Ameriška Domovina /Ml/* F KM e /1111- H O IVI E asr«« SL0V6NIAN MORNING NfiWSMKft NO. 186 CLEVELAND 8. 0* WEDNESDAY MORNING. ISEPTBM'BER 21, A949 LETO LI.—VOL. U. 121 SLOVENIJI PISMO POPISUJE RAJ. — ter Vehar v Ljubljani, Franc »6VENSKIM nmoviMOM V U.J.A. Oglašam se zopet iz tega našega lepega kraja. Nekdaj je bilo res lepo tu. Danes se pa vsak dan počutimo kot na pogrebšči-ni. Pokopali smo našo staro Jugoslavijo. Spominjamo se je vsak dan bolj. Dobili smo namesto zlate svobode, ki so nam jo obetali, pekel. To spomlad se je začelo za nas posebno trpljenje. Ta mesec so pobrali zadnje mlade fante in dekleta, ki so službovali na kmetih ter jih poslali v rudnike in v tovarne. Tako smo na kmetijah ostali samo starejši ljudje in otroci. Nas kmete pritiskajo, da vstopimo v obdelovalno zadrugo. To je hujše kot tlaka. Mi smo sužnji, ne tlačani. Ljudstvo se upira. Veliko so jih že zaprli. Minuli teden so v naši vasi pobrali vsem večjim kmetom vso mast in meso kar so imeli doma. Veliko jih je moralo dati zadnjo kravo iz hleva. Pred 14 dnevi je šlo 10 parov konj in'30 ljudi iz naše'" vasi v Opatovo goro podirat bu-, kve za hlode in drva. Hrasti iz] Krakovega so že vsi posekani | in delno že izvoženi. Kar dobiš j listek od občine, pa moraš iti delat za 30 dni s konji in vo?o-{ vj zastonj, za izgubo in pustiti doma vse vnemar. Ce se upi-' Kuclar v Gornji Radgoni, Sta ne Lahajner v Ljubljani, Ivo Černe v Ljubljani. o Žele zaključiti mirovno pogodbo za Avstrijo Washington. — Trije zunanji ministri zaipada, ameriški, britanski in francoski so urgirali rusko zunanje ministrstvo naj vendar že opuBti akcijo sabotaže pri londonskih razgovorih za mirovno pogodbo o Avstriji. -------------o----- Ustaja v Boliviji zatrta LaPaz, Bolivija. — Desničarska vstaja proti vladi 'je končana. Vodje upora so pobegnili z avijond preko meje, uporni vojaki pa beže proti džunglam in argentinski meji. Zasledujejo jih vladne patrole. — Vabilo na letno sejo Vtem odbornikom Uge Katoliških Slovenskih Amerikancev PF F/ kuje in prosi da bi bila vojna. Nič ni ljudem za to, da jih bo ninogo zopet pomrlo. Mislijo, da je smrt boljša kot' tako življenje. Cerkve in du-| honike zapirajo, iz kapelic in' znamenj so pometali že vse ki-J pe in križe. j UMRLI SO: Jože Pogačnik v D. M. v Polju, Mate Ujčič v Ljubljani, Ivana Cetina v Celju, Illja Aršič v Rogaški Slatini, Ivan Pollak v Kamniku, Iyan Koroša v Gorici pri Celju, Janez Jelenc v Železnikih, Ivanka šrifelj v Ljubljani, Štefka Kokalj v Ljubljani, Marija Klun v Ribnici, Marija Jurjevčič v Veliki Ligojni, Gojka Bradač v Celju, Roman Pahor v Gornji Radgoni, Ivana Pipp v št. Rupertu pri Mariboru, Karel Štefin v Ljubljani, Ivan Pezdir v Brezovici pri Ljubljani, Marija Sotošek v Ljubljani, Ivan Bezjak v Framu pri Mariboru, Amalija Kosta v Ljubljani, Barbara Vraničar v Ljubljani, Jožef Legan na Viču, Pe- V sredo dne 5. okt. 1919 sklicujemo redno letno sejo glavnega odbora Lige. Se- m Tri m Im Ali ni čudno, da je moral nekaterim našim milim tovarišem v Ameriki šele Tito odpreti oči glede diktatorjev v Moskvi. » * » Ako smo prej mi upali le kihniti proti Moskvi, so že vpili, da napadamo “slovane.” Zdaj jih pa sami češejo in obkladajo z najgršimi imeni, da se kar kadi. Seveda, to vse ljubezen stp. • » * Dokler ne pride človek v to i deželo, si jo predstavlja za vse' drugačno kot pa je. O njej sanja kot o “božičku,” ki natrese igračk v malho. Tudi mi smo si jo tako predstavljali, bili neka; časa razočarani, toda pozneje videli, da koncem konca le ni tako nazarensko slaba kontra. Dobili smo trdno vero vasjo in ne kesamo se. . Zahvala in ponovna proin|a : Spomladi sva bila prosila slovenske duhovnike naj skušajo z vsemi razpoložljivimi sredstvi podpirati Ligo katoliških slovenskih Amerikancev z denarnimi prispevki. Prosila sva naj napravijo cerkvene in drugačne zbirke za ta namep. Odzvali so se naslednji: Rev. Anton Anžič, Seeland, N. D. ki je poslal $26.00 Rev. Odilo Hajnšek, Willard, Wis, je poslal $30.00 in še enkrat posebej $100.00 Rev. M. Pirnat, Butte, Mont, kf je poslal $26.00 Rev. Milan Slaje, Lorain, Ohio, je daroval $50.00 Rev. F. A. Sedejr Greaney, Minn., je poslal $19.21 Rev. Julij Slapšak, Sv. Lovrenc v Clvelandu je poslal $32.00 in zbirko Maple Heights Narodni dom $100.00 Rev. Val. Schiffrer, New Uhn, Minn., ki je poslal $100.00 Rev. Francis Schweiger, Gilbert, Minn, je poslal $130.00 Rev. J Verhunec, McKees Rocks, Pa., je poslal $20.00 Rev. Jože Vovk, Ely, Minn, je poslal ‘ $400.00 Rev. John Zaplotnik, Lindsay, Nebraska, je poslal $100.00 Tu seveda navajamo samo tiste zbirke, ki so jih pošiljatelji očividno poslali z ozirom na najino prošnjo. Vse druge darove so itak tajniki in drugi uradniki Lige že objavili v Ameriški Domovini. ' Tekom poletnih mesecev se je vse poslovanje lige vzd: s temi prispevki in s preostankom od prireditve Katoliškega dne v Clevelandu, ki je znašal $1,500.00 ter z darovi, ki So se nabrali pri upravi “Ameriške Domovine” ki je poslala blagajniku Lige skupni znesek $500.00. Vsem, ki so darovali in ki so se potrudili za zbiranje, se iz vsega srca zahvaljujeva, kličeva in prosiva božjega blagoslova, in plačila zanje. Kakor je splošno znano, je sedaj akcija za razselitev begunskih množic v polnem teku. Liga mora imeti na razpolago vsa; nekaj ,vsak mesec, da more razseljevanje učinkovito podpirati in dati Itako malenkostno podporo v najnujnjših slučajih naj- Se pisatelj zazre v gozdove, preko skal in gora, preko poljan in pobira kosti pomorjenih in nepokopanih. Na koncu v baladi Recher Ave-. za v petek 23. ob Velika črna maša za pobite Slovence Ta velika knjiga ima tudi strašno- sliko razmetanih kosti po Železnice že odpuščajo tisoče slovenski zemlji. Ob mašnikovi delavcev — Premogarji so pr0Snji "Naj počivajo v miru,” odločni in prepričani, da ni drugega izhoda. Pittsburgh, Pa. — Splošha stavka premogarjev ima že svoje težke posledice. Celezni-ce, ki prve čutijo ustavitev produkcije premoga, že objavljajo, da bodo morale začasno odpustiti na tisoče delavstva, ker nimajo transporta premoga. Premogarji vedo, da jih čakajo črni dnevi, še bolj pa to čutijo njihove žene in gospodinje. že doslej so od junija sem delali le po tri dni, ker ni bilo pogodbe. To je pomenilo polovico manjše dohodke za premOgarske druži- slika mater, ki za sinom trpi, ko v sanjah vidi, da jo sin prosi naj ga iz gozda odnese in na blagoslovljenem pokopališču med brati in sosedi pokoplje. Mati po noči vstane, in s svojimi prsti prireditev bo na platnu. odkoplje sinove kosti, jih v culo nabere, poveže in proti pokopališču nese. .. težka pot, da pred vasjo ob razpelu počine: moj sine, moj sine, kako hudo ... ko breme pa nosijo premogarji s trdno odločnostjo in prepričani, da ni drugega izhoda. Smatrajo, da, je bil socijalni fond najboljša pridobitev njihove unije in tako dragocena za njihovo življenje, da morajo uporabiti vse moči, da jo ob-drže. Smatrajo, da so podjetja nelojalno ravnala, k9 so plačila ustavila sredi pogajanj in zlorabila dobro voljo unijske-ga odbora, ki je letos izjemoma pristal, da se delo nadaljuje tudi v času, ko ni še bilo nove delovne pogodbe. 'to Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Slike v Eueliiu— Mr. Grdina sporoča sledeče: Dogovorili smo se za slikovno v predstavo Euclidu, v domu na 7:30 zvečer, na vrtu, ali v dvorani. Zbirka slik bo zanimiva. Mnogo 3e bo videlo takih domačinov, ki jih že dolgo ni več med nami. Vsa zgodovina Euclidskih Sedaj pa še stavka. Tež- Vrav tedaj zavijejo tam okrog llalijanje, hočejo ji culo odpreti. O Jezus sveti .... 1 visoko jo dvigne do Kriščeih rtbg kot povzdigovanje. Ni težka, ne more biti kaj prida. Puste jo starko, samo na sveti... Prinesla je krsto do cerkvenega zida. M’'iU Mošt je že tukaj-Pravijo, da bo letos fina kapljica! Korošec Winery ga že stiska. Naročite ga zidaj, da ga dobite pravočasno v klet. Tudi sode dobite tam, če se zglasite na 6629 St. Clair lAve. ali pokličite EN 2233. Je zopet pri delu— Dobro poznani rojak Frank Longar, 6630 St. Clair Ave., je zopet v svoji popravljalnim čevljev, kjer vam postreže v vaše zadovoljstvo, najsi bo s finim delom ali zmernimi cenami. Njemu pomaga nedavno došli iz Evrope Mirko Glavan, ki se je V letih 1944 im 1946 odlikoval s tem, da je rešil več ameriških Knjigo naročite pri Ameriški letalcev, ki so bili primorani B ■ : i Dnevni red seje Pozdrav in poročilo predsednika, Beseda o vtisih in nasvetih pokrovitelja škofa dr. Rožmana, Poročilo glavnega tajni ka Rev. Alojzij Modica' OFM, Poročilo glavnega blagajnika Mr. Josip Zalarja, Poročilo ReV. Bernard Ambrožiča OFM, kot zastopnika Lige v glavnem uradu NCWC War Relief Services, Poročilo dr. Kreka o Li-ginem uradu v Clevelandu, Poročila ostalih odbornikov, Volitve izvršnega odboru, Predlogi za delo v prihodnjem letu, Slučajnosti. S sejami smo letos zelo prizanašali. Bili smo mnenja, da je glavno, da izvršilni organi nemoteno delujejo, zlasti, da pridno vzdržkjejo organizacijo pre, seljevanja, ki je med vsem letom teklo tako v VSA kot v druge države. Sedaj pa, ko seja mora biti, toUko bolj prosimo, da gotovo vsi odborniki pridejo in pripeljejo. seboj tudi druge naše prijaleljel zlasti vse tiste, ki m medtem postali sponsor ji naših beguncev oziroma vodih naseljencev in ki so za namene Lige požrtvovalno delali in darovali. Posebej so povabljeni vsi člani odbora stoterih v Clevelandu. Pripeljite tudi novih sodelavcev. Msgr. John Oman - predsednik, Rev. Alojzij Madie OFM gl tajnik. \ e -vosiva slovenska društva, kiube, pevske zbore, dramatične krožke in druge naj prfrede tekom jesenske in zimske sezone kakršnokoli društveno prireditev,'koncert, predavanje, zabavni večer ali kaj drugega, da se zbere nekaj dohodkov za namene Katoliške Lige. Končno prav posebno prosiva vse slovenske katoličane Ameriki, naj skušajo preskrbeti sponsorje še za vse tiste, ki v Evropi čakajo na preselitev- Je še veliko, Slovencev po taboriščih v Italiji, Avstriji in Nemčiji in okoli 2,000. še nerešenih prošenj za sponsorje leži v pisarni Lige. Begunci, ki so doslej prišli v USA, so se skoraj brez izjeme izkazali kot pridni, vestni in pošteni ljudje, žrtve, ki so jih zanje Nemčija hoče postati član nove Evrope Bonn. — Novi nemški kancler Adenauer je objavil članek, v katerem pove program nove __________ r_____,...................4..________ „ ___.4~ zapadno nemške vlade. Ade- sponsorji napravili, skušajo hitro vračati in nikjer niso v nepo- nauer pravi, da se bo nova trebno breme. Naj bi se našlo še toliko dobrih src. med ameriškimi Slovenci, da bomo mogli ustreči vsem tem, ki prosijo. Vsa sporočila pošiljate kar na urad LiLge 10316 Barrett Ave., Cleveland, Ohio, denarne prispevke pa na glavnega blagajnika Mr. John Zalar, KSKJ, Joliet, 111. Tudi podpisani predsednik Vam bo hvaležen, če ga boste ob priliki obvestili kako ta dobrodelna akcija pri Vas napreduje in koliko ste mogli prispevati. Cleveland, O., 20. septembra 1949. škof Dr. Gregorij Rožman, pokrovitelj Mnsgr. John Oman, predsednik glavnega odbora. Kdo bo mogel sprejeti moža begunca? Mož šestdesetih let, ki je bil v starem kraju dober posestnik v bližini Ljubljane, je izgubil sponzorja. Je še zdrav, le vsled prestanega trpljenja sedaj malo oslabljen, pa zmožen za navadna dela. Ker je brez vsake svoje krivde ostal brez qtrehe in si ne more takoj dobiti druge zaposlitve, prosi Liga zanj dobre naše ljudi, da bi ga kaka družina sprejela za par tednov na hrano in stanovanje, da bi si med tem poiskal delo in zaslužek. Domovini. Cena je $2.75, s poštnino pa $3.00. —o------ ;Ve8 svoboden svet * Ivana Žnidaršič, stanujoča na'; *' , ._, ■ „„ to E. 160. St. ***-£*'£ ^m^T0 I Želetov pogrebni zavod O času Doglej ^ bila po ke_ pogreba m drugo bomo še Jav*h-nadskih ddočillh kanadski in ■ I ....... V bo- Ilauci pavi) vi« .»vrv« Nemčija borila proti nacijona lizmu. Storila bo vse, da se Nemčija čim preje socijalno in gospodarsko opomore in vključi v družino evropskih narodov. Nemčija hoče biti trdnjava nove združene demokratične Evrope. ameriški' dolar enaka, doče bo en ameriški dolar veljal 1.10 kanadskih. Pričakujejo, da bodo svoje valute znižale tudi druge države, posebno Francija, Italija in 'Grčija. Paul Hoffman, naš ambasador in Šef uradov za zunanjo pomoč, je izjavil, da ceni, da bodo mogle evropske dežele izvoziti-sedaj po novi ureditvi valut napram dolarju v Ameriko za 2 bilijona in 600 milijonov vrednosti blaga več na leto. IZ RUKIH MSELBM PULLMAN, 111. — William Kriaus, star 35 let in rojln v tej naselbini kot sin družine Joe Knaus, je 2. sept. storil tragično smrt na kanadskem jezeru 90 milj jugovzhodno od mesta Sbo. On je služil kot uradnik pri zveznem arzenalu v Detroitu. On in njegovi prijatelji so šli z letalom na ribolov. Ko so hoteli privezati vodno letalo, je bil William naprošen, naj vrže vrv na obrežje. Prišel pa je prebli- pristati na jugoslovanskem o-zemlju. Z njegovo pomočjo so se potem vrnili v Ameriko in so mu še danes hvaležni. Za vse to ima Mirko uradne listine. AalnMnifi niči, kjer je srečno prestala o-peracijo. Začasno obiski niso dovoljeni. V bolnišnico— V- Glenviile bolnišnico se je podala Miš. Margaret Jartz iz 7009 Hecker Aive. Nahaja se v vardi 1. Obiski so dovoljeni od 2 do 3 pop. ter od 7 do 8 zvečer. Maša za vojake— V petek ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pok. Rudy Korena v spomin 5. dbletnice njegove smrti. Na operaciji— Peter Werlich iz 160U Arcade Ave. se n aha j ti v Doctors bolnišnici na 12346 Cedar Ave. v svrho operacije. Zemljevid varde— • V našem uradu imamo razo-bešen zemljevid nove 23. varde. Lahko si ga ogledate. Lahko tudi vsakemu povemo, v kateri precinkt spada njegova ulica. Ta nova varda zdaj seže na za-padu od 40. ceste, gre po Payne Ave., do 66. ceste, po 55. cesti doli do Superior Ave. in po Superior dq 79. ceste in po 79. ce-siti doli do jezera.'V novi 23. vardi so razdeljeni precinkti tako, da ni v nobenem več kot 400 volivcev. Zemljevid nam je iz prijaznosti preskrbel mestni odbornik Edward J. Kovačič, za kar mu najlepša hvala. -o- Kar Ameriški Domovini ali pa zu vrtečega se propelerja, ki ga Liginem uradu na 10316 Bar- ie zadel v *lavo ln zbil v J«*ro. rett Ave. naj sporoči ali javi te- Njegovo truplo so našli šele čez _ ... _ ________.. . nonm rlnt 1/A an Lrovio/Jal/i (11*7017. lefonično na PO 6887 kdor bo tako dober, da bi v tem slučaju mogel pomagati dobremu možu. SHEBOYGAN, Wis. — Po večletnem bolehanju je umrla Mary Fedran, doma iz Ljubnega, štajersko. Prejšnja leta je živela v Milwaukeeju, ko se je poročila, s« je pa preselila v Sheboygan, osem dni, ko so kanadski državni policaji že obupali, da bi ga našli. Pripeljano je bilo domov v Pullman in pogreb bo 13. sept. Zapušča starše, sestro in brata. ST. LOUIS, Mo. — Dne 3. sept. je v bolnišnici umrl George Mihelich, star okrog 70 let, doma od Suhorja, Bela Krajina, samski. Tukaj ne zapušča sorodnikov. Razne najnovejše svetovne vesti FLUSHING MEADOW, N, Y. — Četrta glavna skuščina Zveze. Narodov je izvolila za predsednika, šefa filipinske delegacije Karla P. Romulo. Romulo je v, nastopnem govoru pozval 1,000 delegatov, ki zastopajo 59 držžav, haj delajo tako, da bo skupščina zaslužila ime "skupščina miru.’* • • • •; . BONN, NEMČIJA. — Dr. Adenauer je sestavil svojo vlado in se predstavil začasnemu parlamentu. Rekel je, da se bo njegova vlada borila za to, da bo v NemČjo vključen tudi njen vzhodni del in da bo vsa združena Nemčija postala član nove demokratične združene'Evrope. LONDON, ANGLIJA. — Z ozirom na znižanje vrednosti funta so britanski železničarji postavili zahtevo, da se jim morajo zvišati plače za 1 funt 40 tedensko. Vlada se bori proti zviševanju plač, pa bo komaj mogla zavreti ta tok, ker bodo takoj poskočile cene kruha. t • • PRAGA, čiEŠKA. — Poleg duhovnikov je češka komunisti čna vlada zadnje tedne aretirala in spraila v zapor nad 200 ka-toliškh lajikov. Hoče zlomiti vsak odpor proti novemu zakonu, ki bo postavil Cerkev popolnoma pod kontrolo komunističnih oblasti. Vlada izvaja tudi obsežne čistke v vrdtah komunistične stranke. Zaprtih je nekaj najvišjih strankinih funkcijonarjev, ki jih dolže, da so bili "izdajalci” ip “špijoni.” • • • PITTSBURGH. — Ker ni upanja, da bi se uredil spor med „„ „„ jeklarsko industrijo in unijo mirnim potem, so podjetja že odre- izostali od dela. dila priprave, za ustavitev obratov. Predsednik jeklarske unije je sklical 170 članov stavkovnega odbora k seji, ki naj določi vse podrobnosti za Stavko in med stavko. - Kopači antracita tudi stavkajo Scranton, Pa. — 80,000 premogarjev, kopačev antracita, je stopilo v stavko iz simpatije z drugimi premogarji. Daši ti premogarji niso direktno prizadeti, ker so podjetja ustavila vplačila v rudarski fond, vedo, da bodo tudi oni prišli pod udarec, če se vprašanje splošno pravilno in za rudarje ugodno ne reši. Zato so tudi oni DAJ BRAT, DAJ 8ESTRA. SPOMNI SI BIOUNCEV 8 KAKIM I Ameri$ka Domovina f.lAmu uimvo, Sdlte) <117 St Clmlr A«. HEnfcnon MU Ctertaad S. Ohio ______ Published dolly uzoept Sotodoyo. Sundays sod Holiday«____ SEPTEMBER ■w w nit nt um m sat > 2 3 4 5 6 7 8 9 io h n 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 252627 282930 NAROČNINA Za Zed. države »8.50 na leto; ta pol leta »5.00; u četrt leta »3.00. Za Kanado in sploh sa dežele Izven Zed. držav »10.00 s« leto. Za pol leta »8.00, m 8 »3.50. SUBSCRIPTION RATBS United State« »8.60 per ymr; $5.00 for 6 months; »8.00 for 8 months. Canada and all other countries outside United States »10 per year. »6 for 6 months, »8.50 for 8 months. UNRRE so levji del znali dobiti komunisti zlasti Tito, da je bil dozidek dograjen. Taje bpremil svojo armado in OZNO ter delno povrnil Sov- ' jetski Uniji njene dobave partizanom med vojno. Svet ne pozna dejanskega usmiljenja za žrtve komunistične revolucije v Evropi. Leta in leta jih pusti v bedi in pomanjkanju in zaničevanju v taboriščih. O kako težko delo imajo tisti, ki se bore zanje. Saj sami veste, saj ste v veliki meri tudi katoliški slovenski Amerikanci med njimi Saj sami veste koliko ste se morali prizadevati, koliko ste morali žrtvovati, da ste iz svojih skromnosti zbirali, da ste vsaj najhujše.rane celili in sprejem beguncev v Ameriki iz-vojevali. Čast in hvala vsem, ki so pri tem. pomagali. Ali tu hočem povdariti, da svet na splošno, tisti svet, ki je v tre-notku našel milijone in milijarde za vse druge namene in bi prav tako, lahko rešil vse komunistične preganjance s potezo peresa, že štiri leta “rešuje” to vprašanje in pusti, da ljudje ginejo v trpljenju, ko bi lahko bili že delovni člani svobodnih ljudstev in dežel. Tudi to pomanjkanje smisla za te trpine je že sad komunističnega podminiranja javnega pak radi varnosti slučajnih pri-mnenja, javne vesti. Vsak ima svoj del dolžnosti, da se take pomanjkljivo- Kntered aa aeoond-clms matter January moja zasluga. Prisvajam si jo le mal del, ampak zasluga gre vseveč drugim direktorjem, delniškim društvom, delničarjem in delničarkam in drugim prijateljem, ki so to narodno stavko podpirali. Ne direktorij ampak narod je plačal dolg. Živo mi je še v spominu, kako smo ob času, ko smo bili do ki nam ga je SD ponudila. SDZj ušes v dolgu prosili delničarje nam je dala poleg že dolgova- naj sprejmejo v direktorij med nih $20,000 dodatnih $12,000, j tem, ko so se sedaj, ko je Dom tako da smo bili pozneje Zvezi j plačan, z veseljem prijavil da dolžni $32,000. 'nadaljujjejo tam, kjer simo mi Meseca novembra lota 1939 popustili. Sedaj je lahko gospo- - - direktoriju, toda upravičeno pa ga dogodka, ki se bo proslavi! sg ^j^alo od direktoric, ki so že več zaporednih let v direktoriju, pa niso ta potrebni klub obržale pri življenju. Mogoče bodo nove, zveže ženske direktorske moči ženski klub reorganizirale in ga prikrojile korporacij i. Mrtva točka biti v direktorju ni v soglasju zaupa-mja, ki ga poveri delniška seja. Ob 'koncu naj omenim, da ima sedanji dierktorji precej mladih direktorjev, ki so vse hvale vredni. Direktorski predsednik tukaj rojen mož v osebi Franka Černe je nekaj izrednega in dobrega materijala. Mož je značajen, razumen, dober gospodar in redkost med našo tukaj rojeno mladino. Tudi Frank Urbančič je dober direktor mlajše generacije, ki razume taktiko starejših direktorjev. Tudi ostali direktorji uživajo zaupanje med delničarji, posebno se med njimi odlikujeta Steve Mejak, 'predsednik gospodarskega odbora in Amiton Škapin, direktorski podpredsednik. Dragi delničarji, v soboto in nedeljo je dan, kateri mora biti v veselje vsakomur. Vsakega delničarja sveta dolžnost je, če ni radi važni zadržkov zadržan, da poseti to proslavo in se pridruži direktorjem in častnim gostom in z njimi gostuje, (t>ali« n» 3. strani.) duho in začel kazati hlapcu pot, po kateri naj mi sledi. Hlapec je tekel prazen, jaz pa s kovče-gom v roki, pa me ni dotekel, vam pravim. Saj sem bil znan na Menišiji, da sem bil za Žni-darjevim Jakopom naj hitrejši. Žnidarjv Jakop je bil prvi, jaz pa drugi. To jeibilo, kadar smo tekmovali doli pri Pe-runcah. Kadar je bilo treba pa pred sovražnikom, sem bil pa jaz prvi, tisto pa že. Tako sva jo rezala hlapec in jaz drug za drugim tje po Kanadi. Nič nisem gledal kam stopim. Hlapec mi je že prej povedal, v kateri smeri je železnica in tiste sem se držal. Zdaj šele se mi je posvetilo, zakaj mi je hlapec naročal, naj grem najprej jaz in potem bo šele gospodarju 'povedal, da odhajava oba v mesto za delom. On je gospodarja poznal bolje kot jaz, bi rekel. Po gospodarjevem nisva zaslužila drugega kot nekaj zrn svinca med rebra, ki ga puščava zdaj na pomlad samega. Meni že ni bilo zamere, ki seta komaj dobro prišel, če grem kar zopet proč. Ampak hlapele, ki ga je gospodar krmil vso zimo, da ga zdaj ob največjem delu pušča samega. Meni je bilo žal, da je tako prišlo, pa ki je morda gospodar mislil, da sem jaz hlapca odpeljal. Pa je bilo ravno obratno, hlapec mi je rekel, da sem aboten, če bom! tukaj garal po 20 ur na dan za en dolar, pa vse frej, luč in seno. No, zdaj je, kar je in ne kaže drugega, da prideva čim prej gospodarju izpred oči. Dolgo je vzelo hlapca, da me je došel in mi ves zasopel povedal, da gospodarja ne bo za nama, da hodiva lahko holj počasi. Povedal mi jč, kako se je gospodar raiz-Ijutil, ko mu je odpovedal službo, da je v hudi jezi skočil po puško in bi bil gotovo streljal, da je ni pravočasno vlil od hiše on, hlapec. In. JEM V GORAH MESECA Bridges — Aniii ! 1 Go«pod Bryson ni nikoli veliko govoril, to pot je pa Bart le bil deležen pohvale. “Dober fant si! Vedel sem, da se lahko zanelsem nate!” mn je rekel oče in Bart je bil tako vesel, kakor da je prejel odlb kovanje. “Kdo |pa je to?" vpraša oče, ko zagleda Arukija. “Mtfž, ki nam bo pokazal pot v Kasorovo vas, očka. Bil je že pa jo' zapustili in se pepeli na komaj vidno stezo, ki je šla levo od glavne poti. Aruki jim je pojasnil, da jih bo pripeljala v gore, nekaj milj severno od Kasorove vasi. Roger je postal oprezen. “Mislim, da si mi pripovedoval o nekem brezžičnem brzo-javu, ki ga baje imajo ti črnci,” reče Bartu. “Če ga res imajo, poltem nals bo Kasoro kar step, če dobi nekaj svoje lastnine nazaj.’ na osebna povabila (mene se je prezrlo) na udeležbo. Prav in lepo bi bilo, da kakor so bile dvorane napol j ene ob otvoritvi tiavbe, tr.ko naj bodo sedaj, ko se v naselbini praznuje 30 let- uoji o, ni jubilej. Pustite predsodke hener kasarno, doma — Slovenski dom je last vsega naroda in streha za vsa- transporte. Tam smo ostali cel vs««* ■■■ — -- —- teden. Eni so hitro zapravili kogar, ki išče v njem narodne gj]jngei ker g0 nam rekli, da gre- utehe. tam kot suženj in ne bo žalo- iapo počakal, da pridemo v ka- nšrin Xn nOtVOil O.VA1A 151 sf*.- ^nba in ikn nlotlll nQ tlflfl. ^ ko sotesko, in bo planil na, nas." “Da, lahko bi kaj takega sto- Vrhovčan: “Izvrstno!” pravi gospod ra, bi vedel," odgovori Bart. Bryson toplo. “Pelji ga v moj šator, da se o vsej zadevi pogovorimo.” • Aruki ni pretiraval, ko je rekel, da pozna Kasorovo trdnjavo. Razložil je, da leži vas Skoraj v koncu neke doline, ki se steza v Gore meseca. Na treh straneh jo stražijo strme skalne stene, spredaj pa močen plot iz kolov, “Dobro se vojskovati na tej “Pa slučajno za nas nič ne ve. Aruki namreč pravi, da je Kasoro izpraznil vse ozemlje okoli svoje vasi trideset milj na široko, zato ni nikogar, ki bi mu mogel o naš poročati.” Stdza se je začela dvigati in videti je bilo , kakor za grebenom, dokler niso štrleli proti modremu nebu le še vrhovi kakor beli stožci sladkorja. Hoja je bila jako 'naporna, toda strani ne,” pravi'Aruki. “Ka- kaj je bilo vise to v primeri z soro vas pobiti vse, predeto vi priti blizu.’ čelo. “Kaj pa naj potem storimo? Ali tudi ni mogoče najti prehoda čez gore, ki stoje okoli vasi?” “Ena pot biti, bas,” odgovori Aruki in njegov zgubani, mali obraz se naenkkrat zresni, glas pa postane čisto drug. “Toda pot ne jako lepa.” “Nič ne de, če bo treba m^lo po vrvi,” pravi gospod Bryson; “da bi jo le mogli rabiti.” Komaj viden smehljaj spre- zavestjo, da hodijo varno k cilju! Zrak je postal zelo hla- , 11,1 wnuu. 1J U ; aivv •••« Gospod Bryson nagulbanči jen in tretji dan, odkar so za- pustili reko, so bili fantje prav zares veseli, da imaj s seboj volnene odeje. “Štiri tisoč čevljev visoko smo že,”, pravi gospod Bryson, ko pogleda na svoj žepni barometer. “Ne moremo biti več daleč.” Ob zori so zaplufetili taborišče, čez dve uri pa so že plezali po pobočju, ki je bilo tako zelo strmo, da so nosači pod svojimi bremeni komaj dihali. Dre. leti Arukijev obraz. “Slabše 'vje je zamenjalo bodeče, nizko ko vrv, bas. Ta po tagati!” “Tagati” pometoi isto kar začarano, pa gospod Bryson se ni smejal. Preveč je poznal Afriko in vedel, kakšne prečudne reči se včasih, dogajajo v srcu Črne grmičevje, velike, od trklj^nja uglajene skale so jim zapirale pot.’ Na nekaterih mestih so morali plezati po vseh štirih. Part je opa*il, ,da sp; fantje jako molčeči in plašni., Spoln- iti, Aruki?” . “Jaz sam iti ne,” odveme mali črni mož. “Toda jaz ne toliko bati, ako beli bas iti tudi!” “Dober mož si, Aruki,” pravi Bartov oče. “Toda našim nosačem ne smemo o tej stvari miti besedice črhniti. Pazi, Aruki, da ne boš o tem nikoli go voril!” “Jaz paziti,” obljubi Aruki, “toda jaz mislit, oni kmalu spoznati sami, ko mi biti tam. To jako slab kraj,” dostavi rasno. Gospod Bryson ga začne zdaj izpraševati, obenem pa si riše na košček papirja približen na črt. Ko so čez eno uro pogovor NARODNI JUBILEJ V COLLINWOODU (Nadaljevanje te a »treni) šli iskat, kajti onadva sta bila j beli — s! določena za letalo. Dopoldne mislil A maaauevanji n a uranu Brno se udeležili procesije sv. Kakor razumem so Mia posla- Režnjega Telesa po griko-kato- IDA /Mhhno n/Wfilhilfl 86 le 11X1____ Q»r »nln »» 4a liškem obredu. Sv. mašo pa Je za nas opravil g. Vukšinlč, potem pa je odšel s transportom v Bremen. Da se bomo tam še srečali, takrat nismo vedeli. Se isti dan smo se preselili v Le-ki odpravlja Joško Penko, nekdanji tajnik. ------o------ Ko sem jaz na ra jžo šel Barberton, O. — Z veseljem sem sprejel brzojavko IRO pisarne v St. Martinu pri Beljaku, da se naj javim ameriškemu konzulu. Končno! Zadeva se je sprožila in sedaj že lahko Spravim skupaj svojih sedem sliv. Pri konzulu je šlo gladko In že sem sanjal, da bom svoj god praznoval pri ljubeznivi teti svojega zeta. Toda človek o-brača, Bog obrne, jaz bi pa še dodal: in IRO vse prevrne. Dne 14. junija 1.1. sem se podal s hčerko in njenim možem na'pot. Slovo od Kellerbežanov je bilo kratko in težko, saj sem štiri leta poučeval mladino, odkar je pa odšel od nas naš priljubljeni g. župnik-Jakop, sem nekako še njega nadomestoval. še dolgo, dolgo so otroške roke mahale v zadnji pozdrav, dok- mo takoj naprej, potem so pa gledali skozi prste, ker ni bilo denarja. Tudi jaz sem bil med tistimi. V Salzburgu je bilo še kar prijetno, posebno za tiste, ki ni3o hjji tako neumni in so šilinge obdržali. Poznavalci dobre kapljice so koj izvohali dobro gostilno in so pridno'- romali tja. Ko se je pa žep posušil — (čeprav ni bilo nobehe vročine) se je tudi romanje k “Dobri kapljici" ustavilo. V prestoli« Solnograške smo ostali cel teden. Za naše duše sta se zavzela msgr. Škrbec in Ilc Alojzij. Poromali 3mo tudi k Mariji Plain, kjer je pred 103 leti svetniški škof Martin Slomšek Maševal je Msgr. Škrbec, slovenski pevski zbor pa je pod vodstvom g. Zupana zapel nekaj lepih Marijinih pesmi, ki so bile menihom tako všeč, da so liana! Kdo bo si Bil Samo ena skrb je še težila mo- cu, ko slišiš domačo govorico. iR se je res zemeljska je srce; ali me bo zdravnik pu- In še nekaj 'je, kar me veaeli: . . ..» ...________.11 L. M________lo n- _________Oi.Sc- /Hrv! imam orati oc jc J8*" j« ——r------- r os zasukala, kali? No, čudnega stil na transport? En dan pred bi ne bilo nič, saj je že itak na svetu vse narobe. Odkar tlačim to ubogo zemljo, še ne pomnim takega mraza v poletnih dneh. V Bremen smo prišli 24. junija. Ob 1. popoldne je prisopihal vlak na postajo, kjer smo nekaj časa čakali, potem so nas pa kar na amerikandki -načito raztovorili, zapeto natovorili in odipeljali'V Grohn taborišče, kjer so mas bliskovito registrirati, pregledali in "napudrali,” marsikdo je hotel uiti, pa je zato dobil dvojno porcijo. Ko smo se nastanili, nas pride obiskat g. Cvelbar in pozneje še g. Vukšinič. Teh obiskov smo bili silno veseli kakor otroci, kadar jih obišče oče. Življenja v Grohnu ne bom opisoval, ker ga je g. dr. J. B. že natančno opisal v A. D. De bodo -pa nekateri doživeli tako razočaranje, pa ni nihče mislil. Vse invalide, ki v svojem garancijskem pismu niso imeli izrecno navedeno, da jih sprejmejo kljub invalidnosti, so zadržali in zahtevali kavcijo v višini $1000. Sedaj sem se tudi odhodom sem bil še na seznamu delavcev, pa so mi prijatelji šli tako na roko, da ao enega dobili, ki je namesto mene šel na delo. Zdravniški pregled je kar dobro izpade) in ko sem dobil “žakeljček z dobrotami,” bi bil najraje zavriskal. Samo nekaj me je še bolelo: s ladjo “General El tinge” se bova peljala samo dva Slovenca, z ladjo “Jumper" pa menda 93. Zakaj niso še naju dali na drugi seznam? Oh, ta IRO! 9. julija smo se vkrcali v Bremerhavenu, tri ure za nami pa so prišli še drugi Slovenci, določeni za ladjo “Jumper.” — ______________.____, o- pravil duhovne vaje. Romarsko je m, aim, r.«j w -l njuni . cerkev opravljajo benediktinci. Aid bodlo tudi njega zadržali? tf.nA.tAl 4— AjTkI/VH SbwWrtrt ill A n * ,1 !_V 1-1_.J .__ Saj tisoč dolarjev niso mačje solze! Prof. Sever in g. Cvelbar sta se takoj zavzela za te reveže in sklenila, da se obvesti Sloven- JJUC mciUUUIU I/O.IVV7 vat* SJViClUitt, Ut* oC 'rU'Wl'l Mlu»v, jih po maši morali ponoviti. Ko ska liga v Ameriki,' ki naj po- stno si ogledali zanimivosti samostana, smo se vrnili v Salz- ler ni avtomobil izginil za ovin- burg. kom. Zbogom, Kellerberg! 23. junija smo zopet zapustita St. Martinu so še kar hitro li kasarno in šli na vlak, ki naj raztovorili prtljago in nas na- nas potegne do Bremena, naše mestili v IRO Baraki. To je bi-,zadnje postaje v Evropi. Konč- lo živžava! Prišli so tudi Spit- no, končno, smo si , mislili. Na talci, sami stari znanci. Drugi kolodvoru so se zbrali še Slo-dan smo zgodaj vstali in kma ’ ’ ' “ lu so Začeli voziti težko prtljago na beljaški kolodvor. Vse je šlo še srazmeroma hitro,, če- Sedaj nisem več diptjevec! ---------------o ----- Komunistični zvonec ' _ (Dopis iz Slovenije) Komunietoični zvonec se neprenehoma maje in ponavlja svojo staro pesem: “Dames meni, jutri tebi!” Pred leti so komunisti prepevali slavo Rusiji; kdor bi bil omenil zaipad, ta bi bil kot izdajalec ‘‘likvidirali” na kraju samem. Oni, ki so bili tedaj pijani navdušenja, pa danes že spoznavajo, da jih je ta oboževana "tovarišica” nesramno varala. Nekdaj jim je prožila roko kot “osvobodilka,” a da- mvwvui *■» .»u,« — n€S jkn groei s pestjo ih njene Vreme je bilo še dokaj lopo, pa čete so pripravljene, da jih vno- na tn ur mrvAtn iViirwi niftmn imftli •* _Tjimuti o« rw\1a_ ----- O------------------V ‘ F * na to v prvem hipu nismo imeli časa misliti, ker smo imeli dovolj opravka v spalnici, ipotem šele smo hiteli na krov, da se poslovimo od Evrope. Jaz nisem bil mnogo ma krovu, ker som bil zelo utrujen. Raje. sem sedel v čitalnici, če je bil prostor seveda, popoldne pa. sem se navadno po dolgem usedel, kar pa nisem, dolgo užival, kajti čez nekaj ur sem moral tem ukrene vse potrebno, da bodo mogli ti reveži naprej. Seveda, ko bi bilo to samo od lige odvisno, bi že vsi invalidi bili tukaj. Potem pa sv. Birokracij ne bi imel dela! Čakanje v negotovosti je silno mučno. Dnevi se vlečejo kakor kurja čeva, ipotem pa še Koioavoru so se zoran »e oiu-------- — - venci, ki so ostali v Salzburgu, vsak dan ista hrana ® prazen in se poslovili od nas. Na via- *<*>. vse nadaljnje si lahko vsak ku smo še dobili kosilo, potem smo se pa odpeljali proti Nem. Slo se srazmeroma w »mu ac - • A ^prav je bilo več gledalcev kakor eiji. Bavarska napravi zelo u- pokrajina, da 3e je ne moreš na ‘“'rt “•—"•j—o - — • sam misli, in bo imel popolno sliko taborišča Grohn ne bo preveč (Zmedel. i Aruki se obrne in iztegne roko. ‘Fantje, ohi 'Ostati' tu,” reče Brysonu. “Beli bas priti in pogledati.” “Forty, pazi na fante!” po-šepeta Bryson.* Nato pa gredo on, Bart in Aruki naprej. Roger se je grdo držal, ker ga je bilo nekoliko eram, da je ostal zadaj. Aruki se je tresel. “To slab kraj,” reče potihem. “Jaz ne iti sam.” Grmičevje naenkrat preneha in tako stopijo na golo skalo; spuščala se je na nekakšnem rezali proti Salzburgu, še enkrat sem z očmi objel prelepe Karavanke, moj duh pa je splaval k ljubljenim, ki trpijo za železAo zaveso. Tako blizu smo in vendar tako daleč! Ne bom opisoval lepote Koroške dežele, ne zanimivosti Salzburške, moje misli so bile drugje. Drugi izseljeni so pa skoraj ves čas gledali skozi okno. 15. jun. popoldne smo prispeli v Salzburg." Ene so nastani-v Lehenar kasarni, m smo pa prišli v Hellbrunn kasarno, kjer smo ostali eno noč. Hčer gledati, saj te tako živo spominja na našo lepo Slovenijo. — Pred Muenhenom so izstopili vsi tisti, ki so bili določeni, da se odpeljejo z letalom. Tu sem zvedel, da moja hčerka še ni odpotovala. Njen mož je invalid, pa so ga zadržali, dokler njegov sponzor ne položi $1000 kavcije. Nič več me hi zanimala lepa pokrajina, kajti prevelika skrb mi je napolnila srce. Potem pa je pritisnil še tak mraz, da smo oblekli plašče in sviterje, in to v kresni noči! — Kjer Sinu uatail C1W IlUb. ovivvsjv., m vv/ v . ko in zeta so pa že zjutraj pri- Zjutraj pa so bili vsi travniki en. RosvvMwvuiv re1-— s/puscaia ise je na dovršili, se 'je Bartu izdelo, da noževen rezilu, ki je bilo podo- fiofl ikra i clffVrn,! talen na- u— .r.r.1 TIL-»rra surniomlmvA. pozna tisti kraj skoraj tako natančno, kakor da je bil že kdaj tam. Naslednje jutro so se napotili dalje. Ko so še veslali, so zapustili reko ter prodirali po suhem proti modrim višinam, ki so se vzpenjale .preko obzorja na vzhodu. Nekaj časa so hodili po dobro izhojeni poti, ki je vodila preti Kasorovi trdnjavi, nato “US.* PP ONEWAY kitu WMUH bno robu velikega ognjenikove-ga žrela. Nekoliko pod to ostrino pa je zijalo žrelo Črne jame in prav semkaj jih je Aruki pe-dva dni ija,l. ‘(Vi hoditi nalahko,” jim po šepeta Sledijo mu v jamo, ki je bila, kakor je Bart spoznal, bolj predor ko jama. Nekaj mu zaškriplje pod čevlji in ves se strese od gnusa, ko zagleda, da so tla nastlana z obledelimi kostmi. Svetloba postane moč nejša in. tedaj zapazi^ da se je Aruki spustil na kolena in se po vseh štirih plazi dalje. Tudi Bart stori isto. Aruki se ustavi in isto stori Bart. Pa se tudi mora, kajti če bi naredil le še en korak, bi se prekucnil kar na glavo po policah v prepad, ki je bil globok na stotine čevljev in se izgubljal v strašnih globinah. “Tam Kasoro vas,” pripom ni Aruki. (Dalje prihodnjič) Vas muči glavobol? Nabavite II BaJboUfe tablete proti glavobolu v MU lekarni. Mandel Drug 15702 Waterloo Road Clevolan« U OUe Najstarejša slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki je KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOIA • Ako še niste, gotovo postanite član te najbolj popularne jednote. D.obro bo, ako se s to jednoto bolj natančno spoznate! Pridite vsi novi naseljenci v Clevelandu in okolici, V SOLO SV. VIDA v nedeljo 25. septembra ob 2:30 pop. Tam bo osebno navzoč Josip Nemanič, prvi gl. podpredsednik KSKJ, ki vam bo v slovenskem jeziku vse podrobno razložil o KSKJ, kako lahko postanete njen član in kaj vam jednota da v slučaju bolezni, poškodbe ali smrti V vašo korist bo, če pridete na 25. sept. ob 230 popoldne v šolo sv. Vida, Glass Ave. blizu 61. ceste v Clevelandu nad 40 let) je čistilo sobe in hodnike na C krovu. Že tu sem občudoval udobnost in razkošje kabin, kakšno mora biti šele na luksulzhih pauniklji! Čuden občutek prime človeka, kadar se nahaja na visokem morju. Kamor sega oko, sama voda. Tu človek spozna svojo nepomembnost in veličino božjo. Vožnja je bila lepa in mirna, pa kljub temu so eni že v prvih dneh “Urha” klicali. Mene se morska bolezen mi lotila, najbrž zato me, ker sem že imel ustno. Kaj pa naj počnem kar z dvema? 17. julija zvečer smo že prispeli v Boston. Vse je bilo na krovu in opazovalo, kdaj se bo vič podjarmijo. Ljudi se pola-šča strah in bežijo celo tisti, ki so poprej druge podili čez mejo. Obmejna taborišča v Avstriji so zapet napolnjena, ljudstvo sluti nevihto in išče zavetja. Kontrola na mejah se je poostrila, šume so zopet oživele. Moški se skrivajo, ker se boje mobilizacije. V Macedomiji'baje že padajo streli; spet bodo tekle solze in umirale nove žrtve. Za Titovo glavo ne bomo točili krokodilovih solz, Iza katero so Rusi razpisali nagrado en milijoft dolarjev. Dobil jo seveda ne bo 'nihče, ker se zanjo ne bo najbrž nikdo poganjal. Komunistične obljube so namreč svetovno znane; celo kominfor-movci sami jih poznajo in pravijo, da titova “kvadratna buti-ca” ni vredna, da bi kdo zanjo tvegal življenje. 1AU l>ai/vtnovu V_J». u.A.. — ----— ------ ' - Ko je prva transportna lista prikazala obala ameriškega >i!a nabita, je vse vrelo k des- kontinenta. ,Pa je zopet meg- ,___ko ni bilo več tolike gneče, tudi jaz šel tja, pa so mi že nekateri povedali, da mene ni ma seznamu, če bi me bila zadela strela, bi me me moglo bolj zaboleti. Vendar sem se hitro zbral in vdal v božjo voljo. Imel sem nekaj sotrpinov, ki tudi niso bili na listi, med njimi g. Cvelbar, ki je mam na ljubo ostal pri nas, da ne bi bili brez slovenskega duhovnika, čeprav je bil prej že na seznamu, sedaj so ga pa pustili na cedilu. Oh. kako smo HALI OGLASI Lepa prilika Dobro idoča gostilna z D-5 nočnim klubom, na vogalu v gosto naseljeni okolici. Se mora prodati, cena zmerna. Pokličite B. J. Hribar L4324 St. Clair Ave. -------- '187V prenehalo ujčkanje, sem se dvi- oddaš ta se 2 opremljeni sobi, gnil in odpravil na krov. Bili g,skupno kuhinjo in kopalnico; smo že v Bonstonski luki. lep8 prjijka"za zakonski par, ali Amerika, maša nova domovi- za ,jve žen8ki) ali za dva moška, na! Z mešanimi občutki sem ogledate si lahko na 1419 E. 52. šel tisti večer spat, saj je bila gt> pokličite EX 3015. oorimii O tiran no lfurllil zadnja noč na ladji. 18. julija. Že ob treh zjutraj smo vstali, Oddali posteljnino, odnesli ročno prtljago na krov, pozajtrkovali potem pa snaiili im pospravljali ladjo, kajti ladjo moramo zapustiti v takem stanj u, kakršno smo prejeli. Na- »Ulil n« ceuiiu. KSU, »UUIJU, O inv ^.1 M- bili hudi ma IRO, pa kaj hočeš, to smo šli skozi “rešeto” (odda- z glavo skozi zid me moreš, Toda nam je zmanjkovalo denarja in ker nismo vedeli, kako dolgo nas bodo še pacali v Bremenu, smo bili vse prej, samo dobre volje ne. 5. julija so odšli naši prijatelji na ladjo “General Haan,” mene pa je naduha priklenila na postelj, da se še poslovti nisem mogel od vseh svojih prijateljev. Ali jih bom še kdaj videl? Amerika je velika . in mnoge ne bom mogel obiskati. Za nas “zaostale ptiče,” je bil ta dan kaj žalosten. Pa skušali smo tolažiti drug drugega, saj nas večno ne morejo tu držati. V mojo sobo so se presedli gg. ja vizuma), da se ne bi kak nepridiprav vtihotapil, in končno po dolgem čakanju smo smeli na kopno, tam so nas pa čakale prave vice. V velikanski ča- bil 3 ali 4 neopremljene sobe. V mojo SULK) su so icuu m «*• ------ Zupan, Ivec in Škulj. Tako mi bilo na svetu, če ne bi bilo dob- Za 2Hd^hiTbltoi Euclid Beach, v slovenski okolici, 5 sob vsaka družina, garaža za 2 avta, cena je $12,600; takoj se plača $4,300, ostalo po 4°jc vknjižba. Pokličite za informacije KE 8064. (187) kalnici smo stali in čakali na carino. Ker smo bili vsi utrujeni in se nismo imeli kam usesti, je bilo res hudo. Amerikan-ski Rdeči križ pa nam je oskrbe) okrepčila, da smo lažje počakali. Pri carini pa so nas že čakali zastopniki raznih dobrodelnih organizacij (NCWC, — CWC itd.), ki so nam pomagali pri carini, nam izročili volz-zne listke in nas odpravili na vlake. Vse je šlo v naj lepšem rediu in mislil sem si; Kako bi Kdor ima kaj primernega, naj pokliče HE 7616. —(186) vsaj ni bilo dolgčas. G. Cvelbar nas je pridno obiskoval in nam vlival poguma, čeprav ga je sam tudi potreboval. Vest, da bo v 'prihodnjih dneh odšlo več transportov, nam je vlila novega upanja. In res, na prvi listi, ki je bila nalepljena, je bilo tudi moje ime, pa tega jaz nisem vedel, ker so mo prej nekateri povedali, da me ni na listi. Ko bi gdč. Cilka, ki je bila budi na seznamu, mene ne obvestila, bi bi) gotovo transport zamudil. Objavljen je bil namreč že nov seznam iza ladjo “Jumper. Sedaj pa hitro urediti prtljago, samo pol ure sem imel še časa. Pa hvala Bogu, vse sem uredil. rih ljudi? Kako so sprejeli naše junake v domovini? Ko bi take organizacije smele svobodno deloyati za “železnim zastorom,” bi bili že vsa begunci in izgnanci doma in svet se ne bi trese) pred grozoto nove vojne. PrvS vtis, ki sem ga dobil v Ameriki, je bil zelo dober, zahvaliti se moram vsem, ki so nam pripomogli, da mio se rešili taboriščnega življenja, obenem pa prosim, da bi se to de- nam sledili. Vesel sem, da sem prišel v slovensko naselbino, kjer slovenski duhovnik naše duše pase. Kar milo se ti stori pri sr- -(187) Stanovanje iščejo Mlad zakonski par bi rad do- Beautiful five room brick bungalow — attached garage North of blvd. carpeting, storm windows, lovely landscaping. Call for appoinment. Westmoreland & Co. Office RE 5799 22090 Lake Shore Blvd. Home after 6. RE 2751 (186) Soba se odda Odda se opremljena soba za moškega. Pokličite EN 7654. Vprašajte na 6604 Shaefer Ave. (186) Stanovanje iščejo Mlad zakonski par bi rad dobil 3 ali 4 neopremljene sobe. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EX 9629. (185) Popravljalnica čevljev Slovenski veteran zadnje vojne naznanja, da je odprl poprav- sss sr -ft k* ***■ * “ ir^i St. Clair Ave. Točna postrežba, zmerne cene in vse delo garantirano. Frank Golob Jr. lastnik. -(185) jedilne omare poišče vrč z vodo. “Oče, lahko bi nam bili dali vina . . Fouchaida, ki sta ,se mu faila Ostali so se umaknili kvar-tirmojstru, ki se je pokazal v plešoči luči sveče. Bil je Ho-nore, čigar baterija ni stala niti dem dol.” Dolgo je trajalo. V notranjosti Me se je slišalo odpiranje in zapiranje ključavnic in dvesto metrov odtod in ki se je vse početje človeka, ki se za-že dve uri boril z nepremaglji- gotplja, da nič ne leži na-vo željo, ipotrkalti na očetova J okrog. Naposled so se vrata vrata. Prisegel si je bil, da ni- vendarle odiprla, toda komaj za kdar več ne stopi čez njihov prag, in vsa štiri leta, ko je bil pri vojakih, si ni niiti enkrat špranjo, in držala jih je trdna pest. “Vstopi! Ti, in nihče dru- pisal z očetom, kateremu jesta- gi!” vil zidaj to kratko vprašanje . . Maroderji pa so šeživahno menili med seboj, kakor da se dogovarjajo: sin starega in še podčastnika vrhutega! Tu ni opravka, konec bi bil slab, bolje bo iskati drugod . . Odšli so in se izgubili v gosti noči. Ko je Foucha-r-d zaznal, da je otat plenitve, je dejal prosto, brez vsakršne ganjenosti, kakor da je videl sina še sinoči: “Ti si . . Dobro, potem pri- A nečaku vzlic vidnemu odporu vseeno ni mogel odreči zavetišča. “Naprej, ti tudi!” zapiral dver; Maurice ga je moral prositi. Toda on je ostal trmoglav: ne, ne! V lastni hiši ne potrebuje neznancev in roparjev, ki mu razbij o pohištvo 1 Naposled je Honore porinil tovariša z ramenom skozi vrata, in stari se je moral vdati, dasi je mrmral zamolkle grolžnje. Puške ni bil dal iz rok. Nato, ko jih je pripeljal v družinsko sbbo, je prislonil puško k jedilni omari in postavil luč na mizo, se je pogreizMil v trdovratno molčanje. “Ču-jte, oče, mi poginjamo od gjadu. Nam pa vendar daste malo kruha in sira------nam!” On ni odgovoril, kakor da ne sliši. Neprestano se j^ vračal k oknu poslušat, ali ne prihaja spet kakšna druga tolpa oblegat hišo. “Glejte stric, Jean mi je ka- Honore je vstal, da v bližini'maršev zadnjih dveh dni ter po-[golih prsih, je shranjeval pi- do vojaki »kozi okraj, vendar hoče, pogumno dekle je, čeprav Velj maršala MaoMahon-a, ki'smo, ki ga je -prejel od nje v je pospeševal umikanje, hoteč, Remsu, tisto tako prisrčno pi-za vsako ceno prekoračiti Meu- 'smo, v katerem mu je poveda-so, potem ko je bil z nerazum- j la, da ga je vedno ljubila in da ljivim obotavljanjem izgubil že^o vedno ljubila le njega, vzlic polagoma vrnila mir in goto- toliko -dragocenega časa. Bilo kruti preteklosti, vzlic Golij atu vest, se je tzidaj odvezal jezik. “Vina! ' ISaj ga nimam več, niti kapljice! . . Oni, Ducro-tovi, so mi popili in pojedli vse, do golega so jne oplenili.” Lagal je, to se je vzlic njegovemu naporu dobro videlo po mežikanju velikih bledih oči. Že pred dvema dnevoma je bila in .tista, ki je bila namenjena za klanje; odpeljal jo je ponoči ter jo skril, da nihče ni vedel, kam, globoko v kakšnem gozdu ali zapuščenem kameno-lomu. Celfe ure je porabil v to, da zakoplje vse, kar je imel pri hiši, vino, kruh in naj neznat-nejža živila, do -moke in do soli, tako da bi bil zares brezupe. no brskal po njegovih omarah, iša je bila prazn-a. Prvim vo. je v Mouzonu, dočim se je ta zakasnil v Beaumontu in se dal tam razbiti. Toda kaj zahtevati od čet, demoralizovanih vsled slabega poveljstva, pričakovanja in bega ter poginjajočih od gladu in utrujenosti? Fouchard je bil naposled stopil Jean-u za hrbet in je z za- izginila njegova živina, delavna čudnejem gledal, -kako izginja Pred Jeanom je neusmiljeno jarkom, -ki so bili -prišli, se je celo branil prodajati. Kdo je vedel, morda so ise obetale še ulgod-nejše prilike? In temne -predstave o dobrih kupčijah so se pojavljale v možganih tega potrpežl j ivega in lodavega skopuha. Maurice, ki je bil prvi nasičen, je izpregovoril: “Kaj pa moja sestra Henri-jeta? Ali je že dolgo, odkar ste jo videli?” Stari je neprestano hodil se-mintjajpri tem je po strani gledal Jeana, ki je požiral o-gramne kose kruha; nato je dejal brez naglice kakor po dolgem preudarku: “Henrijeto? Da, pretekli mesec sem jo videl, v Sedanu . . Toda Weisjsa, n-jenega -moža, sem videl davi; spremljal je svojega gospodarja, gospoda Delaherche, ki ga je vzel s se- griiljej za grižljejem. In suiho šaljivostjo je Vprašal: “Kaj, ali je zdaj bolje?” Korporal je dvignil glavo im odgovoril z isto kmetsko prostato : “Po malem, hvala!” Odkar je* bil Honore tu, je vzlic svojemu silnemu gladu včasih prenehal ter pri vsakem šumu, ki se mu je zdelo, da ga sliši, okrenil glavo. Če po težkem duševnem boju ni držal svoje prisege, da nikdar več ne stopi v to hišo, ga je napotila k temu neodoljiva želja, videti Silvino. Pod srajco, na koribrat. Zadnji grizljej si je boj na vozu, da vidita prehod zame utrgal od ust. In toliko armade v Mouizonu; šla sta gle- • to-v .v ,v «• », - 7»v;gr'cvs- "■ V BLAG SPOMIN ŠESTE OBLETNICE SMETI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MATERE Frančiška Hegler ki so izdihnili svojo blago dušo dne 21. septembra 1943. Šest let je že minulo, kar zapustili solzno ste dolino, kar od nas Vas je ločila na božji klic nemila smrt. Tu ostali Vam želimo večno milost in plačilo, večna luč naj Vam sveti, dokler nas ne združi Bog. Žalujoči ostali: JOS&PHINE KOSIČ, h«; JOSEPH, LOUIS, JOHN, JAMES in PRANK, sinovi. Cleveland, O. 21. sept. 1949. sva pretrpela skupaj 1” Obrnil se je, ozrl se, če ničesar ne manjka, njih pa niti ni pogledal. Nazadnje se je odločil, rekel pa še vedno ni -besedice. Nenadoma je vzel svečo, -pustil ostale v temi in skrbno zaklenil vrata za' seboj, da mu nihče ne bi sledil. Slišali so ga iti po stopnicah v klet. A dolgo je trajalo; ko se je vrnil, je zopet zagradil vse ter postavil na mizo velik hleb kruha in sir, še vedno s prejšnjo molčečnostjo, ki pa zdaj ko se mu je bila jeza -razkadila, dat, kar tako — v zabavo.’ Hj Globoka ironija je -preletela kmetu trdi obraz.' “Morda sta jo celo preveč videla, našo armado, in se nista ravno predobro zabavala; kajti že-od tretje ure dalje ni mogel človek več po cestah okrog, tako polne so bile bežečih vojakov.” Z istim mirnim, nekako brezbrižnim glasom je -povedal nekoliko podrobnosti o porazu 5. armadnega zbora, presenečenega v Beaumontu, ko je ravno kuhal juho; moral se je u-ma- in malemu Char-latu, ki ga ima od tega človeka. In mislil je le še nanjo, vznemirjal se je nad tem, da je še vedno ne vidi, čeprav se je vzlic temu trudil gledati ravnodušno, da ne bi pokazal očetu, kaj ga teži. A strastna ljubezen ga je premagala, da se je prisilil do -kar najbolj naravnega glasu ter vprašal: “Silvine pač ni več tu?” Fouchard se je poševno ozrl na sina in na obraizu se mu je zasvetil notranji smeh: .“O pač-” Nato je umolknil in obširno izpljunil; in po daljšem molčanju je moral topničar povze-tir - ■ ’! “iEorej že spi?” il “Ne, ne.” Naposled je stari blagovolil povedati, -da se je zjutraj vzlič vsej zmešnjavi peljal s svojim vozom v Raucourt na trg in vzel deklo is seboj, četudi gre- še ni vzroka, da bi ljudje nehali jesti meso in da človek ne bi šel po svojih opravkih. Zato je. kako-r vsak torek, -peljal tja doli koštruna in četrt vola, in prodaja je bila pravkar -končana, ko -ga je prihod 7. armadnega zbora potegnil v strašno bi sodil po obrazu, da ne zna drugega kakor ubogati... Res, ona ima svoje vrline.” Ali se je rogal? Ali je hotel pojasniti, zakaj je obdržal dekle vzlic temu, da ima s Prusom otroka, od katerega se noče ločiti? In zopet se je po- drug drugega. Takrat se je zbal, da mu vzemo voz in konja; odpeljal se je in pustil Silvino, ki je imela prav takrat nekaj -potov po trgu. “O, saj se že sama vrne,” je zaključil s svojim mirnim glasom. “Prejkone se je zatekla k doktorj-u Dalichampju, svojemu kurnu . . Naj reče človek,; kar lijonoy milj. gnečo. Vse je teklo in, suvalo javil njegov poševni pogled in njegov nemi smeh. Chariot spi tam, v njeni sobi ; gotovo ne bo več dolgo, da qp vpiiia M (Dalje prihodnjič) — Povprečna razdalja sonca od naše zemlje naša okrog 93 mi- ni -bila več drugega kakor poli- kniti. Bavarci so ga vrgli na- tika; saj človek nikdar ne ve, kam ga pripelje govorjenje. Sicer pa seje divje njih troje hla-stno vrglo po jedi; slišalo se je še divje žvečenje njihovih čeljusti. zaj tja do Mouzona. Razkropljeni vojaki, bla-zni od -panike, so -mu kričali na poti skozi Re-milly, -da jih je Failly že zopet prodal Bismarcku. In Maurice se je spominjal brezumnih Preizkušajo nov stroj za čiščenje ozemlja ob železniški progi. Te vrste stroj pokosi vso travo in grmičje ob progi ter obenem tudi izkoplje ob obeh straneh proge 18 palcev globoke odvodne jarke. V zimskem času pa bo ta stroj, ki mu pravijo “Jordan spreader” služil tudi za čiščenje proge snežnih zametov. V dobrem slučaju izkoplje 5 milj jarkov na uro. Lokomotiva daje pogonsko silo temu stroju, ki deluje na principu stisnjenega zraka (compressed air). Cenjenim odjemalcem, novim In starim NAZNANJAMO da bomo letos zopet imeli prvovrsten mošt. To se pravi, prešah bomo belo in čmo grozdje prvovrstne kvalitete. Priglasite se takoj, da ga boste lahko pravočasno dobili in pa prvovrstnega. V zalogi imamo tudi SODE od žganja. Naša postrežba je točna in solidna, za to vam je porok KOROŠEC WINERY 6629 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. Pridite ali pokličite ENdicott 2233 SI PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJIV. OGRODJA IN ZA BARVANJI AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PAINT (0. 8905 ST. CLAIR AVENUE PRANK CVELBAR iutntt. 1 .-j ( V v, ... M >, ;>•' act. tiSW-S- M0'"ihrC %. Devetletni Ronald Ettestad iz Northhome, Minn, se zadovoljivi smeje, ko se mu je posrečilo potegniti na suho 1,7 palcev dolgo ščuko, ki je tehtala 26 funtov. Kaj takega se pač ne primeri vsak dan in marsikateri ribič bi bil ponosen na tak plen. ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unij slu tiskarna vam tlaka krasna poročna rabila po Jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ava. garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca t. 114« E. fl. St JOHN OBLAK HE27M -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride A. SCHMIDT FIN* VUfllCH ^PAIRING-.f JBV*ISRES!T G. WHISKERS