Slovenski tednik u koristi delsrneg* ljudstva v Ameriki GLAS SVOBOD V slogi J© moči C L A. SILO SVOHODOMISELfflH SLOVE, JVC E V V AMEHIK.I Od boja do zmage! Slovénie Weekly devoted to the interests of ] the laboring classes Stev. 43 Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post Offloe at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 28. oktobra 1910 Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti sa svobodo I Leto IX Razgled po svetu. Novosti s Portugalskega. Lisbona, 26. oktobra. Republikanski vladi se nič kaj ne dopa-de zadržanje polkov, ki so se u-deležili revolucije. Dasiravno sedaj še ni opaziti nasprotovanja, *o vendar postali vojaki vsled zmage preveč ošabni in zahtevajo, da ostane oblast v vojaških rokah. Večina vojakov je odklonila ponudbo štirimesečnih počitnic. Izjavili so, da se po navidezni li-heraliteti kabineta ne dado preslepiti. Vojni minister je obiskal vojake v vojašnicah in jih opominjal, naj bodo potrpežljivi. Monarhistični uradniki, ki so prisegli republiki zvestobo, zahtevajo, da jih pustijo na starih mestih. Minister za pravosodje izdelju-je sedaj predlogo, po kateri bodo izvršili ločitev cerkve od države. V uradnem listu je objavljen dekret, ki sekulira vse šole, in določa, da so podvrženi vsi duhovniki, ki bi napadali vlado, kazenskemu zakoniku. Republiko so nekatere inozemske vlade že priznale, in ostale se majbrže tudi ne bodo branile. Avstrija hoče zgraditi petnajst novih bojnih ladij. — Meso iz Argentine povzročilo nemire. Poveljnik avstrijske mornarice, admiral grof Montecuccoli pravi, — Prva pošiljatev argentinskega mesa je dospela na Dunaj in vse zadovoljila. Pri prodaji je «prišlo na Dunaju na trgu do kravalov. Vsak je hotel importirano meso, za katero so se-skoraj tepli. Na prošnjo dunajskega občinskega sveta je dovolila vlada, da se importira še 25 tisoč kilogramov mesa. Meso so preiskali v Trstu. — Za novega papeževega nuncija na Dunaju je imenovan opat Columban Bouger iz Maria-Ein-■siedel na Bavarskem. Strahovit orkan v Italiji. Napolj, 27. oktobra. V Napolju in okolici, posebno na obrežnih krajih in otoku Ischia (16 milj jugozapadno od Napolja) je divjala te dni strahovita nevihta, spremljana z povodnjami. Po do-šlih poročilih se ceni, da je najmanj 200 ljudi j izgubilo življenje, škode pa je več milijonov dolarjev. Neko malo mestece je popolnoma razdejano. Največ škode je napravil orkan na otoku Isehia, vendar natančnejših poročil £e ni, ker je zveza z otokom pretrgana. Tudi potresni sunki so se pripetili. V vseh delih Napolja je videti sledove orkana, in v predmestjih Js rnnocro razvalin; mnogo oseb je pobila padajoča strešna opeka in kamenje. Vsa okolica v obližju Napolja je opustošena. Velikansko škodo je napravil vihar tudi ob obrežju province Salerno. Mesto Cetara ob salern-«kem zalivu je popolnoma razdejano. Dosed-aj so. dobili izpod razvalin okoli 20 mrličev in mnogo ranjencev. Mesti Amalfi in Sor-rento sta tudi zelo trpela, — in to so kraji, ki so znani vsled rajske krasote! Plaz kamenja in blata je pridivjal z Vezuva in podkopal okoli 20 oseb, razdejal je tudi neko že-lezniniško progo. Hiše so skoraj vse brez streh. Ljudstvo je obupano in prireja — procesije . . . Listu v podporo. J. Stupica 25c, B. Vertačnik 10c, M. Jerina 10c in J. Povirk 10e. Francoski predsednik Fallieres in njegov kabinet obsojeni od anarhistov na smrt. Paris, 26. oktobra. Predsednik Fallieres in člani njegovega kabineta so vedno pod strogim varstvom, vsled objave neke anarhistične okrožnice, ki izjavlja, da so bili predsednik francoske republike, Fallieres in člani njegovega kabineta obsojeni na smrt in to radi preganjanja in kaznovanja železniških štrajkarjev. Ravno radi tega je prišlo včeraj v zastopniški zbornici do burnih prizorov. Radikalni socialisti, ki so se zavzeli, da vodijo zadevo železniških štrajkarjev, so napadli policijskega prefekta Lepina, ki je bil navzoč kot poslušalec. Kričali so: “Doli z Lepinom!” in zahtevali, da ostavi zborovalno dvorano. Predsednik zastopniške zbornice je bil prisiljen sejo suspendo-vati: s zborovanjem so nadaljevali šele, ko se je odstranil policijski prefekt. Japonska hoče izdati 40 milijonov dolarjev za mornarico. Tokio, 26. oktobra. Grof KacU-ra, ministrski predsednik in finančni minister je v nekem govoru skiciral novi budget in izjavil, da bode sledila vlada dosedanji politiki. Edina nova točka v prihodnjem budgetu bode dovoljenje za po-množitev bojnega brodovja, v vi-sočini $40,000,000, katero sveto bode treba plačati v šestih letih. Ta, je rekel ministrski predsednik, je potrebna za vzdržanje miru. Kacura je pristavil, da zadnje vodne katastrofe in aneksija Koreje ne bodo veliko upljivale na prihodnji budget, ki bode pokrP brez pomoči novesra dn!~? .Nadalje je izjavil, da ne bode spremenjen prvotni načrt, izplačati vsako leto obligacij za ne manj, kakor $25,000.000. Govornik je povdarjrl, da se na Japonskem industrija lepo razvija, da reprezontujejo najnovejša podjetja, vsi inovljena od januarja do septembra, kapital $181,000.000. Grof Kacura je končno omenil prijateljske odnošaje z drugimi vlastmi in njihov vpljiv, da se obdrži mir na Daljnem Iztoku. Dr. Crippen, obsojen radi umora svoje žene v smrt na vešala. London, 22. okt. Dr. Hawley Ilerveya Crippen je tukajšnja porota spoznala krivim umora svoje žene Core, ki pa je bila poznana bolj pod imenom Belle Elmore. Crippen je obsojen v smrt na vešala. Smrtna obsodba se ima izvršiti ali 8. ali 15. novembra. Dr. Crippen-ovi odvetniki so prijavili zadevo višjemu sodišču, da izreče svojo razsodbo, češ, da se ni dokazalo, da bi bil Crippen res umoril svojo ženo, niti ni dokazano, če so bili oni najdeni cC Stanki, res od nje ali ne, in se torej ne ve, je li mrtva ali ne.- Porotniki, (12) so se posvetovali le 20 minut ter na to izrekli obsodbo. Nanje je veliko uplival Crippenov beg v Canado in pa čmo-svetla kapa na mizi pred sodnikom. Na Angleškem je namreč postava, da si sodnik postavi tako uradno črno kapo na glavo, kadar izreče smrtno obsodbo. Postava pa ne določa, da jo ima med obravnavo pred seboj na mizi, ne samo v strah in trepet obtoženca, ampak kakor vpljiv na poroto, ki si misli, da želi vlada tako. Kolera v Petrogradu na Ruskem. Petrograd, 25. oktobra. Kolera, ki je v Petrogradu, glavnem mestu Rusije, že skoraj popolnoma nehala moriti, se je zopet pojavila v mestni psihopatieni bolnišnici. Triintrideset nastavljencev tega zavoda so odpeljali v posebno bolnišnico. Okužena voda je vzrok ponovnemu izbruhu kolere. Celoletna naročnina na “Glas Svobode” je $2.00 (dva tolarja). Iz delavskih krogov. ZAHVALA IN PROŠNJA WESTMORELAND SKIH ŠTRAJKARJEV. Claridge, Pa., 26. oktobra. Tem potom se zahvaljujem v i-menu družtva S. S. P. Z. 2 št. v Claridge, Pa. naslednjim društvom, katera so poslala pomoč našim bednim sobratom, ki še neprestano štrajkajo in se borijo z kapitalističnim volkom, kateri je v posesti črnih zakladov pod zemljo. Zahvaljujem se slovenskemu soc. klubu št. 2 v Collinwoo-du, Ohio kateri je poslal po br. Ivan Potočarju svoto 05.26; dru-žtvu št. 43, S. S. P. Z. v High Bridge, Iowa po tajniku John Raspotniku 76.20; društvu št. 25 S. S. P. Z. v Reading, Pa., po predsedniku istega Peter Kočevarju $5.70. Te svote so bile poslane na blag. L. Sturma, in smo jih previdno razdelili med najpotrebnejše. S solzami v očeh so se zahvaljevali onim, kateri so se jih spomnili v njihovi bede in težavnem položaju, v katerem se nahajajo. Vedno nam bodo ostali v spominu in njih imena bodo ostala zapisana v naših knjigah dobrotnikov. Kadar bodemo mi delali, in oni štrajkali, iskajoč pravice in plačila za svoje delo, bodemo tudi mi pomagali. Vsakemu, kateri količkaj pozna delavske razmere in sploh štrajke, je gotovo znano, kako se-postopa z štrajkarji, kateri iščejo pravico, ne milosti. Ne bode jim odrekal pomoči, posebno še, ako jih štrajk zaloti izmozgane do kosti, kakor smo bili mi v Westmoreland Co. Ni čuda, da so se nam naši izkoriščevalci posmehovali, češ, ko jim bode pošel zadnji cent iz žepa, bodo prišli sami, plazeč se na kolenih, in prosili za ostavljeno delo. Toda urezali so se, dasiravno morda še vedno u-pajo na to. — Ko smo bili brez sredstev, smo se obrnili do svojih bratov rojakov, in ti so nam odgovorili z gmotno pomočjo, tako, da smo se zamogli do danes vzdržati. Ni nam še pošlo upanje .na' zmago, in nam tudi ne bode. Kapitalistične mošnje se praznijo, nam se pa ne morejo, ker nismo nič imeli. Oni so imeli zaloge v miljonih, ki so jim pa že zdavnej pošli. Ni jim treba več Tačunafi na mastne dohodke, katere so skubili od nas, pač pa bodo morali računati prej ali slej z ban-kqrotom ker presegajo njihovi izdatki -vsi njihove krasne prejšnje dohodke. Mi ne moremo ničesar izgubiti, ker že poprej nismo nič imeli, pač pa bodemo dobili kar upravičeno zahtevamo. Mi jim ne» bodemo sužnjili več po 16—17 ur na dan za boro plača $1.50—1.75. Vsak snažilee čevljev je na uličnem vogalu zaslužil več, kot pre-mogar v Westmoreland Co., in bil še pohleven proti bossom, kakor “zvesti kužek” svojemu gospodarju. Ali ni to ros? Ali more kedo temu oporekati? Morda, a-ko je kedo slučajno, ali redkoke-daj, malo'več zaslužil. Zato je pa moral napajati svojega gospodarja z najboljšim whiskeyem, postreči ali preskrbeti mu Christ-mass v obliki zlate ure, gotove ne plehnate. No, torej vidite, kje je bil zaslužek. Ako morda tukaj v Claridge ni bilo tako, pa pač dra-godi, kakor mi pripovedujejo. A-ko je kedo v družbi, katera se je “veselila” pri keku zaničeve vode opomnil, da pride kak “boss”, “pikbas” ali “supredent”, so se reveži takoj postavili v špalir, da so zamogli dostojno pozdraviti svoje “odrešenika”, kateri jim daje priliko, da zamorejo zaslužiti k večjem za doljro južino ali večerjo. Ne rečem, da sem bil jaz, akoravno se “štejem” pametnim, ravno tak med takimi tepci, iz katerih so pa tudi izvirali petolizci, čemur se pri takih razmerah ni čuditi. Iz tega je tedaj, razvidno da ni čudno, ako moramo prositi *ponio-; či, dh ne pademo zopet nazaj v prejšnje zanjke. Zato mislim da nam bodete tudi oprostili, ako Vas nadlegujemo s trkanjem na vrata usmiljenja. Ako se kaj dobi, vse nam je dobrodošlo. Veste, da nam je donesel sedmi mesec, katerega smo zaključili z junaško vstra.jnostjo, dovolj gorja, posebno, ako se ozremo na pretečenih šest. Vendar se ne strašimo še mogoče bodočih sedmih in če treba še več. Svesti smo si, da nam bodo naši dragi bratje še zana-prej ostali naklonjeni in nam po možnosti pomagali. Nekoliko pa nam bode pomagala tudi naša organizacija U. M. W. of America, v kateri smo združeni. Tabo bodemo enkrat srečno dosegli ono, kar zahtevamo. Prepričani smo, da dan zmage ni daleč, dasiravno sreča ne išče nas, ampak jo iščemo mi, ker nismo zaspani. Položaj v tem okraju je še zmi-raj neizpremenjen. Imamo mnogo depntijev, kouštablerjev ali državne policije, in tudi vohunov — ovaduhov ne primankuje. — Kompanije nas begajo na vse mogoče načine, ponujajo nam spravo in še več, kar zahtevamo, samo znakov U. M. W. of A. se boje, kot hudič križa. O organizaciji nočejo nič slišati. Vabijo nas na svoje “shode”, češ, da bi nas u-jeli, da bi se jim usedli na lim. Toda mi. smo zavedni, nas ne morejo prevariti. Grozijo onim, kateri stanujejo še v njihovih barakah, da jih postavijo na cesto, drugod pa jih zopet vabijo v zavetje, bot znak usmiljenja. Kažejo in trdijo, da bi nam po njih sestavljeni plačilni lestvici, “plačevali” še več, kot plačajo v u-nijskih krajih. Zviti so po lisičje, kar jim sploh ni šteti v zlo. Ako se jim posreči streti štrajk po sedmih mesecih, potem znajo še kaj dragega storiti, kar se jim pa gotuvo ne bode nikdar posrečilo. Premeniti bodo morali svoje dosedanje načrte, ker drugače jih bode iznenadil “bavbav”, ki bode pobral njihove prazne denarne vreče v katerih so bili svoje dni mirni in svitli cekini, za katerimi pa ne bode ne duha ne sluha. In videli bodete, da bode temu res tako. Samo držite trdno skupaj, kot sidro na verigah, in videli bodete nekega dne, ki ni več daleč, da se bodo vaše skromne zahteve in želje izpolnile. Držite se gesla “Od boja do zmage!” S tem končam in mislim, da se še oglasim, kadar, bo treba. Pozdravljam vse elane S. S. P. Z. in vse štrajkajoče rojake po vsih krajih, kjer se borijo za svoj vsakdanji kruh. In ob enem se priporočam v imenu ostalih v na-daljno podporo. Vsak, tudi najmanjši dar se hvaležno sprejme. John Batich, taj. dr. št. 2 S. S. P. Z. Generalni štrajk krojačev v Chicagu proglašen. Vslužbenci velike chieaške tvrdke Mart, Schaffner & Marx, so že med 2 tedna na štrajku. Omenjena tvrdka je najveeja te vrste v Chicagu, in je upropastila že mnogo manjših podjetnikov. Or-ganizovanih delavcev ni trpela. Toda težnja po koncentraciji se je pojavila tudi v krojaških krogih, ki so že davnej uvideli, da brez organizacije ni nič, da so pe-organizovayi delavci slabo plačani, vrhu tega pa še so popolnoma odvisni od svojih izkoriščevalcem. Tvrdka Hart, Schaffner and Marx išče seveda skabov, s katerih pomočjo hoče streti stavko. Štrajkarji so postavili straže, ki jako vspešno delujejo. — Da je že prišlo do nemirov, in da so policaji pokazali svojo izurjenost s krepelci, se ni čuditi. V sredo popoludne je bil proglašen generalni štrajk krojačev. Delo bode pustilo okoli 45,000 delavcev in delavk, ki so bili doslej neorganizovani. Poziv na generalni štrajk je podpisal predsednik okrožnega odbora United Garment Workers, Robert Noren in drugi uradniki. Pri štrajku je prizadetih umevno obilo tvrdk- : ... Razne novice. Bivši pittsburski okrožni predsednik U. M. Workers, P. J. Dolan ponesrečil. Pittsburg, Pa., 24. oktobra. — Ravno, ko je hotel stopiti v voz in se odpeljati domov, je prišel Petriek J. Dolan, bivši pittsbur-ški okrožni predsednik U. M. W. pod kolesa vagona, ki so ga grozovito razmesarila. Bil je takoj mrtev. Dolan, ki je bil star 50 let, je bil 10 let na čelu organizovanih premogarjev pittsburškega okrožja in kot tak si je pridobil mnogo zaslug. Po vseh Združenih Državah je bil Dolan poznan že od leta 1897 sem, vsled izbornega taktičnega postopanja pri velikemu premo-garskemu štrajku, ki je bil odločilen za razvoj razmer v pitts-burškem okrožju. Posrečilo se je Dolanu, da se je dosegel pri iz-vanredni konvenciji v Columbus, O. sporazum, in tako se je obdržala premogarska zveza, ki je štela takrat samo 25,000 udov. Enkrat je nastopil Dolan tudi proti John Mitchellu kot kandidat za predsedniško mesto pri United Mine Workers, pa je podlegel. Toda» deloval je še nadalje z veliko požrtvovalnostjo v pittsburškem okrožju, kjer si je stekel mnogo zaslug. N. v. m. p. ! “La Mano Nera” v Waukeganu, 111. Zvezni poštni nadzornik Mahin išče z oddelkom tajnih policajev v Waukeganu pisce izsiljevalnih pisem, ki so bili predani na pošti. Poštni nadzornik je mnenja, da gre tu za prave člane zloglasne tatinske in roparske bande “La Mano Nia a”. Antonio Violetti in Louigi Vespuchi, dva premožna Italijana, sta zadnje čase dobivala grozilna pisma, koja sta oddala policiji. Demokrati so popolnoma pogoreli. Wilwaukee, Wis. Višje državno sodišče je vendar le potrdilo zakon o predvolitvah (primary) kot veljavnega po katerem demokratska stranka odpade iz volil-nika v prihodnjih jesenskih volitvah v Milwaukee Countv-jti, ker ni pri predvolitvah dobila 20% glasov, kakor veleva tozadevni zakon. Dijaki štrajkajo. Denver, Colo. 25. oktobra. Več, kakor 900 dijakov tukajšnjega vseučilišča je zaštrajkalo, ker jim ravnateljstvo ni dovolilo običajnega prostega ponedeljka. Solidarno so izjavili, da ne pridejo k poduku, če bi kakega dijaka vsled štrajka suspendovali od vseučilišča. — Kontraadmiral John J. Read umrl. V svojem domu v Mount Holly, N. J. je umrl v ponedeljek zvečer kontraadmiral John J. Read, ki se je peljal zadnjič kot kapitan križarke “Olympia” v azijske vode. — “Olympia” je igrala tri leta pozneje, v manilski pomorski bitki odlično vlogo. Pobegli skabi. Več skabo’v, ki so opravljali skabska dela v delavnicah Missouri Pacific železnice v Sedalia, je dezertiralo. Zatrjujejo, da jim je obljubila dražba razven pogojene plače prosto hrano in stanovanje, za kar je zahtevala pozneje $6 na teden. — Kaj pa verjamejo izkoriščevalcem ! Nemški poročnik padel s letalnim strojem in se ubil. Devin, (Magdeburg), Prusko, 26. oktobra. Poročnik Monte je padel včeraj s letalnim strojem in obležal na mestu mrtev. Ko se je spuščal proti tlom, je menda napačno ravnal s strojem, ki se je v zraku prekucnil, padel' na zemljo, ter podkopal nesrečnega zrakoplovea. “DEBELA LAŽ.” Pod tem naslovom je priobčila “Clevelandska Amerika” v štev. 85 “članek”, v katerem veže take otroke, da se nanj niti ozirali ne bi, če nam ne bi bilo na tem, da pribijemo najnovejšo laž katoliškega poštenjaka v Clevelandu. (Na izbruh v štev. 84 “Cl. A.” odgovarjamo na dragem mestu.) Piše namreč, da smo lagali, ko smo v zadnji številki “Gl. S.” povedali, da se je “Cl. A.” potegovala za glasilo S. S. P. Z. in zatrjuje, da je Mr. Mladič vprašal urednika “Cl. A.” ce bi se “dalo kaj napraviti za glasilo,” Urednik “Cl. A.” je odgovoril, da ne, ker se neče poganjati za to, ker on sploh ne mara imeti s tem prav ničesar opraviti. Glasilo naj ostane thm, kjer je bilo. Tako “Clevelandska Amerika,” ki je gotovo najresnicoljubnejši list na svetu. Mi ugotavljamo pa sledeče, kar smo izvedeli iz naj-verodostojnejšega vira : Ko se je mudil urednik “Cl. A.” v Chicagu, ga je vprašal g. Anton Mladič, kot predsednik S. S. P. Z. in ki je o tem povprašal tudi druge liste, koliko bi zahtevala “Cl. A.” za glasilo. Urednik, g. L. J. Pirc nato ni rekel da naj ostane glasilo, kjer je bilo, in da se sploh noče poganjati za to, ampak da je Clevelandska Amerika kot glasilo S. S. P. Z. na razpolago zastonj. Predsedniku g. Anton Mladiču se je zdelo to umevno čudno, da bi kdo dal list za glasilo zastonj, in ga je še enkrat vprašal. Nato je odgovoril g. Pirc: “Kar sem rekel, sem rekel, glasilo je zastonj, toda pod pogojem, da mora biti vsak društveni tajnik naročen na “Clevelandsko Ameriko.” Kako se torej ta izjava strinja z “debelo lažjo”? K temu še pristavimo, da je nato na konvenciji povedal predsednik S. S. P. Z. Mr. Anton Mladič cene dragih listov, in končno povedal, da je “Cl. A.” tudi na razpolago in sicer zastonj. Delegati S. S. P. Z. so vzeli to “šen-kilo” s smehom naznanje, in stvar je bila odpravljena. Toliko resnici na ljubo. — O ogromni svoti in izkoriščanju govorimo dragi pot, ker nam danes nedo* staja prostora. Obravnava Frank Sakser proti “Hrvatski Zastavi” se je vršila dne 20. t. m. v drugič na Harrisom policijski postaji. Končala se tudi ta dan ni; ker so tožitelji ugovarjali kompetentnosti sodišča. V soboto, dne 22. oktobra, je nato sodnik odredil, da se bode vršila končna razprava pred kriminalnim sodiščem na severni strani mesta, in sicer dne 1. decembra. Tožnik, g. Frank Sakser,' je bil pri obravnavi osebno navzoč. Obiskal je tekom svojega bivwuja v Chicagu tukajšnje rojake, in je tudi nas posetil v uredništvu. Da se za nadaljne napade zavaruje, se je g. Sakser izrazil, da se ne poda v nikako poravnavo, v katero je preje gentlemansko privolil. Preveč blagoslova. Mrs. William G. Clark v Clevelandu je pred nekaj dnevi že v tretjič “razveselila” svojega moža s trojčki. Razven tega je imela že štirikrat dvojčke. Gospa Clark, ki je drugič omožena, je edina sestra dvajsetih bratov. DENURJE ? STARO DOMOVINO pollljamo : za S 10.35................. SO kron, za $ 20.50 ............... 100 kron, za S 41.00 ............... 200 kron, za $ 102.50 ............ 500 kron, za S 204.50 .......... 1000 kron za $1020.00 .............. 5C00 kron, Poštarina je všteta pri teh »votah. Doma se nakazane svote popolnoma i*-plačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne poMljatve izplačuje c.kr.poSt-no hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do *25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske ro Domestic Postal Money Order ali p» New York Draft; 4 : FRANK SAKSER Up: { SX Onrtlsiid St. S« Vevk‘' ‘ »UM St. OUte A v«., Ü. K. Ceeetoat. wrmomp ZAPISNIK l.,A A 4 AAA è à II. glavnega zborovanja, S. S. P. Z. v Chicago, lil. Paragraf 35. se črta. Prgrf. 36. ostane neizpremenjen. Prgrf. 37. ostane, le v drugi vrsti se črtajo ¡besede “svojo” in “v”. Prgrf. 38. ostane neizpremenjen. Proti sprejemu te točke sta protestirala brata predsednik in Cvetkovič. Prgrf. 39. a) ostane neizpremenjen. b) v tej točki se črta v 6. in 7. vrsti sledeče: “ dotičnika na to opozori, in če še to ne pomaga, pa naj” drugo ostane. c) črtajo se sledeče besede: v 2. vrsti “on” v 5ti “ (Glej par. 39, k) ” v 6ti. “Tak” in “pa” v 7mi “knjige” in “in”, v 8mi. “drugo” in “tudi”. Po izpustivših označenih besedah o-stane članek neizpremenjen. d) se ima glasiti: “Podpisuje zapisnik rednih in izvanrednih sej, plačilne nakaznice in tudi vse druge važne listine.” e) se glasi: “Z nasveti naj podpira vse glavne uradnike pri vseh važnih stvareh.” f) se glasi: “Na konvenciji poroča o napredku S. S. P. Zveze za časa njegovega uradovanja.” Po sprejemu te točke dovoli brat predsednik 10 minut odmora. Po odmoru se nadaljuje s pravili. Točki g) h) ostaneta neizpremenjeni. i) se črta. k) se ima glasiti: “Ako se izprazni kako mesto v glavnemu odboru, tedaj ga naj predsednik izpolni na sledeči način: Na mesto glavnega tajnika naj imenuje zapisnikarja; na mesto glavnega blagajnika imenuje predsednika nadzornega odbora itd. Opravlja naj tudi vse druge dolžnosti, katere mu nalagajo pravila.” l) se črta. m) n) ostaneta neizpremenjeni. 0) se črta. Prgrf. 40. a) ostane. b) se ima glasiti:,“V slučaju smrti ali odstopa glavnega predsednika vzame on njegovo mesto do splošne potrditve; in v tem slučaju mora položiti varščino, kot jo ima predsednik. c) se črta. •Prgrf. 41. a) se ima glasiti: “Glavni tajnik je knjigovodja Zveze, ki ima na skrbi matico, to je razpredeljeno in razpregledno knjigo, v kateri so zapisana vsa k S. S. P. Zvezi spadajoča druživa in elani. Vodi naj vsa i-mena članov, h kateremu družtvu pripadajo, nasloy, certifikatno številko, zavarovalnino, rojstni kraj, dan, mesec in leto; nadalje kedaj je kateri vstopil, bil sprejet, prestavljen, odstranjen, suspendiran, in za koliko časa izključen, kedaj je’onemogel ali umrl, čas in svota podpore, ki se mu je izplačala, in tudi imena tistih, katerim so se izdali potni listi. Glavni tajnik naj vodi knjige po najboljšem sistemu.” b) se ima glasiti: “Objaviti mora enkrat na mesec vse sprejeme, odstope, prestope, su-spendacije, izključitve, onemoglosti in smrtne slučaje.” Točki c) d) se črtata. e) se ima citati: “Naznani naj pri sejah glavnega odbora številke družtev, ki so zaostale v plačevanju asesmentov, tiskovin itd.” f) Ostane z popravkom, da se mesto “blagajnik” vpiše “predsednik”. g) in h) se črtata. 1) j) k) 1) m) ostanejo neizpremenjeni. n) o) p) se črtajo. q) se ima glasiti: “Hrani vse važne listine v blagajni.” r) ostane kot do sedaj. s) se črta. t) je bil sprejet, da ostane še nadalje neizpremenjen, po kratki debati radi poroštva $1000.00. Seja zaključena ob 12. uri 15 minut popoldan. VIII. SEJA. Predsednik brat A. Mladič otvori sejo ob 2. uri popoludne, 6. oktobra. Čitajo se imena delegatov in odbornikov. Vsi navzoči. Ob'5. uri se udeleže seje tudi do-sedaj odsotni gospodarski odbornik brat Jos. Werščaj. Prečita se zapisnik zadnje seje in sprejme. Sledi čitanje došlih dopisov: Član dr. št. 2. Claridge, Pa. pozdravlja delegate, delujoče v svobodomiselnem duhu za, korist Zveze. Brat John Arhar, tajnik dr. štev. 10 Moon Run, Pa. pozdravlja delegate in uradnike zborovanja, svetuje naj bodejo složni, ter jim k sklepu kliče: Živeli! Porotni odbornik brat Jos. Matko pozdravlja zborovalce II. konvencije z “živio” klicem; želeč obenem, da bi delovali za procvit slavne S. S. P. Zveze. Brat Jos. Hauptman, tajnik dr. štev. 5. Darragh, Pa., želi napredek Zvezi in pozdravlja zl provalce. Brat Anton Lah, član dr. štev. 39 Agular, Colo. kliče bratom na konvenciji: “Živeli”! Delujte složho. v slogi bo zmaga!” Dopis “Češko Ameriške Jednote” želi naši mladi organizaciji veliko napredka. Obenem vabijo zborovalce, da bi se udeležili njih pohoda v nedeljo 8. t. m., kar je bilo sprejeto. Po prečita n ju vsakejza dopisa so zborovalci zaklicali trikratni: “Živijo”! Prečita se tudi dopis brata J. Marentiča, •člana dr. št. 1 in pa dopis, katerega so podpi- sali bratje: J. Geshell, J. Težak, J. Junko in J. Marentič, vsi člani dr. štev. 1. — Sprejel se je predlog brata Kužnika, da se pokliče dotič-ne brate na zborovanje 7. t. m. ob 5. uri popoldan, in sicer, da pojasnijo zadevo, katero so v dopisu omenjali. IX. SEJA. Otvori jo predsednik brat Anton Mladič dne 7. oktobra 1910 ob 8. uri zjutraj. Podpredsednik imenuje vratarjem brata Cvetkoviča. Prečita se imena glav. odbornikov in delegatov. Navzoči so vsi. Prečita se zapisnik zadnje seje, odobri in sprejme. Dalje se preide zopet k pravilom. Paragraf 55. Po kratki debati se je sprejel nasvet brata Kužnika, da se točka v naprej glasi: “V vsakem mestu, kjer je že 25 članov pri družtvu, se sme drugo, tretje itd. družtvo z novimi člani ustanoviti.” — Proti sprejetju te točke je glasoval brat Čuk. Prgrf. 56. se ima glasiti: Vsakega kan- ■ didata, ki namerava vstopiti v družtvo, ga mora najprej kak član družtva pri redni seji predlagati. Če se družtvo zedini za sprejem, ga društveni zdravnik preišče in po njegovem priporočilu se ga sme sprejeti.” Prgrf. 57. se spremeni in se ima glasiti: “Vsaki član pri vstopu, plača: $2.00 za pristopnino, $1.00 v rezervni sklad in mesečni a-sesment, katerega določajo ta pravila.” Prgrf. 58. Izpusti se prvi odstavek; drugi ostane s sledečo vsebino: “Kandidatu, katerega zavrne vrhovni zdravnik, se povrne vstopnina in vsi vplačani asesmenti.” Prgrf. 59. ostane neizpremenjen. Prgrf. 60. ostane. Črta se le v drugi vrsti beseda “ista”. Prgrf. 61. črta se v prvi vrsti “koneč- no.” Prgrf. 62. ostane neizpremenjen. Prgrf. 63. ostane, črta pa se v prvi vrsti beseda “raznim”. Prgrf. 64. ostane neizpremenjen. Prgrf. 65. se črta. Prgrf. 66. namesto: “Družtva se zazna- • mujejo s številkami,” se ima glasiti: “Družtvo dobi številko . . . itd. kot prej. Prgrf. 67. 68. 69. ostanejo neizpremenjeni. Prgrf. 70. vsebina ostane ista s sledečim popravkom: namesto, “25 ct. za potni list” se stavi “25 ct. za potn0 listino” in o-klep Loncu točke se črta. Brat predsednik dovoli 10. minut odmora. Po odmoru se nadaljuje s pravili. Prgrf. 71. in 72. se spojita v enega s vsebino: “Vsako družtvo se mora podvreči brezpogojno tem pravilom, izpolnjevati določbe glavnega odbora, ter imeti vsaj enkrat v mesecu svojo redno sejo.” Prgrf. 73. se črta. Prgrf. 74. a) b) ostaneti. c) d) se združijo v eno celotno z vsebino: “skrbeti mora za red in pospeševati, kar je v njih moči, za razvoj in napredek Zveze.” Prgrf. 75. in 76. ostaneta neizpremenjena. Prgrf. 77. in 78. se črtata. Prgrf. 79. a) se ima glasiti: “Vsak prosilec naj v svoji prošnji zapiše ime, stanovanje, sorodstvo kot je zaznamovano spodaj, ali dobrodelno ustanovo ali zavod, kateremu želi, da se splača smrtnina in isto mora biti zapisano tudi v polici.” b) ostane s popravkom, da se mesto “podpora” stavi “smrtnino”. Prvi razred: — in vsebina številk od 1 do 12 ostane, številka 12. pa se ima glasiti: “Če pa tudi teh ni, pripade premoženje umrlega člana Zvezi.” Drugi razred in k njemu spadajoča paragrafa 80. in 81. se črtajo. Prgrf.82. a) se pa ima glasiti: “Vsak član lahko spremeni svojo oporoko, ako plača pristojbino 50e. in naznani druge dediče v smislu teh pravil.” b) se okrajša in se ima glasiti: “Spremenjene oporoke se odpošljejo s staro polico glavnemu tajniku, kateri izdela novo polico v smislu članovega navodila, ki se mora strinjati s pravili Zveze.” c) se črta. d) po popravku se ima glasiti: “V slučaju, da kateri član izgubi svojo polico, ali da bi ista prišla iz njegove kontrole, tedaj mora dotičnik pred oblastjo podpisati izjavo o dogodku ter poslati na glavnega tajnika z o-znaebo, komu se usmrtnina voli, da mu izdela tajnik prepis, (duplicat.)” e) se okrajša v sledeče: “Izprememba police stopi V veljavo z dnem ko jo je član iz-premenil.” f) se črta. Prgrf. 83 Po daljši debati se sprejme sledeča popravljena vsebina: “Vsa uradna poročila na glavni odbor morajo biti podpisana od tajnika in opremljena z društvenim pečatom.” Prgrf. 84. se črta. Prgrf. 85. ostane neizpremenjen. Nadaljevanje sledi. KAKO DIŠIJO LJUDJE. Pred nekaj leti je priobčil japonski zdravnik Burtarro Adaki, ki je prepotoval Evropo, v nekem časopisu članek, kako dišijo ljudje. Ta članek je umevno vzbudil veliko pozornosti. V njem zatrjuje namreč, da Japoncem Evropejci strašno smrde in da se norejo temu smradu privaditi šele čez nekaj tednov. Adaki razločuje celo različen duh v raznih evropejskih krajih; tako n. pr. diši oziroma smrdi Brunšvižan drugače, kakor Bavarec, Savo-jard drugače, kakor Norman. — Vonj, katerega imajo baje Evropejci, definira nek drug inozemski opazovatelj kakor “mešanico kravjih odpadkov in vanilije.” Po nekem drugem popisu po-snenamo še sledeče: “Kakor občuti belec zamorski vonj izredno močno, tako je tudi zamorcu bel-čeva navzočnost za njegov nos zelo neprijetna. Zamorec pravi, da mu mrliški duh belega člove ka “obrača srce”. Toda po vonju se ne razlikujejo samo plemena, ampak tudi posamezni ljudje enega naroda “di šijo” različno, kar pa ne opazijo, toda nosovi psov, mačk ali konj ga poznajo. Stari Tallemant des Reaux pripoveduje o psičku, ki je spoznal po desetih letih iz starih oblek duh svojega nekdanjega gospodarja, in je začel obleke lizati. Tudi divjačina zaduba lovca na veliko razdaljo, vendar se je že opazilo, da ne pri vsakemu. Divjačina deli lovce v dva razreda, v enem katerih dišijo ljudje kislo, v drugem pa sladko. Kisli vonj je veliko močnejši in živali ga prej občutijo. Baje so tudi ljudje, ki razločujejo vonj drugih ljudij. Tako poroča Journal de Savants čd leta 1684 o nekem pražkem mnihu, ki je razločeval z nosom pametne in bedaste device. Francoski kralj Henrik IV. je bil zelo ponosen na svoj močan duh, katerega je razširjal. “Tega imam od svojega o--četa” je povdarjal in se potrkal na prša. Tudi Ludvik XIV. je razširjal zelo močan vonj, kakor ¡poroča njegov zdravnik Fagon. O nekaterih osebah se zatrjuje, da imajo zelo prijeten duh. Plutarh pripoveduje, da je dišal A-leksander Veliki po vijolicah; Albreht Haller je na sebi ugotovil vonj po mošusu, in o pesniku Malherbe pripovedujejo, “da je bil velik in lepo raščen in tako dobrega zdravja, da je imel njegov pot prijeten vonj.” Tudi svetniki so lepo dišali. Sveti Kajetan je dišal po limonah, sveta Rozalija po rožah, sveta Tereza po lilijah, jasminu in irisu, sveta Lidvina po cimetu in sveta Katarina od Ricci celo kakor “venec rož, lilij, balzama in kadila.” Goerres, ki se je bavil z vonjem svetnikov, zatrjuje, da ga razširjajo tudi histerične ženske. O čarovnicah se zatrjuje, da razširjajo ostuden smrad, da smrdijo tako nekako, kakor kozli. Tudi starost igra pri od človeka izhajajočem duhu svojo vlogo. Otrok, ki ima nežno kožo, ne diši skoraj nič. Odrasel človek pa razširja že močnejši duh, ki se v starosti razgubi. OBVESTILO. Zadnji teden smo razposlali o-pomine vsim onim naročnikom, ki so z naročnino še na dolgu. Prosimo torej, da se vsakteri spomni svoje dolžnosti in zaostalo naročnino poravna. Štrajkarjem v Westmoreland okraju smo tudi poslali opomine, vendar jih za naročnino še čakamo. Opomine smo jim poslali le radi tega, da vedo, kdaj jim je potekla naročnina. Vse druge pa ponovno prosimo, da poravnajo zaostali dolg, Ver tudi naš list nima le dolžnosti, temveč tudi potrebe. V nadi, da se stvar v kratkem uredi, se vsem zahvaljujemo za naklonjenost. Upravništvo Glas Svobode 1518 W. 20th St. Chicago, 111. OPOZARJAMO m Bratkoviča, ki potuje za neki 'ict, da raj le dela reklamo za :steva, kolikor mu ljubo, opozar-mmo pa na. da na.i uri svojem de-'u pusti list Glas Svobode popolnoma v miru, ker mn ni nič na noti, in naj pa torei tudi nič ne briga. Isto velia tudi za g. Černeta v Clevelandu. LOVENSKO NARODNO SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO V RAVENSDALE, WASHINGTON VSTANOVLJENO 25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOSIP KOŽUH, Taylor, Wash. TajlU: CIRIL ERMENC, Ravensdale, Wash. Blagajnik: MIKE DERNOVŠEK, Ravensdale, Wash. Zapisnikar: ANDREJ GORJUP, Ravensdale, Wash. POROTNI ODBOR: RUDOLF PEČNIK JOHN MAHKOVEC FRANK PUSTOSLEMŠEK. DruStvena seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ob 9. url dopoldne v Georgtown pri Frank Marcus v prvem nadstropju. ti: K riemu pustiš od nevednih zobo-^zdravnikov izdirati avcm, mo- foče še popolnoma zdrave zobe? ’usti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 644 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. B M. A. WEISSKOPF, M. D. ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 1914 Ashland Avo., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojini domu: V lekarni P. Piatt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od I. — 3. ure popoludne in od 4.—S. popoludne. od 6.—8:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludue doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. m m 994499449449449449444444444 »»» Í-Í * » I OTTO HORACEK Diamanti, ure. stenske ure h zlatnina 2 * 1 # * * * 1843 Blue Island A vetrne, Chicago, 111. » ib m * Dajemo posebno pozornost pri popravljanju ur in * * druge zlatnine. j Izdelujoči zlatninar. | S Oči pregledamo zastonj. | S«»«« i«»»«»»»»»»*»»»»» »»»»»»»»«»»»»«»»»«»««»994 GOSTILNA kjer je največ zabave in največ vžitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to se dobi v gostilni John Košiček 1807 S. Centre Ave. Chicago, Ul Telefon Canal 1439. M. KARA 1919 So. HALSTED ST. cor. 19. Plač«. Vam je na razpolago pokazati svojo najlolšo zalogo imti in spmlaiie oiinfe. trgovina s novodobnim obuvalmo Vatanovljena lota 1882 Velika zaloga obuval najnovejSe kakovosti po zmerno niških cenah. JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave., Chicago. ,t Druga vrata od Kasparjeve fiabk.r i SLOVENCI POSEČAJTtf'*0'1 “Little Brttemio”,,, ..i ■... ii K kjrrsetoči izborno tirano plzen,ko. A lhenser^ Bush in Olympia piW.!|-Vse vedno na čepu! trii Izvrstna k«hiaI ifoÿfoJrtíiívlL'ui. tti ^rirxoV x íij -oX ofiQS bllLftlA .río,O rmojÍR oa ožili .oso-ic , Snažno, p -enpčlčči -mío ST. VhWh«!*Fobi:'' I íofsD hodovS o'ISi n it Koja&MSj ñveWMnf ki potuj' jo skn?l .jiaž« Tet —TT- - (.T_ _ -rJ3Q - o TÎrt K juOCKjOCJCpCKM 43k ■ I îhivoH .L ni oOI «nnsL .M to0f .oor OT/Afi fmVWKTVR Z glavnega urada 8. 8. F. Z. SPREJETA NOVA DRUŽTVA. St. 66 v Superior, Wyo.: Karel Perušek, cert. št. 1643; Franc Krašovec, 1644; Josip Kolman, 1645; Anton Vehar, 1646; Gašper Miklič, 1647; Ivan Bastalič, 1648; Franc Majde, 1649; Franc Sic-fic, 1650; Anton Pivek, 1651; Franc Taučer, 1652; Matija Ovze-nik, 1653; Ignac Per, 1654.. Društvo šteje 12 članov. Št. 67 v Johnston City, 111.: Ivan Pleše, 1655; Matija Jelen-čič, 1656; Blaž Mance, 1657; Jurij Štefančič, 1658; Stanko Štefančič, 1659; Ivan Štefančič, 1660; S. E. Janeš, 1661; Josip Markovič, 1662; D. Kezale, 1663. Družtvo šteje 9 članov. SPREJETI NOVI ČLANI IN ČLANICE. K društvu št. 1 v Chicago, 111.: Paul Križman, 1664. Družtvo šteje 35 članov. K društvu št. 2 v Claridge, Pa.: Ivana Drečnik, 1665. Družtvo šteje 82 članov in 1 članico. K društvu št. 4 v Black Diamond, Wash.: Franc Remic, 1666; Franc Matjaš, 1667; Franc Orehek, 1668; August Žnideršič, 1669; Martin Suhoveršnik, 1670; Matija Golob, 1671; Peter Tostoverš-nik, 1672; Karol Podkrajnik, 1673; Ignac Potočnik, 1575; Franc Roseč, 1576. Družtvo šteje 63 članov. K društvu št. 6 v Winterquarters, Utah: Anton Dolenc, 1674; Anton Pirc, 1675. Družtvo šteje 53 članov. K društvu št. 8 v McGuire, Colo.: Anton Šubic, 1676. Društvo šteje 22 članov. K društvu št. 10 v Moon Run, Pa.: Ivan Erjavc, 1677; Leopold Vesel, 1678; Josip Grubik, 1679; Jurij Pivk, 1680; Jakob Šenčur, 1681; Anton Menart, 1682. Družtvo šteje 32 članov. K društvu št. 12 v Sublet, Wyo.: Anton Mlekuš, 1683; Ivan Dolinar, 1684; Josefa Mlekuš, 1685; Marija Merold, 1686. Družtvo šteje 35 članov in 4 članice. K društvu št. 16 v Clinton, Ind.: Andrej Hohoš, 1687; Franc Repovš, 1688; Josip Pucel, 1689; Štefan Tribuljak, 1690; Paul Jamher, 1588. Družtvo šteje 36 članov in 2 članice. K društvu št. 19 v So. Chicago, 111.: Ivan Suhadolnik, 1691; Teodore Urbič, 1692. Družtvo šteje 25 članov. K društvu št. 20 v Cleveland, Ohio: Ciril Rant, 1693; Anton Nahtigal, 1694; Jakob Vidmar, 1695; Franc Videmšek, 1696. — Družtvo šteje 33 članov in 2 članice. K društvu št. 21 v Naylor, Mo.: Florjan Rihtar, 1697. Društvo šteje 12 članov. K društvu št. 26 v Collinwood, Ohio: Ivan Glavan, 1698. — Družtvo šteje 17 članov. K društvu št. 27 v Forest City, Pa.: Franc Žot, 1699; Franc Kotar, 1700; A. F. Franeeski, 1701. Družtvo šteje 36 članov. K društvu št. 29 v Taylor, Wash.: Ivan Lapsansky, 1702; Krištof Kral, 1703. Družtvo šteje 21 članov in 1 članico. K društvu št. 30 v Bishop, Pa.: Martin Obed, 1704; Ivan Hač-ko, 1705; Anton Papež, 1706; Ivan Perne, 1707; Ferdinand Ge-■raldini, 1708. Družtvo šteje 27 članov. K društvu št. 31 v Farmington, W. Va.: Josip Probič, 1709; Ana Pertljaga, 1710. Družtvo šteje 36 članov in 1 članico. K društvu št. 33 v Livingston, 111.: Tomas Klemajer, 1711. Društvo šteje 20 članov. K društvu št. 37 v Lcvvber, Pa.: Jakob Markič, 1712. Društvo šteje 19 članov. K društvu št. 38 v Jenny Lind, Ark.: Ivan Piuk, 1713. Druž-žtvo šteje 19 elanov in 1 članico. K društvu št. 40 v Salida, Colo.: Jurij Krznarič, 1714. Družtvo šteje 39 članov. K društvu št. 41 v Ambridge, Pa.: Ivan Kržan, 1715; Matija Muc, 1716. Družtvo šteje 19 članov. K društvu št. 42 v Red Lodge, Mont.: Anton Kučan, 1717. Društvo šteje 15 članov. K društvu št. 44 v Virden, 111.: Franc Preskar, 1718; Ivan Rak, 1719; Anton Jurečič, 1720; Franc Dobovšek, 1721. Družtvo šteje 26 članov in 1 članico. K društvu št. 46 v San Francisco, Calif.: Marija Serjak, 1722. Družtvo šteje 6 elanov in 1 članico. K društvu št. 47 v Chicago, 111.: Marija Mubi, 1723. Družtvo šteje 21 članic. K društvu št. 48 v Brezzy Hill, Kans.: Ivan Železnik II., 1724; Matija Krejan, 1725; Jakob Kovačič, 1726. Društvo Šteje 22 članov. K društvu št. 50 v Mil.aukee, Wis.: Frančiška First, 1727; Elizabeta Tesovnik, 1728; Frančiška Volgemut, 1729. Družtvo šteje 13 članic. K društvu št. 51 v Ravensdale, Wash.: Josip Polšak, 1730; Ciril Ermenc, 1731; Franc Koncilia, 1732. Družtvo šteje 16 članov. K društvu št. 52 v Somerset, Colo.: Ivan Šabec, 1733; Josip Redenšek, 1734; Franc Majnik, 1735; Josip Figar, 1736. Družtvo šteje 16 članov. K društvu št. 53 v La Salle, 111.: Josip Ribarček, 1737. Družtvo šteje 11 članov. K društvu št. 54 v Ely, Minn.: Franc Nučič, 1738; Družtvo šteje 13 članov. K društvu št. 55 v Broughton, Pa.: Franc Škvarč, 1739; Franc Arh, 1740; Ivan Arh, 1741; Franc Cigale, 1742; Ana Albreht, 1743. Družtvo šteje 47 članov in 1 članico. K društvu št. 56 v Rock Springs, Wyo.: Jakob Mivšek, 1744. Družtvo šteje 10 elanov. K društvu št. 58 v Greenland, Mich.: Josip Kraker, 1745. — Družtvo šteje 14 članov. K društvu št. 60 v Pueblo, Colo.: Ivan Petrič, 1746. Družtvo šteje 12 članov. K društvu št. 61 v Barberton, Ohio: Ivan Urbiha, 1747. Družtvo šteje 11 članov. K društvu št. 62 v Lorain, Ohio: Josip Zore, p48. Družtvo šteje 12 članov. K društvu št. 63 v Sheboygan, Wis.. Josip Pirc, 1749; Franc Sabanc, 1750. Družtvo šteje 14 članov. K društvu št. 64 v St. Mihael, Pa.: Marko Ožbič, 1751; Ivan Tekavc, 1752; Ivan Onušič, 1753; Šimon Šilobot, 1754; Karl Sti-pančič, 1755. Družtvo šteje 14 članov. PRESTOPILI ČLANI. Od društva št. 1 v Chicago, 111., k društvu št. 19 v So. Chicago, 111.: Franc Lepič, 1316. Prvo družtvo šteje 34 in drugo 26 članov. Od društva št. 12 v Sublet, Wyo., k društvu št. 4 v Black Diamond, Wash.: Franc Bezovšek, 1091. Prvo družtvo šteje 34 in drugo 61 članov. Od društva št. 6 v Winterquarters, Utah, k društvu št. 12 v Sublet, Wyo.: Mihael Ribnikar, 158. Prvo družtvo šteje 52 in drugo 35 članov in 4 članice. Od društva št. 44 v Virden, 111., k društvu št. 11 v Staunton, 111.: Ivan Korunka, 1045. Prvo društvo šteje 25 čl. in 1 članico in drugo 14 članov. Od društva št. 14 v Yale, Kans., k društvu št. 48 v Brezzy Hill, Kans.: Ivan Debelak, 755; Ivan Klapeš, 357; Anton Homec, 756; Math Drmota, 753. Prvo družtvo šteje 41 in drugo 26 članov. Od društva št. 2 v Claridge, Pa., k društvu št. 30 v Bishop, Pa.: Jos. Klemenčič, 377. Prvo družtvo šteje 81 in drugo 28 članov. Od društva št. 34 v Oregon City, Ore., k društvu št. 20 v Cleveland, Ohio: A. Zrimšek, 796. Prvo družtvo šteje 14 članov in i Ciameo in drugo 36 članov in 2 članice. Od društva št. 2 v Claridge, Pa., k društvu št. 14 v Yale, Kans.: A. Strasberger, 1136. Prv0 dbužtvo šteje 80 in drugo 42 članov. Od društva št. 4 v Black Diamond, Wash.: F. Komar, 366; ia od ružtva št. 13 v Witt, 111.: Ivan Breko, 1157; oba k društvu št. H v Virden. 111. Prvo družtvo šteje 60, drugo 22 in tretje 29 članov in 1 članico. C«d društva št. 2 v Claridge, Pa., k društvu št. 30 v Bishop, Pa.: Jurij Peternel, 282. Prvo društvo šteje 79 in drugo 29 članov. Od društva št. 21 v Naylor, Mo., k društvu št. 10 v Moon Run, Pa.: Gregor Ganter, 520. Prvo družtvo šteje 11 in drugo 35 članov. Od društva št. 7 v Arona, Pa., k društvu št. 55 v Broughton, Pa.: Josip Vidmar, 740. Prvo družtvo šteje 29 in drugo 48 članov in 1 članico. POTUJOČI ČLANI. Od društva št. 5 v Darragh, Pa.: Ivan Čopi, 370, Matija Kravanja, 666. Od društva št. 6 v Winterquarters, Utah: J. Blažič, 156; F. Jenko, 141; J. Pangartnik, 302; A. Ocepek, 640, J. Barlič, 1145. Od društva št. 7 v Arona, Pa.: Franc Lonsnar, 564. Od društva št. 8 v McGuire, Colo.: Alojz Vehovc, 187. Od društva št. 9 v Leadville, Colo.: Ivan Vidmar, 540. Od društva št. 16 v Clinton, Ind.: Paul Gregorič, 440. Od društva št. 19 v So. Chicago, 111.: T. Tomažič, 1164. Od društva št. 34 v Oregon City, Ore.: Franc Golob, 794. Od društva št. 10 v Moon Run, Pa.: Franc Slabe, 252. Od društva št. 21 v Naylor, Mo.: Anton Kite, 511; Franc Kite, 516. Od društva št. 2 v Claridge, Pa.: Franc Dragar, 69; Matija Petek, 293; Matevž Jeras, 631; Anton Šajn, 726; Ivan Jurjic, 728; Franc Zajc, 1005. Od društva št. 17 v Aurora, Minn.: Josip Zorman, 1161. j po pripisu, temveč odposlal sem pravilno po dokazu zdravnika, a ni bilo nobenega odgovora. V slučaju, da opazim še enkrat tako nepravilnost, bode sigurno vsak tak tajnik kaznovan s suspendacijo ali celo izobčenjem. Po zključku kom encije placa vsak novi elan, kateri čaka na bolniško podporo 6 mesecev $2.00 vstopnine $1.00 asesínenla $1.00 v rezervni sklad (fond) skupaj $4.00, nadalje pa $1.00 mesečnega asesmenta in vsake 3 mesece 25c za pokritje vožnih stroškov delegatov prihodnje konvencije, tiskovine, plače uradnikov itd. Prilika nudi vsakemu novemu članu plačati za 6 mesecev nazaj in sicer $2.00 vstopnine $1.00 fond, $6.00 asesmenta in 50c za stroške, kakor zgoraj omenjeno, skupaj $9.50 in tak član je deležen bolniške podpore takoj po pristopu, toda samo za zunajne boleznh Članice plačajo $2.00 vstopnine $1.00 v fond in 80e asesmenta in ne plačajo nobenih drugih prispevkov. Bolniške podpore so deležne $4.00 na teden tekom 6 mesecev, nadaljnih 6 pa po $2.00 in sicer po preteku 6 mesecev po pristopu. ' ■ Sprejmejo se samo do starosti 45 let in čez 40 let starosti se morajo izkazati z verodostojno listino. Tedaj novi člani in članice plačajo $1.0« v posebni sklad (fond) takoj pri vstopu, stari bodemo pa ob novem letu 1911. Rezervni sklad bode hranjen samo za slučaj epidemije in druge večje nesreče in ni dovoljeno po državnim zakonu porabiti za druge potrebe. Zabilježen mora biti v posebni knjigi. Z. Brate delegate minule konvencije se s tem opominja, da svojim društvom raztolmačite, da ne bodo hodila vedno samo na glav. tajnika vprašanja. Konečno opominjm vse tajnike krajevnih društev, da, kadar se preselite naznanite Glas Svobode Co. vaš stari in novi naslov, da se vam glasilo pošilja redno. Nadalje še naznanim, da mora plačati vsako družtvo glasilo, to je, list Glas Svobode, ker drugače smo primorani istega plačati iz Zvezne blagajne in družtvo za toliko svoto asesirati, kar pa bi povzročilo zopet nepotrebno delo. Radi tega se toraj opozarja vsa krajevna društva, da plačajo vsako svoje glasilo direktno upravništvu Glas Svobode. Z bratskim pozdravom JOS. IVANŠEK, glav. tajnik. ZOPET SPREJETI ČLANI. K društvu št. 5 v Darragh, Pa.: Andrej Obed, 1140. K društvu št. 9 v Leadville, Colo.: Jos. Novak, 236. K društvu št. 32 v Wenona, Ilk: Alojz Kraker, 772. K društvu št. 14 v Yale, Kans.: Franc Spec, 359. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva št. 2 v Claridge, Pa.: Jury Špehar, 289. Od društva št. 8 v McGuire, Colo.: Josip Tratar, 184; Lovrenc Kocin, 743. Od društva št. 9 v Leadville, Colo.: Ignac Leustik, 242; Ignac Junikar, 309; Franc Adamič, 600. Od društva št. 14 v Yale, Kans.: Jos. Pečnik, 533; Josip Peterka, 1015. Od društva št. 16 v Clinton, Ind.: Ivan Albreht, 426; Gregor Krašek, 435. Od društva št. 17 v Aurora, Minn.: Ivan Vidic, 461; Vincenc Miklič, 467; Franc Beton, 1240. Od društva št. 18 v Girard, Ohio: Ivan Rojšek, 644; Rudolf Bricelnik, 757; Marija Klešnik, 1482. Od društva št. 20 v Cleveland, Ohio: Franc Centa, 1101. Od družtvaš t. 31 v Farmington, W. Va.: Vinko Benkovič, 706. Od društva št. 33 v Livingston, 111.: Karl Kukovič, 786. Od društva št. 38 v Jenu Lind, Ark.: Jak. Lambreht, 858; Franc Cirar, 861; Anton Opeka, 870. Od društva št. 48 v Brezzy Hill, Kans.: Franc Sotelšek, 362. Od društva št. 53 v La Salle, 111.: Matevž Uršič, 1301. Od društva št. 54 v Ely, Minn.: F. Bučar, 1306; Ivan Petrič, 1314; Andrej Banič, 1315. Od društva št. 61 v Barberton, O.: Franc Mlakar, 1465. Od društva št. 63 v Sheboygan, Wis.: Anton Počkaj, 1547. ODSTOPILI ČLANI. Od društva št. 16 v Clinton, Ind.: M. Sapušek, 437; Jury Krašek, 435. Družtvo šteje 34 članov in 2 članice. Od društva št. 54 v Ely, Minn.: Martin Skala, 1312. Družtvo šteje 13 članov. Od društva št. 57 v Barton, O.: Josip Barnet, 1389; Ivan Je-lušič, 1390; Franc Pauliš, 1392; Ignac Jelušič, 1393. Družtvo šteje 7 elanov. Od društva št. 17 v Aurora, Minn.: N. Najbauer, 473. Družtvo šteje 25 članov. W.SZYMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 1907 Blue Islani Ave., Chicago TELEFON CANAL 955. Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. Pustite si napraviti svojo obleko po meri, kar je končno še 1 najceneje, sosebno ako vam ga naredi po meri CHAS. TYL popularni krojač 1945 So* Halsted Street, Chicago, Illinois Ravno nasproti 20. ceste. ČESKO-SLOVANSKA BANKA 966-68-70 West 18. Street —^—■CHICAGO, ILL.—— Mi prodajamo prekomorske vozne listke za vse kraje sveta in obratno. Pošiljamo denar v domovino točno, brzo in ceno, kakor tudi na mestno hranilnico ljubljanska Izdelujemo vse v notarsko področje spadajoče stvari. Sprejemamo denar na vloge in shrambo za kar se plača letno samo $3.00. F. J. SKALA & CO. ČRTANI ČLANI. Od društva št. 1 v Chicago, 111.: Peter Majerle, 1219. Družtvo šteje 34 članov. Od društva št. 2 v Claridge, Pa.: Frane Šmuk, 1134. Družtvo šteje 77 članov. Od društva št. 4 v Black Diamond, Wash.: Frane Kolenc, 284. Družtvo šteje 62 članov. Od društva št. 46 v San Francisca, Calif.: Josip Rapoš, 1060. Družtvo šteje 5 članov in 1 članico. Od društva št. 51 v Ravensdale, Wash.: Ivan Podkrajnik, 1283. Družtvo šteje 15 članov. Od društva št. 59 v Conemaugh, Pa.: Alojz Mlakar, 1528. — Družtvo šteje 10 članov. Od društva št. 14 v Yale, Kans.: Frank Abram, 388. Družtvo šteje 42 članov. Od društva št. 19 v So. Chicago, 111.: Andrej Runtič, 1166. Družtvo šteje 25 članov. DRUŽTVAM S. S. P. ZVEZE NAZNANJE! Po sklepu konvencije se vse e. hr. uradnike krajevnih društev opozarja na to, da ne pošiljajo na glav. uraJ nobenih zdrav, spričeval novih kandidatov za sprejem brez dokazov starosti. Verodostojne listine so sledeče: krstni, domovinski list in takozvani “abšid” in vojaška knjižica. Kadar se pošlje eno teh listin na gl. urad, potem se novi čakanec sprejme, brez omenjenih listin pa ni mogoče. Družtvam ni dovoljeno pošiljati asesmentov Zveznemu blagajniku za nesprejete eakance in Zveza ne plača za slučaj bolezni ali smrti nobene podpore. Vsak novi kandidat nad 40 let starosti se mora izkazati z eno zgoraj omenjenih listin, predno se ga sprejme v S. S. P. Zvezo. Toraj br. uradniki, ravnajte se po pravilih in temu navodilu, da se poslovanje olajša. Opominjal sem že mnogokrat društvene tajnike, da se mora pri izdelovanju mesečnega poročila ime in primek novih kandidatov pravilno za-bilježiti in samo v mesečno poročilo in ne v pisma. Ravno tako je storiti v slučaju potujočih, suspendanih, prestopilih in črtanih članov, h katerim se zabilježi certifikatna številka. Prejel sem že nekolik^ zdravniških izkaznic bolnih elanov, to pa brez imena in certifikat številke, potem pa, kako podporo izplačati?! Nekoliko tajnikov pošilja prav izvrstna poročila, drugi pa zopet zelo slaba in zanemarjena. Pri nekaterih naših društvih sta dva člana z ehakim imenom in če tajnik v Zdr. izkaznico ne vpiše cert. št. potem ni mogoče pravilno urediti v glav. uradu. Treba je torej paziti in se potruditi za stvar. Društva pozor tukaj! Opazil sem v zdrav, izkaznicah, da nekateri uradniki ozir. tajniki poprvlja-te, pripisujete čas, pazil sem pa zelo, da ni bila podpora izplačana Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA, La Provence.........30.000 HP La Savoie...........22.000 HP New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi, La Lorraine........22.000 HP La Touraine........20.000 HP Chicago, nov parnik....,9500 HP Potniki tretjega razreda dubivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedil* Pristanišče 57 Njrth Ri/er vznožje 15tii St., New York City Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE \Y. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad. na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pijte najboljše pivo Peta: Schaenhoften Brewing Cd. PHONE: CANAL 9 CHICAGO ILL. 4 4 Glas Svobode” (Thb Voice or Liberty) weekly Published by xhe Glas Svobode Co., ISIS W. 20th St. Chicago. Illinois. Subscription $2. OO per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski __________narbd v Ameriki._________ •Glas Svobode’ izhaja vsaki petek ------------in velja -------------- «A AMERIKO: Za celo leta...........12.00 ta pol leta.............11.00 «A EVROPO: Zabelo leto............S2.50 ta pol leta.............tl .25 Naslov xa Dopis* ik PoSiljatvb j* GLAS SVOBODE CO. ISIS West 20tm St.. Chicago, III Pri spremembi bivališča prosimo naročnike da iiam natančno naznanijo poleg Novega tudi •tari naslov.' 331 “Najpraktičneji” katoličani so gotovo Španci. V enem žepu nosijo rožni venec, v.drugem pa bombo. Chieaški mesarji obljubujejo, da postane meso ceneje. — Koliko obljub smo že culi, toda nikdar ne doživeli, da bi se izpolnile. Uredniku “Clevelandske Amerike” svetujemo, naj se večkrat «pomni modrega izreka starih Latincev, ki se glasi: Quidquid a-gis, prudenter agas, et respice finem. Predrznost nekaterih tatov presega že vse meje. Tako poročajo iz Crawford, N. J., da se je splazil nek lopov v policijski glavni stan, kjer je ukradel nekemu policaju zlato uro v vrednosti $100. Ali naj govori no sedaj o “napredku” tatov, ali nezmožnosti policije? — Kakor razvidimo iz starokraj-skib novin, postaja razkol v liberalni stranki vedno večji. “Mladi” petelini, ki se zaganjajo v “stare” lisjake bi storili bolje, če bi se pustili še nekoliko voditi, ker je iz njihovega počenjanja razvidno, da niso še godni za politično polje. Pod naslovom “Življenja siti” priobčajo časopisi dan za dnevom, koliko ljudi j je prostovoljno ostaivilo to solzno dolino in se preselilo v večnost. Da je med temi samomorilci 90 odstotkov takih, katere je gnala v smrt skrajna betld, nam dokazuje, da nimamo zastonj v Ameriki največ milijonarjev ... V mestecu Reseegli, ne daleč od Bari na Italijanskem se. je pojavila kolera. Zdravniki, ki so hoteli razkužiti cerkev, niso nič opravili, ker jih je brumno prebivalstvo nagnalo s kamenjem. Dospela policija se je morala zatem z revolverji braniti pred razkačenimi verniki! Vera in neumnost hodita vedno roko v roki.. Za pest ljudij, ki imajo, oziroma kontrolirajo premoženje v vrednosti sedem bilijonov dolarjev, se je zbralo pretekli teden v chicaškem Blackstone hotelu pri kosilu. Nato so se napotili v Gary, Jnd., kjer so si ogledali nove jeklarne. Bili so umevno ponaj-več bankarji in lastniki železnic. Koliko reprezentira sedem bilijonov dolarjev premoženja, je razvidno iz sledečega: Bilijon zlata v zlatu tehta 445,160 funtov. Če bi iz tega zlata napra,vili! žico, bi z njo mogli oviti ves svet. Bilijon srebra tehta že deset milijonov funtov. Za transport enega bilijona v zlatu bi potrebovali 64 železniških vagonov. Če bi bil pa v srebru, že 10,000 vagonov. Šestnajsttisoč ljudij bi komaj dvignilo kos zlata Za en biljon, in 22,000 oseb bi potrebovali, če bi vsak nesel le dvajset funtov; '500,000 oseb bi bilo potrebnih, čd bi bil kos iz srebra. Cekini, položeni drug poleg drugega, bi dosegli dolgost 650 milj, položeni drug vrh drugega pa vi-sočino 100,000 čevljev. To je en bilijon, omenjeni finančniki kontrolirajo pa sedem bilijonov, kar Zviša ta račun za tolikokrat. Da so si ti gospodje pridobili to premoženje v potu svojega o-braza in s trdim delom, se razume. Kdor tega ne verjame, je pač nenoholjšUiv revolucijonar in a-»arhirt. Seveda! KDO ZLIVA GNOJNICO?! Odgovor “Clevelandski Ameriki” z dne 21. oktobra štev. 84. V štev. 84 “Clevelandske Amerike” nam dokazuje urednik v članku na četrti strani, pod naslovom “Našim naročnikom”, da tiči že tako globoko v šnopsu, da mu ni več pomagati. Najprvo "razjasnjuje” časnikarski poklic, o katerem nima kot bivši leme-natar in poznejši pometač v nekem uredništvu, niti pojma. No, o tem se je mogel prepričati vsakdo-, kdor je prebral tri številke “C. A. ’, kjer niso imeli poštenega članka, odkar izihaja. Potem se: pa zaganja v “Glas Svobode” — zakaj, povemo na koncu. Na izbruhe notoričnih pijane ev sicer ne odgovarjamo, toda v tem slučaju smo do tega prisiljeni, da spoznajo naši bralci vso lopovsko zaganjanje “Cl. A.” v naš list. Clevelandska Amerika preide po eno kolono obsezajoči šfefla-riji do vprašanja, kaj imamo mi proti njej. In pravi nadalje, da ne izdamo številke, ne da bi po gorjansko udrihali po “Cl. A.” Tega — pravi člankar — ne razume, ker nikdar ne piše 'besedice o nas in nas ne upošteva (“smatra” bi bilo pravilno,) resnim. In da hočemo prepir, maikar da ga iz trte izvijemo, baje radi tega, ker ne moremo brez tega živeti. Nadalje piše doslovno sledeče: “Naši naročniki, ki ‘bero list, vedo, kaj pišemo. In da pišemo v pravem smislu naroda, nam je zadosten dokaz dejstvo, da se list čudovito množi in širi med rojaki. To je neizpodbito. (Op. ured. “Sure!”) Dokažemo vsakemu, ki se 'hoče prepričati. In če se list širi, je zopet znamenje, da ga ljudje radi čitajo. Ni še dolgo tega, ko nam je prijatelj iz Wyominga poslal 12 naročnikov, ki še prej nikdar niso videli našega lista. Pisal nam je, da je list pokazal ljudem, pa so bili takoj zadovoljni z njim. (Koliko časa — če je res prej navedeno! Op. ured.) In tako se godi po drugih krajih, posebno pa v največji slovenski naselbini — v Clevelandu. Če pomislite, da naš raznašalec hodi sedaj dva dni po mestu, da raznese list samo clevelandskim naročnikom, jih mora biti že nekaj. Kaj pišemo? Ničesar d^izega kot dnevne novice, katere kot časnikarji moramo poročati, da se ljudstvo informira o svetovnih dogodkih, Članke, katerih vseh smer je, naše rojake privesti do tega, da čim obilneje pristopajo k Jednotam, pa naj bo že h katerikoli. V ta namen rojakom predočujemo žalostne slučaje, ki so se pripetili onim, ki niso bili za časa ponesrečenja pri Jednotah ali pri družtvih. To nam potrdijo lahko vsi naši prijatelji, da vsaj vsak teden enkrat priobčimo članek, ki vzpodbujuje rojake za pristop k Jednotam. (Debela je tale! op. ured.) Dalje se pišejo članki o delavskem položaju, o delavskih organizacijah, kako je v slogi velika moč delavstva, kako si morejo zboljšati svoj delavski položaj. (?) Naš namen in smoter našega pisanja je, da se zboljšajo delavske razmere v toliko, da pride konečno do tega, da dobi delavec za svoje delo ono plačilo, ki je enako vrednosti proizvodom, katere proizvaja. (Taka laž! V eni zadnjih številk je zabavljal socialistom, ki stremijo za tem ciljem!! Op. ured.) Naš boj je bil in bo vedno proti izkoriščevalcem delavskega stanu, proti krvopijam, proti kapitalizmu. V kolikor svojo začrtano nalogo spolnujemo, vedo naši naročniki in eitatelji. (Da, to je res. Op. ured.) To je torej vse, kar pišemo. In raditega, ker to pišemo, se gorej omenjeni list neprestano zaletuje v nas. Drugače ne moramo misliti, ker mi res ne vidimo nobenega povoda zaleto-vanju omenjenega lista. En vzrok, kateri posebno dam kidače gnojnice (Od kedaj se “gnojnica” kida? Vprašanje stavca.) okoli Glas Svobode je, ker se pennsylyanski štrajkarji ne obračajo do njih, pač pa v Cleveland. Naredili smo pač že tisoče tiskovin za Pennsylvanijo, za štrajkarje, in nikdar nismo računali centa. To boli in peče u-rednike Glas Svobode, ker so bili prezrti. Sedaj pa iz same zelene nevoščljivosti bruhajo kot stekli psi v vsakem broju svojega zavoženega lista.” Tako torej. Radi tega, ker se pennsylvanski štrajkarji ne obračajo na nas, smo jezni na — “Clevelandsko Ameriko.” O sancta simplicitas! Mi, ki priobčamo vsak teden položaj in stanje štrajkarjev v Westmoreland okraju, mi, ki v vsaki številki poživljamo štrajkarje na slogo in važnost tega štrajka, medtem, ko “Cl. A.” nikdar, smo bili prezrti. Taka neumna, nelogična laž se more izkuihati le v od šnopsa napojenih možganih. Če bi hoteli priobčiti vsa priznalna pisma westmorelandskih štrajkarjev, bi morali izdati številko z najmanj 16 stranmi. Sodbo o tem prepustimo pa drugem slo venskim štrajkarjem v Pennsylvaniji. Umevno je, da človek, ki ne spoštuje niti spomina umorjenega španskega svobodomisleca Francisco Ferrera, ne more drugega, kakor zabavljati čez svobodomiselnost. Radi tega na v članku “Cl. A.” napisane oslarije o imenu našega lista ne moremo odgovarjati. Sodijo naj drugi. Da pišemo proti “duhovnikom” (“Cl. A.” se izraža “farjem”) j,e grda in ostudna laž, pač pa je res, da raznim lumpom, falotom Jn svinjarjem v kutah in kolarjih ne bomo poljubljali rok! Takim svetohlincem je treba potegniti krinko raz obraz in jih pokazati v pravi luči. Tudi če je kak človek tisočkrat žegnan, falot je lahko vseeno, in s takim je treba napraviti tako, kakor je Kristus s farizeji v jeruzalemskem tempelju! Sliko, katero je priobčil svoje dni “Am. Slov.”, in ki predoča g. Kondata v ječi, dokazuje le, kako so maziljenci v znamenju krščanske ljubezni do bližnjega preganjali g. Kondata. To je zadeva, katero je že davno porasla trava in vendar jo revolver-žurnalist pri Clevelandski Ameriki pogreva. Tega pa šnopsar ne pove, da je bil g. Konda, ko se je pritožil, popolnoma oproščen in dne 2. julija 1909, torej po dveletnem preganjanju, je bila vsa zadeva vržena od sodišča v koš! Ali ni to resnica? V dopisih se zanašamo na poštena imena dopisnikov, in če ka-terikrat komu storimo krivico, se naj oglasi, pa radevolje popravimo. Lepo je zavijati besedo kritika v zdražbo — prav po načelu tevolver-žurnalistov. Na škodo slovenskih delavcev v Ameriki ne bode nitdo v kalnem ribaril, kdor pa hoče, mu stopimo na prste. In če si s tem sami škodujemo, nobenemu nič mar — svojo dolžnost sihp storili in to nam zadostuje. Nadalje piše “Cl. A.”: “Z očitnim namenom škodovati svojemu bližnjemu, se podira zaupanje, se podira medsebojni sporazum. Koliko časa n. p. je Glas Svobode pisarila prav strupeno, da smo mi lastniki skebske tiskarne. .Vedeli so dobro, da ni tako, vedeli so dobro, da sami sebi lažejo v zobe, toda kaj njih briga. Samo, da je napad same, da se ljudstvo slepi, pa je dobro. In vendar ve vsak otrok tu v Clevelandu, vedo vsi družtveoai tajniki, da ima vsaka tiskovina, ki pride iz naše tiskarne unijski znak št. 83. In to ne šele pred kratkim, pač pa odkar tiskarna stoji.” Tudi ni napačno! Zavito je vse tako lepo, da bi človek skoraj verjel in radi te4*4*4*4*4*4*4*4*4>4*4*4*4*4*4*4*4*4*4*4>*|«4* a ©<2S>G^>ffi^X2^>GS>G^>GS)G^>G^)GS3>G^GS>© IV času dela in jela, spomni se | |na ne-delo in ne-jelo - Zemlja za kmetije, in kmetije § ^ MISSOURI! MISSOURI; ^ 4/T Najboljša zemlja za kmetije, ravnina brez vsake St 5? vode, gozd ali deloma posekano, aker od j 8—22 W Kr dolarjev. Obdelane kmetije, ravnina 25 — 50 dol. Sr' J» aker. Valovita ravnina, gozd 12—17 dol. aker. g jfif Kmetije 16—30 dolarjev aker. j/| J® Vsakdo, ki ima veselje do kmetijstva, naj kupi kos G zemlje! Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah ^ enaka v Evropi in to prej kakor se ljudem sanja. Jaz ne ponujam zemlje z lažmi, trpentinovega olja iz koreninic, nabiranja različnih rož in vsih nemogočih laži, temveč kupi, ako več ne moreš, vsaj 40 akrov vsr 0) zemlje in na nji preživel boš vedno sebe in svojce na ft G pošten način. Ni države v Ameriki, katera bi se (§} J^j mogla meriti z Missouri v splošnem kmetijstvu. ft | F. GRAM REALITY Co. Naylor, Mo. g Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne muravništvo. AVSTRO-AMERIKANSKA-LINUfi. m NOVI ff AROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO V > • - ' i •; ; PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORK A: Argentina...... 2. Nov. 1910 Laura...«......16. Nov. 1910 Oceania........23. Nov.1940 Alice......... 30. Nov. 1910’ Piraiki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri pipoldne i* pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu oJce ceste v Sjuth Brooklynu. Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU Phelp Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO Najmodernejši FOTOGRAFIJSKI zävod v Ameriki Izdelujemo slike v vseb velikostih. Pridite k nam! 1439 W. 18. cesta nasproti Č. 8. A. dvorane. »%, '3 INSTITUTE j e bila pripoznata od vseh ostalih zdravnikov kod najboljša in najrazšimo-ja do sedaj izdanih in spisanih zdravniških kujig. Razloži vam kako si zdravje ohraniti in kako se v slučaju bolezni ozdraviti. Vsaki Slovenec naj bi imel jedno tako knjigo v svoji hiši katero dobi povsem zastonj. Pošlje se samo 10 centov v zrna-kah za poštnino in knjigo dobi bresplačno. ß?E.eeoium Ustanovitelj. Zdravnika se najbolje spozna po njegovem delovanju. Od Dr. E.O. Collins-a spisana knjiga. ČLOVEK, NJEGOVO ŽIVLJENJE IN ZDRAVJE. RESNICA JE TO, KAR DOKAZE IN PRIPOROČA!! Samohvala naj nas ne oglašuje, ker priznanja mnogobrojnih uspehov, zahvalnih in priporočilnih pisem naših rojakov vam jasno kaže pot po katerej imate iti in kam se y bolezni obrniti, kjer Vam bode poštena, gotova in hitra pomoč dana. Berite nekoliko vrstic, javnega pripoznanja in priporočila. Dragi mi zdravnik 1 Naznanjam Vam z največjim veseljem, da sem po Vaših zdravilih popolnoma ozdravil. Radi tega se Vam srčno zahvaljujem za tako hitro pomoč. V slučaju da me še kedaj kaka bolezen obišče, se bodem zopet z zaupanjem na Vas obrnil, ker sem prepričan, da Vi za bolnike najbolj skrbite in se potrudite vsakega hotro ozdraviti Vsled tega Vas vsem rojakom najtopleje priporočam. Sprejmite moj hvaležni pozdrav. ANTON FINK, Box 195, St. Marys, Pa. Takih zahvalnih in priporočilnih pisem dobe zdravniki the Collins N. Y. Medical Institute na stotine vsaki dan. In zakaj? Ker slavni in svetovni zdravniki The Collins N. Y. Medical Institute ne uporabljajo samo najvišjo znanost in skušnje ampak delujejo z dobrim srcem in sočutjem, ter store svoje najboljše, da vsakemu bolniku v najkrajšem času in najmanjšimi stroški do ljubega zdravja pripomorejo. Z:ito jih združeni učenjaki imenujejo najslavnr je in najboljše na svetu. Ker so napravej podlagi in polju čudodelnega zdravljenja. Tu se ne uči nad mnogobrojnimi bolniki, ampak takoj z gotovostjo in sigurnostjo zdravi. Tudi istim bolnikom, kateri so poskusili že miiogo drugih neveščih in neiskušenih zdravnikov, kateri so njih stanje namesto zboljšali še bolj poslabšalj ter na vse zdan je nad njimi obupali naši zdravniki hitro, gotovo in v kratkem-pomagajo. Nekaj dobrega znati je znanje. Izvežbani zdravniki od The Collins N. Y. Medical Institute spoznajo vsako bolezen dobro, jo natanko preiščejo ter takoj pravilno, z najboljšimi zdravili zdravijo, tako da vsaeemu pomagajo, kdor jim zaupa ter vedno svoj cilj dosežejo. Vsled tega se ne ozirajte na prazne in vabijube obljube raznovrstnih zdravnikov, kateri 6e štejejo med isknšene, a se hočejo še le nad Vami učiti in prakticirati, od katerih še niste nikdar nič slišali in katerih znanost je jako kratka. Od takih zdravnikov ne morete pričakovati nič dobrega ter se pazite predno se na take zanjke ujamete. Ako trpite na starej ali novej, bolezni, kroaični, možkej ali ženskej, naravni ali tajni, slabi krvi, nepravilnej prebavi, že-lodčnej bolezni, glavobolu, prehla jenju, hripavosti, reumatizmu, naduhi ali jetiki. Ali bolezni pljuč, jeter, srca, glavi, nosu, vratu, prsih, trebuhu, križcih, hrbtu, ledicah, mehurju, napihnjenosti trebuha, ušesih očeh, v ustih, belem toku, nerednem čiščenju, notranji ali vnanji kožni bolezni i t.d. vprašajte za svet zdravnike od The CollinsN. Y. Medical Institute kateri Vam bodejo drage volje in bresplačno najbolje svetovali. Ako stanujete v bi jižini pridite osebno, ako ste oddaljeni, opišite bolezen prav natanko ter naslovite pisma na vrhovnega ravnatelja, Dr. E. E. Hyndman M. D. of The Collins New York Medical Institute 140 W. 34th Street«New Yerk, N. Y. Uradne ure za osebne obiske so: Vsaki dan od K) do 5 popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1 popoldan, • vsaki torej in petek zvečer od 7 do 8 ure zyečer. «■■■nMBMMBgaaMMMMBHHMMMimBfflimT Milil new IIII...... oni na krmilu. Dandanes so republikanci na krmilu v mestih, okrajih, državah iu vladi, kar je razvidno iz vsakega računa bodisi iz prodajalne, me uti ce ali pri plačevanju davkov. In kdo je vzrok tega, republikanci? Ne, volilci so krivi! Volilci bodo tudi krivi, če pride republikanska stranka zopet na krmilo. Torej pozor! Pomisliti moramo, kam smo zašli z našo mornarico, stalno armado in za koliko so se davki povišali,' sploh za vzdrževanje vsega tega. Davki v Chicagi so se grozno visoko povišali, nekteri kar za polovico, drugi sc pa na novo vpeljali, in vse to brez ljudske volje. Republikanci si pač mislijo, da smejo delati, kar jim drago, medtem, ko sem jaz mnenja, da se prokleto motijo. Mislim da bode večina volileev mojih misli ko pride dan obračuna. Historija o švindlariji in tatvini v mestni hiši napolnjuje že mesece in mesece kolone v raznih meščanskih in drugih listih, konca pa ni in ga noče biti. Povrh vsega pa hoče mestna in okrajna oprava, da bi volilci dovolili še $7,000,000 posojila, drugače da je bank ero t pred durmi. VOLITVE SO 8. NOVEMBRA. Volilci zapomnite si, da bodete vsak s svojim glasom pripomogli, da se pomete graf ter j e iz uradov, ker z grafterji bodo odnehali tudi davki in neznosne cene živilom. Pridem še. Herrin, 111. 19. okt. Urednik Glas Svobde: — Blagovolite natisniti v naš cenjeni delavski list sledeče: Od- kar smo se z bossi “poglihali” teče vse gladko naprej, kot bi namazal. Pa kaj ne bi, ko je vse veselo, veselim ljudem pa gre delo od rok, to. se razume. Imamo namreč najboljšo pogodbo sklenjeno, kar smo jih še kedaj imeli, j V prilogi najdete tudi celoletno naročnino $2.00 kar mi blagovolite potrditi, v ostalem pa želim velikega vspeha cenjenemu listu in pozdrav vsem njegovim čitateljem. A. T. Peček. Moon Run, Pa. Cenjeno uredništvo: — Prosim, ponatisnite sledeče vrstice v odgovor dopisniku, ki me je ravno v tem listu v štev. 40 na 6. strani grdo obrekoval. Poročal je, da sem šel dne 21. septembra 1910 na delo v unijski premogovnik ob 2.. uri rano. To je laž, ker lahko s pričami dokažem, da sem dne 21. septembra 1910 ob 6. uri bil še v postelji. Oni dopis iz Moon Run, Pa. meni s tem nekega F. A. Ti dve črki sta lahko za mnogo imen, in ker sta moji začetni črki, ni čuda, da ljudje sedaj mene dolžijo, da nisem pravilno delal in da sem oškodoval sodelavce. Radi tega sem prisiljen odgovoriti onemu J. S. kdorkoli je. Z F. A. je menil dopisnik mene dasiravno sem oženjen toda bančnih knjižic nimam, kakor piše, kakor tudi ni res, da bi dobil katerikrat na 12 dni 50 dolarjev plače. In laž je, da bi delal od 13 do 14 tir. Omenim naj še, da bi z dopisnikom že sam poračunal, toda njegovega imena ne vem, ker mi ga uredništvo ni hotelo izdati. Sedaj pozdravljam rojake širom Amerike, posebno štrajkarje v Westmoreland okraju, tebi Glas Svobode pa želim obilo naročnikov in predplačnikov. Frank Avbelj. Cleveland, O. Cenjeno uredništvo: — Odmerite mi nekoliko prostora^ da se zahvalim tem potom o-ni,m Slovencem v Chicagu, s katerimi sem občeval za časa II. konvencije S. S. P. Z. posebno še rojaku /Skubicu in bratoma Anton ter John Mladiču, kjer je bilo ob večerih obilo smehu in zabave. Lahko rečem, da se mi je »delo tako., kakor da bi bil med domačini v Clevelandu. Rad bi Bi v Chicagu kaj več ogledal, toda ulice so se mi zdele preveč prostorne in druga drugi podobne, da sem se držal bolj domačih. Kar se tiče napredka, lahko rečem, da prekašajo chicaški Slovenci, dasi jih ni veliko, Clevelan-čane. Da se tupatam tudi skavsa-jo, je malenkost. Posebno se mi je dopadlo na veselici društva št. 1 S. S. P. Z. v Narodni Dvorani. Malo družtvo je sicer toda vidi mn se požrtvovalnost. Krasno sta zapela na veselici slov. pevska družtva “Slovan” in “Lira” s So. Chicago. Prehitro smo Tnorali “mufat” iz dvorane, kar mi ni nikakor ugajalo. Narobe svet, ko mora iti človek spat, ko bi se še najraje zabaval. Ne smem pozabiti omeniti, da sem obiskal tudi slov. cerkev » Chicagu, sv. Štefana. No, ne re čem nič, ampak naša v Newburgu je lepša, večja in bolj zračna, ker je na “up stairs”. H koncu kličem vsem zavednim Slovencem v Chicago: Živili! ter iskreno pozdravljam bivše delegate II. konvencije S. S. P. Z. kakor tudi vse društvene sobrate. Kadar bode iz Clevelanda kaj zanimivega, se že oglasim. August Kužnik. Yale, Kans. Cenjeni urednik: — Prosim za malo prostora, da naznanim tem potom, da bode i-melo družtvo “Luč” št. 14 S. S P. Z. svojo mesečno sejo teden uni prej, kakor navadno, namreč G. novembra t. 1. S pozdravom Jos. Alič, tajnik. Collimvood, Ohio. Cenjeni urednik: — Prosim, natisnite te vrstice v cenjenem nam listu Glas Svobode, da na kratko sporočim tukajšnje delavske razmere. Kar se tiče dela, gre bolj slabo in tudi dobi se ga težko, tako, da ne svetujem nobenemu semkaj hoditi. V društvenem oziru napredujemo in soc. klub štev. 2. je ^e prav trden. Tem potom se moram tudi zahvaliti tukajšnjim rojakom in bratom Hrvatom, ki so se udeležili veselice slov. soc. kluba štev. 2. Obiskana je bila prav dobro. Spomnili smo se tudi rojakov štrajkarjev v Westmoreland okraju, in nabrali smo zanje pet dolarjev 26 centov, katero sveto smo poslali na določeno mesto. Prisrčna zahvala vsem darovalcem. Koncem dopisa pozdravljam vse svobodomislece po širni Ameriki in želim obilo napredka. J. Potočar. Arona, Pa. Prošnja. Družitvo štev. 7 S. S. P. Z. v A-rona, Pa. se obrača z milo prošnjo do vseh (bratskih društev naše Zveze, da pomagajo ubogim štraj-karjem, ki štrajkamo, kakor znano že od 1. aprila za pripoznanje unije in nnijsko plačilno lestvico. Dolgo časa smo vstrajali in redno plačevali društvene prispevke, a-li zdaj smo prišli tako daleč, da smo prisiljeni obrniti se do radodarnih src, da nam priskočijo na pomoč v našem bednem stanju. Vsak najmanjši dar bode hvaležno sprejet in’za vsakega se že vnaprej zahvaljujemo. Znano bode vsakemu, kako so premogarske družbe, oziroma premogarski baroni izsesavali uboge delavce, da so se morali končno upreti. U-mevno je, da si nikdo ni mogel prihraniti ničesar, in tako se danes nahajajo štrajkarji v največji bedi. Boj, katerega bijemo, ni samo velikega pomena za nas, ampak za vse organizirano delavstvo sploh. Naša zmaga' bode vzbudila zaupanje v delavske organizacije in družbe bodo v nadalje bolj u-poštevale delavske organizacije. Torej prosim še enkrat sobrate S. S. P. Zveze, da pomagajo nam, ki se borimo za svoje pravice. V sličnih slučajih bomo tudi mi radi priskočili na pomoč. — Darovi naj se pošiljajo na blagajnika družtva štev. 7, Andy Stih, Box 81, Arona, Pa. Vincenc Hntter, Mike Bajer, Andy Štih. Dežja in snega pade po vsem svetu na leto 122,000,000 kubičnih metrov. Od te velikanske množine vode se je izlije po rekah 25,000,000 v morja. Johanston City, 111. Cenjeni urednik. — Prosim Vas, ponatisnite ta dopis v predalih priljubljenega nam lista Glas Svobode, da naznanim nekoliko, kako se imamo tukajšnji Slovenci. ' Nekega dne smo se zbrali in govorili, kaj bi ukrenili koristnega. Domenili smo se, da ustanovimo novo družtvo, katerega priklopimo vrli S. S. P. Z. Zedinili smo se in res vstanovili družtvo, ki nam bode v pomoč v bolezni ali nesreči. Gotovo pomen ja ta korak napredek tukajšnjih Slovencev. Živeli zavedni svobodomisleci in S. S. P. Z.! Pozdrav vsem sobratom po fidr. državah, tebi Glas Svobode pa želim mnogo naročnikov. Anton Germ. Cleveland, Ohio. Račun veselice, katero je priredilo družtvo Lunder-Adamič št. 20. S. S. P. Z. Cleveland, Oliio dne 9. oktobra 1910 v korist štrajkarjem podajam v sledečem: Dohodki: Vstopnice $43.95, pijača in okrepčila $37.40, garderoba 65e. Skupaj $82.00. Stroški: dvorana $25.00, tiskovine in razna-šalec $11.50, kuharica $1.00, maske, znamke, papir, in dr. $2.33, sokolska obleka $5.75. Skupaj stroškov $92.32 Račun kaže, da je $10.32, primankljaja cele veselice. Radi tega se je družtvo obrnilo na lastnika dvorane in ga naprosilo, če bi mogel radi slabega vspeha, kaj prostovoljno darovati, da bi se stroški pokrili, in bi bilo mogoče kaj poslati štrajkarjem. Naprosilo se je tudi slovensko godbo gg. F. Butala in Jančar če bi mogli kaj v korist štrajkarjem darovati. Vspeh je bil sledeč: Mr. Mike Setnikar $20.74, godba Butala in Jančar .5.50, odstotki pri tiskovinah 40c. Skupaj se je darovalo 26.64, torej skupnih dohodkov je bilo $108.64, stroškov $92.32, preostanka $16.32. Ker je bil kljub zdat-nim darovom vspeh še slab, je družtvo darovalo iz svoje blagajne še toliko, da je cela svota znesla $20.00, kateri denar se je odposlal na štrajkarski odbor v Cla-ridge, Pa. Prisrčna hvala vsem! Pozdravljeni vsi rojaki v Ameriki. Za družtvo Lunder-Adamič. J. Urbas, tajnik. Iz Pennsylvanije. Predlagam, da naj bi vsi u-redniki listov vzeli klobuk v roke ter nabirali milodare za štrajkarje v Pennsylvaniji in njih stradajoče družine, kakor dela to urednik Glas Svobode, za kar mu izrekam iskreno zahvalo. Kristus je rekel: “Karkoli bodete dobrega storili kateremukoli mojih .bratov, dobro bodete meni storili,” Take so bile besede učenika, kateri je zagovarjal reveže in uboge rekoč: “Prepričani bodite, d,a bodete dobili vse stotero povrnjeno v nebesih.” Upamo pa tudi, da bodo naše glasovnice pri prihodnjih volitvah nekaj štele in da bi bile tako ■močne, da postanemo sami postava. Delavci, bacnimo demagogič-ne parasite in naše drage in ljubljene ter zaničevane premogarske operatorje tja, kamor spadajo, ne pa da bi jih še za sodnike volili, kot dosedaj, in jim dali zopet sami orožje v roke, s katerimi nas potem bičajo ter pijejo kri in mozeg iz naših mršavih teles. Pozdrav! Eden izmed preganjanih. Podpore štrajkarjem v Westmoreland okraju, Pa Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti možje morajo pisati po našo brezplačno kniižico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo ženiti dokler so v takem stanju. Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupljanje krvi ali sifilis, triper, slabost, splošna oslabelost, zguba spolne moči, nočni gubitek, revmatizem, organske bolezni, želodec, jetra, mehur in ledvične bolezni. Tisoče mož je že zadobilo perfektno zdravlje, telesno moč in poživljenje potom te dragoceue knjižice. Zaloga znanosti je, in vsebuje stvari, katere bi moral znati vsak mož. Ne trošite denarja za ubožna in malovredna zdravila, dokler ne čitate te knjižice, katera vam pove, od česa ste zboleli in kako sadobite popolno in trajno ozdravljen je. Zapomnite si, ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi plačamo tudi poštnino. Na spodnjem odrezku ali kuponu zapišite razločno svoje ime in naslov, odrežite kupon in pošljite nam ga še danes. Ostalo izvršimo mi. Odrezek za brezplačno knjižico. Pošljite danes. DR. JOS. LISTER & CO. A us. 301, 22 FIFTH AVE., CHICAGO. MOŽJE SREDNJE STAROSTI. GOSPODJE:—Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj. IME.... NASLOV ZMAGA. Prejeli smo: Vlada Združenih držav je potrdila predložene ji formularje naših priprav ter dovolila, da se prodajajo brez vladne license. Uvrščene so med pripoznana zdravila Ta zmaga je zopet dokazala da je * Trinerjevo zdravilno Grenko vino prvo od vseh podobnih priprav. Gledali nismo ne na denar, ne na čas, samo da smo privedli to zdravilo na vrhunec, ter ga naredili pravo, čisto ter zanesljivo družinsko zdravilo. V vsaki bolezni, s katero bodete našli neko združenje z ono v želodcu ali izgubo moči in energije, Vam bo to zdravilo gotovo pomagalo. Priprava je največje vrednosti proti JOSEPH TMNEa’8 * REGISTER C O Izgubi slasti, oslabelosti, živčni bolezni, izgubi energije, izgubi moči, pomankanju krvi, proti zobasanosti in izgubi teže. ter v vseh želodečnib boleznih in neprebavnosti. Je narejeno iz zelišč in rudečega vina. — Blede in bolne ženske si lahko veliko pomagajo s tem elegantnim in izvrstnim zdra** vilom, ki nima nobenih škodljivih snovi. Vsak požirek zaleže človeškemu telesu. Vzemite ga vsakokrat, kadar se ne počutite dobro in opazili bodete hitro odpomoč. Zapomnite si, da je Trinerjevo Ameriško zdravilno grenko vino EDINO GRENKO VINO pripoznano kot ZDRAVILO. Varujte se ponaredkov. Se dobi v vseh lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovatelju samem _ JOS. TRINER 1333-1339 So. AsMand A ve. Chicago, III. Triner’s Angelica Bitter Tonic, je najboljša želodčna grenčica na svetu. MLADI MOŽJE STARI MOŽJE Do sedaj še ne priobčeni darovalci so: Člani dr. štev. 1. $2.25. Preostanek brzojavnih doneskov na konvenciji S. S. P. Zveze $4.66. Skupaj $6.91, prej objavljenih $48.20, cela svota skupaj $50.87 Odposlali smo na odbor prvič..........$18.75 drugič . 8.10 in tretjič 9.36 36.21 Svoto $14.66 odpošljemo danes. Upr. Glas Svobode. - Devetdeset odstotkov švedskih mornarjev je tetoviranih. V vasi Westheim pri Germer-sheimu na Nemškem so pobili v enem tednu 70,000 miši. Sheboygan Wis Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo i? naše pivovarue je najboljše. NAJEMNIK & TANA, Izdelovalca sodovioe mineralne vode in drugih neopojuih pijač. 82—84 Fiak St, Tel. Canal 1405 Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACH MA N 1719 So. Centre Ave., Chicago, III. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene. Nešteviino zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščio. Pišite v svojem jeziku za vzorce In cenik. RAZNO IN DRUGO 1 Državni poslanec Ivan Hribar je odložil predsedništvo izvrševal-nega odbora narodno-napredne stranke na Kranjskem. Za vstop v kmetijsko šolo na Grmu se je oglasilo 52 prosilcev. Letos se bo prvič zgodilo, da ne bo mogoče vseh prosilcev sprejeti. Na Bledu je poneveril umi-ro vi j eni orožnik in dacar Franc Bumskele 640.86 k uradnega denarja. Javil se je sam sodišču. Tržaški župan dr. Valeno je podal demisijo. Baje je njegov korak v zvezi z dogodki v “bam-ca popolare.” Zaradi oskrumbe neke 10 let stare deklice je bil obsojen 56 let stari dninar Valentin Turk z Vrhnike na 10 mesecev težke ječe. V testu se je zadušil pijan pek v Petrogradu. Legel je na desko, ki je bila poleg testa ter se zvrnil vanj. Ker je bil pijan, se ni mogel iz testa rešiti ter je umrl. Dva škofa med seboj. Knezo-Škof dr. Kopp v Vratislavi in nadškof v Koloniji sta si že nekaj časa sem hudo v laseh. Kopp je zdaj obdolžil Fischerja, da je modernist. Vseslovanski sokolski zlet se vrši 1. 1911., kakor poročajo hrvaški listi, v Zagrebu. “Hrvaški Sokol’’ v Zagrebu in “Zveza hrvaških sokolskih društev” sta že začela s pripravami za zlet. Požar v Lukovici. Dne 1. oktobra je nastal v podstrešju hiše Lucije Smolnikar v Lukovici požar, ki je uničil hišo in poleg nje stoječi skedenj. Škoda znaša 2000 K, zavarovalnina pa samo 1400 K. Siromak zapustil en milijon kron. V Trstu je umrl 70 letni Albanec Adam Sterio, ki je navidezno živel v jako siromašnih razmerah. Sedaj so pa našli v njegovi zapuščini vrednostnih papirjev v vrednosti enega milijona kron. Velikanskega morskega volka se ujeli v Jadranskem morju. Dolg je pet metrov in v obsegu meri štiri metre. Pravijo, da je to največji morski volk, kpr so jih ujeli v Jadranskem morju Žival so prineljali v Trst s parni kom “Bosnia”. Kolera na Hrvaškem. V Boro-vu se je pojavilo deset slučajev azijske kolere. Izmed bolnikov jih je umrlo sedem. Kolero so zanesli iz Ogrske. Da se je tako razširila, so krivi kmetje sami, ki so bolezen dolgo časa prikrivali. Ponesrečeni romarji. Ob reki Ganges v Indiji je prenočevalo 700 bramanskih romarjev prav blizu reke. Ponoči pa je reka nenadoma narasla in vseh 700 romarjev je utonilo. Župnik — vodja roparjev. V mestu Pegomas v južni Franciji so zaprli župnika Sperta, ki je bil vodja cele roparske čete, ki je večkrat posetila mesto in okolico. To je pa delal župnik edino le iz maščevanja, ker mu ni hotela dati občina denarja, da bi prenovil tamošnjo cerkev. Samomor na železniški progi. Na postaji Bistrica pri Lembahu na štajerskem se je vlegel čez železniški tir 271etni delavec Franc Renner v trenotku, ko je na postajo privozil poštni vlak. Varnostna naprava pri lokomotivi je vrgla samomorilca več metrov po progi s tako silo, da je Renner obležal na mestu mrtev. Roparji v sredini Pariza Ni še dolgo tega, kar sta napadla dva mladiča v neki hiši raznašalca denarjev, ubila ga in oropala. — Drugi dan jih je policija že zaprla. V nekem javnem stranišču so napadli trije individuvi služabnika nebe blagajne in mu vzeli 50.000 frankov. Dva sta že zaprta, tretji je zbežal z denarjev v London. Kako se godi $>rbom na Tur- l? S Cetinja jboročajo “Naše-Jedinst^u ”: Turški vojaki iz-'ejo nečtSfena nasilstva v K V v^Avinj |ka je prišlo ~ ’ ici vr B( . med, Beranci in turskimi vojaki do šampada^ Nastalo je krvavo kianrn Turški ‘Vojaki ^.»orili, t=W*****'' m A S‘S S ' ,, mi Hi ms !i$lg 'K,:'», Hi Bsi ¿41, Na stotine pisem, prejetih od vseh strani te dežele, pripoveduje o čudoviti in hitri olajšbi bolečin in trpljenja. Samonekoj vrst iz nekaterih teh pisem: “Severovo Olje sv. Gotharda je pregnalo vse revnatične bolečine” — ‘po parkratni rabi so vse bolečine v boku izginile” — ‘izborno zdravilo za 0drge, izvinjenja in poškodbe”, — ‘dvakratno nadrgnenje s tem oljem in boli v hrbtu ni bilo več’ ‘rabil sem to olje za ogorel vrat z izvrstnim uspehom” — ‘prežene nevralgične bolečine in to takoj” — ‘neprekosljivo mazil0 za otekline, žive rane in vnetje”. 4MS Cena 50c. Knjižica z navodili za zdravljenj e, tiskana v vašem jeziku, je ovita okoli vsake steklenice. Severova Zdravila so na prodaj v lekarnah. Nikarte vzeti drugih pripravkov. Zahtevajte “Severovih”. At j j,* so sedež ali izhodišče mnogih bolez-UDlSll ni’ bolJ al‘ mini vse končajo usodno. ako se ne zdravijo. Ni ga zdravila, ki obistim bolj pomaga,, nego S Severovo Zdravilo za obisti in jetra g Dvoji steklenici: 50o in $1.00. a-------------------------------------------- egovi važne ši časih oslabe in Človeški ustroj * njihovo onemoglo delovanj treba okrepčati. T’spešana telesna nv č se vam po rne, delovanje prebavnih organov se poživi, črevesje se vam uredi in kri pomnoži, če rabite Severov Živijenski balzam Cena 7Sc. Zdravniški svet zastonj, Č3 rabite naša zdravila ali ne. b -- ss 1 3 ■ ODVETNIK PATENTI' CARL STROVER (Snbeštev 1009) 140 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL Tel. 3989 MAIN Dobra Unijsfra Gostilna,k£hy Jos S. Stastnv 2005 Blue Island Ave. deMk& Dvoran» z» društvene in linijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave SALOON z lepo urejenim kegliščem in »ve že .Schoeuhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 037 Bin* island Ave. Chicago HI •s*8 Inns *0 h* i; b* m a i . 1: USTANOV. 1908 1NK0RP0RINA 1909 Chicago, Illinois. ) ; GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago, MAT.II GAISHEK, podpredsednik, Box 227 Nokomis, 111. JOvSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave., Chicago, lil. If. V. KONDA, zapisnikar; 1518 W. 20th St., Chicago, 111. «VAN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: JOSIP BENKO, (predsednik), 11222 Fulton Ave., Pullman, 111. JOS. WERŠCAJ, 1504 S. 57th Ct. Chicago, 111. LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, 111. POROTNIKI; JAKOB ZAJC, (predsednik); Box 44, Winterquarters, Utah-ANTON DULLER, 238 — 136. St. Chicago, 111. JOS. MATKO, Box 481, Claridge, Pa. POMOŽNI ODBOR: IVAN MLADIČ, 2236 Wood St.. Chicago, Ul. IVAN GESIIELL, 2348 Blue Island Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, 11316 Fulton Ave., Builmiam, 111. j ; | VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. B. J. DVORSKY, 1800 Fisk St., Chicago, 111. , Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati a& tajnika Jos. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, HI. Denarne pošiljatve pa na Ivan Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis. 0rad.no glasilo je Glas Svobode. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu Velika francoska revolucija 1789 do 1815. vl Od začetka revolucije do Napoleona. •' Že prej je Napoleon vojvodo Modeneškega izgnal iz njegove ddžele zato, ker je baje v Mantovo'skrivaj pošiljal živeža; zdaj pa se je papežu grozil z novo vojsko in prisilil ga je, da je moral podpisati mir v Tolentinu, po katerem je Francozom za stalno odstopil Avignon, Bologno, Ferraro in Romagno ter k prejšnjemu davku plačal še trideset milijonov liver. Iz teh ugrabljenih dežel je Napoleon napravil novo takozva-iio ciSpadansko republiko, potem p» se črez Beneško napotil proti avstrijske.) vojski, katero je vodil nadvojvoda Karol. Po nesrečnih bitvah ob reki Tagliamentu •^.lC. marca) in pri Trbižu (21. do 23. marca) umaknil se je nadvojvoda Karol nazaj proti Celovcu, ali nikakor ni obupal, ampak bil je Odločno zato, da se vojska nadaljuje ; kajti iz Tirol dohajala so dobra poročila, kako je hrabro ljudstvo pregnalo sovražnika iz dežele; na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem pa je tudi vse bilo pripravljeno na črno vojsko. Toda ravno tega bali so se na Dunaju in ko je med tem Napoleon prihrumel noter do Judenburga, udali so se njegovi prošnji ter sklenili ž njim premirje v Ljubnu (18. aprila). Predno se je dogovarjal zastran končnega miru, kaznoval je Napoleon Benečane zato, ker so se po njegovem odhodu rua Koroško vzdignili zoper Francoze. Veliko svetovalstvo se je na njegovo povelje dne 12. maja 1797 zadnjikrat sešlo, odreklo se svoji oblasti, a 16. maja so francoski vojščaki posedli Benetke ter na trgu>sv. Marka razpeli francosko zastavo. Kot poverje-i nik direktorija je Napoleon zdaj uredoval gorenjo Italijo. Vso Lombardijo,; neke benečanske ■ kraje, vojvodino Modeno ter tri papeževe dežele zjedinil je v novo eisalpinsko republiko, katero j je prav tako uredil, kakor je takrat bila osnovana Francoska. Na to se je z avstrijskimi poslanci v Vidmu dogovarjal zastran miru. Dolgo se niso mogli sporazumeti, nihče ni hotel odjenjati. Pri dolgi mizi sedeli so dne 16. oktobra na enej strani štirje avstrijski poverjeniki, na drugej strani pa Napoleon sam. Le-ta je na videz bil miren in se globoko zamislil; ■kar trešči z rokp v dragoceno posodo, da se je na kose zdrobila, in vzklikne: “Tako bodem razdejal Vašo državo, predno bodo mi nili trije meseci!” Na to se je poslovil in odpeljal, a nadvojvodi Karolu je poročil, da se bo črez štiri in dvajset ur vojska zopet začela. Drugi dan so se v bližnjem gradu Campu-Formiju spo-! razumeli ter sklenili mir, po katerem je Avstrija Francozom prepustila Belgijo in Lombardijo, zato pa dobila Beneško do reke Adiže, Istro in Dalmacijo. Da bi se tudi uravnale razmere med Francosko in Nemčijo, odločili so, da bodo v ta namen sklicali poseben shod v Rastadt, Jonske otoke obdržali so Francozi za se. Avstrija priznala je francosko republiko ib novoustanovljeno eisalpinsko, a skrivaj je Francozom že takrat obljubila, (Ta jim bo pustila vse nemške kraje do reke Rene. Vojvoda modeneški je za odškodnino dobil avstrijski Breisgau. Stara republika geno-veška se je morala preustrojiti po francoskem uzoru z demokratično ustavo ter se je v prihodnje zvala ligurska republika. Direktorij (1795—1799) Napoleon v Egiptu. Še predno se je vojska končala, stopil je na čelo republike že omenjeni direktorij. Razmere na Francoskem so takrat bile še jako žalostne; še je narod bil razcepljen na razne stranke, denarno stanje države bilo je od dne ■do dne slabše, a ob enem se je skoraj vsa Evropa vzdignila zoper mlado republiko. V Parizu so novi bogatini bolj prevzetno povzdigovali glave nego stari ple-rnenitniki a to je strašno jezilo veliko množino siromašnih in u-božanih prebivalcev. Zastonj je torej bilo vse prizadevanje jakobinskih prevratnikov ljudje le niso postali vsi enaki. Že takrat pa se jF pokazalo, da velika pre-kucija le ni bila brez koristi; francoski kmetje bili so svobodni, plačevali so davke kakor vsak drug državljan, k nikomur niso na tlako hodili, in kmetijstvo se je od dne do dne lepše razcveta-lo. Toda to so bile samo kali, ki so napovedovale boljo prihod-njost, splošnega stanja pa še nikakor niso mogle zboljšati. Direktorij si tedaj ni znal drugače pomagati, nego da je brez kakega poroštva dal neprenehoma delati novih asignatov, katerih je konec leta 1795. bilo nad 47.000 milijonov. S takim papirnatim novcem je francoska vlada plačevala uradnike svoje in vsace-ga, ki je državo zakladal s kako stvarja. Ti ljudje so hote ali nehote morali asignate sprejemati za tisto ceno, ki jim je bila napisana; drugi pa so se tega branili ter naposled niso dali več nego šest sou-ov za asignat, ki se je glasil na sto liver. To bi bilo po avstr, šest krajcarjev za banko-, vec od sto goldinarjev. Direktorij je sprevidel, da tako ne velja, pa je dne 19. februarja 1796 dal z velikim krikom očitno na trgu sežgati vse stroje, s katerimi je zadnji čas po osem sto delavcev tiskalo asignate. Toda to nikakor ni zboljšalo denarnega stanja, iu direktorij si je izmislil nov papirnati denar ali takozvane teri-torijalne mandate, t. j, nekake .emljiščne- obveznice, katere. j e Človek mogel zameniti za državni zemljišča. Pa niti to ni pomagalo, kajti ljudje niso imeli več zaupanja v državne papire in že črez nekoliko mesecev so tudi mandati izgubili malo ua ne vso /rednost. Leta 1797. jim je vlada sama preklicala vso veljavo iu ko je istega leta tudi izbrisala dve tretjini državnega dolga, pomenilo je to, da je Francoska v denarnem gospodarstvu prišla na kant. Mnogo sitnostij prizadevale so direktoriju tudi politične stranke, ki so vsaka po svojem hotele preobrniti tedanji državni red. Starih Jakobincev ni bilo več, ali zato so se namesto njih pokazali takozvani “komunisti ’, ki so trdili, da je vsak posestnik tat, da noben posamezen človek nima pravice ko kakega zemljišča, kaj ti zemlja naša da je skupna lastnina vseh ljudi j. Vodja te nè varne stranke bil je Camille Babeuf, jri je v “ljudskem zagovorniku ", glasilu svojem, vsak dan razlagal komunistične nauke ter siromašne ljudij ščuval zoper pre možne. Z najzvestejšimi tovariši svojimi je Babeuf v Papteonu sklenil skrivno zvezo “enakih ki so si skušali tudi med vojšča dobiti privržencev. Ali ravno to jih je ugonobilo. Neki stotnik je pristopil v njihovo družbo ter se ustil največega prevratnika, a ko je zvedel vse naklepe zarotnikov, izdal jih je direktoriju, in ta jih je vse dal zasačiti. Dne 27. maja 1979 so Babeufa in prvega tova risa njegovega ob glavo dejali, o-stale pa so izgnali v Ameriko. Obsodba komunistov ohrabrila je gosposko stranko “kluba Cliehy-skega,” ki je delala na to, da bi se ponovilo kraljestvo francosko. Po dopolnilnih volitvah v držav' ni zbor leta 1797. je ta stranka v “svetovalstvu petstoterih” dobi la toliko moč, da so za predsednika izvolili njenega privrženca generala Piehegru-ja, katerega so Burbonci podkupili. Razdor po kazal se je v istem direktoriju, kajti tudi tu sta dva ravnatelja, Carnot in Barthélémy, podpirala kraljevo stranko, in le ostali tri je: Barras, Rewbell in Lareveillë-re-Lepeaux, bili so še za republiko. Ti trije so sprevideli, da jih le vojaška sila more obdržati na državnem krmilu in poverili šo se Napoleonu, ko so se bili prepriča li, da noben drug general ne bi mogel republike rešiti velike nevarnosti, ki jej je pretila od do mačih njenih nasprotnikov. In res je Napoleon bil pravi mož za to. Vojščaki bili so m« udani k'à ko.r nobenemu drugemu. Dne 14, julija 1797 jih je v slavnostnem ogovoru spomnil obletnice razde janja bastilje ter jih rotil, da naj prisežejo “boj brez milosti vsem sovražnikom republike in tedanjo njene ustave”. Z velikim navdu šenjem pritrdili so vojščaki ljubljenemu generalu svojemu, pri slavnostnem obedu napivali njemu in republiki ter podpisali zaupnico direktoriju v Pariz. Pa tudi drugi ljudje zaupali so Napoleonu ter bili uverjeni, da. bo le on Francoskej povrnil stalni državni red in mir, in da jo bo spravil tudi iz denarne zadrege kajti med tem ko so druge vojske stale silnih stroškov, vzdrževal je on svojo sam in povrh je še vsak čas cele vozove kovanega denar ja pošiljal iz Italije. (Dalje prihodnjič.) Listnica upravništva: Naročnike, ki ne dobijo kake številke, naprošamo-, naj se^radi tega ne jezijo nad nami, ker je lahko mogoče, da se izgubi na po šti. Mi list redno pošiljamo in ni naša krivda, ako katera številka ne pride. V tem slučaju pa prosi mo za obvestilo, da pošljemo drug iztis. Pri spremembi naslova ponov no prosimo, da vsak naročnik na vede poleg novega tudi stari na slov, ker drugače ne moremo pri sličnosti imen izvesti spremembe KJE JE Franc Joba, doma iz Derganjih Sel pri Novemmestu. Zadnjikrat je delal v nekem premogovniku na Pruskem. Ker mu imam nekaj važnega sporočiti, naprošam ro jake, ki bi vedeli za njega ali nje gov naslov, da mi to sporočijo ali se pa naj sam javi. Josip Žabjek, Box 17, Livingston, 111. (11,4-10) KAJ JE Z BELOKRANJSKO ŽELEZNICO? Vse kaže na to, da bo še poteklo mnogo Ljubljanice v Savo, predno se zgradi belokranjska železnica, ki bo vezala Ljubljano preko Bele Krajine z Dalmacijo, dasi bi morala biti glasom pred leti sklenjene na-godbe z Ogrsko belokranjska proga zgrajena že letos, dalmatin-sko-hr/aška pa najkasneje do konca 1. 1911. Največ je zakrivila bosanska kriza, da se železnica ni zgradila, ker je vlada porabila ves razpoložljivi denar za — o-boroževanje. Sedaj so državne blagajne prazne in ni sredstev za zgradbo. Posebno velja to za 0-grsko, ki išče posojila, a ga ne more dobiti. O zgradbi dalmatin-sko-belokranjske železnice se je izrazil državni poslanec vitez Vukovič, v “Našem Jedinstvu”, da je avstrijska vlada za zgradbo železnice, a da se temu upirajo Ma džari, ki za to železnico niso bili nikdar posebno navdušeni. Sedaj se Madžari izgovarjajo, da nimajo denarja, za to jih tudi avstrijska vlada ne more prisiliti, da bi sedaj izpolnili svoje, v nagodbi prevzete obveznosti in jeli graditi železnico, to tem manj, ker je ostal dosedaj brezuspešen ves njihov trud, najeti državno posojilo. Brez denarja pa se seveda ne da ničesar započeti. Zato bo tre ba, kakor vse kaže, čakati na zgradbo bfelokranjsko-dalmatitn ske železnice najmanj še par let. — Tako se je izrazil poslanec IVlukovič o celotni zgradbi. Ven dar bo menda pravo tole: Ako bi bil državni poslanec za Belokra-jino mož na svojem mestu, bi bil že zda/na lahko dosegel, da bi se bila zgradila železniška proga Novo mesto Črnomelj - Metlika. Toda prejšnji poslanec Šuklje pa za stvar ni ganil s prstom, zato je vse mirovalo. Tudi avstrijska vlada se je namreč v nagodbi obvezala, da bo dolenjsko progo do deželne meje zgradila do konca 1.1910 in sicer ne glede na to, ali bo v tem času dograjena železnica na hrvaškem ozemlju ali ne. Iz te obveze je razvidno, da se avstrijska vlada glede belokranjske železnice absolutno ne more izgovarjati na Madžare. To bi moral 'bivši belokranjski poslanec plemeniti Šuklje imfeti pred očmi, pa bi bil vlado lahko prisilil, da bi bila že zdavna pričela z zgradbo železnice na dolenjski strani. Seveda Šuklje je postal star in komoden, pa se ni za ničesar brigal, za to tudi Belokranjci in No-vomeščani še sedaj zaman čakajo na zgradbo železnice. Ali jih bo t0 spametovalo, da ne bodo več zaupali takšnim tičem, kakor sta Šuklje in njegov podrepnik Jarc? NAJBOLJŠA KUHINJA! NAZNANILO CHICAŠKIM SLOVENCEM. Tem potom naznanjamo vsem članom in članicam slov. zveznega druživa “Prosveta”, da se vrši družtvena seja dne 2. novembra v prostorih Narodne dvorane na Centre ave. in 18. ulica. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Znano je, da je družtvo “Prosveta” začasno utihnilo. To je bil gotovo žalosten pojav in radi tega je potrebno, da se družtvo zopet oživi. Zbralo se je že nekaj članov, ki so se zavzeli, da se nekaj učini za preporod Slovenskega Zveznega Družtva “Prosveta”. Radi tega je sklicana ta seja. Ker se gre v prvi vrsti za oživ-Ijenje dobrega pevskega zbora, se nadejamo obile udeležbe. K seji so vabljeni vsi rojaki v Chicagi, katerih veseli petje. Pridite torej 2. novembra v Narodno dvorano. Alozij Novina, Frank Mravlja, Fr. Udovich, sklicatelji. Billiards—Pool Table—Prenočišča za potnike. Domače pripravljene jedi. Odprto podnevi in ponoč P. Peric, 1412 W. 18. St., CHICAGO, ILL. § Pridite k nam po jesensko § ....—- obleko ali sukno ■■■== Pri nas bodete dobili boljše blago za isto ceno kot kjerkoli drugje. NAŠE TOJESENSKE OBLEKE PO $14.85 so najboljše, kar se jih je še kedaj prodajalo po tej ceni. So istega mat**riiala in kroja, kot obleke, ki se jih prodaja povsod drugod vChic-igi. Ako bi želeli pa slabejše ali boljše kvalitete obleko jih imamo na stotine na izbiro vredne od $10.00 do $25.00 Vogal Blue Island Av. Cor. 18. Place. Jelinek In Mayer, lastnika F'/'/H\\\ ^Kašparjeva Državna BankaP vogal Bine Island Ave. & 19. ul. VLOGE 83,500,000.00 GLAVNICA . $200.000.00 PREBITEK . . $100.000.00 Prva In edina češka državna banka v Chicagi. Plačuje po 3% od vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. PoSiljamo denar na vse del. L sveta; prodajamo šifkarte in posoju jemo denar na posestva in zavarovalne police. fl Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca septembra 1910 vložilo je 1445 strank K 708.779.70, 1373 strank pa dvignilo K 805.500.82. Stanje vlog koncem meseca septembra 1910: K 38,694,472.51. — Stanje vložnih knjižic: 27.748. — V III. četrtletju 1910 dovolilo se je 112 prosilcem hipotečnih in občinskih posojil za K 2,175.650; odklonilo pa se je radi nezadostnega pokritja 51 prošenj za K 402.000.—. V Veliko Britanijo se vvozi vsako leto trikrat več surovega masla, kakor ga proizvajajo v deželi. Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, 111. tool PERU PIVO. PERU BEER COMPANY, Peru, III. Podpirajte krajevno obrt! ATLAS BREWING CO. aluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LAOER 1 MAONET | GRANAT fl Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. ^¡¡| 41, « Največja slovenska lekarna v Chicagu <*• & * * * * Velikanska zaloga koreninic, zelišč in že izdelanih zdravil, medtem tudi Severova, Trl-nerjeva in Richterjeva. Kadar iščete pomoči, takrat pridite v našo lekarno, kjer ordinirajo samo slovanski zdravniki. Pri nas se nahaja poštni oddelek, direkno i* pošiljamo torej denar popošti v domovino. Poslujemo vsak dan do 9. ure zvečer. Pri nas obrestujemo naložen denar po 3 proč. na leto. Pridite in prepričajte se * 4* 4* 4» 4» 4* * 4* ¿fi 4* ¿p ¿t* T4 •$* 4* T* 4* *$* *$* *■»* 4* H* 4* 4* iT* ‘T* 4* *1* *1* λ C. G. FOUCEK že 25 let v tej trgovini na itlem prostoru 1801 Center Ave. vogal 18. St. nasproti Dvorani v Chicagu 111. EDINA V1NARNA ki toči najboljša kalifornijska in importirana vina. POZOR! Kedar kupite galon' vina, ali več, tedaj Vam ga prioeljemo na dom — brezplačno! I v Naše vino je izvrstno in kdor ga je pil, trdi, da ni še nikdar » svojem življenju pokusil boljše kapljice. Vsi dobro došll! Jos. Bernard 1903 Blue Island Ave. Telefon Canal 84«.