Številka 202, Trst. v ponedeljek 24. julija 1905. Tečaj XXX. V Izh&J* vt&kl d&a ~wm Tad! ob ne»l®iiac :n ur&zmkib oD 5. un. ob pont*«lelikita rrejema uprava iinta „Edinom", ullea JUffto tiaiattl it. ] s. — l radne are s« od 1. pop. do t ar eier. — Cene otriaaon 16 st. na vrsto petit: poslanice lamrtnice. javne zanvale in domaći oeiafli po pogodbi. TELEFON štev. US7. Slasilo političnega društva ..Edinost" za Primorsko. V edinosti Je mnć / Naročnina znala letu 24 K. i»ol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Ni-laruebe orez douosiane naročnine ^e uurnva ne ozira, dnoitd uai -ortarturski li-ki pogreznila, so v petek zopet dvignili. Witte v Pariza. PARIZ 23. Kouvier je včeraj pred-|>oludne imel z \Vittejem enourni pogovor. Popoludne je \Vitte-ja vsprejel predsednik I ocibet Borgo na Finskem, kjer se sestane z nemškim cesarjem. Car bo zvečer obedoval na ialiti »Hohenzollern «. , J , • J* Brzojavne vesti. Atentat na sultana. Nova verzija o atentatu CARIGRAD 23. Atentat povodom selamlika se je dogodi! ob i. uri 10 minut Deroulede na Dunaju. GENOVA 23. Pavel Deroulede, kije dospel semkaj iz Barcelone s svojo sestro in dvema prijateljima, je sinoči odpotoval na Dunaj. S popoludne. Kake dve minuti preden je -•lirovna pogajanja. sultan s svojim ožjim spremstvom zapustil PKTROGRAD 23. Rusija je v stvari mošejo, je eksplodirala podzemska mina mirovnih pogajanj odgovorila na kitajsko pred ograjo mošeje. Med ranjenci sta tudi Mehmed paša in Kenan paša ter neki viši noto, da se l>odo razprave vršile le med obema bojujočima se strankama, vendar Rusija priznava, da je kitajska na mnogih vprašanjih interesirana. Dogodki v Rusiji. Zadnja seja kongresa zemstva. nemški častnik. Učinek eksplosije. CARIGRAD 23. Kksplosija je po vsem mestu napravila velik utis. Več kočij s konji vred je bilo doslovno raztrgano na drobne koščeke. Sultan je ostal popolnoma MOSKVA 23. V |>etek je bil zaklju- hladnokrven ter je svojo okolico opominjal naj bo mirna. Takoj po atentatu čen kongres zemstva in mest. Kongres je soglasno zavrgel Buliginov načrt ustave. Z ogromno večino je bil vsprejet drugi , jašnicah preiskovali vse načrt, ki ga je izdelal odsek zemstva in vdeležile selamlika. so strogo čete. V VOSI i so se ki je bil dne 19. t. m. priobčen v listu Ru^kija VjedomostiTa načrt odgovarja !>olj zahtevani ljudskega zastopstva v zapadno evropskem smislu in daje državni dumi približno take pravice kakor jih ima nemški državni zbor. Kongres je na to sklenil, da vzame v svoje roke vodstvo volitev za državno dumo ter da bo po možnosti vzgajal ljudstvo do politične zrelosti. O sklepu miru se kongres ni bavil. Najveći plod zasedanja kongresa je proglas na narod, v katerem podaja kongres svoje politično stališče in svoje razumevanje |>oložaja. Ta proglas bodo organi in agentje zemstva razširjali med narod, čeravno je malo verjetno, da to vlada dopusti. Na jesen se bo baje vršil nov kongres, ki bo nadaljeval zapričeto delo. Na sedan jem kongresu je radi kal neja stranka imela odločno premoč. MOSKVA 23. Kongres zemstva je bil včeraj zaključen. PKTROGRAD 23. V obmorskem zdravilišču Sestrojezk je včeraj kakih 500 delavcev poskusilo prirediti demonstracijo, toda na prvi poziv so izročili črno zastavo, ki so jo nosili seboj. Sestanek carja Nikolaja in cesarja Viljema. LONDON 23 (Reuterjev biro). Carje danes /.jutraj odpotoval iz Peterhofa v Poizvedovanje policije. CARIGRAD 23. Policija je konšta-tovala, da sta malo časa pred pričet ko 111 selamlika neki gospod in gospa zapustila svojo kočijo ter se izgubila v množici. Kmalo nato se je dogodila eksplosija. Srbsko-ruska trgovinska pogodba. BELIGRAD 23. Srbsko ruska trgovinska pogodba je bila včeraj popoludne podpisana. Srbski prestolonaslednik BELIGRAD 23. Prestolonaslednik odpotuje danes v spremstvu dveh ordo-nančnih častnikov preko Dunaja v Švico, in sicer v Curih, kjer ostane štiri tedne. Jesenske manevre nemškega brodovja. K1EL 23. Na cesarjev ukaz se jesenskih manever vdeleži 15 oklopnjač in križark in 40 torpedovk; skupno 66 vojnih ladij. Nemška eskadra v Kodanj u PARIZ 23. Zanimiva je nastopna brzojavka »Tempsa« iz Kodanja: Nemška eskadra, kateri zapoveduje admiral Kiesser, je dospela v Kodanj. Zdi se, da ni dansko prebivalstvo vsled tega obiska navdušeno. Ta obisk eskadre, kakor tudi oni nemške eskadre v švedskih vodah, smatra se za demonstracijo nemške mornarice proti angležki. Pričakuje se, da pride nemški cesar v Kodanj. Upliv vere in materinega jezila- v cerkvi na rasvoj človeštva (Članki izven uredništva.) IV. Srednji vek je na glasu kakor vek teme. Preseljevanje narodov je kulturo skoro uničilo in le pri A rabili je našla ziislombe. Po konsolidiran i u držav se je v katoliško cerkev uvel latinski jezik kakor mednarodni jezik. V srednjem veku se je v katoliških državah napredovalo posebno v kiparstvu. Te dobe se je pridno gradilo v gotskem slogu in cerkve iz te dobe so prava dika. Se le ko je nastopil novi vek, so se narodi vzbudili iz sna. Španjska je odkrila Ameriko in si nakupila bogastva. Napredovala je v kiparstvu, slikarstvu in v literaturi ; v Spanjski ni solnce zatonilo nikdar. Od časa inkvi zicije pa je začela propadati. Ko so si Turk; osvojili Carigrad, so umetniki bežali od tam v Italijo in Italija je cvetela v umetnostih. Ko so se pa socijalne razmere menjale in se je prišlo do žalostnega kolonstva, torej — bede, je za-) čela Italija nazadovati. Kako visoko stopinjo sta dosegla ta dva narodi v slikarstvu dokazuje dejstvo, da današnji slikarji — tudi genijalni — ne morejo kopirati slik svetnikov iz tiste dobe, ker nimajo verskega navdušenja da bi pojmili poteze vzvišenih misli. Francija je dosegla istotako svoj višek v umetnosti, posebno v literaturi. ()d časa pa, ko je francozka literatura jela širiti brezbožnost in v romanih nenravstvenost ko je Francija za čas prve revolucije proglasila brezbožnost, je vkljub Napoleono vim zmagam začela propadati. Na tem so imele svoj delež tudi prostozidarske lože, kar dokazujejo tudi škandali iz najnovejih časov. Nemška je začela napredovati od časa. koje Luter v svojo reformirano cerkev uvel nemški jezik. I literatura nemška je začela cvesti od tiste dobe — Nemci so začeli od tedaj svoj jezik gladiti v šoli, v sodstvu in trgovini. Začeli so se pečati z industrijo in vino in pošiljati kolonije križem sveta. Te so si v početku gradile šole na svoje troške, potem cerkev in so uvele materini jezik. Pa-tori teh kolonij so širitelji lutrove vere. N3 podjetjih in v trgovini se poslužujejo izključno le nemškega jezika in so povsodi važen faktor. Kakor so si stari Rimljani z mečem podjarmili svet, tako so uverjeni Nemci, da sčasoma in polagoma nad vladajo ves svet z industrijo, trgovino, kapitalom, nemškim jezikom in (če bo potreba) tudi s topovi. Te kolonije pa so, s čisto majh nimi izjelnami, protestantske. Slovani imajo lalostno minolost. Mo-ravani (pog ani) so/dobili v svetih bratih Cirilu in Metodiju velika prijatelja. Ta sta jim oznanjala Kristov nauk v njim razumljivem jeziku in sta istega istotako uvela v cerkev. Kristova vera se je ob takih ugodnh okolščinah zelo širila, ali propalo je vse vsled spletkarenja ne m-ških škofov in vsled dejstva, da se je raba slovanskega jezika v cerkvi prepovedala od strani naslednikov papeža Ivana VIII. (posebno Gregorja VIL). Slovanski i jezik so prepovedali in nadomestila ga je latinščina. Današnji Prusi so bili Slovani, torej so po plemenu naši krvni bratje. Ko so bili še pogani, so se Nemcem v srce smilili da ne poznajo pravega Boga in so jim (Nemci) v svoji neskončni ljubezni pošiljali nemške duhovnik e, da ji h rešijo večnega p o g i 11 a. (ZvrSetek tega zaključnega članka |»rib»>»lnjič.) Drobne politične vesti. Ogrske finance. Iz Budimpešte javljajo, da je državna blagajna v dobi med i. in 15. julijem prejela na dobrovoljno vplačanih davkih samo 75.000 kron, dočim je bilo v istem času lanjskega leta vplačanih davkov nad 800.000 kron. Civilni agent M ii 1 k r umrl. Iz Soluna javljajo, da je avstro ogrski civilni agent dvorni svetnik Muller v pe tek popoludne tamkaj umrl. Zabranjena glagolica v I', o k i Kotorski. Spljetsko „Naše Jedinstvo" piše, da je bil kotorski škof Uccellini tožen v Kim, ker je za praznik sv. Cirila in Metoda dovolil staroslovensko mašo. Radi tega da je bil od papeža pozvan na odgovor in da je glede maše došla iz Rima stroga prepoved. Tako ni bilo nikjer v kotorski škofiji staroslovenskc službe božje. Domače vesti. Zakaj smo taki ? Pišejo nam : Ko premišljujem, kako malenkostni smo mi Slovenci v nekaterih stvareh, se mi zdi, da gledam pred sabo le poredne otročaje. PO D LISTEK. Prokletstvo. <(9đcr:n«fci roman ArfpaU Šanott — \a:1»ljrvr. m icvrSil I. E. Tomlo. Prevei M. O-«. l e spomine, to i^ku^tvo je donesel gostH*d I,učenac seboj v Zagreb. Xi bil Neveda niti najmanje vesel, ker je znal že v naprej, kako se bo kralj srdil, ker se mu tudi v drugič ni posrečilo pomirjenje, a begalo ga je vse, kar je videl, ker to ni kazalo na mir, ampak na krvavo bojišče |k> vseh straneh kraljevine in ni bilo dvomiti, da zagori tudi v Slavoniji, ko je v Dalmaciji in tudi v delu Hrvatske že vsplapolal punt. irospod Lučenar je uvi tlel. da ne bo mirnega banovanja v Za-grebu, a zato mu je bilo srce jako v skrbeh. Drugi dan povratka svojega je rekel prijatelju svojemu škofu : — Dragi prijatelj škof, vse se mi zdi, da bo viharja in da bi strela od morja mogla poseči tudi v ta kraj. Vsakako je dobro, da clo vek drži g-lavo pod streho in da se za časa zavaruje pred slabim letom. Teh kra- ljevin, mislim Hrvatsko, Slavonijo in Dalmarijo, teh v resnici lepih dežel, kakor da ni blagoslovil gospod Bog, ampak sam vrag. Pravim ti, da tu ni nikoli miru in pokoja, niti ga nikoli ne bo. Da mi ni do banovanja, in da imam več, nego imam, v resnici ne bi sedel na Griču, ampak zavlekel bi se v svoj slovaški kraj, ali ne volja brate, potreba veže na službu Tebi, ' škof, je mnogo laglje, ti si že nabral nekje lep kupček zlata, ker je cerkev zagrebška dobra molzna kravica. Ce se ti slednjič pristudi to krvavo natezanje in pravdanje ne treba ti druzega, nego da pobereš svoje zlatom napolnjene vrečice, pak od-letiš v svet, kakor si tudi do.sel iz svetil. Vedno ostaneš svečenik, ki mu nikdo nič ne more, a imaš s čim hraniti se. Ban slavonski je govoril te besede toli ujedljivo in nemilo, da je škof Ivan jel izvaljivati svoji očesi od samega začu-jenja. Modri cerkvenjak ni rekel niti besede, zato pa je jel tem bolj razmišljati o tem, kar mu je ban prišepnil neprijateljski. Od tega dne je postajal še huji stiskalec ter je še'* več denarjev in cekinov spravljal v skriti kraj svojega stanovanja, ker se mu je misel Lučenca zdela jako pametna. Bilo je pod večer vedrega dne. Ban Lacko je — še vedno truden od daljnega pota — ležal, rokama podvitima pod glavo, na nizki postelji, pokriti z medvedjo kožo, a v mali sobici kraljevskega dvora na (rriču. Bil je popolnoma oblečen, le prsa so mu bila razgaljena. ledna noga mu je ležala na postelji, drugo je spuščal proti tlom. Skozi odprta okna je pihljal iz vrta večerni vetrič in žnjim vonj odpirajočega se cvetja. To je ugajalo banu. Dihal je voljno in lahko ta dehteči vzduh, kakor da mu je razblaževal dušo. Niti ganil se ni, ampak je na pol odprtih ust nepremično gledal v strop sobe in le tu in tam je za hip stiskal očesi od milobe in blaženstva. Razmišljal je o svojem nedavnem mude-nju ob morju, kjer ga je, njega, sinu slo vaškega velegorovja, peklo na golem kamenju jadransko solnce, da so mu začeli kipeti možgani ne samo zbog državnih poslov, ampak tudi od žeje. A glavobol je bil gospodu Lučencu najzoperneja bolezen, ker ga je napadal vsakokrat, kadar mu je bilo razmišljati o kakem važnejem poslu. Sedaj pa ni bilo ne žeje ne? politike, a to mu je ugajalo v duši. Zdelo se mu je, da sanja prijetne sa- nje, da se rešen od vsake skrbi, ziblje lahkotno na oblačku I i i 1 o je tiho, komaj da si čul šumenje listja. Ptice so obmolknile vse, samo »božji volek« je veselo čvr-čal svojo starinsko pesem v tiho noč. Ali hkratu je nekaj zmotilo to lepo mirovanje in sanjarenje bana Lučenca. Vrata so zaškriknila na lkhko, ali ni čul tega. Bilo je kakor da se drobni koraki plazijo po sobi. Tudi tega ni čul ban. — Ban ! je šepnit skoz; mrak tih glas. Ban se ni odzval. — Ban ! je rekel ženski glas močneje. Lacko je šinil iz svojih sanj v vis in pogledši plaho pred-se je vzkliknil: — Kdo se je drznil motiti mi nočni mir ? V polumraku je stala pred njim podoba visoke ženske, ki jej ni mogel prav razločiti obraza. — Jaz sem, je odgovorila ženska nežno, tvoja Lukrecija, gospod ban, ki je toliko časa vzdihala za teboj in čakala na srečno povrnitev tvojo. Ban se je res povrnil. Oh, koliko živeje je poskočilo srce na ta glas, ali to srce se je zopet užalo-stilo, ker je mineval dan za dnem, ne da bi bil ban poslal Lukreciji kako znamenje od sebe, (Pride še.) Večjih licvošćljtvccv nitnda ni na svetu, nego jili je med nami. Ako naši ljudje, brez izjeme, vidijo, tla si kateri našincev pomapa, to je, da mu trgovina, obrt ali drugo dobro vspeva — evo ti jih ki kriče nad oderuhom*, »skopuhom«, »kapitali stotu« i. t po 40, 60 in več tisočev plače na leto ? X č se ne vpra kujejo, kako si je ta ali oni drugorodec pridobil kapitale? Se hvalimo ga, češ ta je znal! Ako pa smo doznali, da ima naš človek par kronic več plače i*go kdo dru^i tedaj si ne morem » dati miru in ga z vso nepošteno iievo^ livostjo obdelujemo in sumnič no. /akaj smo taki ? Zakaj privoščamo tujcu in bratu ne?! Xaj na vedemo le en izgled Dokler je dr. I o: kli dobival lep > plačo kakor člen upra.ii' sveta pri Llovdu, to si niso Slovenci mogli dati miru; dneva ga ni bilo, da ne bi Hl. t: ut'aki na krožniku seveda z najrazno vrstr.jinu insinuvacijami. Sedaj pa, ko vleče i sle tisočake drugorodec, sedaj je vse dobro, prav in v redu. sedaj se ne oglaša več noben jezik, sedaj smo zadovoljni vsi !! Pomislite vendar malce: Zakaj smo baš mi Slovenci taki ? ! K. Nemili gostje. Pod tem naslovom smo poročali v listu od 27. apri la t. 1. št. ii'., da je bil neki gosp. Moretti doma iz Meduno v Italiji aretovan, ker je baje dne aprila t 1 hotel posiliti v Skednju neko deklico. Včeraj je prišel dotični aretovanec v naše uredništvo, ter nam pokazal odlok c. kr. deželnega sodišča z dne 9. julija t. 1. Vr. XI—37/5, kojem je bilo kazensko postopanje proti njemu zaustavljeno ter nas prosil, da b: blagovolili to objaviti v listu. Ustreženo ! zakona, ki so zavezane javnemu dajanju računov, določa se kakor minulega leta, z 10°/0 čistega dohodka. Veselica otroškega vrtca v Ro-COln, Ki se je vršila v nedeljo dne 16 t.; m. popoludne v prostorih go.^p Antona Škilan a, je toliko v moralnem kolikor v materijalnefn obziru izpala prav dobro. Vse točke so se vršile z neverjetno preciznostjo in so se morale skoraj vse na občno zahtevanje ponoviti. Izlasti je na občinstvo vplivala igra „Sirotek". Kdor bi prej čital to igro, bi rekel, da se je mali otroci absolutno ne morejo naučiti. In vendar je šlo, in še virju in gosli h, in sploh vsem, ki so ko-j dosedanji grb zameni z novim. Dosedanji ličkaj pripomogli, da je veselica tako lepo grb je bil okrogel ščit, ki je imel edino J r . ______„ o i." / 1.» ..... vspela. Bog plačaj vsem. le urezan monogram RK (Republiku*: Francaise). Novi grb bo ovalen šrit z modrim poljem, na katerem bo sveženj liktorskih palic s sek:ro. Od ene strani ščita bo zlata hrastova vežica, na drugi pa vejica oljke, ki sta prepleteni zlatim Društvene vesti in zabave. Trgovsko izobraževalno društvo V Trstu priredi prihodnjo nedeljo dne 30 julija t. 1. svoj prvi letošnji popoldanski trakom, na katerem je deviza : „Liberte, izlet na prijazni holmec Tabor pi i S e- Egalite, Fraternite", a pod tem red častne ž a n i. Na ta izlet uljudno vabi vse svoje j legije in okolo roba samega ščita napis : člene in njih rodbine, in sploh vse prija- I „Republique Francaise". telje slovenskega trgovstva v Trstu. Izlet- Nemci na Angležkem. Londonski list niki imajo na izbero. da se poslužijo ali >Dailv Express« javlja kakor gotovo dej-vlaka, ki odhaja s postaje južne železnice \ stvo, da je premogovnike v Valesu kupil morejo naučiti, in venuar je sio, 111 se ' J 1 - ;' 1 ;- ;* 01 • 1 • , , , _ . . ob 2. uri 4s min., ah pa električne želez- nemški sindikat. Strokovnjaki cenijo kako! Otroci so nastopali tako sigurno m |" » ^ . . , , , ...... I nice do Općine in odkorakajo peš proti J vrednost premogavmh skladov na 4000 vršili svoje vloge tako dobro, da bi jih ; r J . * , . , ... 1 u 1- Sežani. Natančni vspored naznanimo v milijonov. Polovica tega premoga se nahaja odrasla mladina ne mogla bolje vršiti. , . ..... , , » .. ..___„„ ... .. listu in dobijo členi ter njih rodbine tudi v tdobokejih plasteh. 1 a množina premoga Kocolcanje so prihiteli na veselico v pre- J 3 ' , , v. • ~ J 1 ____u; <1n nrpRkrhuie a no le/. K o cejšnjem številu. .Mnogo je bilo tudi Kati-narcev. Žal, da je bilo iz mesta -- kakor posebna vabila na tlom. Komur je le količkaj možno, naj se bi zadostovala da preskrbuje angležko mornarico za t 70 let. Polk Kitajcev v Ameriki. V severni IIH1V.1.V, f^CLl. v J U J V. UI1U I , .. r> , • 1 „1 „ i udeleži izleta ker ravno mi trgovci potre- navadno, kadar se v Rocolu priredi kaka1 & r . - _r; ,. . .. . . . i buienio po trudnem tedenskem naporu, Ameriki se je osnoval polk Kitajcev. 11 veselica — izvzemst par častnih iziem le , J ^ i J L __•____r ________* 1____•_____: pncnrstiM ki mora malo občinstva. In vendar je Rocol, ne j gled«'- na to. da je v narodnem obziru — skrajno zanemarjen, morda najvažneja točka ob periferiji našega mesta, točka, katero bi treba narodu ohraniti. — l)ixi. ! Služba kancelista je razpisana na okrajnem sodišču v Pazinu. Prošnje je predložiti predsedništvu deželnega sodišča v Trstu do dne .}o. avgusta. Petrolejski studenec so našli v Gorenji vasi v Poljanski dolini na Gorenjskem. Petrolej je precej čist, da že mnogi ž njim svetijo, ne da bi ga bilo prej čistiti ali rafinirati. Letovišče Bled. Glasom »Letoviškega lista zdravišča Blede je došlo od 13. do 19. julija 1905. na Bled 372 letovi-čarjev. Ljubljanska kavarna ..Valvazoru, pred katero bo stal Prešernov spomenik. največ razvedrda in krepčila. Razne vesti. sinovi nebeškega cesarstva so si morali ostriči svoje kite. ____ Veliki koncert pevskega društva se prekrsti v kavarno »Prešeren*. „Zarja" v Rojanu je bil včeraj prav dobro obiskovan. Vse pevske točke so se pele izborno. Občinstvo je bilo navdušeno, izlasti je dopadla skladba gosp. Vogriča »Kraljestvo Tvoje«. Lahko se reče, da takega koncerta še ni bilo v Rojanu. Uredite pravočasno. Prejeli smo: /a dan 10 septembra se napoveduje v Ljubljani velikanska slavnost — slavnost Zahvala. Velikodušnemu neimenovanemu dobrotniku izrekata toplo zahvalo za prejeto miloščino M. udova Pelan in Jernej Likar. Nesrečen izlet. 46 letni težak Josip Trevisan, stanujoči v ulici del Salice št. S, je bil šel včeraj predpoludne z enim prijateljem na Prošek. Vzela sta bPa kolo Eksplozija na ladji. Iz San Diega poročajo, da je na ameriški topničarki „Den-| nigton" razpočil parni kotel. Od 267 ljudi i jih je bilo ubitih 50. vsi ostali so deloma I težko, deloma lahko ranjeni. Ladija se je nagnila. Kako uradujejo angležki birokratje. Neka vdova angležkega vojaka, ki je padel v bitki z upornimi Indijci v vztočni Indiji, je dobila te dni podporo, ki jo je bila vlada za vdove padlih vojakov odločila že leta — 1858. Napačen dijamant, v mariborski bolnišnici je nedavno umrla neka ženska, ki je v svoji oporoki omenila, da zapušča svojim sorodnikom in za dobrodelne namene dijamant, ki ga že trideset let nosi v usnjati torbici, privezani okolo vratu. Res so pri mrtvi ženski našli usnjato torbico, v kateri je bil prozoren kamen in listek: »Dijamant, najden leta 1872. v Kaliforniji. Vrednosr z dvema sedlama (tandem) in se z istim odkritja spomenika našemu velikanu, pes- peljala na Prošek. Na Prošeku sta obe-niku Prešernu. < >menjenega dne bomo ob- dovala, a potem sta se spustila proti Trstu. hajali v Ljubljani ono slavnost, za katero se pripravljamo že — par let sem. pišejo, da je tamošnje ravnateljstvo za pošto in brzojav prosilo mestno oblastnijo, I da sme v Voloski ulici postaviti Marco j nijev aparat Ministerski mandat na Ogrskem. Pred kraljevo kurijo v Budimpešti nadaljujejo - ________j.....----------j-------------- zaslišavanje o mandatu bivšega ministra bilo s kolesom, ne da bi rabila zavoro. No, po- za domobranstvo Nyirija. Tekom zasliša- potem sta se spustila proti Trevisan je sedel na sprednjem, njegov prijatelj pa na zadnjem sedlu. Do Konto- /a september se nam napoveduje slav- velja je šlo dobro, a s Kontovelja sta ho nost » irikt in Metodija, žal, da se še ni tela kolesarja iti po kontoveljskem klancu določilo dneva ! Mi menimo, da bi bilo s kolesom, ne da bi rabila zavoro. No, po- n.tjprimerejše dne s- septembra kar naj bi eledica te nepremišljenosti je bila ta, da - t O «• O > o" O 1 i O » J OnOnOtiO i i O 11 O i O------N ser Tovarna pohištva fikkttvter Zm Jinzi ulica Tesa štv. 52. H (lastna hiša). < ZALOGA: P\J\ZZT\ R05RRI0 (Šolsko poslopje). Cene. da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih, ^oocococcc: Daalrovan cenik brezplačno in franko to I o 11 O ) 1 O 11 O 11 O I1OUOI1O I IOHOiiOi Topli***' 1111 Dolenjskem, železu, postaja Straža-TopliVe Akratotherme 38° C, pitno in kopalno zdravljenje. Posebno zdravilno pri trganju, rh e u 111 i, i s ch i as, ne v r a 1 g i j i, k o z 11 i h ... • r^^L-a^ali \/ m ženskih boleznih. — Veliki kopalni Jooo eoldinariev«. Kamen so pokazan iz , . ■ v b J , _ . . v , prostor, posamezne kopalne sobe 111 močvirnate vedencu, ki je pa povedal, da je ženska ^opelji' Udobno opremljene sobe za ptnjce, 30 let nosila na skivnem navaden kamen jgranje \n družbe. Zdravo podnebje. Dobra brez nikake vrednosti. in cenena restavracija. Sezija ud 1. maja do Marconijev brzojav na Reki. Z Reke t. oktobra. Prospektii m pojasnila brezjilačna pri kopališču i upravi. se pravočasno objavilo, da ne bo potem zmešnjav. Kolikor smo moyli slišati, priredi pevsko društvo Kolo«, »Vinsko trgatev« iti menda ro tudi v septembru. Iii se-li ne moglo to zadnje zgoditi prve dni oktobra V sta oba treščila na tla. Onemu, ki je sedel na zadnjem sedlu, se ni pripetilo nič hudega, Trevisan si je pa stri desno nogo in se ranil precej težko na glavi ter se opraskal po obrazu. Moral je ves krvav „ na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik Mi menimo, da bi trgatev bolje vspela podelil najnujnejo pomoč in ga potem dal v oktobru, nego v septembru, ko bo ze spremiti v bolnišnico. »Člcra.tSL< 29 številka je izišla. »Škrate stane 10 stotink. H i ZOBOZDRAVNIK \ On!?. M Dr. Mso Briilaut i v TRSTU ulica Z. Aitonio št. 9. H. nadstr. Izvršuje /a del silijo z emajleni, porcelanom v sre!>oiu in /[atom. I deluje posamezne umetne zobove kakor t ti d i eelo zobovje. ^ O K DI NI K A od 9.—12 prtnlp , 5. nopol \ vanja je neki agitator priznal, da so se davale večerje in pijače, a neki drugi je priznal, da mu je liberalna stranka dala za agitacije 40.000 kron, Za vožnje je potrosil 2.000 K, za en obed 3.450 kron i t. d., a neki trgovec je priznal, da mu je Nyiiri obljubil, da dobi dovoljenje za točenje vina, zato je tudi zanj glasoval. Koliko zaslužuje ruski delavec ? Ruski j list „Novoje Vremja" piše, da delavske-r>0() kOllliKlOV SillllO /Al golđ. ! plače v Petrogradu niso ravno tako male, Ena kraann zajamčeno Ba »riua v nuuuiu dan 2 ^ 7" —« J- "" j £ je sama" toliko"stane le gold." 1'85. zgoraj riavedeni davčni odpustki in zni-i so darovali, oziroma preplačali vstopnino vsaj nekoliko izvežban zasluži lahko 2 do: p03jjja na povzetje ali predplačilu. sledeči gospodje: Blazina 50 stot., N. N. L rublje. Po tem se torej vidi, da so v g SPINGARN, Krakov Št. 4-3. 20 stot., Počkaj 00 stot., N. N. 20 stot., Kusiji, o kateri se govori, da je barbar- KJor naroči 2 zavitka, v.lobi v dar ! lep žepni • ' -------------piciv^v. » J- ------------— ----------- ----J-----------. 1 r .. kakor so hoteli oredstavljati razni nepri- ; na 36 urni tek h pozlačeno verižico 1 krasna spila Koledar In vreme. l»anes: Kristina, devica ! KaKor * _ . v s ponar. biseri, kravato, 1 pozlačen prstan s ponar. jrenica. - Jutri: Jakob, apostol. - Tempera- jatelji slovanstva. V Petrogradu so tovarne, ■ kaninom za gospode ali dame, l krasna garnitura ' i0 .. . • .. I, - rip,aveo na dan 3 do 4 in pol gumbov iz 3u/o double zlata z:i mansete, ovratnik in as* Cels,us. \ reme: kjer sluzi de.avec na oan 4 P j Jrsa, 0 platnenih žepnih rut, 1 jako lepa žepna pi- rubljev, to je 8 do 12 kron, ako je malo ! saina oprava, 1 krasno žepuo ogledalo v Škatljici z ■ t_. \ ' « . .1/1 m 1 1 Jkl t ■ f/i/» I irlaj z uro, : ■ . . . ____O'nlfl l.ftfi 1 J. uvivt* 11'j -' • ' r\usi i, » " ---> ---j - i - ..........-7 . , " . * ,. . j J . . .. , x nožir na dve rezili, un vec kot - zavitkih ne prilozi Vatovec 40 stot., X. X. 20 stot., Krajne ska, delavci mnogo bolje plačem, nego Pa ! p^l tak nožič. Za kar ne ugaja se denar 3 krone, Furlan 60 stot., Hril 20 stot., v mnogih »civiliziranih« državah. takoj povrne. . .. t < .. . ■ <•______1.______t.. ----------- Meršek 60 stot., Zatred roo K., JSkrk 60 stot., Švageli 20 stot., Šaražin Luka 2 K, Kumar Ant. 1 K, Jerič 40 stot., X. X. 40 stot., preč. gosp. Cink 3 K, Bonano Fran 20 stot., gospa Muha 1 K, Mihael X. 3 K. Vodstvo otroškega vrtca se vsem naj-prisrčneje zahvaljuje. Xadalje izreka naj-toplejo zahvalo gospej Vatovec za podarjena dva ..kuglhufa«, gospodoma (rrego- 3. Davčno merilo za podjetja, imeno- riču in Počkaju za biškote, gospej Dežman vana v io< odstavek 1 in 5 navedenega in sinovom za prijazno sodelovanje na kla- Novi grb francozke repnblike. Iz Pariza javljajo, da je francozka vlada odločila, da , Jfarodni kolek je vdoblti pri upravi „£fluiost" TOVARNA POHIŠTVA 1GBAC im TRST, ULICA CASSA 01 RISPAKMlO o ■ LBL07 AN JE PO N A J M U D E K N EIS l B ZA BTLUfl KATALOGI BREZPLAČNO. I ' .-i \ \ L' k «,«tcjib ( ;.in ■ J p