Marksistično izobraževanje — sestavni del dolžnosti komunistov
Izgovorov ne sme biti
vali in končali seminar o samoupravljanju v združe-nem delu.
Že šest mesecev uspešno poteka Dopišna šola marksizma.
Na osnovi spremljanja omenjenih oblik idejnopoli-tičnega usposabljanja komunistov lahko ugotovimo naslednje:
seminar za kandidate za ^prejem v ZK in seminar za novo sprejete člane ZK sta obvezni obliki idejno-političnega usposabljanja komunistov. Obstajajo pa podatki, da seminar za sprejem v ZK obiskuje sarno polovica kandidatov. Gledeseminarjaza novospre-jete člane pa je še slabše, saj ga v poprečju obiskuje in konča le tretjina novosprejetih članov zveze ko-munistov.
Iz osnovnih organizacij ZK še vedno ne prijavljajo evidentiranih kandidatov za sprejem v ZK na izobra-ževalne oblike v skladu s sprejetimi sklepi in stališči partijskih dokumentov, čeprav se vsi načelno strinja-jo, da je seminar pomembna in potrebna faza v pro-cesu evidentiranja.usposabljanja in sprejemanja kandidatov v zvezo komunistov. Seminarji pa pote-kajo kontinuirano in po tej plati ni vzrokov, da bi bil seminar zavora pri sprejemanju vZK, kot to več-krat navajajo. Od časa evidentiranja do sprejema kandidata v zvezo komunistov pa mora tudi preteči neko obdobje, v katerem ugotovijo še druge pogoje za sprejem posameznika v zvezo komunistov.
Tudi dogovora, da se vsak novo sprejeti član 2K vsaj po nekem kratkem obdobju (eno leto npr.) vključi v seminar za novo sprejete člane zveze ko-munistov, ki je po programu nadaljevanje seminarja za sprejem v ZK, ne izvajamo dosledno.
Celo vodilne oz. vodstvene in strokovne delavce le redko srečujemo na obeh omenjenih oblikah idej-nopolitičnega usposabljanja, čeprav jih seveda sprejemajo v zvezo komunistov. Na slednje kažejo tudi podatki o razmerju med člani ZK iz neposredne proizvodnje in drugimi člani zveze komunistov.
Nerazomljivo je tudi, da kar dve tretjini novospre-jetih članov ZK ni sodelovalo na njirn namenjenih izobraževalnih oblikah (ne samo na seminarjih za novo sprejete člane ZK!). Posamezniki so bili vab-Ijeni na seminar tudi po večkrat, pJa vseeno niso priš-li, čeprav so od njih in sekretarjev OOZK zahtevali pisno pojasnilo. Pri takšnem odnosu komunista do takih na!og se vsiljuje vprašanje o Jzpolnjevanju eventualnih pomembnejših nalog. Manj je prisotno tudi individualno usposabljanje in usposabljanje komunistov v sami OOZK v organizacijah združe-nega dela. Čeprav so v nekateritt OO ZK v OZD že organizirali študijske ali akcijske sestanke, na kate-rih so temeljito obdelali specifično in aktualno temo, je tako usposabljanje še vedno premalo uveljavljeno in vpeljano.
Dopisna šola marksizma predstavlja novo obliko in kvaliteto na področju idejnoolitičnega usposablja-nja in marksističnega izobraževanja v zvezi komuni-stov. V občini predstavlja eno konstantnih in uspeš-nih oblik. Njeni slušatelji se srečujejo enkrat teden-sko na posebnem študijskem sestanku, sicer pa študirajo sami s pomočjo gradiva, ki jim je posredo-vano za posamezno temo. Izobraževanje tako sloni na njih samih, na njihovi volji in želji po usposablja-nju. Srečanja so le spodbuda za delo in priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj, kar se je do sedaj pokazalo kot zelo uspešna metoda in oblika dela idejnopolitičnega usposabljanja komunistov.
V okviru občinske konference ZKS Ljubljana-šiška potekajo poleg splošnih programov omenje-nih oblik izobraževanja tudi specializirani programi, namenjeni posameznim strukturam članstva ZK ozi-roma komunistom s posameznih področij dejavno-sti. Na ta način se programi idejnopolitičnega uspo
sabljanja v večji meri prilagajajo potrebam in intere-som članstva zveze komunistov.
Ena najpomembnejših nalog organizacij in orga-nov zveze komunistov je kadrovanje v organizirane in pedagoško vodene oblike usposabljanja. -Od premišljenega kadrovanja udeležencev v različne oblike idejnopolitičnega usposabljanja in kasnejšo družbenopolitično dejavnost so v veliki meri odvisni tudi učinki idejnopolitičnega usposabljanja in mark-sističnega izobraževanja ko.munistov.
Tudi kadrovanje v politično šolo in za Dopisno šolo marksizma mora biti v funkciji kadrovske politike v ZK. V te oblike morajo OOZK predlagati tiste člane, ki že imajo oziroma bodo prevzeli vodilne naioge v OOZK, drugih družbenopolitičnih in družbenih orga-nizacijah a!i samoupravnih organih ter imajo vsaj osnovno usposabljanje \z osnov marksizma za seboj. Seveda se v te oblike usposabljanja vključu-jejo tudi tisti čtani ZK, ki sami želijo poglobiti pridob-Ijeno znanje iz marksistične teorije.
In končno!
Ni mogoče pričakovati, da bo slušatelj po konča-nem usposabljanju naredil revolucijo iz pridoblje-nega znanja, ker je praksa le nekoliko drugačna od teorije. Zagotovo pa je mogoče pridobljeno teore-tično znanje praktično uporabiti.
Če človek neke zadeve ne poznadovolj natančno, ga je laže žejnega prepeljati čez vodo. Clan ZK, ki pa ima ustrezno osnovno znanje s posameznih po-dročij, bo tudi laže uveljavil stališče zveze komuni-stov v kolektivu. v samoupravnih organih, delegat-skih skupščinah in drugje.
Zato komunistom ne sme biti nikoli dovolj politič-nega znanja in ga morajo tudi sproti obnavljati.
UVELJAVITI SE MORA MISELNOST, DA JE IDEJNOPOLITIČNO USPOSABLJANJE IN MARKSISTIČNO IZOBRAŽEVANJE SESTAVNI DEL DOLŽNOSTI KOMUNISTOV.
V. Bizovičar