in države za televizijske oddaje v slovenskem, furlanskem in nemškem jeziku. To se dogaja, kljub temu da obstajajo jasne norme v podporo televizijskih oddaj v manjšinskih jezikih. GIRONCOLI: Zaščitna zakona 482 in 38 sta državna zakona, ki ju je dežela sprejela in o katerih ni razprave. Imam le pripombo glede urada za jezikovne manjšine. Glede na kulturno rast prebivalstva bi se lahko spremenil polagoma v informacijski center in kulturno-sprejem-no središče na višji ravni. GLESSI: Z izvajanjem zakonov 482 in 38 bom seveda nadaljeval. Pot je že začrtana, treba jo je okrepiti. MOSETTI: Seveda, na področju izvajanja zaščite manjšin bomo nadaljevali po že začrtani poti. ROMOLI: Zakone je treba spoštovati, vendar z zdravo pametjo in s postopnostjo. TUZZI: Državne in deželne zakone je treba spoštovati. Vsi se moramo tega zavedati. Imate načrt za Trgovski dom, za katerega teče postopek vračanja kulturnim organizacijam? BELLAVITE: Poslopje priča o zgodovinski prisotnosti Slovencev v mestu, zato bi morali Slovenci odločati, čemu nameniti stavbo. FERONE: Trgovski dom ima podobno kot druga poslopja v mestu, financirana z zasebnim denarjem, svojo zgodovino. Ta poslopja je treba vrniti - vsaj njihovo uporabo - tistim, ki so jih financirali, sploh pa vsem, ki si prizadevajo za sožitje med goriškimi skupnostmi s ciljem pre-moščanja predsodkov in udejanja pred- Andrea Bellavite bumbaca v znamenju čezmejnega sodelovanja tudi na tem področju. MOSETTI: Kaj bo iz Trgovskega doma, bo treba odločati skupaj z goriškimi ustanovami in društvi. Prizadeval si bom za čim širše soglasje, na ta način pa bom ravnal tudi na ostalih področjih. ROMOLI: O tem nisem še razmišljal. Vsekakor menim, da zaradi velikega pomena poslopja bi bilo treba vanj vseliti kulturne dejavnosti na visoke ravni. TUZZI: Upam, da bodo goriške kulturne organizacije, ki bodo tam zastopane, res predstavljale preteklost, sedanjost in prihodnost. Le tako bo prišlo do skupne rasti. Obstaja jezikovna meja? Podpirate možnost poučevanja slovenščine tudi v italijanskih šolah vseh stopenj? BELLAVITE: Premalo Goričanov žal govori slovenski jezik. Odločno se strinjam z uvedbo pouka slovenščine; poznati več jezikov je veliko bolje kot poznati le enega. Prepričan sem tudi, da za razumevanje goriške stvarnosti je nujno potrebno poznati slovensko in furlansko kulturo. GIRONCOLI: Med goriškimi občani ni jezikovnih pregrad po zaslugi predstavnikov manjšine, ki odlično govorijo italijansko. Uporaba slovenščine v šolah je že predvidena po zakonu 482 in Luigi Ferone bumbaca ki še vedno ločujejo Goričane. ROMOLI: Za nekatere mogoče jezikovna pregrada še vedno obstaja, vendar večina Goričanov je problem že presegla. O slovenščini v šolah pa bi rekel, zakaj ne, če gre za fakultativno izbiro. TUZZI: Jezikovna pregrada med Goričani obstaja, a ni ideološka. Gre bolj za dejstvo, da slovenski otroci lažje dojemajo italijanščino kot pa italijanski otroci slovenščino. Ne glede na to je poučevanje tujega jezika v šolah lahko le kulturna obogatitev. V postopku je odobritev območja izvajanja zaščite. Podpirate sklep o vključitvi Gorice, za kar se je opredelila Brancatijeva uprava? Zakaj? BELLAVITE: Seveda, podpiram ga. Za vse mestne četrti. FERONE: Zakaj sklepa ne bi smel podpirati? Absurd je misliti, da bi Gorica, tisočletno in večjezikovno mesto, getizirala Slovence v tri mestne rajone, kot da bi imeli kugo. Priseljencem, ki prihajajo z drugih celin, pogosto priznavamo več pravic kot italijanskim državljanom, pri čemer ne ločujemo, v katerih delih mesta, dežele in države stanujejo. Gradijo se mošeje, razpelo - za nekatere »trupelce« - pa hočejo umakniti iz šol! GIRONCOLI: V Gorici slovenska manjšina obstaja in je množična: zato je Brancatijeva uprava z vključitvijo Gorice Donatella Gironcoli de Steinbrun bumbaca ROMOLI: Sem za izvajanje, le če ne bo vodilo k novim razhajanjem med občani. Prepričan sem, da je treba zakona izvajati z zdravo pametjo in s postopnostjo, saj moramo preprečiti trenja, katerih ne potrebujemo. TUZZI: Če bi rekel, da soglašam z vključitvijo Gorice v območje izvajanja zaščite slovenske manjšine, bi se lagal. Na nekaterih območjih je slovenska kultura prisotna, na drugih pa ne. Kot sem v preteklosti že jasno izrazil s podpisom, ni mogoče vključiti celega mesta - kaj pa še furlanskega Ločnika - v območje zakona 38. Kaj predstavlja trg pred Severno postajo oz. Transalpina? BELLAVITE: Je simbol odprtosti in prijateljstva. S tega trga naj se začne pot integracije. FERONE: Trg pred Severno postajo je nedvomno velika pridobitev, še posebej za tiste, ki so doživeli dramo meje in so se ob bodeči žici spominjali koncentracijskih taborišč. Trgu je treba dati pravi pomen tudi ob upoštevanju mestnega središča. Seveda ne smemo pretiravati. Institucionalna srečanja naj potekajo na sedežih institucij, ne pa na trgu, ki nima niti imena, da ne govorimo o neprimernih pobudah, ki se tam vrstijo. GIRONCOLI: Trg Transalpina je za Gorico simbol pomembnega zgodovinskega trenutka, ki nas vodi proti Evropi. Še naprej mora predstavljati padec meje, pri GORICA - Poziv k poenotenju leve sredine v drugem krogu volitev Brez enotnosti polom »Tvegamo odstopiti mesto nazadnjaškim silam, ki nas bodo pahnile v preteklost« Poziv k enotnosti goriške leve sredine in predvsem k poenotenju v drugem krogu volitev, ki ga je na javnost naslovilo osem goriških oseb-nos ti, je pa del na plod na tla, saj se je pobudnikom že pridružila cela vrsta kandidatov za občinski svet in za rajonske svete. Ker je enotnost političnega zavezništva za ljudi vrednota in edino jamstvo, da je volilna zmaga na dosegu roku. Poziv je bil predmet različnih političnih ocen, ni ga podpisal noben županski kandidat, v političnih krogih je naletel tudi na nekatere polemične poudarke. »Njegov smisel pa je italijanski dnevni tisk ne le prezrl, a ga potvoril,« je izjavil Ne-reo Battello, ki je z Renzom Bosca-rolom, Giorgiom Brandolinom, Clau-diom Cressatijem, Nicolojem Forna-sirjem, Agostinom Majom, Michele-jem Martino in Dimitrijem Volčičem pobudnik in podpisnik poziva na politične sile, na kandidate in predvsem na somišljenike leve sredine. »Nismo politična formacija, nimamo političnih ambicij ali interesov. Za sabo imamo le politično iz-kuš njo, ki nam na la ga, da le vo sre di -no opo zo ri mo na ne var nost lo če va -nja po prvem krogu volitev. Igramo se z goriškim razvojem in prihodnostjo,« je poudaril Battello in dodal: »Obračamo se na vso levo sredino in na te, ki se prepoznavajo v njenih osnovnih načelih, nikakor pa ne sponzoriramo enega samega županskega kandidata. Kdor to o nas trdi, zavestno potvarja resnico. Pozivamo izključno k enotnosti in poenotenju leve sredine v balotaži, ki je zelo verjetna. Za to smo se odločili, ker zaznavamo nevarnost, da bi brez takšnega poenotenja prepustili mesto nazadnjaški desnici, ki bi nas pahnila v preteklost.« Battello je izrazil mnenje, da je razdrobljenost leve sredine sicer pretirana, da pa je legitimna. »Nič drugega ne trdimo, kot le to, da naj se vse politične sile v drugem krogu volitev nekoliko odpovejo lastni identiteti in strnejo sile za zmago. Njihova identiteta za to ne bo ogrožena,« je še izjavil ugledni goriški odvetnik in zaključil: »Zase nočemo ničesar. Hočemo samo to, da nam vsi prisluhnejo.« »Poziv je namenjen Goričanom, nikakor ne županskim kandidatom, in sloni na programskih točkah, ki pripadajo vsej levi sredini, za to ni raz lo ga, da bi se kdo v njem ne prepoznal,« je pojasnil Volčič. Fornasir je navedel, da so poziv že podpisali mnogi ljudje ter da bodo podporo in podpise nabirali še ves čas med prvim in drugim krogom volitev. Opozoril pa je tudi, da žalitve in podla podtikovanja, ki jih je bil deležen levosredinski kandidat Andrea Bellavite skozi internetni blog, še vedno odmevajo med ljudmi in jih ne gre podcenjevati. »Od Ettoreja Ro-molija zahtevamo, da se še pred nedeljo izjasni in opraviči,« ja pribil For na sir. 19 P etek, 25. maja 2007 VREME, ZANIMIVOSTI nedeljskimi in ponedeljkovimi volitvami postavil Primorski dnevnik i i, sožitju in meji i upoštevanja morebitnih trenj - Padec meje nekatere vznemirja srcu pa sta nam tudi integracija in koordinacija sredstev v okviru evroregije. GLESSI: Trgu Transalpina je bil pripisan pretiran pomen, saj tu v Gorici ni bilo nobenega zidu in so ljudje vedno živeli v miru. Pravi simbol Gorice in Nove Gorice ostaja goriški grad, ki je vezan na zgodovino celotnega območja. MOSETTI: Trg pred Severno postajo je pomemben simbol povezovanja, za katerega si bomo še naprej prizadevali s krepitvijo čezmejnega sodelovanja. ROMOLI: Trg je pomemben simbol tudi na evropski ravni, vendar ni edini tovrsten simbol Gorice. TUZZI: Poveličevanje Transalpine je bilo pretirano, kar je sprožilo zamere. Zadevo je bilo treba upravljati bolj pametno. Transalpina ni trg, saj je za trg značilna prisotnost trgovin, hiš in dogajanja, marveč ploščad, ki prav gotovo simbolizira odprtost, prihodnost in, upam, sodelovanje. Kako ocenjujete sodelovanje z Novo Gorico in Šempetrom? BELLAVITE: Sodelovanje je več kot pozitivno. Vztrajati moramo na poti, ki jo je začrtala dosedanja mestna uprava, in si prizadevati, da bomo dosegli še boljše rezultate. FERONE: Dobrososedske odnose gradijo modri ljudje. Ker imamo skupne težave, bi bilo povsem nesmiselno misliti, da bi jih lahko reševali brez skupnih stikov. Brez dialoga in konfrontacije ni mogoče ROMOLI: Sodelovanje z Novo Gorico in Šempetrom je koristno, nujno in neizogibno. TUZZI: Odnosi z Novo Gorico in Šempetrom niso odlični le danes, marveč so to bili tudi v preteklosti, ko je na drugi strani meje bila še Jugoslavija ter so vlogo goriškega župana opravljali Martina, De Simone, Scarano in podpisani. Katere korake na tej poti nameravate narediti? BELLAVITE: Okrepili bomo sodelovanje na področju okolja s posebno pozornostjo za Sočo in onesnaževanja. Isto velja za kulturo, s katero naj Gorici postaneta mesti miru, in za gospodarski razvoj. FERONE: Problemov je veliko. Nekatere lahko premoščamo z lahkoto, za druge bo šlo težje, ker jih bo treba reševati v sodelovanju z vlado Republike Slovenije, saj gre za več deset let stare težave, ki blemov in uresničevanje ambicioznih projektov. ROMOLI: Rešiti je treba probleme čezmejnega onesnaževanja, sodelovati na kmečkem in vinarskem področju, uvesti skupne turistične poti med občinami, kot na primer pot gradov goriške grofije in Bourbonsko pot. TUZZI: Na področju čezmejnih odnosov se nameravam najprej spopasti z okoljskimi problemi Korna, Soče in Li- Giulio Mosetti bumbaca Giovanni Glessi bumbaca graditi nič pozitivnega, vendar mora sodelovanje temeljiti na konkretnih temah in na neprestanem informiranju občanov. GIRONCOLI: V zadnjih letih se je sodelovanje z Novo gorico in Šempetrom dokaj razvilo. Zdi se pa mi, da je ob lepih čezmejnih manifestacijah še veliko dela za uresničitev skupnih projektov predvsem na področju storitev v korist občanom. GLESSI: Sodelovanje z Novo Gorico in šempetrom je pozitivno. MOSETTI: Sodelovanje je pozitivno, vendar mu nameravamo priliti še bolj konkretne vsebine. zahtevajo velike finančne naložbe. Pomislimo na Korn, Sočo in Livarno. Zavihati si moramo rokave in se najprej lotiti najbolj enostavnih težav. Priznati je treba, da sta Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba veliko hitrejši od Gorice. Pri nas spimo oz. kregamo se med levico in desnico, čeprav potrebe so v centru in »pripadajo« vsem. GIRONCOLI: V pričakovanju na padec meje moramo s sosedi najprej poskrbeti za integracijske ukrepe na področju infrastruktur. Podpirati in udejanjiti moramo evroregijo, v katero sodi tudi Slovenija. GLESSI: S slovenskimi sosedi bo treba organizirati sistemsko ponudbo nekaterih storitev, kot so odvažanje odpadkov in pretok Soče za preskrbo vode, treba pa bo najti tudi skupne rešitve na področju okolja in onesnaževanja. Menim, da je bilo na slovenski strani o tem premalo osveščanja. MOSETTI: Gorica in Nova Gorica morata postati mednarodni mesti, saj bi jima ta status omogočil neposredno povezavo z Evropsko unijo za reševanje pro- VOLITVE - SKGZ in SSO pozivata goriške volivce Množično na volišča Krovni organizaciji vabita h glasovanju za slovenske kandidate na levosredinskih listah Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij pozivata k množični udeležbi na nedeljskih upravnih volitvah v Gorici in vabita volivce, da zaupajo svoj glas slovenskim kandidatom na levosredinskih listah. »SKGZ se zaveda pomena občinskih volitev, ki bodo odločale o vlogi Gorice sredi hitrih integracijskih procesov,« piše SKGZ v svojem pozivu in nadaljuje: »Mesto se mora vse bolj vključiti v evropske mehanizme, ki predstavljajo velik izziv in zaobjemajo kulturni, jezikovni, gospodarski in družbeni razvoj širšega obmejnega prostora. Zato moramo pospešiti vlogo manjšin kot povezovalcev med kulturami ter v duhu nove Evrope poiskati poti, ki vodijo k sodelovanju med narodi. To so bila vodila Brancatijeve občinske uprave, ki je pokazala skrb za našo narodnostno skupnost in za njeno polno-močno vključevanje v pomembne družbene tokove. V Gorici je treba nadaljevati s politiko odprtosti in čezmejnega sodelovanja. Nadgraditi je treba dosedanje uspehe in postati protagonisti širšega območja v spoštovanju jezikovne pluralnosti. SKGZ želi ohraniti pozitivno vlogo v tem procesu in soodločati o izbirah, ki čakajo občinsko upravo. Zato ni vseeno, kdo bo zmagal na nedeljski volilni preizkušnji, kot ni vseeno, kakšna vizija se bo uresničila. Levosredinska koalicija jamči politiko spoštovanja različnih jezikov in kultur. SKGZ poziva vse, naj zaupajo glas levi sredini in naj podprejo slovenske kandidate, ki nastopajo na raznih listah. Številna slovenska prisotnost v občinskem svetu bo dokaz naše upravno-politične aktivnosti in jamstvo, da bo naša problematika primerno obravnavana. SKGZ posebej priporoča podporo svojim članom, ki kandidirajo na listah levosredinske koalicije. To so Marko Marinčič, David Peterin in Aleš Waltritsch,« zaključuje SKGZ. Na velik pomen goriških volitev opozarja tudi SSO. »Odločali bomo, ali bo mesto še naprej vodila levosredinska uprava in nadaljevala uspešen Brancati- jev mandat, ali pa bo krmilo prevzela des-nosredinska politika. Le levosredinska uprava je jamstvo, da bo slovenska narodna skupnost tudi v prihodnje enakovredno soustvarjala razvoj goriške občine. Da bi cilj dosegli, je nujna najvišja volilna udeležba vseh, ki nam ni vseeno, ali bomo dosedanjo pot nadaljevali,« pišejo predstavniki SSO in poudarjajo: »V interesu celotne naše narodne skupnosti in v interesu sodelovanja med vsemi skupnostmi v mestu SSO podpira vse slovenske kandidate, v prvi vrsti kandidate Slovenske skupnosti, ki so se zbrali okrog kandidata Giulija Mosettija. V minulem mandatu je SSk s svojimi svetniki in odbornikom ter drugimi slovenskimi predstavniki dokazala, da si zna prizadevati za uresničevanje povezanosti med vsemi dejavniki mesta in za ustvarjanje vse boljših pogojev za celotno našo narodno skupnost. Najpomembnejše pa je že v tem trenutku misliti na balotažo, da bomo hitro strnili vse levosredinske sile vpodporo najuspešnejšemu županskemu kandidatu.« Ettore Romoli bumbaca varne, ki že desetletja čakajo na ustrezno rešitev. Sledili bodo skupni projekti na področju prometa, železnic, urbanistike in univerze, ki jih bo treba skupaj predstavljati Evropski uniji ter državnima vladama v Rimu in Ljubljani. Imata Gorica in Nova Gorica skupni gospodarski interes? Katerega? BELLAVITE: Skupaj je treba pripraviti turistično ponudbo. Gorica ponuja obiskovalcem kulturo in naravne znamenitosti, Nova Gorica pa nudi druge zanimivosti. Načrtovali in uresničili bomo skupne peš poti in kolesarske steze ob meji in ob bregovih Soče. FERONE: Skupnih interesov je veliko. Omenil bom enega: igralnico in strukture, ki dopolnjujejo njegovo ponudbo. Zakaj ne bi izdelali medobčinskega gospodarskega in regulacijskega načrta, v katerem bi upoštevali strukture bližnjih občin? Imamo letališče - žal zanemarjeno -, ki živi le po zaslugi letalskega kluba. Ne pozabimo, da so letališče zgradili na zemljiščih v lasti občin Šempeter-Vrtojba in Štandrež. Zgradili so tovorno postajališče - katedralo v puščavi -, sledile so ljudske gradnje in razlastitve, vendar niso bile primerno upoštevane gospodarske danosti. Za razlastitve zemljišč, za katere so garale generacije, se je treba odločiti po treznem premisleku, to pa še predvsem, ko gre za produktivne dejavnosti brez prihodnosti. Gorica pa mora sedaj napeti sile in z gospodarskim sodelovanjem s sosedi oživeti. GIRONCOLI: Skupni gospodarski Erminio Tuzzi bumbaca interes Gorice in Nove Gorice je ogromen, če bosta mesti delali na integraciji projektov za razvoj vozlišča evroregije oz. celotnega načrta obmejnih struktur, v katerega spadajo na eni strani bolnišnica, univerza ter storitve za turistično in telemat-sko povezavo, na drugi pa deželna pristanišča, ronško letališče, tovorno postajališče ter avtocestna in železniška mreža. GLESSI: Gorica in Nova Gorica imata skupen gospodarski interes pri preureditvi goriškega letališča, ki bo moralo zaživeti v turistični funkciji in kot rekreativno območje obeh mest. MOSETTI: Skupni interes je predvsem turizem, ki ima izrazit gospodarski potencial. Prepričan sem, da moramo povezati turistično ponudbo z obeh strani meje in tako povečati atraktivnost celotne Goriške. ROMOLI: Mesti sta logistično središče srednje Evrope. Gospodarski interesi so očitni, zato je treba krepiti sodelovanje, vendar moramo upoštevati, da se gospodarstvo razvija ne glede na namene javnih uprav. TUZZI: Goriška in novogoriška stvarnost se razlikujeta. Gorica ima 1.006 let, Nova Gorica veliko manj. Zrasla je iz ideološke kontrapozicije in iz nuje. Meji odštevamo mesece. Kaj se bo po Vaši oceni zgodilo po dokončni odpravi mejnih pregrad? BELLAVITE: Padec schengenske meje bo zgodovinski dogodek. Na kulturnem področju bodo posledice nedvomno pozitivne, v gospodarstvu in v urbanističnem razvoju pa bo treba ustanoviti mešane delovne skupine, ki se bodo konkretno lotevale reševanja skupnih vprašanj. FERONE: Zaradi preprodaje droge in nedovoljenega prehajanja meje ne bom trdil, da sem optimist za bližnjo prihodnost, če ne bodo sprejeti primerni ukrepi. Prosto gibanje ljudi bo pozitivno vplivalo bo na turizem, vendar turisti bodo morali imeti občutek, da obiskujejo miren in gostoljuben kraj, kjer ni nobene nevarnosti. GIRONCOLI: Posledice padca meje bodo izrednega pomena, če bomo znali izkoristiti obojestranki potencial. Za to pa so potrebne osebe, ki gledajo v prihodnost. Posledice pa bi bile porazne, če bo na volitvah zmagala sicer močna »stranka nostalgije«, naj uporabim omiljen izraz. Naša lista Cittadini per Gorizia se bo do zadnjega borila, da ne bo prevladala vrnitev v preteklost. GLESSI: Padec meje bodo lahko izkoristili predvsem italijanski podjetniki, ki bodo odpirali podjetja na slovenskem ozemlju, ki bo zaradi nižjih davkov - skoraj 17,5 točk manj - postalo zelo atraktivno. MOSETTI: Našemu teritoriju hočemo dati skupno perspektivo z integriranim načrtovanjem na področju okolja, urbanistike in gospodarstva. K sreči sta se sodelovanje in dialog med sosednjima območjema razvili veliko pred vstopom Slovenije v območje schengenskega sporazuma. ROMOLI: Posledica padca meje bosta večji pretok in integracija med obema območjema. TUZZI: Po dokončnem padcu meje se bo morala Gorica spopadati z novimi težav. Vzemimo primer podjetij, ki jih bo mogoče ustanavljati na slovenskem ali italijanskem ozemlju. Pogoji so na eni in drugi strani meje drugačni ter nam nenaklonjeni, zato bo potreben poseg pri Evropski uniji, da se bomo izognili neenakostim v ceni dela in težkim posledicam na področju zaposlenosti. VOLILNA TRIBUNA Župana z Bellavitejem Županski kandidat petih levosredinskih list Andrea Bellavite se je v Kulturnem domu srečal z županoma iz Doberdoba Paolom Vizintinom in iz Sovodenj Igorjem Petejanom. Na srečanju je bilo v ospredju pozornosti sodelovanje med goriško in sosednjimi občinami. Vizintin je poudaril, da je med Brancaitjevim župa-novanjem občina Doberdob uspešno sodelovala z Gorico na področju izvajanja zaščitnih norm. Petejan je pojasnil, da sta pred kratkim Gorica in Sovodnje sklenila pogodbo za ustanovitev medobčinske zveze ASTER, zato pa bo treba sodelovanje med občinama nadgraditi. Bellavite, Vi-zintin in Petejan so se ne nazadnje strinjali s potrebo po okrepitvi stikov s sosednjimi občinami v Sloveniji. Poziv k enotnosti Deželni svetnik SSk Mirko Špacapan priporoča vsem goriškim volivcem in levosredinskim strankam, naj prispevajo k zmagi nad desnosredinsko koalicijo. »Vsak levosredinski županski kandidat in vsaka lista, ki podpira kandidate leve sredine, naj se potrudi, da pripelje čim višje število ljudi na volišča. Leva sredina lahko šteje na več političnih sil, ki se borijo vsaka zase in predstavljajo vsaka svoj delež volilcev. Prav ta je tudi moč leve sredine na današnji politični sceni, seveda pa je treba v primeru balotaže nujno nastopati skupno in podpirati najboljšega,« poziva Špacapan. Obiskal KB Center Kandidat Oljke za goriškega župana Giulio Mosetti je včeraj obiskal KB Center. David Peterin, kandidat na listi Oljke za občinski svet, mu je spregovoril o delovanju slovenskih organizacij v Gorici in ga pospremil na obisk centra. Mosetti je obiskal urade ZSKD in ZSŠDI ter Feiglovo knjižnico. V prostorih Glasbene matice se je županski kandidat srečal z vodstvom ustanove. Mosettija sta sprejela predsednica Nataša Paulin in ravnatelj Bogdan Kralj, ki sta mu orisala razvejano dejavnost Glasbene matice. Zaključni shodi V Gorici in Krminu se bodo danes vrstili zaključni volilni shodi. Županski kandidat Oljke Giulio Mosetti bo ob 20.30 ob prisotnosti ministra za delo Cesreja Damiana zaključil svojo volilno kampanjo na sejemskem razstavišču. Ob 18.30 se bo županski kandidat Andrea Bellavite z dvora Bratina odpravil na sprehod, ki bo obšel Raštel, trg Cavour, ulice Marconi, Mazzini, Nazario Sauro, XXIV maggio ter korza Italia in Verdi. Zaključek bo v ljudskem vrtu, kjer bo Bellavite nagovoril prisotne. Udeležence sprehoda bodo spremljale glasbene skupine Folketirai, Autoridad Loca in Radio Zastava. Deželna odbornica Michela Del Piero se bo danes ob 20.30 v Western Palace Hotelu udeležila zaključnega volilnega shoda županske kandidatke Državljanov za Gorico Donatelle De Giron-coli. Na trgu sv. Antona bo danes ob 19. uri zaključni volilni shod desno-sredinskega županskega kandidata Ettoreja Romolija. Županski kandidat Upokojencev Luigi Ferone, bo danes med 10. in 12. uro pred tržnico na korzu Verdi srečal volivce. Županski kandidat liste Par Morar par Cor-mons Renato Fiorelli bo ob 21.15 zaključil svojo kampanjo v Jasihu. Županski kandidat liste Uniti per Cormons Luciano Patat bo nagovoril volivce ob 21. uri na trgu XXIV maggio v Krminu. Zaključni shod krminske Oljke bo ob 20. uri trgu Liberta. Poziv Peterina Kandidat Oljke za občinski svet David Peterin poziva volivce, naj potrdijo začeti proces evropeizacije mesta z glasovanjem za levo sredino. »Ni vseeno, kdo bo vodil občino v naslednjem petletju, zato pa ob 25. maju, dnevu mladosti, pozivam volivce, naj izberejo mladost in na oranžni glasovnici prekrižajo simbol Oljke, ob njemu pa napišejo Peterin,« poudarja kandidat Oljke. 20 Petek, 25. maja 2007 VREME, ZANIMIVOSTI RIM - Luca Cordero di Montezemolo zelo kritičen do večine in opozicije Politika ni bila sposobna pripraviti projekta za prihodnost Italiji ne zna zagotoviti pravega vodstva, troši pa veliko več kot v drugih državah RIM - Napad na politiko je bil oster in neposreden. Svoje zadnje poročilo članom Confindustrie predsednik stanovske organizacije industrijcev Luca Cordero di Montezemolo ni namenil obračunu opravljenega dela in mandata, ki se bo čez nekaj mesecev iztekel, ampak ostri kritiki politiki, kateri očita, da ni znala zagotoviti državi jasnega vodstva, predvsem pa ni znala zasnovati pre-prečljivega in v prihodnost usmerjenega razvojnega načrta. Nastop Montezemola je bil jasen, po oceni mnogih je šlo dejansko za manifest njegovega skorajšnjega vstopa v politično areno. Njegove kritike so prisotni podjetniki podprli s ploskanjem, medtem ko je bila reakcija politikov bolj kisla. Če se je premier Romano Prodi, ki j e v sedel v prvi vrsti in z včasih skremženim obrazom poslušal kritike, v odzivu za novinarje omejil na dokaj odrezav »govor se komentira sam«, so mnogi drugi politiki, tako iz vrst leve kot desne sredine Montezemo-lu zamerili dejstvo, daje povsem pozabil pomesti tudi pred lastnim pragom. Vsi pa so bili soglasni v oceni, da včerajšnji govor napoveduje skorajšnji nastop predsednika industrijcev in predsednika Fiata v politiki. Montezemolo je včerajšnji govor začel brez ovinkarjenja in že v samem uvodu polemiziral s politiko, saj je ostro odgovoril predsedniku poslanske zbornice Faustu Bertinottiju, kije pred nekaj dnevi negativno ocenil italijanski kapitalizem. »To je groba laž,« je bil odločen Montezemolo, kije nato nadaljeval s kritikami in jih namenil tako večini kot opoziciji. »Nobena od povezav nima moči, da bi zasnovala ambiciozen projekt za prihodnost države, v katerem bi se lahko prepoznali Italijani in se angažirali za njegovo uresničitev, čeprav ne bo takoj obrodil sadov. Politika je močna samo, ko temelji na dobrih zamislih, ko nakazuje dobre in inovativne rešitve, ko razvija zanimive scenarije, ki navdušijo ljudi in jih silijo k angažiranju. Medtem ko sedanja šibkost politike in visoka stopnja prepir-ljivosti predstavljata za državo tudi resno tveganje,« je dejal Montezemolo. Italija pa bi v tej fazi potrebovala »sposobno vodstvo«, ki bi znalo »vrniti državi to, kar je dobilo, da bi ji omogočilo razvoj in jo opremilo za bodoče izzive«. Italija se zato ne more sprijazniti s počasnim tempom in z obrednostjo partitokraci-je, treba je preseči te meje, treba se je zazreti v prihodnost, razmisliti o tem, kakšna bi lahko bila Italija leta 2015«, saj »si ne moremo več privoščiti, da bi še vedno odlašali in ne bi odločali«. Zaradi tega je po mnenju Montezemola prednostna naloga »korenita reforma institucij, državnega upravnega stroja in tudi politike«. Treba je namreč doseči, da bo stroj bolj uglajeno tekel in nujno je treba tudi znižati »izdatke za politiko, saj politični in predstavniški sistem stane v Italijo toliko kot za isti naslov skupaj namenijo Francija, Združeno kraljestvo, Nemčija in Španija«. Ocene nakazujejo »vsoto, ki se suka okoli 4 milijard evrov«. Gospodarski razvoj in rast celotnega sistema mora po mnenju Montezemola postati skupni cilj vseh, ne samo podjetij, ki že imajo v tem naporu nosilno vlogo. Gospodarski zagon pa je po mnenju predsednika industrijcev še šibek in bo hitro ugasnil, »če nas boste zopet pustili same«. Sprostiti je treba torej proizvodne potenciale in začeti z davčno razbremenitvijo podjetij. Vendar to ne zadostuje: potrebne so večja prožnost v zaposlovanju, več liberalizacij in večja konkurenčnost. Nagraditi je treba storilnost, financirati znanstveno raziskovanje in zgraditi tiste infrastrukture, ki jih moderna država nujno potrebuje. To pa bo mogoče, je zaključil Montezemolo, » če se bomo vsi združili ob za vse skupnem ciiju, če bomo s skupnimi močmi gradili zaupanje v prihodnost, ne da bi nas bilo strah biti obenem pogumni in odgovorni, pragmati-ki in vizionarji«. Predsednik Confindustrie Luca Cordero di Montezemolo je včeraj ostro kritiziral italijansko politiko in njeno nesposobnost, da bi pripravila ambiciozen projekt za prihodnost Italije ansa RIM - Odzivi na Montezemola Sindikati kritični Stranke: Politični manifest RIM - Odzivi na govor Montezemola so bili precej različni. Če so bili vsi sindikati dokaj enotni v oceni, daje bilo v njegovem govoru »veliko politike in malo samokritičnosti,« ker po njihovi oceni tudi Confindustria ni pokazala velike sposobnosti inovacije, so bili politiki v ocenjevanju bolj razčlenjeni. Ena sama točka jim j e bila vsem skupna: govor je bil uvod v Montezemolov vstop na politično prizorišče. Izjema je bil samo predsednik NZ Gianfranco Fini, po katerem je predsednik industrijcev ponudil politiki veliko razlogov za razmislek, ni pa manifest skorajšnjega političnega nastopanja. Silvio Berlusconi pa ne bo presene- čen, če bo tudi Montezemolo stopil v politično areno. »Program, ki gaje nakazal pa je skoraj enak programo, ki smo ga izoblikovali mi, ko smo vodili državo,« je dejal vodja opozicije. Massimo D'Alema je Montezemo-lu zameril, da ni pometal tudi pred lastnim pragom, ker »kritizirati druge je vedno najlažje«, sekretar Hrasta Piero Fas-sino, pa je prepričan, da »bi bilo zgrešeno, če bi preslišali poziv za reforme«. Clemente Mastella je dejal, da soglaša z izzivi, ne pa z napadom na politiko, Francesco Rutelli pa je ugotovil, da je bilo veliko izzivov, politično poglavje pa zelo ob- REFERENDUM Že zbrali 150.000 podpisov RIM - V enem mesecu je zahtevo za referendum o volilnem zakonu podpisalo že 153.000 državljanov. Tako je včeraj na novinarski konferenci povedal predsednik odbora Giovanni Guzzetta, ki je ocenil, da takega odziva v odboru niso pričakovali. Odbor ima namreč še dva meseca časa, da zbere potrebnega pol milijona podpisov, ob tem pa poudarja, da so v primeru referenduma o umetnem oplojevanju 150.000 podpisov zbrali v prvih dveh mesecih. Odbor ugotavlja, da so podpise zbrali kljub medijskemu molku. DRUŽINE Napolitano: Prisluhniti pomislekom katolikov Giorgio Napolitano ansa FIRENCE - »Obstaja veliko možnosti za tvorno soočanje in iskanje rešitev, ki ne bodo razbile države na umeten in nevaren spopad med katoliki in laiki.« O tem je prepričan predsednik republike Giorgio Napolitano, ki je v svojem uvodnem govoru na državni konferenci o družini v Firencah, spodbudil politiko, naj išče ustrezne rešitve za stare in nove probleme spreminjajoče se družbe in naj se pri tem izogne »neustreznim ideološkim razvodjem«. Napolitano je skupaj z ministrico za družino Rosy Bindi včeraj odprl konferenco, ki je v Uniji izzvala precej hude krvi, ker ministrica ni povabila tudi organizacij istospol-no usmerjenih. Zaradi tega so bili demonstrativno odsotni minister za socialno solidarnost Paolo Ferrero (SKP) in predstavniki SIK, Zelenih in Vrtnice v pesti. Napolitano pa je svoje uvodno razmišljanje namenil predvsem družini in manj kot dva tedna po odmevnem Family Day se ni izognil vprašanju partnerskih zvez, vendar je poudaril, da je to »samo eno od vprašanj, ki zadevajo družino«. Rešitev je treba poiskati in sicer v skladu z ustavo, ki je za Napolitana pravi kompas. »Treba je priznati, brez vsakršne diskriminacije, pravice in dolžnosti partnerjev v zvezah, ki jih sicer ni mogoče primerjati zakonom,« je dejal, vendar se ni ustavil samo pri tem. Po njegovem mnenju ima vsaka zveza tudi družbeni pomen, kajti » vse solidarnostne vezi, ki so sad trajnih čustvenih zvez, so pomembne z vidika sožitja in sociale«. Predsednik republike pri tem ni omenil zakonskega predloga o partnerskih zvezah, vendar je spodbudil oba domova parlamenta naj se angažirata v iskanju skupnih rešitev, ki bodo upoštevale občutljivost Cerkve in katolikov. V nadaljevanju paje Napolitano poudaril, da partnerske zveze niso edini problem. Zato je pozval politiko, naj podpre družine, kot je med drugim zapisano v ustavi. In pri tem je omenil družinsko pravo, ki je bilo sprejeto leta 1975, ko sta stališča uskladili Nilde Jotti in Maria Eletta Martini, ki sta bili nositeljici dveh različnih političnih in kulturnih izročil. V posodabljanju tega prava bi današnja politika morala slediti njunemu zgledu. RIM - Ker naj ne bi poskrbeli za ustrezno zaščito oporišča Maestrale Tožilec zahteva proces proti poveljnikom italijanske vojaške odprave v Nasiriji Ruševine italijanskega oporišča Maestrale v Nasiriji, kjer se je 12. novembra 2003 razstrelil samomorilski napadalec in ubil 19 ljudi ansa RIM - Niso poskrbeli za ustrezno zaščito oporišča Maestrale v Nasiriji. Štiri leta po samomorilskem bombnem napadu, v katerem je bilo ubitih 19 Italijanov, je rimski vojaški tožilec Antonino Intelisano zahteval proces proti dvema generaloma in ka-rabinjerskemu polkovniku, ker »niso poskrbeli, da bi bilo oporišče primerno zaščite no«. Zahteva vojaškega tožilstva zadeva generala pehote Vincenza Lopsa in Bruna Stana, ki sta v tistem času povelejavla italijanski odpravi, in karabinjerskemu polkovniku Georgu Di Pauliju, kije poveljeval posebnemu karabinjerskemu oddelku, katerega štab je bil v oporišču Maestrale. Po poročanju agencij tožilec Intelisano polkovnika Di Paulija obtožuje, da ni poskrbel, da bi bil vhod v oporišče ustrezno zavarovan s pregradami in drugimi zaščitnimi sredstvi, generala Lops in Stano pa sta obtožena, da nista poskrbela za celovite varnostne ukrepe vključno z opozorili o morebitnih terorističnih napadih. Šef rimskega vojaškega tožilstva je začel preiskavo takoj po bombnem napa- du, v katerem je bilo ubitih 17 vojakov in dva civilista. V tem času je zaslišal vrsto prič in nabral kopico dokaznega gradiva. Med tem sta tudi dve ekspertizi o poteku napada, ki sta jih pripravila general pehote Antonio Quaranta in general karabinjer-jev Virgilio Chirieleison. Kaže, da sta ekspertizi prišli do nasprotnih zaključkov. Obe sicer poudarjata, daje osebje oporišča hitro reagiralo in s tem preprečilo, da bi tovornjak bomba povzročil še večje razdejanje. Vendar po oceni enega od izvedencev varnostni ukrepi niso bili zadostni, medtem ko naj bi bil drugi nasprotnega mnenja. Terorist Abu Omar al Kurdi, ki so ga Američani zajeli v Faludži in ki je priznal, da je bil med organizatorji napada v Nasiriji, je italijanskim preiskovalcem dejal, da so se odločili za napad na oporišče kara-binjerjev, ker je bilo lahka tarča za napad z avtomobilom bombo. Sedaj bo zahteve tožilca pretehtal sodnik za predhodno obravnavo, ki bo ocenil, ali je zahteva po formalnem procesu utemeljena. 21 SVET Petek, 25. maja 2007 VREME, ZANIMIVOSTI SVET EVROPE Poziv za izročitev haaških obtožencev BEOGRAD - Predsednik Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Re ne van der Lin den je v Beo gra du pove dal, da je predsedovanje Srbije odboru ministrov SE priložnost, da Beograd izpriča privrženost evropskim vrednostim z izročitvijo Ratka Mla di ča in Rado vana Ka rad žiča Med na rod ne mu sodiš ču za voj -ne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Srbija je šestmesečno predsedo vanje Sve tu Evrope prevzela 11. maja, ko je bilo še povsem ne go tovo, ali bo stran -kam demokratskega bloka skoraj šti ri me sece po par la men tar nih volitvah uspelo oblikovati novo vla do, zlasti ker so tri dni poprej izvolili vodjo srbskih radikalcev (SRS) Tomislava Nikoliča za predsed ni ka srb ske skup šči ne. Ko so slednje ga kma lu zatem razrešili, je Srbija končno dobila vlado, na čelu katere je ponovno Vojislav Koštunica. Van der Linden je prišel na dvodnevni obisk v Beograd z name nom, da bi se ude le žil sestan -ka stal ne ga odbora PS SE, ki mu predseduje v sredo izvoljeni novi predsed nik srb ske ga par la -menta Oliver Dulič iz vrst Demo kratske stran ke predsed ni ka Srbije Borisa Tadiča. Kot je poročala agencija Beta, je van der Linden med premorom sestanka stalnega odbora PS SE na novinarski konferenci tudi izpostavil, da je predsedovanje Srbije Svetu Evrope najboljši način, da se pripravi za ev-rop sko pri hod nost. »Obr ni te novi list in novo poglavje, ena Evropa - na ša Evropa bo do ber začetek na tej poti,« je še pouda -ril. Predsednik PS SE je komen ti ral tudi sta liš če Beo gra da gle de Kosova in pove dal, da ga ne more v celoti podpreti. Novi srbski zunanji minister Vuk Je-remič pa je na skupni novinarski konferenci izpostavil, da beograjsko stališče temelji na spoštovanju ozemeljske celovitosti in suverenosti Srbije ter da hkrati omogoča prebivalcem albanske narodnosti uveljavljanje njihovih legitimnih zahtev po široki samoupravi. (STA) LUXEMBOURG - Zaskrbljenost generalnega direktorja IAEA El Baradej: Iran do jedrskega orožja v treh do osmih letih Ahmadinedžad je odvrnil, da Teheran ne bo spremenil svojega programa Direktor IAEA Mohamed El Baradej je zaskrbljen zaradi iranskega jedrskega programa ansa BEOGRAD - PROCES DJINDJIC Pritožbe sta napovedala tožilstvo in obramba BEOGRAD - Proti sodbi, s katero je sodni senat posebnega sodišča v Beogradu dvanajstim obtožencem za umor srbskega premiera Zorana Djin-djiča odmeril skupno 378 let zapora, so pritožbe napovedali tako posebno tožilstvo kot večina odvetnikov obsojenih. Posebno sodišče trenutno ne more napovedati začetka postopka na drugi stopnji in tudi ne, kako dolgo bo trajal. Senat posebnega sodišča v Beogradu je po treh in pol letih dolgem »procesu stoletja« v sredo izrekel sodbo dvanajstim obtožencem za umor predsednika srbske vlade Zorana Djindjiča 12. marca 2003. Prvoobtoženemu Miloradu Ule-meku Legiji, ki ga obtožnica bremeni, da je organiziral atentat, je odmeril 40 let zapora, ko li kor je do bil tudi dru go -obtoženi Zvezdan Jovanovič Zveki, ki je po navedbah obtožnice z ostrostrelsko puš ko usmr til pre mi e ra. Os talih de set obtožencev je dobilo skupno 298 let zapora. Od dva naj stih ob tožen cev jih je sicer pet še vedno na begu in so jim so- Zoran Djindjič ansa dili ter izrekli sodbo v odsotnosti. Tiskovni predstavnik posebnega tožilstva Tomo Zorič je že v sredo pove dal, da se bo poseb ni tožilec Slo bo-dan Radovanovič pritožil zoper sodbo. Za vseh dvanajst obtožencev je namreč pričakoval najvišjo možno kazen, 40 let zapora, toliko pa sta dobila le Ulemek in Jovanovič. Štirim obtožencem je senat odmeril po 35 let, petim po 30 let in ene mu osem let zapora. Pritožbe proti odmerjenim višinam kazni so napovedali vsi odvetniki obsojencev, vključno z branilci Uleme- ka in Jovanoviča, pritožil pa se bo tudi branilec Saše Pejakoviča, ki je dobil osem let zapora. Kot je vče raj poročala srb ska tis -kovna agencija Tanjug, je predstavnica posebnega sodišča za medije Maja Ko-vačevič pojasnila, da sodba z obrazložitvijo morda ne bo napisana in poslana obtožencem in tožilstvu v predpisanih petnajstih dneh, ko začne teči 15-dnevni rok za vložitev pritožb. Nato sledi še osemdnevni rok na morebitni odgovor nasprotne strani na pritožbo. Dodatni razlog, zakaj trenutno ni mogoče niti približno napovedati, kdaj bo zadeva Djindjič dokončno sklenjena, pa je dej stvo, da ima vsak ob soje-nec, ki mu je izrečena kazen zapora od 30 do 40 let, pravico pritožbe tudi na sodbo druge stopnje. Tudi postopek na tej stopnji poteka pred vrhovnim sodiščem Srbije. Slednje lahko spremeni višino izrečenih zapornih kazni ali odloči, da je bistveno kršen postopek oziroma napačno uporabljen zakon in sodbo razveljavi. (STA) LUXEMBOURG - Direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohamed El Baradej je včeraj izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajočih jedrskih sposobnosti Irana ob hkratni nezmožnosti njegove agencije, da bi nadzorovala iranske jedrske dejavnosti. Obenem je ocenil, da lahko Iran, če bi to želel, pride do lastnega jedrskega orožja v treh do osmih le tih. Iran nad gra -juje svoje jedrske sposobnosti in znanje, agencija pa ne more preveriti narave in obsega njihovega jedrskega programa, je dejal El Baradej. »Če nadaljujemo v tej smeri, bomo končali z resnim sporom ter zmanjšali mož-nos ti za mi ren raz plet,« je opo zo ril. Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad pa se je včeraj vnovič zaklel, da njegova država svojega jedrskega programa ne bo ustavila »niti za hip«. El Baradej je Iran pozval, naj prisluh ne med na rod ni skup nos ti in začasno ustavi bogatenje urana, da bi s tem prispeval k izgradnji medsebojnega zaupanja. Mednarodna skupnost pa mo ra sto riti vse, kar mo re, da bi Iran privabila v dialog o vseh odprtih vprašanjih, je še menil. IAEA je v sredo ob izteku roka, ki ga je Teheranu postavila resolucija 1747 Varnostnega sveta ZN, sprejeta 24. marca, ugotovila, da Iran ni prekinil aktivnosti, povezanih z bogatenjem ura na. S tem se je odpr la pot za uvedbo novih sankcij ZN proti Iranu. Za nove sankcije se zavzemajo zlasti ZDA, podporo svoje države sankcijam pa je včeraj izrazil tudi novi francoski zunanji minister Bernard Kouch ner. Ta je pouda ril, da ima Iran še ved no čas, da ustavi bogatenje ura -na. V na sprot nem pri me ru pa Fran -cija podpira hiter sprejem dodatnih sankcij proti tej državi, je dejal. Iran ski predsed nik Mah mud Ahmadinedžad pa se je včeraj vnovič zaklel, da njegova država svojega jedr ske ga pro gra ma ne bo ustavila »ni ti za hip«, poroča fran cos ka tis -kovna agencija AFP, ki se sklicuje na iranske medije. »Sovražniki nam hočejo preprečiti rabo miroljubne jedrske tehnologije, ne zaradi kakih znanstvenih razlogov, temveč zato, ker hočejo uničiti korenine načel Islamske republike (Irana). Če torej le za hip ustavimo (jedr ski pro gram), bodo do -segli svoj cilj,« je dejal Ahmadine-džad. (STA) WASHINGTON Bush od iraške vlade zahteva napredek WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush je opozoril iraško vlado, da mora v zameno za nadaljnjo podporo in žrtvovanje ZDA v Iraku doseči resničen napredek. Na novinarski konferenci pred Belo hišo je tudi zagotovil, da bodo ameriški vojaki odšli iz Iraka, če bo to zahtevala vlada v Bagdadu, čeprav meni, da bi prezgoden umik imel katastrofalne posledice za državo. Napovedal je tudi okrepitev sankcij proti Iranu. Dan po tem, ko Iran ni izpolnil zahteve resolucije VS ZN po ustavitvi bogatenja urana, je Bush menil, daje treba sankcije proti Iranu okrepiti, ob tem pa napovedal, da bodo ZDA skupaj z evropskimi partnerkami pripravile nove sankcije. »To poletje bo kritično za novo strategijo« v Iraku, v okviru katere naj bi ZDA v državo napotile 30.000 dodatnih vojakov, je glede razmer v Iraku menil Bush, ki je tudi izrazil pričakovanje, da bodo v prihodnjih tednih in mesecih v Iraku hudi spopadi, ki bodo zahtevali nove žrtve med ameriškimi in iraškimi vojaki. Glede Iraka je Bush še poudaril, da kompromisni predlog zakona o izrednem financiranju vojn v Iraku in Afganistanu do 30. septembra, ki ga je dosegla Bela hiša s kongresom pod vodstvom demokratov, potem ko je na prvo inačico predloga Bush dal veto, »odraža soglasje, da mora iraška vlada pokazati resničen napredek«. Dejal je tudi, da v predlogu zakona »ni več roka za umik ameriških sil iz Iraka in omejitev za poveljnike, kar so zahtevali nekateri v kongresu«. Gre za demokrate, ki so nato večinoma pristali na umik datuma odhoda vojske iz predloga. (STA) BIH - Ker njeni vojaki niso prepečili pokola Matere iz Srebrenice bodo tožile Nizozemsko SA RAJE VO - Združe nje ma ter žrtev iz Sre bre ni ce je vče raj na pove da -lo, da bodo na Med dr žav nem sodiš ču v Haa gu ( ICJ) vlo žile tož bo pro ti Ni -zo zem ski in ni zo zem ske mu ob ramb -nemu ministrstvu, ker nizozemski pripadniki modrih čelad julija 1995 niso preprečili genocida v takratni muslimanski enklavi Srebrenica. S tem namenom bo 224 članic združenja odšlo v Haag, kjer bodo 4. julija vložile tožbo, ki vsebuje primere 1019 žrtev pokola, so napovedale predstavnice združenja. Predstavnice združenja so s tem včeraj na srečanju v Sarajevu seznanile premiera Federacije BiH Ne-džada Brankoviča in zaprosile za podporo vlade. ICJ je sicer v sodbi v tožbi BiH proti ZRJ oziroma Srbiji zaradi genocida med vojno v BiH razsodil, da je bil v Srebrenici leta 1995 storjen ge no cid. Ena ko je pred tem pre sodi lo tudi Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Sre bre ni ca je bi la med voj no v BiH varovano območje Združenih na- rodov, kamor se je zatek lo sko raj 30.000 Muslimanov. Vojska bosanskih Srbov pod vodstvom generalov Radislava Krstiča in Ratka Mladiča je ofen zivo na mes to, ki so ga varovali ma loš tevil ni ni zo zem ski pri pad ni ki mirovnih sil ZN, začela 9. julija 1995. Po padcu enklave 11. julija 1995 pa so srbske sile ubile najmanj 8000 musliman skih moš kih in fan tov in izved le naj huj ši pokol v Evropi po dru gi sve -tovni vojni. Po objavi nizozemskega poročila, v katerem so ostro kritizirali takratno ni zo zem sko vla do pre mi e ra Ruu da Lubbersa, ker je v mirovne sile v Srebrenici poslala nizozemske vojake brez jasnega mandata ali ustrezne oborožitve, s katerimi bi lahko branili begunce, je aprila 2002 odstopila nizozemska vla da pre mi e ra Wima Koka. ICJ, najvišje sodno telo Združenih narodov, ima sicer pomembno vlogo pri reševanju spo rov med dr žava-mi, zahtevo po obravnavi spora pa lahko vložijo članice ZN. (STA) RUSIJA - Pri Novokuzenesku V eksploziji metana v premogovniku 38 rudarjev mrtvih MOSKVA - V včerajšnji eksploziji metana v premogovniku v bližini sibirskega mesta Novokuznesk v regiji Kemerovo je umrlo 38 ljudi, sedem pa je bilo poškodovanih, so sporočili iz ruskega ministrstva za izredne razmere. 178 rudarjev so že pred tem rešili iz rudniškega jaška, kjer po podatkih omenjenega ministrstva ni več nikogar. Rudnik Jubilejna, v katerem je včeraj odjeknila eksplozija, je sicer v lasti družbe Jažkuzbasugol, ki je tudi lastnica bližnjega rudnika Uljanovska, kjer je eksplozija plina marca letos terjala življenja kar 110 rudarjev. To je bila najhujša nesreča v ruskih rudnikih v zadnjih 60 letih. Družba Jažkuzbasugol je bila po eksploziji v rudniku Uljanovska tarča številnih kritik zaradi »resnih kršitev« varnostnih standardov v več rudnikih v njeni lasti. Predstavnik ruske agencije za nadzor varnosti pri delu je po današnji eksploziji za rusko tiskovno agencijo In ter fax že pouda ril, da bi družba tokrat lah ko izgubi -la licenco. Premogovniška industrija v regiji Kemerovo se po razpadu Sovjetske zveze sicer sooča s pomanjkanjem finančnih sredstev. Že leta 2005 je v enem od tamkajšnjih rudnikov ob eksploziji plina življenje izgubilo 23 rudarjev, leto poprej pa sta ločeni eksploziji zahtevali življenja 60 rudarjev. (STA) 22 Petek, 25. maja 2007 VREME, ZANIMIVOSTI SEŽANA - GM in Kosovelov dom v sodelovanju s kobilarno Letos bo že devetič zaživel mednarodni festival kitare Glasbena matica Trst in Kosovelov dom Sežana pripravljata v sodelovanju s Kobilarno Lipica že deveti mednarodni festival kitare, ki bo pod vodstvom umetniškega vodje Marka Ferija potekal v lipiš-ki poročni dvorani od 12. do 17. junija. Tako kot vsako leto bo festival razdeljen na kitarsko šolo in večerne koncerte, na katerih se bo ob mednarodno priznanih virtuozih predstavilo tudi šest mladih kitaristov. Med sodelujočimi mojstri kitare je Feri izpostavil Francozinjo Gaelle Solal.Tudi za letošnji festival kitare velja med mladimi precej zanimanja, saj so že zapolnili predvidenih 12 mest kitarske šole, je povedal Feri. Udeleženci sicer prihajajo iz Slovenije, zamejstva in ZDA. Ob mladih pa bo Kras gostil tudi pri zna ne moj stre kitare, med katerimi je Feri v ospredje postavil Solalovo, ki se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja, saj je zmagala na številnih prestižnih tekmovanjih. Francozinja bo skupaj z Vero Ogrizovič iz Srbije, Američan An-drewom Zohnom in Kanadčanom Jeffreyem McFaddenom vodila delavnice kitarske šole. Vsak od udeležencev bo imel namreč na voljo več individualnih lekcij z različnimi učitelji, v šolnino pa je vštet tudi abonma 9. med- Kitarist Marko Feri, umetniški vodja mednarodnega festivala kitare narodnega festivala kitare oziroma prost vstop na vse večerne koncerte. Koncertno dogajanje letošnjega festivala kitare, ki se je s koncertom Mehičana Massima Gatta Mu-rgia ob predstavitvi festivala v Škoc-janu začelo že včeraj, bosta sicer v torek, 12. junija, ob 20.30 uri odprla slovenski in italijanski kitarist Ti-mi Krajnc in Marco de Biasi. Do sobote se bodo v poročni dvorani v večernih urah zvrstili še koncerti Solalove, Slovenke Sanje Plohl, Ogrizovičeve, dua Spiritoso ter kitarista Donata DAntonia in flavtista Vannija Montanarija iz Italije. Nedeljsko dogajanje bodo s koncertom popestrili učenci letošnje kitarske šole, že dan prej pa bo v Lipici zanimivo predavanje o kla-sič ni kitari, je še pouda ril Feri. Ta za prihodnje leto, ko se bo odvil jubilejni deseti mednarodni festival kitare napoveduje bogatejši program, sodelovanje z različnimi tekmovanji in izmenjavo s sorodnim festivalom iz Romunije. (STA) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA GORICA Kulturni dom Danes, 25. maja ob 20.30 / "Komigo 2007". Varjetejski dobrodelni večer v poklon pisatelju Angelu Signorelliju -»Razgibanost življenja«. Produkcija: Duo Luis International Magic Show, v italijanščini in furlanščini. V četrtek, 31. maja ob 20.30 / "Komi-go 2007".»Pupkin kabarett«. Produkcija: Teatro Miela - Trst, v italijanščini. _SLOVENIJA_ PIRAN Gledališče Tartini Danes, 25. maja ob 20.00 / Glasbeno-gledališki večeri. "Pomlad v gledališču Tartini Piran", kabaret »Medigre 0024«. Igra Zijah A. Sokolovic. SEŽANA Kosovelov dom Danes, 25. maja ob 20.00 / »Prigode dobrega vojaka Švejka«, gostuje Šentjakobsko gledališče Ljubljana. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 25. ob 19.30 in jutri, 26. maja ob 20.00 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. V ponedeljek, 28. maja ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V torek, 29. maja ob 11.00 in 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V sredo, 30. maja ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V četrtek, 31. maja ob 11.00 in 16.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V petek, 1. junija ob 11.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«; ob 18.00 Henrik Ibsen: »Strahovi«. V soboto, 2. junija ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«. V ponedeljek, 4. junija ob 11.00 in 19.30 / Dane Zajc: »Medeja«. Produkcija 8. semestra AGRFT, premiera. V torek, 5. junija ob 19.30 / Dane Zajc: »Medeja«. Produkcija 8. semestra AGRFT. V sredo, 6. junija ob 19.30 / Ivo Svetina: »Ojdip v Korintu«. Mala drama Do sobote, 26. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič: »Ahasver«. V ponedeljek, 28. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič Sigarev: »Ahasver«. V torek, 29. maja ob 20.00 / Fernando Pessoa: »Mornar«. V sredo, 30. maja ob 20.00 / Shelagh Delaney: »Okus po medu«. V četrtek, 31. maja ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V petek, 1. junija ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V soboto, 2. junija ob 20.000 / Yasmi-na Reza: »Art«. V ponedeljek, 4. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič Sigarev: »Ahasver«. V torek, 5. junija ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V sredo, 6. junija ob 20.00 / Barbara Novakovič Kolenc: »Molière«. Gostuje Muzeum Ljubljana. Šentjakobsko gledališče V ponedeljek, 28. maja, ob 18.00, v petek, 1., v soboto, 2. in v ponedeljek, 4. junija ob 19.30 / J. Jacobs/W. Casey: »Briljantina«, muzikal. Režija in koreografija: Mojca Horvat. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Jutri, 26. maja ob 20.30 / V priredbi Glasbene matice - gostovanje SNG Opera in balet z Verdijevim Nabuccom. Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli Jutri, 26. in v nedeljo, 27. maja ob 21.30 / Plesni predstavi: »Crush« in »Before«, koreografija Thomas Noone. Gledališče Verdi Giacomo Puccini: »Manon Lescaut« / Urnik: danes, 25. maja ob 20.30. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 4. junija ob 20.30 / Gio-acchino Rossini: »Sevilski brivec«. Opera v dveh dejanjih po režijski zasnovi Cirila Debevca - v slovenščini. FOLJAN Cerkev sv. Elizabete Danes, 25. maja ob 21.00 / Zborovsko združenje Seghizzi iz Gorice prireja koncert iz niza »Notti di note«. Nastopili bodo zbor oglejske bazilike, zbor Lorenzo Perosi iz Fiumicella in zbor Seghizzi iz Gorice. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Točka ZKD Nova Gorica V soboto, 2. junija ob 20.30 / Zaključni koncert Novogoriške tolkalske šole KOMBO Zlatka Kaučiča. PORTOROŽ Avditorij V nedeljo, 27. maja ob 19.00 / Plesni projekt, »Na metuljevih krilih«, v izvedbi Kulturnega društva plesne skupine Metulj. PIRAN Tartinijev trg »Folklorijada« - napovedana za 31. maja je prestavljena na kasnejši datum. LJUBLJANA Do 28. maja 23. mednarodni festival DRUGA GODBA Danes, 25. maja, AKC Metelkova / Mo-veknowledgement (Slovenija), Balkan Beat Box (Izrael/ZDA), Doctor Baton-ga! (Španija). Jutri, 26. maja, Križanke / Astorpia; gostja večera: Vesna Zornik (Slovenija), Mariza (Portugalska). V ponedeljek, 28. maja, Cankarjev dom / Ernst Reijseger/Mola Sylla/Cun-cordu E Tenore De Orosei: Requiem For A Dying Planet (Nizozemska/Senegal/Italija). Cankarjev dom Danes, 25. maja ob 20.00, Gallusova dvorana / Radijski Simfonični orkester iz Stuttgarta (SWR). Dirigent: sir Roger Norrington. Solistka: Sara Min-gardo - mezzosopran. Jutri, 26. maja ob 20.00, dvorana Slovenske filharmonije / Letni koncert APZ Tone Tomšič ŠOU v Ljubljani. Dirigentka: Urša Lah. V ponedeljek, 28. maja ob 19.30 / "Zvoki šestih strun", Žarko Ignjatovic in Jer-ko Novak - kitarski duo. Od srede, 30. do četrtka, 31. maja ob 21.00, dvorana Duše Počkaj / Plesna predstava Branka Potočana in skupine Fourklor. »Rekel ni nič, a odšel je, kot di bi vse povedal«. Koreografija in scenografija: Branko Potočan. Od srede, 30. maja do sobote, 2. junija ob 20.00, Linhartova dvorana / Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabaret« - muzikal. V četrtek, 31. maja ob 20.00, Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Rene Gulikers. Solistka: Urška Žižek - sopran. V torek, 5. junija ob 20.15, Linhartova dvorana / »Cankarjev jazz '07«, Peter Brötzmann Chicago Tentet "10th Anniversary Tour«. _AVSTRIJA_ ŠENTJANŽ V ROŽU k+k-center V petek, 1. junija ob 19.00 / Koncert »Koncert za Angolo«; nastopajo rock-skupine s Koroške. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigarna - Galerija: do 30. maja, bo razstavljal Sandi Renko, »Op-tical art«. Odprto od torka do sobote od 9.00 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. Galerija Rettori Tribbio 2: še danes, 25. maja bo razstavljal slikar Casarsa. Urnik: od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30. Muzej Revoltella:do 15. julija bo na ogled razstava slik in glinastih kipcev umetnika Gilla Dorflesa. Urnik ogleda: od 9.00 do 18.00, od ponedeljka do sobote (razen ob torkih, ko je muzej zaprt) in od 10.00 do 18.00 ob nedeljah. Foyer gledališča Rossetti: / na ogled je fotografska razstava Fulvia Rubesa »Aequilibrium«. Javno kopališče »Bagno Ausonia«, (Riva Traiana 1): do 28. maja je na ogled potujoča razstava »Lebdeče krajine« krajinskih arhitektov Romane Kačič in Mattiasa Lidna. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792 OPČINE Bambičeva galerija (Proseška ul. 131): slikarska razstava Mihaele Velikonja »Utrinki«. Na ogled bo do 31. maja vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob nedeljah samo dopoldne. REPEN Galerija Kraška hiša: od danes, 25. maja do nedelje, 10. junija bo na ogled razstava Leona Mahniča »Kras in kamen«. Urnik: danes, 25. maja od 18.30 do 22.00, jutri, 26. maja od 18.00 do 22.00, v nedeljo, 27. maja od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 22.00, v soboto, 2. junija od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00, v nedeljo, 3. junija od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00, v soboto, 9. junija od 19.00 do 21.00 in v nedeljo, 10. junija od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. GORICA Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta, bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00. ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 2. junija in 15. avgusta. Informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (musei@provin-cia.gorizia.it). Deželni avditorij: v priredbi AGESCI in Slovenske zamejske skavtske organizacije, je do 26. maja na ogled fotografska razstava ob 100-letnici skav-tizma. Urnik: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 12.00 ter od 16.00 do 19.00. Pokrajinski muzeji v grajskem naselju: do 1. junija vsak dan od 10.00 do 13.00 ter od 14.00 do 19.00 (zaprto ob ponedeljkih), je na ogled fotografska razstava »Virtualgart«. Razstavljajo En-zo Tedeschi iz Krmina, Federico Beb-ber iz Spilimberga, Francesco Sambo iz Mester, Giuseppe Orsini iz Lodija in Rajko Žbogar iz Nove Gorice. Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. TRŽIČ Galerija sodobne umetnosti (Trg Ca-vour 44): do 27. maja je na ogled razstava »Love Addiction: pratiche video dal '61 ad oggi« odprto vsak dan od 20.00 do 23.00. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 10. junija bo razstavljal Michele Bazzana. Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. _VENETO_ BENETKE Galerija A+A (San Marco, Calle Ma-lipiero 3073): do 31. maja, bo razstavljal slovenski umetnik Vladimir Ma-kuc. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. SEŽANA Kosovelov dom: od srede, 30. maja (otvoritev ob 18.30), bo na ogled razstava kipov Milenka Kočevarja. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost -ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Pri-slan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Mestna galerija: do 31. maja je na ogled razstava Anje Jerčič z naslovom Slike 2006/2007. Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): vsak dan od 10.00 do 19.00 je do 25. junija na ogled razstava slik Andrejke Čufer z naslovom Rože. Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 0038653359811. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. Tolminski muzej: jutri, 26. maja ob 11.00 odprtje mednarodne slovensko-češke razstave »Soška fronta 19151917«. _AVSTRIJA_ CELOVEC Galerija Alpe-Adria: »Art Tansania« -Umetnost iz vzhodne Afrike. Razstava je odprta do vljučno 16. junija 2007 vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.00 do 18.00. ROŽEK Galerija Šikoronja: na ogled je razstava Iva Prančiča (slike). TINJE Dom prosvete »Sodalitas«: v petek, 1. junija, ob 19.30, odprtje razstave »Oblike in postave iz kamna« (razstavljajo tečajniki Tinjskega tečaja). w EDELJSKE Nedelja, 27. maja 2007 1 139 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it KOLESARSTVO - Prva alpska etapa dirke Po Italiji Danilo Di Luca na Izoardu potrdil svojo premoč Simoni soliden, Cunego v težavah, Savoldelli že brez možnosti za končno zmago BRIANCON - Po uvodnih etapah »za ogrevanje« je kolesarsko karavano na letošnjem giru čakala prva zahtevna gorska preizkušnja z dvema prvokategornima vzponoma. Za »predjed« je morala premagati zelo dolg vzpon na 2744 m visoki prelaz Agnello, nato pa še 16-kilometrski vzpon na gorski prelaz Izoard. Alpska preizkušnja je v ospredje izstrelila glavne favorite za končno zmagoslavje, smetano pa je pobral 31-letni Di Luca, ki je v sami končnici etape po hudem boju po zavitih in tlakovanih uličicah mesteca Briancon na francosko-italijanski meji ugnal veterana in dvakratnega zmagovalca Gira Simonija. Odločitev o zmagovalcu je padla na vzponu na prelaz Iz-oard, ko so se Di Luca, Simoni, Schleck, Eddy Mazzoleni in Štangljev klubski so-tekmovalec Damiano Cunego odlepili od skupine. V peteroboju za etapno zmago sta najprej omagala Mazzoleni in Cunego, nato 22-letni Schleck, v neposrednem dvoboju za končno zmago pa je nekaj več moči od 35-letnega Simonija imel Di Luca, ki ga v kolesarski srenji imenujejo »ubijalec«. Če včerajšnja etapa še ni določila zmagovalca letošnje dirke - a kotacije Di Luce so vse višje, je pa že povsem jasno, kdo je ne more več osvojiti. To so Paola Savoldelli, Stefano Garzelli in Jaroslav Popo-vič. Nekoliko drugačen je položaj obetavnega Riccarda Roccoja. Na Agnellu se je zelo trudil in plačal zato precejšen davek, vendar je nato med vzponom na Izoard prišel k sebi. Kaže omeniti, da se na startu niso pojavili nekateri specialisti za šprinte, kot so denimo Robbie McEwen, Robert Forster in George Hincapie. Danes bo na vrsti 12,6 km dolg gorski kronometer od Biella do Santuario Di Oropa. Di Luca naj bi v njej pridobil še nekaj naskoka. Vrstni red 12. etape (Scalenghe-Briancon, 163 km): 1. Danilo Di Luca 4.46:39; 2. Gilberto Simoni; 3. Andy Schleck (Luks) 0:7; 4. Addy Mazzoleni 0:15; 5. Damiano Cunego 0:19; 6. Stefano Garzelli 2:17; 7. Ya-onn Le Boulanger (Fra) 2:33; 8. Marzio Bruseghin; 9. Riccardo Ricco 2:38; 10. Franco Pellizotti 2:39; 18. Paolo Savoldelli 5:49; 112. Gorazd Štangelj (Slo) 26:53. Skupno: 1. Danilo Di Luca 56.42:25; 2. Marzio Bruseghin 1:03; 3. David Arro- KOŠARKA - A1 Biella yo (Spa) 1:16; 4. Andy Schleck (Luks) 1:25; 5. Francisco Vila (Spa) 1:39; 6. Damiano Cunego 2;10; 7. Emanuele Sella 2:14; 8. Gilberto Simoni 2:34; 9. Evgeni Petrov (Rus) 2'48; 10. Eddy Mazzoleni 3:28; 12. Riccardo Ricco 5:01; 13. Stefano Garzelli 6:03; 15. Paolo Savoldelli 7:51; 19. Jaroslav Popovic (Ukr) 9'34; 102. Gorazd Stangelj 1.05;10. Zabel priznal jemanje EPO BONN - Eden najboljših kolesarjev zadnjih 15 let, Nemec Erik Zabel, je priznal jemanje eritropoietina. »EPO sem jemal leta 1996 pred dirko po Franciji, a sem z jemanjem zaradi stranskih učinkov prenehal po tednu dni. To je moja edina izkušnja s prepovedanimi poživili v karieri,« je dejal 36-letni Zabel, dolgoletni član ekipe T-Mobile, ki zdaj vozi za italijansko moštvo Milram. Eden najboljših sprin- Danilo Di Luca je z zmago v Braincunu spet oblekel tudi rožnato majico, v današnjem gorskem kronometru pa je spet eden izmed favoritov ansa terjev, zmagovalec 12 etap francoskega Toura in 11 klasičnih enodnevnih dirk, je zaradi priznanja v dvomih, kaj se bo zgodilo z njegovo kolesarsko kariero: »Ne vem, kaj se bo zgodilo z mano, vendar je prišel čas, da povem resnico. Tudi moj sin je kolesar. Nočem, da gre skozi to, kar sem moral prestati sam. Upam, da se bo naš šport očistil, saj ne moremo zavajati v nedogled.« Uporabo nedovoljenega poživila EPO pa je priznal tudi športni direktor moštva T-Mobile Rolf Aldag, ki je kariero kolesarja končal leta 2002. V moštvu so kljub njegovemu priznanju dejali, da želijo, da Aldag ostane na svojem delovnem mestu. Pred dnevi sta sistematično jemanje dopinga v nemškem moštvu razkrila Bert Dietz in Christian Henn in s tem močno obremenila tudi Jana Ullricha in Bjaerneja Riisa, zmagovalca Toura v letih 1996 in 1997. stanje BIELLA - V četrti tekmi če-trtfinala končnice košarkarske A1 lige je Biella z (4:79 premagala bo-lonjski VidiVici in stanje v zmaga izenačila 2:2. Za Biello so največ točk dosegli Thomas (21), Gaines (18) in Daniele (15), za Bologno pa Vukčevic in Blizzard (oba 13). Danes: Whirlpool Varese - Armani Milan. Alonso najhitrejši MONTECARLO - Fernando Alonso vrača udarce. Pred VN Monaka v formuli ena so vsi pričakovali dvoboj med Masso in Hamiltonom, na včerajšnjem prostem treningu pa je španski svetovni prvak kot edini prevozil krog v manj kot minuti 16 sekund, njegov moštveni tovariš Hamilton pa je svojo pot končal v ograji špri zavoju St. Devote. Kar se tiče Fer-rarija je bil Finec Raikkonen hitrejši od Masse. Kvalifikacije bodo jutri. Argentina finalist DUSSELDORF - Teniška reprezentanca Argentine je prvi finalist ekipnega svetovnega prvenstva v Dusseldorfu. V zadnjem krogu predtekmovanja modre skupine je premagala Čile s 3:0. Dvoboj je bil odločen že po obeh posamičnih tekmah: Juan Ignacio Chela je s 6:3, 7:5 premagal Fernanda Gonzaleza, Jose Acasuso pa Nicolasa Massuja s 6:3, 6:4. Tekmec Argentine v jutrišnjem finalu bo znan po današnjih dvobojih rdeče skupine, ko se bodo pomerili Nemci in Čehi ter Belgijci in Španci. APrimorski ~ dnevnik (NAJ)BOLJŠI Kdo pa ti reši življenje? Dimitrij KriZman_ Kdo je boljši, kdo malo manj dober; kaj je odlično, kaj je samo dobro - pa še katero tako vprašanje se večkrat pojavlja, ko se govori o športu. In seveda vsak ima pri tem svoje mnenje, težko se je zediniti okrog tega, kdo je najboljši napadalec (nogometni) na svetu, kaj šele igralec. In kako objektivno definirati, kdo je sploh najboljši športnik na zemeljski obli - ali pa samo pri nas!? Kljub različnim merilom, ki jih lahko upoštevamo, kljub temu, da je vsakemu en šport bolj všeč kot drugi, sem pa vseeno pred par tedni zasledil članek, po katerem sem se nad temi merili nekoliko zamislil in sredin finale Lige prvakov mi je dal vzpodbudo, da se preizkusim v drzni presoji. V domala tedenskem poveličevanju teniškega sveta, ki se pojavlja na Delovi prilogi Polet, je bil citiran golfist Tiger Woods, po mnenju katerega je teniški igralec Roger Federer najbrž celo najboljši športnik vseh časov. Čeprav se mi tenis sploh ne zdi napačna igra, sem hote ali nehote bruhnil v smeh. Zakaj? .Šport jemljem kot kulturni pojav, ki je vse bolj prisoten v naši družbi. Ali se z njim ukvarjamo ali mu pasivno sledimo, šport je del del vsakdana večine ljudi v evropski civilizaciji. Kateri šport - to je spet stvar okusa. Drugod po svetu, ali bolje rečeno v večini krajev drugod po svetu, je edini šport, ki je res globalen pojav, nogomet. No, v sredo popoldne sem dobil povabilo, naj si finale med Milanom in Liverpoolom ogledam v novodobnem ljubljanskem hramu nogometnega navijaštva, lokalu Lepa žoga. Vabila nisem zavrnil - še posebno ker je prihajalo od bujne plavolaske! Ko sem ji pred pisanjem tega prispevka na kavici razlagal moje poglede, mi je tudi pritrdila, da ji na kraj pameti ne bi padlo, da bi me recimo povabila na televizijski ogledfinala Wimbledona. Če je boljši Roger Federer ali Paolo Maldini, če je boljši Rod Laver ali Diego Armando Maradona, o tem nima smisla razpredati. Ampak, če gledamo na šport skozi prizmo položaja, ki ga ima v sodobni družbi, si ne morem kaj, da bi z vsem spoštovanjem do Federerja dal prednost Maldiniju. Martina Hingis, ravno tako .Švicarka kot Federer, je dejala, da se lahko po Švici sprehaja, ne da bi jo preveč ljudi prepoznalo. Če pa te recimo kje v Kolumbiji ali Kambodži ugrabijo gverilci in poveš, da je pravzaprav Maldinijev oče s Trsta, od tam pa si tudi ti... morda ti to celo reši življenje. (dimkrizman@yahoo.it) BIL SEM TAM - Pričevanje s finala nogometne Lige prvakov v Atenah Uvodna koreografija za navijače obeh taborov deveta briga Filippo Inzaghi še po tekmi zabijal gole v prazna vrata ATENE - »Pippo, kralj Evrope« naslavljajo danes (četrtek op.ur.) grški športni dnevniki. Izstopajo tudi svojevrstni poitaljančeni naslovi v slogu: "Inzaghi grosso" in "Mamma mia Milan I Poleg avtorja Milanovih zadetkov časopisi poveličujejo kapetana Maldinija in rekordnih 7 evropskih naslovov ekipe. Časnikarska evforija je v skladu s trditvijo, da so Grki v glavnem navijali za italijanski nogomet. Pogled na mestno središče v jutranjih urah na dan tekme je bil enolično rdeče pobarvan. Angleški navijači so dobesedno preplavili mesto in se zbirali na trgu Sintagma ter po glavnih mestnih ulicah. O navijačih Milana pa, razen redkih primerov, ne duha ne sluha. Veliko jih je namrec dospelo v grško prestolnico v zadnjem trenutku zaradi stavke letalskih uslužbencev in so se tako "prikazali" naravnost na stadionu. Vzdušje v mestu pa je bilo povsem mirno in veselo razpoloženo. O nasilnih navijačih ni bilo sledi in v tem smislu edini dogodek vreden omembe je bil westerski pretep med sku- pino navijačev Liverpoola za vstopnico. Prav te zadnje so sicer, kot znano, bile velika uganka in veliko je bilo predvsem Angležev, ki so se odpravili na pot v Atene brez kartice. Ni torej manjkalo razno-raznih kartončkov obešenih po ramah s tradicionalnim napisom "I need tickets". Napoči pa končno čas za odpravo na stadion. Vožnja v metroju, skupaj z angleškimi navijači, -t j a in nazaj, je bila povsem mirna. Sam dostop do stadiona pa je brez kartice nemogoč. Prvi pregledi so se začeli že na postaji in vsaj še petkrat na poti do namenjenega sedeža. V pičlih dveh urah je bil stadion natrpan in praznih mest ni bilo prav nikjer. Ze od vsega začetka je bilo očitno da bo angleških navijačev dejansko več in kot se je potem izkazalo je bilo "rdečih" vec kot polovica prisotnih. To ne pomeni, da so Milanovi navijači neopazni. Četudi številčno v manjšini so bili precej aktivni in bučni. Najbolj popularni verzi pred tekmo so bili "Siamo arrivati fin' quà, per vedere segnare Ka- Obupani navijači Liverpoola ka" katerim pa so sledili slični za kratko-malo vse najbolj pomembne igralce Milana. Kaj so medtem prepevali Angleži na nasprotnem koncu stadiona mi je neznano v kolikor so Italijani glasno (in v ne- ansa katerih primerih nekateri tudi precej vulgarno) peli in prepevali ter navijali. Velja omeniti nesramno žvižganje med himno Liverpoola (čeprav po pravici povedano mi ni znano, ali so med himno Milana tudi sami Angleži žvižgali, v kolikor je bil moj prostor na stadionu tako globoko med navijači Milana, da sem za en večer sam postal rdeče-črn brigatist). Pred samim začetkom tekme je tudi sam Berlusconi stopil na rob igrišča in pozdravil proti tribunam z navijači. Splošna simpatija navijačev zanj je bila očitna. Končno je napočil čas tekme. Uvodnim koreografijam nihče ni posvečal nobene pozornosti. O tekmi sami seveda ni potrebno dodatnega poročanja. Po končnem žvižgu sodnika je vzhodni del stadiona skočil na noge in se je tribuna tresla pod skakanjem več tisočih italijanskih navijačev. Igralci Liverpoola so dobesedno obležali na igrišču. Vsak milanovec je po svoje hitel in se veselil med fotografi, trenerjem, dirigenti, navijači, kralj večera Inzaghi pa si je dajal duška tako, da se je še naprej igral z žogo in jo brcal v vrata kot otrok, ki se prvič izmuzne na veliko nogometno igrišče in se, vesel priložnosti, počuti kot šampion. Jan Prinčič 24 Petek, 25. maja 2007 ŠPORT / CHEERDANCE MILLENIUM - Mednarodno tekmovanje Strele, škrati in zajčki od jutri v Dusseldorfu Najmlajši so se na Prvenstvu Slovenije na Vrhniki lepo izkazali NAMIZNI TENIS Kras bo na DP zastopalo več članov Z nastopi veteranov se bo prihodnji ponedeljek v Terniju pričelo državno namiznoteniš-ko prvenstvo za vse kategorije. Veteranska zasedba ŠK Kras je številčna, marsikaterega Kraso-vega »overja« še vedno zelo mi ka, da se pre izku si tudi tek -movalno. V kategoriji nad 50 let bodo Kra sove bar ve bra ni -li Dragica Blažina, Sonja Milič, Roberto Milič in Edi Bole, med over 40 pa bodo tekmovale Silvana Ves na ver, Sonja Doli ak, Damjana Sedmak in Gianni Rotella. Vsi krasovci imajo dob re mož nos ti, da tudi le tos osvojijo marsikatero kolajno. Zara di šol skih in dru gih ob vez nos ti ob vez nos ti bo Kras v ostalih kategorijah slabše zastopan. V 4. kategoriji bodo tek mo vali Mi che le, Eli sa in Gi -an ni Ro tel la ter Di a na Verch, v 3. kategoriji samo Tjaša Kralj, v 2. pa Martina Milič in Eva Carli. Osvojiti kolajen bo težko, vseeno se bodo kra sov ci mak -si mal no potru di li, da pre sene -tijo. Na Vrhniki se je odvijalo Odprto Državno Prvenstvo Slovenije v organizaciji Zveze Show Skupin Slovenije, katerega se je udeležila tudi skupina Zajčkov AŠD Cheerdance Millenium. Nastopali so v kategoriji otroških mešanih navijaških skupin in to je bilo njihovo prvo tekmovanje. Zaradi posebnega pravilnika so morali na licu mesta prirediti koreografijo in spremeniti nekatere težje dvige. Kljub vsemu so se lepo izkazali, nič zgrešili in tako zasedli prvo mesto. To je bila za male Zajčke neke vrste priprava na mednarodno tekmovanje IV. Elite Cheerleading Championship, na katerega odpotujejo jutri zjutraj skupaj s Strelami in Škrati. Društvo bo v Movie Parku v Dusseldorfu poslalo vse tri skupine, partnerske dvige z Ester in Nikijem ter peterko z Liso, Ester, Danielom, Ni-kijem in Ste fanom. Po zadnjem spisku je razvidno, da je konkurenca močna, saj je v vsaki kategoriji okoli 15 ekip iz različnih držav: Nemčije, Anglije, Slovenije, Češke, Švice... Škrati računajo na uvrstitev v finalno fazo, Strele upajo, da bodo po dveh letih končno zadovoljne z nastopom (naj povemo, da je bilo v zadnjih tednih veliko odsotnih zaradi bolezni), peterka upa tudi na visoko uvrstitev, par Ester in Niki bosta morala v konkurenci 23 skupin pokazati čimveč, Zajčki pa želijo izpeljati točko čimlepše in predvsem nabrati veliko izkušenj. (nm) LIECHTENSTEIN - Mednarodni kongres športnih novinarjev Trg je tisti, ki odloča, čemu nameniti največ pozornosti Slovenija je s svojo odprtostjo do rojakov iz zamejstva, dober zgled za ostale 70. jubilejnega kongresa športnih časnikarjev iz vsega sveta, ki so ga organizirala združenja Avstrije, Švice in Liech-tensteina, se je udeležila tudi delegacija Društva športnih novinarjev Slovenije, v kateri je bil tudi Tržačan Mario Šušteršič, ki je odgovoren za zamejske člane te organizacije. Slovenija uživa veliko ugleda pri kolegih, zato ne bo minilo veliko časa, ko bodo Slovenci zasedli važna mesta v tem združenju. Pristop Slovenije je pozitiven tudi iz drugega zornega kota. Ker je svoja vrata odprla tudi rojakom, ki živijo zunaj matičnih meja (Koroška in Julijska krajina), je dober zgled za druge države. V uvodnem nagovoru je avstrijski zvezni kancler Alfred Gusenbauer spregovoril o nedopustnem jemanju prepovedanih poživil in vlogi države pri izobraževanju, preprečevanju in kaznovanju kršiteljev. Jordanski princ Feisal bin-Al Hussein je predstavil pobudo Mir prek športa. Globalna akcija je namenjena mladim iz tistih ob-močj sveta, kjer divjajo oboroženi konflikti. S športom nameravajo v naslednjih treh letih pritegniti 150.000 mladih, ki bi jim šport pomenil skupno vrednoto ne glede na politične in druge razlike. »Šport je zelo pomemben segment družbe tako v posameznih državah zaradi promocije zdravja in socialnih vrednot, kot tudi zaradi spodbujanja sodelovanja med državami in različnimi kulturami,« je dejala princesa Liechtenisteina Nora, kije tudi članica Mednarodnega olimpijskega komiteja. Predsednik Mednarodne drsalne BALINANJE - Vzorna organizacija BK Mak 17. čezmejni turnir v Štandrežu je osvojil nabrežinski Sokol Makov čezmejni balinarski turnir je dosegel svojo sedemnajsto izvedbo. Sončna in topla sobota je bila naravnost idealna za balinarsko srečanje, to se pravi športne panoge, kjer poleg merjenja znanja v bližanju in zbijanju balinčka, pride na dan tudi želja po druženju, sprostitvi in razvedrilu udeležencev. Tudi tokrat ni bilo drugače in člani dvanajstih moštev so tudi s tega vidika odnesli iz Štandreža najboljše vtise. Balinarski klub Mak je ponovno dokazal, da zna pripraviti tovrste turnirje, ki dobivajo vsegoriški značaj ne glede na državno mejo. Pa tudi moštva s Tržaškega se rada odzovejo vabilu Štandrežcev. Škoda, da se je letos zadnji trenutek odpovedalo sodelovanju moštvo openskega Poleta, tako da so ga morali prireditelji na vrat na nos nadomestiti z domačo trojko. Ob osmih zjutraj so se moštva zbrala na balinišču v Štandrežu, kjer je bila na sporedu kratka otvoritvena slovesnost. V imenu društva je prisotne pozdravil tajnik Marko Zavadlav, ki je tudi obrazložil potek in pravilnik celodnevnega tekmovanja. Dobrodošlico sodelujočim balinarjem sta prinesla še predsednik Krajevnega sveta Marjan Breščak in Vili Prinčič v imenu ZSŠDI. Oba sta podčrtala pomebnost tovrstnih srečanj, ki so poleg drugih čezmejnih športnih prireditev nemalo pripomogla k vztrajnemu podiranju meje in vsega tistega, kar je ta meja predstavljala. Vsa moštva so prejela v dar po dve knjigi: Zbornik slovenskega športa 2006 in knjigo Od Osima do maja 2004, ki poudarja prav pomemb- nost športa pri odpravljanju težav, ki jih je povzročala meja. Žreb je določil tekmovalne skupine, ki so svoj jutranji del turnirja odigrale na baliniščih v Štandrežu in v Sovodnjah. V Štandrežu so igrale ekipe: 1. skupina - Medana, Mak 1, Primorje Prosek; 2. skupina - Gradišče ob Soči, Mak 3, Solkan. V Sovodnjah pa so z balinčkom imele opravka: 3. skupina - Mak 2, Nabrežina, Slatna Grgar; 4. skupina - Sokol, Ajdovščina, Šempeter. Sodnik v Štandrežu je bil Virgil Čer-nic, v Sovodnjah pa Emil Tomsič. Po jutranjih obračunih so se v finalni del uvrstile trojke iz Medane, Gradišča, Slatne □ Obvestila Član delegacije novinarjev Slovenije Mario Šušteršič izroča predsedniku AIPS Merlu priložnostno darilo, ki so jo športni novinarji iz FJK prejeli ob praznovanju 60. obletnice svoje organizacije zveze (ISU) Ottavio Cinquanta, ki je tudi član MOK, je dejal, da bi morali novinarji bolj podpirati tudi t.i. male športe. To je sprožilo precej polemik med novinarji, najbolje jih je povzel vodja komunikacij Mednarodne nogometne zveze (FIFA) Markus Ziegler.»Mislim, da je tudi v tem primeru trg tisti, ki na koncu odloča, o čem naj se poroča. Obenem pa je zelo pomembno, da novinarji ohranite neodvisnost in kritičnost,« je dejal Ziegler. Grgar in Sokol Nabrežina. Po skupnem kosilu, ki so ga ob balinišču v Štandrežu pripravile marljive Makovke, so bili na vrsti finalni boji. V prvem polfinalu je Sokol bil boljši od Gradišča (11:7), Medana pa od Slatne (11:3). V velikem finalu so Sokolaši premagali Brice iz Medane (11:1), medtem ko si je tretje mesto prislužila trojka Slatna iz Grgarja, igralci iz Gradišča pa so bili četrti. Sledijo: 5. Mak 1, 6. Mak 2, 7. Šempeter, 8. Solkan, 9. Mak 3,10. Nabrežina, 11. Aldovšči-na, 12. Primorje. Na zaključni slovesnosti so zmagovalcem podelili pokale in lično izdelane kolajne. (VIP) GIMNASTICNI ODSEK SZ BOR obvešča, da bo letošnja sklepna akademija na sporedu jutri, 26. maja v Borovem športnem centru. Začetek ob 17. uri. NK ZARJA GAJA 1997 - vabi vse najmlajše ljubitelje nogometa (letnike 97, 98, 99, 2000) na enotedenski nogometni kamp, ki se bo začel 11. junija v novem športnem objektu Zarje v Bazovici. Za informacije pokličite: 040226608 (Vojko) ali 3407286859 (Walter). MLADINSKI ODSEK SPDT vabi svoje člane, da se udeležijo srečanja mladih planincev na Vremščici, v nedeljo, 27. t.m. Zberemo se ob 8.30 pri Kompasu na mejnem prehodu Fernetiči. Izlet je namenjen otrokom brez spremstva staršev, za katere bo na razpolago društveni kom-bij in tudi družinam. Informacije in pojasnila na tel. 338 5953515 (Katja). Ker je število mest na kombiju omejeno, prosimo da se vpišete najkasneje do četrtka, 24. maja. KOŠARKARKI ODSEK IN ŠPORTNA ŠOLA ŠD POLET pod pokroviteljstvom ZSŠDI vabita na košarkar-ki kamp 2007, ki bo v dveh izmenah: 1. od 18. do 22. in 2. od 25. do 29. junija na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah od 9. do 17. ure. Vpisnina po e-mailu an-drej@vremec.it ali SMS 338-5889958. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razredu OPTIMIST. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure, ko morajo starši obvezno prevzeti otroka. 1. tečaj: od 18. do 29. junija; 2.tečaj: od 2. do 13. julija; 3. tečaj: od 16. do 27. julija 2007. Vpisovanje najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih, od 18. do 20. ure ter ob sredah od 16. do 18. ure ali na tel. št. 040422696. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11 let. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih (za tiste, ki so med tednom zaposleni). Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858. Email info@ccupa.org, in na spletnih straneh www.yccupa.org. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist za otroke letnikov 1994-2001. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F. I. V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, prvi tečaj od 11. do 23. junija; drugi tečaj od 18. do 29. junija; tretji tečaj od 2. do 13. julija in četrti tečaj od 16. do 27. julija 2007. AŠK - SK BRDINA vabi vse člane in prijatelje na čistilno akcijo svojega sedeža v Merčedolu na Opčinah, ki bo v nedeljo, 27. maja, ob 9.30. Zagotovljena je vesela družba! Za prijavo lahko pokličete na društveno številko 347-5292058. Toplo vabljeni! ŠD VESNA vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo jutri, 26. maja, ob 18.30 v prostorih nogometnega igrišča. Dnevni red: predsedniško in blagajniško poročilo, odobritev bilance, razno. AŠD SOKOL prireja v petek 1.juni-ja ob 18.00 uri v telovadnici v Nabrežini športno zaključno akademijo z družab-nostjo.Nastopali bodo vsi telovadci, od-bojkarice,mali košarkarji in baletke.Toplo vabljeni vsi starši in prijatelji društva. AŠD SK BRDINA sklicuje danes, 25. maja 2007, redni občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Domu Brdina na Opčinah. Vabljeni člani in simpatizerji. OOZUS obvešča člane, da lahko naročijo nove smučarske kombinezone po zelo ugodni ceni v trgovini Alternativa sport v Štivanu najkasneje do 31. maja. Za informacije tel. 040 209873. TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA organizira od 12. junija 2007 dalje jutranje začetniške in nadaljevalne tečaje za osnovnošolce. Pojasnila in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara) TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA organizira začetniške in nadaljevalne tečaje za odrasle, ki se bodo odvijali v športnem centru na Padričah ob večernih urah. Pojasnila in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara) 25 P etek, 25. maja 2007 VREME, ZANIMIVOSTI ODBOJKA - Prva finalna tekma končnice za napredovanje v moško C ligo Razpoloženi CUS na Opčinah presenetil mlade slogaše Gostitelji so v prvih dveh setih visoko vodili, prednosti pa niso znali obdržati Sloga Televita - CUS Trieste 0:3 (23:25, 23:25, 19:25) SLOGA: Veljak 4, Iozza 5, Rožac 6, Bertali 6, Slavec 6, Kante 14, Šček (L), Romano 6, Rauber, Cetolo. CUS: Mosca 13, Sattler 9, Scan-ferla 6, Bologna 2, Mambrin 11, Pi-pino 6, Polverini (L), Stipcich, Sartori, Marchesi, Domio. Slogini četrtoligaši so v prvi finalni tekmi končnice za napredovanje v C ligo sinoči razočarali svoje številne navijače, ki so se skupaj z njimi potili v openski telovadnici. CUS jih je gladko in v bistvu tudi zasluženo premagal. Vendar je bila tekma izenačena, ekipi sta si enakovredni, tako da mladi slogaši ne smejo obupati. Popravni izpit imajo že jutri na drugi tekmi v telovadnici Monte Cengio, s pričetkom ob 18. uri. Z zmago bi izsilili igranje tretje tekme, ta bi spet bila prihodnji teden na Opčinah. Potrebno pa bo narediti manj napak in nekoliko izboljšati blok, ki je bil sinoči njihova najšibkejša točka. CUS je sinoči presenetil s temperamento in učinkovito igro. V polju je igral dinamično, v napadu dovolj raznoliko, njegovi udarci s centra so bili za slogaše skoraj vedno nerešljiva uganka. Tržačani so presenetili tudi s tem, da so za podajača uvrstili na igrišče rezervo Bologno, standardnega organizatorja igre pa pustili na klopi. Prva dva seta sta bila zelo izenačena in tudi na dobri ravni, slogaši pa so ju v bistvu imeli že v rokah. Razplet je bil obakrat enak. Sloga je v sredini seta »potegnila«, na koncu pa popustila. Tako so Peterlinovi fantje v prvem setu dosegli najvišje vod-stvo19:13, v drugem pa 18:13, obakrat pa to ni bilo dovolj za zmago. CUS, ki je v tem delu slabše sprejemal servis, je spet uredil svoje vrste in igral učinkoviteje na mreži, slogaši pa precej grešili v napadu. V želji, da bi obdržali pridobljeno prednost, so včasih tudi preveč forsirali napad in servis. »V ključnih trenutkih so fantje naredili preveč napak, na dan je prišla njihova neizkušenost,« je pojasnil trener po tekmi. V 3. setu je Peterlin zamenjal postavo s tem, da je Vasilija Kanteta s krilnega položaja pomaknil na ko-rektorskega, na krilu pa je zaigral Romano. Žal se ta poteza ni obnesla, saj je bil Kante v novi vlogi morda še manj učinkovit od Bertalija, ki je kot glavni tolkač s spremenljivo učinkovitostjo igral v prvih dveh setih. Vendar za ta set velja, da je ekipa popustila v celoti, saj ni več igrala dovolj samozavestno in zbrano. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Brunner - Kontovel 0:3 (12:25, 20:25, 20:25) KONTOVEL: Luxa, Pernarčič, Cassanelli, Forčič, Milič, Balzano, Regent, Zavadlav, Antognolli, Turco. Kontovelke so Brunner premagale tudi drugič, tokrat pa so igrale tudi precej boljše kot na prvi tekmi, na kateri so zmagale s 3:1. Tokrat so igrale učinkovito in borbeno. V napadu so naredile zelo malo napak, v polju pa so igrale živahno. Za obstanek v ligi jim v naslednjih dveh srečanjih proti ekipi OMA zadosatuje že ena zmaga.Prvi se bodo s tem nasprotnikom pomerile jutri na Prose-ku, s pričetkom ob 19. uri. Slogaši niso napadali dovolj učinkovito, CUS pa je bil boljši od njih tudi v bloku kroma ODBOJKA Kalčev Fiemme lahko meri na B1 ligo V prvi tekmi 2. kroga play-of-fa za napredovanje v moško odbojkarsko B1 ligo je moštvo Volley Fiemme Fassa iz Predazza, ki ga trenira slovenski strokovnjak Marko Kalc, na domačih tleh z gladkim 3:0 (25:23, 25:20, 25:17) premagal Livor-no. Povratna tekma bo v nedeljo v Toskani, morebitna tretja pa prihodnji teden v Predazzu. Če bo Fiemme Fassa odpravil tega nasprotnika, ga čaka nato še finalna serija proti San Donaju (izločil gaje Conselice), s katerim je moči že meril v rednem delu sezone, ekipi pa sta si dokaj enakovredni. Fiemme Fassa, ki je v prvem krogu play-offa odpravil moštvo Volley Firenze, je po ne vedno uspešnih nastopih v rednem dleu prvern-stva očitno ujel pravo formo v najbolj pomembnem delu sezone in so zdaj njegove možnosti za napredovanje v višjo ligo povsem realne. ŽENSKA C LIGA - Altura, ki je premočno osvojila redni del, je v prvi finalni tekmi proti Porcii na domačih tleh povsen nepričakovano izgubila s 3:1 in ne bo napredovala v B2 ligo, če izgubi tudi jutri na drugi tekmi. REGIJSKE IGRE SPECIALNE OLIMPIADE Gojenci VZS Sklad Mitja Čuk odlični v atletiki in balinanju Patrik Rebula drugič zlat v desetih dneh - Prva tudi Destradijeva Na 14. regijskih igrah Specialne olimpijade Slovenije v atletiki in balinanju, ki jih je v torek odlično priredil VDC Koper, je v konkurenci 213 tekmovalcev in tekmovalk iz 19 središč iz vse Slovenije nastopilo tudi 12 gojencev VZS Sklad Mitja Čuk (8 v atletiki in 4 v balinanju). Naši predstavniki so se odlično odrezali, saj so osvojili zlati kolajni s Patrikom Rebulo v atletiki v metu žogice in z Gabriello Destradi v balinanju. Za Patrika Rebulo je to že druga zlata kolajna v desetih dneh po tisti, ki jo je osvojil v plavanju, tako da so mu pri VZS že nadeli vzdevek "Golden boy". Tudi ostali gojenci VZS so v Kopru posegli po odličnih rezultatih. ATLETIKA - Met žogice, moški: 1. Patrik Rebula, 2. Darko Comari, 5. Lorenzo Corbelli. Ženske: 2. Patrizia Brandolin, 3. Francesca Sfreddo Tek, 50 m: 3. Sandro Schergna; 200 m: 3. Stojan Jelenič. Skok v daljino z mesta: 5. Matteo Fragiacomo BALINANJE - Moški : 2. Adriano Gorza. Ženske: 1. Gabriella Destradi, 3. Silvana Leban, 4. Nidia Hrobat. 6. junija bodo naši gojenci nastopili na državnih igrah v Mariboru, naslednji dan bodo igrali košarkarsko tekmo v Ljubljani proti OVI Jarše in 14. junija bodo sklenili sezono z nastopom na državnem balinarskem mitingu v Ajdovščini. (lako) Jutri šole na »1. maju« Jutri dopoldne bo na Stadionu 1. maja v Trstu vse živo. Košarkarski klub Bor in Odbojkarsko društvo Bor namreč prirejata skupaj z didaktičnima ravnateljstvoma od Svetega Ivana in iz Doline športni dan za nižje srednje šole. V košarki, nogometu in odbojki se bodo pomerili dijakinje in dijaki šole Svetih Cirila in Metoda od Svetega Ivana, srednješolci podružnice na Katinari ter dijakinje in dijaki šole Simona Gregorčiča iz Doline. Med sabo bodo tekmovali posamezni razredi in v vseh treh panogah bodo nastopile mešane ekipe fantov in deklet. Športni dan, ki ga omogoča Zadružna kraška banka, bo trajal od 8.30 do približno 13. ure. MLADINSKE IGRE - Področni športni praznik Prvošolci »Kosovela« prijetno presenetili Na področju šolskega športa je letos na državni ravni prišlo do velike novosti v Mladinskih igrah, saj je olimpijski odbor CONI letos prvič priredil Področni športni praznik (it. Festa di sport territoriale) v okviru mla din skih iger. Tek mo vanje je bi lo namenjeno nižjim srednjim šolam, nas topali pa ni so posa mez ni ki am pak celi razredi. Program je predvideval tekmovanje v poligonu, atletskem tro-boju (tek na 50 metrov, met krogle in skok v daljino) in minivolleyu. Med šolskim letom so profesorji med urami telesne vzgoje pripravili interno medrazredno tekmovanje in zmagovalci so imeli pravico do nastopa na pokrajinskem finalu, ki je bil v ponedeljek na območju stadiona Rocco. Vsi učenci posameznih razredov so nastopi li v tro boju in poli go nu, vsak raz red pa je moral sestaviti dve odbojkarski eki pi po pet igral cev ( na igrišču so bi -li istočasno trije, pravilo pa predvideva rotacijske menjave, kar pomeni, da na vsaki tekmi vsi igrajo enako časa). MALI NOGOMET - Medvaški rekreacijski turnir v Bazovici Bazovci organizatorji in zmagovalci V finalu sta se pomerili domači ekipi - Na tretjem mestu Openci, ki to niso bili - Ivo Križmančič najboljši strelec turnirja Zmagovalec lige prvakov je znan! Ravno tako poznamo zmagovalca turnirja v malem nogometu »Mario Ner-vetti«, ki ga že drugo leto zaporedoma organizirajo bazovski fantje: ekipa Bazovica B je prejšnjo soboto popoldne po bra tomor nem boju pre gazila sova-ščane A ekipe in zasluženo osvojila prestiž ni pokal. Tur nir, na katerem je sodelovalo osem ekip, se je odvijal na malem športnem igrišču ob župnišču v Bazovici. Po cementni plošči se je podilo po osem nogometašev (štiri za vsa ko eki po), ostali pa so dvo boje spremljali s čevapčiči in hladno pijačo v roki, toda brez pretiranega lagodja, saj so ne strp no čakali na tre nutek ponovnega vstopa v »kletko«. Vsaka tekma je trajala dva polčasa po 10 minut; prak tič no brez pre mo ra, saj se je žo ga lahko odbijala od stranskih zidov. Igra lo se je na mreč brez stran skih avtov. Tek me so bi le izred no zagri ze ne, saj se je igralo na izpadanje. Kot že rečeno sta se do finala prebili obe bazov- ski eki pi, tretje mes to pa je pri pada lo moš tvu z Opčin, ki si je ime spre menilo v Čine, saj ni niti en sam član ekipe bil Openc. Od petega do osme ga mes ta so se uvrs ti la moš tva Bolju nec, Gropada/Padriče, Trebče in Škedenj. Po končanem turnirju so organizatorji nagradili tri prvouvrščene ekipe in Turnirja na plošči ob župnišču v Bazovici se je udeležilo osem moštev naj bolj šega strelca. Zara di ena ke ga števila doseženih zadetkov je odločal dvoboj v »mori«, ki ga je osvojil Ivo Križman čič. (sm) Za lestvico so prišli v poštev odbojkarski izidi, pri ostalih dveh panogah pa so čase oziroma daljave sešteli in nato delili s številom učencev vsakega raz reda. Od slo ven skih šol so bi li tokrat prisotni samo dijaki šole Kosovel (z Opčin in Proseka), ki so se tudi tokrat odlično odrezali. Tretji razredi so v odbojki premagali vse ostale šole/razrede, ven dar se jim ni us pelo pre bi ti do stopničk, v kategoriji drugih razredov so Kosove lov ci zased li dru go mes to, prijetno pa so presenetili prvošolci, ki so osvojili prvo mesto zaradi zelo dobrih nas topov tako v odboj ki kot v ostalih dveh pano gah. Skratka, šlo je za nov in zelo posrečeno izpeljan športni praznik, za katerega upamo, da ga bo CONI ponovil tudi v naslednjih letih. Vsi nastopajoči so prejeli spominske kolajne, spominsko majico in praktično darilo, šole pa plakete, komplete žog (po dve no go met ni, ko šar kar ski, roko met ni in odboj kar ski) ter bon za na kup šport -ne opreme. Postava Kosovela: 1. razred: Samantha Agosta, Alesandra Brankovic, Martina Bre-sciani, Aleksander Cernoli, Nausikaa Concina, Tjaša Dell'Anno, Greta Ga-reri, Dean Ghira, Daniel Gruden, Mirko Juretič, Rudi Kante, Albert Kerpan, Nika Klobas, Martin Milič, Matija Mil-kovič, Erik Rebula, Andrea Sedmach, Gregor Skupek, Anton Zudek. Odbojka, ekipa A: Dell'Anno, Ghira, Ker-pan, Klobas, Milkovič; ekipa B: Brankovic, Concina, Juretič, Sedmak, Skupek. 2. razred: Ivana Curri, Niko Da-neu, Tereza Hussu, Karin Manzon, Nicole Parmesan, Luka Pečar, Tamara Pertot, Alex Rupel, Marko Sancin, Tea Slobec, Samantha Šmid, Vanessa Strain, Luca Tanteri, Denis Taučer, Irina Tavčar, Matia Ugrin, Matija Vido-ni. Odbojka, ekipa A: Pečar, Pertot, Rupel, Slobec, Vidoni; ekipa B: Sancin, Strain, Taučer, Tavčar, Ugrin. 3. razred: Martin Albi, Sara Ba-buder, Sara Bukavec, Aleksander Cos-sutta, Daniel Dussich, Barbara Ferlu-ga, Davide Minussi, Cristian Potočnik, Minej Purič, Tina Ravbar, Dennis Rio-sa, Dean Škerlavaj, Ivana Starc, Manuel Tenze, Dean Zuccolo. Odbojka, ekipa A: Dussich, Ravbar, Riosa, Šker-lavaj, Starc; ekipa B: Babuder, Bukavec, Ferluga, Miniussi, Purič. Profesor v vseh razredih: Ivan Peterlin (INKA) Petek, 25. maja 2007 Št. 20 (35) Pri strani sodelujejo Aleksandra, Aljoša, Andrej, Erik, Irena, Ivan, Jari, Kaja, Martina, Mateja, Te-reza, Tomaž in Veronika. e-mail: klop@primorski.it OBISK PESJAKA Hrepeneč po svobodi Kot ravnaš s človekom, tako ravnaš z živaljo. Odpravili smo se v openski pesjak, ki se nahaja v bližini železniške postaje. Upravlja ga zasebna prostovoljna družba »Associazione per la tutela dell'animale domestico« (AsTAD), ki je bila ustanovljena leta 1960 po želji premožne plemkinje Marie Nore Economo. Komaj smo vstopili, nas je obkrožilo na desetine radovednih in lajajočih psov. Stereotip klasičnega in nekoliko žalostnega pesjaka, kjer so živali zaprte v ozkih celicah, se je v trenutku razblinil, saj se velika večina psov sprehaja izven zagrajenih utic. Sprva se ti zasmilijo, vendar se po krajšem ogledu prostora tudi sam prepričaš, da jim prostovoljci nudijo vse kar je potrebno za ugodno pasje življenje. Manjšo težavo povzroči le lajanje, ki je za ušesa nena-vajenega obiskovalca skoraj nevzdržno, vendar so živali zelo ubogljive. Po krajšem božanju veselih kužkov smo poklepetali z odgovorno upraviteljico openskega centra AsTAD, dr. Adriano Paronuzzi, ki že dobrih 26 let skrbi za zapuščene živali v open-skem pesjaku. Pod katerimi pogoji sprejemate živali? Živali sprejemamo le, če imamo prostor, potepuški psi pa so najpogosteje nameščeni v mestu, na Ul. Orsera ali v bližnjem centru Girlos. V veliki večini skrbimo za zapuščene pse. Včasih jih lastniki puščajo kar zavezane na zunanji ograji našega centra. Večinoma gostimo živali, za katere ni prostora v občinskem pesjaku. Glede na to, da je vaše središče prostovoljne narave, kako sploh vzdržujete to strukturo? V glavnem je naše delovanje odvisno od zasebnih prispevkov in simpatizerjev. V šestedesetih letih je temeljilo na dobrodel- nih investicijah tržaške baronice Economo. Sedaj so nam v veliko pomoč prostovoljci, saj se tedensko zvrsti kakih dvajset sodelavcev, ki nam redno pomagajo. Zanimivo je, da deželni zakon št. 39 iz leta 1990 predvideva za vsako občino odgovarjajoči pesjak, vendar v naši pokrajini ni velikega zanimanja za izgradnjo novih sprejemnih centrov za potrebe zapuščenih živali, ker se ne uspe najti ne primerne lokacije niti ekonomskih sredstev. Naj povem samo, da ima Tržaška občina kon-vecijo s središčem Girlos za komaj 30 psov, mi pa jih imamo tu 130. Kako pa lahko oskrbujete 130 psov? S pomočjo rednih prostovoljcev in s šestimi uslužbenci. Jaz sem odgovorna živi-nozdravnica. Kar se tiče manjših zdravniških nuj, imamo tu ambulanto. Za važnejše kirurške posege se obrnemo na zunanje živinozdravnike. Vsi psi imajo pod kožo mikročipe. Poleg psov pa gostimo še 350 mačk. Torej 130 psov in 350 mačk?! Kako pa je z najnujnejšo oskrbo? Hrano večinoma kupujemo ali zbiramo v marketih, večkrat jim kuhajo kar prostovoljci. Včasih nam ljudje prinašajo Zatočišče AsTAD Opčine 1098 - Tel.: 040211292 Urnik obiskov: ponedeljek - nedelja -10.00 -12.00 ponedeljek - sobota -15.00 -17.00 Spletna stran: astad.altervista. org ostanke obrokov ali kaj kupijo, vendar ni nikoli dovolj. Čistočo živali pa skušamo ohranjati malo vsi. Oskrba 480 živali je res veliko breme. Kako pa je v drugih pesjakih? OGLASNA DESKA Danes Zvečer bo v Sesljanskem zalivu zelo pester, saj bodo višješolci po tradicionalni večerji zaključili praznovanje letošnje valete ob ritmu glasbe vse tja do zore. Občina Repentabor vabi na vaški praznik ob Binkoštinu Ob 18. 00 bo odprtje kioskov, sledil bo ples z ansamblom Kraški kvintet ob 20.30. Praznovanje se bo zaključilo v nedeljo 27. maja. "Na Metežici" v Mačkovljah prireja Slovensko prosvetno društvo Mačkovlje 45. PRAZNIK ČEŠENJ. Od 20.00 ure dalje bo nastopila skupina Ne me jugat. Praznovanje se bo zaključilo v ponedeljek 28. maja. Jutri Blek Panters bodo nastopili na izboru za Rock Otočec na Mostovni -- Nova Gorica. Nastop se bo pričel ob 22.30. Pantersi se priporočajo, da se množično udeležijo koncerta in »pravilno« volijo! Žile! V drugih krajih je stvar še zahtevnejša. Dovolj je, da se odpravimo v Pordenon. Tam je v nekoliko večjih strukturah od naše natrpanih približno 700 psov. Situacija je zares tragična, saj je zaradi velikega števila psov težko slediti vsem. V tem pesjaku so živali precej proste: kako usklajujete odnose med samimi psi? Večina psov se čez dan izmenično prosto giblje, saj smatramo, da morajo socializirati z ljudmi in drugimi živalmi. Združujemo jih v trope. Med psi pa se včasih pojavljajo določena trenja, zato jih skušamo primerno razporediti značaju. težave so pre-poznavnejše pri mačkah, ki so ločene predvsem po starosti. po Te Imate veliko obiskovalcev, ki želijo posvojiti psa ali mačko? Obiski so v zadnjih letih dobri. Pred dvajsetimi leti je bilo zapuščanje živali bolj pogosto, sedaj pa se je predvsem zaradi večje odgovornosti ljudi stanje izboljšalo. Pred dvajsetimi leti je bila »zapustitev« bolj pogosta. Tu imamo približno sto novih prihodov letno, odide jih pa približno devetdeset, tako da imamo stalno zamenjavo in z veseljem opažam, da iz leta v leto narašča število posvojitev. Žal obstajajo še vedno ljudje, ki sprejemajo žival zelo lahkotno in kasneje jo kar mirno zapustijo, v najboljšem slučaju kar v najbližjem pesjaku. Ali svetujete ljudem ob posvojitvi? Seveda jim svetujemo, saj je to zelo pomembno. Živeti s psom je pozitivna izbira, saj človek potrebuje določen odnos s živaljo, ki mora biti predvsem korekten. Obiskovalcem svetujemo psa, ki bo najbolj primeren za navade morebitnega lastnika. Pomembno je premisliti, kje bo pes živel, ali bo to v apartmaju, na prostem, z otroki ... Poudarjam pa, da potencialni gospodar preden najame psa, mora to premisliti najmanj 150-krat, saj je to zelo pomembna obvez. Hkrati namenjamo veliko pozornosti predvsem psom pod 4. letom starosti, ker se ti znajo lažje prilagoditi različnim situacijam. Včasih so ti psi bolje navajeni na okolje, kot pasemski kužki, ki so vezani izključno na mater in druge mladiče. Izbrati psa samo zato, ker se ti zdi ljubek, absolutno ni primeren način. Ste se že srečali s kakim primerom nasilja nad živalmi? Pred tremi meseci smo ob vhodu dobili zelo podhranjeno psičko, ki smo jo kasneje rešili. Še vedno pa gostimo neko drugo psičko, ki je bila hudo ranjena v nepojasnjenih okoliščinah. Sklepam, da se je gospodar izživljal nad njo. Žival nosi še danes zelo vidne posledice. Resnejših primerov je vsekakor zelo malo, morda dva ali tri letno. Nasilje pa ni samo fizično: pes, ki preživi celotno življenje na verigi ali zaprt na terasi, je podvržen psihloškemu nasilju. Velja, da je v poletnem obdobju, ko ljudje odhajajo na počitnice, zapuščanje domačih živali na višku? Pravzaprav je pojav pri nas najbolj občuten pomladi in jeseni, ko se načeloma skotijo mladiči, saj občinski pesjak ne sprejema tako mladih kužkov. Mi skušamo sterilizirati pse, ki smo jih gostili, tako da lahko preprečimo nezaželjene mladiče, ki se lahko spet pojavijo pri nas. Pred leti tega nismo počeli, vendar smo uspeli pridobiti določena finančna sredstva, ki služijo samo za sterilizacijo. Mačja umirjenost Pogovoru je sledil obisk predela pesjaka, kjer se zbirajo zapuščene mačke. Mačke so razporejene po ločenih sobicah z ležišči, ki dajejo na zunanji ograjeni delček vrta. V tem ločenem oddelku je mačje življenje zelo umirjeno in počasno, ki se popolnoma razlikuje od pasjega. Živinoz-dravnica nam je pojasnila, da mačkam, ki so že dolgo let v njihovi strukturi, dovoljujejo tavanje na večji zelenici, ki je namenjena samo njim. Tudi njim kuhajo prostovoljci, vendar se morajo pri tem uba- dati z mačjo izbirčnostjo, saj nekatere jedo le določene znamke živalske hrane. Mačke so skoraj vse cepljene, mačkoni pa sterilizirani. Mačke živijo v mešanih skupinah po štirideset. Mladičev uradno ne sprejemajo, izjema so samo muce, ki prispejo že breje. Spoznali pa smo edinega mladiča, ki še vedno čaka na gospodarja. Bil je res ljubek, spominjal pa je na malega persjančka. Pasja igrivost Vrnili smo se k živahnim psom, ki so z bučnim lajanjem spremljali grmenje v daljavi. Ti tudi živijo v večjih skupinah. Najubogljivejši imajo večjo prostost. Kljub razmeram in druženju z ostalimi psi so zelo mirna bitja, ki si želijo družbe človeka. Izvedeli smo, da v centru do-muje pravi veteran. To je lovski pes Pluto, ki je žal že tako star, da je skoraj popolnoma gluh in je za posvojitev prestar. Psi pa se razlikujejo tudi po tistih, ki nosijo rdečo ovratnico, ki so nekoliko nepredvidljivi ali so bili podvrženi neprijetnim izkušnjam in so zelo občutljivi. Vsekakor so obiskovalci podvrženi sprejemnemu protokolu, ki v začetni fazi predvideva obko-litev, sledi ji temeljito vohanje, zaključi pa se z lizanjem čevljev, rok in nog. Vseskozi si v spremstvu petnajstih igrivih psov, ki najbrž pričakujejo posvojitev in odhod v mirnejše okolje ... V AsTAD-ovi strukturi najdeš vse pasme psov, od majhnega mešanca do postavnega kraškega ovčarja. Prepričali smo se, da je pesjak kljub ekonomskim težavam zelo lepo voden in se bistveno razlikuje od pesjakov, ki se pojavljajo na televizijskih posnetkih ob zgodbah nesrečnih živali. Kljub temu da je v pesjaku, ki smo ga obiskali, kar 130 psov in 350 mačk, je pojav zapuščanja v naši okolici v povprečju manj razširjen kot drugod po Italiji. Morda je po 17. letih nastopil čas, da lokalne javne ustanove, predvsem občine, izpolnijo zakonska določila in namenijo odgovarjajoča finančna sredstva za izgradnjo novih živalskih zavetišč. To bi nedvomno omogočilo boljšo oskrbo domačih živali, saj včasih ljudje ne zapuščajo živali le iz malomarnosti. Pogosto lastniki si ne morejo več privoščiti primerne oskrbe iz finančnih ali družinskih razlogov, zato vsakdo bi si želel najboljše za lastno žival, naj si bo to pes, mačka ali kaka druga hišna žival. INTERVJU - Veterinar Egon Malalan Vsestranski ljubitelj živali in narave nasploh Poleg obiska v openskem pesjaku smo se o tematiki pogovorili z živinozdrav-nikom dr. Egonom Malalanom. Zanimalo nas je strokovno mnenje izven vrveža prenatrpanih zatočišč. Dr. Egon Malalan je ob redni živinozdravniški službi tudi predsednik Društva slovenskih lovcev Furlani-je Julijske krajine-Doberdob in se pogosto ukvarja tudi z divjadjo. Kako gledate na današnje stanje pesjakov v naši okolici? Menite, da so živali v njih lepo oskrbljene? Stanje takih centrov je precej dobro, saj pojav zapuščanja živali v naših krajih ni zelo pogost. To se dogaja predvsem v redkih primerih. V glavnem ravnajo z vsemi živalmi zelo dobro, saj jim redno sledijo usposobljeni prostovoljci in živinozdravni-ki. Vsi pesjaki so prostovoljnega ali polprostovoljnega značaja, vendar so ti velik strošek za javne ustanove, ki sklepajo pogodbe s takimi središči po vedno nižjih cenah, kar lahko vpliva na dejansko oskrbo živali. Kot živinozdravnik ste že večkrat svetovali strankam, naj se odpravijo po novega psička v pesjak? Seveda sem, vendar je treba biti pri izbiri pazljivi. Žival, ki živi v pesjaku, se po določenem času prilagodi življenju v tropu in spremeni obnašanje. Najbolje je izbrati mladiča do 3. ali 4. meseca starosti, saj se zlahka prilagodi spremembam, starejši pes pa je primeren za izkušenega gospodarja. Težava nastane v tem, da se mora človek prilagoditi navadam živali in ne pes človeku, samo tako ga lahko lastnik boljše obvlada. Vsekakor je to le nasvet, izbira pa naj bo dobro premišljena. Večkrat opažamo na cestišču povožene domače ali divje živali. Kdo poskrbi za žival po njenem nesrečnem koncu? ACEGAS skrbi za mrtve povožene domače živali, za ranjene pa »Ente nazio-nale protezione animali« (EMPA). Kar pa se tiče divjih živali, so za to odgovorni lovski čuvaji, direktorji lovišč in sile javnega reda. Kako pa se je treba vesti ob taki nezgodi? Če se pripeti, da je po trčenju srna ali kaka druga divja žival mrtva, moraš pač to prijaviti, ker je divjad državna last. V primeru, da je žival ranjena, se pokliče najprej gozdne ali lovske čuvaje, ki bodo poskrbeli za njeno odstranitev. Ti primeri so tipični za naše kraje, kjer je precej gosta naseljenost in zelo razvita urbanizacija, tako da so gozdovi vedno polni ljudi, ki se sprehajajo in plašijo živali. Sedaj smo ravno v obdobju, ko srnjad polega mladiče in ljudje na sprehodih v naravi radi spuščajo pse, ki na prostem tavanju po gozdu motijo gozdno favno. Ti radi zasledijo srne z mladiči, ki so še prešibki, da bi se izognili nevarnosti. Dovolj je, da pes mladiča poliže. V takem primeru ga mati zapusti, ker ne zazna več prvotnega vonja. Opozoril bi gospodarje psov, da je njihova žival v naravi gost in se mora ravnati kot je primerno v gosteh . To velja za vse pse? Kaj pa nagon? To velja za vse pse. Če je pes dobro zdresiran in ga imaš v popolni oblasti, bo kljub nagonu, ob odpoklicu, vedno prekinil zasledovanje in se vrnil nazaj. Če se pes 100% ne odzove na gospodarjev odpoklic, ga je potrebno imeti med sprehajanjem vedno privezanega na pasu. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 26. maja 2007 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 7. Video natečaj - Mladinski dom - Celovec: Hodnik 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 10.35 10.40 10.50 11.00 11.25 12.00 13.30 14.00 14.10 14.45 15.50 16.15 16.50 17.00 17.15 18.50 20.00 20.30 21.10 23.15 23.20 0.20 0.50 Aktualno: Anima Good News (vodi Gabriele La Porta) Nan.: Stan Hopper (i. Norm MacDonald, Brian Howe, Penelope Ann Miller) Dnevnik; Prometne informacije Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodijo Monica Maggioni, Luca Giurato in Eleonora Daniele), vmes (7.00, 7,30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, pregled tiska, Tg1 Gledališče Tg parlament 10 minut za oddaje pristopanja Gremo v kino Nasveti za nakupe: Occhio alla spe-sa Vreme in dnevnik Razvedrilni variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) Dnevnik Gospodarstvo Variete: Festa italiana - Zgodbe N ad.: Incantesimo (i. Delia Boc-cardo, Paolo Ferrari, Massimo Bulla) Variete: Festa italiana Aktualno: Življenje v živo Tg parlament Dnevnik in vremenska napoved Aktualna odd.: Življenje v živo (vodi M. Cucuzza) Kviz: L' Eredita Dnevnik Kviz: Affari tuoi (vodi Flavio In-sinna Variete: I raccomandati (vodi Carlo Conti) Dnevnik Aktualno: TV7 Aktualno: Aplavzi Nočni dnevnik/Gledališče/Potiho- ma 2.00 Rai Educational V^ Rai Due 6.10 Dok.: Focus 6.15 Idealna nevesta 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Juntranji variete: Random 9.15 Tgr - Gore 9.45 Svet v barvah 10.00 Dnevnik, vreme/Kino/Medicina 33/Nesamodenar 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik Tg2 13.30 Tg2 Navade in družba, 13.50 Potovanja 14.00 Variete: Italija na 2. 15.50 Aktualna odd.: Ricomincio da qui 17.10 Nan.: Čarovnice 17.50 Nad.: Andata e ritorno 18.00 Tg2 Flash, šport 18.30 Dnevnik, vreme 19.00 Reality: La sposa perfetta 19.50 Hum. nan.: Piloti 20.10 Risanke 20.30 Dnevnik 20.55 Tg2 Deset minut 21.05 Nan.: Senza traccia (i. Anthony La- Paglia, R. Sanchez) 22.35 Nan.: The Practice 23.30 Tg2 dnevnik 23.40 Aktualno: Soočanja 0.25 Tg2 Mizar 0.55 Tg parlament 1.05 Idealna nevesta V" Rai Tre 6.00 Rai News 24 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Verba volant 9.15 Cominciamo bene 11.00 Živali in živali 12.00 Tg3 šport, Meteo 12.25 Šport: Si gira 12.45 Aktualno: Zgodbe (vodi Corrado Augias) 13.10 14.00 14.50 15.10 16.00 18.00 18.55 19.00 20.05 20.20 20.30 21.05 23.10 23.25 23.45 0.40 1.00 1.30 8.40 9.40 11.30 11.40 13.30 14.00 15.10 15.35 18.55 19.30 19.55 20.20 21.05 23.35 1.40 9.40 10.55 11.25 12.25 13.00 13.40 14.10 14.45 16.10 17.00 17.05 17.40 18.45 20.00 20.30 21.10 23.40 1.20 Nan.: Moonlighting Deželne vesti, dnevnik Tgr Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr Neapolis Kolesarstvo: 90. Giro d' Italia (13. etapa) Proces etapi Dresura: Medn. tekmovanje "Piazza di Spagna" Tg3 Meteo Dnevnik, deželne vesti Šport: TGiro Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Aktualno: Mi manda Rai 3 (vodi Andrea Vianello) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Primo Piano Variete: Glob Tg3 Night News Šport: Giro ponoči Aktualno: Economix i Rete 4 Kapljice zgodovine Nan.: V elika dolina, 7.40 Nash Bridges (i. D. Johnson) Za boljše življenje Nan.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, vreme Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4, vreme Aktualno: Forum Dok.: Čudovita Italija Film: Umor na Nilu (krim., ZDA-VB, '78, r. J. Guillermin, i. Peter Ustinov, Jane Birkin) Dnevnik, vreme Aktualno: L' antipatico Aktualna odd. Tg4 Nan.: Segreti e passioni Nan.: La prova - The Quest (pust., ZDA, '96, r.-i. Jean-Claude Van Damme, Roger Moore) Film: Turbulence 2 (pust., ZDA, '99, i. Tom Berenger, C. Sheffer) Pregled tiska i Canale 5 Na prvi strani Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 Vaše mnenje TV film: Volo senza fine (fant., Kan., '99, r. D. Wellington, i. Julianna Wimbles, Michel Monty) Tg5 Borza Flash Nan.: Končno sama Nan.: Squadra Med (i. Rosa Blasi, Jennifer Lewis) Nad.: Vivere (i. Cristina D' Alberto, Luca Bastianello) Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Ashley Jones, Jack Wagner) Nad.: CentoVetrine (i. Francesca Delfino, Anna Safroncik) Aktualno: Moški in ženske Nad.: Cuori tra le nuvole Tg5 minut Nan.: Il mammo Nad.: Tempesta d' amore (i. Gregory B. Waldis, Henriette RichterRöhl, Sepp Schauer) Kviz: 1 contro 100 Dnevnik TG 5, vreme Variete: Striscia la notizia Film: Oscure presenze a Cold Creek (thriller, ZDA, '03, r. Mike Figgis, i. Sharon Stone, Dennis Quaid) Aktualno: Matrix Nočni dnevnik, vreme v Italia 1 6.05 Odprti studio 6.15 Nan.: Arnold 6.50 Variete za najmlajše 14.05 15.00 17.35 18.00 18.30 19.05 19.40 20.10 21.00 22.50 1.00 2.25 Risanke TV film: Sabrina nell' isola delle sirene (fant., ZDA, '99, i. Melissa Joan Hart, Tara Strong) Risanke Nan.: Raven Odprti studio, vreme Nan.: Love Bugs 3 Nan.: La vita secondo Jim Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Ugly Betty (i. America Ferrera, Alan Dale, Eric Mabius) Film: Ripper (srh., ZDA, '04, r. J. Eyres, i. Jurgen Prochnow, Bruce Payne, A. J. Cook) Šport/Odprti studio Nan.: Buffy ^ Tele 4 8.05 9.20, 13.45, 16.40, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.40 Pisma Don Mazziju 10.25 Svetnik dneva, horoskop 10.30 Nad.: Marina 11.00 Družinski talk show 13.05 Lunch time v živo 15.15 Nan.: Velika dolina, 16.05 Lassie 17.00 Risanke 19.00 Povejte županu 19.55 Športna oddaja 20.05 Glasbena oddaja 20.55 Film: Kentucky Fried (kom.) 23.50 Odd. o kulturi: TV Muza LA 6.00 9.30 11.30 13.00 14.00 16.00 18.00 20.30 21.30 0.00 1.25 La 7 12.30, 20.00, 1.00 Tg La7 Dok.: Living famously Nan.: Angelski dotik Nan.: Dowling Film: La vendetta del Santo (thriller, VB, '68, i. Roger Moore) Dok.: Atlantida Nan.: Star Trek, 19.00 JAG Osem in pol Aktualna odd.: Exit - Zasilni izhod (vodi I. D' Amico) Variete: Markette Film: Toccarlo porta fortuna (T Slovenija 1 6.10 7.00 7.05 9.00 9.05 9.35 9.55 10.10 10.35 11.05 11.55 13.00 13.25 13.40 14.25 15.00 15.10 15.45 16.10 16.30 17.00 17.30 17.45 18.40 18.55 19.35 19.55 20.30 22.00 23.00 23.15 1.20 2.00 Kultura, 6.15 Odmevi 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Poročila Ris.: Babar Lutkovna nan.: Zverinice iz Rezije - Volk delal za lisico (M. Ma-tičetov) Kratki dok. film: Snežko Nad.: Živalski vrt iz škatlice Enajsta šola Kontaktna odd.: Jasno in glasno -Urbane pastirske igre TV kviz: Milijonar z Jonasom Poročila, vreme, šport Duhovni utrip Nan.: Rožmarinka in Timijanka Slovenski utrinki Poročila, promet Hidak - Mostovi Ris.: Babar Iz popotne torbe: Reševalci Nan.: Patrikov svet (VB, 11. del) Novice, slovenska kronika, vreme, šport Pogled na... Jožef Tominc: Portret očeta Dok.: Ood bumeranga do bali- stičnih raket Risanke Vreme in dnevnik Vreme, šport Družinska nan.: Začnimo znova (Vojko Anzeljc, 20. del) Na zdravje! Odmevi, kultura, šport, vreme Oddaja o umetnosti: Ars 360 (voo-di Živa Rogelj) Pogovorna oddaja: Polnočni klub - Vražji zakonci Dnevnik Infokanal 9.00 12.15 12.25 Nan.: Chips (i. Erik Estrada),10.05 Hazzard (i. John Schneider, Tom Wopat, Catherine Bach) Vaše mnenje Odprti studio, šport (t Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 9.00 10.40 TV prodaja 9.30 Zabavni infokanal 11.10 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 12.00 Kalejdoskop 12.50 Hum. nan.: Frasier 13.10 Film: Acapulco se zabava(glasb. kom., ZDA, '63, r. Richard Thorpe, i. Elvis Presley, Ursula Andress) 14.45 15.45 16.15 16.40 17.10 18.00 18.05 18.35 18.55 20.00 20.55 21.50 23.40 1.20 14.00 14.20 14.30 15.00 15.30 17.00 17.30 18.00 18.20 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 21.40 21.55 22.10 22.40 23.30 0.00 0.15 10.30 11.00 17.00 18.00 18.40 18.45 19.15 19.45 20.00 20.30 21.00 21.30 22.30 23.30 0.00 Mozaik Žogarija, ko igra se mularija Zdaj! Oddaja za razgibano življenje Mostovi - hidak Lestvica na drugem Poročila Primorski mozaik Študentska Nad.: Zadeva - Mrtve duše (Rus., 3. del) Dok. nan.: Peta dimenzija Aktualno-pogovorna oddaja: Vroči stol (r. Iztok Tory) Film: Izdelano v Izraelu (dram., Izrael, '01, r. Ari Folman, i. Mena- she Noy, Jenya Dodina) Film: V šahu - Control (thriller, ZDA, '04, r. Tim Hunter, i. Ray Liot- ta, Willem Dafoe) Dnevnik zamejske TV Koper Čezmejna TV Euronews Dok. oddaja Četrtkova športna oddaja Film: Dogodivščine v Parizu (kom., ZDA, '79, i. J. Rochefort) Mladinska odd.: Fanzine Vas tedna Program v slovenskem jeziku: Študentska Pravljice Mike Make Vreme Primorska kronika Dnevnik - Šport Vsedanes aktualnost Ciak Junior Potopisi Srečanja v skupnostih Italijanov: Grožnjan in Brtonigla Avtomobilizem Vsedanes - TV dnevnik Globus Arhivski posnetki Četrtkova športna oddaja Vsedanes - TV dnevnik Čezmejna TV i Tv Primorka Dnevnik, vreme Videostrani Kmetijska oddaja Miš Maš Napoved dnevnika Fair play Kultura: ljudje o sebi in svojem delu Kulturni utrinek Dnevnik, vreme Utrinki iz Evropskega parlamenta Razgledovanja Protiturški tabori na Primorskem (2. del) Vedeževanje z Magdaleno Dnevnik, vreme Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Veš, poet, svoj dolg?; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga - Brina Svit: Odveč srce (prip. M. Kjuder, 25. nad.); 10.30 Etno -World glasba; 11.00 Pogovori sredi dneva; Napovednik; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pesem mladih 2007, sledijo Glasbeni listi; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) Poročila; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK; 9.0012.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Rekel in ostal živ; 14.45 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 15.30 DIO; 17.00 Prireditve, planinski vodnik, kino; 17.30 Prir-morski dnevnik; 18.00 Glasbena industrija; 19.00 Dnevnik; 20.00 Radio bla bla; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Moj radio je lahko tudi balon RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vreme, promet; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Pred našim mikrofonom; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Casadei; 14.10 Kje, kako,kdaj; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Giulianine note; 20.00 Z dušo in telesom; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Pred našim mikrofonom; 22.30 Kje, kako, kdaj; 23.00 Folk studio; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Svetovalni servis; 8.45 Ringaraja; 9.10 A že veste...?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.10 Velika sestra; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 20.00 Kulturna panorama; 21.30 Slovencem po svetu; 22.40 O morju in pomorščakih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.00 Minute za rekreacijo; 9.15 Izvidnica; 9.35 Popevki; 12.00 Izjava tedna; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.40 Glasovanje za popevki tedna; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Centrifuga; Vreme; 17.40 Šport; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Izštekani SLOVENIJA 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Medigra; 10.15 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Zbori za mlade; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Evroradijski festivali; 19.30 Vabilo na koncert; 22.05 Igra; 23.00 Jazz ars; 0.05 Slovenski koncert RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). APrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,75 € (180 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestite in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 28 Petek, 25. maja 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA ŽENEVA "^'"""""W, 11/26 VIDEM o 16/33 O PORDENON 17/32 ČEDAD O 17/32 Q.c^ TRŽIČ 12/27 O KRANJ o 12/27 S. GRADEC CELJE 14/28 O MARIBOR O 15/27 PTUJ O M. SOBOTA O 15/27 i&f LJUBLJANA GORICA N. GORICA 15/28 N. MEST014/27 G°RICA o ,,.„„ POSTOJNA O - O ~ u ^ ČRNOMELJ /28 ZAGREB 15/27 O ^NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo pretežno jasno ali delno oblačno. V popoldanskih urah se bo oblačnost povečala in bodo predvsem v predalpskem in alpskem pasu lahko nastajale nevihte. Ob morju bo zapihal zmeren južni veter. V nižinah bo v popoldanskih urah soparno. Zjutraj bo precej jasno, čez dan pa delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem popoldne bodo, razen ob morju, krajevne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, ob morju do 18, najvišje dnevne pa od 24 do 29, na Primorskem okoli 30 stopinj C. O GRADEC 15/29 CELOVEC O 13/28 m TOLMEČ O 12/21 TRBIŽ O 11/20 o 11/24 KRANJSKA G. M ČEDAD O VIDEM O 17/28 16/29 TRŽIČ w 13/27 0 "/7 KRANJ o 14/25 S. GRADEC CELJE 14/28 r» MARIBOR 015/28 PTUJ O M. SOBOTA O 15/27 O PORDENON 17/28 O LJUBLJANA. gorka o°n. gorica 15/27 v n- mesto 14/8 19/29 w 16/28 O01S4/25NA " KOČEVJE PORTOROŽ O V ČRN°MELJ 17/28 " REKA 19/28 OPATIJA ZAGREB 16/29 O 'V gorah bo povečini oblačno, nastajale bodo nevihte, predvsem sredi dneva bodo lahko močne. V nižinah bo spremenljivo, pojavljale se bodo nevihte, ki bodo predvsem v najtoplejših urah v predgorju lahko močne. Ob morju bo zmerno oblačno do spremenljivo z manjšo ^možnostjo posameznih neviht. Pihal bo zmeren južni veter. (NAPOVED ZAJUTRI V soboto bo zapihal jugozahodni veter. V zahodnih in osrednjih krajih bo spremenljivo oblačno, drugod sprva še sončno. Predvsem popoldne bodo krajevne plohe in nevihte. V nedeljo bo na zahodu pretežno oblačno z občasnim dežjem, ki bo čez dan zajel vso Slovenijo. Vmes bodo tudi nevihte. POREČ KUBA - Priletni voditelj v članku za Granma Castro se najbolj boji starosti Prve operacije na črevesju so bile neuspešne - Njegovo resnično zdravstveno stanje še vedno skrivnost Arhivski posnetek kubanskega voditelja Fidela Castra WASHINGTON - Po sporočilu urada ameriškega podpredsednika Cheneyjeva lezbična hči rodila sinka WASHINGTON - Mary Cheney, lezbična hči ameriškega podpredsednika Dicka Cheneyja, je v sredo povila svojega prvega otroka, Samuela Davida Cheneyja. Iz urada podpredsednika so sporočili, da je fantek ob rojstvu tehtal 3,8 kilograma in je popolnoma zdrav, medijem pa so že poslali tudi prve fotografije Cheneyja in njegove soproge Lynne z njunim šestim vnukom. 38-letna Mary je svojo nosečnost obelodanila decembra lani, ko je ameriškim medijem sporočila, da s svojo dolgoletno spremljevalko Heather Poe načrtujeta družino. Kako je Mary zanosila, javnosti zaenkrat ni znano. Njena nosečnost je sicer spravila v zadrego nekatere voditelje ameriške krščanske desnice, kot je na primer predsednik vplivnega lobija »Osredotočanje na družino« James Dobson, ki ni bil prepričan, ali naj nosečnost Mary Cheney kritizira ali ne. Dobson je izjavil, da socialnim eksperimentom, kot je želja istospolnih pa- rov po otrocih, nasprotuje. Po drugi strani pa je zagotovil, da s tem nikakor ne misli žaliti Mary Cheney in njeno partnerko. Po dru gi stra ni pa je ame riš ki predsednik George Bush, ki je drugi predsedniški mandat leta 2004 osvojil tudi z nasprotovanjem homoseksualcem, kmalu po objavi novice v pogovoru za revijo People izjavil, da bo Mary dobra mati otroku, ki ga bo vzgajala skupaj s svojo partnerko. (STA) HAVANA - Okrevajoči kubanski voditelj Fidel Castro je v v sredo objavljenem članku časopisa vladajoče komunistične stranke Granma razkril, da ni prestal le ene, ampak več operacij, saj so bile prve neuspešne. »Na začetku ni bilo uspeha, zato je sledilo daljše obdobje okrevanja,« je poudaril Castro. Ob tem je še me nil, da ni no be na ne var -nost večja od staranja, sam pa je po lastnih besedah v negotovih časih, v katerih je živel, »zlorabil« svoje zdravje.Castro je v že enajstem članku za zgo raj ome nje ni čas nik v zad -njih dveh me se cih raz kril, da se je nje go va te ža po več me seč nem in tra -venoznem zdravljenju ustalila pri 80 ki lo gra mih in da že je tr do hra no. Ob tem je še dodal, da se mu zdravstveno stanje konstantno izboljšuje, največjo grožnjo pa mu predstavljata sta ra nje in dej stvo, da pred le ti ni primerno skrbel za svoje zdravje. Cas tro je si cer že pred ča som napovedal, da bo ponovno prevzel svoje pristojnosti, ki jih je po 47 letih vladanja na Kubi pred operacijo črevesja julija lani predal mlajšemu bratu Raulu. Dejansko zdravstveno stanje kubanskega voditelja je si cer že ved no za vi to v skriv nost, če prav ku ban ski pred stav ni ki po -udarjajo, da se njegovo stanje izboljšuje. Med okrevanjem se je Castro sicer pojavil na fotografijah in šestih vi de o pos net kih, od ka te rih je bil zadnji objavljen 30. januarja. Castro se je med okre va nje po last nih be -sedah posvetil »razmišljanju in pisanju o vprašanjih«, za katera meni, da so po memb na, med dru gim tu di o vpra ša njih ame riš ke zu na nje po li ti ke in bio go riv. Cas tro je v zad njih dveh me se -cih svoje prispevke pod skupnim naslovom Razmišljanja glavnega poveljnika objavljal v časopisu vladajo če ko mu nis tič ne stran ke Gran ma, nje go ve član ke pa dva krat dnev no preberejo tudi na radiu in televiziji. (STA) Poljska poslanka toži Ryanair zaradi sporne reklame VARŠAVA - Poslanka poljske vladajoče stranke Zakon in pravičnost (PiS) Jolanta Szczypinska se je odločila tožiti nizkocenovnega letalskega prevoznika Ryanair, ker je v svoji reklami namignil na morebitno romanco med njo in poljskim premierom Ja-roslawom Kaczynskim. Na spornem oglasu z naslovom »Ali razmišljata o poročnem potovanju?« sta Szczypin-ska in Kaczynski, oblački pa prikazujejo, kako jo premier sprašuje »Ali vza-meva vladno letalo?«, ona pa mu odgovarja »Ni potrebe, Ryanair zagotavlja najnižje cene.« Kot je dejala razburjena poslanka, gre za »škandal«, za »nezakonito izrabljanje podobe premiera«, za kar mora Ryanair plačati. Poljski mediji sicer že dalj časa ugibajo o morebitnem razmerju med samsko Szczypinsko, ki bo prihodnji mesec stara 50 let, in prav tako samskim 57-letnim premierom, ki zaenkrat živi pri svoji mami. (STA,AFP) Samica morskega psa se lahko razmnožuje tudi sama BELFAST - Samica morskega psa vrste kladvenica, ki je rodila, ne da bi imela pred tem spolne odnose, je postavila pod vprašaj konvencionalno razumevanje načina razmnoževanja teh velikih vretenčarjev. Gre za prvi znani primer brezspolne reprodukcije pri morskih psih, hkrati pa odpira vprašanje o genetskem zdravju te vse manj številne živalske vrste. Preiskavo so sprožili po nepričakovanem rojstvu v akvariju nekega živalskega vrta v Nebraski decembra 2001, ki je osupnilo oskrbnike, saj nobena od samic kladvenice pred tem kar tri leta ni bila v nobenem stiku s samci. Dokaz, da je šlo za brezspolno reprodukcijo, je med drugim dejstvo, da potomci nimajo očetovega DNK, ampak le gene svoje matere. Sesalci so tako sedaj še edini skupina večjih vretenčarjev, pri kateri ta oblika razmnoževanja ni bila zabeležena. (STA,AFP)