01. številka.
Trst. v sol>oto 4. jiinijn j SOS.
(Yrfern# I »tu njo)
Tečaj XXIII.
EDINOST
POLITlCNEGA'Dlm „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
u. . v	Telefon Itv. 870.
Ntunc 4 nt*.	v edinosti Je m«>*!
„Edinost"
izhaja dvakrat na dan. raroo nedelj in praznikov. /jutranje izilanje izhaja oh 11. uri, večerno pa oh 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izilnnje oh 1 uri pop.
Naročnina znaša :
Ohe izdan j i na leto . . . gld. 21*— Za Ramo večerno izdanje . „ 12' — Za po! leta,četrt leta in na mesec rnzmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na naroči« hrez priložene naročnine we uprava ne ozira.
Na drobno ne prodajajo v Trutu zjntranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 3 nvč. Izven Trata po l nvč. več.
Oglasi
«e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo h primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi i. t. d. se računajo po pogoditi.
Vsi dopisi najde po&iljajo h rednimi v*. Nefran kovani dopisi ne »prejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
I rednlStvo in tiskarna sc nahajata v ulici Carintia ilv. 12. Vpravnlštvo, od-pravuistrn in »prejemanje lu-cratov
v ulici Molin ]iiccolo Stv. .'>, II. nadstr.

Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnih.
Novejše vesti.
DllliaJ Zaupniki liberalnih (lijakov mi Dunaju so se izrekli proti temu, da 1 >i se njih tovariši, ki so častniki v rezervi, pozvali, naj polože svojo čast.
Waftliingtoil B. Vojni oddelek je nabavil vojnih ladij za prevažanje vojaštva, namenjenega za invazijo Kuhe. To transportno hrodovje sestoji iz }J0 Indij, ki hodo mogle prevesti .'10.000 mož.
Now-York .M. Iz Port Antonio došle vesti pravijo, da dinamitni križar »Vesuvius« odide v Sautingo <le ("tiha, da poruši mine, ki so položene oh uhodu v pristanišče. Ko hode storjeno to, potem še le vstopi hrodovje admirala Schleyn v pristanišče.
Shii Fran elsco il. Druga ekspedicija na Filipine odide dne 10. t. m.
Havana Jt. Topnjače, ki so spremljale ladijo, ki so vozile živila v Cienfuegos, so opazile na ohali zaliva gručo ustašev. Topnjača je jela streljati na ustaše. Poslednji pa so hitro razvili holo zastavo ter so izjavili, da oni so Kuhanci ter se ne udajo sieer, vendar pa nočejo sovražno postopati proti Spancem.
Havana .'5. Na povelje generalnega kapitena lllam •o so hili poročevalci angleških novin izpuščeni na svohodo.
Brat bratu!
Izvrstno in zares v duhu svojega imena uredovan! list »Slaviat, izhajajoči v Olomucu na Morsi vskem kakor sohotua priloga Novieh Selskvch listfi«, je prijavil pod naslovom »Slovinci« nastopni izhorni uvodni članek:
»Slovenci so najljubšim predmetom za napadanje sc strani sovražnikov Slovanstva. Z dveh strani od dveh kulturnih narodov obkoljeni, nahajajo se ostatki nekdaj tako močnega panonsko-slo-venskega plemena v jako teškem stanju. Samo naprezanjem vseh sil moglo se je slovensko prebivalstvo Stirske, Koroške, Kranjske in Primorja (Gorice, Trsta, Istre), katero šteje nekaj črez milijon duš, vzdržati do danes.
Razmere so v vsaki deželi povsem drugačne. Med tem, ko sc Slovenci v Kranjski z vsemi silami morajo truditi, da bi si težkim trudom ohranili pridobitev svojega obstanka, mora Slovenec v Štir-ski in Koroški, kakor tudi Slovenec v Pri morji za svoj obstanek še-le bojevati sc. Tlačenje Slovencev V njihovem plemeni, v historiški domovini, v Koroški, je že prešlo v prislovieo. Kako zatirajo Slovencev Stirski, o tem imamo v dobri pameti stvari, ki so sc dogajale o vprašanju gimnazija v Cclji. In v Kranjski? Tam se imajo Slovenci kaj hraniti, da ne hi sovražniki slovanstva uveli v njih zopet svojo krivično in brutalno nadvladje. Najhujše pa je za Slovence v P rim o rji, kjer imajo dovolj posla z brezobzirnimi italijanskimi i r r o d e n t i s t i.
Do nekega glasu značilne svoje kreposti so dospeli Slovenci v Gorici, ker vendar niso naprosto umolčeni, čeprav so prilično oddaljeni od vseh pravic v javnem živenju. V Trstu je Slovenec lliela, Italijan vse. Neverjetno je to, ali je, žalihog, tako — žalostno, ko se mora še danes govoriti in pisati o suzu jili med nami Slovani, o brezpravnih življih
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
v veliki, slovanski družini! V ostalem: kolikor sc dostaje brutalnosti Italijanov v Istri, ni mogoče nikomur, da jih nadkrili; kolikor sc pa dostaje surovosti previsujejo njih dejanja vse, česar bi si smel dopuščati zmagovavec nad zmagunci!
Doklt ■r so se te surovosti vršile nad Slovenci in Hrvati združenimi žnjimi, dotlej se z Dunaja ni nikdar slišalo ničesar proti temu. Ko je pa bila tam auktoriteta državnih organov škamlalizovann najprostejšim načinom, bi bil moral Dunaj zatreti to italomansko hidro in tako rešiti Primorje državi.
Slovenci in Hrvatje ne uteko državi; temu nasproti so italijanski irredenti za državo moralno izgubljeni že davno! Od trženje domnevano italijanskih dežel, ki pa so v resnici slovanske dežele, bo vprašanje le kratke dobe, ako se bo še dopuščalo Italijanom, da bi po svoji volji in nadalje delovali in vedno bolj in bolj, huje iii litije uničevali tu vscdli historiški živclj.
V politiki nenemških narodov v Avstro-Oger-ski so bili Slovenci in so vedno ostali Slovani. lil Zlito je dol/.IIost vsem drugim Slovanom v AVStro-0gorski, da bi Slovencem tesno stali ob boku v njihovih bojih za njihov goli obstanek. To velja nam, na naši strani, in Ludi onim, ki ši spregledali tega. (Vski narod Slovencev nikdar ne pozabi, češki narod Slovencev nikdar ne /»pusti in to v najnovejšem času tudi zato ne, ker so Slovenci ostali vedno Slovani, če tudi se je kramarska« politika doiuišnjih tako imenovanih zastopnikov ali poslancev češkega naroda zmerom in povsem očitno priklanjala k nemškemu cislajtanizmu, in nomško-magjarskemu du-valizmu, na sramoto vsem Slovanom v Avstro-()gerski.
In gotovo Slovenci ne pozabe nikdar tega, da jim ni rešenja brez Slovanstva! Do sedaj je imel slov. narod izbornih, značajnih in slovanskih narodnjakov in v imenu češkega, slovanskega naroda, želimo, da bi to ostalo vedno tako.
Opiraje se samo na slovanske moči more crpsti Slovenec junaškega duha, da vkljuh vsem nasprotstvom zmaga svojega sovražnika in sovražnika vsega druzega Slovanstva in da postane na zemlji svoji svoboden svoj gospodar!!«
Omenivši ta lepi, srcem pisani članek, dodajč goriška »Soča«:
Od bregov bistro Soče in zelene Adrijo pošiljamo vrli Slaviji i najsrčnišo zahvalo za prekrasne, vspodhudilne, tolažilne besede. (), »Slovan všude bratrv ma ! ■ Slovenci smo majhen narodič, toda v bratski ljubezni smo — nepremagljivi velikan. Iščimo torej vselej prijateljev tam, kjer so — v mogočnem Slovanstvu!
Politični pregled.
Premeščenje deželnih uradov istrskih iz Poreča v Pulj. Tukajšnji »Piccolo« je dobil poročilo, da je deželnemu odboru istrskemu došel od nnmcstništvn načrt zakona, ki naj se v bodočem zasedanju predloži deželnemu zboru, in s katerim se mesto p ulj s ko določa sedežem deželnega zbora, deželnega odbora in vseh deželnih u r a <1 o v.
Cim je došla ta usodna vest —tako pripoveduje omenjeni list — je poslanec Buba hitro sc-zval poslance večine na posvetovanje. Ta prvi raz-
Natisnila tiskarna konsoicija lista „Edinosti" v Trstu.
govor najbrže ni dovedel do nikakega delinitivnega sklepa o naineroviini oilredbi, ki je po .nazoru vlade potrebna za redno opravljanj«' dež. poslov.
Po tej resignirani pisavi Piecola« bi bilo soditi, da se udajo resignirano tudi gospodje od italijanske večine. Morda morda tudi na istrsko gospftdo niso ostali brez utiša — graški i/g!<'di. Vederemo. Mi se svoje strani bi spregovorili le par besed do slavne vlade — namreč to: da se ona vlada iz osti rov na državno korist, na svetost zakonov, itn veljavnost konstitucije, na vzvišenost parlamentarnega načela, tia jednako pravico za vse, na dolžnost, ki veže ravno njo, da je z a-ščit niea proganjanim — ne sme omejati na rešilno akcijo s par tisoče v goldinarjev med bednim ljudstvom samim, ampak mora na stežaj od-preti svoje srce zavesti o potrebi energične rešilne akcije tam, kjer sc tako rekoč polaga kvas gospodarskim in kulturnim oduošajem v deželi: v deželnem zboru. Dokler ne pride do ozdravljenja tu, naj sc vlada ne nadeja normalnih oduošajcv v deželi!
Državni zbor. V nadaljevanju razpravo o jezikovnih predlogih je govoril »demokrat Kro-n a \v c t ter (ki pa sedaj, vsaj formalno, ne pripada nMi..: j" povdal pametno, da sedanja zbornica ni dorasla svoji nalogi. Temu stanju treba storiti kraj. V < Jautselievih jezikovnih na-redbah vidi govornik nekov napredek. (Komu na korist?!) Jezikovni odsek pozdravlja govornik sc simpatijo in zato bode glasoval za istega. Posl. Se hiicker je povedal, kar so povedali že vsi drugi z nemške strani: govoril je o dogodkih v Gradcu in zagrozil je, da parlament ne bode zmožen za delo, dokler ne bodo odpravljene jezikovne naredbe. Trditev, da Nemci streme po nadvhulju na Češkem, da je smešna. No, kako »smešna« je ta trditev, je pojasnil koj potem isti govornik sam, ko je zahteval, da se nemški jezik proglasi državnim jezikom. — Posl. Tittingerju iz svobodne nemške zveze treba pripoznati, tla je za sedanje čase in sedanjo razdražeuost med Nemci govoril še precej pametno. Povedal je Nemcem, da je v Avstriji neizvedljiva njih zahteva po gospodstvu Nemcev kakor narod. Nemci morejo stremiti le po voditeljstvu, katerega pa ni možno izsiliti z zakoni. Obstrukcija Nemcev proti jezikovnemu odseku bi bila zgrešena. — Znani junak od noža, posl. Pfersehc, je napadel grofa <ilcispaelui, je obsojal plemstvo češko (češ, da se je isto zvezalo z radikalizmom), je preklinjal namestnika grofa Coudenhove ter je izjavil slednjič, da spornziun-Ijenje bode ncinožno dotlej, dokler bodo imeli Cehi voditeljstvo na vladi. (Aha! Aha!) Zadnji je govoril socijalist S te i ne r v češkem jeziku.
Pred zaključkom seje je podpredsednik dr. F e r j a n č i č pozval na red malo prifrknenega posl. Glockncrja, ker jo bil isti napravil opazko, da češki jezik smrdi. (Češki jezik seveda ne smrdi tudi po tej opazki Gloeknerjovi, pač pa smrde tako opazke po neki poznane vrste kulturi.)
Posl. Oross je zahteval pojasnila, zakaj da odsek, kateremu so so izročili predlogi za obtožbo grofa Iiadenija, ni imel do sedaj nobene seje? Predsednik komisije, grof Palfv, je odgovoril, da dotični poročevalce dovrši svoje delo danes ali jutri in potem so skliče seja.
Posl. \V o 1 f je zahteval odgovora na interpelacijo radi imenovanja grofa Glcispacha. Predsednik
zbornice <la in 11 j«> obljubil včeraj. Ha bode o stvari govoril z grofom Thunom. Se«laj zahteva govornik, naj mu pove pro«lsodnik, kaj je rekel grof Thun, s katerim je prvi gotovo mop«»l govoriti včeraj!
I'< m 1 predse« I ni k je zavrnil te napade, izjavivši, «la to bode stvar dra. Fuohsa, da o«lgovori na t«> vprašanje,
Prihodnja seja v ponedeljek.
K položaju. Danes ni imela seje zbornica p«»slaneev, prihodnja seja hod«- v ponedeljek. Za ponedeljek so tmli vsi klulti brzojavno poklicali vse svoje na Putiaj. P«»loženje je tako napeto, da je prepričanje splošno, da nekaj se mora zgoditi v bližnji hodoenoHti, ker tako ni možno dulje. Kakor se nam zdaj predstavlja zborniea poslancev, to ni več parlament, ampak je le najodurneja ka-rikutura. To vendar ne more trajati vee dolgo, da l»i v zastopu narodov p»sp«»d«»vala le psovka. Pred bosnostjo nemških fanatikov niti socijalisti ne odgovarjajo več kakor opozicijski živel j. Tmli oni občutij«) sedaj ostrino Sehonorerjove jezo. Da: tu imamo klasičen izgled. Minister Kaizl je donel slednji«" s predlogo za odpravo časničkoga kolka, s predlogo torej, ki zadovoljuje jedni želja soeijalistov. Pameten človek n<> more zahtevati «>«1 poslednjih, da hi tirali ohstrukcijo proti svoji lastni zahtevi. A gospod Sehonerer zahteva to. Ali hočete boljega dokaza, da Nemci tirajo ohstrukcijo radi obstruk-oije, vso »Irngo pa jim jo le kulisa, za katero so skrivajo. Nemška obstrukeija ima sedaj jedno samo pozitivno misel: doli z vsem, naj je dobro ali slabo!
Tako seveda ne sme in ne more dalje. Pride naj torej eksplozija, čim prej tem bolje. Neki julijski p«»slance je izjavil ool<> menenje, naj bi Poljaki povspešili nasto]i neizogibne krize h tem, da bi zapustili parlament. Ta občutek torej, da na jedno stran so mora razmotati zapleteni vozni ter da se pripravlja, nekaj dela tudi, da je nezaupljivost strank skrajna: obstrukeija so boji, da večina pripravlja skrivaj kako presenečenje, večina pa se boji, da obstrukeija snuje in plete kakov »eoup«. Zato poživljajo ti in oni vso svoje na pogorišče.
Tudi o namerah vlade silijo razne vesti v javnost, .ledni trd«? čeki, da hoče vlada razpustiti državni zbor ter razpisati volitve na podlagi prejšnjega volilnega reda potom deželnih zborov. Da se pa ne razburijo delavske maso, pozvani da bodo deželni zbori, naj tudi oni uvedejo peto kurijo.
Morda bože vso to vesti še daleč prod resnico, ali znak so o nevzdržljivosti sedanjih odnošajev. Vsakako moramo < biti pripravljeni na viharje za bodoči teden in eventuvelno tudi na sonzačne dogodke.
Domače vesti.
Mestni svet tržaški je nadaljeval sinoči svojo XIV. sejo.
Za popravo kala v Gropacli se je dovolil izreden kredit ;»()(> ghl.
!v Zatem je začela razprava o onih javnih delih, ki naj bi se izvršila v prihodnjih 6 letih. O tej točki se jo vnela precej obširna živahna razprava, v katero sta posezala od slovenske strani svetovalca Dolleuz in Kosec. Dollenz jo odprl razpravo obžalovaje v svojem govoru, da ni bil noben okoličan izvoljen v dotično specijalno komisijo, in je dokazal potem, kako se vedno pr«1-zirajo želj«! in potrebe okoličanov. Ako bi se tudi sedaj no hotelo poštovati opravičenih zahtev okoličanov, pa i no rajo poslednji protestovati proti takim velikanskim izdatkom. Dollenzu je odgovarjal Venezian, povspevši se do lapidarnoga izreka, da veči del teh javnih del (ki s«> proračiinjena na več milijonov), bo«Ie na korist okoličanov!!
Svetovalec K ose o je govoril jako razsežno o občinskih dokladah in je došel do zaključka, da dotične točko v predlogih komisije ni možno vspre-jeti. Ker je stvar jako važna, smo naprosili gg. Dollenza in Kosca podrolmejih pojasnil o njiju izvajanjih in so bodomo bavili s to stvarjo zopet prihodnji teden.
Za danes bodi načrtaua tu v velikih potezah sodba, ki jo jo izrekel »Triester Taghlatt« o si-nočni razpravi, oziroma «> nozmiselnosti načina, kakor j«' mestni svet uvel vso to akcijo.
Triester Taghlatt <- obžaluje, da mestni svet ni že sinoči pokopal teh načrtov, ki nimajo nikjer obrežja. <) plenuma bi smeli vendar pričakovati več razsodnosti. Vsa ta akcija, ki naj bi stala milijone, je nejasna in
sojo začeli kakor brez glave. Toliko je gotovo, d« sploh ne ved«i, kaj hočejo. Zato niso vedeli, ali naj bi pričeli splošno ali podrobno razpravo; ali naj bi se posvetovali najprej, katera dela so najnujneja, ali pa naj kakor se je glasil neki še posebno bister predlog —dovole popred denar! Neverjetno je to. Ako je človek poslušal včerajšnjo razpravo, moral bi mistiti, da živi med adhcriti.
Kaj taeega so vendar ne da zagovarjati, da so spuščajo v take velike načrte, ne da bi bili popred preštudirali stvar. Kjer gre za ogromno svote, in sosebno za to, «la se pomočjo velikega posojila ustvarijo dela, ki naj bodo v trajno korist tudi poznojim generacijam, treba vendar jasnosti <»t«'m: kaj hočemo! Najprej treba vedeti, koliko bodo stalo, in pot«>m še le naj so govori o t«'in, od kodi naj se vzamejo sredstva. To je tako naravno, kakor je res, da dvakrat dva je štiri. Torej še enkrat: najprej določimo »kaj?«, in potem še le naj pride »kako?!«
I u je nemški list enkrat povedal pošteno besedo o gospodarstvu v našem mostnem svetu. Seveda nam sili tu zopet žolč v pero, ako pomislimo, koliko krivde jo na plečih onih, ki stojo za t«'tn listom, na žalostnem dejstvu, da gospodarijo v Trstu ljudje, ki so uveli — tako gospodarstvo. Toda — danes ni čas za rokriminaeije 1
0ospod župnik Jurca dela reklamo za »Edinost«. Iz Rojana nam poročajo, da je gospod župnik Jurea v svoji sinočni propovedi zabičaval vernikom, da ne smejo čitati ni ka k ih časopisov. Ker pa vedo Hojančani — saj poznajo veleč. g. župnika! —, da istemu ne bi prišlo na misel, da bi jih hotel odvračati od čitanja »Amica«, »Pie-oola« in druzih sorodnih si listov, so prepričani torej, da gosp. župnik sicer ni izgovoril besede »Edinost«, pač pa da je precej na glas mislil na ta list z njega čudnimi — »poslanimi!« To pa je reklama za nas, za katero smo prav hvaležni go-spoclu župniku.
V Barkovlje! Kliče rojanska ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda vse rodoljube na lepo veselico ki bode jutri v nedeljo na vrtu »Narodnega doma«. Poleg lepega petja in godbe bode tudi srečkanje z lepimi dobitki. V Barkovlje torej v pomoč družbi sv. Cirila in Metoda!
Društvo ,,Slava" pri sv. Marji Magdaleni bode imelo jutri popoludne svojo veselico pod milim nebom, na dično prirojenem dvorišču gosp Miklavca. Ozirom na zasluge tega društva za narodno stvar želimo »Slavi« najboljega vspeha in velike udeležbe toliko od strani domačinov, kolikor meščanov.
Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Hojami je daroval g. I. Treven 2 kroni za dobitke na jutršnji veselici.
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti se je nabralo dne 1. t. m. v veseli družbi v Mahorčičevi gostilni v Sežani 2 ghl. (K) novč.
Možka podružnica sv. Cirila in Metoda na Greti opozarja še enkrat svoje ude, da bode imela jutri dne f>. junija v otroškem vrtu v Ro-janu svoj letni občni zbor.
Prvi doneski /a zastavo pevskega društva „Kolo". Gosj). Ivan Milonig je nabral dne IT), maja, na plesni zabavi »Kolašev« v društvenih prostorih bralnega društva pri sv. Ivanu, 4 krone, dne 22. maja sta izročila istemu v gostilni »pri petelinu« gospod Franjo Jovanovič 2 kroni, gosp.
S. I krono; gospodičina Bole je nabrala «ln«' 22. maja v gostilni dri Gregorju Zidarju (5 kron ;")l) stotink.
Društvo Kolo« izreka svojo iskreno zahvalo tem prvim darovalcem za nabavo društvenega znaka, ki bode društvu simbol: rodoljub j a, navdušenja in energije. Pod bodočo zastavo hočejo Kolaši« negovati z vsem ognjem našo slovansko pesem — in s pesmijo vnemati narodno zavest in ljubezen do svoje krvi! Sosebno bode društvo skušalo raztezati svoje delo tudi na take kroge, ki s<» sicer naši po rodu, a ne še naši po mišljenju in čutstvovanju ! Tako delo je gotovo vredno blagoslova božjega in vseh simpatij tržaškega slovenstva! — lu z najboljo voljo za tako vzvišeno narodu«! misijo se udajajo Kolaši« prijetni rodoljubni nadi, da jim požrtvovalnost njih prijateljev čim prej pripomore do prapora, pod katerim s«- hočejo zbirati v prospeSi slovanske pesmi in v čast slovenskega imena ob obalih Adrije!
..Slovenke- 12. številka jo izšla z nastopno vsebino: »Mlada ljub«'zen«, pesem. »Dobroto, katere smo prejeli od Nemcev«. »Laž«, pesem. »Hudi grad«, (daljo), povest. »Slovstveni utrinki«. »Iz poezij H. Heine-ja«, pesem. »Mstinski močeradi«, (dalje), povest. »Iz »Inevnika male gospodinje«. »Sa.i j° .M' vzgojila ljubav«, pesem. »Pri oknn«. »Slovenskemu učitoljstvu«. — Književnost. — Razno. — Doma.
Ogenj je nastal sinoči v stanovanju Avguste Kristič v ulici Altana št. 4. Domačini so tidušili ogenj, prodno s«» prišli gasilei.
Povožena je bila včeraj zjutraj v ulici Amalia 2-letna J. Klipie. Ranjena je lahko. Mati jo je «»«lnesla na zdravniško postajo.
Povrnitev v domovino. S parnikom »Pol-luo<>« jo došlo včeraj l.'t oseb iz Santosa, katere bode treba odposlati na občinske troške v njihove rojstne kraje, ki so v različnih kronovinah avstrijskih.
Policijske vesti. Aretirana sta bila včeraj ob 4. uri popoludne 10-letni sedlar Maks Neumann iz Draždan ra«li pomanjkanja sredstev in ;12-letni čevljar Palcse Anton iz Henotek radi beračenja.
Opo%arjaiuo na današnji oglas gospoda Ivana Tosti iz Ljubljane.
Koledar:
Danes v soboto 4. junija: Kvutre, Kvirin, škof.
Jutri v nedeljo T>. junija: 1, pol>. Sv. Trojica; Bonifacij.
Solm'ni:	I	Lunin :
Izhod ob uri 4;i min.	Izhod ol> 8. uri 48 min.
Zahod „ H. „ 14 „ i Zahod „ 2. „ 54 „
Ta je 23. teden. Danes je 164. dan tega leta, imnmo torej Se 211 dni.
Različne vesti.
Od francozko-nemške meje. Te dni so tožili franeozki listi, da s«» nemški vojaki prekoračili mejo. Od nemške strani se svar pojasnuje tako, da je te Hinkoštne praznike nekoliko vojakov prekoračilo mejo nehotd. Tu je prišlo do nekoliko besedi med nemškimi vojaki in francozkimi finančnimi stražniki, ki pa se niso mogli sporazumeti. Nemški vojaki so se umaknili potem na nemška tla. Nemci se izgovarjajo, da je na dotični točki težko spoznati mejo.
Dijaki V Gradcu. Minolo noč so se nemški dijaki zbirali v gosposki ulici, kjer so prepevali nemško narodne pesmi. Ivo jih jo pozvala nočna straža, naj mirujejo, jeli so vsklikati ironično: Živin Gleispaeh! Prihitelo je več stražarjev, ki so nekoliko dijakov odveli na policijo. Tu so dijake vzeli na zapisnik in jih spustili potem zopet na svobodo.
Afera Drbal. Pred par dnevi smo omenili, kako je bil rezervni kadet Drbal degradovan in kaznovan dvemi meseci zapora, ker je na kontrolnem shodu vskliknil »Zde« namesto »hier«. Sedaj so se zavzeli za stvar češki poslanci, ki posredujejo pri ministru za deželno hrambo in pri ministerskem predsedniku, da bi se preklicala ta trdil obsodba.
Velikanski požar. I/ Bombava brzojavljajo: Dne 151. maja jo bil v Pešavaru velikanski požar, ki je trajal 24 ur. Uničil je 4000 hiš. Škoda znaša 40 milijonov rupij.
Potres. Včeraj jo bilo občutiti v Atenah in po vočih drugih mestih na (irškein precej močan potres, ki je provzročil tudi poškodovanj. Istotako so ga občutili v južnih mestih Italijo.
Narodno gospodarstvo.
Trgovski podatki.
PiSe J os. U1 čil k ar. 11.
Velike važnosti jo klasifikacija ali gradacija žita v Severni Ameriki.
Vsaka pošiljate v žita, bodisi v vagonih, bodisi v ladijah, ki je došla v Xew-Vork, so klasificira po posebnih nadzornikih, in se mora plačati pristojbina: od vagona 20 cents, od ladij«' 2 (do-laija).
Pšenica so deli v : I. ozimno (\vinter \vheat), II. spomladanjo (spring \vheat).
1.) ozimna se deli zopet v 2 vrsti, belo-mohko in rudečo-trdo, vsaka po štiri tipe.
A. 1» e 1 a - m o h k a :
1.	bela zbrana (ehoiee \vhite), suha, popolnoma čista.
2.	štev. 1 bolj drobna, suha, precej čista. .. ,, 2 manj čista.
4. „ .. slabeje vrsti.
B. Rdeča-trd a. 1. rdeča zbrana, suha, poltioma čista 50XL fant.
per bushel, težka.
"J. .. štev. 1 suha, popolnoma čista, dolgoarnata.
3.	» „ 2 „ prerij čista, o*1/* težka in
ne sme imeti čez 1 (>°/0 bole.
4.	„ „ „ manj čista in si a hoje blago.
II. spomladanja ali »jara« so deli v 2 vrsti:
spomladanjo in severnozapadno, ki se zopet deliti vsaka v .'1 tipe, kakor je že blago; imati pa enako kvalifikacijo gledd oistobe in u teže; razlika je lev provenijenei.
St. I zdrava, čista, vsaj oK1/, por bus. težka pšenica. „ 'J „ precej čista, vsaj f>(> 1Jt h. ,, „ n 8 „ manj „ „ 53'/, „ „
Ker je tukaj teža označena v funtih za 1 bushel in ker so naši trgovci vajeni na težo žita za 1 hI., treba je to preračuni ti in poiskati paritete. o«M/s funtov = 76.6 kg. za 1 hI. 587, ti = 75.8 ti h n n 567, „ = 72.73 „ „ „ „ 537, „ = 08.87 n ......
Iz teh številk je razvidno, da je amerikan-sk a pšenica veliko bolj lahka, nego navadna oger-ska, ki je merodajna za trgovino v naših krajih, kjer velja minimalna teža za mcrkantilno pšenico 75.5 kg. za 1 hl.; jako fina, lepa pšenica pa tehta 80—82 kg.
Ker je cena pšenici v Ameriki primeroma jako visoka, pač ne konvenira uvažati jo v našo državo, ki samo izvaža moko, ali cena ameriške je vendarle merodajna, posebno za Angleško, kamor se od vseh strani uvaža žito in moka; konvenirati pa utegne koruza, od katere se plača tudi manj carine (50 nvč. v zlatu).
Angleška dežela ima sama za-se, to je, kar prideluje žita, dovolj k večemu za ti—7 tednov, če je pridelek normalen; za ves drugi čas pa morajo importirati žito in moko. Rabijo pa povprečno kakih 300.000 ton moke na leto, katero morajo večinoma dovažati.
Vsled tc odvisnosti je ta dežela trpela največ, ko sta ininoli mesec gonila pšenico 1'. J). Armour, ki je igral na »baisse« in 1. Le\vi Leiter, ki je igral na »hausse«, pokupivši večinoma vse zaloge amerikanske pšenice. To pa ni mnogo vplivalo, ker jo ves svet poznal ta manever — in se je vedelo, da Leiter ne bode mogel dolgo vzdrževati te umetne visoke cene.
Mast.
Cena toga blaga, ki jo prinaša »Edinost« v brzojavkah iz No\v-Yorka, jo istotako označena v cents za cwt, in velja loko Cunsas Citv.
C\vt je pravilno 50*8024 kg.; normalno pa rabijo sledeče tri usance, po katerih je ^'/različen in sicer:
Ncw-Yorška usanea 50 kg.
Stettinska „ 51 „
Tržaška	,. 50.75 „
Ta poslednja je najbolj v rabi, tako, da še Amerikanci mnogokrat napravljajo kupne pogodbe 11a tej podlagi.
Pomisliti pa jo treba, da so cena razume za blago brez sodov in brez kondieijonature {priprave za pošiljatev); potem prihajajo še razno provizije, vožnja, zavarovalnina in carina. Vrhu toga treba računati še z vsnšenjein (ealo).
Kvropejski trgovci kupujejo to blago večinoma »cif* domača luka, da nimajo potem računati z drugim kakor z carino in nadaljnjo vožnjo v svoj kraj.
Cif = cost, insurauoc, freight — vrednost, zavarovalnina, vožnina.
Največ amerikanske masti gro 11a Francosko, kjer jo rabijo za vso vojsko in sta ravno to dni (28. maja) francoski poslanik Cambon v \\'ashing-tonu in amerikanski pooblaščence Katton podpisala pogodbo, vsled katere imajo razno vrste blaga speeijelue olajšave.
Kiv.neozka koncesij oni ra Amerikanccm olajšave za mesnino, mast, sadje, konservo in les, /jedinjene državo pa za iganjo, alkohol, vina (izvzemši šampanjca) in razne umetne izdelke.
Stvar pa ostane nekaj časa problematična, ker so Amerikani pričeli Francoze bojkotirati in noče nihče nič kupiti od Francozov. Po Xew-Vorku, Washingtonu in družili mestih so se napravili komitis prvih gospa, ki so sklonilo, da 110
sme nihče nič kupiti od Francozov in sploh ne kilovati francoskega blaga. Vsled tega je mnogo trgovcev moralo zapreti prodajalniee, pustimo onih, ki del a jo z modami,
< 'e pa Francozka zapre pot masti in mesnini, ki dohaja večinoma iz Chieagu, kjer je glavni trg za to blago, (vsled česar imenujejo to mesto šaljivim imenom Porkopolis), bode močno padala cena masti.
Zadnje vesti.
New-York 1. Brzojavke iz Port-au-Prinee in Cap HaTtien pravijo, da je amerikansko hrodovje včeraj oh .1 uri zjutraj jelo obstreljevati Santiago de Cuba. Streljanje je trajalo 1tfi uro. Amerikanski pomožni križar »Merrimat« je skušal izsiliti uhod v pristanišče. Spanci so ga pustili, da je prišel preko prve črto torpedov in so še le potom pustili eksplodirati jeden torpedo, ko sejo 'Merrimat« za kakih .'!<><> čevljev približal po uhodu v pristanišče. Torpedo je razdejal sprednji del ,,Mer-rimata" In neposredno na to se je potopila ladija v globino. Le kamin in vrhovi jamborov gledajo iz vode. V Santiago vlada velikansko navdušenje.
Madrid 4. Govorice, razširjene v inozemstvu o predstoječem sklopu miru, so ne potrjujejo tu, če tudi je minister za koloni je izjavil v zbornici, da Španija no bi odklonila častnega miru. » AgenziaFabra«
opaža, da za Španijo bi bil časten le tak mir, ki bi zagotovljal prejšnje stanje.
Gibraltar 4. Špansko hrodovje je ostavilo Kadiks (južna Španija), a ne ve sc, kakov mu je namen.
London i. »Times javlja iz Xe\v-Yorka, da vlada pripravlja ekspedicijo na Portorieo, 15.000 mož pod poveljstvom generala Lee.
Lvov 4. Dunajski dopisnik nekega tukajšnjega lista poroča, da na razgovoru, ki ga bodo imeli v ponedeljek načelniki raznih klubov, pri t rde predlogu jKislancn Milevskega (da se namreč odrede posebne večerne sejo za prvo čitanje vladnih pretilog) tudi nastopni: veliko posestvo nemško, skupini Mautluier in Dipauli ter Italijani.
DllliaJ 4. Cuje so, da soeijaiistiški poslanci obnove v zbornici svoj predlog za odpravo carino na žito.
Dunaj 4. Danes so sc zbrali členi kvotne deputacije avstrijske, da določijo, kako jim je postopati na ukupni konferenciji obeh dcputacij, ki so bode obdržuvala dne 10, t. m. Posvetovanja sta se udeležila tudi ministerski predsednik grof Tluin in finančni minister Kaizl.
Oradec 4. Služniki južno železnico so sklenili včeraj uvesti agitacijo v t:i namen, da bi vsi služabniki do načelnika postajo gori dobivali dra-ginjsko doklndo.
Javna zahvala.
Veleč, duhovščini, slav. obč. zastojm, učiteljskemu društvu koperskoga okraja za udeležbo, veleč. g. dež. posl. Jos. Kompardtu za ginljivi nagrobni govor, g. Kr. Jerebu za vodstvo in gg. pevcem društva „Vodnik" za lepo petje, e. kr. žendarmeriji ter o. kr. finančni straži in vsem številnim udeležil i kom pogreba ter drugim na izraženem sočutju prilikom smrti in pokopa dragega mi soproga
IVANA SANCIN,
jednako tudi srenji Dolina, kmetijski zadrugi in društvu „Vodnik" na darovanih krasnih nagrobnih vencih izrekam najsrčnejo zalivali*. V Oo 1 in i, dne i». juniju 1H5IH.
Lina vdova Saiirin,
e. kr. po&tna upraviteljicu.
CD	L'
^J I —■1 w w w. C
6	o>
op,
' . A, i^L i j .

V ;i7r> O- U w

poročena,
Trzi, Jlu. J/i'zn, dno H. junija 1Sc)S.
čt. 1088. 0. S. HV.
Razpis natečaja.
V tom šolskem okraju razpisujejo se sledeče službe:
1.	Nadueitelja-voiliteljsi štirirazredniee v Sežani.
2.	UČitelja-voditelja jeilnorazrednice v Vatovljah.
iJ. Učiteljice na dvorazreilnicah v Gor-janskem, Kostanjevici in Zvoniku.
Navedene službe so III. plačne vrste, dohodki teli so določeni v deželnih postavali 10. marca 1S70 in lf>. oktobra 181)0.
Prošnje s postavnimi svedoehami in sicer glede prosilcev iz drugih okrajev potoni c. kr. okrajnik šolskih oblastni j je vlagati v dobi sostili tednov pri podpisanem.
C. kr. okrajni šolski svet
Sežana, ;)1. maja 189«. Predsednik: Dr. Laharnar.
Kašelj, hripavost in prsni katar
ublažuje in zdravi
,planinski zeliščni sok'4
iz „Deželno lekarne pri Mariji SNunairaj" 31. Lcusteka v Ljubljani.
□ena I steklenice 50 nove. Razpošilja se z obrutno posto najmanj - steklenici.	II
Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu!
Kdor želi omisliti si v resnici
kolo najboljše vrste
od sloveče originalne znamke

Styria
Gradcu,
— naj se obrne do —
I«. Colobig* v Trstu,
ulica Commeroiale št. 1, telefon št. 341.
Glavni zastopnik /.a: Trst, Primorsko lil llalniueljo.
:xx;
FRAN WILHELMOV
ODVAJAJOČI ČAJ
od
FRANA WILHELM
s
x
x
lekarnarja v Neunkirchen
(Spodnje Avstrijsko)
dobiva se v vseli lekarnah po 1 11 v. volj. paket. m
Rojakom svojim
naznanjam, da imam v L j 11 b 1 j a 11 i
novo gostilno »Miramar4
Stari tri? št v. H).
Točijo sc izvrstna vina, izborno sveže pivo, ter je na razpolago istotako izborna kuhinja.
1'riporocevaje se svojim rojakom beležim mlani	Ivan Tosti.
Slovenska gostilna
sr „FEI PHTEJLINU" *m
v Trstu
sprejme v svoje lepe prostore vsaec<ja laeuega in utrujenega gosta ter ga pogosti z jedjo ifl pijačo, tla l)o zadovoljen. Gospodar gostilne
ANTON VODOPIVEC
je priskrbel svojim gostom hladnega, vedno svežega piva, vina belega in črnega vipavskega in butiljke.
Prija/ua gospodinja pa Va* postreže z tečnim zajllter-
kom, kosilom, večerjo, na željo gosta. Da bolje ustreženi svojim eenj. gostom, posebno pa trudnemu popotniku, napravil sem tudi spalnice z mehkimi, in čednimi posteljami, katere oddajam svojim gostom na
željo v prenočišče. — Cena je zmerna. Vse prav čedno, zdravo in eeno. — Popotnik, ko prideš v Trst, ozrl se na krušno tablo:
ulica Gto Št. 1. - „pri petelinu" - Ulica Gliega št. I
Ocn» ra.riju Si VMbiM 51

■	m
m polnih imftu_
KđtfrrelnenevB tovarne a sladno kavo
t>unqj - M onako w
V svojo	korist naj zahtevajo in
■.tV io kupov »Jol t« tako izvirne navoja.
Tržaška posojilnica in hranilnica.
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
v ulici Metine piceolo Stv. 1
se prestdi meseea septernbni v nove prostore i!lira S. Francijo si. "i. I. miil.
(Slovanska t itulniea).
Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/„. Kcutni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom i'i sicer na vknjižbo po •)1,°/4,, na menjieo j>o (i11/,,, na zastave po .V///0.
Uradne ure so: od '.> li' dopoludue in od r> popoludne; ob nedeljah in praznikih od 1(1 1 '2 dopoludue.
izplačuje se : vsaki ponedeljek od 1<> 12 dopoludue in vsaki četrtek od ."> 1 popoludne.
Poštno hniuilnični račun SI<1.004,
AITE & ZADNIK
V TRSTU, via Nuova, vogel via S. Lazzaro 8.
TRGOVINA
(TKANIN IN MODE. i
(Velika zaloga	f^
lozkih in ženskih stof za vse letite sezone. I
^	l.v____'
Velik izbor
plaht, zagrinjal ter vsakovrstnega perila.
Zaloga drobnariji' za šivilje, krojače in kitničarke. Veliki i/.bor perkala in satina v najnovejšem risanju.
Sprejemajo se naročila možicih oblek in perila po meri.
CENE NIZKE.
Zn mnogobrojni obisk se priporočata urinim
AITE & ZADNIK.
mmaasM^mm, —
Zaloga piva v Bazovici.
Podpisani naznanja, da je odprl v Bazovici v gostilni „pri Slfiipi" zalogo piva iz poznane Đreher-jeve pivovarne v sodčekih in Itoteljkah.
Zagotovljaje točno in pošteno postrežbo, priporoča se oko-li&uiskim in Idižnjim kraškim krčma i jem
iidani
J. Urbančič.
NB. Odjemalci dobijo tudi led.
E™1—i—i — M
Škropilnice
proti
peronospori
inženerja
ŽIVICA,
iii teti,
kateri osta ja jo zm i m j enaki in pripravljeni, bodisi v suhem sili v vodi, 11 u jtrajalni od vseh drugih. Dobivajo se v delavnici omenjenega v Trstll, v trgovinski ulici (Vin Comniereiale) st. 11, kjer se oddajajo tudi mdovoljno prospekti in ceniki.
(SO »Inarjrvl
Prepričajte »e,
da so moje potrebne priprave in
KOLESA
najbolje in pri vsem tem najceneje.
M. V. RUNDBAKIN NA DUNAJU
— II Gr. Pfarrgasse 25 — Največja avstrijska razpošiljata'i hisa posebnih koles.
1 (lavni katalog gratis in franco.
ANTON SIRZA
v Trstii.
ZALOGA OLJA, KAVE
1. t. <1.
Pošiljal ve le od 5 klii. naprej.
CENE:
Olje jedilno ti.......		. . klg.	ffl<I.	— :t2
»			»	
»	najfinejše .	• . »	»	—•40
	namizno l/._, ftno	. . »	»	—•44
»	» fino	. . »	»	—-4S
»	» extra ,	. . *	»	—-f>(>
■»	npecijalitetno	. . »	kr. (50—72	
Olja	za eerkvene lnri v vreili	po 2o klg. gld.		11-75
Kava			»	1/02
»	» HUJ).	. . »	»	1-10
»			»	1-04
»	(iuatenmla sn(i. .		»	1-44
>	Domitijfo dob.	. »	»	1*28
»	lini Eleet.	4 . »	»	1*36
»	Java doli. srednja .	. . »	»	M 8
»	» Man, lini	1 »	»	1*48
»	> » prima	• . >	»	1 '<~)2
»	Portorieeo fini	. »	»	1*54
»	» del), zrna	. . »	»	l-o8
»	Ccvlon Hup. .	• . »	»	
»	Perl . . .	. . »	»	1-58
»	Kuba deh. zrna, najt".	. . »	»	im
»	Perl navad, fini .	. . »	»	p;i4
»	Moeea prava arah. .	• . >>	»	P4B
?cmada Ph6nix.
<Mllknvmut na r:t/»i«vi /;i »Iriivljciiji- in |Mwtn>|iMP lNtliiik»\ » -mttkMi-i-ii 1. isuo., £lf\ |irl|iu/iiuiiit <mI z.lriivnlknv In m tl»i«M y.n- )'{}• IjEj
hviUnlh piwin.	I Jflj
Jetlino obstoječe, reetao itra neškod-	jji
Ijivo sredstvo, za dosego lepih lasi	^
IJ. i damah in ipspodih, odstranjuje	m
iakoj Izpadanje las in prhljaj; ter	ilkjm
vzgaja pri jako mladih gospodih	lif|
močne brke.	Vu ]i |
(lunintiri «•• r\ VH|H>h in nptikihlljivuHt. l,iiii(Vk 80 m*'., |mi|hi*I1 ali pnvaetjti 90 nO. ^^^
K. Hoppe, Dunaj, I. \\'ipplingerstraHHe 14
Povodom svečanosti jubileja Njegovega Veličanstva
velik izljor narodnih in avstr. zato, transparentov
■/. avstrijskim orlom P° najnižjih cenah. "THt
Na zalite vanje pošiljajo ho uzorci vseli vrst ■/. dotičnim! cc nmni, poštnine prosto.
Jakob Klemene, zaloga manufakturnoga blaga

LINEMENT. CAPSICI COMP.
i/ Kiehterjere lekarne v Fratri
pri poznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo
dobiva se do -tO nvČ., 70 nve. in 1 gld. po vwh lekarnah. Zahteva naj sc to
splošno priljubljeno domače sredstvo
vedno le v originalnih steklenicah i. varstveno znamko „sUlro" i/ Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno uhitio steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelek.
RiclMvi lekarna pri zlatem levu v Pragi.
priporoea eastitim svojim odjemalcem hvojo proda-jaliiico, prenkr!>ljeno / vsemi m u tiu fa U t u r 11 i m i predmet!, zvezano s krojaenieo za gospode.
Sokolska obleka kompl. EaveloJc nepremočljiv
od 10 do 16 gld.
Velik i/bor siikiienetra iti bombažu, bbiirii/a niožke obleke, unije iz /.Ide, volne, 111 w 11 • teniiis, pliifna hd., /apeslnle, ovrnt-nikov, perilu /.11 moikc, ovratnic v vsili barvali hi formali. noirovlc. rut, jopic vseh vrst posebno /ti tourlste ia kolesarje, modnih predmetov, rokovlc iz nitij in kože,dežnikov in sidiičnlkov.