Brnik — Včeraj so na ljubljanskem letališču Brnik pristala kar štiri letala z našimi izseljenci iz ZDA in Kanade. Prvo je bilo letalo »Air Canada«, skupno pa so štiri letala pripeljala v svojo staro domovino več kot 600 rojakov, (jg) — Foto: F. Perdan Leto XXX. - Številka 51 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka »n Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI NEG L J U D S T Kranj, petek, 1. 7. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO XXII. slovenski izseljenski piknik Prisrčno snidenje naših rojakov ,: Škofja Loka - Za XXII. slovenski izseljenski piknik je vse pripravljeno, so že pred nekaj dnevi sporočili Skofjeločani, člani prireditvenega odbora za izvedbo zdaj že tradicionalnega piknika za naše rojake, ki je vsako leto na dan borca, 4. julija, v idiličnem okolju vrta ob škofjeloškem gradu. Mesto pod Lubnikom bo tokrat že desetič zapored sprejelo naše rojake iz evropskih dežel, iz Avstralije, ZDA, Kanade, latinske Amerike in iz drugih predelov sveta. In kot kaže po dosedanjih podatkih, bo obisk na škofjeloškem pikniku letos presegel vse rekorde. Že ves rnesec se namreč na ljubljanskem letališču Brnik spuščajo »na tla« letala, ki »prinašajo« s seboj naše rojake, njihove potomce, morda že tretjo ali četrto generacijo. Včeraj 8o, denimo, na brniškem letališču pristala kar tri letala iz Toronta, Clevelanda in New Yorka. Zato so se tudi v Škofji Loki potrudili, da bi ob svojem jubileju, ob pikniku , ki ga imajo »v lasti« že kar deset let, pripravili čimbolj pisan program. Poseben poudarek pa so Hoteli dati tudi praznovanju vseh letošnjih jubilejev. Že v dopoldanskih urah se bodo na prireditvenem prostoru zbrali borci NOV, aktivisti in praporščaki. Tu bo igral pihalni orkester iz Žirov partizanske in borbene pesmi. Med tem časom pa bo Pred stavbo občinske skupščine sprejem gostov, naših rojakov, Fantje in dekleta jim bodo pripenjali na prsi rdeče nageljne, pihalni orkester iz Škofje Loke pa bo poskrbel za prijetno vzdušje. Ljubitelji športa si bodo imeli med tem časom priložnost ogledati nogometno tekmo med Športnim klubom »Slovenija« iz Joronta v Kanadi ter NK LTH iz Škofje Loke. Po pozdravnih govorih, kulturnem programu, srečanju aktivistov 'n borcev NOV ter pozdravih skupin naših rojakov bo v zgodnjem popoldnevu sledil nastop taric iz Davče, nato pa bo sledila revija zabavnih orkestrov naših rojakov iz ZDA. Tokrat se bodo gledalcem predstavili bratje Vadnal, ki jih mnogi že dobro poznajo, ansambel Romana Possedija, ki je že tudi sodeloval na Škofjeloškem pikniku, prvič pa bosta v Škofji Loki nastopila ansambel Mirnija Horzna iz Fontane v ZDA ter Ansambel Rou Luznarja iz Floride v ZDA. Treba pa je seveda omeniti tudi nastop folklorne skupine Janeza Čebulja iz Komende pri Kamniku ter izredno priljubljene folklorne skupine Abraševič iz s Škofjo Loko pobratene občine Smederevske Palanke. V poznih popoldanskih urah bodo začeli igrati za ples »Štirje kovači« iz Slovenj gradca, program pa bo kot vsa leta doslej povezoval Janez Ziherl. Ce bo vreme slabo, bo piknik v nedeljo, 10. julija; vstopnina za prireditev je 20 din, parkiranje za vozila pa brezplačno. Zagotovljenih je dovolj parkirnih prostorov. J. Govekar Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko poziva vse lastnike hiš, hišne svete in delovne organizacije, da izobesijo zastave v počastitev 4. julija — dneva borca. V teh dneh bodo na Gorenjskem številne proslave in prireditve, zato s svečanim izgledom naših naselij in krajev obeležimo praznovanje! MEDOBČINSKI SVET SZDL ZA GORENJSKO Brnik — Snidenja naših rojakov s sorodniki in znanci v svoji stari domovini so vedno prisrčna in obenem tudi pretresljiva. Nekateri se vračajo v svoje rojstne kraje šele po dolgih desetletjih. Zato na Brniku, kjer pristajajo velike »jeklene ptice« iz Toronta, Clevelanda, Chicaga, Detroita, New Yorka in drugih krajev z one strani velike luže ne manjka toplih stiskov rok.objemov, poljubov, pa tudi marsikatera solza ob gostoljubnem sprejemu in ob misli »spet sem na domačih tleh, v domovini svojih staršev« steče po licu. Toda kmalu je na obrazu smeh. Kajti dekleta in fantje v narodnih nošah in svojci naših rojakov začno pripenjati na prsi rdeče nageljne, oglasi se harmonika, pesem ... Vsaki večji skupini pa zažele dobrodošlico tudi predstavniki Slovenske izseljenske matice, (jg) - Foto: F. Perdan DOGOVORIMO SE SKUPŠČINE SIS V ŠKOFJI LOKI Škofja Loka - Tokrat objavljamo povzetke gradiv za seje skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, ki bodo v teh dneh. Tako bodo na sejah skupščin občinske izobraževalne skupnosti, skupnosti otroškega varstva, kulturne skupnosti, telesnokulturne skupnosti, komunalne skupnosti in skupnosti socialnega skrbstva obravnavali pripombe na samoupravne sporazume o temeljih plana svojih dejavnosti za obdobje 1976 do leta 1980. Delegati pa bodo na posameznih sejah govorili tudi o finančnih načrtih,prispevnih stopnjah in vseh drugih vprašanjih, ki so zdaj najbolj pomembna za občinske samoupravne interesne skupnosti. Povzetke gradiv objavljamo na 5. in 6. strani. Odločitev prestavljena Pripravljenost za referendum o reorganizaciji gorenjskega zdravstva za sedaj še ni taka, da bi odločitev, to je referendum, lahko izvedli že v juliju. Tako so sklenili na širšem posvetu predsednikov delavskih svetov, direktorjev delovnih organizacij v zdravstvu, predstavniki zdravstvenih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij gorenjskih občin. Komisija za izvedbo integracije bo še naprej zbirala pripombe iz javne razprave ter kasneje določila datum referenduma. L. M. -K j C - C -t it i C * C - C - C - C - C 11 -t -C - K *C -K l " C " K j t i C - K C 1 K «1 *K \l -l * K «K -K "j t -C 11 -C i C 1« «t -t *c - K " C " K -1 -t -l -t -C j K i C -C 11 -K ***************************** Naslednja številka Glasa bo zaradi praznika izšla v petek, 8. julija XXVII. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 5. DO 15. AVGUSTA MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM «1 iNJ J Naročnik: V Beogradu o treh predlogih r Ocena gospodarstva Na torkovi seji izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ so pretehtali aktualna idejno-politična vprašanja s področja gospodarskih gibanj ter naloge zveze komunistov pri nadaljnjem uresničevanju zastavljenih ciljev gospodarske politike ter politike ekonomske stabilizacije v letošnjem letu. Govorili so tudi o aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih našega sistema. Zlata plaketa Kardelju V občini Ljubljana-Šiška so podelili prvo občinsko zlato plaketo članu predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ Edvardu Kardelju. Podelili so mu jo za ustvarjalni prispevek pri graditvi našega družbenopolitičnega in gospodarskega sistema in kot idejnemu tvorcu naših socialističnih družbenih odnosov. Občina Ljubljana-Šiška bo odslej podeljevala zlato plaketo organizacijam in posameznikom za njihovo revolucionarno delo in za izjemne zasluge pri graditvi našega družbeno-ekonomskega sistema ter za razvijanje bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi. Skoraj 1000 ton soli Nekaj sončnih dni v juniju je pospešilo izhlapevanje vode v solinah pri Sečovljah, tako da so prejšnji teden sol začeli pobirati. V veliko portoroško skladišče so prepeljali skoraj tisoč ton soli, kjer čaka na čiščenje in predelavo. Sredi dela jih je presenetil dež, ki je »pobral« okoli 50 ton soli, tako da je »pridelek« nekoliko manjši, od pričakovanega. Alkohol brez reklame? Zvezni komite za zdravstvo in socialno varstvo je predlagal, da bi prepovedali reklamo za vse alkoholne pijače, ne le za žgane. Torej tudi za vse vrste vina in piva. Še nadal, _ pa bi ostala možnost t bi izdelovalci obvestili potrošnike o novih proizvodih alkoholne in tobačne industrije. Novi učbeniki Novo šolsko leto bo šolam in učencem spet prineslo nove učbenike, ki naj bi izšli pred začetkom šole. Pripravljajo 21 novih knjig, delovnih zvezkov in priročnikov za osnovne šole, 4 novitete oziroma priredbe za dvojezične šole, 5 učbenikov za posebne šole in 5 za splošne predmete srednjih šol. Med šolskim letom pa bodo začeli izhajati snopiči učne snovi za pedagoško šolstvo. Izšlo pa bo tudi 10 učbenikov za strokovne predmete srednjih šol. Založniki obljubljajo, da cene ne bodo preveč poskočile. Za osnovno šolo bodo zvezki in knjige dražji v poprečju za 12 odstotkov, za gimnazije in druge srednje šole pa za 20 odstotkov. Obljubljajo tudi, da bo učbenikov dovolj na zalogi. Občanov vodnik Sodelavci skupnosti slovenskih občin pripravljajo brošuro Občanov vodnik, priročnik za občane pri uveljavljanju njihovih pravic oziroma izpolnjevanju obveznosti. Gre za prvo tovrstno publikacijo, v kateri bodo sistematično zbrane vse možnosti in zanke, ki lahko doletijo občana pri opravkih na občini, v zvezi z dejavnostjo SIS, pri stikih z domačo krajevno skupnostjo, na samoupravnih in rednih sodiščih in pri sklepanju zavarovanj. Škofja Loka — Le še desetinka odstotka manjka, da bo kar 10 odstotkov prebivalcev škofjeloške občine med prostovoljnimi krvodajalci. Na redni in štirih izrednih akcijah lani je namreč dragoceno tekočino darovalo 3180 prebivalcev s tega področja. V petek, 24. junija, so v Škofji Loki za krvodajalce z loškega področja pripravili krajšo svečanost in podelili priznanja krvodajalcem, ki so doslej darovali kri 5, 10, 15, 20, 25 ter 50-krat. Diplomo za 50-kratno darovanje krvi je prejela Leopoldina Bozovičar, upokojenka s Trate pri Škofji Loki, priznanje za 25-kratno darovanje Matevž Demšar z Loga v Poljanski dolini, značke za 20-kratno udeležbo na tej humani akciji pa Franc Adamič, Rudolf Damjan ter Marija Vrhovnik. Za 15-kratno udeležbo na akciji jr prejelo priznanja 10 krvodajalcev, za 10-kratno 47 in za 5-kratno kar 96. To pa pomeni, je ob podelitvi priznanj poudaril dr. Tone Košir, da je udeležba na krvodajalskih akcijah v škofjeloški občini vse množičnejša. Zato naj bi bilo vodilo pri naslednji akciji, naj vsak prejemnik priznanja pripelje s seboj še enega novega krvodajalca. Letošnja krvodajalska akcija v škofjeloški občini je namreč pred vrati. Ekipe ljubljanskega zavoda za transfuzijo krvi bodo odvzemale kri kri od 5. do 7. julija v Škofji Loki, 8. julija v Gorenji vasi, 11. in 12. julija v Žireh ter 13. in 14. julija v Železnikih. Na sliki: dr. Tone Košir predaja diplomo Leopoldini Bozovičar za 50-kratno darovanje krvi. (S. J.) — Foto: Stane Jesenovec JESENICE V sredo, 29. junija, je bila na Jesenicah seja občinske konference ZKS Jesenice, na kateri so spregovorili o nalogah organizacije in članstva ZK v predkongresnem obdobju, pri skupščinskih volitvah v letu 1978 ter ob uveljavljanju načel in meril kadrovske politike v ZK in celotni naši samoupravni socialistični skupnosti. Komunisti so poudarili, da se bodo morali v vseh osnovnih organizacijah ZK temeljito pripravljati, analizirati razmere in aktivno delovati. Domenili so se tudi o ustanovitvi nekaj novih osnovnih organizacij ZK, stalnih aktivov ZK, konferenc s komiteji in sekretariati v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah ter stalnih aktivov samoupravnih interesnih skupnosti. Člani konference so sprejeli tudi sklep o sestavi občinske konference ZKS Jesenice za naslednji štiriletni mandat. D. S. KRANJ V torek, 28. junija, se je v Kranju na 155. redni seji sestal izvršni svet kranjske občinske skupščine. Med drugim je razpravljal o dogovoru občin o usklajevanju davčne politike za letos in o rekonstrukciji ceste Preddvor-Hotemaže. Podana je bila tudi informacija o pregledu zazidalnih načrtov Gradišče, Jezerca, Hanek, Grilc, Prevoznik in Povije. Pri kadrovskih vprašanjih pa so imenovali med drugim tudi komisijo za reševanje črnih gradenj. A. Ž. RADOVLJICA Na 28. skupni seji so se v sredo, 29. junija, popoldne sestali vsi trije zbori radovljiške občinske skupščine. Med drugim so delegati ocenili gospodarska gibanja v občini v letošnjih prvih treh mesecih in delo izvršnega sveta občinske skupščine do konca minulega leta. Sklepali so še o samoupravnih sporazumih, temeljnih samoupravnih interesnih skupnosti in razpravljali o izvajanju samoupravnega sporazuma o štipendiranju ter politiki štipendiranja v republiki in razmerah na tem poarocju v občini. A. 2. Uresničevanje vsiljene zakonodaje Na Koroškem in v Avstriji začenja danes veljati protimanjšinska zakonodaja, sprejeta 7. julija lani CELOVEC - Vladajoče koroške stranke s heimatdienstom vred se že dober teden na vsa usta hvalijo, kako popolno bo od danes dalje na Koroškem in v Avstriji rešen manjšinski problem. Socialistom, narodnjakom in svobodnjakom glasno pritrjujejo vodilni politiki s kanclerjem Kreiskvjem, deželnim glavarjem Wagnerjem in zunanjim ministrom Pahrom na čelu, čeprav tudi marsikdo od njih ve, da je to v nasprotju z določili avstrijske državne pogodbe. Stranke in politiki pozivajo ljudstvo, naj sprejme julijsko manjšinsko zakonodajo z razumevanjem, saj bi odpori proti njej škodovali ugledu Avstrije in vnašali v deželo nemir. Vsako koroško gospodinjstvo je dobilo deželni uradni list, v katerem je protimanjšinska zakonodaja objavljena. V nabiralnikih so se znašli tudi posebni letaki, enake vsebine pa so tudi številne radijske in televizijske oddaje. Stranke in vlada dobro vedo, kako na trhlih nogah je tako postopanje, ki ga vedno ostreje obsojajo avstrijske demokratične sile in svobodoljubne in demokratične sile sveta. Kanclerja so celo v Avstraliji vprašali, zakaj tako reševanje manjšinskega vprašanja v njegovi državi. Kljub naprezanju ni našel pravega odgovora, ki bi zadovoljil vpraševalce ... Kot v posmeh Slovencem in demokratom bodo na Koroškem postavili nekaj deset dvojezičnih napisov in uvedli slovenščino kot pomožni jezik na par sodišč. Vse to zožuje življenjski prostor koroških Slovencev, čeprav so določila avstrijske državne pogodbe več kot jasna. Pravice manjšine ne smejo biti odvisne od števila. Omogočiti ji je treba tak razvoj kot matičnemu narodu. Pa še nekaj jasno piše v pogodbi in drugih mednarodnih dokumentih; čim manjša je narodna skupnost, tem bolj jo je treba varovati. Saj so koroški Slovenci državljani Avstrije in sooblikovalci njene svobode. Kako veliki domoljubi so, pričajo posejani spomeniki naših bratov, ki so darovali življenja za svobodo in demokracijo v Avstriji. Zato si nobena družba, še posebno pa taka, ki se razglaša za brezkončno demokratično, ne sme dovoliti teptanja in poniževanja svojih ljudi. Pa tudi hujskaških zborovanj proti sosednji Jugoslaviji in srečanj bivših nacističnih vojakov bi se morala demokratična Avstrija otepati. Pesek v oči so v takem položaju obljube, da si nekdo želi dobrih sosedskih odnosov z nekom in da hoče ustvariti za vse državljane enake možnosti za življenje, delo; učenje, izobraževanje itd. Koroški Slovenci ne nasedajo takim lažem. Zavračali so jih in jih še zavračajo. V pravičnem boju so voljni iti do konca, saj vedo, da mora v vsakem boju, pa naj bo še kako dolg, zmagati pravica. V takem pravičnem boju postaja majhen narod velik in nepremagljiv. Zgodovina kot velika učiteljica to potrjuje ... J. Košnjek BEOGRAD — Na beograjskem sestanku o varnosti in sodelovanju v Evropi se nadaljuje razprava o dnevnem redu za jesenski del beograjskega zasedanja. Delegacije imajo pred seboj tri predloge in dva dopolnila k predlogu v Beogradu sodelujočih neuvrščenih in nevtralnih držav. Od torka dalje se udeleženci beograjskega sestanka v kongresnem centru ob Savi shajajo na plenarna zasedanja, hkrati pa se sestaja tudi redakcijska komisija, ki bo skušala tri predloge združiti v enotnega, ki bi bil sprejemljiv za vse. Predlog mora spoštovati načela iz Helsinkov, kjer je bilo dogovorjeno, da morajo udeleženci beograjske konference oceniti dogajanja v zadnjih dveh letih, obenem pa načrtovati nova pota evropske varnosti in sodelovanja. V Beogradu je bilo slišati predloge, da bi hkrati o dnevnem redu jesenskega zasedanja v Beogradu obravnavali tudi način dela jesenskega dela konference. Vendar je prevladalo mnenje, da razprave o dnevnem redu ne bi kazalo obremenjevati Ae z drugimi vprašanji, kar bi prvi del konference podaljšalo. Kaže torej, da skušajo v beograjskem kongresnem centru pospešiti razpravo. Plenarne seje so dopoldne, seje redakcijske komisije pa popoldne. Redno se shajajo tudi predstavniki devetih v Beogradu sodelujočih nevtralnih in neuvrščenih držav. Sprotno ocenjujejo potek konference in uveljavljanje predloga dnevnega reda, ki so ga ponudili delegacijam. Po sodbi opazovalcev je predlog nevtralnih in neuvrščenih najboljša osnova za oblikovanje končnega dokumenta. V naše glavno mesto je prišla tudi posebna nota alžirske vlade, ki sporoča stališča Alžira do posameznih točk sklepne listine. Na osnovi tega kaže sklepati, da bo v Beogradu brez dvoma govora tudi posebej o položaju v Sredozemlju. Alžirija bi rada sodelovala na drugem delu beograjskega sestanka, kar bi soodvisnost varnosti v Evropi od varnosti v Sredozemlju še povečalo. Sicer pa alžirska vlada v noti, naslovljeni na naše zunanje ministrstvo, pozitivno ocenjuje Beograd in po Helsinkih prehojeno pot. Alžirska nota je bila posredovana vsem delegacijam na Beograjski konferenci. AMERIŠKI POGOJ IZRAELU WASHINGTON, JERUZALEM, KAIRO - Ameriško zunanje ministrstvo je v posebni izjavi sporočilo, da je pogoj za dosego trajnega miru na Bližnjem Vzhodu urnik Izraela z ozemelj, zasedenih leta 1967, vštevši z zahodnim bregom reke Jordan. V Izraelu so izjavo sprejeli z negodovanjem in kritiko, v Kairu pa so jo toplo pozdravili. Predstavnik zunanjega ministrstva Hodding Carter je dejal, da mora Izrael popustiti na frontah proti Siriji, Jordaniji in Egiptu. Stališče nove izraelske vlade z Beginom na Čelu namreč1 pravi, da o umiku ni govora in da je zasedeno ozemlje izraelsko. To pa je po sodbi Združenih držav, ki so sicer velik zaveznik Izraela, v nasprotju z resolucijo varnostnega sveta OZN, ki je bila sprejeta novembra leta 1967. Sporazum o novih mejah bi morali doneči na posebnih pogajanjih. Le-ta bi se morala začeti čim prej. Dogovoriti bi se morali tudi o domovini Palestincev. Sicer pa je ameriška administracija letos dala Izraelu 115 milijonov dolarjev za orožje, kar je še bolj vzpodbudilo vojni naklonjene duhove v Izraelu. Ti tudi sodijo, da bi umik na stare meje ogrozil obstoj države. Ameriška izjava je prišla na dan le nekaj dni pred Beginovim obiskom v Združenih državah in pred napovedanim sestankom voditeljev zahodne deveterice v Londonu. Prireditve ob dnevu borca JESENICE Krajevna organizacija ZZB NOV Žirovnica bo v počastitev krajevnega praznika žirovniške krajevne skupnosti in dneva borca pripravila spominsko svečanost že jutri ob 19.30 uri ob spomeniku padlim borcem v Mostah v spomin na talce, ki so bili tu ustreljeni pred petintridesetimi leti. Mojstrančani pripravljajo svečanost in srečanje borcev ter aktivistov v nedeljo, 3. julija, ob 10. uri na domačiji pri Seduč-niku na Sedelcih ob spomeniku. Krajevna organizacija ZZB NOV Plavž na Jesenicah pa bo pripravila v nedeljo, 3. julija, ob 8. uri v »Logu Ivana Krivca« balinarski turnir. Borci, mladina in pionirji pa bodo obiskali tudi mnoga grobišča, spomenike in spominska obeležja posvečena padlim borcem. KRANJ V kranjski občini bodo slovesne proslave v počastitev dneva borca po mnogih delovnih organizacijah in ustanovah. Še posebno slovesno bo v tovarni »Sava«. Sicer pa se bo mnogo Kranjčanov.udeležilo osrednje proslave ob dnevu borca v Črnomlju v Beli krajini. RADOVLJICA Tudi Radovljičani pripravljajo številne proslave in svečanosti v počastitev praznika. Pripravljajo jih mnoge krajevne organizacije ZZB NOV. V krajevni organizaciji ZZB NOV Kamna gorica pa bodo ob prazniku razvili tudi svoj prapor. Tradicionalna proslava bo v nedeljo, 3. julija, tudi na domačiji Vinka Berceta na Mlaki. ŠKOF"* LOKA V nedeljo, 3. julija, ob 20. uri bo v letnem gledališču na lc ;!:em gradu v počastitev dneva borca nastop znane folklorne skupine Al -ševič iz Smederevske Palanke v SR Srbiji. V ponedeljek, 4. julija, pa bo na prizorišču tradicionalnega slovenskega izseljenskega piknika igral partizanske in revolucionarne pesmi pihalni orkester Alpina iz Zirov. Tu bo tudi srečanje aktivistov in borcev NOV. TRŽIĆ Tržičani bodo v nedeljo, 3. julija, ob 11. uri na Bistriški planini pripravili že XIII. tradicionalno srečanje borcev, aktivistov in ostalih gostov. Slavnostni govornik bo udeleženec NOV in predsednik skupščine občine Tržič Milan Ogris. V kulturnem programu bodo sodelovali pihalni orkester iz Tržiča, recitatorji kulturno umetniških društev ter učenci šol. Za prehrano in pijačo bo poskrbela lovska družina Kovor. V primeru slabega vremena bo srečanje v ponedeljek, 4. julija. J. Govekar DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ v sodelovanju s Fakulteto za turizem in zunanjo trgovino iz Dubrovnika razpisuje v študijskem letu 1977/78 vpis kandidatov za študij na prvi stopnji fakultete za turizem (višja turistična šola). POGOJI za vpis: dokončana srednja šola Prijavi je treba priložiti: spričevalo o dokončani srednji šoli, rojstni list potrdilo o zaposlitvi izjavo oz. potrdilo o kritju stroškov študija dve fotografiji 6 X 4 in 50,- Ndin Študij je organiziran za izredne študente in traja približno 30 mesecev. Prijave sprejemamo do 13. avgusta 1977. Glede na to, da študij turizma organiziramo prvič, prosimo vse kandidate, ki se bodo odločili za tovrstni študij, da predhodne prijave takoj pošljejo zaradi tekočih priprav za začetek študija. Podrobnejše informacije dobite na Delavski univerzi Kranj vsak dan od 7. do 14. ure, ob sredah pa tudi do 17. ure. Jože Kocijan — Žagarjev nagrajenec Nagrajena zasnova izobraževanja Pred kratkim so v Ljubljani podelili Žagarjeve nagrade šestim slovenskim prosvetnim delavcem za izredne uspehe na področju izobraževanja. Prejel jo je tudi samostojni programer za izobraževanje v združenem podjetju Polikem in dolgoletni sodelavec kranjske Save Jože Kocijan in sicer za izredno uspešno organizacijo izobraževanja gumarskih delavcev. omenjena dela že opravljajo,« pripoveduje o svojem sedanjem delu Jože Kocijan. V Savi se je Jože Kocijan zaposlil kot ravnatelj Industijske gumarske šole leta 1958. Pred tem je bil učitelj geografije na gimnaziji, delal pa je tudi na tajništvu za šolstvo pri okrajnem ljudskem odboru. V času okupacije je bil v vojnem ujetništvu, v začetku leta 1944 pa se vključil v NOB, kjer je bil še pred koncem vojne sprejet v ZK. Rojen je bil leta 1924 v Lešah pri Tržiču. »Delo v gumarski šoli je pred skoraj dvema desetletjema potekalo v težkih pogojih. Nisem bil samo organizator izobraževanja, učitelj in vzgojitelj — takrat je šola imela tudi internat; veliko je bilo treba hoditi tudi po terenu. Mladi so se zaradi težkih pogojev dela neradi odločali za gumarski poklic. Prehodil sem skoraj vso Jugoslavijo in pridobival mladino za našo šolo.« Poleg tega se je Jože Kocijan zavzemal, za sistematično in organizirano izobraževanje zaposlenih delavcev, ker je bil vedno trdno prepričan, da je le dobro usposobljen delavec lahko tudi uspešen proizvajalec in upravljavec. Že leta 1960 je bil v Savi ustanovljen Izobraže- Tudi sedaj se dolgoletni ravnatelj savskega gumarskega izobraževalnega centra ukvarja z izobraževanjem. Pravkar pripravlja izpopolnitev profilov za poklice kemične stroke. Zadnjih 15 let namreč skoraj niso šolali poklicnih delavcev v tej stroki. Že leta 1975 so organizirali šolanje kemičnih procesničarjev in kemičnih laborantov. Te poklice nujno potrebujejo v proizvodnji smol, tesnil in drugod. »To sta poklica širokega profila. Ker pa potrebujemo tudi delavce, ki bodo v kemični industriji opravljali bolj specializirana dela, pripravljamo tudi šolanje za poklice ozkega profila: izdelovalce filtrov, izdelovalce tes*-nil — te potrebujejo v Donitu, imprignerje in keramike. Šolanje za te poklice bomo organizirali v okviru delovnih organizacij, ki te poklice potrebujejo in se bodo sprva zanje šolali delavci, ki Drevi otvoritev razstave cvetja in lovstva v Cerkljah Cerklje — Drevi ob 19. uri bodo odprli 11. razstavo cvetja in osmo razstavo lovstva pod pokroviteljstvom Kmetijsko živilskega kombinata iz Kranja. Na razstavi sodeluje 250 razstavljalcev iz vse Slovenije in Zagreba, odprta pa bo do torka, 5. julija. Vsak dan pa bo v večernih urah bogat kulturni program. Organizatorja letošnje razstave cvetja in lovstva sta turistično društvo in Lovska družina Cerklje, organizirajo pa jo ob 4. juliju, dnevu borca. Na otvoritveni slovesnosti pa bo s kulturnim programom sodeloval moški Pevski zbor kulturno umetniškega društva Davorin Jenko pod vodstvom Jožeta Močnika. Na letošnji razstavi bodo poleg domačih gospodinj in lovcev sodelovali še Kmetijsko živilski kombinat iz Kranja, Cvetličarna, Rast in Semenarna iz Ljubljane, Arboretum iz Volčjega potoka, Vrtnarija Čatež, Vrtnarija Brdo pri Kranju, Lončarska zadruga Komenda, Gorenjska kmetijska zadruga TZE Cerklje, Hotel Bor Preddvor, Cvetličarni Francka iz Kranja in Zupin iz Hudega pri Tržiču, Turistično društvo Naklo, Rok Grašič iz Portoroža, osnovna šola Davorin Jenko iz Cerkelj ter gospodinje, ki izdelujejo gobeline iz Ljubljane, Kranja, Kamnika, Škofje Loke in Zagreba. Prikazali pa bodo tudi narodno vez, rezbarijo, lesorez in ikebane. V bogatem kulturnem programu razstave si velja še ogledati: v petek Zvečer, (1. 7.) ob 20.30 komedijo Cvetka Golarja: Dve nevesti v uprizoritvi dramske skupine KUD Davorin Jenko Cerklje. Predstava bo na prostem za šolo; V soboto, (2. 7.) ob 9. uri likovno Ustvarjanje šolskih otrok na asfaltu Pred osnovno šolo, ob 17. uri kulturni program, ki ga izvajajo učenci osnovne šole KUD Davorin Jenko in ob 20. uri ples na katerem bo igral Priznani ansambel »PLANIKA«; V nedeljo (3. 7.) ob 18. uri občinska folklorna revija in nastop okteta Sava Kranj, v ponedeljek, (4. julija) ob 20. uri Akademija ob dnevu borca. Sodelujejo moški pevski zbor pod vodstvom Jožeta Močnika in recitatorska skupina kulturno umetniškega dru-Stva Davorin Jenko, in v torek, (5. julija), ob 19. uri promenadni koncert godbe na pihala iz Kranja. J. Kuhar valni center, "ki je pričel načrtno izobraževati delavce. Poleg gumarske je začela delovati tudi tehnična šola, kasneje je bil ustanovljen tudi gumarski oddelek višje šole kot dislociran oddelek F'akultete za naravoslovje in tehnologijo. Temu izobraževanju je dal tudi teoretično osnovo. Izdelal je številne analize o zahtevah gumarskih poklicev, na podlagi katerih je sestavil 6 ozkih in 2 široka profila poklicev ter poklic gumarskega delovodje in gumarskega tehnika. Poleg tega je izdelal vse potrebne predmetnike in učne načrte ter več priročnikov in učbenikov. Tako so lahko verificirali Izobraževalni center in vse šole, ki delujejo v njem. Kot učitelj in pedagog se je Kocijan vedno zavzemal za marksistično naravnanost pouka na vseh stopnjah in oblikah izobraževanja. Zato ga delovni kolektiv Save ceni kot dobrega in izredno prizadevnega družbenopolitičnega delavca. Veliko je naredil ne le za poklicno izobraževanje delavcev, temveč tudi za idej: nopolitično usposabljanje zaposlenih, predvsem mladine. Njegova trda vera v samoupravljanje in naš sistem je prehajala na mnoge generacije gumarskih delavcev; znano je, da imajo delavci Save zelo dobro organizirano samoupravljanje in da so med najbolj aktivnimi v občini. Na osnovi Kocijanovega dela sedaj snujejo zasnovo usmerjenga izobraževanja v svoji stroki. L. Bogataj Vojaki in muzej Dobrodošla pomoč pri urejanju prostorov za prirodoslovno zbirko in okolice Loškega gradu Že zdavnaj smo se navadili na to, da vojaki priskočijo na pomoč, kjerkoli je ta potrebna. Kdo bi znal na-, šteti preštevilna različna dela, ki so jih že opravili poleg svojih osnovnih nalog, da bi koristili posamezniku ali širši družbeni skupnosti. Spomnimo se samo velikega deleža, ki ga imajo vselej pri odstranjevanju posledic naravnih ali drugih težkih nesreč, pri graditvi poti v odročna naselja, pri postavljanju objektov na težko dostopnih krajih in še pri mnogo-čem. V Škofji Loki so k vsemu temu dodali še nekaj novega: vojaki so sodelovali pri nekaterih delih na Loškem gradu, ki so nujna, a zanje ni denarja. Direktor muzeja Andrej Pavlovec je o tem povedal: »V kleti gradu pripravljamo nove prostore za prirodoslovno zbirko, ki od preurejanja gradu pred 4 leti ni več razstavljena, zlasti mladi obiskovalci pa jo zelo pogrešajo, ker sodi med najbolj privlačne dele muzeja. Že 2 leti se trudimo, da bi nove prostore uredili, vendar pa nam ne uspe zbrati dovolj denarja za plačilo gradbenega podjetja. Zato smo se odločili, da dela speljemo v lastni režiji. Tudi naš kolektiv je delal v kleti dva popoldneva, vendar je pred težaškim delom omagal. Na to je nanesla beseda na občinskem sindikalnem svetu in tu so se spomnili na vojake. Komandant vojašnice Jože Gre-gorčič-Gorenjc v Škofji Loki Miomir Novakovič je bil pri priči za to. V ponedeljek, 27. junija, je 8 vojakov zabetoniralo tla v kleti. Veliko so pripomogli, da bomo zbirko lahko spet razstavili v septembru, ko bomo proslavljali 40-letnico Muzejskega društva. V torek je naslednja skupina postorila vrsto stvari v okolici gradu.« Bilo jih je prav prijetno opazovati, ko so strigli živo mejo, nasipali in izravnavali poti. odnašali proč težko kamenje, odvažali v oddaljeni kot gramoz, ki je obiskovalcem na poti, in še marsikaj. Betonirali so vojaki iz voda Ivana Cankarja, ko sem bila v torek na gradu pa je bil z 8 vojaki iz mino-metalskega voda na delu desetar Zdenko Drole. Vojaki so šele pred mesecem dni oblekli vojaško suknjo in tako je bilo to njihovo prvo delo zunaj vojašnice in vojaških nalog. Desetar je povedal, da se je komaj ubranil vseh, ki bi želeli delati na gradu. »Kaj pa bi v tem času delali v vojašnici«, sem povprašala Cirila Grilca s Trate pri Cerkljah. »Imeli bi proste ure, izpolnjene s predstavo hipnotizerja«, je odvrnil. Torej vidite, ni šlo za to, da bi se rešili kakšnih sitnih zadev iz programa za regrute. Vojak Ciril je še povedal, da se na gradu sploh počuti kot doma, saj je po poklicu zidar pri Gradbincu in vajen premetavanja peska. Desetar Zdenko Drole je že večkrat sodeloval pri takem delu. »Najtežje je bilo, ko smo prenašali po 300 kg težke kovinske dele za TV pretvornik na Lubni-ku. Naš vod je šel na to pot štirikrat.« »Po pravici povejte, ste kaj godrnjali, ko so vam naložili takšno breme in še zunaj obrambnih nalog in priprav nanje?« sem povprašala. »Še malo ne, jaz sam pa sem bil še posebno zadovoljen, ker sem navdušen planinec, član PD Pod-brdo. V domu na Lubniku smo se vselej lahko tudi dobro oddahnili in okrepčali.« Taki so torej ti naši vojaki, nobeno delo jim ni odveč. Tole novo prijateljstvo z muzejem pa je spomnilo še na dobro staro, a trenutno žal opuščeno navado, da so novi vojaki ob prihodu v Škofjo Loko obiskali muzej in se pod strokovnim vodstvom seznanili z razstavljenimi predmeti. V kratkem jo bodo obnovili. — M. Sosič Jeseni še veliko dela Kranj — »Naloga medobčinskega sveta ZSMS za Gorenjsko je usklajevanje skupnih akcij gorenjske mladine, hkrati pa se na njem oblikujejo enotna stališča mladine gorenjske regije do vprašanj in problemov, ki jih obravnavamo v republiški konferenci in njenih organih ter specializiranih konferencah in do vseh drugih aktualnih zadev na Gorenjskem in v naši družbi,« je dejala predsednica MS ZSMS, študentka drugega letnika defektologije na Pedagoški akademiji v Ljubljani Alenka Markovič. »Lani decembra, ko smo si zastavili program dela za prihodnji dve leti, smo se dogovorili tudi za boljše sode-vanje z medobčinskimi sveti drugih družbenopolitičnih organizacij, predvsem z ZK in SZDL. Sodelovanje dobro poteka. Tudi občinske konference dobro sodelujejo, malo manj pa smo uspešni pri koordinaciji dela specializiranih konferenc in komisij po občinah. Vzrok zato je tudi v premalo aktivnih vodstvih posameznih konferenc in komisij ter delegatov v RK. Zato že pripravljamo evidentiranje kandidatov za nove delegate v organih RK za področje konference mladih v izobraževanju, komisije za idejno politično delo, centra za obveščanje in propagando, kon- ferenco mladih iz krajevnih skupnosti in za družbene organizacije in društva.« »Katere pa so konkretne naloge?« »Vključili smo se v priprave na volitve z namenom, da bo čimveč mladih vključenih v delegacije za SIS in konference DPO ter v samoupravne organe. Potem so sedaj važne priprave na 10. kongres ZSMS, ko moramo dosledno uresničiti sklepe prejšnjega kongresa. Med počitnicami se bodo študenti prvih letnikov v okviru učnih centrov pripravljali na LO in DS in naša naloga je, da v okviru teh centrov pripravimo programe dela aktivov ZSMS in OO ZKS. Pa tudi sicer je vsestransko usposabljanje mladine za SLO naša stalna naloga. Pripravili smo za vso Gorenjsko enoten program vzgoje prostovoljcev teritorialne obrambe in vključili veliko prostovoljcev. Rezultat teh prizadevanj se je pokazal na nedavni vojaški vaji, ko so mladi aktivno sodelovali v pripravah in izvedbi.« »Kaj imate Se v načrtu?« »Pripravlja se nov dogovor o štipendiranju. O njem smo že razpravljali in imeli tudi precej pripomb. Menimo, da je potrebno bolje izdelati merila za izplačevanje štipendij in glede prelivanja sredstev ter bolj natančno opredeliti deficitarne in sufici-tarne poklice. Aktivno bomo morali sodelovati tudi pri evidentiranju kandidatov za novo skupščino podpisnikov. Mladi smo spremljali tudi priprave na ustanovitev pedagoškega centra pri kranjski gimnaziji. Sedaj, ko je dana zelena luč za ustanovitev, še nikakor ni delo končano. Menimo, da bo potrebno še veliko dela preden bo dosežena ustrezna kvaliteta in vsebina dela v centru. Vključili smo se tudi v akcije ob uresničevanju zakona o združenem delu in se moramo prizadevati, da bomo mladi dajali koristne predloge za realizacijo. Nadalje so aktualne naloge, ki so sedaj pred nami, priprave na prehod v usmerjeno izobraževanje, poživitev sodelovanja družbenih organizacij in društev z drugimi organizacijami mladine, spodbuditev dejavnosti, boljša organiziranost mladih kmetov itd.« L. Bogataj Na podlagi sklepa delavskega sveta objavlja komisija za osnovna sredstva Embalažno grafičnega podjetja Škofja Loka prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. kamion TAM 5000, letnik 1965, v nevoznem stanju 2. kombi ZASTAVA, letnik 1975, v voznem stanju 3. krožne škarje Muller 4. krožna žaga 5. preša za zlatotisk 6. VF varilni aparat 7. nožna stiskalnica 8. zgibalni stroj 9. tiskarski zaklopni stroj 10. ročni voziček 11. ročni rezkalni stroj ELU Licitacija bo v četrtek, 7. julija 1977, in sicer ob 12. uri za družbeni sektor in ob 13. uri za zasebni sektor na sedežu podjetja v Škofji Loki, Kidričeva 82. Ogled osnovnih sredstev je možen dne 7/7 od 8. ure dalje. Predstavniki družbenega sektorja morajo imeti na licitaciji pooblastilo, zasebniki pa morajo položiti 10 % jamščino. Premalo prostora v vrtcih Vojaki iz vojašnice Jožeta Gregorčiča-Gorenjca pri urejanju okolice Loškega gradu Radovljica - Maja so starši v vseh enotah Vzgojno varstvenega zavoda Radovljica vpisovali predšolske otroke v vrtce. Konec junija pa so komisije sestavljene iz predstavnikov krajevnih skupnosti, staršev iz svetov vzgojno varstvenih enot, patronažne službe zdravstvenih domov, socialnega skrbstva in delavcev zavoda ugotavljale, kateri otroci imajo prednost pri sprejemu. Pri tem so upoštevali socialne. zdravstvene in družinske razmere in tako v vrtec na Bledu, ki lahko sprejme 70 otrok, sprejeli 105, odkloniti pa so jih morali 117. V Lescah so sprejeli 47 otrok, čeprav je zmogljivost vrtca 32 otrok. Odkloniti so jih morali 44. V Radovljici pa vrtec sprejme lahko 160 otrok. Sprejeli so jih 210, odklonili pa 21. Vse prijavljene otroke pa so lahko sprejeli v vrtec v Begunjah, Bohinjski Bistrici, Gorjah, Kamni gorici in v Kropi. JR 2000 milijonov za rudnik zavarovanje okolja pri rudniku urana Žirovski >rh bo temeljitejše kot pri kateremkoli drugem takem obratu na svetu Rudniku urana Žirovski vrh, za aterega se uveljavlja kratica RUŽV, 8 niso prižgali zadnje zelene luči za aČetek izgradnje. Investicijski pro-ram za rudniški del je bil pripraven ob koncu marca, za predelovalni brat pa v maju. Dokončna odloči-»v je sedaj v rokah ISE — samo-pravne interesne skupnosti elektro-ospodarstva naše republike, ki bo igotovila tudi potreben denar. t rudniku bo verjetno odločala šele 'seni. Čeprav »rudnik da ali ne« ni več prašanje, to le nekoliko moti nada-evanje potrebnih priprav. Novi — idaj 16-članski kolektiv RUŽV -i jih je v pol leta svojega obstoja spel lotiti zagnano in tako nadome-til marsikaj zamujenega. Predvi-eno je, da bo rudnik začel poskusno bratovati v drugi polovici leta 1979; i cilj pa je mogoče doseči le, če pripravah ne bo izgubljen niti en im dan. ZMERNA DONOSNOST Po pripravljenih investicijskih rogramih bo izgradnja RUŽV ve-ala nekaj nad 2 tisoč milijonov di-arjev. Od tega je 1500 milijonov redvideno za ureditev rudnika in redelovalnega obrata, ostalo pa ajveč za soudeležbo pri obratu za otrebno žvepleno kislino pri Cin-arni Celje, pri cesti,^daljnovodu in radnji stanovanj, za obratna sred-:va in podobno. S precejšnjo gotovostjo cenijo, da o ležišče rude na območju Zirov-lega vrha jedrsko elektrarno v rškem lahko preskrbovalo z osnov-o surovino vsaj 25 let. Program jegove investicijske izgradnje je za-.avljen na 15-letnem izkoriščanju, edeti pa je treba, da imajo taki jdniki ob učinkovitem izkoriščanju raviloma kratek vek, zato morajo jihovo obratovanje spremljati za-zete raziskave novih nahajališč. Žal enutno pri nas za to ni poskrb-eno. V letu 1979 naj bi s poskusnim bratovanjem odkopali 20 tisoč ton ranove rude, v zagonskem letu 1980 ) tisoč ton in v letu 1981 120 tisoč >n. V naslednjem obdobju naj bi ila redna letna proizvodnja 160 soč ton rude, količina izkopanin pa o še enkrat večja. Stroški izgradnje bodo precej več-, kot je ISE prvotno predvidela, •ndar jih je z odložitvijo manj nuj-th naložb mogoče porazdeliti tako, a bi dodatna sredstva zagotavljala ■le v naslednjem 5-letnem obdobju. NA DELOVNEM MESTU Komaj je utegnil odgovarjati vsem in vsakomur, ki ao želeli hitre, točne in vsestranske turistične informacije. Ko ne bi bil 28-letni Peter Vengar, zaposlen v poslovalnici Turističnega društva Radovljica iznajdljiv kot je, okreten in bister, kot se izkaže, bi bilo treba turistom dolgo čakati na kakršnekoli ie turistične informacije. Tako pa je vedno bolj številnim gostom kaj hitro na razpolago, ko jim posreduje napotke o turističnih privlačnostih Radovljice z okolico, nasvete o najbolj ugodnih potovalnih voinjah, informacije o prenočitvah in skratka vse turistične napotke, ki zanimajo turista. Bo ie držalo, da so v turističnih poslovalnicah ponavadi ljudje enakih sposobnosti, a Peter sodi med tiste redke, ki znajo, če je potrebno, tujega turista že s samim nastopom in pravo, izbrano in primerno besedo prepričati v svoj in edini prav. Tudi Sala in dovtipna primerjava je vabljivo prepričevalna, če jo izreče Peter Vengar, saj mu široke razgledanosti res ne manjka. In kaj pravi sam ob pohvali in priznanju, da je v turistični poslovalnici zares odličen? »Delo me veseli, kar zadovoljen sem z delovnim mestom. Tu sem lele dobra dva meseca redno zaposlen pri Turističnem društvu Radovljica, ob delu pa studiram književnost in francoščino. Opravkov je za ves dan, posebno zdaj, ko je turistična sezona tu. Turisti se venomer oglašajo, osebno ali po telefonu in ker sem bil dva meseca sam v poslovalnici, je bilo treba odgovarjati od jutra do večera. Prodajam spominke, posredujem informacije za Radovljico, njeno okolico in vso Gorenjsko, dajem obvestila o sobah, penzionih in tako naprej.« Na Gorenjsko prihaja precej gostov iz sosednjih republik, stalnih gostov, ki jim je všeč gorenjska pokrajina in ljudje. Kaj pa tuji turisti? »Zares prihaja največ starih gostov iz Srbije, iz Zagreba in drugod, naših domačih, zanima jih predvsem okolica, ko odhajajo na sprehode, povprašujejo o cenah, prehrani. Številni se dogovarjajo kar neposredno z zasebniki, Id oddajajo sobe in nudijo penzione. Med tujimi gosti je največ Nemcev in Nizozemcev, ki Jih zanimajo kampi; tuji Jfostje pa v Radovljico prihajajo v več-em itevilu bolj proti koncu poletne sezone, ko se vračajo z morja.« Izkušnje z njimi? Pritožbe in pohvale? »Mislim, da bo letos sezona kar ugodna, bolj pa bi bili zadovoljni, ko bi bile cene, predvsem izvenpenzionskih storitev, nuje. Zdi se jim, da izven aranžmajev plačujejo predrago hrano Vse, kar je sedaj znano o ceni izgradnje rudnika in stroških njegovega izkoriščanja, priča, da to nikakor ne bo najbolj donosen obrat te vrste v svetu. Toda tudi slabših je še zelo veliko, a jih je vseeno vredno izkoriščati. Uranova ruda v Zirov-skem vrhu povprečno vsebuje na tono 840 g uranovega oksida, ki služi za izdelavo goriva za jedrsko elektrarno. Predvidevajo, da ne bodo predelovali rude z manj kot 500g na tono, medtem ko se v nekaterih drugih državah včasih zadovoljijo tudi z manj kot 300 g. BREZ IZTOKA V SORO Izgradnjo in izkoriščanje bodo precej podražili zaščitni ukrepi, ki bodo prednjačili pred drugimi takimi rudniki po svetu. Izračunali so, da bodo v končni ceni pridobljene surovine udeleženi kar s petino. Po zaslugi strokovnjakov Instituta Jožef Štefan bo imel ta rudnik prvi na svetu zaprt sistem, ki bo zagotavljal, da tehnološka voda ne bo odtekala v Soro, kar je za varstvo okolja izredno pomembno. Po prvem predlogu tujega partnerja bi se zlilo v Soro vsak dan 5400 kubičnih metrov tehnološke vode. Odlagališče jalovine so izbrali z največjo možno odgovornostjo. Kljub visokim odvoznim stroškom jo bodo odvažali 4 km daleč in celo na višjo lego. Poskrbeli bodo tudi za to, da padavine z jalovišča ne bodo spirale škodljivih snovi v vodotoke. Odlaga- lišče bo obdano z odvodnimi kanali, njegova tla pa prekrita z nepropustno plastjo. Voda se bo zbirala v bazenu za odstranjevanje trdih delcev. Jalovino bodo sproti prekrivali z zemljo ali plastičnimi prevlekami. Strokovnjaki raznih institucij med drugim proučujejo, s katerimi rastlinami bo mogoče pusto jalovišče kar najhitreje lepo ozeleniti. KOMU DELOVNA MESTA Ocena o številu potrebnih delavcev se je v minulih letih precej zniževala. Vse tako kaže, da rudnik v Gorenji vasi ne bo povzročal večje socialne preobrazbe, saj ustrezne raziskave kažejo, da bo za večino del mogoče dobiti delavce v domači občini, v kateri je za to tudi precej zanimanja. Investicijska programa predvidevata 340 delavcev za rudnik, od tega 50 z visoko in višjo izobrazbo ter 80 v obratu za predelavo. Direktor RUŽV Franc Braniselj pa po primerjavah s sorodnimi rudniki v drugih državah upa, da sta ti številki pretirani in da ju bo mogoče še precej znižati. Pri raziskavah, ki jih pod Zirov-skim vrhom opravljata Geološki zavod in Institut Jožef Štefan, že dela 80 delavcev in večina bi tu želela ostati. RUŽV računa tudi na rudarje iz Idrije, katerih rudnik ne obratuje več in bi jih v Poljansko dolino lahko celo vozili. Tudi za strokovnjake z visoko izobrazbo dobro kaže. Ob praktičnem delu na polindustrij-ski napravi se je usposobilo za uran-sko tehnologijo že 120 inženirjev, 35 jih je diplomiralo s tega področja, 1 pa je opravil tudi magistersko nalogo. Metka Sosič Enotna skrb za vodo in kanalizacijo Škofja Loka — Največji uspeh nedolgo tega zaključene javne razprave o investicijskem programu gradnje II. dela primarnega vodovoda in kanalizacije na škofjeloškem območju je, da so se njeni udeleženci odločili za razširjeni program.' S tem so pokazali veliko zavzetost za urejanje teh zadev; pomembnih tako za gospodarstvo kot za slehernega občana. Po sprejetem predlogu naj bi povečali vodovod tako, da bo dovolj vode tudi za gašenje morebitnih požarov. To je nujno predvsem za industrijo na Trati, ki veliko »dela z lahko vnetljivimi materiali, ne more pa si pomagati z rečno vodo, ker je in pijačo. Radovljica in okolica je zanje Jirivlačna zaradi številnih gostinskih okalov, tudi preskrba je zadovoljiva. Vsekakor pa bi bilo bolje, ko bi jim poleg nasvetov lahko ponudili neke vrste potovalno karto Gorenjske. Prospektov imamo v Turističnem društvu dovolj, ob 70-letnici društva nameravamo izdati že en prospekt, vendar se mi zdi, da bi morala biti ta propaganda ie večja. Nekateri gorenjski turistični kraji imajo svoje prospekte, precej drugih, tudi Kranjska gora, pa bi ga morali ie izdati. Gostje pa so seveda zelo različni, tudi slabih izkušenj z njimi ni malo. Vsakomur se, ie posebno, če jih je veliko, ne moreš posvetiti tako, kot pričakuje.« Peter Vengar že po svoji delovni dolžnosti pozna turistični utrip kraja in kot turistični delavec dovolj dobro tudi druga turistična središča po svetu. In kam on namerava v svojih dopustni-skih dneh? »Pravzaprav bom vso poletno sezono na delovnem mestu, ostane mi le nekaj prostih sobot in nedelj, ko dobim sodelavca. Če bom imel le možnost, nameravam vsekakor najprej odpotovati v Sovjetsko zvezo.« D. 8. RECEPTOR PETER VENGAR od nje oddaljena. Ta odločitev bo terjala, dodatnih 8,7 milijona dinarjev. Javna razprava je pokazala, da je investicijski program zelo dobro pripravljen. Izvršni svet Skupščine občine Škofja Loka je v razpravi o tem minuli četrtek izrazil vse priznanje TOZD Komunalne dejavnosti, ki deluje v okviru SGP Tehnik, prav tako pa tudi posebni strokovni komisiji izvršnega odbora občinske komunalne skupnosti in njenemu predsedniku inž. Ivanu Kepicu. Kot smo že poročali, so se v Škofji Loki in okoliških naseljih odločili za omenjeni program, ker v konicah že primanjkuje vode, njena potrošnja pa še vedno narašča. Zato predvidevajo dopolnilno zbirališče, črpališče vode na Sorskem polju in ustrezne nove cevovode. Pri kanalizaciji želijo odpraviti ozka grla, razširiti primarno omrežje in povečati čistilno napravo na Suhi. V tem srednjeročnem obdobju so v občini predvidene tudi naložbe v vodovode in kanalizacijo v Zireh, Železnikih in Gorenji vasi, samo v kanalizacijo pa še v Poljanah, Selcih, Trebiji in Sovodnju. Vse načrtovane naložbe so ocenjene na 167 milijonov dinarjev, ki naj bi jih zbrali s pomočjo bančnih posojil predvsem od organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, komunalne interesne skupnosti in neposredno od potrošnikov prek povečane vodarine in kanalščine. Julija naj bi o tem podpisali samoupravni sporazum. Člani Izvršnega sveta so na seji predlagali, da TOZD Komunalne dejavnosti in komunalna interesna skupnost zagotovita potrebno sodelovanje vseh organizacij in krajevnih skupnosti, ki upravljajo vodovode ali kanalizacije ter tako poskrbita za skupno, enotno izvajanje celotnega programa v občini. — M. S. Inovacijski mrk V zvezni republiki Nemčiji se 75 odstotkov produktivnosti doseže s tehničnimi izboljšavami in izumi... V Švici je 1000 patentov na milijon prebivalcev na leto ... V Demokratični republiki Nemčiji je vsak četrti zaposleni vključen v novatorski proces ... Jugoslavija je po številu izumov in novatorski h predlogov prav na dnu lestvice ... Informativni podatki, s katerimi je bila lani, v letu inovacij in tudi letos obširneje seznanjena javnost, so dovolj zgovorni. Naša novatorska aktivnost za zdaj ni bila množična — z izjemo nekaterih delovnih organizacij, ki so načrtno spodbujale nova-torstvo in izumiteljstvo — in je zato znatno zaostajala za našimi družbenimi interesi. Korak naprej je bilo opaziti le lani, ko so delovne organizacije prikazovale ob zaključnih računih tudi podatke o inovacijski dejavnosti. Korak naprej zato, ker so tedaj lahko šele spoznale, kako razmeroma majhna je ustvarjalnost, kako daleč so od inovacij kot sestavnega dela produkcijskega procesa in kako pičle so materialne in moralne spodbude posameznim novatorjem. Kaj danes lahko ugotavljamo za številne temeljne organizacije in organizacije združenega dela? Le nekaj jih je na Gorenjskem, Iskra, Železarna in nekatere druge večje organizacije, ki načrtno spodbujajo, cenijo tehnološko znanje in ustvarjalnost vseh zaposlenih, imajo organizirane službe, pravilnike in sporazume o izumih in racionalizacijah. Železarna Jesenice, na primer že letos beleži skoraj 12 milijonov prihrankov od 22 inovacij, prizadeva pa si, da bi ob koncu leta presegla vse dosedanje rezultate. Številne druge organizacije pa usodno zaostajajo, kajti preveč so podcenjevale lastno znanje in lastne dosežke, opirajoč se le na razvojne službe, ki naj bi bile edine nosilke tehničnega napredka. Vsaka inovacijska pobuda v proizvodnji je lahko zbledela, če organizacija nasploh ni imela nobenega posluha in ne pravilnika, po katerem bi se inovacija sprejela in nagrajevala. Nezaupanje, celo zavist ali bojazen za lastni položaj so bile med drugim ovire, ki niso dopuščale, da bi inovacijski pobudi namenili začetni dinar, ki bi se potlej dvakrat povrnil. Skoraj nerazumljivo že je, da so poslovne izgube stiskale grlo, dosledno pa se je zanemarjala edinstvena možnost oplemenitenja razpoložljivega tehnološkega znanja. Nadarjeni ustvarjalci so zaradi splošne malodušnosti in brezbrižnosti stali ob strani, čeprav bi ob organizirani skrbi za inovacijsko dejavnost lahko veliko pomagali z inovacijskim dohodkom, ki je neobremenjen in brez vsakih obveznosti. Marsikje so trdno zamižali pred neizpodbitnim dejstvom, da bi izdelava sanacijskih programov — in teh je več in preveč! — z upoštevanjem množične inventivne dejavnosti in njeno uresničitvijo bila pomembno manjši problem, saj daje okoli 25 odstotkov večji ostanek dohodka že pri najmanjši aktivnosti. Naj imajo razvojne in raziskovalne službe še toliko sredstev, nikakor ne morejo doseči ustvarjalnosti številnih stimuliranih neposrednih proizvajalcev, ki problematiko svojega dela najbolje poznajo. V svetu največje uspehe dosegajo prav tiste države, ki so uspele zagotoviti razvoj in nenehno širjenje množične inventivne dejavnosti kot osnove za rast kvalitete lastnega razvoja proizvajalnih sil. Predolg in preveč boleč je bil dosedanji inovacijski mrk, da bi ga še vnaprej lahko dopuščali. Sindikati po občinah so zato zahtevali, da vse delovne organizacije pripravijo sporazume in pravilnike o izumih, racionalizacijah in koristnih predlogih, za kar je že skrajni čas. Le v zavest nam še mora priti, da imamo v proizvodnji številne tehnične ustvarjalce, ki nam bodo ob ustrezni moralni in materialni stimulaciji prinašali ne le izdatni dohodek, temveč tudi pomagali k tehničnemu in splošnemu družbenemu napredku. D. Sede j Delitev programa Združeno gorenjsko gozdno in lesno gospodarstvo si že nekaj časa prizadeva, da bi poleg ostalih problemov rešilo najbolj perečega: delitev proizvodnega programa med LIP Bled in Jelovico Škofja Loka Bled — Gorenjski gozdarji in lesarji, zaposleni v delovnih organizacijah GG Kranj, GG Bled, ZLIT Tržič, Jelovica škofja Loka, Alples Železniki, Gradiš Škofja Loka, LIP Bled in Aero-celuloza Medvode so po združitvi v sestavljeno organizacijo GLG morali premagovati vrsto težav, ki se nujno porajajo ob novi organiziranosti še obremenjeni s staro miselnostjo, starimi odnosi in pogledi. Če so sprva ponekod še z nezaupanjem skupno načrtovali in sprejemali skupne letne in srednjeročne programe, so se v zadnjem letu lahko prepričali o smotrnosti, o ekonomski utemeljenosti in o zagotovljeni prihodnosti skupnih in združenih interesov, kajti zadnji poslovni rezultati so bili dokaj ugodni. Vsekakor pa bodo prihodnji poslovni uspehi še kako odvisni tudi od ustrezne delitve programov med organizacijami. Že več kot deset let so si bolj ali manj prizadevali, da bi kar Servisno podjetje Kranj Tavčarjeva 45 Odbor za medsebojna delovna razmerja delavcev razpisuje prosto delovno mesto materialnega knjigovodje Poleg splošnih pogojev določenih s samoupravnim sporazumom mora kandidat imeti srednješolsko izobrazbo, ekonomske ali administrativne smeri. Razpis velja do zasedbe delovnega poslati na tajništvo podjetja. mesta, prošnje je treba najbolj primerno razdelili program stavbnega pohištva, program oken in vrat, ki jih pošiljata na tržišče Jelovica in blejski LIP. V teh letih je bilo izredno veliko predlogov in variant, kako naj bi si delovni organizaciji razdelili proizvodnjo, a do konkretnih rešitev ni vodila pot. Delovni organizaciji se nista mogli sporazumeti, čeprav sta si obe zelo prizadevali. Delitev programa, ki za sedanjo sestavljeno organizacijo predstavlja enega izmed najbolj aktualnih vprašanj, ni tako zelo lahko uresničljiva, saj je povezana z dosledno specializacijo, s pomembno preusmeritvijo proizvodnje v posamezni delovni organizaciji. Nalogo naj bi rešili v srednjeročnem obdobju, ko naj bi Jelovica do leta 1980 prenehala proizvajati sobna krila vseh vrst, proizvodnjo podbojev 'pA ukinila v naslednjem petletnem obdobju. Še do konca letošnjega leta naj bi se obe organizaciji dogovorili o skupnem novem 'proizvodnem programu vhodnih in garažnih vrat in o delitvi proizvodnje. Na osnovi usklajenih programov, tudi programov dela in pogojev za uresničevanje delitve dela naj bi razreševali vso problematiko, ki bi nastala ob delitvenih ukrepih. Ukrepi naj ne bi bili boleči, v okviru sestavljene orga--nizacije naj bi jih sprejemali kot skupno odgovorno nalogo in jih z vso solidarnostjo, s strpnim razumevanjem tudi ustrezno rešili. Delitev proizvodnih programov oken in vrat omogoča večje ekonomske rezultate, večjo produktivnost in specializacijo proizvodnje. Razsodna delitev, ki ne bi poglabljala ne-, strpnosti in nerazumevanja med obema organizacijama, je težavna, a nujna naloga sestavljene organizacije, še bolj pa obeh delovnih organizacij, ki bosta morali vztrajno slediti lastnim ciljem in širšim interesom vse sestavljene organizacije. ' D. Sedej Petek - 1. julija 1977 (¥) ŠKOFJA LOKA 10. seja skupščine občinske izobraževalne skupnosti Škofja Loka sreda, 6. julija 1977, ob 13. uri v prostorih osnovne šole Peter Kavčič v Podlubniku v Škofji Loki DOGOVORIMO SE Dnevni red izvolitev organov skupščine potrditev zapisnika zadnje seje verifikacija samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti Škofja Loka ter vzgoje in usmerjenega izobraževanja SR Slovenije v obdobju 1976 do 1980: a) obravnava pripomb b) ugotovitveni sklep verifikacija prispevnih stopenj za obdobje od 1. avgusta do 31. decembra 1977 ■ pristop k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za adaptacijo in izgradnjo sole v Jurovskem dolu ■ uresničevanje srednjeročnega plana občinske izobraževalne skupnosti v letu 1977: a) cene vzgojnoizobraževalnih storitev in kriteriji za financiranje v letu 1977 b) program za leto 1977 c) finančni načrt za leto 1977 ■ finančno poročilo od 1. januarja do 31. maja 1977 - delegatska vprašanja ŠKOFJA LOKA — Postopoma prehajajo na celodnevni pouk vse šole v škofjeloški občini. Najprej so se za celodnevni pouk odločili na šoli v Sovodnju, nanj pa se prirpavljajo tudi na drugih osnovnih šolah. Na sliki: šola v Podlubniku. — Foto: F. Perdan Program vzgoje in izobraževanja Po predlogu uresničevanja srednjeročnega programa občinske izobraževalne skupnosti Škofja Loka v letu 1977 potrebujejo za redni in dodatni program 56 milijonov 638.304 dinarjev — Novi standardi, normativi in cene vzgojno izobraževalnih storitev za enotni del programa osnovnošolskega izobraževanja Škofja Loka — Občinska izobraževalna skupnost bo letos financirala redni pouk in ostale dejavnosti na petih osrednjih šolah in štirinajstih podružničnih šolah. Zdaj imajo skupaj 172 oddelkov s 4726 učenci, prihodnje šolsko leto naj bi pripravili še dva nova oddelka. Letos so se 504 otroci, ki niso obiskovali vrtca, pripravljali v mali šoli in tudi za prihodnje leto načrtujejo malo Šolo. V posebni osnovni šoli se izobražuje 89 učencev v sedmih oddelkih in v dveh oddelkih delovnega Usposabljanja, medtem ko za prihodnje šolsko leto pričakujejo manj Učencev. Na šolah je trinajst oddelkov podaljšanega bivanja, v katerih je skupaj 338 učencev. Potrebe so precejšnje, zato načrtujejo za novo Šolsko leto dva nova oddelka podaljšanega bivanja na obeh šolah v Škofji Loki. Celodnevni pouk imajo Ha podružnični šoli v Sovodnju, na Uvedbo pa se pripravljajo tudi v Dražgošah. Občinska izobraževalna skupnost bo letos popolnoma pokrila amortizacijo nepremičnin in opreme, šole Pa 75 odstotkov arrueftizacije nepremičnin združujejo pri skupnosti. Iz teh sredstev in iz sredstev vrnjenih posojil lani bodo poleg obnove Podružnične šole v Dražgošah uredi-h še centralno ogrevanje na podružnični šoli v Retečah in uredili streho na šoli na Lenartu. Skupnost bo krila tudi stroške prevozov ali bivanja učencev, ki so oddaljeni več kot štiri kilometre od šole. Štipendirala bo dijake in študente za pedagoški poklic, razpis štipendij pa bo odvisen od analize kadrovskih potreb. Letos bo skupnost omogočila tudi brezplačno osnovnošolsko izobraževanje odraslih pri delavski univerzi, kjer bodo trije oddelki. CENE STORITEV V okviru dodatnega programa bo financirala več dejavnosti: knjižničarstvo po šolah, strokovne sodelavce, varstvo vozačev, boljšo organizacijo pouka, prehrano učencev, čipkarsko šolo, učbenike, strokovno izobraževanje, šolo v naravi, glasbeno šolo, vzgojno posvetovalnico, testiranje novincev, šolnine za učence, ki so moteni v razvoju itd. Oblikovala bo obvezno eno-odstotno rezervo ter vrnila del presežkov ostalim občinskim interesnim skupnostim, ki so jih solidarnostno posodila ob koncu lanskega leta. Skupno potrebna sredstva znašajo 56 milij. 638.304 dinarjev. Delegati bodo na seji skupščine razpravljali tudi o predlogih: o cenah vzgojnoizobraževalnih storitev za enotni program osnovnošolskega izobraževanja, o financiranju ostalih nalog iz enotnega programa in o cenah in kriterijih za financiranje iz dodatnega programa. Skupnost bo v sodelovanju z Zavodom za šolstvo SRS nadzorovala obseg in kvaliteto uresničevanja programa. Šole morajo ob koncu vsakega četrtletja poročati o obsegu izobraževanja in o učnovzgojnih uspehih. Po ugotovitvah iz poročil se delijo sredstva za posamezne šole pri obračunu, ob koncu leta. Skupnost bo obenem financirala tudi prevoze učencev, šolnine in oskrbnine v domovih ter štipendije za pedagoške poklice. Šolnine in oskrbnine plačuje za usposabljanje tistih otrok, ki so moteni v telesnem in duševnem razvoju, za tiste učence pa, ki so v zavodih za rehabilitacijo pa je lani in letos pokrivala stroške skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Novi zakon jo razrešuje te obveznosti, ki naj bi jo prevzele druge skupnosti, vendar niso še dosegli sporazuma. Letos je skupnost pomagala 119 štipendistom: 44 študentom na višjih in visokih šolah, 19 dijakinjam na vzgojiteljski šoli in 56 na pedagoški gimnaziji. Letos se bo štipendiranje za vzgojiteljsko šolo preneslo na skupnost otroškega varstva. FINACNI FINANČNI NAČRT Predlog finančnega načrta za leto 1977 posreduje izobraževalna skupnost na osnovi cen vzgojnoizobraževalnih storitev in novih kriterijev financiranja. .Za enotni program izobraževanja znašajo izdatki 45 milijonov 202.350 dinarjev, za skupni program 2 milijona 206.000 dinarjev, za dodatni program pa 8 milijonov 98.773 dinarjev. Skupaj z rezervo in povračilom viškov interesnim skupnostim je za 56 milijonov 193.269 dinarjev izdatkov. 7. seja skupščine skupnosti otroškega varstva Škofja Loka sreda, 6. julija 1977, ob 16. uri v prostorih osnovne šole Škofja Loka v Šolski ulici Dnevni red sprejem samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti otroškega varstva v obdobju od leta 1976 do leta 1980: a) obravnava pripomb delavce" v združenem delu b) sklep o sprejemu samoupravnega sporazuma c) sklep o določitvi prispevne stopnje za leto 1977 oziroma za obdobje od 1. avgusta do 31. decembra 1977 obravnava in sprejem predloga kriterijev za financiranje vzgojnovarstvene dejavnosti v letu 1977 obravnava in sprejem predloga finančnega načrta skupnosti otroškega varstva za leto 1977 imenovanje komisij: a) za denarne pomoči otrokom iz kmečkih družin b) za uresničevanje varstva v družinah vprašanja delegatov piroško varstvo je vse bolj organizirano, zato je vedno več otrok, ki stopajo e* šolski prag s primernimi vzgojnimi navadami... — EoiiX F. Perdan Za šolo v Jurovskem dolu Delegati občinske izobraževalne skupnosti bodo spregovorili tudi o samoupravnem sporazumu o združitvi sredstev za sofinanciranje adaptacije in dozidave šolske stavbe ter izgradnje telovadnice osnovne sole v Jurovskem dolu. Sredstva naj bi zbrale izobraževalne skupnosti po Sloveniji do 30 odstotkov vrednosti vse investicije, ki bo veljala 9 milijonov dinarjev. Le s sirso slovensko akcijo bi lahko zgradili potrebno šolo, ki sodi v najmanj razvito slovensko občino Lenart. Občani te občine s samoprispevki urejajo pereče cestne probleme, nikakor pa občina z nizkimi dohodki ne more sama zagotoviti razvoja šolske mreže. Zdaj ima ftola v Jurovskem dolu le sest učilnic, obiskuje pa jo 280 učencev, je dotrajana in brez vodovoda. Občina namerava obnoviti osnovno solo v Benediktu ter posebno osnovno Solo v Lenartu, občani pa bodo z enodnevnimi zaslužki in iz drugih virov tudi pomagali Soli v Jurovskem dolu. S solidarnostno akcijo naj bi v Sloveniji zbrali do 2 milijona 700.000 dinarjev, Lenart pa naj bi zagotovil še najmanj 900.000 dinarjev z združevanjem sredstev na svojem območju, ostala sredstva pa s k redit i. Glas - 5. stran - Programi v presoji Škofja Loka — Samoupravne interesne skupnosti Škofje Loke, ki se bodo v prihodnjih dneh sestale na sejah skupščin, bodo sprejele ugotovitvene sklepe o pristopu k samoupravnim sporazumom o temeljih plana svojih dejavnosti za obdobje od leta 1976 do leta 1980. Maja letos -so ponovno poslali v javno razpravo in sprejem samoupravne sporazume o temeljih planov interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. O njih so razpravljali v temeljni in drugih organizacijah združenega dela ter v krajevnih skupnostih. Na sejah skupščin samoupravnih interesnih skupnosti bodo odgovorili na posamezne pripombe, na splošne in konkretne, ki pa po vsebini niso takšne, ki bi narekovale spremembe členov posameznih samoupravnih sporazumov ali nove, temeljite opredelitve. Večinoma so jih delovni ljudje in občani škofjeloške občine sprejeli. In kakšne so bile pripombe v javni razpravi, pripombe, na katere bodo odgovarjali delegati občinskih samoupravnih interesnih skupnosti? Delavci Organizacije LTH iz Škofje Loke so posredovali splošno pripombo, da bi se bruto osebni dohodki ne obremenjevali z dodatnimi prispevki. Sprašujejo, če so obremenitve s samoprispevki v skladu z maksimalno dogovorjenimi obremenitvami osebnih dohodkov? Priporočajo, da se v primeru viška zbranih sredstev posameznih interesnih skupnosti prenašajo sredstva v naslednje leto ob takojšnjem zmanjšanju prispevnih stopenj v enakem razmerju. Med drugim vprašujejo, zakaj se nenehno spreminja višina prispevne stopnje, zakaj je obremenitev v občini Škofja Loka bistveno višja kot v drugih občinah, zahtevajo, da delegati interesnih skupnosti sproti obveščajo kolektiv o uresničevanju programov, občinske interesne skupnosti pa naj bi v prihodnje pripravile gradivo za posamezne skupščine v taki obliki, da bi bilo bolj razumljivo, kratko in jedrnato. Krajevni skupnosti Godešič ni jasna prispevna stopnja za samoupravne interesne skupnosti, ki je predvidena s 30,48 odstotki, plačujejo pa 30,91 odstotkov, povprečna za leto 1977 pa je 30,78. Zakaj razlika? Opozarjajo, da je pri vseh programih premalo konkretno opredeljena delitev sredstev. V Šeširju so zahtevali, da se sredstva racionalno trosijo, interesne skupnosti pa naj najmanj vsako četrtletje obveščajo kolektive o uporabi sredstev. V Alpini v Žireh so sporazume sprejeli s tem, da morajo še pred podpisom predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti doseči soglasje, da skupna poraba ne sme rasti hitreje kot družbeni bruto produkt. Ob vseh teh splošnih pripombah na sporazume o planih razvoja družbenih dejavnosti v občini in v republiki pa so posredovali tudi pripombe k posameznim sporazumom. Krajevna skupnost Godešič zahteva pojasnilo skupnosti otroškega varstva, zakaj ni predviden začetek gradnje in priprava dokumentacije za vrtec za 25 otrok, ki naj bi bil zgrajen leta 1979. Krajevna skupnost Trebija se zavzema za zaščito kmečke žene, ki naj bi imela enake pravice kot delavka v združenem delu. LTH Škofja Loka očita skupščini občinske izobraževalne skupnosti, da nima pravilnega kriterija do podeljevanja štipendij, krajevna skupnost Godešič pa se sprašuje, zakaj izobraževalna skupnost nima v programu gradnjo centralne kurjave v šoli v Retečah. Obenem iz Godešiča svetujejo kulturni skupnosti, da naj zagotovi sredstva za praznovanje Dedka mraza v krajevnih skupnostih, Ljubljanska banka pa opozarja, da iz programa kulturne skupnosti ni očitno, če so zagotovljena sredstva v višini 2 milijona dinarjev za obnovo kulturnega doma v Škofji Loki. LTH ugotavlja, da TTKS premalo financira telesno kulturo v krajevnih skupnostih, Godešič pa v programu pogreša obrazložitev, če so zagotovljena sredstva za ŠD Kondor. LTH Škofja Loka priporoča občinski skupnosti socialnega skrbstva, da naj socialno pomoč prejemajo le upravičeni, ne pa delomrzneži in alkoholiki (skupnost v gradivu že odgovarja, da delomrzneži in alkoholiki ne sprejemajo nobene pomoči, prejeli so jo le nekateri zdravljeni alkoholiki po zdravljenju in pred zaposlitvijo ter drtfgi kot enkratno pomoč, ko so čakali na delo z namenom, da se zaposle). Etiketa Žiri, Ljubljanska banka, krajevna skupnost Trebija, Marmor Hotavlje, krajevna skupnost Godešič in LTH so posredovali občinski zdravstveni skupnosti vrsto pripomb, vse pa najbolj jezi predolga čakalna doba v zdravstvu. Denar za otroško varstvo Letos bo občinska skupnost otroškega varstva začela s prvimi primeri družinskega varstva — Ure-ditv igrišč v Gorenji vasi, adaptacija na Trati, oprema za Podlubnik Škofja Loka — Skupnost otroškega varstva bo letos iz predvidenih zbranih sredstev — 11 milijonov 132.374 dinarjev — namenila denar za redno dejavnost vzgojnovarst-venih zavodov. V njih bo organizirala 38 oddelkov jasli in vrtca, v katerih bo do 800 otrok. Na območju Škofje Loke bo pet jasli in vrtcev, po eden v Žireh, v Gorenji vasi in v Železnikih. V Škofji Loki so združeni v poseben zavod, v ostalih krajih pa so priključeni osnovnim šolam. Pri vrtcih bodo organizirali oblike vzgoje in varstva za tiste otroke, ki niso redni varovanci. Oblike te dejavnosti so 80-urni program, potujoči vrtci in druge občasne dejavnosti. Predvidoma bodo tako zajeli do 300 otrok. Letos pa se pripravljajo tudi na organizacijo družinskega varstva. Skupnost bo namenila denar za ureditev igrišča pri varstvenem zavodu Gorenja vas, za postavitev ograje pri vrtcu na Trati, za opremo in druge stroške pri vrtcu Podlubnik in za plačilo anuitet posojil za vrtec na Trati, Kroj in Železniki. Poravnati bodo morali tudi stroške zdravstvenega varstva otrok v vrtcih in stroške vzgojnega svetovanja predšolskih otrok. Letos bo zaradi slabega zdravstvenega stanja letovalo v Novigradu 50 predšolskih otrok občine, za kar bo skupnost prispevala tretjino stroškov v višini 25.000 dinarjev. Izredno šolajo tudi devet varuhinj iz škofjeloških vrtcev, v vzgojiteljskih šolah pa je 35 dijakinj. Razpisali pa so pet novih štipendij. Tudi za subvencioniran je oskrbnin druži- nam z najnižjimi dohodki so namenili nekaj denarja, bremene pa jih še stroški skupnih služb, stroški pri soustanoviteljstvu nekaterih dejavnosti ter ostali izdatki. LETOŠNJE FINANCIRANJE Po predlogu kriterijev za financiranje vzgojnovarstvenih zavodov v občini za leto 1977 k ceni za vzgojnovarstvene storitve prispeva skupnost otroškega varstva sredstva za vzgojno in varstveno osebje, za dopolnitev vzgojnih pripomočkov in za amortizacijo opreme in stavb. Veljajo normativi za sredstva skupnosti, ob tem pa se del amortizacije stavb — 75 odstotkov — obvezno združuje pri skupnosti otroškega varstva za gradnjo novih prostorov in se vzgoj-novarstvenim ustanovam ne vračajo. O tem bodo sklenili poseben dogovor. Predlog kriterijev za financiranje vsebuje nekaj novosti, med drugim se upošteva zasedenost oddelkov nad predpisanimi normativi in se temu primerno zvišajo osebni dohodki zaposlenih. FINANČNI NAČRT ZA LETOS Skupnost otroškega varstva predvideva za 11 milijonov 132.374 dinarjev dohodkov. Za vzgojo in varstvo bodo namenili 6 milijonov 103.305 dinarjev, za investicije in anuitete 3 milijone 3.585 dinarjev, ostalo pa za vso tisto dejavnost, ki jo poleg tega opravlja skupnost za otroško varstvo. Med drugim tudi za otroški dodatek kmečkim otrokom predvidevajo 679.000 dinarjev. 5. skupna seja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine občinske samoupravne komunalne interesne skupnosti I Škofja Loka I sreda, 6. julija 1977, ob 16. uri v sejni dvorani skupščine občine Škofja Loka DOGOVORIMO SE Dnevni red — verifikacija pooblastil delegatov in potrditev sklepčnosti — potrditev zapisnika 4. seje skupščine OSKIS — investicijski srednjeročni načrt vlaganja v kanalizacijo in vodovod v občini — sprejem samoupravnega sporazuma o financiranju II. etape gradnje primarne kanalizacije, čistilne naprave in vodovoda v Škofji Loki in okolici v letih 1977 do 1980 — sprejem predloga prioritetnega reda financiranja investicijskih potreb po krajevnih skupnostih v letu 1977 — informacija o pripravah o kategorizaciji cest in ocenjevanju komunalnih objektov in naprav po točkovnem sistemu za financiranje vzdrževanja teh objektov v smislu sprejetega pravilnika — delegatska vprašanja 7. redna seja skupščine TTKS Škofja Loka četrtek, 7. julija 1977, ob 17. uri v sejni sobi skupščine občine Škofja Loka Dnevni red — izvolitev organov skupščine — pregled sklepov in potrditev zapisnika zadnje seje — verifikacija samoupravnega sporazuma o temeljih plana TTKS Škofja Loka in TKS SRS za obdobje 1976 do 1980: a) pregled in obravnava pripomb b) ugotovitveni sklep — verifikacija prispevnih stopenj za obdobje od 1. avgusta do 31. decembra 1977 — finančni načrt za leto 1977 — ustanovitev centra samoupravnih interesnih skupnosti — delegatska vprašanja 9. skupna seja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev občinske skupnosti socialnega skrbstva Škofja Loka torek, 5. julija 1977, ob 13. uri v sejni dvorani skupščine občine Škofja Loka Poljanska cesta 2 Dnevni red — verifikacija pooblastil delegatov — potrditev zapisnika 8. seje in poročila o izvrševanju sklepov — sprejem ugotovitvenega sklepa o pristopu k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana socialnega skrbstva v občini Škofja Loka in SR Sloveniji za obdobje 1976 do 1980 — obravnava in sprejem poročila o mladoletnem prestopništvu v občini Škofja Loka — obravnava in sprejem finančnega načrta občinske skupnosti socialnega skrbstva za leto 1977 — delegatska vprašanja Seja skupščine občinske kulturne skupnosti v četrtek, 7. julija 1977 ob 17. uri na loškem gradu r Dnevni red — izvolitev organov skupščine — potrditev zapisnika zadnje seje skupščine — verifikacija samoupravnega sporazuma o temeljih plana kulturne skupnosti za obdobje 1976 do 1980: a) obravnava delegatskih pripomb b) ugotovitveni sklep — verifikacija prispevnih stopenj od 1. avgusta do 31. decembra 1977 — poročilo o finančnem stanju od 1. januarja do 31. maja 1977 ter finančni načrt — delegatska vprašanja Skrb o problemih voda Delegati občinske komunalne skupnosti se bodo odločali o izgradnji II. etape primarne kanalizacije, čistilne naprave in primarnega vodovoda — Izgradnja je nujna za nadaljnji razvoj gospodarstva in stanovanjske gradnje v Škofji Loki in okolici ŠKOFJA LOKA - 2e zdaj ugo- gradnje vodovoda do leta 1980 tavljajo, da ob konicah primanjkuje vode, lahko pa je pričakovati večjo okvaro glavnega cevovoda iz Hotavelj. Razen tega je potrošnja vode v nenehnem porastu, zato nameravajo z investicijskim programom zgraditi dopolnilni zbiralnik za vodo, črpališče podtalnice s Sorskega polja in ustrezne nove cevovode. Odpadnih voda je vedno več, zato bodo morali zgraditi nove kanale in obenem rešiti probleme priključevanja škofjeloške okolice na skupno primarno kanalizacijsko omrežje. Sedanja čistilna naprava na Suhi je preveč obremenjena, učinek čiščenja fekalnih voda je slabši. S povečano zmogljivostjo čistilne naprave bodo lahko izkoristili tudi uhajajoče pline za ogrevanje gnilišč, s tem pospešili razkroj fekalij in jih nevtralizirali. Delegati se bodo na predlog komisije izvršnega odbora občinske samoupravne interesne komunalne skupnosti odločali o dopolnjenem investicijskem programu gradnje II. etape gradnje etape primarnega vodovoda in II. etape gradnje kanalizacije in čistilne naprave v Škofji Loki za obdobje 1977 do 1980. Javna razprava je ob obeh investicijskih programih pokazala nujnost, da se program gradnje primarnega vodovoda v Škofji Loki nekoliko razširi. S tem ne bi bilo več problemov s požarnimi bazeni za industrijo, ne bi bilo dodatnih industrijskih črpališč in podobno. Razširjeni program naj bi veljal za 8,7 milijonov dinarjev več, kot so predlagali v prejšnjem predlogu. Vire investicijskih sredstev naj bi zagotovili s krediti Ljubljanske banke, s prispevkom za uporabo mestnega zemljišča in z drugimi sredstvi investitorja upravljavca kanalizacije in vodovoda, iz sredstev enostavne in razširjene reprodukcije, ki se bodo dotekala z višjo vodarino in kanalščino, s priključnimi pristojbinami in z drugimi prispevki novih priključkov. S sprejemom samoupravnega sporazuma o financiranju investicijskih programov do leta 1980 bo morala na območju Škofje Loke naraščati cena vodarine in kanalščine in sicer zaradi predvidene 10 odstotne letne inflacije, zakonsko predpisane revalvacije osnovnih sredstev in naraščajočih obveznosti za odplačilo posojil. Samoupravni sporazum tudi predvideva, da posamezne gospodarske organizacije posebej sofinancirajo meteorno kanalizacijo. Javna razprava je že pokazala, da je nadaljnje uresničevanje investicijskega programa nujno, zato se bodo na seji skupščine zanj prav gotovo odločili tudi delegati. Skrb ob problemih voda je prav v Škofji Loki najbolj očitna, zato najbrž ne bo nobenih zadržkov, da ne bi prizadevanj na tem področju v vsestransko korist tudi dosledno nadaljevali. Športni dinar Telesno kulturna skupnost Škofja Loka ima premalo denarja, da bi lahko uresničila tako programe množičnosti in tudi program vrhunskega športa — Predlog za ustanovitev centra skupnih služb interesnih skupnosti Škofja Loka — 2e na eni minulih sej je skupščina temeljne telesne kulturne skupnosti sklenila, da se bo vključila v prizadevanja za reševanje problema žičnic Stari vrh. Ponudila bo svoje sodelovanje, vendar z izdatnimi sredstvi ne bo mogla sodelovati, ker ima za obširno dejavnost telesne kulture v srednjeročnem obdobju premalo denarja. Za čas od 1. avgusta do 31. decembra so za telesno kulturno skupnost izračunana sredstva po stopnji 0,28 odstotka. Za skupni program, ki ga predlaga republiška telesno kulturna skupnost je stopnja 0,05 odstotka, skupna stopnja za občinski in republiški program pa znaša 0,33 odstotka, poprečna letna .stopnja pa je 0,39 odstotka. Finančni program temeljne telesno kulturne skupnosti temelji na usmeritvi telesne kulture v občini, ki jo je sprejela skupščina že na seji marca letos. Osnove so programska izhodišča, ki opredeljujejo sredstva za množičnost, sredstva za vrhunski šport in sredstva za ostale izdatke. Skupnost za letos predvideva za 3 milijone 865.599 dinarjev dohodkov. Največ bo — 48 odstotkov sredstev — namenila za množičnost, 39 odstotkov denarja pa za vrhunski Športni vzgoji mladega rodu bo tudi škofjeloška telesnokulturna skupnost poleg športnih društev namenila vso pozornost. .. Foto: F. Perdan šport. Program množičnosti in program vrhunskega športa presegata predvidena sredstva. V programu množičnosti primanjkuje 19,4 odstotka sredstev, za vrhunski šport po predloženem programu pa primanjkuje kar 41,7 odstotka sredstev. Če bodo društva svoje programe hotela izpolniti, bodo morala finančna vprašanja reševati z dodatnimi akcijami in s pokroviteljstvom organizacij združenega dela, kar velja predvsem za vrhunski šport. Delegati temeljne telesne skupnosti bodo razpravljali še o podpisu sporazuma o ustanovitvi centra samoupravnih interesnih skupnosti. Vsekakor je finančna obrazložitev prepričljiva, saj bi ob samostojnem delovanju temeljno, telesno kulturne skupnosti morali zaposliti znatno več kadra. Izračunali so, da pri temeljni telesno kulturni skupnosti s tem, da so organizirani v okviru skupnih služb prihranijo letno okoli 57.900 dinarjev. Sama organiziranost interesnih skupnosti pa ima tudi to prednost, da z delovanjem centra poteka sodelovanje med interesnimi skupnostmi znatno bolje, lažje in hitreje pa se rešujejo medsebojni problemi. Sprememba prispevne stopnje Gradivo o verifikaciji samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti obravnava tudi prispevne stopnje za zadnjih pet mesecev letošnjega leta. Za občinsko kulturno skupnost velja, da naj bi bila stopnja zadnjih pet mesecev 0,55. Ugotovljeno pa je bilo, da realizirana sredstva od 1. januarja do 31. decembra letos, ne bodo 5 milijonov 820.000 dinarjev, temveč le v višini 5 milijonov 253.000 dinarjev. Zaradi tega se prispevna stopnja dvigne od 0,55 na 0,69 za obdobje od 1. avgusta do 31. decembra 1977. , Sv Čistilna naprava v Škofji Loki za čiste vode in okolje... — Foto: F. Perdan Mladoletno prestopništvo Delegati občinske skupnosti socialnega skrbstvC bodo obravnavali poročilo o mladoletnem pre stopništvu in razpravljali o predlogih za zmanj sanje obsega prestopništva — V petih letih 365 primerov družbeno nesprejemljivega vedenje mladoletnikov Škofja Loka - V poročilu ugotavljajo, da je bilo zaradi prekrškov in kaznivih dejanj pri skupnosti socialnega skrbstva v zadnjih petih letih - od leta 1971 do 1976 - obravnavano 365 mladoletnikov in otrok. 109 otrok in mladoletnikov so morali obravnavati zaradi prometnih in drugih prekrškov, 75 zaradi velike in majhne tatvine, 42 zaradi pobegov od doma, 17 zaradi neizpolnjevanja šolskih obveznosti (izostajanja od pouka), 16 zaradi kaznivih dejanj zoper splošno varnost, po šest otrok ali mladoletnikov zaradi požiga ali jemanja mamil, sedem zaradi poskusa samomora, enega zaradi preprodaje mamil, ostale pa zaradi drugih vzgojnih problemov. Število obravnavanih otrok in mladoletnikov v starosti od šestega do osemnajstega leta in teža kaznivih dejanj nista v Škofji Loki bolj problematična kot v drugih občinah. Največ prekrškov je v prometu, zato naj bi v prihodnje kar največ skrbi posvetili vzgoji in izobraževanju v poklicnih in drugih srednjih šolah, sodelovali pa naj bi tudi organizacije in društva. Mladim naj bi omogočili, da bi si pridobili ustrezno znanje za upravljanje z motornimi vozili. Najbolj pogosto so obravnavali starejše mladoletnike — od 16 do 18 let — ki v večini obiskujejo poklicno ali drugo srednjo šolo. Preventivna dejavnost socialnega dela ima prav v tem okolju še premajhen vpliv, zato naj bi vztrajali z akcijo za uvajanje organiziranih oblik socialnega dela na te šole. Eden izmed osnovnih vzrokov za mladoletno prestopništvo je tudi nižja izobrazbena raven, zato naj bi mladoletniki obiskovali redne in izredne oblike izobraževanja. Skupnost si bo tudi prizadevala, da bo zaživelo skupinsko delo z mladimi, skupaj z zvezo mladine v Škofji Loki pa bodo poskušali čimveč mladih pritegniti v rekreativno izvenšolsko dejavnost, ki je zdaj posebno v srednjih šolah skorajda ni. Mladoletniki se tudi preveč pogosto srečujejo z alkoholnimi pijačami, ta problem morajo reševati gostinske delovne organizacije z doslednim spoštovanjem o prepovedi točenja alkohola mladoletnikom. Vsi tisti, ki v občini skrbijo za preprečevanje mladoletnega prestopništva, naj bi se vsaj enkrat letno zbrali na posvetu, izmenjali izkušnje in usklajevali svoje delo. Mladoletno prestopništvo v škofjeloški občini sicer ne predstavlja posebno perečega problema, vendar je potrebna in umestna stalna skrb občinske skupnosti socialnega skrbstva, da spremlja razvoj vedenjske in osebnostne motenosti otrok in mladine in ustrezno ukrepa. Finančni načrt Občinska skupnost socialnega skrbstva se je do sprejema samoupravnega sporazuma financirala po zakonu o začasnem financiranju in je finančno poslovanje uresničevala po začasnem finančnem načrtu za prvo polletje 1977. Predlog finančnega načrta skupnosti za letos predvideva dohodke v višini 7 milijonov 933.000 dinarjev, dohodke, ki se ustvarjajo s prispevki iz bruto osebnega dohodka, predvsem sredstva iz leta 1976 in prispevki, ki jih plačujejo zavezanci. Za redno dejavnost predvidevajo 5 milijonov 636.000 dinarjev (za stalne denarne pomoči, začasne in enkratne pomoči, za oskrbnine, za letovanje 220 zdravstveno in socialno ogroženih otrok, za dotacije in druge oblike socialnega varstva). Funkcionalni izdatki znašajo milijon 382.000 dinarjev, za solidarnost in skupne naloge pa predvidevajo 632.000 dinarjev. Zagotavljajo pa še sredstva za opremo, sklad skupne porabe in rezervni sklad. Mladost na krivi poti... — Foto: F. Perdan Stane Dremelj. medaljer iz Radovljice ... — Foto: F. Perdan Novci Franceta Prešerna »Veliki pesnik France Prešeren nam je dal toliko »zlata«, da zasluži zlate novce,« pravi umetnik-medaljer profesor Stane Dremelj iz Radovljice, ki je izdelal izredno kvalitetne in umetniško dovršene jubilejne novce Radovljica — Znani in priznani medal jer Stane Dremelj se je že pred leti ogrel za našega velikega pesnika Franceta Prešerna, zagledal v njegov portret in ga v različnih obdobjih svojega življenja podoživljal vedno znova, a zmeraj drugače. Minila so leta, ko so mu bili blizu najrazličnejši portreti in profili pesnikovega obraza; zdaj otožno melanholični zdaj spet strogi izrazi lica in čela z valovitimi neugnanimi lasmi. Danes, ko je umetnikov atelje ves Prešernov, z dobrimi in slabimi slikovnimi reprodukcijami od vsepovsod, za primerjavo in za iskanje kar najboljšega, umetnikovim mislim in razpoloženju primernega portreta, je Dremljev Prešeren tak, kakršnega imamo v podobi vsi Slovenci pred seboj: do ramen segajoči lasje, visoko čelo, žive oči s prikrito melanholijo. A Stane Dremelj ga vidi in doživlja drugače, kajti s Prešernovim likom se pogovarja že leta in leta, zato zna s pesnikovega čela razbrati misli in z ustnic njegove besede. Na željo jeseniške kulturne skupnosti, da bi v letošnjem letu pomembnih jubilejev partije in Tita izdali jubilejne novce v bakreni^ srebrni in zlati izvedbi, se je medaljer Stane Dremelj odločil za serijo petih zlatih, dvajsetih srebrnih in petdesetih bronastih novcev. Na njih je Prešernov lik ter verz iz Zdravljice, pripravlja pa tudi serijo z likom Primičeve Julije in morda se bo odločil še za tretjo z reliefom Prešernove rojstne hiše. Medaljer je za Prešernovo rojstno hišo v Vrbi izdelal že vrsto značk z likom Prešerna, vendar se je takšne izdaje v obliki novcev lotil prvič in je tudi v zadnjih letih prvi nasploh v Sloveniji, ki je pripravil umetniške novce v čast in v spomin slovenskemu pesniku. »Že res, da je propagande v najrazličnejših oblikah danes dovolj, tudi o velikanih naše poezije ali proze. Ne manjka značk, prospektov, razglednic, spominskih obeskov, izjemno redka pa je med njimi kvaliteta ali resnična umetniška vrednost. Zdi se mi, da je oblika spominskega novca primerna, povrh vsega pa še redka, saj na Slovenskem za zdaj nimamo priznanj ljudem, ki so zaslužili hvalo in slavo, v obliki plemenite kovine. Moj profesor Anton Sever je leta 1909, ob 60-letnici smrti Franceta Prešerna sicer izdal kovanec z njegovo podobo, dobili smo tudi spominsko medaljo ob odkritju spomenika, drugih izdaj v obliki serij novcev s Prešernovim likom pa ni bilo. Ta Prešernov portret, ki je zdaj že na srebrnih, bronastih in deloma tudi že na zlatih novcih je povsem drugačen od vseh dosedanjih, ki sem jih napravil. Tu sem moral upoštevati tudi zahteve materiala, upodobiti ga je bilo treba v globini treh do štirih milimetrov in v velikosti 32 milimetrov. Barva vseh novcev se mi zdi primerna, prav tako tudi debelina, ki ustreza mednarodnim veljavnim normam. Na novcih je verz iz Zdravljice. Prvič pa sem upodobil tudi Primičevo Julijo, zaradi katere in za katero je nastalo toliko lepih Prešernovih verzov. Mislim, da nam je Prešeren dal toliko zlata, da zasluži priznanje v plemeniti kovini, z zlatimi novci.« Umetnik Stane Dremelj je izdelal serijo imenitnih novcev visoke umetniške kvalitete, ki bodo prava in izjemna poslastica numizmatikov. Ko bo končal z izdelavo še zlatih kovancev, bo kulturna skupnost Jesenice pripravila v Prešernovi rojstni hiši razstavo in ogled serije, ki je lahko resnično v ponos umetniku iz Radovljice in plačilo za njegovo nenehno prizadevnost in trud; obenem pa tudi dokaz njegove umetniške ustvarjalnosti. Izpričuje jo dejstvo, da je že zdaj po-praševanje po seriji izredno veliko, tako, da se bo skupaj s kulturno skupnostjo Jesenice verjetno moral odločiti za ponovno izdajo. I). Sedej Matevž Langus in Metka Vovk na razstavi v Kamni gorici Ob 25. letnici obstoja Zavoda Matevža Langusa v Kamni gorici so v prostorih ustanove odprli razstavo del kamnogoriškega rojaka slikarja Matevža Langusa in razstavo krajin v akvarelu in polikolorju likovne pedagoginje Zavoda Metke Vovkove. Matevž Langus, kamnogoriški rojak, rojen pred 185. leti v skromni žebljarski družini, je prav gotovo eden najbolj zanimivih umetniških osebnosti prve polovice 19. stoletja pri nas. S pravo gorenjsko vztrajnostjo se je dokopal do samostojnega slikarskega poklica, do šol in izobrazbe in postal najbolj viden predstavnik likovnega življenja v Prešernovi dobi, upodobljavec številnih pesnikovih sodobnikov in prijateljev: Matije Copa, Primičeve Julije, Blaža in Fidelisa Trpinca, Andreja Smoleta, Josipa in Eleonore Karin-ger in mnogih drugih. Izpod Langu-sovega čopiča poznamo vso pisano vrsto predstavnikov takratne lju- bljanske družbet le Prešerna, ki ga je slikar samo za nekaj let preživel, ni med njimi. Četudi sta bila z Langu-som prijatelja in mu je Prešeren celo posvetil sonet z akrostihom Mars-kteri romar gre v Rim..., je vendar pesnik vztrajno odklanjal portretiranje. Matevž Langus ni bil samo mojster v oljnem slikarstvu, temveč se je z leti razvil v enega najpomembnejših predstavnikov stenskega slikarstva 1. polovice 19. stoletja na Slovenskem; njegove freske prekrivajo številne arhitekturne notranjščine v Ljubljani in drugod. Po svojem slikarskem izrazu je Matevž Langus tipičen predstavnik romantike, obdobja, ki se je v likovni umetnosti vsaj okvirno navezalo na realistične oblike, vendar jim je poskušalo dati novo vsebino. Svet, ki ga prikazuje romantika, je prilagojen idejam, ki jih je tista doba s tolikšnim zanosom oznanjala: ideje KAMNA GORICA — V soboto, 25. junija, so v okviru proslavljanja 25. obletnice zavoda Matevž Langus iz Kamne gorice odprli razstavo likovnih in tehničnih izdelkov učencev Posebnih osnovnih šol Bohinjska Bela, Bled, Radovljica in Kamna gorica in razstavo del učiteljice likovnega pouka na kamno-goriškem zavodu Metke Vovk. S pomočjo Narodne galerije iz Ljubljane so v Kamni gorici pripravili tudi razstavo slik rojaka Matevža Langusa. (jk) — Foto: F. Perdan »letni Časi« franceta godca v šivCevi hiši Radovljica — Drevi ob 18. uri bodo v Šivčevi hiši v Radovljici odprli likovno razstavo pod naslovom Letni časi. S 25 olji se bo predstavil akademski slikar France Godec iz Ljubljane. Umetnik, ki je doma in v tujini razstavljal že več kot stokrat, bo s svojimi deli, ki ga po motivih in kvaliteti uvrščajo med vodilne krajinarje v Sloveniji, zagotovo vzbudil zanimanje tudi v Radovljici. Razstava bo odprta do 1. avgusta. JR GORENJSKI muzej kranj V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostno zgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesav-ski dolini. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava del akad. slikarja Iveta Šubica na temo narodnoosvobodilnega boja. Otvoritev razstave bo v četrtek, ob 18.30. V Prešernovi hiši si lahko ogledate razstavo akad. slikarja Janeza Mateliča. Odprta bo do 5. julija. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji, v galerijskih prostorih iste stavbe pa je na ogled razstava Kultura v narodnoosvobodilnem boju, ki jo je posredoval Muzej ljudske revolucije Slovenije Ljubljana. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. loški muzej škofja loka Zbirke na gradu v Škofji Loki so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. V Galeriji na gradu je od petka, 30. junija, odprta razstava: »Komunistična stranka Jugoslavije — Slovenije 1931 — 1941« ob 40-letnici komunistične stranke Slovenije in prihoda tov. Tita na čelo partije. V sredo, 13. julija, ob 19. uri pa bo kratko predavanje, vodstvo in razgovor o razstavi. Muzejska zbirka v Zireh je odprta vsak dan od 10. do 12. ure in od 14. do 18. ure, v nedeljo pa od 8. do 18. ure. Muzejska zbirka v Železnikih je odprta vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Vsakdanji obrok kulture V galeriji LTH doslej že 6 razstav — Delovne prostore krasi vse več dobrih likovnih del Odločitev sindikalne organizacije Loških tovarn hladilnikov, da besede o širjenju kulture med delavci spremeni v dejanja tudi ; rednimi likovnimi razstavami v jedilnici obrata družbene prehrane, vsekakor smemo šteti med srečno izbrane zamisli te vrste. Za zdaj je bilo v tem prostoru, v katerem se vsak dan zvrsti 700 do 800 delavcev, že 6 razstav. Njihov prizadevni organizator inž. Andrej Perko pravi, da so jih delavci že zdavnaj osvojili kot zelo zaželeni sestavni del te*ga okolja. sameznimi razstavami pride do premora, hitro poprašajo, kdaj bodo stene spet okrašene. V galeriji LTH so že razstavljali Ive Šubic, Peter Jovanovič, Ajdo šubic, Jože Peternelj in France Berčič-Berko. Te dni pa se izteka razstava 30 izbranih fotografij, na katerih je Joco Znidaršič posnel motive iz življenja in dela predsednika Tita. Delovna organizacija od vseh avtorjev odkupi po eno ali več del in z njimi opremlja delovne prostore, dogovorila pa se je tudi z.. odkup celotnega izbora Znidaršiče-vih fotografij. Za nakup likovnih del se odločajo tudi člani kolektiva. Skupaj so jih doslej odkupili 30, sindikalna organizacija pa jim pri tem po potrebi pomaga s posojili. Ob velikem razumevanju samoupravnih organov in vodstva LTH in ob uspešnem sodelovanju z galerijo na Loškem gradu se razstavni dejavnosti v tem škofjeloškem kolektivu obeta uspešno nadaljevanje. Za jeseni so predvidene razstave del Stojana Batiča, Franca Novinca in Petra Adamiča. Galerija bo odprta tudi članom kolektiva, ki ustvarjajo na tem področju. — M.SosiČ o človekovi svobodi, ideje o lepot narave, o svobodnem izboru umetni škega motiva, o prikazovanju čust venega življenja človeka, njegoveg »stanja duše«, kot so temu rekli ro mantiki. V nasprotju s klasicistič nim slikarstvom pretekle dob upodabljajo slikarji romantiki n samo tisto, kar nosi v sebi »večne nespremenljive vrednote, kar n« nasprotuje zakonom estetike, tem več tudi tisto, kar se neprestan« spreminja, tudi tisto, kar utegne bit na prvi pogled grdo, neprijetne groteskno itd. Razstavljena dela ' Kamni gorici, ki jih je posodila Narodna galerija v Ljubljani, lep< ilustrirajo značilnosti romantične« slikarstva, še posebej pa sevedt umetniške sposobnosti njihovegt ustvarjalca — Matevža Langusa. Metka Vovk, slikarka in likovn pedagog na kamnogoriškem zavodu ki se na razstavi sooča z znamenitinr slikarskim prednikom, je zrasla k povsem drugačnih likovnih pred pogojev, ko naravna »resničnost« kakršno lahko takorekoč otipljemo s prsti, ne pomeni več tiste vrednote kot v Langusovem času, temveč oc impresionizma dalje dobiva drugačen značaj, drug videz, tista podob« sveta, ki jo zaznamo predvsem j našimi očmi. Ne, kaj bi naj teoretič no lahko prijeli, otipali z rokami temveč kaj vidimo — to je osnovna sprememba, ki se je po Langust izvršila na področju vrednotenja opazovanja in oblikovanja slikarske ga predmeta. In tako se nam krajine, s katerim se na razstavi predstavlja Metki Vovkova, spreminjajo v slikovite podobo sveta, v katerem se upodobljeni predmeti, drevesa, hiše, mor ska obala kopljejo v svetlobi, zarije v soncu ali spet tonejo v sencah ir prav zaradi tega neprestano spremi njajo svojo, če tako rečemo, neopri jemljivo »naravno« podobo. Zdaj se obris upodobljenih predmetov ostre zariše v ozadje, zdaj zopet izgine \ bleščeči svetlobi. V krošnjah dreves na površinah streh, na fasadah upo dobljenih hiš se odvija živa igrt svetlobe in senc, igra, ki iz barvni! lis, ki jih polaga slikarka na platno ustvarja v naših očeh novo podobe resničnosti. Razstavi dopolnjuje izbor likov nih dosežkov otrok, ki kaže izredne pestrost in zanimivost pedagoških li kovnih posegov in prizadevanj nr šoli. Cene Avguštin Janez Matelič v Prešernovi hiši Z deli akad. slikarja Janezi Mateliča smo se zadnjikrat srečali \ Kranju ob obisku primorskih likov nih umetnikov spomladi leta 1975 Že takrat so njegove grafike zbudil« pozornost in se uvrstile med najbol opažene eksponate na razstavi. Mateličev svet je krajina. Venda: ne gre pri njem za golo oblikovanje temveč obenem za dolgotrajno ir naporno raziskovanje tega motiva ki se pojavlja v umetnosti malodan« od njenega nastanka. Krajinska motivika se v sodobnen' slikarstvu navezuje na posebne problematiko, ki je včasih nisme poznali. Odklon od tradicionalnih oblik je dal krajini v okviri slikarskih iskanj drugačno mesto ir drugačne naloge in z njimi tudi novi oblike in novo vsebino. Povezal jo j« z nekdaj pomožnimi, danes \ glavnem že osamosvojenimi umet nostnimi izrazili, predvsem s foto grafijo, ki je poglobila njene izrazne razsežnosti. Povečalo se je tudi zanimanje za krajinski detajl, ki je namesto nekdanjega bolj ali manj celovito zasnovanega prikaza, odprl vrata neštetim, nekoč povsem prezrtim podrobnostim, vse tja do mikro-ambientov. Janez Matelič ohranja posebno v svojih zadnjih delih celovitost krajinske podobe, opozarja p* z najrazličnješimi grafičnimi in bar vnimi pomagali na določene oblikov ne in vsebinske posebnosti v sliki, t čemer spreminja ali vsaj razgibujt kompozicijsko strukturo slike, jc koloristiČno bogati in prostorske opredeljuje. Novi oblikovni in vsebinski mehanizmi, ki so postali sestavina Mateličeve osnovne krajinske zasnove, dajejo upodabljalcu številne možnosti variacij in vodijo slikarja V vedno novim odkritjem. Pri tem p* osnovno krajinsko tkivo, če ga take imenujemo, ostaja bolj ali man, neprizadeto in se spreminja \ varnega spremljevalca Mateličevil bodočih raziskovalnih in oblikoval nih prizadevanj. Cene Avguštin TOVARNA OBUTVE TRŽIČ Komu razpoložljivi prostor? V škofjeloški občini obravnavajo izhodišča za načrtovanje urbanističnega programa do leta 2000 Osrednja pozornost delegatov in samoupravnih interesnih skupnosti škofjeloške občine naj bi v obdobju do srede julija veljala Izhodiščem za načrtovanje urbanističnega programa na njihovem področju. Gre za izredno pomemben in obsežen dolgoročen dokument, iz katerega naj bi izhajale vse pomembne prostorske odločitve do leta 2000. Razprava o izhodiščih naj bi poleg njihove ocene rodila tudi opozorila na morebitna neskladja, ki jih vsebujejo, in jih delegati in interesne skupnosti na svojih področjih najlaže zaznajo. Izhodišča so torej v bistvu tehnični dokument — plod dela 10 strokovnjakov pod okriljem urbanističnega zavoda Projektivni atelje Ljubljana. Njihova dokončna oblika s podrobnostmi nadaljnje usmeritve za sleherno področje pa naj bi nastala v procesu samoupravnega odločanja v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in občinski skupščini. Razprava bo morala biti zelo hitra in učinkovita, saj bo občinska skupščina skupaj z njenimi pripombami in stališči sprejemala izhodišča že 13. julija. Osnutek urbanističnega programa bo pripravljen sredi novembra, dokončen predlog pa ob koncu tega leta. Uvod v razpravo o izhodiščih je bila skupna seja Izvršnega sveta, Komisije za pripravo prostorskega plana občine Škofja Loka in Izvršnega odbora Kmetijske zemljiške skupnosti, ki je bila v ponedeljek, 27. junija. Med vprašanji, ki so med zbranimi vzbudila največ pozorno-, sti, je bilo tudi, koliko prostora ohraniti za kmetijstvo, da bo lahko uspešno napredovalo, da pa bo ob tem zadoščeno tudi prostorskim potrebam gospodarstva, negospodarstva in stanovanjske gradnje. Podatki, da naj bi bilo v letu 2000 ob učinkovitejši kmetijski proizvodnji le še 900 s kmetijstvom polno zaposlenih občanov, njihov delež v aktivnem prebivalstvu pa naj bi padel od sedanjih 12 na 5 odstotkov, porajajo vrsto vprašanj: kako bo zagotovljena skrb za ohranitev gorskih kmetij, kako je upoštevan zemljiški maksimum in status kmeta ter podobno? Ko bo govora o stanovanjski graditvi v občini, pa bo gotovo največ razprave o cilju, da naj bi bilo do leta 2000 v večjih središčih že 90 odstotkov novih stanovanj v blokih in stolpnicah. M. Sosič Peko bo gradil novo trgovino Tržič — V stanovanjski soseski B-3, pred stanovanjskimi bloki in osnovno šolo v Bistrici pri Tržiču, bo tržiški Peko zgradil novo sodobno trgovino. V največjem tržiškem delovnem kolektivu upajo, da bo gradnja začeta že letos. V novem poslopju bo tudi banka in prodajalna Tria Zamrzovalne skrinje za Irak Loške tovarne hladilnikov bodo v letošnjem letu zabeležile rekorden izvoz zamrzovalnih skrinj; 10.000 jih bodo izvozili samo v Irak. Prvih 5000 so že odposlali do konca junija, ostale pa bodo jeseni. Na domačem trgu je prav zaradi tega čutiti hudo pomanjkanje skrinj in v LTH obljubljajo, da bodo sedaj takoj začeli proizvajati skrinje tudi za domači trg. V Irak izvažajo sedaj že tretje leto. Prvo leto so izvozili 3000 skrinj, drugo 5000, letos pa že kar 10.000. Vse kaže, da so s skrinjami LTH v Iraku zelo zadovoljni. Razen izvoza skrinj pa si v LTH pripravljajo tudi trg za brusilne stroje. D. D. iz Tržiča, pred njim pa urejeni parkirni prostori. Nova trgovina bo vabljivega videza in vidna z glavne ceste Kranj — Ljubelj. Trgovina bo po urejenosti in organizaciji najmodernejša v tržiški občini. V njej bo kupcem na voljo celoten program Pekove proizvodnje in izdelki kooperantov, razen tega pa usnjena konfekcija in galanterija z modnimi dodatki. Prodajali bodo tudi obutev z manjšimi napakami, zato bo temu primerno cenejša. Pekova trgovina v Bistrici bo tudi vzgojnega in izobraževalnega značaja. V njej se bodo šolali poslovodje tovarniških prodajaln in se seznanjali s proizvodnim programom Peka, razen tega pa bodo v Bistrico prihajali na seminarje prodajalci. Nova trgovina bo imela precejšnje izložbene površine, na katerih bodo aranžerji uveljavljali nove načine urejevanja in opremljanja izložb. Peko bo skušal v bistriški trgovini vpeljati nove načine prodaje. Predvsem bo skušal preveriti, kako se v trgovini z obutvijo in usnjeno konfekcijo obnese samopostrežni način prodaje. Nova Pekova trgovina ne bo imela torej le komercialnega pomena, temveč tudi propagandnega, reprezentančnega in vzgojnega. -jk Model MANIKA Barva: rdeča modra Cena: 333,35 din Kam vodijo pota kmečkega turizma? Škofja Loka - V škofjeloški občini so pred leti med prvimi v Sloveniji zaorali ledino na področju razvoja in uveljavljanja kmečkega turizma. Začetki so bili težki, precej je bilo skeptičnosti, a potem je šlo. Pokazalo se je, da je bila odločitev tistih, ki so se zavzemali za novo »turistično vejo« popolnoma pravilna in upravičena. Toda po pravici povedano je bilo za »novost« še posebno težko prepričati ljudi, kmete, s tega področja, zlasti prebivalce v hribovitih predelih, da jim tovrstna dejavnost lahko pomeni dodaten vir zaslužka; da pa jim bodo seveda pomagali tudi »na občini« z Oddelčne konference Redovalne konference pomenijo preverjanje vzgojnoizobra-ževalnega dela v loli. V praksi so te konference postale tista oblika sestajanja učiteljev, kjer se predvsem pregledujejo učni uspehi in neuspehi iole, oddelka in posameznega učenca. Take konference so po pouku, brez prisotnosti učencev. Ugotavljamo pa tudi, da so take konference z vnaprej določenim datumom tudi vzrok kampanjskega dela učencev in učiteljev. Učitelji pred redovalno konferenco posvečajo večjo pozornost preverjanju in ocenjevanju znanja, kot pa drugim sestavinam učne ure, ker morajo do določenega datuma učence oceniti. Zlasti prva in tretja redovalna konferenca sta v taksni obliki postali vprašljivi. Na soli Lucijan Seljak v Kranju so nas skupinski razgovori z učenci na razrednih urah spodbudili, da smo začeli razmišljati, kako bi v okvir tega grupnega sodelovanja med učenci, razrednikom in šolskim svetovalnim delavcem pritegnili se učitelje, ki uče v določenem razredu. Ta nova oblika razrednih konferenc z udeležbo učencev, razrednika, razrednih učiteljev, vodstva šole in šolskih svetovalnih delavcev, na kateri obravnavamo celotno vzgojnoizobraževalno problematiko razreda (ne le učni uspeh!) je dobila ime »oddelčna konferenca«. Naj omenimo, da so v praksi pričeli z uvajanjem oddelčnih konferenc najprej na osnovni soli Ljubljana — Polje. Na naši soli poteka četrto šolsko leto odkar smo pričeli z uvajanjem oddelčnih konferenc od 5. razreda naprej. Čeprav so se na nekaterih šolah v Sloveniji odločili za »hiter postopek« (to je direktiva vodstva sole) pri uvajanju teh konferenc, smo na nasi soli menili, da je postopno uvajanje obenem s pripravo učencev in učiteljev na taksno obliko samoupravnega delovanja v skladu s smotri, ki jih želimo s tem doseči. Upoštevati moramo, da se mnogi učitelji težko sprijaznijo s tem, da bi slišali kakšno kritično pripombo o svojem pedagoškem delu s strani učencev. Priprava oddelčne konference pomeni za učitelje dodatno delovno obremenitev, obstaja tudi problem, kdaj jo skupaj z učenci pripraviti ob prenapolnjenem urniku šolskega dela. Razredniki, ki niso bili obremenjeni s temi pomisleki, in ki so vedno navdušeni za uvajanje novosti v svoje delo, so najprej pripravili s svojimi učenci oddelčno konferenco. Ostale učitelje spodbujamo, prepričujemo in jim predvsem nudimo pomoč pri pripravi in izvedbi oddelčne konference. Učencem je potrebno razložiti namen, vsebino dela in potek oddelčne konference. Pri pripravljanju konference morajo učenci začutiti, da so zdaj oni pravzaprav nosilci neke akcije, ki ima za cilj, da vsak po svojih močeh in sposobnostih prispeva k izboljšanju stanja. Razrednik v sodelovanju z učenci razporedi vsebino in težavnost problemov, ki jih bodo obravnavali na konferenci in opozori tudi učence, ki so povzročitelji teh problemov. Učenci pripravijo poročila, v katerih posredujejo mnenje celotnega razreda o določenem problemu. Tudi priprava vabila za oddelčno konferenco, ureditev prostora je naloga učencev. Formalni vodja oddelčne konference je razrednik, vendarle je za to vlogo potrebno usposabljati tudi učence, da to postopoma prevzemajo. Učni uspeh prikaže razrednik po posameznih predmetih in za posamezne učenec. Vzroke za slabe učne rezul- tate ugotavljajo najprej prizadeti učenci, potem svoje pripombe dodajo sošolci in učitelji. V sklepe oddelčne konference se točno vpise, kdo bo taksnemu učencu nudil pomoč, kako pogosto. Pri obravnavi učnih rezultatov predstavniki razreda izrečejo pohvalo učencem, ki so z velikim trudom dosegli napredek (pa čeprav ocena ni visoka), in opomin učencem, ki bi lahko dosegli boljše rezultate glede na svoje sposobnosti in pogoje za učenje. Čeprav se na naši Soli skušamo izogniti temu, da bi učenci kritizirali nekatere karakterne in druge poteze svojih učiteljev, zaradi katerih pride do medsebojnih nesoglasij, se obravnavi odnosov med učenci in učitelji ni mogoče izogniti. Učencem svetujemo, naj bodo najprej samokritični in potem sele kritični do učiteljev. Za vsakega učitelja je mogoče najti kaj pozitivnega, tudi pri tistem, za katerega potem izrazijo, da bi pri njem želeli to ali ono spremembo. Večina učiteljev je sprejemljiva za dogovarjanje z učenci, posamezni učitelji pa se čutijo ogrožene in se nikakor ne morejo sprijazniti s tem, da bi slišali kakšno kritično pripombo o svojem delu od učencev. Zgrešeno je, če se v takem primeru učitelji zatečejo k avtoriteti in ustvarjajo v učencih nazor, da vse vedo in vse prav delajo. Namesto da bi učence navajali misliti na resnico kot na nekaj spremenljivega in relativnega, dosežejo le to, da se učenec čuti ogroženega in se zapre v določeno mišljenje. Učenci so za zdaj vedno obzirno oblikovali svoje poročilo o odnosih med učenci in učitelji in izrazili svoje želje npr.: želijo javno ocenjevanje, več razlage, dopolnilni pouk, več strogosti itd. Šolski svetovalni delavec ima največkrat vlogo usmerjevalca pogovora med učenci in učitelji in nudi svojo pomoč tako učencem kot učiteljem, da izoblikujejo nek dogovor ali sklep. Učenci nadalje poročajo še o medsebojnih odnosih, o izven-šolskih dejavnostih, o skupnih akcijah itd. Zapisnikar na koncu oddelčne konference prebere sklepe, ki jih potem objavijo v učilnici. O sklepih oddelčne konference razrednik obvesti tudi starše. Ob vsaki priliki, ob vsakem stiku z učenci pa razrednik in razredni učitelji, šolski svetovalni delavci preverjamo uresničevanje teh sklepov o učenju in vedenju. Na naši šoli smo poleg oddelčnih konferenc zadržali tudi še klasične konference, zato ker vsi razredniki še niso prešli na to novo obliko dela. Pa tudi sicer se kaže potreba po učiteljski konferenci, na kateri se problematika posameznih oddelčnih konferenc zbere in se z njo seznani celoten učiteljski zbor. Ugotavljamo, da oddelčne konference prinašajo novo kvaliteto v odnose med učitelji in učenci. Učenci postajajo zaupljivejši, bolj odkriti do učiteljev in, če doživijo upoštevanje lastne osebnosti, potreb in želja, hkrati raste v njihovih očeh učiteljeva avtoriteta. Vedeti pa moramo, da z nekaj oddelčnimi konferencami ne bomo bistveno spremenili učencev, niti vzgojnoizobra-ževalnih rezultatov razreda, saj je potrebno stalno vzgojno delo z učenci. Oddelčne konference razbremenjujejo učitelja tudi te neprijetne naloge, da razredni kolektiv izreka disciplinske ukrepe, kot so discipliniranje učencev, izpolnjevanje njihovih obveznosti, kaznovanje učencev itd. Učitelj, ki uspe zavzeti enakopraven položaj med učenci in, ki je dober strokovnjak, tako vse bolj opušča šablonske vzgojne ukrepe, kot so slabe ocene, grožnje, zapisi učenca v dnevnik itd. Oddelčne konference imajo predvsem vzgojno vrednost za oblikovanje učenčeve osebnosti v duhu samoupravljavske družbe in za spreminjanje učiteljeve osebnosti. Marija Tome šolski pedagog raznimi olajšavami in krediti. Toda kmalu so se pojavili prvi interesenti s področja Starega vrha in bližnje okolice, tam se je prav takrat začela tudi gradnja zimsko športnega središča, Javorij, Ćetene ravni, Luše, Vinharij, Sorice in drugih zaselkov v bližnji okolici. Na nedavnem posvetu vseh, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom na področju škofjeloške občine, pripravila ga je kmetijska zadruga Škofja Loka, so prisotni ugotovili, da se z večjimi težavami trenutno ne spopadajo, da pa se sicer napake še pojavljajo, kar je sicer naravna posledica tega, da je kmečki turizem še vedno »le« na pohodu, da za njegov nadaljnji razvoj v škofjeloški in tudi drugih občinah v Sloveniji, denimo, predvsem v mozirski, obstajajo dolgoročni načrti, skratka, da ga ni mogoče spraviti na »zeleno vejo« v letu ali dveh, temveč gre tu za dolgoročen proces. Nobenega dvoma ni, da ljudje vedno bolj radi prihajajo na dopust iz mestnega hrupa v mirno okolje, kjer se zares odpočijejo, se hranijo z domačo hrano ter nato ponovno odidejo na svoja delovna mesta zares spočiti in sposobni za opravljanje svojega dela in zahtevnih nalog. Zato niti malo ne preseneča dejstvo, da so že vse do konca septembra zasedene vse prenočitvene zmogljivosti na Starem vrhu in po drugih krajih. Vsak dan pa še vedno prihajajo nove in nove prošnje. Mamljive so kajpada tudi cene. Celoten penzion namreč velja le 100 din. Seveda v Škofji Loki vzporedno s širjenjem »novopečene« turistične dejavnosti, kmečkega turizma, pripravljajo tudi številne oblike izobraževanja za kmečke gospodinje in za vse tiste, ki so se odločili, da se s tem ukvarjajo. Mnogi med njimi so si že ogledali domačije v drugih državah, kjer je kmečki turizem že mnogo bolj razvit. Kajti Škofjeločani se zavedajo, da so strokovne informacije »na mestu samem« izredno pomembne. Naloga škofjeloške občinske turistične zveze v preteklih letih pa je bila, seveda v tesnem sodelovanju z delavsko univerzo, priprava različnih splošnih oblik izobraževanja. Izobraževanje, s kakršnim bo vsekakor treba nadaljevati tudi v prihodnje, je zares vsestransko. Zato so v Škofji Loki že začeli pripravljati tudi različne oblike izobraževanja za gospodarje. Zavedati se je namreč treba, da prav ti lahko poskrbijo, da bo okolje po vaseh, po kmečkih dvoriščih in okolici še lepše, da bodo lepše urejeni posamezni kmečki predali. da po naseljih ne bo nepotrebnega kiča. Zaradi izrednega zanimanja bo slejkoprej zmogljivosti na področju kmečkega turizma vsekakor potrebno še razširiti. Trenutno je namreč na razpolago komaj 83 postelj. Gostov, ki se zanimajo za škofjeloško področje, pa je mnogo več. Zato v Škofji Loki še razmišljajo o novih središčih kmečkega turizma. To naj bi bili vasici Breznica in Opale nad Žirmi, tu je med prebivalci izredno veliko zanimanja in so se nekateri že odločili za novo dejavnost, Davča, Sorica, Dražgoše in še ponekod drugod v škofjeloških hribih. Potem bo najbrž tudi več 100 gostov, ki jih je potrebno vsako leto zaradi pomanjkanja prostora odkloniti, našlo svoje »zatočišče« na eni od lepih domačij v škofjeloški občini. Da pa bodo gostje še bolj zadovoljni, bo kajpada potrebno še marsikaj izboljšati. Poskrbeti bo potrebno predvsem za boljše gostinske lokale (predvsem Stari vrh), telefonske povezave, ki so na tem področju izredno slabe, za hitrejšo dostavo pošte, marsikje za boljšo elektriko, za posredovanje turističnih informacij... Tu seveda turistični delavci ne bodo kos vsemu delu, ampak bo potrebna skupna akcija. Pripomniti je kajpada potrebno istočasno, da domačije, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom, ne morejo v nobenem primeru postati gostinski objekti, da pa je treba tudi razumeti, da le-te ne pomenijo nikakršne konkurence hotelu ali gostinskemu lokalu. Da bi se stvari na področju gostinstva čimprej uredile, bo odslej za gradnjo gostinskih obratov mogoče dobiti mnogo večje kredite kot doslej. Težav torej kot kaže ne bo! Podatki namreč tudi kažejo, da s škofjeloškega področja izredno veliko število mladih obiskuje hotelske ali gostinske šole. No, in ne nazadnje; poskrbeti bo treba tudi za športne, kulturne in zabavne prireditve. Seveda bo v prihodnje delo pri pospeševanju razvoja kmečkega turizma lahko še bolj uspešno, saj so v Škofji Loki prav za to »postavili!« posebnega pospeševalca, ki bo bdel in skrbel za pravilen razvoj le-tega. V Škofji Loki so trdno prepričani in odločeni, da je v prihodnje potrebnP poskrbeti za to, da bodo naselja zadržala svoje značilnosti, zato nameravajo zaostriti tudi prostorsko politiko, poskrbeti bo treba za pravilno davčno politiko, turizem pa gojiti le na kmetijah, ki so zares lepo ureje- na J. Govekar r *V bližnji okolici Ljubljane in v ateljejih Viba filma snema te dni filmsko ekipa pod vodstvom režiserja in scenarista nori slovenski celovečerni film To so gadi. Na sliki je Mila Kačičeea, v vlogi opravljivc sosede Merklinke. Koncert Tomaža Pengova v Preddvoru Preddvor — Tomaž Pengov je pripravil 24. junija v Kulturnem domu v Preddvoru samostojni koncert. Občinstvu je predstavil nekaj skladb s plošče Odpotovanja in nekaj novih še neizvedenih stvari-tev.Tomaž Pengov združuje glasbo in poezijo, ki se porajata trenutno in ju avtor neposredno širi med občinstvo. Pengov je uglasbil tudi našo ljudsko pesem Pegam in Lambergar in delo Andreja Kokota »Napisi padajo«. V Preddvoru je Tomaž Pengov igral na lutnji in 6-strunski kitari. Njegove skladbe so melodične, ritmične in izvedene z veliko mero improvizacije. Glasba ni vsiljiva. Zveni blagoglasno in prijetno za uho. Tomaž Pengov je preddvorski koncert gradil na pesmi Pegam in Lambergar. Morda bi bilo bolje koncert poslušati v tišini. Ploskanje je Cerkljanski pevci navdušili Cerklje — V nedeljo zvečer je imel v avli osnovne šole Davorin Jenko letni koncert moški pevski zbor kulturno umetniškega društva Davorin Jenko pod vodstvom Jožeta Močnika. Prvi del koncerta je bil posvečen Titovim in partijskim jubilejem, v drugem delu pa so izvedli slovenske ljudske pesmi. Program je domiselno povezovala domačinka Tina Štern. Program, ki je bil na novo naštudiran, je bil pri poslušalcih toplo sprejet in so izvajalce ob vsaki pesmi nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. J. Kuhar f- »Komunikazaje« Sekcija za design in komunikacijo pri Forumu v Študentskem naselju v Ljubljani je 18. in 19. junija letos priredila izkustveno srečanje, ki ga je imenovala »ko-munikazaja«. Gre za novo obliko stikov, za katero je še težko reči ali je to gibanje, ideologija, politika, družboslovje. Animator prve komunikazaje je bil Rajko Vidrih. Prvi dan so udeleženci izmenjali mnenja o perspektivah in smislu komun. Pogovarjali so se o izkušnjah v telesnosti, nato so sledile vaje. V nedeljo pa so govorili o utopiji v zgodovini, o pogledih nekaterih ideologov nanjo (Moor, Marks in drugi). Izdelali so svoj model utopije. Posebnost srečanja je bil terapijski pogovor, ki se je približal nivoju pogovora v klinični psihologiji. Udeleženci so tak pogovor označili za pomemben tudi zato, ker tak pogovor očisti moteče podzavestne dejavnike prisotne tudi pri duševno zdravih in se v vsakdanjem življenju običajno ne odpravljajo, ker se ne smatrajo za posebno moteče. Pomembnejša vsebina utopije, ki jo je skupina sestavila: brez agresije, inovacije, delavnost, kreativnost, šport, terapije, glasba, marksizem, osebna in skupinska rast, vključevanje prijateljev — starejših in mlajših, pomoč ljudem, smeh, večkratna podobna srečanja, izobraževanje, na-turizem, obveščanje, samoupravljanje ... Božidar Jakelj razbijalo harmonijo. Koncert je dosegel višek ob zaključku. Mogoče bi bilo še boljše, če zaključek koncerta ne bi bil tako nepričakovan. M. Jenšterle Zlate značke za Kranjčane Pretekli teden je bil na Ohridu zvezni mnogoboj društev TVD Partizan. Pomerile so se rekreacijske skupine. Udeležilo se ga je več kot 1500 športnikov in športnic iz vse Jugoslavije, med njimi ženska ekipa kranjskega TVD Partizan, ki so jo sestavljale Tatjana Kobi, Mira Krampi, Vida Vidic, Vera Bradaška, Majda Gros, Darinka Erzetič in Mira Pintar. Kranjčanke so se na mnogoboju dobro odrezale, saj so kar štiri osvojile v sedmih obveznih disciplinah dovolj točk za zlato značko. Dve pa sta dobili srebrno značko. L. B. Uspeh jeseniških godbenikov Jesenice — Po vrsti uspelih nastopov doma, po odličnem prvem mestu na regijskem tekmovanju godb na pihala, so godbeniki jeseniškega pihalnega orkestra dosegli ponoven uspeh na republiškem tekmovanju, ki je bilo 25. in 26. junija v Rogaški Slatini. Pihalni orkester jeseniških železarjev se je predstavil z izredno kvalitetnim programom, se odlikoval v sami izvedbi zahtevnih skladb in doživel najboljši sprejem pri občinstvu, ki ga je nagradilo z dolgotrajnim ploskanjem. Jeseniški godbeniki, ki beležijo zadnji dve leti nezadržen kvalitetni vzpon, so v prvi kakovostni kategoriji prejeli zlato plaketo kot najvišje priznanje najboljšemu orkestru. D. S. UMRLI SO V KRANJU Pečnik Josip, roj. 1901, Vreš Franc, roj. 1922, Leskovec Jožefa, roj. 1899, Klemenčič Jože, roj. 1913, Rotar Marjana, roj. 1900, Kulovec Jakob, roj. 1952, ZnidarSič Anton, roj. 1901, Vehovec Angela, roj. 1916, Šumrada Anton, roj. 1912, Kump Frančiška, roj. 1897, Delavec Jože, roj. 1913 V TR2ICU Dolenec Stanislav, roj. 1927, Papler Ana, roj. 1907 Po maturi Te dni je veliko učencev napravilo zrelostni izpit ali maturo. Ta jim omogoča prehod na višje šole, pomeni jim veliko preskušnjo, saj je bila še sklepni spopad s spraševalei in šolsko učenostjo. Pokazali so spominske, miselne, logične, živčne in tudi taktične vrline. Počutje učencev je bilo podobno počutju športnikov: v obeh primerih gre za značilna predizpitna, pred-štartna, in za stanja med tekmovanjem in med izpitom. Stanja- po tekmovanju ali po izpitu pa so lahko bolj ali manj ugodna ali neugodna. Na resnost in pomen mature učitelji učence opozarjajo že med letom. Nekateri celo poveličujejo njen pomen, netijo negotovost ali celo strah. Boš videl-(a), kako bo pri maturi! Zato je pri vseh učencih v začetku čutiti vznemirjenost in bolj ali manj izrazito tremo. Le malo je takih, ki izžarevajo gotovost, samozavest in se docela zanesejo na lastno znanje. Več je čutiti napetosti, nekateri se je znebe, ko potegnejo vprašanja. Ko pa nanje odgovore, jih čaka še nov predmet. Napeto negotovost zamenja občutek olajšanja šele ob koncu vseh izpitov. Učitelji navadno pri kandidatih odkrivajo znanje, so bolj taktni in skušajo biti pred kolegi dobri pedagogi. Redki so primeri, da bi spraševalci odkrivali neznanje, iskali luknje, kakor' temu pravimo, in potem kandidatu, dali slabo ali slabšo oceno. Razpoloženje kandidatov veliko določa spraševalec. Če je ta preveč osoren (»nasršen«) ali vzvišen, bo demoraliziral prenekatere-ga, posebno še manj pripravljenega kandidata. Preverjanje znanja ne sme potekati preveč uradno in hladno. Prijazen in človeški odnos že na začetku odpravi zmedenost ali prekomerno vzburjenje. Večkrat pa je težko odkrivati znanje zmedenih in nepripravljenih učencev, ki se ne morejo zbrati, se skušajo rešiti z odvečnim govorjenjem ob pomanjkljivi miselni tehniki. Med preverjanjem znanja pri maturi in v razredu so razlike. Pri maturi ni čutiti podpore razreda, ni nobenih prikritih informacij niti nobene opore iz »solidarnostnega okolja«. Prav tako ni barantanja za boljšo oceno in ni slišati tiste v tako značilnem navijaškem tonu izrečene sodbe: saj je znal(a). Matura je pravzaprav privajanje na bolj zahtevne preizkušnje znanja na višjih in visokih šolah, saj gre za to, da vsak prav ob takih preskušnjah pokaže kar največ znanja in zrelosti. Matura se krepko vtisne v spomin vseh, ki so jo opravili in doživljali njen utrip. Bolj zrelo jo ocenjujejo, ko proslavljajo njeno deset, dvajset in še nadalj-ne obletnice. Jože A ž man kino Kranj CENTER 1. julija nem. barv. vestern VVINNKTOU IN APACl ob 16. in 18. uri, ob 20.15 nastopa sku pina PRO AKTK in ("'OBI 2. julija nem. barv, vestem VVINNKTOU IN APAČ I ob l«., 18. in 20. uri, premiera ital. barv filma PRIDI, BOS VIDEL MOJO ZENO ob 22. uri 3. julija jug. barv. mlad. KAPETAN MIKU I.A MALI ob K), uri, nem. barv. vestem VVINNKTOU IN APACl oh I5„ 17. in 19. uri, premiera franc. barv. komed. ZOPET 7. CKTA ol> 21. uri 1 Milija ital barv. PRIDI, BOS VIDKI, MOJO ZENO ob 16., 18. in 20. uri 5. julija ital. barv. PRIDI, BOS VIDKI. NJO JO ZENO ob 16.., 18. in 20. uri 6. julija ital. barv. PRIDI, BOS VIDEL MOJO ZENO ob 16., 18. in 20. uri T. julija ital.-angl. barv. pust. GUSARJI Z ZELENEGA OTOKA ob Hi., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 1. julija amer. barv. vohun. MOZ IZ AVSTRALIJE ob 18. in 20. uri 2. julija ital. barv. krim. KAMORA — NEAPELJSKA MAFIJA ob 16. uri, franc. barv. KRIK ŽIVLJENJA ob 18. in 20. uri 3. julija ital. barv. krim. KAMORA - NEAPELJSKA MAFIJA ob 14. in 18. uri, ital.-angl. barv. pust. GUSARJI Z ZELENEČA OTOKA ob 16. uri, premiera jug. barv. zgod. NAJDALJŠA POT ob 20. uri 4. julija jug. barv. voj. RDEČA ZEMLJA ob 16. in 20. uri, ital.-franc. barv. krim. KOMISAR X - TRIJE ZELENI PSI ob 18. uri 5. julija jug. barv. zgod. NAJDALJŠA POT ob 18. in 20. uri 6. julija ital.-franc. barv. krim. KOMISAR X - TRIJE ZELENI PSI ob 18. in 20. uri 7. julija angl. barv. komed. URNEBES V AVTOBUSU ob 18. in 20. uri Tržič 2. julija amer. barv. vohun. MOZ IZ AVSTRALIJE ob 18. uri, ital. barv. erot. KO SO SE ŽENSKE UČILE LJUBITI ob 20. uri 3. julija kongkon. barv. pust. MEC ZLATEGA ZMAJA ob 15. uri, angl. barv. komed. VRNITEV PINKA PANTERJA ob 17. in 19. uri 4. julija angl. barv. komed. VRNITEV PINKA PANTERJA ob 16. in 20. uri, premiera jug. barv. zgod. NAJDAUSA POT ob 18. uri 5. julija ital.-franc. barv. krim. KOMISAR X - TRIJE ZELENI PSI ob 18. in 20. uri 6. julija angl.-ital. barv. pust. GUSARJI Z ZELENEGA OTOKA ob 18. in 20. uri 7. julija ital. barv. film BOŽANSKA ŽENSKA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 2. julija amer. barv. zgod. SPARTAK ob 17. in 20. uri 3. julija amer. barv. zgod. SPARTAK ob 15. in 18. uri 4. julija nem. barv. vestem VVINNETOU IN APACl ob 16. uri, ital.-angl. barv. pust. GUSARJI Z ZELENEGA OTOKA ob 18. in 20. uri 5. julija ital. barv. BOŽANSKA ŽENSKA ob 18. in 20. uri 6. julija ital. barv. BOŽANSKA ŽENSKA ob 18. in 20. uri 7. julija ital.-franc. barv. krim. KOMISAR X - TRIJE ZELENI PSI ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 1. julija amer. BELE STRELE 2. julija angl. DOSJE ob 18. in 3. julija angl. DOSJE ob 18. in 5. julija amer. 20. uri 6. julija amer. 18. in 20. uri 7. julija franc ob 20. uri barv. ob 18. barv. 20. uri barv. 20. uri barv. barv. barv. drama MAŠČEVANJE in 20. uri vohun. CALLAGANOV vohun. CALLAGANOV drama PEEROKBA ob drama PREROKBA ob komed. NORA DIRKA Hura! Začele so se počitnice in dolgo, toplo in brezskrbno poletje Železniki OBZORJE 1. julija angl. barv. vohun. CALLAGANOV DOSJE ob 20. uri 2. julija amer. barv. drama LENNY ob 20. uri 3. julija amer. barv. drama MAŠČEVANJE BELE STRELE ob 17. in 20. uri 6. julija amer. barv. vestem UGRIZNI V NABOJ ob 20. uri Radovljica 2. julija angl. barv. komed. ALFIE DAR-LING ob 18. uri, amer. barv. pust. DOKTOR DIVJAK - BRONASTI MOZ ob 20. uri 3. julija amer. barv. pust. DOKTOR DIVJAK - BRONASTI MOZ ob 18. uri, angl. barv. komed. ALFIE DARLING ob 20. uri 4. julija nem. barv. POGLEDI NEKEGA KLOVNA ob 18. uri, amer. barv. pust. DOKTOR DIVJAK - BRONASTI MOZ ob 20. uri 5. julija nem. barv. POGLEDI NEKEGA KLOVNA ob 20. uri 6. julija angl. barv. komed. ALFIE DARLING ob 20. uri 7. julija nem. barv. POGLEDI NEKEGA KLOVNA ob 20. uri Bled 1. julija ital.-franc. barv. krim. DVOBOJ PO SVETU ob 20.30 2. julija poljski barv. POVEST GREHA ob 18. uri, franc. barv. krim. NEVAREN POKLIC ob 20.30 3. julija franc. barv. krim. NEVAREN POKLIC ob 18. uri, amer. barv. BUSTER JE LJUBIL BILLY ob 20.30 4. julija angl. barv. komed. ALFIE DARLING ob 18. in 20.30 5. julija amer. barv. pust. DOKTOR DIVJAK - BRONASTI MOZ ob 20.30 6 julija nem. barv POGLEDI NEKEGA KLOVNA oh 20.30 7. julija amer barv. pust. DOKTOR DIVJAK - BRONASTI MOZ ob 20.30 Jesenice RADIO I. julija ital.-franc barv. krmi. KOM ISA K BREZ PIŠTOLE ob 17 m 19. uri 2. julija franc.-ital. barv. pust ZORO ob 17. in 19. uri 3. julija franc.-ital. barv. pust. ZORO ob 17. in 19. uri 4. julija amer. barv. krim. AVTO CESTA NASILJA ob 17. in 19, uri 5. julija amer. barv. krim AVTO CESTA NASILJA ob 17. in 19. uri 6. julija hongkon. barv. CS pust KARATE V SLUZBl INTKRPOLA oh 17 m 19. uri Jesenice PLAVŽ 1. julija hongkon. barv. pust KARATE JEKLENI MLADENIČ oh 18. in 20 uri 2. julija amer. barv. krim AVTO CESTA NASILJA ob 18. in 20. uri .'i. julija amer. barv k rim. AVTO CKSTA NASILJA ob 18. in 20 uri 4. julija franc.-ital. barv pust ZORO ob 18 in 20. uri 5. julija franc.-ital. barv. pust ZORO r>b I > in 20. uri 7. julija ital.-franc barv krm. KOM iS AI BREZ PIŠTOLE ob 18. in 20. uri D ov j e-M oj a tr a n a 2. julija amer. barv. biograf LJUBEZENSKA ZGODBA Ob 19.30 .'). julija ital. barv. krim. IZJEMNA TRUPLA ob 19.30 Kranjska gora 2. julija ital. barv. krim. IZJEMNA TRUPLA ob 20. uri 3 julija franc. barv. drama GOVORI MI O LJUBEZNI ob 20. uri TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 11 din, špinača 13,60din, cvetača 17.60 din, korenček 19,20 din, česen 23.60 do 26.90 din, čebula 9,90 din, fižol 16,60 din, pesa 1 3.60 din, kumare 9,60 din, paradižnik 23.30 rio 24,50 din, paprika 27,8 do 32,80 din, jabolka 11.43 dih, pomaranče 11,50 do 12,80 din. limone 23.90 din. ajdova moka 18,86 din, koruzna moka 5.77 din, kaša 12,47 din, surovo maslo 79 din. smetana 35,65 din, skuta 26,56 din, sladko zelje 6.10 din, kislo zelje 5,18 din, orehi 143,70 din. jajčka 1.20 do 2 din in krompir 3 do 7,50 din KRANJ Solata 15 din, špinača 21 din. cvetača 24 din, korenček 14 din, česen 38 din, čebula 12 do 14 din, fižol 28 do 35 din, pesa 10 do 12 din. kumare 12 do 14 din, paradižnik 20 do 22 din, paprika 26 din, slive 20 din, jabolka 8 do 9 din, borovnice 35 din, marelice 28 din, pomaranče 14 din, limone 16,70 din, ajdova moka 12,85 din, koruzna moka 7 do 8 din, . asa 16 din, surovo maslo 68 din, smetana 32 din, skuta 16 din, sladko zelje 10 din, kislo zelje 12 din, kisla repa 10 din, jajčka 1,80 din, krompir 8 do 10 din, jagode 36 din in breskve 12 do 20 din TRZlC Solata 15 din, Spinača 8 din. cvetača 25 din. korenček 20 din, česen 30 din, čebula 12 do 16 din, fižol 20 din, kumare 15 din. paradižnik 26 din, paprika 20 din, slive 25 do 32 din, jabolka 8 do 12 din, hruške 20 din. češnje 26 din. pomaranče 14 din, limone 24 din, ajdova moka 17 din, koruzna moka 8 din, kaša 20 din. surovo maslo 80 din, smetana 8 din, skuta 26 din. sladko zelje 8 din, jajčka 1.80 din. krompir 10 do 12 din. POROČILI SO SE V KRANJU Mešič Branko in Vogrii .'ič Kristina. Primožič1 Alojz in Vilfan Jana. Šter Jože in Maric Vesna VTRZlCU Kovačevič Josip in Duh Zora loterija * s 090 18280 37220 44150 092510 31 21 11 1841 95331 93031 22 372 06072 451092 3 22983 71203 98943 431783 349933 264 344 2064 64704 22954 068924 316374 418884 448484 507224 15 TJ |Z *.* ■D * si 2 -o 100 l.(KM) 1.000 1.000 10.000 30 40 50 400 1.000 5.000 30 200 1.000 10.000 20 1.000 1.000 1.000 10.000 400.000 80 80 500 1.000 2.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 40 40 •.ooo c "i •5 _ m o»Z ■ b "v o* "51 -* P 31 * S H k e C © CCtf • TJ 409,18,-. 10.000 46 30 96 30 36 40 876 80 1476 400 2776 500 36076 1.000 19646 2.000 02700« 10.000 18598« 10.000 07 30 57 30 67 50 77 50 827 100 21387 1.000 30157 1.000 73837 1.000 22067 5.000 532207 10.C » 51257 2 534097 50. "t 8 20 8«4«8 1.000 181448 10.000 276078 10.000 441928 100.000 29 70 «3529 1.000 19019 2.000 088519 10.000 162129 10.000 4:10669 10.000 marta odgovarja Brigita V. iz Kranja — Prosim za nasvet, kako naj imam narejeno poletno obleko iz platna, katerega vzorec prilagam. Stara sem 19 let, visoka 167 cm, težka pa 58 kg. Marta — Obleka je polopri-jeta, ima manjšo fazono: zapenja se spredaj, rokavi so kratki z zavihki. Zadaj je sedlo v isti višini kot spredaj ter šiv po sredini. Od sedla do pasu je v srednjem šivu guba. Obleka ima dva našita in dva vrezana žepa ter polovično gubo spredaj. Dolžina pokriva kolena. Nad žejo s čajem Iz izkušenj vemo, da v poletni vročini ne odžeja vsaka pijača enako. Morda je res prijetna na jeziku, pusti pa nam še vedno občutek neodžejanosti. Če se močno potimo, na primer pri hoji v hribe, izkušeni planinci celo priporočajo kot nadomestilo za izgubljeno tekočino in soli iz telesa — krožnik vroče juhe: to je menda bolje od požirka čiste in mrzle studenčnice. Kadar pa smo doma in bi si radi vroče poletno popoldne ohladili s kako dobro pijačo, se spomnimo na čaj. Lahko ga skuhamo, odcedimo in ohladimo, vendar ima tak malo postan okus. Veliko boljši je, kadar ga skuhamo in še vrelega ohladimo tako, da ga nalijemo v posodo polno ledenih kock. Tak čaj ohrani vso svojo aromo. Razen tega pa je takšna pijača tudi v hipu pripravljena, kadar dobimo posebno žejne obiske. Le na kocke ledu ne smemo pozabiti, saj jih iz hladilnika ne bomo dobili v nekaj minutah, če je bila zamrzovalna posodica prazna. Gaj skuhamo s praktičnimi filter vrečicami. Potrebujemo 8 do 10 vrečk poljubnega čaja, malo manj kot liter vode, sladkor, limone in ledene kocke. Vodo zavremo, odstavimo od ognja in v posodo namočimo vrečke s čajem za dobrih pet minut, nato jih vzamemo ven, čaj sladkamo in iztisnemo vanj limonin sok. Kozarec napolnimo do treh četrtin z ledom, nato pa nalivamo že pripravljen topel čaj. Zaradi nagle temperaturne spremembe ostane čaj svež in prijetnega okusa. Za vsak primer denemo v kozarec žličko, da steklo ne poči. Kozarec lahko še okrasimo s tankimi rezinami limone. Poletne bisage iz pisanih potiskanih blag so zadnja moda, za katero se navdušujejo najstnice. Blago je primerno podloženo, bisaga obrobljena z enobravnim trakom, za nameček pa je na prednji strani lahko še žep. Sladoled s sadjem Potrebujemo: četrt kg malin, četrt kg rdečega ribeza, četrt kg visenj brez pečka, četrt kg jagod, lOdkg borovnic, sladkor po okusu, 1 družinski zavitek vanilijevega sladoleda. Sadje operemo, očistimo in previdno premešamo. Po okusu sladkamo in pustimo stati nekaj časa v hladilniku. Sladoled narežemo na kocke ali rezine, ga zložimo v skledo, ki smo jo poprej ohladili v hladilniku, nato pa sladoled pokrijem« z mešanico sadja in takoj ponudimo. Mešanica sadja je seveda lahko tudi različna, kar pač imamo pri roki: sadju pa ne spreminjamo okusa še s sladko smetano ali alkoholom. Letošnje poletje ne more brez širokih belih srajc brez ovratnika. Da pa vaša ne bo prav taka kot jo imajo vse druge, jo obšijte s svilenim barvastim trakom okoli vratu, po rokavih in okoli žepov. oooooooooo o Poletni izlet v hribe Ce ste se odločili za družinski izlet v gore, bo treba najbrž kup potrebnih stvari stlačiti v nahrbtnik: kaj ko bi za vsakega člana pripravili svoj nahrbtnik, saj je prava muka za očeta, ki mora nositi ogromen nahrbtnik, medtem ko ostali hodijo neobremenjeni, ker tako velikega nahrbtnika niti dvigniti ne morejo. Nahrbtniki naj bi ne bili natlačeni z vsakovrstno šaro, pač pa naj bi vsebovali res najnujnejše, vendar pa kljub temu vse, kar v višinah potrebujemo. Nobena umetnost ni pravilno napolniti nahrbtnik: če tega še niste nikoli delali, potem bo konzerva, ki bo krepko žulila v hrbet, kaj kmalu poučila nevedneže, v kateri del nahrbtnika spada. Na hrbtni del vedno naložimo oblačila, da ostali predmeti ne režejo po hrbtenici in po rebrih. Težje reči kot so konzerve, rezervne čevlje ali kaj drugega pa naložimo na dno. Živila so na zunanji strani, da se ne zmečkajo. Predmete, ki jih potrebujemo med potjo — sladkor, čokolado, rozine ali suhe slive, kekse, nož, svetilko, planinsko legitimacijo in podobno, denemo v zunanje žepe nahrbtnika. Vetrovko ali pelerino za dež pa denemo na vrh vseh stvari v nahrbtniku. Pametno je tudi vse stvari v nahrbtniku zaviti v poli-vinilaste vrečke, da se med seboj ne pomešajo, pa tudi dež jim ne more do živega, razen tega pa lahko poči tudi tetrapak s sadnim sokom. Hrane je navadno po planinskih kočah dovolj, zato ni potrebno nositi v nahrbtniku cele trgovine: prepe-čenec, keksi, sladkor v kockah, morda majhna konzerva, ki se naenkrat poje, čokolada, suhe slive so celo boljše, ker nas po njih n< žeja, morda trdo kuhana jajca, ipd Boljše od svežega sadja so vitaminske tablete za čaj. Od oblačil pa vzamemo s seboj rezervno perilo in bombažno srajcoj trenirko ali pulover, da se premočeni od potu ali od dežja lahko na cilju preoblečemo. •H Ste med tistimi, ki se z avtoM zapeljejo v zelenje, nato pa se zavalijo v senco ali na sonce in se zganejo le še, ko je treba k malici*. Zakaj pa ne bi morda malo pretegnili noge po gozdni stezi ali po poljskih poteh? Seveda ni treba začeti prehitro, da vam ne bo že po desetih metrih ušla sapa. Lepo počasi je treba začeti in pri tem mislite, kako bo hitrejše kroženje krvi pobarvalo lica, pregnalo pomladansko bledico, pobralo nekaj maščobe in ne nazadnje učvrstilo mišice. Začetniki naj narede vsaki\ dve minuti odmor, v katerem lepo korakate brez naprezanja. Kasneje, ko se nabere že nekaj kondicije, pa so lahko odmori s hojo med tekom na večji razmak. 1 Pred nami je 4. julij, Dan borca in prosti bomo kar nekaj dni skupaj, pa bi vas radi spomnili na nekaj izletov v nase partizanske kraje. NA POHORJE - OSANKARICO Kako je bil uničen slavni Pohorski bataljon, je dobro poznano nam vsem. Izlet na Pohorje, v hladne temačne pohorske gozdove, bo za vroče poletne dni, ki se nam zdajle obetajo, kot nalašč. Spomenik Pohorskemu bataljonu, ki je bil odkrit leta 1969, stoji na mestu, kjer je bila zemljanka štaba bataljona, granitni kvadri pa označujejo mesto zemljank okrog taborišča. V planinskem domu na Osankarici je urejena spominska razstava o zgodovini in poslednji borbi 1. Pohorskega bataljona. Od Osankarice do spomenika, kjer so bili svoj poslednji boj, vodi markirana pot. Na .Pohorje se lahko pripeljemo z avtomobilom ali avtobusom iz Maribora preko Hoč in Areha do planinskega doma (od Maribora do Areha je 20 km asfaltirane ceste). Z gorenjske strani bo pa bližje, če se povzpnete na Pohorje iz Slovenske Bistrice, preko Šmartnega na Pohorju, do koder je tudi avtobusna zveza. Okrepčali se boste lahko v planinskem domu, v Sport hotelu pri Arehu, v hotelu Bellevue in številnih počitniških domovih na mariborskem Pohorju. V IDRIJO Na idrijskem območju sta najbolj poznani partizanski bolnišnici Pavla in Franja in tiskarna Slovenija. V mestnem muzeju je stalna razstava o NOB na Idrijskem; v tem oddelku je razstavljena tudi partizanska grafika in prikaz razvoja partizanske glasbene dejavnosti zlasti po kapitulaciji Italije. Ce se boste odločili za ogled bolnice Franja, vas bo tja popeljal vodič, ki živi pred dolino Pasice, to je v neposredni bližini poti proti bolnici. Pri njem boste dobili tudi razglednice in informacije za izlete v bližini. Ce boste že v Idriji, privoščite si se tamkajšnjo specialiteto, idrijske žlikrofe. Zagotovo jih boste našli v gostilni »V nebesih«, gostišču »Soča« ali kje drugje. ' V ŽUŽEMBERK Žužemberk je bil med vojno z gradom in mogočno cerkvijo Za-faro nad trgom izreano pomemona strateška točna v ooiini Krke. Ker je bila to ključna postojanka za obrambo Suhe krajine in tudi Kočevskega Roga, je imel sovražnik tu stalno močno posadko. Najhujše borbe so bile tu v začetku junija 1942, ko so italijani iz Žužemberka udarili na osvobojeno ozemlje in od 24. do 28. julija 1943, ko sta Žužemberk napadali novoustanovljeni 14. in 15. divizija. Še huje pa je bilo, ko so Žužemberk zasedli Nemci in domobranci. Partizani so žužembersko trdnjavo napadali spet 4. maja 1944. 7. korpusu je takrat uspelo trdnjavo zavzeti, vendar avgusta je bil sovražnik tu spet utrjen. Praktično so se vodile za Žužemberk borbe prav vso vojno. Požagana cerkev in župnisče na hribu sta ostala kot veličasten spomenik borbam tu okrog in kot opomin ... Na glavnem trgu v Žužemberku je spominska plošča s kronološko navedenimi dogodki. Na vrhu hriba Tumplaca stoji mogočen spomenik posvečen okrog 1200 borcem, ki so padli za Žužemberk. Obiščete lahko Se dom na Frati, 10 km od Žužemberka, kjer so se zbirali prvi ilegalci in je bila septembra 1941 ustanovljena Novomeška četa. Spotoma se lahko ustavite Ae na Muljavi (Jurčičev dom, gostilna Obrsčak), si ogledate izvir Krke pri vasi Krka, se zapeljete v Dolenjske toplice na kopanje ali pa na Bazo 20 na Kočevskem Rogu, kjer je v ohranjenih barakah stalna razstava o delovanju voustva NOB. NA CEBINE To je majhna vasica pod Partizanskim vrhom, 7 km oddaljena od Zagorja oz. Trbovelj, kjer je bila pred dvema mesecema osrednja proslava v počastitev 40-letnice KP Slovenije. Na domačiji pri Barliču je skromna muzejska zbirka o ustanovnem kongresu KPS. Nekatere Barličeve originalne predmete s tega kongresa (miza, klopi, nabožne slike) hrani Muzej revolucije v Trbovljah. Lahko obiščete tudi gostišče na Vrhen, ki je dom revirskih in savinjskih borcev,. Na Cebine pridete z avtomobilom (ali avtobusom, vendar redne zveze ni) po obnovljeni cesti iz Trbovelj. V Trbovljah si ne pozabite ogledati Rudarskega muzeja, ki je eden najbolje urejenih tovrstnih muzejev pri nas. Ce se boste pa odločali za krajše izlete, bi vas samo spomnili na nekatere kraje po Gorenjskem, kjer so se bili hudi boji in ki jih je tudi prijetno obiskati. Mogoče se boste odločili za Vodisko planini na Jelovici. Do nje pridete skozi Železnike in si mimogrede ogledate se veličasten spomenik drazgoski bitki v DražgoAah, ali se povzpnete celo na Bičkovo skalo. Z gornjega dela Gorenjske imate na Jelovico najbližje skozi Bohinjsko Bistrico ali Radovljico (mimo Lancovega). Na Vodiski planini je odprt partizanski dom, kjer se boste lahko okrepčali. Ali pa na Pokljuko! Najbolj poznamo pot z Bleda, oziroma z Gorij pri Bledu. Pokljuka ima vse polno prijetnih kotičkov za sprehode. Morda se najde že kakšna goba. Za počitek in prigrizek se lahko ustavite pri Sport hotelu, kjer se lahko tudi okopljete v bazenu ali pa pri gostišču Ob tabornem ognju (v neposredni bližini spomenika), kjer vam bo Milče postregel s prigrizkom. Tudi v dolino Radovne pridete iz Gorij pri Bledu. Ob vodi si lahko naredite prijeten piknik. Še in Ae bi lahko naštevali kraje, poznane iz naših partizanskih dni. Morda vam bo naš nasvet le pomagal, da boste lepše in bolj polno preživeli praznike. Pa srečno pot! Tudi kraji, kot so Begunje, Draga, Kropa in Jamnik so vredni obiska. V begunjskih zaporih je lepo urejen muzej s Atevilnimi originalnimi dokumenti, fotografijami in muzejskimi eksponati. Gorenjska marela za vreme, prikupni poletni nasmeh pa za vročino prihajajočih pasjih dni... — Foto: F. Perdan J Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 ■ 'L 19 ■ 20 21 22 U 23' ■24 ■ 26 27 ■ 1 30 31 ■ 32 ■ " 35 36 37 ■ 38 39 40 : 1 43 44 - 45 ■ 46 47 ■•18 ■ 49 — 50 51 ■ 53 ■ 55 56 57 58 59 60 6l Prve poteze Dama v osnovni končnici S kraljem moramo bliže, da bo dami pomoč. V osnovni končnici dama in kralj hitro opravita z nasprotnikovim kraljem. Postopek je enostaven. Podoben je onemu s trdnjavama, le da dama potrebuje pomoč kralja. Dama deluje tudi diagonalno, zaradi te njene lastnosti pa moramo paziti na eventualne — pate. Značilna primera pat - položaja vidimo na diagramu 39 spodaj: Črni je na potezi, toda njegov kralj ne more z mesta. ... Kc5 Dc3 + Kb5 Kd6 Kal Db2! Črni je bil namreč nastavil past. Po 4. Kc5? bi bil njegov kralj v patu. 4. ... Ka5 5. Kc5 Kafi 6. Db6 mat (GI. diagram 40 zgoraj) Diagram 39 Položaj na diagramu 39 zgoraj je izhodišče za prikaz matiranja z damo in kraljem. 1. Ke6 Diagram 40 Na diagramu 40 spodaj sta se dva možna matna položaja z istimi figurami. dr. S. Kavdek VA via i 0 l VIATOR LJUBLJANA Kaj je lepše kot to, da vam kdo pripravi kosilo! Prav s tem vam želi ustreči hotel_Park na Bledu, ki vam v svoji samopostrežni restavraciji nudi bogato izbiro jedi po zmernih cenah. Rešitev nagradne križanke z dne 24. junija: 1. stroka, 7. klavir, 13. praprot, 15. lepotec, 17. II, 18. Ramona, 20. hlapi, 21. Sava, 23. Orest, 25. klet, 26. Severin, 28. VO, 30. Ita, 31. Tekija, 32. vajet, 34. opeka, 36. domena, 39. par, 40 rt, 42. oponent, 44. etil, 46. roman, 48. milo, 50. Renan, 52. Rastko, 54. AK, 55. anabaza, 57. tehnika, 59. Trajan, 60. Rjazan. Izžrebani reševalci: prejeli smo 105 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi Malči Kavčič, 61215 Medvode, Verje 12; 2. nagrado (60 din) Milka Lebar, 64209 Zabnica, Sp. Bitnje 15; 3. nagrado (50 din) Rudolf Klemene, 64000 Kranj, Ul. 1. avgusta 11. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka, 5. julija, nanaslov: GlasKranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 70 din, 2. 60 din, 3. 50 din. Vodoravno: 1. književniški psevdonim Edvarda Kardelja, 8. prvotni prebivalec Italije, Ital, 14. vino, imenovano po madžarskem mestu ob Tisi, Tokaj, 15. star, odslužen vojak, zlasti borec iz vojne, 17. ime slovenskega pevca popevk Pestnerja, 18. v slovnici občno ime, 20. znak za kemično prvino radij, 21. mestece v severni Franciji v pokrajini Artois, 23. ženski osebni zaimek, 24. kratica za Akademski klub, 25. soha, delo kiparja, 26. redko moško ime, junak Cankarjeve črtice, 29. znamenitost Pule, 31. prvi čin pri višjih častnikih, 32. kratica pri receptih, recipe, 34. industrijsko mesto in središče istoimenske pokrajine v zahodni Romuniji, ob reki Mures, 35. šport za vsakogar, 37. Josip Ipavec, 38. žensko ime, tudi resa, 40. človek iz istega kraja, 42. deli sodb, ki vsebujejo kratke odločitve, rešitve zadev, 45. mera na bližnjem Vzhodu, 46. kratica za United States, Združene države, 48. diditi, pripomoček za zatiranje mrčesa, kratica iz diklor-difenil-trikloretan, 49. cestni zavoj, vijuga, okljuk, 51. ljudska pritrdilnica, 52. mesto v SR Hrvatski, na južnem vznožju Bilo gore, 55. Terezia Ewa Vansova, 56. žleznjaki, žlezne bule, 58. kdor se samozadovoljuje, kdor onanira, 60. visoka šola, v starih Atenah svetišče boginje Atene, kjer so pesniki in filozofi brali svoja dela, 61. luka pod Etno na vzhodni obali Sicilije. Navpično: 1. najvišja gora v Karavankah, 2. potepanje, 3. gospodarstvo, posestvo, 4. Roman Albreht, 5. ljubkovalni vzdevek Goetheje matere, 6. nemir, 7. literarna podlaga dramskega dela za filmsko snemanje, 8. vrba žalujka, 9. strina, 10. hribovita, brezgozdna pokrajina v jugovzhodnem delu srednje Grčije z glavnim mestom Atene, 11. »kralj« živali, 12. znak za kemično prvino erbij, 13. pristojbina za uvoženo ali izvoženo blago, tudi državni organ, ki opravlja carinske posle, 16. ataka, naskok, 19. varuh domačega ognjišča pri starih Rimljanih, 22. suha, prazna žitna stebla, 25. vnetje roženice, 27. Ivan Jezernik, 28. kraj pri Kranju z umetnim jezerom Črnavo, 30. lovec na rake, tudi rakov bolnik, 33. člani državnega sveta v stari Grčiji, zlasti v Atenah, službovali so v mestni hiši Pritanej, 35. prastaro mesto blizu današnjih Dardanel, znano iz trojanske vojne, 36 pri šahu enkratna dvojna poteza s kraljico in trdnjavo, 39. Ivana Kobilca, 41. grdoba, porednež, 43. ime nemškega pevca Jiirgensa, 44. latinski izraz za to je, se pravi, 47. za semenovke značilna tvorba, ki služi razmnoževanju in razširjanju rastlin, 50. krajša beseda za avtomobil, 52. mednarodne avtomobilske oznake za Belgijo, Norveško in Španijo, 53. lijak, 54. mednarodne avtomobilske oznake za Romunijo, Avstrijo in Portugalsko, 57. latinski veznik in, 59. kratica za Narodna obramba. ŠAHOVSKI KROŽEK Za vroče dni bomo namesto sladice ob sobotah in nedeljah postavile na mizo lesnikovo sladoledno torto. Pri ŽIVILIH v GLOBUSU jih imajo v prodaji. Cena: 70 din Vse bolj »o priljubljena oblačila iz preprosto tkanih blag. Tale halja je iz platna (mešanica poliestra, lanu in bombaža) v surovi beli barvi, dobi se pa v velikostih od 36 do 46 na oddelku ženske konfekcije v GLOBUSU. Cena: 422 din V ALMIRINI industrijski prodajalni v Radovljici smo videli nekaj sila lepih pletenih unikatov iz hladnih materialov za poletje. Tale komplet krila in tunike je v svetlo sivi barvi, poživljajo ga pa navpične bele črte. Velikosti: od 38 do 44. Cena: 650 do 950 din V Murkini MODI v Radovljici smo poslikali to zapeljivo poletno krilo iz čistega bombaža. Gube so do bokov zasite in nezalikane. Pas se zavezuje v pentljo. V modri in rjavi barvi jih imajo in v velikostih od 36 do 40. Cena: 377,85 din (26. zapis) Ker bom obiskal Dobrave, Kamno gorico in Kropo v kar več prihodnjih zapisih, se bom to pot raje ves posvetil eni od najimenitnejših gorenjskih vasi — Ljubnu. VISOKA GORENJSKA Do časa, ko je stekla od Pod-narta naprej nova cesta, je bilo Ljubno nekam odmaknjen kraj, celo od stare gorenjske ceste. Sedaj pa popotnik kar ostrmi: visoko nad cesto se pno hiše in hišice, na široko razpostavljene okrog stare baročne cerkve. Vse pa je pretkano z zelenjem sadovnjakov in vrtov. To je Ljubno na Gorenjskem! Tako moramo reči, ker imajo Ljubno tudi v Savinjski dolini, pa Še kar tri zaselke s tem imenom pri Dolenjskih toplicah in pri Uršnih selih na Dolenjskem, pa še Ljubno na Koroškem obstaja. Odkod ime? Mar od ljubke vzpetine (kot Ljubljana zaradi grajskega hriba)? A že pri Ljubnem v Savinjski dolini, ki leži v rečni soteski, to ne more veljati. In Ljubek (Lubeck) ob Severnem morju? Tudi tu ni ljubke, okrogle vzpetine. Očitno je, da bi moral iskati izvor imena drugje — to bom še storil. Saj so še nemška poimenovanja krajev z imenom Ljubno tako različna: koroškemu pravijo Leoben, našemu pa Laufen. Le kaj pa je spet to? Po slovensko ta beseda pomeni tek, beg, potep. — Ali je v ljudski zbadljivki odgovor: »Lubenčan so en zvandran folk!« Tu so res dolga stoletja živeli in delali stari lončarji. Le-ti so s svojo robo hodili daleč v svet — kot dolenjski Ribničani. Zvandran folk ... Gozdnata reber, pod katero leži Ljubno, nosi ime Taber (t. j. Tabor). Spomin na nekdanji tabor ali vsaj na signalno postajo ob turški nevarnosti. Kajti tu, pri Ljubnem, si predstavljam nekaka vrata v visoko Gorenjsko. Kjer ajda in vse drugo pozneje zori, kjer so možje trši in žene bolj košate. In otroci bolj rdečelični in hudomušni. Tu možakarji nočejo nositi delovnih »firta-hov«, ženske pa se v več krajih pogovarjajo tako, kot da bi bile moški. Iz izkušenj svojega dolgega življenja lahko tudi povem, da hlapcev z Visoke Gorenjske nisem nikjer srečal, pa tudi služkinj ne. Kakšen rod je to! Mar res ves Prešernov, Finžgarjev, Jalnov? Saj tudi v času velike domovinske vojne tu ni bilo kotišč belogardizma. Ko, pa se oko ozre iznad Ljubnega proti večerni strani, proti goram tam okrog Triglava — tedaj Visoka Gorenjska zapoje z Zupančičem: ... Le v dalji planine! Tam zemlja je naša zakipela, zahrepenela, v nebo je hotela, v višino pognala se kot val, a v naletu pod zvezdami val je obstal — tako strmi zdaj sredi višine okameneli zanos domovine: Bleste se v daljavi razdrti grebeni... VAS V BREGU -NE NA POLJU! Rad bi zapisal dobro besedo v spomin (prezgodaj umrlemu časnikarju) Andreju Trilerju, zato bom kar povzel nekatere njegove lepe misli: »... Zagledal sem vas na pobočju, to je Ljubno! Sonce je sijalo nanj in na Ljubensko polje pod njim, na svet, ki ga je bilo vedno škoda za naselje. Zjutraj pobožajo Ljubno sončni žarki in šele pozno popoldne ga zapustijo. — Razmišljal sem, kako smotrno so si znali naši predniki, brez urbanističnih planov, postaviti naselja, da so ujeli v okna svojih hiš čimveč sonca, da so bili blizu obdelovalnih zemljišč, katerih pa se jim je zdelo škoda, da bi nanje postavljali hiše in gospodarska poslopja.« Natanko tako kot prijatelj Triler pred desetimi leti, sem se v preneka-terem od teh zapisov o gorenjskih vaseh v Glasu že jezil, le zakaj toliko hiš (in celo tovarn!) postavljamo na dobro zemljo, na žitna polja? Pustih gmajn pa se graditelji ogibajo — seveda lepše se je pripeljati v svoj »grad« po ravnem ... SV. LOVRENC V LEŠČEVJU ako se je Ljubno nekoč imenovalo. Bržčas zato, ker je JL bilo prvotno vaško svetišče obdano krog in krog z leščevjem, ki ga je tod okoli še danes dosti. Tudi potok pod vasjo se imenuje Lešnica. Vanj se izliva voda, ki izvira izpod ljubenske cerkve in teče po jarku Sopatu navzdol. Spet zagonetno ledinsko poimenovanje. Sopat naj bi bila sopot s potočno strugo, torej pot ob vodi. Tako mi je ime pojasnil razgledan in načitan Lju-benčan. — Kaj pa vas Sopotnica pri Škofji Loki? Tudi tu imajo Sopot-niško grapo! — In potem Še potok Sopota z zaselkom Sopotnico pri Klavžah nad Tolminom! Gotovo je kaj sorodstva! Pot do ljubenskega »centra« s cerkvijo, staro šolo, nekdanjo gostilno in novim visokim pomnikom NOB je kar strma, seve je lepo asfaltirana. Spotoma obidem mogočno vaško lipo — možakarji stoje pod njo in pijejo pivo kar iz steklenic. Zraven je trgovina (edina v Ljubnem), kjer pa se kupljene pijače ne sme piti. Taki so predpisi, kar je prav in v redu. — Truden in žejen popotnik pa danes v Ljubnem ne najde hiše, kjer bi »bog roko ven molel« — včasih so bile v vasi tri gostilne, danes ni nobene. Zato pa res ne kaže drugega, kot iti v trgovino, kupiti steklenico pijače, se zunaj prisloniti ob lipo in piti... Ni lepo, za prvo silo pa je! No, saj gostilna res ni življenjsko bistvo, toda začetek turističnih uslug pa je vendarle. In Ljubno je tako lepa gorenjska vas! V srcu Gorenjske! V srcu turistične Gorenjske ... Pogled na Ljubno. V ozadju Jelovica, spredaj Ljubensko polje. Žal, žice daljnovoda trgajo podobo. od vsepovsod Minister v zaporu John Mitchell je pred nekaj dnevi postal prvi minister ZDA, ki se je v mirnem času znašel za rešetkami. Mitchell, ki je bil minister za sodstvo v Nbconovi administraciji, je bil obsojen na dve leti in pol zapora zaradi aktivnega sodelovanja v aferi Watergate. Ob prihodu v zapor v Alabami so ga stari zaporniki sprejeli z vzklikanjem: »Zdravo veliki John, zdaj si nam enak« Nova pot do plena Da bi prišli do plena, si tatovi izmišljajo najrazličnejše zvijače. Pred nekaj dnevi je ostala slovita pariška prodajalna Cartier brez dragocene zapestnice in dveh prstanov, katerih vrednost cenijo na 28.000 dolarjev. Neki mlad par je pokazal izredno zanimanje za zapestnico in prstan. Mladenič je dejal, da želi videti, kakšen je nakit pri dnevni svetlobi. Stopil je iz prodajalne in hitro sedel v avtomobil v katerem je bilo dekle z nogo na plinu. Nenavaden plen Čeprav so navajeni na najrazličnejše tihotapsko blago, so bili brazilski cariniki nemalo presenečeni, ko so v prtljagi neke skupine odkrili okrog 200.000 etiket znanih francoskih modnih hiš. Skrivnost je bila kmalu pojasnjena. Blago je bilo namenjeno brazilskim krojačem, da bi z njim »okrasili« lastne izdelke in jih prodajali po »pariških« cenah. RADIO Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Odgovoren sem samo svoji partiji 8.45 Iz naših studiev 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Veseli domači napevi 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Kaj vam glasba pripoveduje 14.25 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Gremo v kino 18.45 Zabaval vas bo ansambel Atija Sossa 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Francija Puharja 20.00 Sobotna glasbena panorama 21.30 Oddaja za naše izseljence 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden 0.05 S pesmijo in plesom v novi teden 0.30 Zvoki iz naših krajev 1.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 2.03 Med orkestralnimi pejsaži 3.03 Glasbena skrinja 4.03 S popevkami v novi dan Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Danes vam izbira 14.00 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek 1' .15 Majhni zabavni ansambli ' j.40 Glasbeni casino .7.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Z ansamblom Dečo Žgur 18.50 Svet in mi Tretji program 19.05 Zborovska glasba v prostoru in času 19.30 Glasovi časa 19.45 Znani skladatelji — sloviti izvajalci 20.35 Stereofonski operni koncert 22.30 Iz domače in tuje TELEVIZIJA TV Ljubljana 8.00 Profesor Baltazar — risanka 8.10 F. Puntar: Stol pod Potico - 2. del 8.30 A. E.Geidanus: Zugo in njegova senca — 2. del 9.15 Človek in zemlja — serija 9.45 Razgledi: Pospešimo 10.15 Edvard Munch - nadaljevanka 14.00 \Vimbledon: tekmovanje v tenisu — prenos (EVR-Lj) 17.35 Obzornik 17.55 Ko je kraljevala komedija — film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 Doktor Mladen -jugoslovanski film 21.35 T V dnevnik 21.50 Filmski pregled s 30. športnega prvenstva JLA 22.15 625 22.30 Melodije Istre in K varnerja — festival zabavne glasbe (Zg) Oddajniki II. TV mreže 17.30 Poročila 17.35 T V koledar 17.45 Tekmovanje učencev glasbenih šol v Varaždinu 18.45 Glasbeni amaterji 19.30 TV dnevnik 20.00 Več kot oče - feljton 20.30 Glasba takšna in drugačna 21.15 24 ur 21.25 Dokumentarna oddaja TV Zagreb 14.00 VVimbledon: tekmovanje v tenisu od 17.30 do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 RTomovič: Polifem — humor. oddaja 20.30 Portret pobegle mladoletnice — film 22.15 TV dnevnik 22.30 Melodije Istre in K varnerja TV Ljubljana 9.20 Poročila 9.25 Za nedeljsko dobro jutro: praznični zvoki 9.55 625 10.00 A. J. Cronin: Zvezde gledajo z neba — simfonične literature 23.55 Iz slovenske poezije NEDELJA Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke: Sandi Sitar: Mala vojna kronika 8.45 Skladbe za mladino 9.05 Še pomnite, tovariši! 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Nedeljska reportaža 13.45 Obisk pri orkestru Sammv Kaye 14.05 Nedeljsko popoldne 16.00 Radijska igra Marjan Marine: Streli v votlini 19.35 Lahko noč, otroci 19.35 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Jugoslovanski umetniki pred mikrofonom 23.05 Literarni nokturno 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Utrinki iz slovenske komorne glasbe 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Če še ne spite 2.03 S pevci jazza 2.30 Zvoki godal 3.03 Plošča za ploščo 3.30 Dve simfonični pesnitvi 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega gramofona 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Operetna glasba 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.05 Večerni glasbeni studio 20.35 Kreislerjeve skladbe v izvedbi Ruggiera Ricckija 21.00 Naši znanstveniki pred mikrofonom — dr. Franc Kresal 21.15 Carl Maria Weber: Odlomki iz opere Eurvanthe 23.00 Vaši pribljubljeni skladatelji 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK Prvi program 4.30 V praznično jutro nadaljevanka 11.00 Otroci sveta — serija 11.30 Ljudje in zemlja 12.30 Poročila 15.35 Pisani svet 16.10 Okrogli svet 16.25 Poročila 16.30 30. športno prvenstvo JLA - Maribor 77: atletika 17.30 Dekliški most - film 19.00 Nogomet Argentina: Jugoslavija — prenos iz Buenos Airesa (EVR-Bg) 20.50 Rubežniki - nadaljevanka 21.35 Osrednja proslava dneva borca v Lokvah — reportaža 22.00 Dušan Džamonja 22.25 TV dnevnik 22.35 Športni pregled (Zg) Oddajniki II. TV mreže 8.55 Poročila 9.00 Oddaje za JLA 12.00 Poročila 14.00 Dijon: avtomobilske dirke za nagrado Francije 15.30 Vaterpolo Partizan : Jadran 16.30 30. športno prvenstvo JLA - Maribor 77: atletika 17.45 Konjske dirke— prenos 18.30 Zvoki časa 19.30 Dokumentarna oddaja 19.45 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena oddaja 20.45 24 ur 21.05 Užiška republika - film TV Zagreb 9.50 Poročila 10.00 Otroški spored 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Jugoslavija, dober dan 14.40 TV dnevnik 14.55 Igre brez meja 16.10 Bela ladja 18.00 Morava 76 - TV nadaljevanka 18.55 Nogomet Argentina: Jugoslavija 21.00 Stjepan Filipovič - dokum. oddaja 21.30 Glasbena oddaja 22.06 TV dnevnik 22.36 Športni pregled PONEDELJEK TV Ljubljana 8.20 Poročila 8.25 Republiška revija mladinskih pevskih zborov Zagorje 76 8.55 V novi svet odraščamo — zbor slovenskih pionirjev v Dražgošah 9.35 Staubnnger- Popovič: Zgodba o tovarišu Titu 8.07 Praznična matineja 9.05 T. Pirš: Prvi koraki v novi šoli 9.20 Koncert zbora cicibanov RTV Ljubljana 9.40 Zabavne melodije avtorjev partizanov 10.05 Utripi in videnja velikih dni 11.05 Mladi na poteh revolucije 11.25 »Kdo pa so ti mladi fantje« (Partizanski pevski zbor iz Ljubljane) 12.10 Opoldanski koncert lahke glasbe 13.20 Srečanja slovenskih pihalnih orkestrov 14.05 M. Maležič: Temelj življenja je boj 14.45 Glasbeni intermezzo s slovenskimi malimi ansambli 15.15 Bodrila nas je vesela pesem 17.05 Matere herojev pripovedujejo 17.30 Ponosno se dvigamo... in druge skladbe 18.05 Koncert za praznično popoldne 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Dobri znanci 20.00 Poletni kulturni vodnik 20.10 RistoSavin: Matija Gubec — opera v petih dejanjih 21.30 Janez Gregorc: Glasba iz baleta »Žica« 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno 23.15 Za ples in razvedrilo 0.05 Dixieland-parada — Chris Barber 0.30 Popevke za vse 1.03 S koncertnega in opernega odra 2.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 3.03 Majhni ansambli 3.30 Paleta akordov 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov križem kraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu: Ljubljanski jazz ansambel 16.35 Glasbena medigra 16.40 Za mladi svet 17.35 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 10.55 pribl. 14.55 15.45 16.05 17.50 17.55 18.05 18.35 19.15 19.30 20.00 21.00 21.40 22.00 Kozara: proslava ob dnevu borca — prenos (Sa) ob 12.30 Poročila Pevski tabor Šentvid £ri Stični — prenos ubnik 77 30. športno prvenstvo JLA - Maribor 77: Plavanje in atletika oročila Risanka Čas, ki živi: Spomini na Bazo 20 Zaključek 30. športnega prvenstva JLA — prenos Risanka TV dnevnik Matej Bor: Težka ura — predstava MGL Titova portretista Mozaik kratkega filma: Drvar, mesto heroj TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.25 TV dnevnik 17.40 Mešani pevski zbor Subnor 18.00 Naš Tito - dokum. film 18.55 Narodna glasba 19.30 T V dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Aktualna oddaja 21.00 24 ur 21.10 Svet neuvrščenih: Tunis 21.40 Pesem o Titu TV Zagreb 9.35 Poročila 9.45 TV koledar 9.55 Otroški spored 10.10 Živel je car 10.25 Koncert vojaškega orkestra 10.55 Prenos s K ozare od 17.25 do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 Z. Hristić: Oratorij — prenos iz Arandjelovca 21.00 Doktor Mladen - film 22.45 Dokumentarni film 23.05 TV dnevnik 23.20 Šahovski komentar TV Ljubljana 17.00 Kmetijska oddaja TV Novi Sad — posnetek 18.00 TV obzornik 18.15 PanTau - serijski film 18.45 Ljubljanski dnevi plesa: Zagrebški komorni ansambel 19.16 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Novele Henrv.ja Jamesa — nanizanka 21.15 G.Verdi: Aida -1. in 2. dejanje predstave madridske 21.35 T^dnevnik na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Iz novih posnetkov ansambla »Slavko Osterc« 19.30 Iskanja in dognanja 19.45 Iz slovenske operne literature 20.35 Motivi razpoloženj v zborovski glasbi 21.00 Deseta muza 21.20 Koncertna srečanja 23.00 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glt.-ibena matineja 9.05 Ob lahki glasbi 9.40 Zapojmo pesem 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Po svetu glasbe 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Utrinki iz svetovne, slovenske in jugoslovanske zborovske glasbe 18.30 Iz komornega opusa Frana Lhotke 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Ati Soss 20.00 Glasbeni večeri RTV Ljubljana 22.20 S festivalov jazza: Jazz-koncert iz lokala Onkel pos Camegie Hali v Hamburgu (1. del) 23.05 Literarni nokturno 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 0.05 Srečanje z Edvardom Griegom 0.30 Za pozne plesalce 1.03 Zaprite oči in poslušajte 2.03 Note v ritmu 2.30 Minute z Mozartom 3.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 4.03 Lahke note velikih orkestrov 18.35 Lahka glasba slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Moja pesem ni le moja pesem 19.45 Mojstri angleškega baroka 20.35 Iz slovenskih komornih stvaritev nastalih tik pred revolucijo... 21.00 Vidiki sodobne umetnosti 21.15 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.00 Iz domačega opernega arhiva 23.55 Iz slovenske poezije Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.05 Glasbena matineja 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 Mladi koncertant 9.40 Ljudske v solističnih in zborovskih izvedbah 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Poletni promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Po domače 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 V korak z mladimi 15.30 G lasbeni mozaik z majhnimi ansambli 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Poletni sprehod z našimi solisti 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Silvo Štingl 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra Zvonimiri Bajsič: Zbogom 21.14 Z vočne kaskade 22.20 Skupni program JRT 23.05 Literarni nokturno 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Danes vam izbira 14.00 Z vami in za vas 15.30 Vremenska napoved, novice, obvestila in reklame 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Diskomentalnost 17.40 Z ansamblom Jože Privšek 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba ta teden na TV Sobota Film DOKTOR MLADEN zajema čas od junija 1941 do aprila 1942, torej čas, ko je dr. Mladen — zdravnik, humanist, partizanski komandant — postal legenda. Režiser Midhat Mutapčič je žal umrl, preden je delo dokončal. Nadaljevali so njegovi sodelavci z Milenkom Strpcem na čelu. Zanimivo je, da je bila jugoslovanska premiera tega filma 1. aprila 1975. leta v Ljubljani, pet dni zatem pa še v Sarajevu in Beogradu. Čeprav film ni celovit, saj ga avtor ni uspel dokončati, ima prav po zaslugi sijajnega Ljube Tadiča v glavni vlogi vrednost, ki si jo želimo v filmih na temo NOB. Film govori o borcu s partizanske Kozare in to prav ob velikih praznovanjih in proslavah na Kozari, ki jih bo prenašala tudi naša TV. — V ostalih vlogah so nastopili še: Pavle Vujisič, Ljubiša Samarđić, V lasta Knezovic in drugi. Nedelja Nedaleč od Motovuna v Istri živi DUŠAN DŽAMONJA, eden največjih še živečih kiparjev Jugoslavije, priznan prav tako tudi v tujini. Snemalci novosadske TV so prišli, da bi s sliko zapisali notranji samogovor in da bi bili priča nekega nastajanja, ki kakor vulkan, kot žareča lava bruha iz njega. O Dušanu Džamonji je bilo že veliko napisanega. Že več kot dvajset let kleše v kamen in sporoča v jeklo in beton. Po njegovih delih se človekovo oko sprehaja z užitkom in ponosom. Ponedeljek Mateja Bora TEŽKA URA je eno najpomembnejših dramskih besedil, ki so nastala na Slovenskem v času NOB. Ob Raztrgancih istega avtorja je to tudi edina celovečerna igra, ki je bila napisana in uprizorjena v letih 1941 — 1945. Prvič so jo namreč postavili na oder partizanski igralci Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju leta 1944. Uprizoritev Mestnega gledališča ljubljanskega je »zgodovinskosti« dela pridala s sodobnimi pomagali še več aktualnosti, kot jo prinaša že sama Borova predloga. Tako pomeni današnjemu gledalcu tisto, kar je v času svojega nastanka partizanskim in drugim gledalcem: človekovo odločanje za pravo ali pogubno rešitev. Naša priznana umetnika Božidar Jakac in Antun Augustinčič sta večkrat, vsak v svoji Hkovni govorici, spregovorila o liku predsednika Tita. Oddaja TITOVA PORTRETISTA obuja spomine na ta srečanja. Torek Med značilnejše angleške romanopisce in noveliste viktorijanske dobe sodi tudi Američan Henrv James (1843—1916), ki je živel predvsem v Angliji, proučeval Flauberta in Turgenjeva in je hotel po njunem zgledu ustvariti iz romana umetnino. Nanizanka NOVELE HENRYJA JAMESA iz šestih delov je koprodukcija francoske, nemške in angleške televizije, obsega pa priredbe naslednjih novel: Geirginini razlogi, Uporni mladenič, Avtor Beltraffia, De Grev, Kaj je vedel Morgan in Obup. 0 Sreda Malo vemo o indijskem filmu, premalo, da bi si lahko ustvarili sodbo o njem. Vem« le to, da posnamete tanine veliko filmov. V poprečju gre seveda za »ljudski« melodrame, skorajda operete. Pa vendar dajo nekateri filmi slutiti svežino, pogojeno predvsem v prikazu družbenih nasprotij, revščine. Ta »neorealizem« indijskega tipa predstavlja svojevrstno kvaliteto, ki jo bomo srečali tudi v filmu 27. PROGA, tragični ljubezenski zgodbi. Govori o fantu in dekletu, ki jima zaradi starih tradicionalnih običajev, po katerih odločajo o življenju mladih starši, ni mogoče srečno zaživeti. „ Četrtek PRIJATELJI IN SOSEDJE je nanizanka danske televizije, ki se v originalu imenuje Hiša v Christians-havnu. V malo manj kot polurnih oddajah nastopajo stanovalci te hiše, pa tudi nekateri drugi, prijatelji in sosedje. Problemi, s katerimi se junaki zgodb srečujejo, so majhni in vsakdanji, pogojeni s človeškimi slabostmi, pa tudi z vrlinami in prijaznostjo, ki ob nepravem času dosega nasprotni učinek. Karakterji so izbrani dovolj raznoliko, da nudijo ustvarjalcem vse možnosti h um ornih interpretacij. Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 S solisti in ansambli JRT 14.00 Z vami in za vas ' ^.00 Tokovi neuvrščenosti .10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij Tretji program 19.05 Večerni coneertino 20.00 M usica noster amor 20.35 Poje tenorist Rene Kollo 21.10 HugoVVolf: Italijanska serenada za mali orkester 21.40 Sodobni literarni portret: Miloš Črnjanski 2240 Razgledi po sodobni glasbi 23.20 Havdnov trio in Mozartov kvartet 23.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK Prvi 4.30 8.08 9.05 9.40 10.15 10.40 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.40 15.30 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 21.00 21.40 22.20 23.05 23.15 0.05 program Dobro jutro Glasbena matineja Počitniški pozdravi Majhni vokalni ansambli Kdaj, kam, kako in po čem Turistični napotki za naše goste iz tujine Uganite, pa vam zaigramo po želji Zvoki znanih melodij Kmetijski nasveti Od vasi do vasi Priporočajo vam ... Stari skladatelji — mladi poslušalci Mehurčki Melodije in ritmi z majhnimi ansambli Vrtiljak Studio ob 17.00 Iz repertoarja Božene Glavak in Danila Merlaka Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Andrej Arnol Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer: Ob 100-letnici rojstva A. M. Ramizova Lepe melodije Iz literature za dva klavirja Literarni nokturno Paleta popevk in plesnih ritmov Lahka kri Oddajniki II. TV mreže 18.00 Poročila 18.05 T V koledar 18.15 Ta čudni živalski svet 18.45 Zabavno glasbena oddaja 19.30 T V dnevnik 20.00 H linjenje norosti - 2. del TV drame 21.15 24 ur 21.35 Muppetshow — zabavno glasbena oddaja 22.05 Skrivnosti morja TV Zagreb do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualnosti 20.50 Akcije: Krvodajalci 21.00 Inšpektor je padel z neba — film 22.30 TV dnevnik TV Ljubljana 17.55 Obzornik 18.10 Ne prezrite: I. razstava domače in umetne obrti v Sloveniji 18.45 J. Gotovac: Ero z onega sveta — odlomki iz opere 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 20.00 Film tedna. 27. proga 22.00 TV dnevnik 22.15 Včeraj, danes, jutri: ZRN - cikel Evropa v naših rokah Oddajniki II. TV mreže 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Od doma do šole 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 3-2-1... start 23.20 24 ur TV Zagreb do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 2400 Izbor v sredo 21.15 TV dnevnik 2136: Posebna kulturna 23.20 (komentar 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Koncert po polnoči 2.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 3.03 Jazz s plošč — Wayne Shorter — Ramsev Lewis 3.30 Nepozabne popevke 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Danes vam izbira 14.00 Z vami in za vas 16.00 Oglašam se vam z dopusta 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Panorama slovenskih popevk 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri Tretji program 19.05 Kaj si za spored pesmi izbirajo jugoslovanski zbori 19.30 Zuiianjepol: čni feljton 19.45 Gustave Charpentier: Odlomki iz opere Luiza 20.35 Vprašanja telesne kulture 20.40 Z Berlinskih slavnostnih tednov 1976 21.50 Jakob Jež: Spomin za sopran za klavir, čelesto in zvončke Carol Plantamura, sopran in zvončki: Aci Bertoncelj, 22.00 Glasbeni klub 23.55 Iz slovenske poezije 8 Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 Parada orkestrov 9.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Z orkestri in solisti TV Ljubljana 17.55 Obzornik 18.10 Pustolovci -serijski film 18.45 Modri plašček 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Prijatelji in sosedje — nanizanka 20.30 Svet 1900-1939 — dokum. oddaja 12.30 12.40 13.30 13.50 14.05 14.20 14.30 15.35 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 21.15 22.20 23.05 23.15 0.05 1.03 1.30 2.03 2.30 3.03 3.30 4.03 Kmetijski nasveti Pihalne godbe vam igrajo Priporočajo vam ... Človek in zdravje Glasbena pravljica Naši umetniki mladim poslušalcem Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Naš gost Vrtiljak Studio ob 17.00 Mesta prijatelji Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Lojzeta Slaka Stop pop8 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo — Miles Daviš Ples do enih Iz slovenske simfonične literature Nočni znanci Mojstri jazza — Count Basie Revija popevk Minute s Slovenskim godalnim kvartetom Paleta akordov Majhni ansambli Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Zvoki dežel ob Mediteranu 14.00 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 Top album 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereo-jazz 18.40 Glasba za vsakogar Tretji program 19.05 Od premiere do premiere SNG Ljubljana F. V. Gladkov: Cement 20.05 Iz popotne torbe 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 21.40 Iz domače in tuje glasbene literature 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 Iz manj znane operne literature 23.55 Iz slovenske poezije Osnova zapleta filma DEKLIŠKI MOST je naslednja: neka nemška enota je sprejela predlog partizanov, da za vsakega nemškega oficirja in podoficirja osvobodi po dva, za navadnega vojaka pa po enega partizana ali talca. Tako gre kolona deve^ tih nemških ujetnikov in njihovih čuvarjev-nartizanov proti kraju izmenjave — Dekli-akemu mostu naproti. — Režiser Miomir S*amenković je v skupnem prikazu sovraž-?u iov in partizanov iskal globlje psihološke odtenke, čeprav žal zaradi površnosti ne pridejo do izraza. Lahko pa zaslutimo avtorjeva hotenja, da prikaže vojno kot zlo, v katerem je človek, tudi sovražnik, lahko njegova žrtev. 21.30 Jazz na ekranu: Kvartet RaoKvao 22.00 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Otroška oddaja 18.45 Peščena ura 19.30 T V dnevnik 20.00 Gost urednik: Milka Podrug- Kokotovič 21.20 24 ur TV Zagreb do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Biciklisti - celovečerni film 21.35 Svet 1900-1939 22.35 TV dnevnik 22.55 Partizanska rapsodija 8 TV Ljubljana 17.45 Obzornik 18.00 Profesor Baltazar — risanka 18.10 Muzej vChicagu - l.del 18.45 Brigadirski TV studio (Sa) 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar 20.05 Edvard Munch - nadaljevanka 20.55 Aktualna oddaja 21.45 I.Shavv: Bogataš in revež — nadaljevanka 22.35 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Modri plašček 18.45 Brigadirski TV studio 19.30 TV dnevnik 20.60 Dokumentarna oddaja 21.00 24 ur 21.15 Glasbena oddaja TV Zagreb do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Split: večer dalmatinskih pesmi 21.10 Bogataš in revež 22.00 Liki revolucije: Dragojlo Dudić 22.30 TV dnevnik 22.45 Šahovski komentar Gorenjski sejem Kranj išče priznani slovenski ansambel, ki bo igral na XXVII. mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju, in sicer od 5. do 15. avgusta 1977. Ponudbe pošljite na upravo Gorenjskega sejma Kranj, Staneta Žagarja 27, najkasneje do 15. julija 1977. BOMBAŽ, BOMBAŽ, BOMBAŽ Živite zdravo, izbirajte bombažna oblačila! Bogata izbira desenov v TEKSTILINDUSOVEM Informativno prodajnem centru v hotelu CREINA v Kranju Veletrgovina Kranj BLAGOVNICA CERKLJE in proizvajalci vam nudijo v času od 1. do 9. julija 1977 posebni 5 do 15 % popust pri nakupu pohištva, bele tehnike in akustičnih aparatov. Blago si lahko ogledate in kupite v tehničnem oddelku Blagovnice in v razstavnem prostoru KRVAVEC v CERKLJAH. Vabimo vas na ogled in se priporočamo za nakup. ŽIVILA Preko Jezerskega v Dobrlo ves/Eberndorf Vabi: Samopostrežna trgovina RUTAR. Posebno kopališče in camp za naturiste. Vse usluge plačljive tudi v dinarjih. proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom n.sol.o. Ljubljana objavlja po sklepu sveta za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD notranja trgovina — prodajna mreža o.sub.o. Ljubljana za: Lesnino — trgovino z lesom, lesnimi izdelki, stavbnim pohištvom, mizarskimi ploščami, gradbenim materialom itd. Kranj — les — Primskovo prosto delovno mesto 1. materialnega knjigovodje Pogoji: srednja ali nepopolna srednja izobrazba ekonomske smeri, 1 oziroma 2 leti delovnih izkušenj, in znanje strojepisja. Poskusno delo 2 meseca. Pismene ponudbe sprejema Lesnina Kranj — les, Primskovo do vključno 10. julija 1977. Lesnina — trgovina s pohištvom Kranj — pohištvo — Primskovo sprejme v uk 2. več učencev v gospodarstvu Pogoji: uspešno opravljen prvi letnik šole za prodajalce ali uspešno končana osemletka. Poskusna doba 30 dni. Pismene ponudbe sprejema Lesnina trgovina s pohištvom Kranj -poh. Primskovo do vključno 10. julija 1977. O izbiri bomo kandidate obvestili v 5 dneh po sklepu pristojnega organa. Irski problem □ v zgodovinski luči Kljub hrabri obrambi so padala irska mesta na vzhodni obali v angleške roke. Cromvvell je v svoji verski gorečnosti ukazal pobiti ne le vojne ujetnike, ampak tudi vse civiliste, celo otroke. Njegovi pod-poveljniki so v nekaj letin osvojili ostalo Irsko. S prebivalci so ravnali prav tako kruto, ne glede na spol in starost. Ta sklepni del stoletne narodno osvobodilne vojne je zahteval največ žrtev: pobitih, umrlih zaradi lakote in raznih bolezni. Irci sami so navedli okrog 600.000 žrtev. Posebno močno so- Angleži razredčili vrste irskih poglavarjev. Na njihovo mesto je stopila sedaj duhovščina. Prav Cromvvell je bil tisti, ki je dal Irsko v roke katoliški duhovščini, čeprav je to sam najmanj želel. Državljanska vojna je zapustila Angliji velik dolg. Angleški parlament je sklenil, da ta dolg v glavnem plačajo Irci. S posebno odredbo je razlastil veliko večino irskega ljudstva. Na zaplenjeno irsko imovino: zemljo, domove, živino in orodje so izdali vrednostne papirje, s katerimi so plačali vojake in oficirje, vojsko parlamenta, vojne dobavitelje itd. Imetniki teh vrednostnih papirjev so imeli pravico do določenih zemljiških parcel na Irskem. Vojaki, ki so bili najbolj v stiski za denar, so te obveznice hitro prodali, tudi do petkrat ceneje, kakor je bila njihova nominalna vrednost, svojim višjim oficirjem in angleškim bogatašem. Tako so maloštevilni izbranci zelo poceni prišli do velikih, površin irske zemlje. Toda na Irskem niso bila ustanovljena, kakor v Angliji, kapitalistična veleposestva. Novi lastniki so dali svojo zemljo v zakup posrednikom. Ti so jo pa razdelili med irske družine, ki so bile dejansko le delovna sila na svoji bivši zemlji. Za svoje delo so dobili le kos zemlje, na katerem so v glavnem pridelali krompir. Ostale pridelke so pobrali angleški veleposestniki in njihovi posredniki. Od tega časa izvira smrtno sovraštvo Ircev do Angležev. Le Connaught, irsko pokrajino na zahodu, po rodovitnosti najslabšo, so pustili Ircem. Sem so preselili okrog 50.000 irskih pregnancev, ki so se morali tukaj zadovoljiti z manjšimi parcelami in mnogo slabšo zemljo. Toda prav v Con-naughtu so Irci ohranili svoj keltsko-irski jezik, svoje prastare šege, tukaj se je hranilo vse tisto, kar je bilo nekdaj tipično irsko. Irci so se dali v 17. stol. še enkrat zapeljati angleškim kraljem iz ro-dovine Stuart. Ti vladarji niso imeli ne političnih, ne moralnih kvalitet. Bili so politično povsem nerazgledani in zelo trmasti. Trma je pa samo takrat dobra, če je v zvezi z inteligenco! Bili so slabi gospodarji, čez mero zapravljivi. Doprinesli so svoj delež k edinemu državnemu bankrotu 1672, ki ga pozna angleška zgodovina. Njihov politični načrt, da bi v državi uvedli absolutistični režim, je doživel v že omenjeni državljanski vojni popoln zlom. Kljub temu Stuarti niso odnehali s tem načrtom. Zadnja dva Stuarta, posebno kralj Jakob II., sta hotela v Angliji celo obnoviti katoliško vero. S tem sta zadela v interese dveh gospodarsko najbolj aktivnih angleških družbenih razredov: buržuarzije in gospodarsko naprednega plemstva, ki sta z reformacijo največ pridobila. Da bi odstranili tega surovega vladarja, Anglija tedaj ni premogla kakega Cromvvella, so se napredni angleški politiki obrnili za vojaško pomoč na tujo državo, na holand-skega državnega namestnika Viljema Oranskega. Ta se je 1688 izkrcal z vojsko v Angliji in jo brez boja osvojil. Osovraženega kralja Jokoba II. je pustila na cedilu njegova vojska, zlasti večina poveljnikov, med njimi tudi John Churchill, prednik Winstonna Churchilla. Jakob je z družino zbežal v Francijo Ludvika XIV. Pregnani krali je vse svoje upanje stavil na Irce, s katerih pomočjo je hotel ustvariti svoj politični in verski načrt. Še kot angleški kralj je poslal na Irsko za podkralja fanatičnega katoličana Tvcronella, ki je na Irskem odpustil angleške protestantske uradnike, sodnike in oficirje in jih nadomestil s katoliškimi Irci. Razveljavljati je začel Crom-\vellove razlastitve. Zato so se Irci s poslednjimi močmi in veliko vero oklenili pregnanega Jakoba II. Irci so šli ponovno v boj za svobodo in zemljo in žal tudi za Stuarte ter so osvobodili skoraj vso domovino. Le v dveh oporiščih so se še držali škotski in angleški priseljenci. Pomladi 1689 je prišel Jakob s številnimi irskimi emigranti, med katerimi je bil tudi znani narodni heroj Patrick Sarsfield. Istočasno so se izkrcali na Irskem tudi manjši oddelki francoske vojske. Viljem Oranski, ki je postal angleški kralj, je zbiral vojsko za vdor na Irsko. Protestantske države evropskega kontinenta so mu poslale veliko večjo vojaško pomoč, kakor so jo dobili Irci od svojih katoliških evropskih zaveznikov. S tem je bila usoda Ircev zapečatena. Irski problem je pre-rastel v evropsko politično zadevo. Slabše oborožena in manj številna vojska Ircev, ki so dejansko izkrva- veli že v zadnji fazi stoletne držav- 1 Ijanske vojne, je bila v tem neenakem boju julija 1690 razbita ob reki Boyne. Stuarti so Irce pahnili v pravo katastrofo. Sedaj šele so prišli z dežja pod kap. Na svoji zemlji so postali nezaželeni tujci. Postali so povsem brezpravni. Njihovo brezpravno stanje je najbolje izrazil neki angleški sodnik na Irskem z besedami: »Zakon ne ve nič, da obstaja kak Irec katoličan.« Irski katoličani — 90 odstotkov vsega prebivalstva Irske — niso imeli ne aktivne, ne pasivne volilne pravice. Njihovi otroci niso smeli obiskovati šolskega pouka. Tudi v inozemstvu niso mogli študirati. Tako je bil ves irski narod obsojen na kulturno propast. Irci so bili izključeni iz vseh javnih služb, celo vojaki niso mogli postati, če se niso odrekli svoji katoliški veri. Irci so bili skupno odgovorni. Ce je bil na cesti okraden anglikanec, ali če je bila oplenjena njegova hiša, so morali poravnati škodo vsi Irci v okrožju, če niso dobili krivca. Ce je imel Irec konja, ki je bil več vreden kakor 5 funtov, si ga je lahko prilastil vsak anglikanec. Plačal je za konja samo 5 funtov. Ircem so še naprej jemali zemljo. Tako je 90 odstotkov vsega prebivalstva imelo -le eno šestino zemlje. In tako dalje; dolga veriga v nebo vpijočih krivic. Irsko visoko duhovščino in redovnike so pregnali iz dežele že konec 17. stol. Angleški parlament je izdal odredbe, katerih namen je bil uničiti na Irskem tudi obrt in manufakturo. Tako so na primer na izvoz volnenih izdelkov z Irske določili visoke carine. Izvoz stekla je bil strogo prepovedan. Bombažna proizvodnja je bila zatrta že v kali itd. Edini namen teh zloglasnih 'zakonov je bil, da se čimprej dokonča proletarizacija vsega ir- ^ skega ljudstva, k čemer so tudi stremeli pretirano visoki davki. Odslej sta pojma Irec katoličan in proletarec vse bolj istovetna. Edini izhod iz svoje obupne revščine so Irci videli v izseljevanju. Tako je prišlo v 18. stol. do prvega velikega bega Ircev iz domovine. Večinoma so se selili v Severno Ameriko. Da bi se izognili tej žalostni usodi, je nekaj tisoč Ircev, v glavnem iz meščanskih krogov, prestopilo v anglikansko vero. Svojega irskega porekla pa večina izmed njih ni zatajila. Po vojaškem zlomu konec 17. st. se Irci niso vdali v svojo usodo. Boj so sedaj nadaljevali na prosvetnem polju. Učitelji so poučevali mladino po skednjih ali na prostem v varstvu živih meja. CiriJ Jezeršek Jezerski alpinisti so se izkazali Jezersko — Jezerski alpinisti so se vključili v praznovanje krajevnega praznika. 19. julija so se zbrali pri spomeniku padlim gornikom. Sredi proslave so zaslišali klic na pomoč in se vključili v reševalno akcijo. To se je ponovilo še nekajkrat in vedno je bilo posredovanje jezerskih alpinistov, vzgojenih v mladinskem odseku Planinskega društva Jezersko, uspešno in dragoceno. Praznovanje krajevnega praznika Jezerskega, v katerega so se vključili tudi alpinisti, je bilo obenem tudi težka in odgovorna preskušnja za mlade ljubitelje gora. Zaradi bližine gora, kjer so se in se brez dvoma še bodo dogajale nesreče, bi kazalo na Jezerskem oblikovati postajo Gorske reševalne službe ali vsaj usposobiti nekaj alpinistov za reševanje v gorah. Marsikdaj, posebno v primerih, kjer je potrebna hitra pomoč ali nista nujni izjemno znanje in oprema, bi lahko Jezerjani sami posredovali. V Sloveniji imamo primere, da so postaje GRS neposredno pod gorami najmanj številne in najslabše opremljene, v nekaterih takih krajih pa postaj še sploh ni. A. K. Obiščite Jezersko Vsako soboto ples od 20. do 0,30 Hotel Kazina Jezersko Primerni prostori za manjše in vetje skupine, valefe in seminarje. Štiristezno avtomatsko kegljišče obratuje vsak dan razen ponedeljka od 17. do 23. ure, za najavljene skupine kegljišče odprto po želji. Vse gostinske storitve po zmernih maah in solidna postrežba. Idilično plansarsko jezero oddaljeno od hotela 1800 m. Možno čolnarjenje, sončenje, aprohodi v naravi in pikniki. Za hrano in pijačo preskrbljeno t bifeja ob jezeru. IZLET POVEŽITE Z OBISKOM NAŠEGA GOSTIŠČA NA OBMEJNEM PREHODU JEZERSKI VRH. Akcija Očistimo naš kraj uspela VA VŠATOR Kranj — Preteklo soboto so izvedli ocenjevanje v šestih turističnih društvih kranjske občine, za katero lahko rečemo, da je popolnoma uspelo. V tem tekmovanju so sodelovala turistična društva Naklo, Kranj, Preddvor, Kokrica, Cerklje in Šenčur, tekmovanje pa je potekalo pod skupnim naslovom »Očistimo naš kraj«. V tem tekmovanju so ocenjevali urejenost fasad, dvorišč, ograj vrtov in oken, čistočo vodotokov, parkovne in gozdne površine obcestne površine in smetišča. Največ točk in prvo nagrado je osvojilo turistično društvo Kokrica, in sicer 3820 točk, drugo nagrado je osvojilo turistično društvo Naklo, tretjo pa turistično društvo Cerklje, ki je v tekmovanju zajemalo vasi Cerklje, Dvorje in Grad. Naklanci so v skupnem spštpvku /brili °R14 točk CVr. kljanci pa 35 manj. Četrto mesto je osvojilo turistično društvo Šenčur, peto je bilo turistično društvo Kranj in šesto turistično društvo Preddvor. Nagrade in priznanja bodo trem najboljšim turističnim društvom kot posameznikom podelili na letošnji razstavi cvetja in lovstva v Cerkljah. Ob tem velja omeniti, da je v tej akciji sodelovalo tudi veliko občanov oziroma gospodinj in se je urejenost v teh šestih turističnih društvih poznala na vsakem koraku. Pobudnik tega tekmovanja je bila komisija za varstvo okolja, ki deluje pri turističnem društvu Cerklje. Omenimo naj še, da so za zdaj posneli že osem filmov, ostalih osem filmov pa bodo posneli po 15. juliju J. Kuhar Sonce greje najceneje Naprave, ki bodo omogočale uporabo sončne energije za ogrevanje vode, na dosegu roke tudi pri nas — S toplotnimi črpalkami izkoriščanje odpadne toplote in stalnih rezerv v zraku in vodi — Kaj raziskuje LTH — TOZD Zavod za hlajenje in klimatizacijo? V škofjeloškem zavodu bodo s Po ladjici, ki Vozi na otoček sredi jezera, so pred dnevi odprto Murkino trgovino v novem PARK hotelu na Bledu poimenovali PLETNA. Prebivalci Bleda in okolice in pa turisti so radi nakupovali že v stari trgovini v starem hotelu PARK. Sedanja je trenutno nekoliko manjša od stare, saj ima na voljo le 84 kvadratov, pa vseeno je prodajalcem uspelo na police in pulte razporediti vse iz prejšnjega prodajnega programa. Ko bo hotel dograjen, j bodo pridobili še okrog 200 kvadratov prodajne površine in potem bo seveda I čisto drugače. Kot so povedali v MURKI, bodo prav oni na Bledu najbolje založeni s tekstilom, saj obetajo kompleten tekstilni program. Imeli bodo tudi t veliko izbiro kozmetike, športnih potrebščin, volne, pletenin, v letnem programu pa seveda tudi spominkov, da zadovoljijo številne turiste, ki se radi ustavljajo v njihovi trgovini. Sicer pa poudarjajo vsi od Murke, da je trgovina predvsem namenjena domačemu potrošniku. Odprto imajo cel dan, nepre- j kinjeno. — D. D. Na strehi Zavoda za hlajenje in klimatizacijo na Trati, ki je TOZD Loških tovarn hladilnikov, te dni nameščajo štiri — strešnim oknom podobna stekla. To so sončni kolektorji ali po naše zbiralniki v različnih izvedbah, s katerimi bodo strokovnjaki tega instituta praktično raziskovali, kako je v naših razmerah mogoče izkoriščati sončno energijo za ogrevanje vode. Kolektorji s svojimi zasteklenimi površinami v bistvu delujejo tako kot tople grede. Sončni žarki, ki vsebujejo toploto, gredo lahko vanje, vračati pa se ne morejo. Toplota se tako kopiči v tekočini, ki se pretaka v cevnem sistemu pod svojimi poizkusi morali odgovoriti na vrsto vprašanj. Koliko toplote lahko v naših razmerah pričakujemo v letu s povprečnimi vremenskimi razmerami? Kakšne primesi morata imeti steklo in barva njegove površine, da bosta vpijala kar največ žarkov, ki vsebujejo toploto? Kolikšna površina kolektorja je potrebna za ogrevanje določene količine vode na želeno temperaturo? Kako zagotoviti, da bo steklo odporno tudi proti toči, ki pri nas ni redkost? Kako upoštevati delovanje vetra, ki lahko občasno ko-lektorje močno hladi? Takih vprašanj je še veliko, med površino kolektorja, od koder jo je osnovnimi problemi, ki nikoli ne mogoče speljati na potrebna me sta. S kvaliteto na tržišče Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Iskra v Železnikih si vedno bolj uspešno utira pot na domači in zunanji trg — Pomanjkanje delovne sile je huda ovira Železniki — Iskra v Železnikih, tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov, ima zanimivo zgodovino. Stara železarska in kovinarska tradicija v Železnikih je vodila do tega, da so že leta 1945 ustanovili Kovinarsko zadrugo Niko. ki je izdelovala pisarniško galanterijo in ključavničarske izdelke, pozneje pa je preusmerila proizvodnjo na izdelavo elektro-magnetov. malih elektromotorjev in še nekaj proizvodov elektro stroke. Imeli pa so slabe prostore, zato je kolektiv požrtvovalno priskočil na pomoč in z udarniškim delom je zrasla leta 1958 nova proizvodna hala, v kateri so se povsem preusmerili v elektroindustrijo in se vključili v delovno organizacijo Iskre. Danes je osnovna dejavnost Iskre v Železnikih proizvodnja elektromotorjev, s katerimi opremljajo gospodinjske aparate v kooperaciji z zunanjimi partnerji. Tako letos praznujejo kar 10-let-nico sodelovanja z italijansko firmo Girmi, prihodnje leto pa bo 10-letnica uspešnega sodelovanja z nemškim Braunom. Skupaj s tujimi poslovnimi partnerji si prizadevajo, da hi bili proizvodi za trg kar najbolj privlačni, praktični in zanimivi; doslej so bili ti napori vselej uspešni. Iskra v Železnikih izdeluje male kolektorske elektromotorje, večje kolektorske elektromotorje, asinhronske motorje in kondenzator- * Koordinatni brusilni stroj je med najsodobnejšimi napravami v Tovarni elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Iskra v Železnikih — Foto: F. Perdan ske motorje ter motorje za sesalne aparate. Proizvode izvažajo med drugim tudi na češkoslovaški trg, po njih povprašujejo na Švedskem in drugod. Do zdaj so v Iskri izvozili kar 50 odstotkov proizvodov, vrednost izvoza pa je dosegla 70 odstotkov. Na tujem tržišču se v zelo hudi konkurenci ni lahko uveljaviti, zato je potrebno veliko poslovne iznajdljivosti, kvalitete, da se proizvodi dobro prodajajo. Nedvomno se je Iskra že uveljavila, zato bi zelo radi povečali proizvodnjo. Primanjkuje pa jim delovne sile, kar je v Železnikih nasploh pereč problem. Proizvodne obrate bi že lahko razširili in povečali proizvodne zmogljivosti, vendar ostaja resen problem prav zaposlovanje. Temeljna organizacija Iskre v Idriji, kjer opravljajo montažo, je bila ustanovljena v letu 1975. Ko pa so nastale težave ob sanaciji rudnika v Idriji, so v Iskri sklenili, da pomagajo. Prenesli so del svojega programa iz Iskre v Železnikih v Idrijo, nekoliko povečali zmogljivosti in se pripravili na to, da lahko zaposlijo okoli 70 rudarjev. To je bil vsekakor pomemben prispevek Iskre, izkazujoč vso solidarnost in pripravljenost, da pomagajo. Tudi delitev programa med Železniki in Idrijo bo šla v tej smeri, da bo idrijski Iskri zagotovljena proizvodna prihodnost in možnost večje in boljše realizacije. Tržišče je letos poseglo po dveh novih artiklih Iskre iz Železnikov. To sta »set za friziranje« in sušilna havha z zrakom, ki omogoča prosio gibanje in je znatno bolj praktična kot tradicionalna sušilna havba. Nova havha je posebno za današnjo zaposleno ženo nepogrešljiv aparat pri osebni negi. Delovna organizacija je že pred leti poskrbela za strokovni kader, s pomočjo katerega lahko prehaja na proizvodnjo zahtevnih izdelkov za tuji in domači trg. V zadnjih letih beleži znaten napredek in razvoj lastne tehnologije in tudi za prihodnost se ni bati, kajti Iskra je ena tistih organizacij, ki se zaveda pomembnosti štipendiranja. V okviru svojih možnosti skrbi za razreševanje problemov delavcev, pomaga pri gradnji stanovanj, še posebno tesno pa je njeno sodelovanje s krajevno skupnostjo Železniki, prek katere tako občani kot tudi zaposleni v delovnih organizacijah s prispevki uresničujejo svoje interese. Čeprav je v zadnjih letih Iskra kot izvoznica pretežno na zahod doživela recesijo, je s prizadevanjem vseh članov kolektiva omilila posledice ter lani in letos kljub nekaterim težavam normalno poslovala. Nikoli pa ni ostal kolektiv le pri trenutno ugodnih rezultatih, vedno je težil za novimi proizvodi, zaželenimi na tržišču. Tako letni kot srednjeročni program načrtuje večjo proizvodnjo, še kako pa se zavedajo pomembnosti tehnoloških izboljšav, nadomestitve zastarele opreme z novo in nasploh modernizacije proizvodnje. Prisluhniti kupcu je vodilo, ki za Iskro v Železnikih velja tudi v prihodnje. -OS bodo omogočali enotne rešitve, bo vselej ostalo število sončnih ur v posameznih krajih. Sončni kolektorji zbirajo toploto tudi, kadar je oblačno, vendar bistveno manj kot ob vedrih dneh, zato si lahko predstavljamo, kolikšne bodo na primer razlike med njimi na Hvaru ali pa v megleni Ljubljani. Raziskave torej terjajo najtesnejše sodelovanje z meteorološkimi službami. Po oceni direktorja škofjeloškega zavoda dipl. ing. Toneta Obersnuja bo pri nas proizvodnja sončnih kolektorjev za ogrevanje vode v stanovanjskih hišah mogoča vsaj čez 5 let. Zanjo se zanima trenutno 5 delovnih organizacij, ki se ukvarjajo z izdelovanjem stanovanj in naprav za ogrevanje. Predvideno je, da bodo v kratkem ustanovile posebno samoupravno interesno skupnost, ki bo vlagala v nadaljne raziskave tega zanimivega novega izdelka. Svoje dveletno delo na tem področju je zavod doslej kril z lastnimi sredstvi, za letos pa ima prvič obljubljeno tudi pomoč Raziskovalne skupnosti Slovenije. Seveda je o ceni za sončne ko-lektorje še težko govoriti, saj tudi drugod po svetu šele začenjajo s proizvodnjo in so zato dragi. Po približnih cenitvah naj bi prihranki ob uporabi sončne energije povrnili stroške nakupa potrebne naprave v sedmih letih. SONCA NI TREBA UVAŽATI Spoznanje, da je sonce najcenejši in najbolj zanesljivi vir toplotne energije, je staro toliko kot človeštvo, vendar je bilo vse do zadnjih nekaj let, ko je v svetu nastopila resna energetska kriza, močno v ozadju. Šele neredna preskrba z nafto z močnimi podražitvami je prisilila razvite države, da razmišljajo o možnostih za znižanje njene potrošnje, s tem v zvezi pa tudi na širšo uporabo sončne energije. Na tem področju so doslej največ naredili v ZDA, kjer že številne velike stanovanjske soseske ogrevajo izključno s pomočjo sonca. Načtrutjejo, da bodo do leta 1985 s sončno energijo krili 15 odstotkov celotnih energetskih potreb. Pri nas potrošimo na leto 12 milijonov ton nafte, od tega najmanj polovico za ogrevanje. Ni težko izračunati, koliko deviz bi prihranili s slehernim odstotkom nižje porabe. Misliti pa moramo seveda tudi na varčevanje drugih energetskih virov, zlasti drage elektrike. Kolikor je znano, je pri nas v praksi prvi uporabil sončno ener- gijo za ogrevanje izumitelj Drago Višnar z Jesenic, ki je sam izdelal sončni kolektor in ga namestil na strehi hišice, ki jo ima v bližini Lesc. O njegovih zamislih in prihrankih je lani pisala naša novinarka Darinka Sedej. PREMALO VARČUJEMO »Mislim, da je pri nas velika pomanjkljivost, da nimamo predpisov, ki bi nas navajali k varčevanju energije. Kot da bi Slo zgolj za večje ali manjše izdatke posameznika, ne pa tudi koristi celotne družbe«, meni dipl. ing. Obersnu. »Pravkar sem se vrnil iz zahodne Nemčije, kjer sem bil na seminarju o novem zakonu, ki izredno ostro obravnava ukrepe za prihranek energije. Računajo, da bodo z njim v eno-stanovanjskih hišah zmanjšali porabo nafte celo za 2 toni na leto. Po tem zakonu nihče ne bo mogel graditi, če ne bo imel predpisanih toplotnih izračunov, ki bodo zagotavljali zadostno izolacijo hiš in s tem najmanjšo možno izgubo toplote. Inšpektorji bodo merili celo dim v dimnikih in ugotavljali, če kurilne naprave gorivo dovolj dobro izkoriščajo. Lastniki starih hiš, ki se bodo odločili za dodatno izoliranje prostorov in druge ustrezne izboljšave, bodo deležni olajšav pri davkih.« KLJUB NIZKI TEMPERATURI VELIKO TOPLOTE Vsi dobro poznamo način delovanja vodnih črpalk, ki nam omogočijo, da vodo z nižje gladine potegnemo višje, kjer nam je potrebna. Nekaj malega si s temi predstavami lahko pomagamo, da lažje razumemo, kaj so to toplotne črpalke. Tudi te naprave, ki omogočajo izredne prihranke energije, razvija omenjeni zavod v Škofji Loki, njihova proizvodnja pa bo verjetno stekla najkasneje v 2 letih. S pomočjo toplotnih črpalk lahko črpamo toploto iz okolice, na primer iz zraka ali vode in jo nato oddajamo na višji temperaturi. Na primer: iz zraka, ki ima komaj 5* C, je mogoče z enokilovatno napravo te vrste dobiti trikrat več toplote s temperaturo 50#C, kar pomeni 3 kVV toplote. S pridom lahko toplotne črpalke uporabimo še zlasti tam, kjer imamo odpadno toploto. Značilen primer za to sta hladilnik in zmrzovalnik, ki stalno oddajata toploto, za katero si celo prizadevamo, da se je čimbolj uspešno znebimo. S pomočjo toplotne črpalke bi s to toploto poceni lahko dobili toploto za ogrevanje vode. Veliko bi lahko na enak način pridobili, če bi toploto, ki jo oddaja drsališče, uporabili za ogrevanje zimskega bazena. Prve toplotne črpalke, ki jih bodo razvili v Škofji Loki, bodo omogočale velike prihranke pri ogrevanju stanovanj. Pri temperaturah nad 0*C bodo namreč načrpale iz okolice dovolj toplote za ogrevanje hiše, gorilnik pa bo delal le pri nižjih temperaturah. Pri nas ugotavljajo celo do 60 odstotkov zimskih dni s temperaturami nad 0#C. Po sedanji oceni bo toplotna črpalka za enostanovanjsko hišo veljala okoli 30 tisoč dinarjev. Bolj kot v prihranku pri denarju za gorivo, je njen smisel v prihranku gorilnega olja, katerega nakup terja veliko tujih plačilnih sredstev, možnosti zanj pa so pogosto tudi nezanesljive. Zavod za hlajenje in klimatizacijo v Škofji Loki je trenutno edini jugoslovanski institut, ki je v svoj program zajel celovit razvoj sončnih kolektorjev in toplotnih črpalk. Metka Sosič Štirje sončni kolektorji na strehi Zavoda za hlajenje in klimatizacijo na Trati pri Škofji Loki bodo omogočili številne praktične raziskave o tem, kako je v naših vremenskih razmerah mogoče uporabljati sončno energijo za ogrevanje vode. — Foto: F. Perdan KRANJSKI PLANINCI NA KLOMNOCKU V programu sobotnih planinskih izletov, prireja jih PD Kranj, so tudi vzponi na vrhove v Avstriji, Italiji. Večina teh vrhov je v poti prijateljstva-transverzali treh dežel. Prvi letošnji izlet je bil 25. junija in sicer na Klomnock. 40 kranjskih planincev se je z avtobusom odpeljalo čez Ljubelj in mimo Celovca do Patergassna. Tu so zavili na gorsko cesto, ki jih je pripeljala do hotela Falkertsee na višini 1872 m. Po krajšem postanku poti so se planinci podali na pot. Po precej zložni travnati poti so dosegli vrh 2326 m visokega Klomnocka. Med potjo nazaj so se povzpeli Se na malo nižji Mallnock, potem pa so se spustili v St. Oswald, kjer jih je čakal avtobus. D. Maretič Mladinci jeseniške občine s prostovoljnimi delovnimi akcijami pomagajo Turističnemu društvu Jesenice pri izgradnji trim steze na Zgornjem Plavžu. Doslej so mladi opravili že vsa zemeljska dela, postaviti bodo morali le še manjše objekte ob stezi. Trim steza je speljana po terenu, kjer je znatno boljši zrak, z nje pa je prelep razgled po vseh Jesenicah in dolini. Na sliki: med dvema slapovoma bo speljana največja brv. Oporne tračnice so že zabetonirali. — B. B. mm TRŽIČ - Na osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču deluje pod vodstvom Hede Ogris zelo prizadeven in kvaliteten šolski pevski zbor, ki ne nastopa le na šolskih prireditvah, temveč na številnih drugih slavjih. Poslušali so ga tudi udeleženci pionirskega srečanja v DražgoSah, od koder je posnetek. —B. B. Hrušica — Godba na pihala s Hrušice kljub finančnim težavam vztraja in prizadevno nastopa na proslavah in prireditvah v jeseniški občini. Godbeniki so večkrat sami finansirali stroške koncertov in nastopov, ob podpori jeseniške kulturne skupnosti in razumevanju krajevnih organizacij pa se je njihovo finančno stanje nekoliko izboljšalo. - B. B. Kranjska gora — Kopališče v Kranjski gori, ki so ga lepo obnovili, je obiskano tako poleti kot pozimi. Tudi okolica kopališča je prijetna, zasejali so travo, postavili klopi in mize in novo leseno ograjo. — B. B. OBISK GOJENCEV DOMA DRAGOLJUBA MILOVANOVIĆA JESENICE — Vsako leto jeseniško občino obiščejo gojenci Dragoljuba Milovanoviča iz Beograda, ki nosi ime po sekretarju SKOJ, ki se je smrtno ponesrečil pod Stolom. Letos so prispeli na Jesenice 21. junija in si ogledali jeseniško železarno, tehnični muzej in položili vence k spominskemu obeležju Dragoljuba Milovanoviča v Završnici. Ogledali so si tudi muzej v Begunjah ter nekatere kraje Gorenjske. J. R. Dolina Radovne od pomladi do jeseni privablja številne obiskovalce, ki pa pogrešajo rekreacijske objekte in kulturno zabavne prireditve. O tem bi vsekakor veljalo razmisliti, saj Radovno vsako leto obišče na tisoče domačih in tujih turistov, priljubljena izletniška točka pa je tudi za domačine iz Dovjega in Mojstrane, (jr) - Foto: J. Rabič Kranjska gora — Zadnja leta je pristopilo k prostovoljnim gasilskim društvom jeseniške občine precej pionirjev, mladincev in žena. Svoje znanje preverjajo na tekmovanjih, ki jih organizira občinska gasilska zveza. Na sliki: pionirji gasilci iz Kranjske gore. — B. B. Železniki — Na osnovni šoli Prešernove brigade že dlje časa obstaja folklorna skupina, ki jo sestavljajo učenci te šole. Vodi jo učiteljica Anči Bogataj. Poleg skupine na vseh prireditvah nastopa tudi manjši zborček, ki ga na harmoniko spremlja glasbeni pedagog Sašo Zagoršek. Mladi plesalci plešejo narodne plese in partizanska kola. Doslej so folkloristi in glasbeniki imeli že veliko nastopov po številnih krajih. —B. B. Trim steze delovni ljudje in občani radi obiskujejo. Naš posnetek kaže trim stezo v Mlačci nad Mojstrano, ki je bila zgrajena lani. Zal pa ve zanjo le malo ljudi. Zato bi bilo potrebno v Mojstrani na vidnem mestu postaviti opozorilno tablo, kje se pride na stezo, (jr) — Foto: J. Rabič Koroška Bela - Tu ohranjajo lep običaj, da vsi, od najmlajših do najstarejših na raznih prireditvah nastopajo v gorenjskih narodnih nošah. Vodja skupine narodnih noš sta Brane CuSin in Franc Avsenik. -B. B. Q Gozdno gospodarstvo Kranj Koordinacijski odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu razpisuje za šolsko leto 1977/78 3 štipendije na Srednji tehnični gozdarski šoli v Postojni Prošnji za štipendijo napisani na obrazcu DZS 1,65 »Prošnja za štipendijo« je treba priložiti: 1. overjene prepise ali fotokopije dokazil o učnem uspehu 2. potrdilo, da je sprejet v I. letnik omenjene šole Prošnje z zahtevanimi prilogami naj prosilci pošljejo na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27/b — splošni sektor do vključno 20. julija 1977. Industrijski kombinat 1T3 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. pomočnik vodje nabave 2. administratorja Pogoji: pod L: se zahteva visoka strokovna izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj pod 2.: se zahteva kvalifikacija in 2 leti delovnih izkušenj Kandidati naj dostavijo pismene ponudbe kadrovskemu oddelku kombinata Planika Kranj v 8 dneh po objavi razpisa. Delovna skupnost DOMPLAN Kranj urbanizem, stavbna zemljišča, investitorski inženiring in stanovanjsko poslovanje Obvešča temeljne organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in občane, da od ponedeljka 11. julija 1977 dalje z vsemi oddelki posluje v stanovanjsko-poslovni stavbi H-8 Kranj na Cesti JLA, vhod s srednjega stopnišča. V teh prostorih poslujejo tudi vse službe Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj, ki jih za skupnost opravlja Domplan Kranj. Zaradi selitve 7. in 8. julija 1977 ne bomo poslovali. Številka telefona 24-440. Priporoča se delovna skupnost Podjetja DOMPLAN Kranj. Člani Alpskega kvinteta tudi v zadnjem času neutrudno nastopajo in prirejajo koncerte ter nastope doma in v tujini. Pred dnevi ao nastopili med drugim tudi na prireditvi, ki jo je pripravilo športno društvo iz Frcsaha na Koroškem v Avstriji. Član tega društva je med drugim svetovno znani smukač in dobitnik svetovnega pokala v smuku Franz Klammer. Po vsemu sodeč je bil Klammer nad glasbo Alpskega kvinteta močno navdušen. Čisti izkupiček z zabave je športno društvo iz Fresaha namenilo v dobrodelne namene: za zdravljenje Franzovega brata Klausa Klammerja, ki se je letos hudo ponesrečil na tekmovanju v smuku v Lienzu v Avstriji. Padec je bil tako hud, da je Klaus sedaj hrom in priklenjen na voziček. Prireditev, ki se je je udeležilo več tisoč ljudi, je pripravil časopis »Kleine Zeitung«. Na sliki: Alpski kvintet s pevko Ivanko- Kraševec v družbi z odličnim smučarjem Francem Klammerjem. (-jg) ZAHVALA Ob prezgodnji smrti in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in strica Janeza Kovača se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, darovali vence ter nam v težkih dneh žalosti stali ob strani. Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, pihalni godbi iz Kranja, pevskemu zboru in učiteljem osnovne šole Josip Broz Tito iz Predoselj, oktetu iz Britofa, vsem gasilcem. Se posebej se zahvaljujemo vsem govornikom za poslovilne besede, domačim gasilcem, družbeno-poli-tičnim in družbenim organizacijam KS Predoslje in kolektivu grada Brdo za izkazano pomoč. Vsem, prav vsem iskrena zahvala. Žalujoči vsi njegovi. Suha, 28. junija 1977 mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam nekaj kub. m rezanega oihega smrekovega LESA colarce in plohe. Naslov v oglasnem oddelku. 4629 Prodam 2500 kosov strešne OPEKE (špičak) in dve dvodelni OKNI z roleto. Štupnikar, Podnart 50 4630 Prodam okoli 8 kub. m smrekovih, DESK colarice in plohe. Informacije Krznarstvo Cetinski Kranj, Majstrov trg 2 4631 Prodam 5 kub. m SMREKOVIH krajcev širina 60, dolžina 6 in, primerno za brunarico ali gradbeno barako. Radovljica, Staneta Žagarja št. 18 4632 Prodam otroške POSTELJICE in otomane. Kolman, Štirnova 9 4633 " Prodam plinski ŠTEDILNIK in razno pohištvo. Kolman, Štirnova 9, Kranj 4634 Poceni prodam dobro ohranjeno BCS KOSILNICO. Velesovo 10, Cerklje 4635 Prodam kravo v devetem mesecu brejosti. Sp. Duplje 71 4636 Prodam nov ELEKTROMOTOR 1,5 KW z 2800 obrati. Ljubno 104 4637 Prodam stereo GRAMOFON Iskra 2004. Naslov v oglasnem oddelku 4638 Ugodno prodam globok otroški VOZIĆEK lepo ohranjen, italijanski *Peg«, plave barve. Ažman Janez, Naklo 36, tel. 47094 4639 Prodam rabljeno strešno OPEKO bobrovec in cementni špičak — tra-verze in kasto za žito 3 kub. m., Sp. Brnik 49 4640 Prodam PRIKOLICO za čoln. H rastje 68 4641 Ugodno prodam malo rabljeno knjižno OMARO, vitrino, dva fotelja in mizico. Cotelj, Bistrica 93, Tržič 4642 Dobro ohranjen, kombiniran, nerjaveč, levi namizni ŠTEDILNIK -še stoječ; črno beli TELEVIZOR »Riz« s kotnim bifejem ugodno naprodaj. Kleindienst, Križe 89 4643 Prodam KRAVO simentalko z drugim teletom. Černivec, Sinkov turn 36 p. Vodice nad Ljubljano 4644 Poceni prodam 80 1 HLADILNIK znamke Georgij Naumov. Poizve se v popoldanskem času. Remic Marija, Kranj, St. Rozmana 1 ali po telefonu 23-101 4645 Prodam TRAKTOR Pasquali s priključki. Češnjevek 8, Cerklje 4646 Prodam PRAŠIČKE sedem tednov stare. Glin je 7, Cerklje 4647 Prodam KRAVO, PLOHE in deske. Zg. Brnik 36, Cerklje 4648 Ugodno prodam 2500 kom zidne ^PEKE navadni format. Naslov v Trafiki Cerklje 4649 Prodam enobrazdni PLUG za traktor (Pasquali) in enoosno prikolico za traktor. Leše 38 4650 Prodam nov železni KIMPEŽ na gumi kolesa. Zalog 76, Cerklje 4651 Prodam kombiniran otroški VOZIČEK in posteljico. Svoljšak, Partizanska 47, Škofja Loka 4652 Prodam čistokrvnega KONJA lipicanca starega 3 leta in 3 kub. m hrasta debeline 56 mm. Studeno 8, Železniki 4653 Prodam 5 mesečnega BOKSARJA. Furlan Igor, Suška c. 23, Šk. Loka, telefon 064-60-897 4654 Po ugodni ceni prodam MED. Vrhunec, Lancovo 25 4655 Prodam novo kotno SEDEŽNO garnituro. Ogled vsak dan. Žagar, Gorenja vas, Reteče 36, Šk. Loka 4656 Prodam ogrodje za MOPED APM 4. Sv. Duh 28, Šk. Loka 4657 Poceni prodam zelo dobro ohranjen 80 1 HLADILNIK HIMO. Kralj, C. talcev 6, Šk. Loka 4658 Prodam krožno ŽAGO (cirkular) in 2000 kom. malih ZIDAKOV. Hrast je 199 4659 Prodam AJDO za seme. Čirče 19, Kranj 4660 * Prodam novo PING-PONG mizo. Podbrezje 81 4555 Prodam SLAMOREZNICO TEMPO s puhalnikom in verigo brez elektromotorja. Cena 4000 din. Pezdir-nik Slavko, Dovje 25, Mojstrana 4581 Prodam dve KRAVI s teletoma ali brez in horizontalno ŽAGO za hlode. K oritno 35, Bled 4582 Izdaj« CP Glas, Kranj, Ulica Mote Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naalov uredništva in uprava lista: Kranj, Moie P^adeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-841, uredništvo 21-885, novinarji 21-880, malo-oglaeni in naročniški oddelek 28-841. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena sta 1 številko 3 dinarje. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Valilnica Naklo RAZPRODAJA 12 tednov stare jarčke v sredo, 6. julija 1977, od 8. do 11. ure in od 15. do 17. ure v vzrejališču Podbrezje. Cena: 45 din. GKZTZE Naklo Poceni prodam KAVČ in POLKA VČ. Informacije tel. 26-250, po 14. uri. 4583 Prodam dve TELICI simentalki, 14 mesecev, in KRAVO. Tenetiše 6, Golnik 4584 Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK (peč) kUppersbusch. Rehberger Franci, Ljubljanska 14, Kranj 4585 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo. Križnar, Vodice 141 4586 Prodam mlado KRAVO s teličkom, dobro mlekarico. Voglje 40 4587 Prodam 6000 kosov strešne OPEKE — cementna, folc ter novo KOSILNICO Zetor. Grašič Pavel, Stra-hinj 12 4588 Ugodno prodam novo termoaku-mulacijsko PEČ. Informacije telefon 064-50-139 4589 Prodam po izbiri eno leto starega BIKCA. Praprotno 8, Selca nad Škofjo Loko 4590 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Hafnerjevo naselje 1, Škofja Loka 4591 Prodam betonsko ŽELEZO premere 8 in 10 mm. Svoljšak, Virmaše 1, Škofja Loka 4592 Prodam 2 kub. m SIPOREX OPEKE 25 X 25 X 50. Ugodno prodam tudi zložljiv ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 064-60-985 4593 Prodam PONY KOLO ROG. Begunje 49 na Gorenjskem 4594 Prodam novo MOTORKO za 4800 dinarjev, trajno žarečo PEČ, EKSPRES STROJ za kavo za 7000 din. Telefon 50-334 4595 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in HOJCO. Osojnik, Velesov-ska 33, Šenčur 4596 JARČKE rjave nesnice, 8 tednov stare, prodajamo. Beleharjeva 49, Šenčur. 4597 Prodam PIANINO - ČAJKO. Kordež, 1. avgusta 1, Kranj 4598 Prodam vjahano LIPICANKO z opremo ali brez in KRAVO s prvim teletom. Ogled v Planini na Kofcah. 4599 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK . Štefe, Pristava 62, Tržič 4600 Prodam rabljeno strešno OPEKO (špičak), rabljeno opeko za zidanje (malo) in traktorsko kosilnico Mor-tel. Zalog 11, Cerklje, tel. 064-42-135 4687 Prodam KONJA, haflinger za vožnjo ali nošnjo ali zamenjam za kravo. Pipanova 40, Šenčur 4688 Prodam 3 PSE, dobre čuvaje, stare po 2 meseca. Britof 46 4689 Prodam SLAMOREZNICO Spei-ser ter kupim obračalnik za seno — sonce. Visoko 47, Šenčur 4690 Prodam KRAVO z drugim teletom in starejšega KONJA. Visoko 5, Šenčur 4691 Prodam ohranjeno emajlirano prosto stoječo kopalno KAD. Naslov v oglasnem oddelku 4692 Prodam kombiniran otroški VOZIČEK (globok in športni). Informacije od 8. do 12. ure na tel. 22-579 od 18. do 20. ure na tel. 21-802 4687 kupim Kupim registrirani FORD CAPRI za 6500 DM v gotovini. Naslov v oglasnem oddelku 4661 Kupim OTROŠKI HAHRBT-NIK. Informacije na telefon 23-565 4662 Kupim SLAMOREZNICO s puhalnikom in verigo. Zemljan Janez, Šenturska gora 9, Cerklje 4663 Kupim suhe smrekove DESKE. 25 in 50 mm. Štele Franc, Gora 2, Komenda, tel. 061-841-043 4622 Samostojen manjši objekt ali prostore v etažni lastnini na ožjem območju mesta Kranj kupim za pisarniške prostore. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek pod »Zelo ugodno«. Prodam novo DIANO 6, cena ugodna. Naslov v oglasnem oddelku 4664 Prodam tovorni avto MERCEDES 11-13 6 ton, registriran do aprila 1978, generalno obnovljen. Bohinjec Anton, Kokrica, Partizanska pot 16, Kranj 4665 Prodam PONY EXPRES letnik 1975 in TLS 4. Ogled popoldne. Kranjec Janez, Staneta Rozmana 7, Kranj 4666 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968 z novejšim motorjem. Strahinj 73, Naklo 4667 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, neregistrirano. Mavčiče 58 4668 Ugodno prodam FORD TAUNUS 12 M, dobro ohranjen v voznem stanju. Informacije na telefon 25-886 4669 Prodam novo DIANO. V račun vzamem ami ali spaček. Vasiljevič Dušan, Gorenjskega odreda 10, Planina, Kranj 4670 Po ugodni ceni prodam poltovorni AVTO 1745 kg nosilnosti, prekucnik, zelo primeren za začetno prevozništvo. Naslov v oglasnem oddelku 4671 Prodam malo rabljen, novejše izvedbe, PONY EXPRESS. Rabljena dvokrilna zasteklena OKNA in balkonska vrata. Bučan Rajko, Britof 113 4672 Prodam ZASTAVO 750 z novo karoserijo. Demšar Jurij, Šutna 87, Zabnica, telefon 064-44-567 4673 Prodam MOPED na 4 prestave, dobro ohranjen, eno leto star. Kožuh, Puštal 34, Šk. Loka 4674 Prodam avto LADA, Kranj, Ku-ratova 48, tel. 24-327 4693 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1967 in rezervne dele. Grosova 19, Kokrica 4694 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Sr. Bela 23, Preddvor 4695 Prodam karamboliran AMI 6 BREAK ali po delih. Motor dober. Vincarje 16, Škofja Loka 4564 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Kuhar, Zupančičeva 25, Kranj 4601 Prodam dobro ohranjen avto ZASTAVO 750, letnik december 1972. Ribnikar Janez, Senično 29, Tržič 4602 VVV 1600, L, letnik december 1970, prevoženih 102.000 km, prodam. Gradnikova '9, Radovljica, telefon 064-75-610 4603 Prodam ZAPOROŽCA, letnik 1975, prevoženih 15.000 km, dobro ohranjen. Čopova 23, Lesce 4604 Prodam AMI 8, letnik 1970, Kranj, Valjavčeva 15 4605 Prodam "karamboliran R 8, letnik 1970. Kovor 74, Tržič 4606 Ugodno prodam MZ 175 CROSS, registriran do junija 1978. Informacije po tel. 21-507, ali na naslov: Grčar Janez, Kidričeva 22, Kranj 4607 Prodam MOPED. Čimžar, Dvorje 61, Cerklje 4608 Prodam R 4, celega ali po delih. Jerman, Luznarjeva 8, Kranj 4609 Prodam AUDI 80 LS, letnik 1974 in šport PLATIŠČA za opel eskono alimanto. Velesovska 4, Šenčur 4610 Prodam TRAKTOR STAYER 86, 18 KM, Voglje 77 4611 AMI 8, letnik 1971, poceni prodam. Završnik, Kranj, Dražgoška 3 4612 Prodam NSU 1200 v voznem stanju, neregistriran, dobro ohranjen. Jungič Pero, Zlato polje 2, telefon 24-624 4613 VW 1303 S, letnik 1973, prodam. Stritar Franc, Čirče 33, Kranj 4614 Prodam NSU 1200 C, letnik 1971. Podreča8,Kranj 4615 Nujno prodam RENAULT 10 MAJOR. Karič Irfan, Pfežihova 10, Bled 4616 Prodam dobro ohranjen FIAT 1300, registriran do marca 1978. Ul. mladinskih brigad 16, Kranj 4617 Prodam dobro ohranjen MOPED T 15. Marčun Alojz, Sorlijeva 20, Kranj 4618 Prodam avto AMI 8, letnik 1971, registriran do junija 1978. Ogled od 17. do 19. ure. Mrak Slavko, Kranj, Partizanska 29 4619 Prodam dobro ohranjen avto PRINC 1200 C. Cirilova 17, Kranj 4620 Ugodno prodam AMI 8 BREAK, letnik 1969, vozen, registriran do aprila 1978. VVeingerlova 6, Šenčur. 4621 Ugodno prodam R 4 dobro ohranjen, registriran do marca 1978, tudi na kredit. Borojevič, Ravne 12, Tržič 4688 Ugodno prodam FIAT 850 standard, registriran do decembra. Ogled petek, sobota in nedelja. Staneta Žagarja 4, Kranj 4689 stanovanja Hotel CREinn Vabi vsak dan, razen nedelje, od 22. do 3. ure na ples v DANCING BARU. Igra bolgarski ansambel ORFEJUS V Kranju zamenjam trosobno STANOVANJE, dobro ohranjeno za enakega v Radovljici. Naslov v oglasnem oddelku. 4572 Dvosobno komfortno STANOVANJE s centralno kurjavo prodam. Ponudbe pod »Gotovina« 4623 Mlad zakonski par, brez otrok išče SOBO v Kranju. Predplačilo za dve leti. Jezerska 21, Kranj 4624 Enakomerno zagorelost kože vam pospeši DROGESAN MLEKO ZASONČENJE Kozm. obrat. P. Šinkovec Kranj, Prešernova ul. 19. zaposlitve Vajenko za KRZNARSKO STROKO iz Kranja ali okolice takoj ali kasneje sprejmem. Informacije Krznarstvo CETINSKI, Kranj, Majstrov trg 2 ali na tel. 21-205 do 7.30 ali zvečer. 4679 V uk sprejmem 2 VAJENCA za mizarsko stroko. Kern Ivan, mizar, Lahovče 66, Cerklje 4680 Fantu nudim hrano in stanovanje za pomoč na mali kmetiji. Čirče 19, Kranj 4681 Instruiram francoščino in angleščino za osnovne in srednje šole. Ponudbe pod: »Ugodno za popravni izpit«. Obvestilo živinorejcem S 1. julijem 1977 je cena za osemenjevanje govejih plemenic 200 din. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Kranj posesti Prodam STAVBNO PARCELO z lokacijsko dokumentacijo in komunalno urejeno. Prodam tudi takoj vseljivo, starejšo hišo ob cesti Kranj-Tržič s 1000 kv. m vrta in cesta asfaltirana do hiše. Naslov v oglasnem oddelku. 4625 2 km od Bleda prodam nedograjeno enonadstropno HIŠO. Naslov v oglasnem oddelku. 4626 Kupim HIŠO z vrtom (lahko starejšo) v bližini Kranja, Kamnika ali Škofje Loke — v bližini šole. Ponudbe pod »Plačilo pretežno v devizah« 4675 Kupim starejšo HIŠO in nekaj zemlje, ponudbe pošljite pod šifro »V ravnini« 4676 Prodam staro HIŠO s trgovskim lokalom, skladiščem in dvemi stanovanji v Kranju. Informacije Kranj, Ulica mladinskih brigad 4 ali telefon 22-004 4677 Prodam večjo adaptirano stanovanjsko HIŠO z vrtom in manjšim gospodarskim poslopjem v Železnikih. Bertoncelj Marija, Železniki, Na Plavžu 56 4678 obvestila Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna pri GABRU v Hrastju ZA- vozila Prodam avto MINI 1000, letnik 1968, dobro ogranjen. Ogled Radovljica, Ljubljanska 37 Mlada družina iz Kranja, z majhnim otrokom, nujno potrebuje manjše neopremljeno STANOVANJE ali GARSONJERO, za dobo dveh let. Nudiva nekaj predplačila. Vaše cenjene ponudbe pošljite pod šifro »Nujno« 4696 Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Uradne ure za stranke vsako sredo od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure. PRTA zaradi dopusta od 1. julija do t 5. avgusta 1977 4685 I EKSPRES ČIŠČENJE itisona, tapisoma, preprog, foteljev, kavčev. Pridem na dom. Gogala, Kidričeva 38, tel. 22-059, popoldan. 4536 S specialnim glavnikom za striženje - TRIMERJEM lahko sami strokovno oblikujete mini pričesko -in, če ga postavite v pravi položaj, tudi zlahka odstranjujete dlake s telesa. S KLINERJEM hitro odstranite barvo s stekla, mavec s ploščic itd. Za 1000 din, kolikor stane komplet, dobite tudi posebno značko, ki je za zbiratelje velike vrednosti. Pišite na naslov: TRIMER, 41000 Zagreb, p. p. 692 4270 ;, ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije naročite zastopniku ŠPILER-JU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 064-75-610, lahko pišete, pridem ; na dom. 4628 Ansambel TRGOVCI obvešča, da v soboto, 2. julija 1977, igra v Preddvoru in ne v Cerkljah, kot je to namerno objavil prireditelj cvetlične razstave na svojih reklamnih plakatih 4694 POPOLDANSKO REKREACIJSKO JAHANJE KONJEV, vsak dan od 15. do 19. ure. Krč Janez, Kokrški log 10, Primskovo pri Kranju prireditve G D Prebačevo-Hrastje vabi na proslavo 25 let obstoja društva v počastitev krajevnega praznika in Dan borca, ter 85-letnice tovariša Tita, 40-letnice KP Slovenije z RAZVITJEM pionirskega praporja, ki bo dne, 3. julija na Prebačevem. Sodeluje godba na pihala iz Vodic. Po končani proslavi sledi velika VRTNA VESELICA. Za razvedrilo igra ansambel Trgovci. Vljudno vabljeni. Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem darovalcem za spominski znak k pionirskemu praporju 4690 GD Preddvor prireja v nedeljo, 3. julija 1977, veliko VRTNO VESELICO s pričetkom ob 16. uri. Igra skupina SELEKCIJA^ 4691 Kino klub Duplje vas vabi v soboto, 2. julija 1977, na ples ob 19. uri. Igra skupina SELEKCIJA 4692 Gorenjci, Gt A* ća8opi* Gasilsko društvo Besnica priredi v nedeljo, 3. julija 1977, ob 15. uri VRTNO VESELICO s srečolovom in kegljanjem za SRNJAKA. Igra ansambel Jevšek. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Vabijo besniški gasilci 4682 Ansambel Jevšek igra vsak četrtek, petek, soboto in nedeljo, v I avtokampu na Jezici 4683 ' Mladinska organizacija Ljubno vas vabi na veliko VRTNO VESELICO v nedeljo, 3. julija 1977, ob 16. I uri. V primeru slabega vremena pa r naslednjo nedeljo. Zabaval vas bo priznani ansambel »MANUAL« iz Kranja. Vabljeni! 4684 GASILSKO DRUŠTVO PREDDVOR priredi v soboto, 2. 7. 1977, ZABAVO S PLESOM z ansamblom TRGOVCI - NOČ POD STORŽI- § ČEM ob 20. uri, v nedeljo, 3. 7. 1977, I pa veliko VRTNO VESELICO z I ansamblom SELEKCIJA. Obakrat srečelov in kegljanje za jarca. Vab- I ljeni! 4627 zahvale Zahvaljujemo se vsem, ki so I pomagali pri gašenju požara gasilcem iz Mavčič, Brega, Kranja in Vokla. Sosedom, vaščanom ter vsem drugim še enkrat najlepša hvala. Draksler Jerni, Jama 31 4686 najdeno Našel se je PES buldog. Dobi se Pot v Bitnje 13,Stražišče 4693 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, očima, brata in strica Franca Peharca iz Loma se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, sosedom za pomoč, gasilcem za častno stražo in spremstvo, Lomskim pevcem, godbi iz Tržiča, govornikom Slapar Janezu in Kavčič Jožetu za poslovilne besede, g. kaplanu za pogrebni obred, dr. Mar-tinčiču in dr. Rusu za dolgoletno zdravljenje. Vsem iskrena zahvala. Žalujoči: žena Ivanka, hčerka Ivanka z družino, Jože, Ivanka in Tončka z družinami, brata in sestre. Lom, 28. junija 1977 Promet na zoženem delu ceste Vozniki si različno razlagajo vožnjo na zoženem delu ceste; zaradi tega prihaja prav na teh mestih do prometne gneče, izsiljevanja in situacij, v katerih si vozniki s kretnjami rok dokazujejo, kdo je »pametnejši«. Zoženje cestišča nastane zaradi nujnega dela na cesti, zaradi lastnosti kraja, skozi katerega pelje ali zaradi kake ovire. Če je zožen prometni pas, pravimo, da je vozišče delno zoženo; pri zoženju voznega pasu pa da je polovično zoženo. Ce sta zožena oba vozna pasova, pravimo, da je vozišče popolnoma zoženo oziroma zaprto za ves promet. Na zoženem delu prometnega pasu z desne strani nastanejo največje prometne gneče in izsiljevanja prednosti. Zakaj? Do prometnega znaka I. — 5.1 (zoženje vozišča z desne strani, slika ZAHVALA Bogato je izpolnila svoje življenje z dobrimi deli naša mama Ivana Benedik Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše dobre mame. Posebna zahvala velja dr. Janezu Bajžlju za dolgoletno zdravniško pomoč in osebju internega oddelka bolnice Golnik, predvsem dr. Šuputovi, za nesebično skrb za našo mamo. Zahvaljujemo se vsem, ki so jo v velikem številu spremili na zadnji poti, mnogim duhovnikom, še posebej škofu dr. Leniču, p. Hilariju za iskrene besede ob grobu, sestram, pevcem za občuteno petje, našim sodelavcem in prijateljem iz župnij Bohinjska Bela, Ribno in Ljubljana — Štepanja vas. Benedikovi Kranj, 21. junija 1977 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža in očeta Jožeta Delovca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in vence ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Prav posebna zahvala sosedom za njihovo nesebično pomoč v teh težkih trenutkih, prav lepo se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi za denarno pomoč. Žalujoči: žena Štefka, sin Jožko, hčerka Zdenka in ostalo sorodstvo Šenčur, 25. junija 1977 do ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene žene, mame, stare mame, prababice in tete Katarine Šturm Žnidarjeve mame iz Potoka se iskreno zahvaljujemo predvsem dobrim sosedom za nesebično pomoč, sorodnikom, znancem in prijateljem za izraze sožalja, vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Jernej, hčere Marija, Štefka, Lojzka in Ivanka, sinovi Jože, Janez in Tone z družinami. Potok, Železniki, 28. junija 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše nenadomestljive žene, mamice, hčerke in sestre Marije Pavlic roj. Logar se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, njen prerani grob pa zasuli z venci in cvetjem. Posebna zahvala dr. Mazevčevi in dr. Stenškovi ter sestram Kardiološkega oddelka kliničnega centra v Ljubljani za lajšanje bolečin v njeni bolezni. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, Tronovim, Kopačevim in Slaparjevim za vso pomoč, sodelavcem tovarne Sava (stiskani izdelki, uprava), sodelavcem KOGP Kranj (enoti polagalcev), sindikalni organizaciji Konfekcije Triglav. Prisrčna hvala tudi kaplanu, gospodu župniku in pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Slavko, sinova Slavko in Janez, mama, sestre in bratje z družinama in ostalo sorodstvo. Šenčur, 27. junija 1977 I I 2) vozniki vozijo v dveh kolonah (desna številka 1 in leva številka 2). Ko pripelje ena skupina voznikov do zoženega dela vozišča, vozi naprej v prepričanju, da imajo prednost zaradi desnega pravila oziroma zaradi tega, ker so pač na desni strani kolone št. 2 in zato nadaljujejo z vožnjo na ta prometni pas. Taka vožnja pa je napačna. Druga skupina voznikov iz kolone 1 opazi zoženje ceste, vendar se sploh ne prepriča, če je prosta pot za razvrščanje in niti ne vključi levega smernega kazalca, tako da je vožnja eno samo grobo izsiljevanje vozil v koloni 2. V tretji skupini so vozniki tovornih vozil in hitrih osebnih avtomobilov. Kljub temu, da poznajo pravila vožnje na zoženih delih ceste, izsiljujejo prednost. Ker so prvi »najmočnejši«, drugi pa »najhitrejši« mislijo, da bodo na vsakem mestu prvi in da se jim bodo drugi umikali. Kaj mora narediti voznik, ko pripelje do zoženega dela vozišča? Pravočasno se mora razvrstiti na levi prometni pas, po katerem vozi kolona 2 ali pa z vso pozornostjo čakati pri zoženem delu ceste, če se ni mogel prej razvrstiti. Ali bo mogel ukrepati tako ali drugače, je odvisno od prometa na levem prometnem pasu. Če je namreč ta zaseden, mora voznik voziti do mesta zoženja, se pri njem ustaviti in čakati na prosto pot; pri tem mora imeti vključen levi smerni kazalec in nenehoma opazovati prometno situacijo na levem prometnem pasu. Ko ima prosto pot, ali če mu nekdo od voznikov z jasnim znakom roke odstopi prednost, se lahko vključi v promet ha levi. Če levi prometni pas ni zaseden, se voznik lahko razvrsti na zadostni razdalji od mesta zožitve. O razvrščanju se mora prej prepričati v vzvratnem ogledalu in ugotoviti v levem mrtvem kotu prometno situacijo, potem pa vključiti levi smerni kazalec in se uvrstiti v promet na levi. Prehod z enega prometnega pasu na drugi pas ne sme biti preoster (sekanje ovinka) in tudi ne preveč blag. Pri vožnji na zoženem delu vozišča torej ne gre za desno pravilo, ampak za razvrščanje vozil z enega prometnega pasu na drugi prometni pas. Vozniki na prometnem pasu št. 1 torej nimajo prednosti. Prehajanje na drug prometni pas pa je seveda mogoč le, če je pot prosta ali če jim vozniki s tega pasu jasno odstopijo prednost. Tako morajo vozniki ravnati tudi takrat, ko na vozišču niso postavljeni horizontalni in vertikalni prometni znaki zoženja ceste. Stanje ceste namreč narekuje način vožnje, tako pravi 30. člen Temeljnega zakona o varnosti v cestnem prometu. Če se zožuje levi pro- metni pas, kar je zelo redek pojav, sta razvrščanje vozil in način vožnje enaka kot v urešnjem primeru Kadar je zoženje ceste na desni strani, kot je na sliki št. 3, mora voznik zaviti na levi vozni pas, ki je namenjen za promet vozil iz nasprotne smeri. Pri tem morajo biti vozniki zelo previdni, kajti če pot ne bi bila prosta na zadostni razdalji, bi lahko prišlo do čelnega trčenja. Pri vsakem spreminjanju smeri pa je treba seveda vključiti še smerni kazalec. -VEK- nesreče NEZGODA PRI ZAVIJANJU Šenčur - V sredo, 29. junija, ob 11. uri se je na regionalni cesti med Kranjem in Brnikom pri odcepu ceste za Šenčur pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Djuro Krčmar (roj. 1951) iz Zagreba je nameraval pri odcepu ceste za Šenčur zaviti v levo, zato je pravilno nakazal spremembo smeri in se počasi bližak križišču; za njim je pripeljal z neprimerno hitrostjo voznik osebnega avtomobila Lilija Martin (roj. 1956) iz Celja, ki ni mogel pravočasno zmanjšati hitrosti, skoraj že stoječega avtomobila pa tudi ni mogel prehiteti po desni in je trčil vanj. Zaradi sunka je Krčmar-jev avtomobil vrglo na levi vozni pas, po katerem je prav tedaj pripeljal pravilno po svoji desni voznik osebnega avtomobila Jože Bajt (roj. 1939) iz Srednje vasi pri Šenčurju, tako da je čelno trčil v Krčrnarjev avtomobil. V nesreči sta bila voznik Bajt in sopotnik lažje ranjena, škode na avtomobilih pa je za 50.000 din. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Zavoda za socialno medicino in higieno za Gorenjsko Kranj, Gosposvetska ulica št. 9 objavlja delovno mesto administratorke Pogoji za zasedbo delovnega mesta: upravno-admi-nistrativna ali administrativna šola Pismene ponudbe s priloženimi dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na zgoraj omenjeni naslov. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega brata Slavka Hafnerja Žepkov iz Zg. Bitnja se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala Kanpič Jožetu, mesarjem iz Klavnice Kranj, Mesoizdelki Škofja Loka, Delikatesa Kranj, učiteljskemu zboru Tržišče na Dolenjskem, kranjski godbi in pevcem kranjskih upokojencev, gospodu kaplanu za poslovilni govor in cerkveni obred. Iskrena zahvala Rozmanovi Albini, ki nam je pomagala v težkih trenutkih. Žalujoče sestre Tina, Vera, Lojzka in Meta. Zg. Bitnje, 28. junija 1977 Nova organiziranost telesne kulture Al! Franci H vasti, K K Sava Kranj Milan Cadež, TKS Kranj Simon Tulipan, KZ Slovenije Kljub množičnosti osamljeni Za Glasovo »okroglo« mizo o kolesarskem športu na Gorenjskem predstavniki KK Sava Kranj, TKS Kranj in KZ Slovenije — Primanjkuje amaterskih trenerjev, medtem ko za naraščaj ni bojazni — Portoroški sklepi kolesarstvu niso prinesli bistvenih novosti — Za ustanavljanje novih klubov na Gorenjskem za zdaj še ni možnosti — K K Sava trenutno eden od vodilnih klubov v Jugoslaviji Kolesarjenje je eden od najbolj razširjenih pa tudi najbolj zdravih športov. Pedala poganja že otrok pri dveh, treh letih in starejši tja do visoke starosti, dokler pač dopušča zdravje. Pot od rekreativnega kolesarjenja do vrhunskega športa pa je težka. Kolesarstvo je znano kot eden najna-pornejših športov, zato v njem vztrajajo le pravi »borci«, fantje z močno voljo. Osrednja kolesarska organizacija na Gorenjskem je KK Sava Kranj, ki DO letos praznoval 20. obletnico obstoja. V tem času je vzgojil že par kvalitetnih tekmovalcev, ki so nekaj pomenili tudi v jugoslovanski in mednarodni kolesarski areni. Zadnjih nekaj let pa je klub po zaslugi nekaterih posameznikov doživel svoje ponovno rojstvo. Trenutno ima štiri vrhunske kolesarje zveznega razreda in močno zaledje mladih perspektivnih tekmovalcev. Prav zato ni naključje, da smo tokrat — sredi kolesarske sezone — povabili za našo »okroglo« mizo predstavnike gorenjskih kolesarskih klubov. Pravzaprav bi o gorenjskem kolesarstvu težko govorili, saj v naši pokrajini delajo le tri društva: KK Sava Kranj, K K Bled in kolesarska sekcija ŠD Kokrica, ki pa se ukvarja izključno z rekreativnim kolesarstvom. Kateri so vzroki, da na Gorenjskem nimamo več kolesarskih klubov, s kakšnimi težavami se le-ti ubadajo in še marsikaj, kar zadeva kolesarski šport, smo poskušali zvedeti od predstavnikov KK Sava Kranj, KZ Slovenije in TKS Kranj. Zal z Bleda in s Kokrice ni bilo nikogar, vendar 10 nam Savčani vedeli povedati tudi o delu teh dveh društev, saj vsi trije klubi izredno dobro sodelujejo. Pri vsakem športu so morda še bolj kot tekmovalci pomembni trenerji. Če je trener sposoben, lahko vzgoji tudi kvalitetne tekmovalce. Pri kranjskem klubu pravijo, da so trenutno z enim profesionalnim trenerjem kar zadovoljni, čeprav še eden ne bi bil odveč. Moral pa bi biti tak, da bi se med seboj dopolnjevala: eden teoretik, drugi praktik. V KK Sava čutijo večje pomanjkanje strokovno usposobljenih amaterskih trenerjev. Trenutno to nalogo kar zadovoljivo opravljajo nekdanji tekmovalci, ki pa jim Alpinistične novice STENE V JULIJCIH SO ODPRTE Sneg, ki ga je letošnjo zimo padlo nenavadno veliko, počasi kopni tudi v severnih stenah Julijskih Alp. Opravljenih je bilo nekaj težkih vzponov, ki pravzaprav označujejo pravi začetek poletne plezalne sezone. 11. junija sta Dušan Srečnik in Vili Vogelnik opravila 5. ponovitev Arihove smeri v Rakovi špici, Slavko Frantar in Iztok Tomazin pa sta (verjetno kot 8. naveza) ponovila Rdečo zajedo v isti steni. 12. junija pa sta Dušan Markič in Jože Rozman v 6 urah ponovila Zajedo spominov v Stenarju (vsi AO Tržič). 19. junija sta Frantar in Hrovat preplezala Jugov steber v Triglavu, Barbara in Marija Perčič pa sta v soboto 18. junija ponovili SZ raz Mojstrovke. 18. junija sta Jože Hobič in Marko Štremfelj preplezala prvenstveno Smer pastirja Jozla v JS Nad Sitom glave (IV + , V -, 5mA2). Plezala sta 7 ur. (vsi AO Kranj). 8. junija sta Zeljko Perko in Vili Vogelnik v steni Begunjščice preplezala prvenstveno Medvedovo zajedo, III-IV, 160 m, oba AO Tržič. NOVICE IZ KAMNIŠKIH ALP V stenah nad Korošico je bila 12. junija skupna tura AO Kranj. Udeležilo se je je 20 članov, pripravnikov in tečajnikov, ki so preplezali ravno toliko smeri v ostenju Vršičev in Dedca. Dan prej sta Pavel Oman in Drago Segregur ponovila Sarino Poč v Dedcu, Igor Bele in Marija Perčič pa desno smer v isti steni. Istega dne sta Matjaž Dolenc in Marko Štremfelj ponovila Smer Saše Kamenjeve v Dolgem hrbtu v 7 urah. (vsi AO Kranj). Kamniško smer v Vršičih sta 12. junija ponovila Dušan Markič in 2eljko Perko. (AO Tržič). 18. junija sta Igor Bele in Drago Segregur preplezala Beli raz v Dedcu, Tomo Česen s soplezalcem pa je ponovil smer Zajc-Šolar v Koglu. Polajnar in Kanalec sta istega dne opravila 1. ponovitev Maričkinega žleba v S steni Kalške gore. (AO Kranj). A. S. razumljivo manjka strokovnega znanja. Poleg tega je to delo slabo cenjeno, medtem ko je odgovornost, predvsem trenerja za pionirje, velika. V nasprotju s pomanjkanjem amaterskih trenerjev pa je zanimanje za kolesarski šport med mladimi veliko. Klub organizira v sodelovanju s Šolskimi Športnimi druStvi šolska prvenstva, tako da se za naraščaj ni bati. Neprizanesljiva pa je naravna selekcija, saj zdržijo res Se naj-upornejSi. Pri klubu pogrešajo osnovne objekte (dirkališče) predvsem za vadbo pionirjev, ki so tako izpostavljeni nevarnostim na cesti. Financiranje imajo v KK Sava dokaj zadovoljivo rešeno. Delno jim pomaga tovarna Sava, del sredstev pa dobivajo od TKS Kranj. Glede na njihovo dosedanje delo in uspehe so uvrščeni v tretjo skupino prednostnih panog, tako da zanje portoroški sklepi niso prinesli ničesar novega. V svojih vrstah imajo kar štiri športnike zveznega razreda, s čemer vsekakor zaslužijo ustrezno podporo. Drugače je v kolesarskem klubu Bled. kjer od TKS Radovljica dobivajo le skromne dotacije, ki ne zadoščajo niti za redno dejavnost. Podobno je tudi s kolesarsko sekcijo na Kokrici, ki se pretežno sama vzdržuje. Na občnem zboru KK Sava so se dogovorili, da bi v okviru kluba ustanovili nove kolesarske sekcije na Gorenjskem. Ideja pa ni zaživela; prvič ni denarja, saj novi sistem financiranja ne daje, dokler ničesar ne pokažeš. Po drugi strani pa tudi ni organizatorjev. Kot funkcionarji v kolesarskem športu namreč delajo le tisti, ki so nekoč sami tekmovali. Teh pa je premalo celo v matičnem klubu, kaj šele, da bi zajeli vso Gorenjsko. Izjema je KK Bled, kjer kljub finančnim težavam še vedno vztrajajo. Izhode iščejo v nabiralnih akcijah. Da klub še vedno živi, ima vsekakor veliko zaslug trener Knaflič, ki uspešno vodi okoli deset mladih kolesarjev. Na Bledu vsako leto organizirajo mladinsko dirko okoli Blejskega jezera, ki ima tradicijo že izpred druge svetovne vojne. Drugo zaledje kranjskemu klubu je na Kokrici. Čeprav sekcija združuje le veterane, s prirejanjem številnih dirk navdušujejo mlade za kolesarski šport. Znano je, da ima KK Sava velik ugled v jugoslovanskem kolesarskem športu. Priznavajo mu celo mesto med vodilnimi klubi. Če pa hi hoteli kvaliteto še dvigniti, je to povezano s še večjimi finančnimi sredstvi. Klub na primer nima niti lastne delavnice za popravilo koles, kaj šele dirkališča, kjer bi kolesarji lahko trenirali hitrostno vožnjo in Sprint. Poleg tega so za vrhunski šport potrebni vedno novi poskusi, kar pa si v Kranju za zdaj še ne morejo privoščiti. Nemogoče je, da bi se trener posvetil samo ali predvsem enemu tekmovalcu. Kranjčani imajo svoje predstavnike v KZ Slovenije in KZ Jugoslavije; pa tudi sicer so v zelo dobrih odnosih z obema zvezama. V zadnjih letih so bili odpravljeni osebni in klubski interesi, kar je vsekakor pripomoglo tudi h kvalitetnemu napredku kolesarstva. Da je klub zdrav in upoštevan, kaže tudi vedno večje Ste vilo dirk, ki jih organizirajo. Tako bodo letos Kranjčani poleg Že tradicionalne dirke po ulicah Kranja pripravili še dve državni prvenstvi: mladinsko cestno in prvenstvo na dirkališču. Razmišljajo pa Se o organizaciji gorskega prvenstva. Sporazumeti bi se morali, kaj je amaterizem in kaj ne, poudarjajo v kranjskem klubu. S 1420 dinarji, kolikor klub dobi za tekmovalca zveznega razreda (s tem, da ga v celoti opremi za tekmovanje, čeprav nastopa za državno reprezentanco), ne moremo govoriti o profesionalizmu. Samo oprema za vsakega tekmovalca stane 21.600 din (kolo 15.000 din, dodatna oprema 6600 din). Zaupali so nam« da dobi na primer Bojan Ropret od kluba 1350 din. To ni niti poštena štipendija! Vsak, kdrjfr" hoče biti uspešen tekmovalec, pa mora v devetih mesecih prevoziti 18 do 22 tisoč kilometrov! Torej »zapravi« na treningih vsak dan 6,5 do 7 ur, 70 dni v devetih mesecih pa počiva ali potuje. Ni naš namen, da bi kolesarje povzdigovali v nebo, saj tudi v drugih športih nikomur uspeh ne pride sam po sebi. Priznati pa moramo, da brez izredne volje in predanosti ter dobrega razumevanja v klubu, česar marsikje drugje krepko manjka, kranjski kolesarji kljub podpori TKS in tovarne Save ne bi bili tam, kjer so. H. Jelovčan Posredujemo prodajo karamboliranih vozil: 1. osebni avto IMV Renault R-4, leto izdelave 1977, s 1160 prevoženimi km. Začetna cena 30.500 din 2. osebni avto Zastava 101, leto izdelave 1973, s 46.600 prevoženimi km. Začetna cena 15.000 din Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalni skupnosti Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 6. 7.1977, do 12. ure. Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj Tržič — V Tržiču se na svetovno znani motokros progi vsako leto zbirajo najboljši tekmovalci sveta v tej športni panogi. Zato so gledalci lahko priče tudi takim atraktivnim prizorom, (jg) — Foto: F. Perdan JESENICE - Izvršni odbor občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jesenice je po obravnavi prehodnega načrta o novi organiziranosti telesne kulture, ki ga je posredovala samoupravna interesna telesnokulturna skupnost Jesenice sklenil, da ga obravnavajo v javni razpravi delovni ljudje in občani Jesenic. Septembra bodo zbrali pripombe o načrtu in sprejeli program nove organiziranosti. Jeseniška telesnokulturna skupnost je že sprejela sklep, da bo posebno skrb namenila atletiki in košarki, smučanju in hokeju na ledu, obenem pa poskrbela, da se bo .čim več delovnih ljudi ukvarjalo z vsemi oblikami rekreacije in množičnega športa. S športno-usmerjevalnim delom bodo nadaljevali v šolskih športnih društvih osnovnih in srednjih šol ter v športnih društvih v enajstih krajevnih skupnostih. V okviru športnih društev se bodo povsod organizirali klubi, sekcije in športni aktivi za vse tiste dejavnosti, za katere je med občani največ zanimanja. Na predloge krajevnih konferenc SZDL bodo v krajevnih skupnostih imenovali koordinacijske odbore za telesno kulturo in šport. Jeseniški načrt nove organiziranosti telesne kulture za naslednje štiriletno obdobje vsebuje tudi oris telesnokul-turnih dejavnosti v občini: tekov, hoje, sankanja, plavanja, kolesarjenja, gimnastike, smučanja, streljanja, drsanja in rekreativno tekmovalne dejavnosti v občini. Poleg že dogovorjenih panog vrhunskega športa bodo podpirali vse kvalitetne posameznike, ki se bodo izkazali v masovni rekreaciji in dosegli kvaliteto. Nosilci usmerjene dejavnosti vrhunskega športa bodo osnovne in srednje šole s šolskimi športnimi društvi in klubi v posameznih krajevnih skupnostih. Za posamezne športne panoge se bodo lahko organizirale tudi občinske tekmovalne skupnosti. Klubski dan SK Triglav KRANJ — Vsako leto ob koncu sezone SK Triglav pripravi klubski dan. Letos so ga pripravili v nedeljo, 19. junija. Na Jezerskem, na plazu pod KoČno, se je zbralo okoli sto pionirjev, cicibanov, mladincev in njihovih staršev. Namen tega dne je, poleg zaključka sezone, tudi srečanje vseh generacij smučarjev in njihovih staršev, ki si lahko ogledajo smučarski napredek svojih otrok, hkrati pa se spoznajo tudi s trenerji in vodstvom kluba in se seznanijo s težavami in delom pri SK Triglav. Klubski dan je bil.razdeljen v dva dela: dopoldan tekmovanje v veleslalomu za vse starostne skupine mladih smučarjev, popoldne pa piknik. Vsega skupaj je v nedeljo startalo 48 tekmovalcev. Proga je imela 28 vratic z višinsko razliko 150 metrov. Progo je dobro pripravil trener Jože Blažič. REZULTATI: CICIBANI - rekreacija (najmlajši): 1. Miloš Krampi, 2. Bojan Sušnik, 3. Zupan Tomaž, 4. Rok Mihelčič, 5. Boris Sirk. Med deklicami je v tej skupini zmagala Barbara Markun. CICIBANI - SELEKCIJA: 1. Matjaž Pcneš, 2. Uroš Jaklič, 3. Blaž Belehar, 4. Uroš Pikec, 5. Boštjan Triler. CICIBANKE - SELEKCIJA: 1. Mojca Dežman, 2. Lea Dežman, 3. Breda Toma-žič, 4. Vojka Bešter. MLAJŠI PIONIRJI: 1. Mitja Krampi, 2. Tomi Jerman, 3. Andrej Jaklič, 4. Rok Ke-še, 5. Aleš Teran. Med mlajšimi pionirkami je zmagala Alenka Šorli. STAREJŠI PIONIRJI: 1. Miro Štular, 2. Dušan Ocepek, 3. Aleš Porenta. STAREJŠE PIONIRKE: 1. Nataša Blažič, 2. Mojca PuHt. MLADINCI: 1. Matija Horvat, 2. Igor Krejačič, 3. Gorazd Vončina. Med mladinkami je zmagala Barbara Gogala. ČLANI: 1. Brane Jaklič, 2. Andrej Zupan, 3. Joža Štirn. Najboljši čas proge je dosegel Matija Horvat (39,0), druga je bila Nataša Blažič (40,0), sledijo Krejačič, Stular ter Krampi s časom 40,5. Klubskega dne so se kot gostje udeležili tudi predstavniki smučarskega kluba iz Železne Kaple na Koroškem, s katerim S K Triglav že več let dobro sodeluje. L. B. Prvi start vaterpolskih drugoligašev KRANJ — V letnih bazenih v Rovinju in v Kranju bodo v začetku julija (8. do 10.) jugoslovanski drugoligaši prvič startali v letošnjo sezono. V obeh mestih bodo namreč kvalifikacije dvanajsterice, ki bosta drugo ligo razdelili na dve skupini. Prvi trije iz vsake bodo nato dali prvo šesterico, ki bo po liga sistemu obračunavala med seboj za uvrstitev od prvega do šestega mesta, prvak pa bo obenem postal še prvoligaš. Ker kranjski vaterpolski kolektiv letos praznuje jubilejno 30-letnico organiziranega vaterpola, so se pri Triglavu odločili, da kandidirajo za enega od kvalifikacijskih turnirjev. In tako so to kandidaturo tudi dobili. Tako bo na kranjskem turnirju nastopila šesterica. Za prva tri mesta se bodo potegovali Crvena zvezda iz Beograda, Vojvodina, 2AK iz Kikinde, Jedinstvo iz Zadra, Koper in domači Triglav. To je torej šesterica, ki si bo skušala pridobiti čim več; tista prva tri mesta, ki peljejo v najmočnejšo skupino. Ostala trojka pa se bo morala skupaj z rovinjsko boriti v tolažilni skupini. In kdo so favoriti za ta tri mesta? Prav gotovo lanski prvoligaš Crvena zvezda, Jedinstvo in moštvo organizatorja. Štrene tem pa lahko krepko zmešajo še preostali trije, saj jih ne gre podcenjevati. Od 8. do 10. julija bo torej šlo na obeh turnirjih še kako zares. Organizator je za vse dni pripravil tudi razpored srečanj. Prvi dan se bo ob 9. uri začelo srečanje Crvena zvezda : Vojvodina, ob 10. uri bosta svoje znanje pokazali ekipi ZAK : Jedinstvo in ob il. uri še slovenska drugoligaša Koper in Triglav. Večerno drugo kolo se bo pričelo ob 18.30. Tedaj se bosta spoprijela Vojvodina in Triglav. Drugi tekmovalni dan ima v dopoldanskem in večernem sporedu isti čas. V dopoldanskem tretjem kolu bodo igrali Jedinstvo : Koper, ŽAK Crvena zvezda ter Vojvodina Triglav, zvečer pa Vojvodina Koper, Crvena zvezda : Jedinstvo in Triglav : ZAK. V nedeljskem, zadnjem kolu bo ob K. uri srečanje Koper : Crvena zve/da, ob 9. uri ZAK : Vojvodina in ob 10. uri Jedinstvo : Triglav. - dh Načrt predlaga tudi novo organizacijo izbora in tekmovalnega sistema selekcij ter temeljna izhodišča za nadaljnji razvoj telesne kulture. Pri tem je najbolj pomemben razvoj Sportno-rekreativnih središč v krajevnih skupnostih. Tam je treba zagotoviti čimveč primernih objektov, upoštevati ostale težave športnih društev in društev Partizana, saj bo le tako dovolj možnosti za množičnost, iz katere izhaja tudi kvaliteta. I) S Jubilejna regata na Bledu Bled - Na Blejskem jezeru se je v nedeljo končala dvodnevna mednarodna regata, Že 25. po vrsti, kjer je startalo blizu 450 veslačev iz Avstrije, Italije, ČSSR, NDR, Bolgarije, Turčije in Jugoslavije. Jugoslovani so dosegli pomembne zmage v konkurenci članov. Izkazal se je četverec Krke iz Šibenika, dvojec Begej iz Zrenjanina ter Gusar iz Splita. Udeležba članic je bila tudi tokrat skromna. Medtem ko so bili številno zastopani mladinci, kjer je bilo zabeleženih nekaj kvalitetnih točk Najzanimivejša disciplina prireditve je bilo tekmovanje mladinskih osmercev. Na Bledu pa je bila v dneh mednarodne regate seja organizacijskega odbora za svetovno prvenstvo v veslanju, ki bo konec avgusta in v začetku septembra leta 1979. Organizacijski komite namreč že nekaj časa pridno dela in ga vodi Janez Zemljarič. V odboru pa so še med ostalimi Leopold Pernuš, Ljubo Truta, Metod Rotar, Ante Mahkota, Božo Benedik (generalni sekretar). Vodja regate na svetovnem prvenstvu bo Gustelj Zupan, ki je že pripravil ves program tekmovanja. Dokončno so določili tudi termine tekmovanja. Ženski del bo od 28. avgusta do 2. septembra. Člani pa se bodo pomerili od 3. do 9. septembra. Do 15. septembra letos morajo organizatorji izdelati načrt gradnje vseh nujnih objektov v Zaki, imenovali pa bodo še ostale člane organizacijskega komiteja. J.Javornik Gostovanje Medvod v ČSSR Članska vrsta Nogometnega kluba Medvode je gostovala na Cehoslovaškem, kjer je odigrala tri prijateljske tekme. Najprej so se pomerili z gostiteljem, TJ Slavoj Zbraslav in izgubili s 4:1. Tudi drugo srečanje z SK Radotin so izgubili z enakim rezultatom. V povratni tekmi s TJ Slavoj pa so dosegli neodločen rezultat 3:3. Gole za Medvode sta dosegla Zimic 4 in Popovič. Nogometaši iz Zbraslava bodo Medvodčanom obisk vrnili v mesecu juliju letos. -fr ŠŠD Polet najboljši med OŠ Ljubljana — Šolsko športno društvo Polet iz Tržiča je najboljše med osnovnimi šolami v tekmovanju za najboljše društvo v SR Sloveniji. Tako so razglasili na slovesni podelitvi, ki je bila pred dnevi v športni dvorani Kodeljevo v slovenskem glavnem mestu. Zdaj, ko v novi slovenski športni usmeritvi dajemo vedno večji poudarek športu v Soli, je za Tržičane to lepo priznanje spodbuda za še boljše delo na tem področju. Skupaj s Tržičani pa se vesele tudi športniki-učenci osnovne šole dr. Franceta Prešerna iz Kranja, ŠŠD Stor-žič iz Tržiča in ŠŠD Simon Jenko iz Kranja ter ŠŠD Mladi rod iz Škofje Loke. Ta društva so namreč med prvimi petnajstimi v letošnjem ocenjevanju za najboljšo ŠŠD na osnovnih šolah. Vrstni red ŠŠD OŠ: 1. Polet ( Tržič). 2. dr. France Prešeren (Kranj), 3. Postojna, 4. Senovo, 5. Pionir (Bankovci). 6. B. ROck (Šoštanj), 7. F. Vrunča (Celje), 8. Storžič (Tržič), 9. Mladost (Pre-valje), 10. Mladi rod (Škofja Loka). 11. S. Jenko (Kranj). Poleg podelitve priznanj pa so bile podeljene tudi zlate značke mentorjem ŠŠD. To najvišje republiško priznanje so z Gorenjske prejeli Darij Erznožnik iz Žirov, Marjan Pogačnik iz Kamne gorice ter Boris Holy iz Kranja. Vsem našim nagrajencem in vsem uvrščenim ter mentorjem naše iskrene čestitke z željo, da bi šport in telesna kultura v šolskih športnih društvih še bolj zaživela. -dh Spomladanski prvak Beksel Kranj — Kljub tekmi manj je naslov spomladanskega prvaka v A članski občinski košarkarski ligi osvojila ekipa Beksel i/ Kranja. Enako število točk ima še ekipa Save. V zadnjih dveh kolih je delno presenetil s slabo igro Krvavec, ki je zdrknil s četrtega na šesto mesto, nasprotno pa je ekipa Kokrire zasedla odlično četrto mesto. Na začel j U menjata zadnji dve mesti Gumar iu Naklo. V prvem delu prvenstva je bila le ena tekma prestavljena in sicer Beksel : Kranj 75. ki bo vsekakor tudi odločala o letošnjem prvaku. Izidi: Beksel : Sava A 70:64 (34:30), Šenčur : Kokrica 60:46 (33:15). Gumar Naklo 68:5!» (23:231, Krvave. Kranj 75 65:77 (37:371. Kranj 7.r> Beksel preložena na jesen, Naklo : Krvavec 72:59 (36: INI, Kokrica . Gumar 71:45 (31:22). Sava A Sencu r »iN: ti() (.(.!: 2ft). Lestvica: Beksel Sava A Kranj 75 Kokrica Šenčur Krvavec Naklo Gumar Drugi del prvenstva občinske košarkarske lige A se bo nadaljevalo v mesecu avgustu. -Črn- 453:373 12 507:482 12 331:293 11 404.385 10 467:449 10 449:483 10 423:501 8 394:475 8 Vaterpolisti Groningena v Kranju — V ponedeljek so v Kranj dopotovali vaterpolisti Groningena iz Nizozemske, kjer bodo gostje kranjskih vaterpo-listov. V sredo jih je sprejel predsednik IS skupščine občine Kranj Drago Stefe. Nizozemski vaterpolisti bodo odigrali več tekem s Triglavom, Kamni kom in Vodovodnim stolpom ter Koprom. Še posebno jih veseli, da njihove treninge vodi trener Triglava Trifko Bandžur, od katerega so se že veliko naučili. Gostovanje, ki naj bi postalo tradicionalno, bodo popestrili tudi z obiski gorenjskih turističnih krajev. Kranjčani jim bodo jeseni obisk vrnili. Dosedanji rezultati prijateljskih srečanj: Triglav Groningen 19:4,13:6, 7:4. — F. B. - Foto: F. Perdan TERMIKA ljubljana, kamniška 25 TOZD Proizvodnja Škofja Loka razširja svojo dejavnost v DE Poljane, zato objavlja prosto delovno mesto administratorke Pogoji za zasedbo delovnega mesta: — srednja izobrazba ekonomske ali administrativne smeri, — znanje stojepisja, — 6-mesečna ustrezna praksa. Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidati morajo izvršiti preizkus znanja iz strojepisja. Razpis velja 15 dni po objavi. Kandidati dobe potrebne informacije v tajništvu TOZD na Trati. 4» lip bled lesna industrija Bled odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Mojstrana objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. strojni mizar 5 prostih delovnih mest 2. PK lesni delavec 5 prostih delovnih mest Pogoji za zasedbo: pod 1.: strojni mizar z dokončano poklicno šolo lesne stroke pod 2.: PK lesni delavec Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Pismene prijave s splošnimi podatki sprejema vodstvo TOZD Mojstrana. Na podlagi 4. člena odloka o podeljevanju Prešernovih nagrad (Uradni vestnik Gorenjske, št. 10-87/69 in 14-147/70) izvršni svet skupščine občine Kranj po predhodnem dogovoru z izvršnimi sveti drugih gorenjskih občin razpisuje Prešernove nagrade za leto 1977 za delovanje na področju kulture, za umetniško ustvarjanje in poustvarjanje ter za kulturno znanstveno delo. Nagrade se podeljujejo občanom gorenjskih občin praviloma za stvaritve v letu 1977, lahko pa tudi za življenjsko delo, skupinam občanov, delovnim ali drugim organizacijam pa za uspešno delovanje pri širjenju kulture na Gorenjskem v letu 1977 ali v preteklih letih. Višina posamezne nagrade znaša 10.000,00 dinarjev. Kandidate lahko predlagajo samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije, društva pa tudi občani. Predlogi za podelitev Prešernovih nagrad morajo biti dostavljeni žiriji za ocenitev del in za izbor Prešernovih nagrajencev do 1. decembra 1977. Izvršni svet skupščine občine Kranj Reprezentanca Kranja v vodstvu KRANJ — Po prvem delu regijskega prvenstva mladinskih reprezentanc v košarki je prvo mesto pripadlo reprezentanci Kranja A katere nosilec je košarkarski klub Triglav. Mladi iz ekipe Triglava, katere vodja je Goran Valič, so v prvem delu doživeli le en poraz in so nedvomno dokazali s prikazano igro, da so najboljši. Račune jim lahko prekriža le še reprezentanca Škofja Loke B — Kladivar. Izidi: Tržič : Lokainvest — Škofja Loka A 70:80 ( 33:34), Kranj A - Triglav : Radovljica 73:72 (45:38), Jesenice : Škofja Loka B - Kladivar 69:76 ( 33.35), Jesenice : Radovljica 64:54 (28:29), Kranj A - Triglav : Škofja Loka -Lokainvest 69:51 (33:30), Tržič : Kranj B -Šenčur 88:74 (41:33). Lestvica: Kranj A 7 6 1 554:401 12 Radovljica 7 4 3 582:500 8 Škofja Loka B 8 4 2 509:450 8 Jesenice 8 4 4 521:550 8 Škofja Loka A (-1) 8 4 4 490:502 7 Kranj B 7 2 5 432:506 4 Tržič 7 1 6 444:623 2 čm Jesenice : Kranj 22:54 Kranj — Kadetinje so zaključile spomladanski del prvenstva za prvaka Gorenjske v košarki. Kar dve reprezentanci imata po prvem delu tekmovanja enako število točk. Zaradi boljše razlike v danih in prejetih koših je na prvem mestu reprezentanca, katere nosilec je košarkarski klub SAVA iz Kranja. Ves čas je kadetinje uspešno vodil Peter Mohorčič. Izidi: Radovljica : Škofja Loka — Lokainvest 20:43 (13:27), Jesenice : Kranj - Sava 22:54 (12:34). Zaostala srečanja: Kranj — Sava : Jesenice 40:20 (20:8), Radovljica : Kranj - Sava 32:37 (16:17). Lestvica Kranj 5 4 1 217:137 8 Škofja Loka 5 4 1 210:158 8 Jesenice 5 14 179:208 2 Radovljica 5 1 4 148:215 2 čm Jubilej športnega društva »Kondor« GODEŠIČ - Športno društvo »Kondor« z Godešiča pri Škofji Loki praznuje letos 10-letnico svojega obstoja. V tem času se je razvilo v močan športni kolektiv, ki ima že prek 120 članov. Ustanovljeno je bilo na pobudo mladih, ki so se že prej aktivno udejstvovali v bližnjih škofjeloških športnih klubih ali po drugih krajih. Najprej sta bili v okviru športnega društva »Kondor« ustanovljeni namiznoteniška in nogometna sekcija, nato pa še strelska, sankaška in šahovska. Športniki z Godešiča so v preteklih letih dosegli zelo lepe uspehe in rezultate, zato vitrine v njihovi klubski sobi krasijo mnogi pokali, medalje, diplome in druga priznanja. V počastitev jubileja bo društvo letos pripravilo več prireditev; pred dnevi je že bila nogometna tekma med poročenimi in neporočenimi, osrednja proslava pa bo v avgustu. J. Starman Državno prvenstvo v kolesarstvu v Kranju Kranj — V soboto in nedeljo bo kolesarski klub Sava Kranj organizator državnega prvenstva v kolesarstvu za ; lajie in starejše mladince. Prijavlje-i.ii je že skupaj okoli 120 mladih kolesarjev iz dvajsetih jugoslovanskih klubov. Start posamičnega prvenstva bo v soboto, 2. julija, ob 15. uri. Pot bo vodila s Kokrice na Golnik, v Križe, Duplje, Bistrico, Naklo in se zaključila na Kokrici. V nedeljo, 3. julija, bo ob 9. uri na isti progi dirka za ekipni državni naslov. H. J. Odbojkarji iz Toronta v Radovljici Radovljica — V ponedeljek, 4. julija, pridejo v radovljiško občino člani Športnega društva »Slovenije« iz Toronta v Kanadi. Moška in ženska odbojkarska ekipa tega društva slovenskih izseljencev se bosta pomerili z moško in žensko odbojkarsko reprezentanco občine Radovljica. Tekmi bosta v telovadnici osnovne šole v Radovljici ob 9. uri. Bivanje športnikov iz Toronta organizira Slovenska izseljenska matica in Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije. Poleg odbojkarjev so v skupini športnikov tudi nogometaši, ki bodo odigrali 3. in 4. julija tekmi na Jesenicah in v Škofji Loki. Prav tako se bodo tudi odbojkarji pomerili 3. julija z ekipoOK Jesenice. M. F. VARNOST LJUBLJANA TOZD KRANJ KRANJ, KOROŠKA 17 Obveščamo poslovne in druge stranke, da se selimo iz Koroške 17 na JLA-h8 v nove prostore, dne 6. 7. 1977. Tel. štev. je 22-726 ista. Obenem sporočamo zaradi dopustov in povečanega obsega dela do 12.7.77 so uradne ure od 6.00 do 7.30 in 13.00 do 14.30. Na skupščini TKS Kranj Kranj — Pred dnevi je bila prvič letos skupščina TKS Kranj, ki pa je bila spet komaj sklepčna, saj je bilo navzočih le 51 odstotkov delegatov, kljub temu, da so bile na dnevnem redu pomembne točke za razvoj telesne kulture v kranjski občini. Delegati so potrdili realizacijo programa TKS za leto 1976, sprejeli samoupravni sporazum o temeljih plana TKS Kranj za obdobje 1976— 1980, program in finančni načrt za leto 1977 ter vključili tri nove člane v izvršni odbor TKS. Novi člani so postali: Vili Planin-šek, Rajko Kožar in Janez Modic. V preteklem letu je bila ena izmed vodilnih nalog TKS nadaljnji razvoj množičnosti. Ustanovljene so bile štiri nove telesnokulturne organizacije s približno 360 novimi aktivnimi člani. Tudi v šolskih, šport nih društvih se je povečalo število članstva, ki pa je sedaj že na meji objektivnih pogojev za normalno delovanje. V kranjskih ŠŠD je zdaj okoli 5000 članov, kar predstavlja več kot 40 odstotkov šolske mladine. V rekreaciji se je v letu 1976 aktivno, udejstvovalo večje število občanov kranjske občine. Organiziranih je bilo 75 planinskih izletov z okrog 18.000 udeleženci, eno tekmovanje krajevnih skupnosti v kegljanju, ki je zajelo nad 450 občanov in občank, štiri kolesarske trim akcije s 350 udeleženci, množično plavanje »modri val«, trim lige v nogometu (135 udeležencev), odbojki (200), košarki (105) in kegljanju (120). Poleg omenjenih aktivnosti pa je treba povedati, da je bilo organiziranih vrsto tečajev plavanja za odrasle in več sindikalnih prvenstev, ki jih je izvedel ObSS Kranj. Ob pospeševanju množičnosti je bila seveda neodložljiva naloga vseh telesnokulturnih dejavnikov ohraniti že razvito ali začeto dejavnost vsaj na doseženem nivoju in jo razvijati še na višji ravni. Najboljši dosežki v kvalitetnem športu so bili v minulem letu zabeleženi v plavanju, kolesarstvu in smučanju. Žal pa pri pospeševanju tako vrhunskega kakor tudi množičnega športa primanjkuje strokovnega kadra. Priliv novih amaterskih strokovnih delavcev je bil v primerjavi s potrebami komaj omembe vreden. Izšolanih je bilo le 25 novih vodnikov v šolskih športnih društvih (za atletiko, odbojko, gimnastiko, rokomet in košarko), 6 inštruktorjev košarke in 13 vaditeljev plavanja. Veliko razprave je bilo o programu in finančnem načrtu za leto 1977, ki so ga žal sprejeli šele sredi poslovnega leta. Delegati so kritizirali skromne podatke v samem tekstovnem delu programa za letošnje leto, saj je v njem navedena le načelna usmeritev dejavnosti TKS in osnovnih telesnokulturnih organizacij ter drugih dejavnikov v letošnjem letu. Dogovorili so se, da bo letos porabljeno za množično telesno kulturo 2.970.000 din, za vrhunski šport 2,830.000 din, skupne programske naloge 430.000 din, adaptacije in investicije 700.000 din, vzdrževanje objektov 1,800.000 din in dejavnost TKS 1,260.000 din. J. Javornik Majnikov slalom pri Češki koči Jezersko — V spomin na pionirja smučarskih učiteljev in padlega borca Ferda Majnika je smučarski klub Jezersko v nedeljo že sedem-indvajsetič zapored organiziral na smučišču pri Češki koči meddrušt veni slalom z mednarodno udeležbo. Med 70 tekmovalci iz osmih slovenskih in enega avstrijskega kluba je bila najuspešnejša ljubljanska Olimpija, ki je osvojila ekipni pokal pred ekipo organizatorja, na 3. mesto pa seje uvrstila ekipa SK Železniki. Rezultati - člani: 1. A. Mladen Franko (Olimpija), 2. Luka Karničar (Jezersko), 3. Zmagali mladi Preddvor — V tradicionalni rokometni tekmi ob zaključku sezone sta se srečali ekipi »mladih«, ki nastopajo v občinski rokometni ligi, in »starih« nekdanjih igralcev Preddvora. V izredno privlačnem in. zanimivem srečanju je zmagala ekipa »mladih« z rezultatom 36:34 (15:11) in osvojila pokal, ki ga je izdelal domačin Franci Guček. J. Kuhar Brane Kankelj (Železniki); st. mladinci: 1. Tomo Virk, 2. Iztok Forte (oba Olimpija), 3. Jani Valant (Novinar); ml. mladinci: 1. Jure Franko (Olimpija), 2. Davor Karničar, 3. Venček Parte (oba Jezersko); st. mladinke: 1. Jožica Gortnar (Železniki), 2. Breda Juvančič (Olimpija); ml. mladinke: 1. Renata Bregar, 2. Lidija Nahtigal (obe Jezersko), 3. Barbara Gogala (Triglav). A. Karničar 26 ur nogometa v Kamni gorici Kamna gorica - V nedeljo, 3. julija, ob 11. uri se bo pričela nogometna tekma, ki bo trajala 26 ur, to je do ponedeljka, 4. julija, do 13. ure. V okviru praznovanja dneva borca se bosta v Kamni gorici pomerili ekipi Jelovice, ki bo sestavljena iz igralcev Kamne gorice, Lancovega, Podnarta ter Krope in Merkurja, ki ga bodo sestavljali igralci tega podjetja iz Radovljice z igralci nogometnega kluba Vrbnje. DPD Kranj je pred dnevi uspešno organiziralo plavanje potapljačev na reki Savi s ciljem v Dragočajni. Plavanje potapljačev »Sava 77« Kranj — V počastitev dneva borca je DPD Kranj organiziralo peto plavanje potapljačev po 12 km dolgem odseku Save. To je bilo obenem tretje tovrstno tekmovanje. Za razliko od prejšnjih let, prvič je bilo tekmovanje organizirano leta 1971/1972 iz Žirovnice do Kranja, so potapljači startali v Kranju pri elektrarni, s ciljem v Dragočajni — pri avto-kampu. Prva dvojica plavalcev je pogumno zaplavala po mrzli in dokaj nevarni reki ob deseti uri. Plavalci so potem startali vsake tri minute. Plavanja se je udeležilo šest ekip iz treh klubov. Sodelovali so DPD Kranj, KPA Novo mesto in DRM Ljubljana, medtem ko ekipe iz potapljaškega društva Rijeka KOSTRENA letos ni bilo. Prvič je sodelovala tudi popolna ženska ekipa iz DPD Kranj, z ekipo Draksler-Aljančič. Po- gumni dekleti sta zasedli odlično četrto mesto. Omeniti je treba, da ima DPD Kranj v svojih vrstah štiri člane civilne zaščite Kranj in pomeni to tekmovanje hkrati tudi vajo civilne zaščite. Organizacija tekmovanja je bila na visoki ravni, za varnost tekmovalcev na progi pa je skrbela ekipa Zavoda za požarno in tehnično varnost Kranj. REZULTATI: 1. Stare-Brilly (DPD Kranj) 1,00:45, 2. Strniša-Markovič (KPA Novo mesto) 1,01:00, 3. Jager-Vrhovec (DRM Ljubljana) 1,04:05, 4. Aljančič-Draksler (DPD Kranj) 1,06:22, 5. Miklavčič-Rauch (DPD Kranj) 1,07:30, 6. Su-hadolnik-Artač(DPD Kranj) 1,08:49. M Jeršin Javornik — V prostoru delavskega doma so začeli s streljanjem z zračno puško. Dejavnost strelske družine Javornik-Koroška Bela bo oživela, ko bodo pridobili več članov. Družina namerava pripraviti več tekmovanj, dokončno pa tudi urediti prostor v delavskem domu. — Foto: B. B. Vabljivejša krvavška smučišča Po več slabih zimah /. nerentabilno zimsko odejo je zadnja prijetno presenetila, saj so gorenjske žičnice zabeležile v prvih mesecih letošnjega leta znatno več dohodka kot v vsej lanski sezoni. Zima, ki ni skoparila s snegom je obenem tudi dokazala, da imamo kaj borne žičničarske zmogljivosti, kajti gneča na smučiščih je bila nepopisna. Dolge vrste so bile pravilo, ki ne da le misliti, temveč predvsem ukrepati. Pretekla nesistemska ureditev žičničarst va se danes izkazuje v tem da načrtujejo nove zmogljivosti po gorenjskih zimsko-1 u rist i en ih središčih, kakor par dopuščajo možnosti in kažejo trenutni interesi posameznih gostinskih in drugih delovnih organizacij. Vršiške smučine, nujne za kandidaturo svetovnega prvenstva v Kranjski gori, naj hi začrtala Kompas in Gorenjka, ki pa se le korakoma približujeta in le upati je, da ho do trdnega stiska rok čimprej prišlo. Dokaj drugače, a nedvomno bolj zanesljivo in prizadevno se orisujejo nove smučine Krvavca kot vedno bolj priljubljenega in obiskanega visokogorskega smučišča, dostopnega Kranju in Ljubljani. Prav prijetno presenečenje predstavlja dejstvo, da se iniciativni odbor za ustanovitev interesne skupnosti za izgradnjo Krvavca ni le nekajkrat sestal, potem pa popustil v prizadevanjih in skrbi ali brezbrižno počakal na aktualnost nove sezone. Člani nekdanjega konzorcija za izgradnjo Krvavca niso le besedičili in omahljivo obstali, temveč so kaj brž sprejeli nove oblike ustreznejše organiziranosti z interesno skupnostjo* ki je z našo družbeno usmeritvijo, z novo ustavo in zakonom o združenem delu sprejemljivešja oblika, temelječa na delegatskih odnosih, na uresničevanju kar najširšega družbenega interesa. Interesna skunost prinaša novo kvaliteto, nove odnose, ki spodbujajo širšo akcijo, upoštevajoč tudi dragocene in dobrodošle izkušnje nekadnjega konzorcija. Se kako je pomembno, da je bila ta preobrazba hitra in učinkovita: za interesno skupnost se odloča vedno več novih članov, tako s kranjskega kot ljubljanskega območja, članov, ki bodo prispevali svoj nepovratni finančni delež za to, da ho prihodnja smuka na Krvavcu bolj sproščena, privlačnejša, gostinskih zmogljivosti več in kvaliteta storitev bolj zadovoljiva. Interesna skupnost za izgradnjo Krvavca, ki naj bi nudil poleti in pozimi znatno več, je najboljši in najtrdnejši porok, da srednjeročni program krvavškega razvoja ni le spisek želja in potreb. Takšna skupnost, ki onemogoča razdelitev Krvavca na krog ožjih interesov, temveč vztraja na kar najbolj skladni, enotni izgradnji smučarskega središča, med drugim zagotavlja stalno rentabilnost poslovanja in ustvarjanja večjega dohodka. Ne nazadnje pa predstavlja primernejši odnos družbe do razreševanja žičničarskih problemov in tudi odnos družbe do samega kolektiva ob žičnicah, ki je resnici na ljubo do zdaj še kako resno občutil ne le izmikajoč, temveč često tudi malomarno brezbrižen odnos do problemov, ki jih sam ni bil zmožen niti dolžan rešiti. Da bo kar najbolj dolga in vabljivejša nova krvavška smučina, k interesni skupnosti za izgradnjo Krvavca prek samoupravnega sporazuma pristopijo vsi tisti samoupravni organi v delovnih organizacijah, ki se odgovorno zavedajo pomena vedno bolj razširjene zimske rekreacije svojih delavcev. D. Sede j Odpadke pg v vodo Maribor - V sredo, 29. junija, so v Mariboru slovesno odprli XXX. jubilejno športno prvenstvo JLA. Tekmovanja so se že začela. Med najzahtevnejšimi, istočasno pa tudi najprivlačnejšimi disciplinami na armadnih prvenstvih je vsekakor plavanje v obleki in s puško na ramah. Tekmovalci morajo biti za to disciplino odlično pripravljeni. te dni po svetu VISOKE CENE V ITALIJI Italijanski center za poslovno statistiko je naredil studijo o takoimeno-vanih turističnih cenah. Ugotovil je, da so turistične cene v Italiji se naprej visoke, čeprav so lani devalvirali liro za 30 odstotkov. Glavni vzrok za naraščanje cen je inflacija, ki je višja kot v drugih deželah in visoke cene so že močno zmanjšale konkurenčno prednost zaradi devalvacije. Dnevni stroški za bivanje gosta v hotelu A kategorije so v Italiji okrog 43.000, lir in v hotelu B kategorije 28.000 lir. Od 30 mest v svetu, s katerimi so naredili primerjavo, jih je 15 dražjih, precej pa je tudi cenejših. Najdražje je bivanje v hotelu A kategorije v Bruslju in sicer velja približno 74.000 lir, v New Yorku 70.000 lir, v Ženevi prav toliko. Najceneje pa je v Bombayu in Kairu, kjer stane enodnevni pension okoli 18.000 lir. JEDRSKE CENTRALE ZA IRAN Iranski šah Reza Pahlavi je izjavil, da nameravajo kupiti še štiri jedrske elektrarne v Franciji. Dve so že naročili. Iran namerava plačati centrale z nafto, če bo to ustrezalo Franciji. NAJDBE POD KORENINAMI DREVESA Ko je uragan podrl staro drevo v bližini Katmanduja v Nepalu, so začudeni prebivalci našli med koreninami lepo zbirko kultnih predmetov hindujske in budistične kulture. Posebno sta zanimiva pozlačeni možakar in kip boga Gangesa. Predmeti predstavljajo veliko zgodovinsko vrednost. Izvor skrivališča pa Ae ni jasen. Po zgodovinskih virih na tem kraju v zadnjih tristo letih ni bilo nobenega budističnega ali hindujskega svetišča. TELEFON S SPOMINOM Tovarna telefonov v sovjetskem mestu Permu je začela proizvodnjo telefonov s spominom. Najprej se bodo v prodaji pojavili telefoni z običajno krožno številčnico, kasneje pa tudi s tipkami. Ti telefoni bodo za razliko od dosedanjih imeli 12 tipk — na desetih bodo številke tako kot pri običajnih aparatih — dve tipki pa bosta namenjeni za vključevanje spomina. Ce bo izbrana številka zasedena, pozivniku ne bo potrebno ponovno zavrteti številke. Dovolj bo pritisk na gumb za spomin in zveza bo vzpostavljena takoj, ko bo linija prosta. MANJ MRTVIH Odkar so na Švedskem uvedli obvezno uporabo varnostnih pasov, se je število mrtvih in hudo poškodovanih v prometnih nesrečah zmanjšalo za polovico. Podatke je pred kratkim objavila tovarna Volvo. Strokovnjaki te tovarne so proučili skoraj 5000 nesreč, v katerih so bili udeleženi avtomobili te tovarne. REMBRANDTOV AVTOPORTRET Amsterdamski Rijksmuseum je kupil najstarejši znani Rembrandtov avtoportret, ki ga je veliki slikar naslikal na platno v svojem 22. letu, okrog leta 1628. Slika meri 22,5x18,5 centimetra in prikazuje mladega slikarja izza katerega prodira svetloba, tako da je skoraj ves obraz v senci. Avtoportret je znan kot najstarejša podoba tega znanega slikarja srednjega veka. Kdo jo je prodal muzeju in za koliko niso sporočili. MANJ PRISELJENCEV Kanada ni več tako zanimiva za priseljence, kot je bila pred leti. Lani se je v to severnoameriško deželo priselilo nekaj manj kot 150.000 ljudi ali za 20 odstotkov manj kot leto dni prej. Manjše priseljevanje je posledica zmanjšanja števila prostih delovnih mest in vse večje inflacije. Vse bolj pa Kanada odpira vrata tistim, ki prinašajo s sabo ne le strokovno znanje ampak tudi kapital. »bogata Žetev« Te dni se je izvedelo koliko je zaslužil Američan Red Adair s svojo ekipo, ko je ustavil naftni curek na vrtalni ploščadi v Severnem morju. Dobil je 6,6 milijona dolarjev. Vendar to niso vsi stroški za reševanje Severnega morja in ploščadi. Se enkrat, toliko denarja bodo porabili za čiščenje morske površine in obale. Te stroške pa bo povrnila zavarovalnica. nic več pomirjeval Ameriška uprava za hrano in zdravila je sklenila, da bo prepovedala prosto prodajo pomirjevalnih sredstev, ki se jih vsak dan poslužuje na milijone Američanov. Predsednik uprave je ob tem dejal, da zdravila za zmanjšanje živčne napetosti nimajo nikakršnega pozitivnega medicinskega učinka na paciente, izpostavljajo pa jih neposredni nevarnosti pri vožnji z avtomobilom. ŽELEZNIŠKA NESREČA v ponedeljek se je nedaleč od Frankfurta na Odri pripetila huda železniška nesreča. Trčila sta ekspresni potniški in tovorni vlak. v nesreči je 29 ljudi izgubilo življenje, 7 pa jih je bilo ranjenih. Živimo s podedovano miselnostjo, da je še najmanj škodljivo in najbolj priročno, da nam odpadke vseh vrst odnaša voda — Odlagati na breg Save pri Hrušici ali prati gradbene stroje v bistri Blajšnici pri Tržiču ni le nevzdržna malomarnost, ampak usodno onesnaženje, ki se že maščuje Pripadamo generaciji, ki se v dobi nezadržnega tehničnega napredka in visokega življenjskega standarda še ni otresla podedovane, tradicionalne navade, da je še najbolje, da nam odpadke vseh vrst odnese voda. Že res, da je včasih voda odnesla vse, danes pa ob industrijskih in kanalizacijskih, fekalnih odplakah z znatno bolj škodljivimi odpadki voda ne prenese še množičnega onesnaževanja z našimi dodatnimi odpadki, ki so za smetišče. Sploh se še ne zavedamo, da smo z vsakim pranjem avtomobila na obrežju reke spustili vanjo tudi nekaj olja; še pomislimo ne, da smo s cigaretnim ogorkom, ki ga bomo na bregu reke praviloma odvrgli prav vanjo, škodovali. Za takšne navade ni več opravičila, kajti po ocenah vodnih strokovnjakov je onesnaženje na gorenjskih vodah, merjeno z enoto, enako 350.000 enotam, kar pomeni, da onesnažujejo tako, kot da nas ne bi bilo okoli 150.000, temveč še enkrat toliko in več. Da je onesnaževanje treba omejiti, če že ne oopolnoma preprečiti, je nesporno. Čistilnih naprav je premalo — le Škofja Loka se lahko pohvali z napravo, ki jo bo še razširila — in velja, da smo kljub prizadevanjem posameznih organizacij še kar na samem začetku, da ne govorimo o tem, da se posamezniki še nikakor ne zadržujemo. Gorenjske vode sicer ne sodijo v usodno četrto kategorijo Slovesen začetek jubilejnega prvenstva JLA MARIBOR, 30. JUNIJA -Včeraj malo po 17. uri se je v Mariboru začelo XXX. jubilejno športno prvenstvo JLA. Stadion v mariborskem »Ljudskem vrtu« je bil napolnjen do zadnjega kotička. Vsi prisotni so v svoji sredini še posebno toplo pozdravili pokrovitelja tekmovanja, člana predsedstva ZK Jugoslavije in SFR Jugoslavije Edvarda Kardelja, predsednika skupščine SR Slovenije dr. Marijana Breclja, zveznega sekretarja za ljudsko obrambo generala armade Ni-kolo Ljubičica, predsednika republiške konference SZDL Mitjo Ribičiča, vojaške starešine, zastopnike družbenopolitičnega Življenja republike in Maribora ter mnoge druge goste. Otvoritev velike športne manifestacije, ki je posvečena vsem letošnjim Titovim jubilejem in jubilejem partije si je ogledalo več kot 15.000 ljudi. Z velikim navdušenjem so spremljali mimohod športnikov, pripadnikov JLA, ki so s strumnim korakom prihajali na stadion v Ljudski vrt. Na čelu so prikorakali šport-niki-vojaki skopskega armad-nega območja, lanski zmagovalci na vsearmadnem prvenstvu, za njimi pa ekipe iz Zemuna, Beograda, Splita, Sarajeva, Niša, Zagreba, gojencev vojaških šol Dan Iskre v Novi Gorici Iskra, Industrija avtoelektrič-nih izdelkov v Šempetru pri Novi Gorici, je letos prireditelj vsakoletne proslave dneva Iskre. V Novi Gorici se bo jutri (2. julija) zbralo okrog 20.000 delavcev iz vseh organizacij združenega dela Iskre. Na srečanju bodo tokrat prvič podelili priznanja in nagrade Iskre za posebne dosežke. Na proslavi bodo hkrati proslavili 30-letnico razvoja Slovenske Primorske v novi Jugoslaviji. Slavnostni govornik na srečanju bo predsednik republiške gospodarske zbornice Andrej Verbič. ter akademij in Titograda. Kot zadnjo skupino pa so seveda gledalci še posebno toplo pozdravili ekipo ljubljanskega armad-nega območja v lepih zelenih trenirkah. To pa seveda tudi zato, ker je v njenih vrstah mnogo odličnih športnikov — celo državnih reprezentantov. Zato ekipa Ljubljane lahko na prvem športnem prvenstvu JLA v Sloveniji pričakuje zelo dobre rezultate. Slavnostni govornik na otvoritvi prvenstva je bil odposlanec zveznega sekretarja za ljudsko obrambo generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok, prvenstvo pa je odprl pokrovitelj tekmovanja Edvard Kardelj. Tekmovanja so se danes že začela. Trajala pa bodo vse do 4. julija. Takrat bo tudi znan ekipni zmagovalec. Ekipa ljubljanskega armadnega območja ima tokrat lepe možnosti za dobro uvrstitev. Borili se bodo tako kot se mora, so dejali mladi vojaki v razgovoru generalpod-polko vniku Jožetu Ožboltu. J. Govekar onesnaženja, je pa naša Sava občasno zaradi industrijskih odplak večjih tovarn, tekstilne, železarske in prehrambene industrije v usodni tretji kategoriji; občasna katastrofa doleti tudi tržiško Bistrico, ki jo najbolj onesnažuje Lepenka; zaradi Oljarice v Kokri ne poginejo le ribe, občasno olja nevarno uničujejo tudi plankton. Čeprav je takšno onesnaženje nevzdržno, čez noč res ne moreš do denarja za kolektorje in čistilne naprave. Lahko pa imaš več posluha ob spoznanju, da voda kot življenjsko pomembna ni neizčrpen vir. Več smisla in pameti tudi tedaj, ko se odlagajo odpadki na obrežja: jeseniška Izolirka je odložila odpadno žlindrino volno kar v sam breg, čeprav blizu skladišča odpada; jeseniški Kovinar se večkrat potrudi le do hruščanskega mostu čez Savo in stresa odpadke kar tam naokoli; da niti ne govorimo o bistri Blajšnici pri Tržiču, kjer se ne perejo le osebni avtomobili, temveč tudi gradbeni stroji! In tu so poleg industrijskega onesnaževanja še smeti, ki jih večkrat zaradi neorganizirane službe za odvoz odlagamo kar v struge. Akcije krajevnih skupnosti za smetišča in smetnjake so še v povojih, rečnih čuvajev pa je še premalo. Če pa že hočejo preprečiti škodo in zaščititi strugo, lahko napišejo le prijavo sodnikom za prekrške. Le-ti pa kaznujejo s tako minimalnimi kaznimi, da v primerjavi s škodo ni omembe vredno. Tako so vsi tisti, ki jim je vendarle le mar za čisto vodo in neomadeže-vano podtalnico, ki se zavedajo usodnih, dolgotrajnih posledic vsakega, navidez še tako neškodljivega onesnaženja, kot v začaranem krogu: premalo denarja za čistilne naprave, neorganizirana smetišča, mila kaznovalna politika, množica posameznih onesnaževalcev, ki jim je še vedno v krvi, da voda pač odnese vse, tudi zapuščene avtomobile in neuporabne gospodinjske stroje. Odnese že vse, prenese pa ne vse umazanije in strupov, s katerimi jo tako velikodušno uničujemo. Kaj, ko bi se ob upravičenem srdu nad organizacijo, ki je povzročila množični pogin rib, zamislili tudi drugače? Mar se je tako težko na obrežju reke samodisciplinirano zadržati in po pikniku odnesti smeti domov ali na organizirano odlagališče? Nekaj truda bo že, jeze zaradi smetnjakov, ki jih ni dovolj, tudi, ostal pa bo zgled otrokom, novi generaciji, ob kateri in za katero se proti onesnaževanju voda tudi borimo. D. Sedej Ni razloga za preplah V ponedeljek, 20. junija, po 20. uri so se v Bohinjski Bistrici pojavili prvi bolniki z naslednjimi bolezenskimi znaki: bruhanje, driska, krči v trebuhu, slabo počutje in povišana telesna temperatura. Takoj naslednjega dne zjutraj je bil obveščen Zavod za socialno medicino in higieno za Gorenjsko o pojavu obolenj, zato smo takoj poslali tja strokovne delavce. Zdravstveni dom v Bohinjski Bistrici je oskrbel bolnike. Skupno z zdravstveno službo v ZD, pa tudi sanitarno inšpekcijo in veterinarsko službo smo poskušali najti vzrok teh obolenj. Vzeti so bili vzorci vode, živil, blata bolnikov in brisi na prisotnost patogenih črevesnih bakterij. Vsak dan sproti so se podatki preverjali in delo razporejalo. Obiskani so bili vsi obrati, od Nedeljskega zbora aktivistov in srečanja borcev Gorenjskega odreda na Homu nad Zasipom v radovljiški občini so se med drugim udeležili tudi člani ZZB NOV Kokrica iz kranjske občine. Po končani svečanosti na Homu se je 60 borcev podalo na Pokljuko, kjer so ob spomeniku padlim sotovarišem položili venec, nato pa so imeli srečanje pri gostišču Ob tabornem ognju. — A. Ž. - Foto: D. Ristič koder bi se utegnilo obolenje razširiti: šola, mlekarna, slaščičarne itd. Vsi so dobili napotke za poostren higienski režim, ki se tudi dosledno izvaja. Čeprav so bili vzafei pitnih vod v redu, se od 23. junija voda klorira. Od četrtka naprej je začelo število novoobolelih upadati in tudi bolezenski znaki so milejši. Šele po sedmih dnevih je uspela laboratorijska diagnoza iz blata bolnih. Izolirana je bila bakterija iz skupine koli — bakterij, ki pa je patogena (Enteropatogena Eschericia Coli CO78 Kso). Ta bakterija je razmeroma malo poznana. Zaradi tega se delo tudi po izolaciji ni bistveno spremenilo, ker so bili izvedeni ukrepi taki, da so zajeli ukrepe za preprečevanje prenosa povzročitelja črevesnih nalezljivih obolenj. Preiskujemo tudi blato svojcev obolelih, čeprav ni pričakovati prenosa od bolnih naprej. Do 29. junija je bilo vseh obolelih 141, od tega 39 v starosti do 6 let, 57 od 7 do 15 let, in 45 oseb nad 15. let. Obolenja so se pojavila v Bohinjski Bistrici, Stari Fužini, Koprivniku, Češnjici, Jereki, Ribčevem lazu, Studorju, Polju, Nemškemu rovtu, Brodu, Bit-njah, Kamnjah, Srednji vasi, Nomnju, Ukancu, Podjelju in Gorjušah. Obolenja v Bohinju so prenehala in ni bojazni za preplah. Taka obolenja se lahko pojavijo povsod, le da morda niso tako hitri z ukrepi in tudi toliko ni javnost obveščena. Že leta se v Bohinjskem kotu trudijo po najboljših močeh vzdrževati dober higienski režim v živilskih in komunalnih obratih. Tudi krajani sami ne zaostajajo, saj vedo, kako važna je higiena in higienska ureditev za razvoj turizma. Zavod za socialno medicino in higieno za Gorenjsko dr. Ana Kraker-Starman