Jteu. 38.
V LiuBUani. u sredo, dne 11 februar a 1909
Leto XXXVII.
Velja po pošti:
w telo leto naprej	K 26'—
pol leta „	„ 13*—
ut Sfetrt leta „	„ 6-50
iti en mescc „	„ 220
V upravnišlvu:
-;ta celo leto naprej M pc-l leta „ ii* tetrt leta „ u <n mesec „
2 40
11-20
■> 60 t 10
t a ooSllj. na dom 20 h na
m«sec
^jamfczne Stev 10 h=
54<ftdni§tVO le * Kopitarjevih alfcah il i (vhod fez
.. --- .1 Morilce nad tl'(kafno). — Sfokopisi st»
sn >«ra*a|o; m-tianUirana pisma »e ne sprejemajo. Urednllfcegi t e I e »O n a $ t e V. M.
Inserati: Enostop. petitvrsla (.'2 m miza enkrat .... 13 t. za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah st.'n<> enostopna garmondvmU i 26 h. Pri veikratnem ob-iavljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo le y Kopitarjevih ulicah Jtev. 2.
—---Vsprejema naroinlno, Inserat
reklamacije. UpravnlSkega telefona Ste v. 188.
t We


Današnja številka obseva G strani.
Rdečo mošKarodo.
Pesmice je pela.
Kje je tista deklica?
(Narodna pesem.)
Zmešano, ne tako, kakor napovedano, sc je vršil včerajšnji rdeči s'hod. Zborovalci so pričakovali, da »gospod« Etbin rohni na češke radikalce in da jaha visokega politiškega Pegaza. A bilo ni nič. Jurček s podgore ima pisane vole« je zmešal »gospodu« Etbin u njegov skrbno pripravljen govor, da si je pomagal tako, kakor smo pričakovali in da je ubijal klerikalnega zmaja iz jeze seveda, ker smo mi že prej povedali, kar je'mislil »gospod« ■povedati, a potem seveda ni povedal, kar je mislil povedati. Toni bil 'političen shod, ki se mora izpeljati tako, kakor to naznanja spored, bila je navadna maškarada, res primerna za predpust.
Takole se je vršila včerajšnja soc. de-mokraška maškarada v Hribarjevem, par-don v »Mestnem domu« »gospoda« župana Hribarja:
Bartelj otvori shod ter prične nekaj govoriti o zaključitvi državnega zbora in da se starostno zavarovanje ni uresničilo. Sedaj nastane precejšno vpitje in žvižganje. Barteij: Pozivam reditelje, da vržejo tiste ljudi, 'ki tukaj razgrajajo, ven! Etb. Kristan: Na galerijo, reditelji! Neka ženska: Sami otroci so gori! Reditelji ukaze obeh desetnikov točno izvrše. — Bartelj: Reditelji naj vrata zaprejo! — Se tudi zgodi. Klici: Abcug! - Raufankerarji so šli! — •
Predsedstvo prevzame Kocmur in .prične se prvi čin: nastop »gospoda« Et-bina Kristana. Divje je valil oči in stresal grivo ta — salonski lev, nevarno je zazijal in zarjovel, grozeč, koga bi požrl, in izza plota ostrega zobovja se je usulo grmenje — proti komu mislite? Proti baronu Bie-nerthu morda? Ej, motite se! Tega je pustil lepo na miru. »Warum in die Ferne sclnveifen, sieli, das Gute liegt so nah!« bi rekel literat. »Klerikalec« je začel trgati in »Slovenca« je mrcvaril, da se mu je dolga brada kar cedila rdečih pen. Zlasti »Slovencev« včerajšnji uvodnik: »Pred social-nodemokraškim shodom« mu ni šel v glavo, tolikObolj pa v roke, ki jih je urno pre-
metaval, kakor Sanho Panzovi vetrni mlin lopate. Ne, to bi bila preslaba primera! Vihtel jih je, kakor se obrača ventilator boljšega sestava, da nas je kar prijeten hlad obhajal. In iz rokavov je stresel v pol uri 300 »klerikalcev«, 500 »Slovencev«, povrh pa še 600 »prokietih hudičev«. >Kierikalci« in »Slovenec« seveda vsi ubiti, »hudiče« pa bo še rabil na prihodnji maškaradi.
Drugi čin: Tržaški »gospod« Kopač slika na steno v groznih barvah vraga: »Narodno delavsko organizacijo« in svari pred »krumirji«. Nek zborovalec vpraša: »O kakšnih »krumpirjih« le vedno govori? Se Bog, da jih imamo!« — Nak, da so tržaški Slovenci zadnja leta postali taki tolovaji, ki z noži in koli preže za vsakim vogalom na nedolžne internacionalce, ki ■niso »Kraševci«, ki jfh Kopač tako zaničuje, kdo bi si to mislil! In da je podpredsednik političnega društva »Edinost« tak ■nevaren subjekt, ki je presedel 19 mesecev ali koliko v ječi, kdo bi to verjel! In da so Pittoni, Scabar in Kopač ter Kopačev in »gospoda« Etbina Kristana intimus Korlček Linhart dobili tržaškim Slovencem slovensko državno ljudsko šolo, kdo je to še čul! Posebno okusnega pa se je pokazal bivši tržaški kromar »gospod« Kopač ,ko je postavil dr. Evgemi Lam-petu p on d ant v krojaču Škrlju!
To je bilo pa celo za trdne živce poročevalca »Slovenskega Naroda« preveč. ,ln dovolil si je nasproti kolegi opazko: To je pa le preveč! — Zdaj je bil ogenj v •strehi. Predsednik Kocmur strogo pokara poročevalce, naj pišejo če hočejo, ako pa ,kateri le še zine besedo, poklical bo reditelje! — Se pozna, da se je »gospod« učil pri soldatiti podčastniške manire. — Neki menda 12 let star vajenec zakliče: Vse tli poločevalce ven! — Pa so kljub temu ostali, da vidijo nadaljne prizore.
Nastopi Ante Kristan. Prijazna priKa-zen. Nič več tiste divjosti, nič tistega pesimizma. Vraga na steni: Narodno delavsko organizacijo — je drapiral s tako ve-■selimi barvami, da so se mu vsi smejali. (Komu? Op. stavca.) Ante 'se tej organizaciji smeje, da se mu na okroglem telesu popek maje. Pozabil je pa povedati, da »tulijo« grobovi.
Zdaj samo vprašanje. Vra — vidite, kako hitro bi se človek v tej družbi kleti navadil! — torej: vrabca, kdo ima zdaj prav, ali Kopač ali Ante?
Končno je Kocmur »Našo Moč« ubil, poslanca Gostinčarja pa je slovesno izročil porotnikom, »ker zdaj nima imunitete!«
S tem je bila glavna maškarada končana. Ko smo se že vpraševali, kaj pa je tebe treba bilo, ti socialno - demokraški sliodek, — nastopi še enkrat lev —- salonski — »gospod« Etbin Kristan in snubi naročnike za »Rdeči Prapor« in »Naprej«. Dobro! Zdaj vsaj vemo, čemu smo prišli na shod.
Maškarada je minila okrog 11. ure. Skoda, da ni trajala do polnoči, ko se običajno snemajo krinke. Zanimivo bi bilo te sodruge-buržoaje videti zopet enkrat brez krink . . .
Zastonj smo pričakovali, da bi kdo kaj omenil o nastopu vojaštva proti delavstvu septembra meseca. Zato pa smo imeli prizor za bogove, ko je ljubljanski župan pustil od socijev v Mestnem domu svoje pristaše nabunkati.
Slovanski obroč.
Češko - jugoslovanski - starorusinski odbor se je včeraj popoldne pod predsedstvom dr. Pacaka več ur posvetoval o solidarnem postopanju v odboru zastopanih strank. V vseh točkah se je doseglo popolno sporazumljenje. Posvetovanja so sc udeležili poslanci dr. Pacak, Zaz\vorka, dr. Čelakovsky, Šijinger, Mastalka, grof Thun, Sramek, dr. Šusteršič, Ploj, dr. Korošec, Hlibovicki, Kurylowicz. Kakor se poroča, se ni doseglo sporazumljenje zgolj nasproti sedanji Bienerthovi vladi marveč tudi v slučaju, če se eventuehio izpremeni položaj.
Proti sedanji Slovanom neprijazni vladi se je zvaril trden slovanski obroč, o katerem upamo, da ga ne bodo stric razne vladne spletke, ker brez vsakega dvoma je, da bodo poizkušali vladni krogi s spletkami razrušiti slovanski obroč.
Dr. Braf jc naznanil Cehom, kako omogočiti češki deželni zbor. Vlada hoče dati Nemcem enega deželnega odbornika, enega nemškega aktuarja in nastavljenje deželnih uradnikov po narodnem ključu.
Da je Bienerth zelo neroden, smo že •opetovano naglašaii. To potrjuje tudi pisava »Fremdenblatta« ki piše proti delu češkega časopisja, da naj Čehi ne iščejo Bienerthu naslednika, češ da je velika sreča, da ni odvisno od praških časnikar-
jev imenovanje ministrskega predsednika. Med Bienerthove nerodne korake prištevamo tudi nastop proti češkim radikalcem.
Preiskave v Pragi.
Praga, 17. februarja. Dne 15. t. ni. popoldne je pozval k sebi predsednik kazenskega sodišča, dvorni svetnik dr. Wo-koun, vse predsedstvene uradnike kakor tudi preiskovalne sodnike in jim podal zaupna navodila. Dne 16. t. m. ob 8. zjutraj je prišlo v VVokovnov urad 20 tajnih policistov, vsi višje predsedstveni uradniki in 16 državnopravdnikših uradnikov ter vsi preiskovalni uradniki. Po podrobnih ukazih so se podale nato posamezne skupine v stanovanja posameznih strankinih voditeljev, kjer so napravili hišne preiskave. Policija je že v ranem jutru v.<x-stražila njihova stanovanja. Preiskovalna komisija za vsako stanovanje je obstajala iz enega preiskovalnega sodnika in enega državnopravdniškega uradnika z dvema tajnima policistoma. Hišne preiskave so se vršile pri poslancih Klofaču, Cliocu, Buri-valti in Slami, v stanovanju predsednika žeiezničarske organizacije Vonja, v stanovanju in v pisarni odvetnika dr. Hibsch-manna, pri uredniku »Češkega Slova« Stribernegu, pri uredniku Spatnyju, pri strankinem tajniku Seidlu, v strankinem tajništvu, v uredništvu »Češkega Slova« in v uredništvu kakor tudi v urednikovem stanovanju glasila državnih uslužbencev. Dobili so pri preiskavah številno korespondenco, tiskovine, oklice, protivojaške letake, kar so vse zaplenili. Hišne preiskave je ukazalo baje notranje ministrstvo, na kar se je izposloval sklep sodišča. Urednika Stribernega bodo zasledovali zaradi razžaljenja Veličanstva. Zasledovali so tudi letake, s katerimi je pozivalo praško osrednje strankino vodstvo pokrajinske organizacije, naj prirejajo proti-vladne demonstracije. Pri poslancu Cliocu so zaplenili razne zapiske, pri predsedniku narodnega kluba v Žižkovu, Hajeku, in pri blagajniku narodnih socialistov, Kralu, so tudi zaplenili mnogo pisem. Vse zaplenjene spise so izročili načelniku praškega državnega pravdništva, Morstadtu. Vseh hišnih preiskav je bilo 20. Proti vsem, pri katerih so dobili obteževalen materijal, uvedejo kazensko preiskavo zaradi hujskanja, razžaljenja veličanstva itd. Dvorni svetnik Morstadt je vodil celi dan preiskavo. Ni izključeno, da aretirajo več na-
LISTEK.
Otok zokladov.
Angleško spisal R. L. Stevenson. Prevel J. M.
(Konec.)
Oni trije so nas morali bolj pozorno opazovati, kakor smo mislili in kakor se je kmalu pokazalo. Kajti na potu skozi ožino smo se morali držati zelo blizu južnega brega in tamkaj smo videli vse tri, ko so klečali skupaj na nekem peščenem pomolu in milo proseče dvigali svoje roke. Nas je močno ganilo, mislim, ker smo jih pustili v tej nesreči; vendar mi nismo mogli prenesti še enega upora, in vzeti jih domov, kjer so jih čakale vislice. Zdravnik jih je nagovoril ter jim povedal o zalogi, ki smo jo pustili zanje in kje jo morejo najti. Oni so nas pa še nadalje klicali po imenih ter nas v božjem imenu prosili, da naj bi imeli usmiljenje z njimi ter jih ne pustili umreti v takem kraju.
iKo so videli, da je vozila ladja svojo pot dalje in se je vedno bolj oddaljevala iz slišne daljave, je eden izmed njih — ne vem, kedo je bil — skočil s hripavim krikom na noge, potegnil puško k rami ter ustrelil; kroglja je žvižgala mimo Silver-jeve glave in prodrla glavno jadro.
Po tem dogodku smo stopili v zavetje ograje in ko sem čez malo časa zoipet pogledal izza nje, jih ni bilo več na svojem mestu in peščen pomol nam je v naraščajoči daljavi skoro izginil izpred oči. S tem je bil konec vsemu in proti poldnevu se je v moje nepopisljivo veselje pogreznil tudi najvišji vrh Otoka Zakladov v modro morje.
Nam je tako zelo primanjkovalo mož, da ie moral vsakdo na krovu pomagati — samo kapitan je ležal na zadnjem delu ladje in dajal svoja povelja; četudi mu je bilo namreč že precej bolje, je vseeno še potreboval miru. Obrnili smo se proti najbliž-ujemu pristanišču španske Amerike, kajti brez novih mornarjev si nismo upali voziti naravnost domov in tako se je zgodilo, da smo bili vsled nasprotnih vetrov in nekoliko večjih viharjev popolnoma utrujeni, ko smo dospeli tja.
Solnce je ravno zahajalo, ko srno vrgli sidro v zelo lepem, okoli in okoli od zemlje obdanem pristanišču; na mestu so nas obdali čolni polni zamorcev, mehikanskih Indijancev in polkrvnih, ki so prodajali sadje in zelenjavo in se ponujali, da se potapljajo za mal denar. Zdravnik in sodnik sta stopila na suho, da prebijeta tamkaj večer, ter vzela mene seboj. Kmalu sta se seznanila s kapitanom neke angleške bojne ladje, se začela pogovarjati, se podala z njim na njegovo ladjo in se, da povem na kratko, tako dobro zabavala, da sc jc že
svital dan, ko sta se zopet vrnila na »His-paniolo«.
Ben Gunn je bil edini na krovu, in kakor hitro smo stopili na ladjo, nam je začel s čudovitimi obrazi pripovedovati novo zgodbo. Silver jo je popihal! Izpostavljeni ie pripustil, da je v malem čolnu pred nekoliko urami skrivaj odšel; in sedaj nam jc zagotavljal, da je storil radi tega, da nam ohrani naše življenje, ki bi bilo gotovo izgubljeno, ako bi »ta mož z eno nogo ostal na krovu«. Vendar to ni bilo vse. Pomorski ropar ni odšel praznih rok. Ne-opaženo je prežagal steno ter vzel eno izmed vrečic zlata, vredno morebiti tri ali štiri sto ginej, da si pomaga na svojih nadaljnih potovanjih.
Mislim, da smo bili vsi veseli, da smo se ga tako poceni iznebili.
No, da končamo našo povest, najeli smo nekoliko mornarjev, imeli ugodno vožnjo in Hispaniola je dospela v Bristol ,ravno, ko je gospod B!andly začel misliti da bi pripravil pomožno ladjo. Samo pet mož se jc vrnilo izmed onih, ki so odrinili z njo na morje »Pijača in vrag sta pobrala ostale,« in še celo prav imenitno, akorav-uo se nam ni godilo tako slabo, kakor oni ladji, o kateri so prepevali, da se je izmed petinsedemdeset mornarjev povrnil samo eden..
Vsakdo izmed nas je dobil bogat delež zaklada ter ga vporabljal modro ali nespametno, kakor je bila ravno njegova
narava. Kapitan Smollett ne vozi več po morju. Gray ima denar in je vstopil v pomorsko šol o-. Sedaj je podčastnik in deloma lastnik lepe ladje; poleg tega je oženjen in družinski oče. Kar se tiče Ben Gunna, je dobil tisoč funtov šterlingov, katere je ali zapravil ali zgubil v treh tednih, ali bolj natančno povedano v devetnajstih dneh, kajti dvajsetega je že zopet prišel prosit. Dali so mu mesto vratarja, prav ono, česar se je na otoku tako zelo bal; šc vedno je živ in zelo priljubljen pri dečakih, akoravno kot nekak norček, in je v nedeljah in praznikih imeniten pevec v cerkvi.
O Silverju nismo več čuli. Ta strašni mornar z eno nogo je izginil; mislim, da je našel svojo staro ženko in živi morebiti prijetno ob strani nje in kapitana Flinta. Upajmo, da jc tako, kajti njegovo upanje na prijetnost na drugem svetu je zelo majhno.
Srebro v paličicah in orožje se še vedno nahaja tamkaj, kjer ga je zakopal Flint, vsaj kolikor je meni znano, in bode gotovo ležalo tamkaj na vekov veke, kar sc mene tiče. Niti voli niti še tako močne vrvi bi me ne mogli privesti zopet nazaj na ta prokleti otok, in najhujše sanje, ki jih kedaj imam, so one, ko čujem, kako se morje zaganja v njegovo obrežje, ali pa ■kadar v spanju nenadno kviško planem ter mi še vedno doni na ušesa ostri glas kapitana Flinta: »Pijastri! Pijastri!«
rodnih socialistov. A ne samo v Pragi, tudi v mnogih drugih čeških mestih so se vršile hišne preiskave. Klofačevo glasilo »Češke Slovo« poroča, da namerava vlada razpustiti narodno socialno miadeniško organizacijo, tudi nameravajo poostriti oblastveno nadzorstvo narodne češke strokovne organizacije. Oblasti hočejo tudi dognati, kako so se pripravile in izvršile praške protinemške demonstracije.
Tako se ne pomirjajo razburjeni duhovi. Obžalujemo, da je pričela uvajati v Avstrijo Bienerthova predpustna vlada št. J. Rauchovo prakso, dasi obstrukcije radikalnih Čehov ne odobravamo, ker jc spravila v ospredje sedanjo protivladno vlado.
Za Abrahamoviča se je potegnil krakovski »Čas«, češ, da ne »Polj.kolo«, marveč krona imenuje ministre. Je že res, a v ustavnih državah poverijo stranke svojim zaupnikom nalogo, čc smejo ali ne smejo biti ministri.
Kai da namerava Bienerth, je izklepe-tal neki list dne 15. t. m., kar krščansko-socialno časopisje, ki podpira sedanjo vlado ostro graja. List priporoča, naj se nekaj mesecev sistira ustava in naj se dopolni član XIX. temeljnih postav z jezikovnimi naredbami. Krščansko-socialno časopisje pravi, da misel ni tako napačna, a da ni bilo primerno ravno zdaj to objaviti. ko se prične Bienerth pogajati s strankami. Pristavljajo, da kdor hoče to izpeljati, mora molčati. Mi to zabeležuje-mo s pripombo, da bi gotovo pod sedanjo, Slovanom neprijazno vlado, izpadlo dopolnilo Nemcem v prilog.
OGRSKA.
Nov predlog glede na bančno vprašanje sta izdelala ogrski ministrski predsednik Weckerle in trgovinski minister Košut. Weckerle je v tem načrtu, ki so ga pretresavali v zadnjem ogrskem ministrskem svetu pretekli petek, 14. t. m. na Dunaju poročal cesarju. Cesar sam o tej stvari ni nič odločil. Ker je VVeckerle dober finančnik in za svojo osebo pristaš skupne banke, je baje izdelal tak načrt, ki v resnici na skupnosti bistveno nič ne izpremeni, temveč vsebuje le nekaj narodnih koncesij v zgolj formalnih, zunanjih rečeh. Glede na banko se bodo pričela koncem februarja pogajanja z avstrisko vlado, ki pa bodo silno težavna in najbrž tudi ne bodo pravega uspeha imela, ker je sedanji avstrijski finančni minister Bilinski odločno za skupno banko in je to že javno v »Fremdenblattu« povdaril.
Nove nasilnosti proti Rumunom. V Oravici kandidira na mesto rajnega Ru-muna dr. Brediceru Jurij Pop, predsednik rumunske narodne stranke. Mažari so postavili nekega rumunskega renegata Sic-gesztusza. Da bi slednji zmagal, so ko-mandirali v Oravico 300 žandarjev, ki so več občinskih predstojnikov, ki so za Popa agitirali, zaprli. Vzlic temu bo mažarski kandidat propadel, ker bodo za Ru-muna giasovali tudi Švabi. Minister za notranje zadeve, Andrassy, je poslal v Oravico pismo, kjer pozdravlja kandidaturo Siegesztuszovo, češ, da jc Rumun, ki priznava ogrsko državno idejo. Res, čeden Rumun mora to biti!
V ogrski zbornici je predsednik Justh odtegnil Rumunu Manju besedo, ker je grajal, da se armada pomažarizuje. Poslanci so bili seveda silno ogorčeni nad »izdajalcem domovine«.
SRBIJA.
Francoska sodba o Srbiji. Jacquos Morlay, dober poznavavec balkanskih razmer, izvaja v »Eclair« o Srbiji nekako sledeče: Dočim smatra cela Evropa aneksijo za izvršeno in neizpremenljivo dejstvo, moti Srbija ves svet s svojim razburjenjem. Plačani hujskači mobilizujejo belgradsko ulico. Odkod to, da to gibanje noče ponehati? Karagjorgjeviči so začeli delati za velesrbsko idejo. Tri stvari so jim pomagale: 1. zveza med Mladoturki v Parizu in Londonu in Srbi, 2. zveza z ogrskim parlamentom za časa opozicije Ko-šutovcev proti Fejervaryju ter s Hrvati v obliki reške resolucije in 3. obnovljenje diplomatiških odnošajev med Belgradom in Londonom leta 1905. Srbija je podpirala Kcšutovce v boju zoper Dunaj, Mlado-turkom pa je obljubila še davno pred aneksijo, da revolucionira Bosno. Srbija je podpirala tudi laško iredento, Toda vsi prijatelji so Srbijo zapustili, Ogri, Turki in Anglija, zadnji čas tudi Rusija. Če v Belgradu zdaj rožljajo sablje, je to le izbruh onemogle jeze. Armada ni prav nič oborožena in tudi ne bo. Krupp v Hssenu noče srbskih naročil niti sprejeti, ker še prva niso plačana. Če kralj Peter armado mobilizira, protizarotniški častniki pridobijo vojake m svojo stran in kralja odstavijo, M orla v svetuje belgradskim krogom, naj nehajo Evropo nadlegovati.
Francija svari Srbijo. Srbska vlada dementuje," da je Rusija odsvetovala, naj
se ne odpošlje velevlastem spomenica. Srbski poslanik v Parizu, Vesnič, *pa Ob-avlja v »Petit Journal«, da je on bil tisti, ki je vlado v Belgradu opozoril, da bo )oljše, ako svoje spomenice ne odpošlje, predno ne bosta poravnana turško - bolgarski in avstrijsko - turški spor, kajti šele potem bodo velevlasti pripravljene baviti se temeljiteje s srbskimi zahtevami. — 16. t. m. je francoski poslanik v Belgradu ministrskemu predsedniku izjavil, da francoska vlada od srbske pričakuje mirno politiko.
Pametni dr. Milovanovič. 15. t. m.
se je v Belgradu vršil pod predsedstvom traljevim ministrski svet, katerega se je udeležil tudi srbski poslanik v Carigradu dr. Nenadovič. Slednji je vnovič predlagal, naj mu da vlada na razpolago dva mi-ijona dinarjev, da pridobi zase mladotur-ški odbor, da prepreči avstrijsko - turški sporazum. Minister za zunanje zadeve, dr. Milovanovič, se je temu odločno uprl in ministrski svet je po kratkem posvetovanju Nenadovičcv predlog odklonil.
Nobena intervencija! Avstrijska vlada označuje vest, da sc je Avstrija glede ua srbske provokacije in oboroževanja obrnila do velesil in namerava od njih iz-poslovati mandat za pacifikacijo Srbije, za popolnoma izmišljeno. Srbske zadeve niso nikakor aktualne.
Srbski vojni minister ostane na svojem mestu, ker je finančni odsek skupščine definitivno sklenil, da mu dovoli 11 mi-ijonov dinarjev dodatnega kredita. — S prestolonaslednikom se je vojni minister zopet spri, ker bi prestolonaslednik zdaj moral obiskovati generalni štabni tečaj, pa ni zadosti pripravljen, vsled česar se vojni minister upira, da bi ga sprejel.
Napeto razmerje med Srbijo in Bolgarijo se je drastično pokazalo 15. t. ni., ko se je peljal skozi Belgrad na potu na Dunaj bolgarski car Ferdinand. Car se je peljal v posebnem salonskem vozu, pri-klopljenem na srbski brzovlak, odredil pa je, cla se je voz odklopil izven belgrajske postaje in ga je posebna lokomotiva, dana na razpolago od ogrskih državnih železnic, nato takoj odpeljala v Zemun, kjer je car prebil 40 minut odmora. Baje je dejal, da se v Belgradu ne čuti dovolj varnega. Srbski dvor in vlada sta vsled tega dogodka zelo iznenadena.
TURČIJA. Pogajanja z Avstrijo se ne bodo zavlekla? Novi vezir Hilmi - paša je poslal turškim poslanikom na inozemskih dvorih okrožnico, v kateri jih obvešča, da vlada ne bo izpremenila smeri dosedanje zunanje politike. Veliki vezir je dopisniku »N. Fr. Pr.« celo dejal, da bo pogajanja z Avstrijo pospešil. O bojkotu pravi vezir, da ponehuje. »Ikdam« poroča, da so turški poslaniki velevlastem naznanili, da ostane politika novega kabineta glede na zunanje zadeve ista kakor pod prejšnjim režimom. Vrhutega je veliki vezir Hilmi - paša 15. t. m. sam zagotovil poslanikom tujih velevlasti v Carigradu, da bo nadaljeval politiko prijateljstva z vsemi velevlastmi in ohranil tudi dobro razmerje do balkanskih držav.
Kaj sodi Evropa o februarski revoluciji. Splošno se povdarja, da padec velikega vezirja Kiamil - paše, povzročen od častnikov, ki so parlament prisilili, da izreče vezirju nezaupnico, ne kaže zdravih razmer. Prej sta v Turčiji vladali dve struji: oficielna, zastopana po ministrih in dvorna kamarila, zdaj pa pravtako gospodarita dve vladi: ministrstvo ter mlado-turški vojaški odbor, enkrat ta, "enkrat ona. navadno pa slednja. Mladoturki ne ravnajo prav in po ustavnih načelih, ker nočejo prevzeti vlade in s tem ustavne odgovornosti, ampak terorizujejo vlado in javnost s pomočjo častniške kamarile. Zato sc tudi tuje velevlasti kaj težko pogajajo s turško vlado, ki v rčsnici ne vlada.
Novo ministrstvo še ni popolnoma sestavljeno, ker se poslanik v Londonu, Rifaat - paša brani prevzeti vodstvo zunanjih zadev. Ostali minstri so že vsi imenovani — vsi so člani bivšega kabineta. Veliki vezir Hilmi - paša ni Mladoturk, pač pa simpatizuje z njihovimi cilji. Vse drugo, kar se govori, je puhla kombinacija. Ne ve sc, ali je Angliji demisija njenega prijatelja Kiamil - paše prav ali ne, tudi se ne ve, ali bo vlada začela proti mlado-turški postranski vladi boj ali ne, niti so znani nameni sultanovi.
Kreško vprašanje. Kakor znano, Anglija nikakor noče dovoliti, da Grška ane-ktira Kreto. Anglija brezpogojno podpira Turčijo, da si s tem pridobi simpatije ce-Icga muslimanstva, kar ji v Indiji in Aziji sploh dobro služi. Nov dokaz za to jc, da jc Anglija v nasprotju z dogovorom od 1. 1906 na Kreti izmenjala svojo posadko z novo, namesto da bi zapustile njene čete otok, kakor sc jc sklenilo. Svojo odločbo utenicl uje Anglija s tem. da rabijo moha-medanci na Kreti varstva.
Angleški polkovnik Maunseli, bivši vojaški ataše v Carigradu, jc te dni v Dedeagaču in Drinopolju v Makedoniji i nadzoroval turške čete ter celo v vojaški opravi poveljeval parado. Stvar jc vzbudila posebno pozornost.
BALKAN.
»Združene podonavske države« je
naslov članku nekega »Peregrlna« v 4. številki »Osterr. Rundschau«, ki je vzbudila z njim občno pozornost. Člankar izvaja nekako sledeče: Srbija sc sicer po pravici 'pritožuje nad usodo, ki jo čaka, ker sc je Avstrija trdno vkoreninila v Bosni, vendar pa se s svojimi pritožbami obrača na napačno adreso, ker se Avstrija zaradi upravičenih elespanzivinih teženj Srbstva ne more odpovedati svoji pravici biti velemoč. Srhi so upali, da se habsburška velesila med laško in srbsko i r i— deiito zdrobi, ker so se pa varali, hočejo zdaj junaško umreti. Umreti za domovino je sicer lepo, boljše pa je za domovino živeti, če so dani za življenje pogoji. In te Avstrija lahko da vsem balkanskim podonavskim državam. Če hočejo balkanske države gospodarsko napredovati in se ojačiti, je potrebno, da sc pridružijo habsburški monarhiji v obliki državne zveze s skapno banko, skupno carino in primerno vojaško konvencijo. Ostale bi drugače čisto samostojne in obdržale tudi svoje dinastije, pridružile 'bi se Avstriji nekako tako, kakor so se južnonemške države Prusiji. Misel podonavske federacije je stara. Košut je hotel Ogrsko združiti s Srbijo, Bolgarijo, Črnogoro in Bosno, da uniči habslburštvo, bivši srbski ministrski predsednik Vladan Gjorgjevič in ruski minister za zunanje reči Izvols/kij pa zdaj predlagata balkansko federacijo pod turškim vodstvom. Obe te .kombinaciji sta napačni. Ogrska ne more biti voditeljica podonavske federacije, ker je premalo kulturna im bi v tei federaciji čisto gotovo sama propadla. Turška hegemonija na Balkanu je za vedno izključena — musliman ne more biti gospodar kristjanu, mladoturki pa so tudi šovinisti, Avstrija pa kot narodnostna država in gospodarsko krepka je kakor nalašč poklicana za tako federacijo. Kralj srbski, car bolgarski in knez črnogorski bi stopila z avstrijskim cesarjem v isto razmerje, kakor 'kralj 'bavarski s pruskim. Skupščina in sobranje bi ostala. Osnovati se bi moral zvezni svet. Postavodaja bi bila neodvisna, skupne odredbe bi se nanašale na vojsko, carino, banko in državljanstvo. Na ta način bi udarili Ogre, ki nam itak delajo le s;t-nosti.
ITALIJA.
Italija izolirana? V angleških diplomatiških krogih se polaga velika važnost na politiški razvoj v Italiji. Napeto se pričakuje, kaj prineso nove zbornične volitve marca meseca, ali ostane Tittoni in se nadaljuje trozvezna politika ali pa začne Italija novo pustolovsko politiko. Italija tvori nevarnost za evropski m i r. Intrigira na Balkanu in skuša pridobiti za svoje namene Rusijo zase. Javna tajnost je, da je Italija te dni v Parizu povprašala, ne bi jo Ii Francija sprejela v entento Anglija-Franciia-Rusija, da je pa Francija, ki je odločno avstroljubna, to odklonila. Francija se je celo postavila laškem vseučiliškem vprašanju popolnoma na stran1 Avstrije, kar dokazujejo članki »Tempsa«. Francija in Anglija nočeta namreč nikakor podpirati balkanske iu afriške politike Italije, ker bi to vedlo do novih zapletljajev. Velesile se bodo glede na Balkan mirno sporazumele, saj sta se celo Nemčija iu Francija glede na Maroko. Motivcev miru ne bodo trpele. Zato ne Srbija, pa tudi ne Italija ne bosta našli simpatij, ako se ne odpovesta svojim pustolovščinam. Italija stoji pred izolacijo. Zato nekateri Lahi, med mirni veleireden-tar, pa pošten mož Barzilai, priporočajo, da se med Italijo in Avstrijo odstranijo ne-sporazumljenja.
ANGLIJA.
Odločna mirovna izjava je prestolih govor, s katerim je otvoril 16. t. m. angleški kralj po svojem povratku iz Bero-lina angleški parlament. V prestolnem govoru naglaša kralj, da je sprejem v Berolinu napravil nanj mogočen vtis in ga zelo zadovoljil. Prepričan ic, da sc bo utrdilo prijateljsko razmerje med angleškim in nemškim narodom. Odnošaji do vseli- velevlasti so prijateljski. Glede na Balkan pravi prestolih govor: »Veseli me, da čti-jem, da jc upanje rešiti balkanske težave večje kot je bilo«.
INDIJA.
Nevarni nemiri po celi sprednji Indiji, zlasti v Bengalu, niso ponehali. Policija je prišla na sled veliki uporniški organizaciji, ki je sestavljena iu urejena po zgledu ruskih teroristiških družb. Najbolj vznemirljivo je, da pripada tem družbam v prvi vrsti bratnitiska kasta. Ni torej prav nič nerazumljivo, da je Anglija zad-
nji čas opustila svoje napade na Avstrijo in sc kralj Edvard VII. približuje Nemčiji. Indija je prva skrb Anglije, ki zanjo žrtvuje vse druge interese.
Dnevne novice.
-f Izreden užitek ima človek, če bere, kadar ima preveč časa, modrovanja ženskih radikalnih filozofk v »Omladini«. Tako piše v zadnji številki neka »Slava« o tem, s kakšnimi občutki je brala Rous-seaua in kakšne imenitne ideje so se ji pri tem porodile v glavi: »Rousseaujeva verska razrnotrivanja so sama na sebi vsekakor precej vredna. Toda tega razmiš-ljevanja je zmožen le mož; žena za to nima moči ln ji tudi ni potrebna. Medtem, ko mora biti njegov mož prost predsodkov, mora delati le to, kar sam izpozna za pravo, se inera žena ukloniti javnemu mnenju. S pomočjo svoje vesti in pameti si mož lahko sam ustvari lastno versko naziranje, ki je tudi edino pravo. Zona pa lega ne more storiti. Zato naj se deklice že v mladosti navaja k pobožnosti, medtem ko sine mož misliti na vero šele tedaj, ko si more sam popolnoma razjasniti vsako stvar. Glede tega pravi: »Vsaka deklica naj veruje to kar njena mati, vsaka žena naj pripoznava vero svojega ino»ža.« Radikalna modrovavka temu pristavlja: »Po mojem mnenju bi morala tedaj vsaka žena menjavati svoje versko prepričanje. Pa kje je tisti naravni glas, ki more velevati, da bi morale žene slepo verovati 'najbolj tajne in skrivnostne reči, če so morebiti od dotične osebe materielno odvisne?« -- Rousseau je sicer spravil skupaj vel;k galimatijas, ampak naša radikalna »Slava« ga prekaša, kakor vidimo.
— Pogreb Luja pl. Šukljeta, sina kranjskega glavarja pl. Šukljeta, se je vršil včeraj ob veliki udeležbi. Udeležili so se pogreba med drugimi deželni predsednik baron Schvvarz s prezidialnim tajnikom grofom Kiiniglom, deželna odbornika dr. LaiiTpe in grof Barbo, deželna poslanca Dular i<n dr. Eger, ravnatelj deželnih uradov Zamida, podravnatelj dr. Zbašnik, deželni stavbni nadsvetnik Klinar, vodja deželne bolnice priinarij dr. Gregorič, predsednik okrožnega sodišča Kavčič, zastopniki tudi drugih deželnih zavodov in državnih uradov, gimnazijski ravnatelj Breznik itd. Pokopal je pokojnika mil. g. prošt dr. Elbert ob asistenci gg. kanonikov in šmihelske duhovščine. Krasne nagrob-nice je pel pevski zbor pod vodstvom g. Hladnika. Mnogobrojna udeležba občinstva, 'ki je izkazala prerano umrlemu nadarjenemu mladeniču zadnjo čast, je pričala o globokem sožalju, ki ga vsi sloji izkazujejo po težki nesreči prizadeti rodbini deželnega glavarja.
+ Trgovska in obrtniška zbO/nica za Kranjsko v Ljubljani ima v petek, dne 19. februarja 1909, ob 11. uri dopoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Predložitev zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Naznarrla tajništva. 4. Volitev predsednika, podpredsednika, provizoričnega predsednika in treh računskih preglednikov. 5. Sestava odsekov. 6. Volitev treh zborničnih zastopnikov pri kornisionainih obravnavah radi zagotovitve vojaških naturalnih potrebščin. 7. Volitve 'Zborničnih zastopnikov v šolskih odborih obrtnih nadaljevalnih šol v Toplicah (Zagorju), Šmartnem pri Litiji in Metliki. 8. Volitev člana v obrtni svet. 9. Dopis c. kr. deželne vlade kranjske v zadevi saniranja mojstrske bolniške blagajne deželne 'zveze kranjskih zadrug. 10. Prošnja za podporo v prireditev razstave vajenskih del v Metliki. 11. Tajna seja.
-f Državni podpori. Država ie dovolila za vodovode v Blečem vrhu (občina Polica) in Doleh (občina Grosuplje) podpore -184 K, oziroma 165 K.
S- Most čez Kolpo pri Brodu je hrvatska deželna vlada za vozni promet zaprla, ker je most v tako slabem stanu, da se utegne porušiti. Še ictos se zgradi nov most, h kateremu prispevata Hrvaška in Kranjska.
-j- Okrožnim zdravnikom v Toplicah
je imenovan dr. K. Kaisersberger.
H- Občinska hranilnica se ustanovi na Vrhniki.
1 Šolske knjige. Deželni odbor je sklenil honorirati učno kn igo za matematiko.
! V odbor obrtno-nadal,evalne šolo v Metbki jc imenoval deželni odbor gosp. Jožefa Popiča kot svojega zastopnika.
4 Občni zbor »Slovenske krščansko-sottalne zveze« bo v nedeljo, 7. marca.
j- /irskim libenlcem kaj slaba prede, zato stokajo v svojem nemarnem smetišču »Notranjcu«. da se res smilijo. Zabavljajo čez odpustke. Ilirsko vodo, večno pogubljenje itd., samo da izpijujejo jezo. ki jih tare. ker sc podira stavbišče židovske »inteligence«, podpirano od učiteljev in učiteljic liberalne vere. Kakšna je ta
inteligenca, kažejo čedne psovke v imenovani notranjski kroti. Našim vrlini fantom ua Dobračevem pa: Le dobro posvetite •tej p red potopni inteligenci.
—	V korist obmejnim Slovencem. Na razna vprašanja odgovarjamo, da sprejema naročila na vžigalice S. K. S. Z. iz posebne prijaznosti g. Anton Volta, blagajnik »Gospodarske zveze« v Ljubljani, ki daje tudi vsa pojasnila in sprejema denar. Ravnotam so v zalogi kolki na korist obmejnem Slovencem in računski listki za gostilne.
—	Izobraževalno društvo v Retečah pri Škof-i Loki. V nedeljo 7. t. m. je predaval v društvu gospod župnik Avguštin Šinkovec prav poljudno, zakaj da propada kmečki stan in ako se kmetu izdatno ne pomaga, propade v doglednem času v Avstriji kmečki stan. Višji davek naj bi se naložil tistim, ki kupčujejo na borzi; s tisoči kupčujejo, pristojbina pri kupčiji je pa malenkostna; ako pa kmet proda ali prepiše zemljišče, so pa tako veliki procenti. — Pojasnjeval je o socialnem zavarovanju in ovrgel nekatere ugovore. Društveniki so dobro uro trajajoče predavanje z zanimanjem poslušali. Udeležba je bila precej dobra pa bi bila laliko še boljša, ako bi nekatere ne bil odvrnil »pred-pust«. - V nedeljo, dne 14. tega meseca, pa je društvo priredilo predpustne-inu času primerno gledališko predstavo. Uprizorila se je veseloigra »Dr. Vse-znal in njegov sluga Stipko Tiček«.— To ti je bilo neprisijenega smeha. Zadovoljni so se vračali poslušalci domov. Saj so pa tudi igralci dobro pogodili svoje uloge in neustrašeno, samozavestno in resno nastopali, kakor da bi bili že večkrat na odru in ne prvič. Kdo bi mislil, da bodo ti kmečki fantje, tako hitro se navadili primernega nastopa. Stipko Tiček je bil res pravi » trček«. Le vrlo naprej! — Dodali so še komičen prizor »Kmet in fotograf«. Jlobro sta naredila. — Prihodnjo nedeljo se to ponovi, da se bodo mogli nasmejati k tisti, ki se prvič niso mogli.
—	»Kepeniška stotnika« v Gorah na Hrvaškem. Gore pri Petrinji sta te dni počastila dva tajna agenta v veleizdajalski aferi. Zupan Ožbolt jima ni zaupal ter ju dal zapreti in preiskati. Iz delavskih knjižic izhaja, da sta hotela preiskovati gorske hiše Gregor Štruc in Krištof Skruba, oba s Štajerskega. Gospod »inšpektor« Skruba je dobil osem dni zapora, njegov »tajnik« Štruc pa pet dni.
—	Pod vlakom je hotel storiti smrt 36-let ni Anton Merkel iz Vel. Zabelj na Vipavskem in sicer v četrtek, dne II. t. m. Vrgel se je namreč na železniški tir vipavske železnice. K sreči je strojevodja opazil nesrečneža še o pravem času. Videl ga jc, ko si je slačil jopo in potem se vlegel na tir. Koj je ustavil vlak in železniški stroj, oziroma snežni plug, ki je v ospredju stroja pritrjen, je Merkela že parkrat naprej porinil in mu raztrgal jopo. Spravili so ga v železniški voz. Med potjo ni govoril nič. Šele v Gorici je prišel k zavesti, kjer ga je čakal že voz z usmiljenim bratom. Prepeljali so ga seveda v bolnišnico1. Namenjen je 'bil v Gorico k zdravniku. Med potoma mu je duh otemnel in v takem položaju je hotel v smrt.
—	Pomanjkanje učiteljstva v Furla-niji je občutno. Sedaj je razpisanih nič manj kot 67 učiteljskih mest.
—	Trtni les za krmo. Ker so pokazale izkušnje v drugih deželah, zlasti na Francoskem, da je zmlet trtnT les (lesni zdrob) tečna in redilna hrana za govejo živino, postavilo bo kmetijsko ministrstvo še tekom tega meseca brezplačno 12 strojev za mletje trtnega lesa z vitlovo (gepeljevo) ali vodno gonilno močjo v raznih vinorodnih krajih naše dežele, da se jih vinogradniki proti mali odškodnini za gonilno moč in postrežbo lahko poslužujejo. To bo našim gospodarjem posebno letos prav prišlo, ko jim druge krme itak zelo primanjkuje. Zato pa že sedaj gospodarje opozarjamo, naj pri sedanjem obrezovanju trt odpadlo rezje ne mečejo stran, ampak da naj ga spravijo na senčnat kraj in da ga dobro potlačijo, da ostane sveže in sočno.
—	V smrt na vislicah so obsodili v Mitrovici Konrada Blaša, ki jc novembra meseca lanskega leta v Ležimiru s sekiro ubil iz zasede tovariša delavca Lazo Lončarja. Morilec je priznal svoj zločin. Smrtno obsodbo je poslušal apatično.
' Opera v Zagrebu. Za mesec marec sklicuje hrvaška deželna vlada enketo o zopetni vpeljavi opere na hrvaško narodno gledališče.
Deželna skupina za Kran sko-Primorsko osrednjega društva c. kr. po-štarlev in poštnih odpravnikov obojega spola ima dne 21. t. m. ob 3. uri popoludne v hotelu »Ilirija« v Ljubljani svoj redni občni zbor, h kateremu se vsi člani naj-ulittdnre vabijo. Tovariši nečlani dobrodošli!
Stari goriški omnibus, ki jc doslej skrbel za prevažanje ljudi po mestu, po-
sebno z enega kolodvora na drugega, ostane sedaj brez dela, ko ima Gorica elektriški tramvaj. Lastnik tega starega podjetja, Zongar, si je sedaj dobil novo koncesijo. Vozili bodo ti omnibusi od Solkanske ceste do Solkana in iz Solkana do Šempasa.
—	Proti prahu v Gorici. Gorica je morda najbolj prašno avstrijsko mesto. Posebno seda', ko bo elektriški tramvaj dirjal po ulicah, bo dvigal za seboj cele oblake prahu. Mesto si je naročilo sedaj posebne motorje, ki bodo vozili po tirih tramvaja in snažili ceste. Poleti bodo ti motorji ceste tudi škropili. Baje začno ti motorji v kratkem deiovati.
—	Smrt v tujini. V Steeitonu, Pa., je umrla soproga Jurija Marintiča, Ana Ma-rintič. — V Graos Landing, Pa., je umrl rojak Anton Sladič, doma v litijski okolici.
—	Šubert intendant hrvaškega narodnega gledališča. Hrvaška vlada baje namerava nastaviti bivšega ravnatelja češkega narodnega gledališča v Pragi in na Kraljevih Vinohradih, Šuberta, za in-tendanta hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu.
—	Poročil se je v Ročk Springsu v Ameriki naš rojak L o u i s J. P ir c z gospodično K o n s t a n t i n o Kališ.
—	Umrla je v Ljubljani gospa Josi-pina Hanhart rojena Klander, stara 65 let.
SHOD K. Z. ZA LJUBLJANSKO OKOLICO V ŠTEPANJ1 VASI.
V nedeljo pop. Ob 4. uri se je vršil shod K. Z. pri Anžiču v Štepanji vasi. Zbralo se je lepo število domačinov-ktne-tov. Shodu je predsedoval župan g. Kor-bar. Najprvo je govoril dež. odbornik g. profesor Jarc o drž. zboru in o novem •predpustnetn ministrstvu. Omenjal je tudi liujskarije, ki so se zadnji čas vršile ^po deželi od nasprotnikov zoper S. L. S. Govoril je o spremembi šolsk. zakona, lovskega zakona in o melioracijskem posojilu in deželni vzajemni zavarovalnici zoper ogenj. — Kmetje so z vidnim im živahnim zanimanjem sledili izvajanjem g. dež. odbornika prof. Jarca. G. Anžič omenja nato nujno potrebo za Štepanjo vas: napravo vodovoda, ki bi z malimi stroški napravljen prinašal veliko koristi vsem vasem in bi se z zdravo, pitno vodo povzdignila živinoreja in splošno blagostanje. — Tajnik S L. S. dr. Rožič govori o praktičnem pomenu kmečkih zvez ter navdušuje može in fante k izobrazbi in organizaciji. G. kaplan Petrič želi 'podučljivih predavanj za kmete in govori o koristi pospjil-nic. G. Ziller budi navzoče k samopomoči in samoizobrazbi potom tnalih shodov. — Dr. Rožič govori še o potrebi, koristi in pomenu telovadnih odsekov za mlade fante, ki se pri telovadbi telesno urijo in utrdijo, ojunačijo telo in okrepijo značaj in voljo ter tako vzgojujejo sami sebe za dobre, zavedne, organizirane bodoče gospodarje. —
ttulersRe novice.
š Javni delavski shod v Radečah (Narodni dom) priredi »Prometna zveza« v nedeljo, dne 21. t. m. popoludne ob 2. uri. Govorita drž. poslanca dr. Benkovič in dr. Krek {even. g. Gostinčar). Ce nočejo so-ciji hujše naleteti kot zadnjič g. C oba1!, potem naj pridejo shod motit; dostojni zborovalci pa so dobrodošli.
š Hans Woschnagg — kandidat. Hans \Voschnagg, bivši »Sokol« in sedaj nem-čurski tovarnar usnja v Šoštanju, je postavljen za nemškega kandidata za drugi deželnozhorski mandat v mestnem okraju Celje. Ta mestni okraj obsega Celje, Laško, Sevnico, Brežice, Vojmik, Vitanje, Velenje in Šoštanj. Učitelj meščanske šole Aistrich jc izjavil pri zborovanju, da vzdrži 'svojo kandidaturo.
š Hotelir Terček, bivši lastnik hotela »pri belem vOlu« v Celju, sc preseli iz Maribora, kjer jc zdaj bival, na Dunaj, kjer prevzame hotel »Stadt Barnberg«, (XV. okraj, MariahiMerstrasse 167.)
š Poročil sc je dne 17. t. m. g. Nace 1 ipovec, posestnik na Podgradju z gdč. Urško Kosi i/. Bučečovec Vrli zavedni dvojici naše čestitke! — Trgovec v Ormožu. g. Ljudevit Kuharic, se je dne 7. t. m. poročil v Ljutomeru z gdč. Milnico Stanfko. Bilo srečno!
š Izobraževalno delo »Narodnega Dnevnika« obstoji v tem, da neosnovano napada prireditve raznih bralnih iu izobra-j že val n i h društev. V ponedeljkovi številki ! se zaletava, kot stekli pes v izobraževalno I društvo v Mozirju. Mi mu ne bomo tukaj j odgovarjali, odgovor pride na drugem i mestu in tak. da ga bodo gospodje okoli | »N. D.« pomnili.
š Poštni promet. Med Brežicami in i Sromljami se je uvedla z 16. svečanom j vozna pošta.
š Dobra vinska kapljica se še dobiva 1 v Halozah. Gostilničarji, kupci, pridite po-' skušat!"
š Linhartov Korlček iz Ptuja ima prihodnjo nedeljo na Pragarskem shod, kjer bo slovanskim železničarjem govoril o Germaniji.
š Devet šulferajnskih podružnic se je minuli teden ustanovilo na Srednjem in Gorenjem Štajerskem.
š Strašen samoumor. Nemški kmet M. Koberl, po domače Kletzl, v Oberdorfu na Zgornjem Štajerskem se je umoril na ta način, da je vzel dinamitno patrono v usta in jo pustil tamkaj eksplodirati. Raztrgalo mu je glavo popolnoma.
š Sv. Trojica v Slov. goricah. Naši fajerberi imajo 21. svečana »Tanzkriinz-clien« v gostilni »zur alten Post«. Naj ne bo nobenega Slovenca zraven!
š V Št. Ilju se takoi proda lepo posestvo, posebno pripravno za kakega obrtnika. Cena 12.500 K. vknjiženih 4.000 K. Vpraša se pri g. Alojziju Lorenčiču, krojaču in posestniku v Št. Ilju v Slovenskih goricah. Rojaki, pobrigajte se za to, da ostane posestvo v slovenskih rokah!
š Zrakoplov, katerega so videli dne II. t. mes. na Posavju, je bil zrakoplov »Berlin«, ki se je vrnil iz Benetk v Sze-plak na Ogrsko. Sedeli so v njem trije Nemci iz Berolina, člani berolinskega društva za zrakoplovstvo. Zrakoplov je preplaval iz St. Moritza, kjer sc je vzdignil v navzočnosti avstrijskega prestolonaslednika, Alpe in sedel v Benetkah, od tam pa jc veter zanesel zrakoplov na Ogrsko.
LjuMjansKe novice.
IjKako je časnikar pregnal vraga. Kdo
bi si bil mislil, da bomo v napredni Ljubljani morali preganjati vraga, ln vendar je bilo tako! Ze nekaj dni smo imeli v Ljubljani vraga, črnega zlodiča. Tik ob Frančiškanskem mostu je stal črni vrag na nekem postavku, polnem fotografij, na vrhu je bila pritrjena pa črna tružica. Zlodič jc bil v steklenem povezniku namočen v vodi, kakor vidimo časih shranjene v špiritu razne golazni. Dve belo-rdeči zastavici sta vihrali nad vso stvarjo. Zlodič v povezniku je napravljal na marsikoga vtisek, kakor bi bil lastnik te stvari kje vjel mladega zlodiča in ga namočil v vodo ali špirit. Noben policaj si ni upal blizu takemu vragu. Poleg je pa stala neka nemška frajla — podoba nemške kulture — ki je ves čas na zvonec zvonila vragu, poleg frajlice je pa stal neki Mencin in razkladal zvedavim ljudem: »Vidite h .... a, poskusite njegovo moč. Dajte zeksar, pa bo skočil vrag kvišku in če vam je kdo kaj ukradel, dobite iz tružic.e od vraga pismo, v katerem vam vrag pove tatu. Ce imate kje pričakovati jerbšno, pove vam vrag, kdaj jo'dobite, pove vam nevesto in zbere nje fotografijo — za vse jc ta vrag dober.« ln ljudje so dajali postrežljivcmu vragu, oziroma Mcncinu »zeksarje« ter dobivali iz tružicc pisma, na katerih jc bilo z okorno roko in bledim črnilom zapisano: »Svet od satana«. Član našega uredništva je šel danes mimo teh prizorov ravno, ko ie nemška frajla najbolj zvonila vragu. In priklicala je res vraga! Član našega uredništva se je ustavil iu poslušal, kako bo skočil vrag kvišku in ljudem prinesel svetov. Pa ravno takrat je pritiskal oster mraz in vrag je v povezniku zamrznil in nikakor ni mogel skočiti kvišku. No, kljub temu, da vrag ni imel toliko moči, da bi se bil otajal, jc Mencin sprejemal de-setice in jemal iz tružicc pisma. Nekateri liudje so se uprav divili Mencinovi požrtvovalnosti. da deli ljudem na takem mrazu tolike dobrote, ko bi vendar vraga lahko imel doma pri gorki peči iu bi z vragom lahko sam vso srečo pojedel. Član našega uredništva je pa vendar stopil na — policijo in ondi svetoval, naj vraga preselijo na magistrat, ker imajo sedaj najugodnejšo priliko, da izvedo, kako pokriti deficit. Ko je na magistratu član našega uredništva, torej »klerikalec«, šc povedal, da ic kupčija s ta'kim vragom za napredno Ljubljano vendar nekoliko preveč nazadnjaška in da bi bila težko dovoljena med najbolj babjevernimi ljudmi, jc dobil eden najpogumuejših in zvitih detektivov našega magistrata, g. Ljubič, nalog, da gre v imenu ljubljanske naprednosti nad vraga. Previdno se ie približal primrznjc-netnu vragu. Mencin je Ljubiču takoj ponudil vso srečo, »test nevesto«, »tavžen-tarie«, »srečo v loteriji«, pa Ljubič se ni dal podkupiti. Vprašal je Mccina za dovoljenje, če sme trgovati /. vragi. Mencin ie Ljubica tako grdo pogledal, da se je bilo vsak bi!) bati, da spusti iz povezka vraga na Ljubiča. Strahovito razžaljen je Mencin nahriilil Ljubiča, kako se drzne imeti besedo nad njegovim vragom, za katerega vendar vedo komisarji na magistratu, da šc ni nobenega vgriznil. In 1,'ubič jc šel /. Mencinom k magistralnim komisarjem. Noben komisar sc ni spomnil, cla bi bil Mcncinu in njegovemu vragu dal kako dovoljenje. In tako ie po večdnevni uspešni Mencinovi kupčiji Ljubič pobral
izpred Frančiškanskega mostu vso vra-govo ropotijo. Če imajo sedaj vraga ua magistratu, ne vemo, upamo pa, da je Mcncinov vrag enkrat za vselej pregnan iz Ljubljane. Naj bi tudi drugod, posebno na raznih sejmi h, pazili na tega vraga, ki ni nikdar sit »zeksarjev«! Tako smo v predpustu leta 1909. pregnali vraga iz napredne Ljubljane, v kateri je za časa županovanja Ivana Hribarja več dni ob Frančiškanskem mostu igral jako
—	resno ulogo. Bog nas reši take naprednosti, Mencinovih vragov sc bomo že sami !
lj Razsodba v pravdi opernega pevca Leser-Lasario proti ravnatelju nemškega gleda'išča, VVolfu. Danes je bila vročena g. dr. Tekavčiču kot zastopniku opernega pevca Leser-Lasario v znani pravdi proti ravnatelju nemškega gledališča v Ljubljani. g. Wo!fu, razsodba tukajšnjega c. kr. okrajnega sodišča, s katero se toženi ravnatelj Wolf obsoja, da mora plačati neopravičeno odpuščenemu tožniku po odbitku predplačil vse zapadle mesečne gaže ter povrniti vse narasle pravdne stroške.
Ij Hišni posestniki. Deželni odbor jc sklepal o prošnjah ljubljanskih hišnih posestnikov, ki imajo plačevati zaostale deželne doklade. Sklenilo se je v smislu de-želnozborskega sklepa, da se potrebnim hišnim posestnikom po višini dolžnih vsot dovolijo četrtletni plačilni roki in da se sme iti do najdaljše plačilne dObe petih let.
Ij Iz pisarne slovenskega gledališča. V petek sc ponavlja opereta » M a -scotte«. — V nedeljo popoldne se poje ob znižanih cenah opera » Z r i n j s k i «, zvečer se igra prvič Schillerjev »Vi I j e m Teli«.
Ij Občinski svet ima izredno sejo v petek, dne 19. februarja 1909 ob petih popoludne v mestni dvorani. Na dnevnem redu so poročila: O prošnjah za vsprejem v domovinsko zvezo mestne občine ljubljanske. O dopisu županovem glede nemškega dopisovanja c. kr. deželne vlade mestnemu magistratu v stvareh samosvojega področja. — O prošnji »Dramatičnega društva« za izplačilo polovice dosedanje izredne podpore za tekočo sezono. — O dopisu deželnega odbora kranjskega glede prevzetja deželnega gledališča. O prodaji dveh parcel stavbišča bivšega c. iu kr. vojaškega preskrbovali-šča ob Dunajski cesti. O dopisu mestnega magistrata glede stavbe prizidka k augmentacijskem skladišču v mestni top-ničarski vojašnici. — O ponudbah za prezidavo Francovega in šentpeterskega mostu čez Ljubljanico. O dopisu županovem glede prepovedi prekupovanja na trgu ob torkih in petkih popoludne. — O prošnji »Splošnega slovenskega ženskega društva« naj bi se mestna višja dekliška šola vzdrževala še nadalje. — O prošnji vodstva Lichtenthurničinega zavoda za brezplačno porabo vode iz mestnega vodovoda v šolskem poslopji. O dopisu županovem glede racionelnejšega gozdnega gospodarstva v gozdih Podturnskc grajščine. O prošnji vodovodne zadruge v Spodnji Šiški za spremembo nekaterih točk pogodbe z mestno občino radi prejemanja vode i/, mestnega vodovoda.
—	Tajna seja: — O prošnji Helene Tom-čevc za razširjenje gostilniške koncesije.
O prošnji Franca Meisetza za zastav-ljalnično koncesijo. O prošnji Blaža Steleta za fijakarsko koncesijo.
lj Poročil se bo restavrater g. K e n -d a z gdčno. P e t r a n o v o z Bleda.
Ij Cirkus Zavatta pride meseca marca v Ljubljano.
Ij »Mascotte« je ime opereti francoskega izvora, ki se je dne 16. t. m. uprizorila na našem odru. Bedasta po sujetu, vsakdanja po rnuziki, sirovo-opolzka po različnih prizorih in 'kupletih, je značilna za okus občinstva in literarni nivo ravnateljstva. Naša mladina se v gledišču že od nekdaj nekako zistematično posirovlja, zato bi bilo dobro, da, kdor postane gospodar slovenskega gledališča, odslej v prvi vrsti pazi na res umetniško sestavo repertoarja, drugače se nc iznebimo kr-panokobilstva. — Igralo se ni slabo, gdč. Hadrbolčeva ima subretske mature, ki se jili človek kmalu naveliča, gospod Buho-slav je občinstvo s svojo pajacasto vlogo dobro zabaval, g. Povhč je bil dober.
Ij Ljubljanska pošta. Poslopje ljubljanske pošte se je pričelo v zadnjem času nekoliko prezidavati. Upati je torej, da se na la način vsaj deloma ugodi vedno naraščajočemu prometu. Brez dvoma to je potrebno. A še bolj bi bilo želeti, da bi zavladal v teli prostorih nekoliko modernejši duh. Tako živi in gospoduje na brzojavnem oddelku i nož neverjetno starokopitnih nazorov. Za pokoj po letih in sicer popolnoma dozorel, nima niti pojma, da živimo v dvajsetem, takozvanern prosvitljcnem stoletju. Gotovo mu je žal, da ne more /. nagajko v roki stati za stoli podrejenega um osobja. Menimo, da si je vsakdo
svest svojih dolžnosti, a tako nečuveno postopanje mora zatreti v uradniku vsako veselje do dela. Čudimo se le temu gospodu podrejenim gospodičnam, da tako mirno in potrpežljivo prenašajo tega moža šikane in sedanjemu času docela neprimerno ravnanje. Ne nedostaja mladih moči. Naj bi se jih gospod nadkontrolor usmilil ter jim napravil prostor.
lj Proti domačim obrtnikom. Neka dunajska krojaška tvrdka pošilja po Ljubljani svoja priporočila, naj se pri njej naroča obleko na obroke. Dovolj imamo domačih krojaških mojstrov, ki bolje postrežejo, da nam ni treba denarja pošiljati v tujino.
Ij Kern — zapuščen. Odkar se je zgradilo drsališče pod tivolskim gradom, je zgubil Kern svojo privlačno silo. Le še nekaj ledenih plošč se naseka po zimi na njem, drsati pa nima mladina že kje. Zato si dela drsališča po jarkih in lužah. »Moderno« to ni, pa kaj hoče šolar, ki nima — groša za moderno urejeno drsališče . . .
Telefonska In brzolauna poročila
JUGOSLOVANI IN OPOZICIJA.
Dunaj, 17. februarja. Vprašanje jugoslovanskega ministrstva spravlja z vso silo v politično ospredje član zveze južnih Slovanov. Vsebino njegovih razpravljanj čitamo v včerajšnjem »Slovenskem Narodu« in istočasno v dunajskih nemških židovskih listih. Ali rnu je naročila vlada zanesti nezaupanje v vrste slovanske opozicije in jo razbiti ? ! Slovenci obetamo drugim slovanskim strankam zvestobo v opoziciji, med tem pa nepoklicani ljudje delajo za ministra-rojaka in obetajo krize v naših parlamentarnih skupinah. Konšta-tiramo, da vsi lojalni jugoslovanski politiki obsojajo tako škodljivo intrigiranje v sedanjem resnem času.
Dunaj, 17. februarja. Dr. Šusteršič se ie izjavil vašemu dopisniku o položaju v jugoslovanski delegaciji glede ministra-rojaka. Dr. Šusteršič je dejal, da je ta prepir sedaj nepotreben, ker vprašanje ni aktuelno. Če pa enkrat postane aktuelno. tedaj se bo o njem razpravljalo pred kom-petentnim forumom, to je v jugoslovanski »Narodni zvezi«. Dr. Šusteršič je izjavil, da je osebno proti narodnostnim ministrom rojakom ter da je to tudi dokazal s tem, da je podpiral znani dr. Benkovičev predlog. Upa, da so njegovi argumenti taki, da bodo večino »Narodne zveze« prepričali. če bi se pa zgodilo nasprotno, tedaj se bo ravno tako uklonil, kakor se bodi . upa. uklonili oni. ki so druzega mnenja, ako prodre njegov nazor. To ni nikako principielno vprašanje in povdarja, nikakor ne aktuelno.
»SLOVANSKA JF.DNOTA«.
Dunaj, 17. februarja. Slovanski akcijski odbor je danes imel zopet sejo. Sklenilo se je ustanoviti »Slovansko Jednoto« z točasnimi pravili. Načrt pravil je danes predložil dr. Šusteršič ter so bila pravila z malimi, nebistvenimi spremembami sprejeta. »Slovanska .lednota« obstoji iz eksekutivnega kluba in parlamentarne komisije. Eksekutivni odbor obstoji iz načelnikov v »Jednoti« zastopanih strank, eksekutivni odbor zastopa »Jednoto« na zunaj, ne sme pa sklepati obveznih sklepov. Parlamentarna komisija obstoji iz predsednikov klubov in imajo: »Slovenski klub« 2, »Jugoslovanski klub« 2, češki katoliški narodnjaki 2, Rusini 1, češki agrarci 3, Mladočehi 2, radikalci 2, moravska ljudska stranka 1, Masarykovci I člana. Če ima kak sklep dvetretjinsko večino in je proglašeno vprašanje solidaritete, je ta sklep za vsak klub obvezen in stranko, ki nastopi proti, se smatra, da je izstopila iz »Slovanske Jednote«.
Dunaj, 17. februarja. V »Jugoslovanski Jednoti« je 125 poslancev.
ŠOLE »SVOBODNE ŠOLE« ZOPET ODPRTE.
Dunaj, 17. februarja. Odredba, da se zapro šole »Svobodne šole« je razveljavljena, češ, da ima to določiti dežejni šolski svet, nc pa okrajni šolski svet. Šole jutri zopet odpro.
KANONIK DIRIGENT V GLEDALIŠČU.
Trst, 17. februarja. V tržaškem mestnem gledališču je predvčerajšnjim dirigiral svojo opero »Janez Krstnik« skladatelj kanonik Fino.
SPREMEMBA SRBSKF. USTAVE.
Belgrad, 17. februarja. V včerajšnji seji narodne skupščine je poslanec Kojič predložil zakonski načrt o reviziji ustave z leta 1903. Spremembe se tičejo v prvi vrsti volitev v skupščino in preselitve prestolnice v notranjost dežele.
NEMČIJA IN ANGLIJA.
Berolin, 17. februarja. Nemška cesarska dvojica se poleti kot gost angleškega kralja udeleži regatc. Angleški kralj pride pozneje še enkrat v Berolin. a ineognito.
a a 3	Čas opazovanj«	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziin	Vetrovi	Nebo	m JS a E P '» = c ■3S »
16	9 zveč.	730 8	- 1-8	brezvetr.	pol. obl.	0-0
17	7. zjutr 2. pop	30 6 -94 308 02		» sl. vzsvzh.	megla jasno	
GLEDALIŠČE POGORELO.
New-York, 17. februarja. V Alcapulco v Mcksiki je zgorelo gledališče Florcs. Zgorelo je 300 oseb. Tudi brzojavni urad je zgorel.
RAZPARALEC TREBUHOV V BEROLINU.
Berolin, 17. februarja. Ves Berolin je razburjen. Neki neznanec napada ženske ter jim nož zasadi v trebuh. Včeraj so se dogodili zopet trije taki slučaji. Dosedaj ie ranjenih 25 žensk.
KONEC BOJKOTA NA TURŠKEM.
Valona, 17. februarja. Javni klicar je hodil okolu in klical, da je konec bojkota proti avstrijskemu blagu. Pozval je Mo-liamedance, da zopet prično redno kupčijo z avstrijskim blagom. S tem je končan bojkot.
POTRES NA BOLGARSKEM.
Sofija, 17. februarja. Včeraj ob 2. uri 30 minut zjutraj so po celi Bolgarski čutili močan potres. V Sanvboli in Kermenti je poškodovanih mnogo hiš. V Dimitrovem se je porušilo 13 hiš.
Izvid gda. drja. A. plem. S i m i č a , kralj, okr. zdravnika
v Zagrebu.
Gosp. J. S e r a v a 1 I o v Trstu.
Z veseljem Vam poročam, da sem prijazno mi poslane poizkusile steklenice Vašega izdelka Seravallovo chinavino z železom v nekem slučaju malariacahexije rabil s prav zadovoljujočim uspehom. Razen tega sem ga odredil v več slučaj;h malokrvnim in prebolelim po težkih boleznih z dobrim uspehom in so ga splošno radi uživali in dobro prenašali.
V Zagrebu, 28. nov. 1895. ,
Dr. A. pl. S i m i č.
Meteoro^gično poročilo.
Vfišina n. mor|etn 306-2 m »red. zračni tlak 736-0 mm
Srednja včerajšnja temp. — 2 7°, norm. — 0 1°. TKZNE CENE.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 17. februarja. Pšenica za april	13*13 Pšenica za oktober I. 1909	11 23 Rž za april 1. 1909.	10 44 Oves za april .	8 78 Koruza za maj 1. 1909 '	. 7'43 _ Efektiv: 10 dražje.
Zahvala.
Za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu našega nepozabnega očeta, oziroma tasta, starega očeta in strica, gospoda
Mihaela Ponebšeka
posestnika v Dobju
se tem potom zahvaljujemo najtoplejše vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito pa častiti duhovščini in pa g. oskrbniku Vaclavu Po-lanu v Bogenšperku, ki je vkljub težavni poti spremil preljubega rajnkega k zadnjemu počitku.
Pre.ika-Ljubljana, 15. febr. 1909.
Žalujoči ostali
Velika zaloga raznih 2267
slovenskih piotf m gramofonov
ceniki od gramofonov In plolt na razpolago.
Fr. P. Žalec
urar In optlkar
Ljubljana,
Stari trg, itv. 26.
Trpeči na protanus
JAVNA ZAHVALA!
Izgubila sem popolnoma moj 15 letni protin že po porabi osmih kopelji z Meschnark-ovo kopalno soljo „Podagrin"
Oospa Marie Leitl, Gradec.
„Podagrin" je neprekoaljiv pri protinu, revmi, traanju « ledjih!
Učinek že po 3—4 kopelih, tudi pri večletnih boleznih. 10 do 20 zavojev po K 1'— je potrebnih za eno zdravljenje. Mnogoštevilne zahvale. Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji ali pa naravnost v
dpoaeriji « Gradcu, Sackstrasse 3.
„Podaqrin'< . kopeli poceni v zdravilišču .JUNGBORN" Brandhofgesse. 421 10 1
SINGER ||Sj SINGER
najnovejši in	pdobite le v
naipopol-	ifiK^Kl	naš>h trgo-
nejši šivalni	Rj/rrjraSf	vinah.
stroj.	402 24 2
Singer Co.akc. dražba za šiv. stroje.
Novomesto, Veliki trg 88.
Učenke
Restavracija Hotel Lloyd
St. Petra cesta fitev. 9.
_ se sprejmejo	r
v modnem ateljeju M. ŠARC,
386 Knaflove ulioe At. 2. 2-1 B® M-«*«* aa se več stotov 435 3—1
dobrega seaa
Cena po dogovoru. Več pove I. IHitter-egger, Sp. Šiika 121.
!! Prvo slovensko !!
l kr. oblastveno potrjeno 9»
uči lisce za Krojno risanje
branja c7esiM
Ljubljana, Stari trs it. 28.
# Dobi se rudi kroj po iivotnl meri. a
Deček
JL® i«**; star, govori slovensko, nemško in laško, išče v kaki boljši prodajalni manufakturnega blaga prostor kot
m praktikant mm
Oferte na Karolino Schopfer,
Dunaj V., Stolberggasse 27, Th. 5. 425 3—1
Služba
organlsta in cerkovnika
je razpisana v Ribnici nad Meribo* rom. Cecilijanci od duhovnika priporočeni imajo prednost.	434 3-1
Cerkveno predstojništvo.
Dobroidoča
433 2-1
trgovina
z mešanim Nagoni
se prode. Potrebni kapital K 20 000 Ponudbe pod R. M. na upravo tega lista
Hiša na prodaj!
tik trboveljskega premrgokopa, z 9 stanovanji, pro dajalno, 2 kletima. V hiši, ki je pripravna za vsaki obrt, je vinotoč. Poleg hiše lep vrt. V bližini je 2 zasebnih in do 50 rudniških hiš. Cena 13.000 K takoj se zahteva le 4-5000 K, ostalo ostane lalil« vknjiženo. — Obenem se proda vse čevljarsko oiodj in trije šivalni stroji, vse v dobrem stanju. Več s izve pri lastniku Fran Žagarju, posestniku i Trbovljah.	429 1-
društvo z6ravniRov
na tKranjsRam "
vino ter j?e je na$lo, da vsebina želeja ni vijja %ot ^ct^ega navadnega vina. ?o soglasnem sklepu je naročilo društvenemu vodstvu, naj napravi vloge na e. h^r. deželno vlado h^ak^or tudi
na mestni fi^at v Ljubljani, f^jer se prosija odpravo te zlorabe.
(„Laib. Zeitg. " št- 247, 26. okt. 1895.)
ipggjr-* Železnato vino lekarja Piccoli-ja v Ljnbljani
^ __	T7C*ahnio fiotonAiiA mnnninA i>olorr«i lri pa mnni nn rini Anili Vi
tonoMdrittHl^
vsebuje natančno množino železa, ki se mora po določilih o zdravilih dovajati bolnemu organizmu. Pollit. stekl. 2 K.
« hunc>
Ljubljana, Dvorni trg št. 3
priporoča velikansko i^ber zimskih sušenj, kožuhov (kratkih in dolgih), modnih oblek, pelerin in dr., $a gospode in dečke,
Strogo solidna, strokovnjaka postrežba.

Priloga „8lo¥enoi» it>¥, 38 «9n£ 17, februarja 1909.
Brezplačno sc dobi jubilejna družinska pratika za leto 1909 v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, katera je kupila od založništva nekaj sto izvodov te ppatike ediuo-le z namenom, da seznani slovensko občinstvo z imenik o m s 1 o-venskih knjig, ker jej je popolno pošel slovstveni katalog, in tako pripomore k širjenju dobrih knjig. Kdor ima priliko to pratiko brezplačno oddati onim družinam, ki je še nimajo in je morebiti tudi še ne poznajo, naj zahteva od »K a t o 1 i š k e U u k v a r n e « potrebno število izvodov. Poslala mu jih bo brezplačno in poštnine prosto.
* Postne pridige. Za postni in velikonočni čas se bo treba duš. pastirjem pripravljati in razglabljati, kaj poda vernikom v pridigah, kako v času, ki bolj kot kdaj zahteva temeljite verske izobrazbe vseh slojev ljudstva v času primerni obliki, razložiti velike in globok »miselne verske resnice, kako, kakor pravi sedanji poglavar katoliške Cerkve, vse preosnovati v Kristusu. V to svrho je treba preskrbeti se z novejšimi knjigami, ki stvarno in oblikovno stoje na višini. Od teh so priporo-čitve najbolj vredne:
O. Diessel, C. SS. R.: Die groBe Gottesthat auf Golgotha. Kakor prelepa apologija osebe Kristusove in njegovega dela se bero te medseboj tesno zvezane pridige, osem jih je — zraven so vzorno disponirane — v uvodu je pisatelj celo za vsako podal razpored po temeljnih točkah končno pa za vse sloje in kroge, za izobražene in preproste enako primerne. Kaj pomenja Gospodovo trpljenje, kako se v njegovem življenju, posebno pa na križu, javlja njjegovo božanstvo, kako naj verniki vpodobijo svoje življenje po Gospodovem, vse to podaja pisatelj z neko svetopisemsko preprostostjo in lapidar-nostjo, brez sentimentalizma, neprave sladkobe, čisto v duhu svetih knjig in cerkvenega izročila ter sedanjemu času sko-ziinskozi primerno. Cena 1 K 68 h.
Prav iste vrline imajo vse Diesslove postne pridige, od katerih omenjamo:
Der Rettungsanker. Kako pomembno je, da se v postnem času razmotriva zakrament svete pokore! Globlje, resnejše in .dogmatiško pravilnejše kot je to Diessel v obliki postnih pridig storil, je težko kdo zadel. Cena 1 K 68 h.
Der Tod der Siinde Sold. Sedem pridig. Tu pisatelj globokoumno razglablja pomen smrti in v kakšni luči naj gledajo smrt kristjani, ki vedo, da je Gospod smrt premagal in ji odvzel želo. Lahko umljivo, praktiško in nazorno, da gane srce. Cena 1 K 68 h.
Die Rechenschaft nach dem Tode.
"cena 1 K 68 h, in
Das gluckliche Jenseits, cena 1 K 68 h, obravnavata v obliki postnih 'pridig vprašanje po>sinrtnosti, prva knjiga splošno, draga z ozirom na srečno večnost. Kaj naj hvalimo knjigi s tako vsebino, saj ravno glede na posmrtnost vladajo velikokrat ali napačni pojmi ali pa skepsa. Pisatelj piše s temeljito dogmatiško veš-čostjo, v duhu svetega pisma, na podlagi zdrave asketiške literature, ozirajoč se vedno na sodobne potrebe in razmere.
Ne smemo pozabiti na istega pisatelja
Das Leiden in ewiger Nacht. Sedem postnih pridig. Nauk Cerkve o peklu, njega obstoj, kako se v večnem pogubljenju kaže pravičnost Božja, kako nam misel na to predočuje neizmerno grdobo in zlost greha, kako je ravno v modernem svetu treba vzbuditi zavest na to, da čaka uživanje vekotrajna kazen — vse to nujajo te dovršene pridige. Cena 1 K 68 h. Nekaj prav srečnega je tudi Diesselov
Der Karfreitag mit seiner tiefbedeu:-samen Liturgie, sedem pridig. Pisatelj razloži Stopnjema pomen prekrasne litur-g'je velikega petka v njeni pretresljivosti ter globoki res noh i. Cena 1 K 68 h.
Die Erde, die Heimat des Kreuzes,
sedem postnih pridig, razglablja o trpljenju, ki je po Jezusu Kristusu očiščeno iu posvečeno. Cena 1 K 20 h.
Dobe in uaroče se v varn,'« v Ljubljani.
»Katoliški Buk-
Absolutno ognjevarne
blagajne
jekleno-oklopne blagajne in kasete ponudi starorenomlrana tovarna za blagajne
Jan. Lange
Dunaj, XVIII/], Mnger GUrtel itev. 7.
Telefon 21485. 3157 26- 9 Ceniki zastonj. Dobavitelj domačih hranilnic.
Otvoritev slovenske trgovine!
Usolum si slav. občlnttuu ulludno naznanlotl, da otvorim dne-16. t m.
Sv. Petra ccsta štev. 31 novo [trgovino s papirnim, galanterijskim in norimberškim blagom.
Jamčim za ceno, solidno, točno postrežbo ter se priporočam slavnemu občinstvu za
obilen obisk,
Z najodličnejšim spoštovanjem
415
IVAN VREČKO.
Ivan Jax in sin
Dunajska cesta 17, LJubljana.
Kolesa iz prvih to varn Avstrije:
Diirkopp, Styria (Piich), Waffenrad.
Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno.
: Atllerjevi :
i# pisalni stroji.
Ceniki zastonj in franko.
389 2-2
Razglas dražbe.
Razpisuje se zidanje nove cerkve v Podgradu v Istri potom zmanjševalne dražbe.
Dela so proračunjena na K 39.537 59.
Načrti, podrobni troškovnik in natančni pogoji so na vpogled pri podžupnem uradu v Podgradu.
Zdražiteljem se bo smatral najboljši ponudnik po previdnosti podpisanega. Položiti mora 10% vadija pred sklenitvijo pogodbe.
Pismene ponudbe naj se vložijo pri podpisanemu najkasneje do 5. maroa 1.1. Po d grad, dne 11. februarja 1909.
Stavbeni odbor.
Slovenci, pozor!
pri nakupovanju vencev!
Fr. Ulic
Ljubljana, Mestni trg U
priporoča največjo zalogo krasnih
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
CENE BREZ KOMEN
(1F1
J j ■
Dež. lekarna pri vMariji pomagaj4'
IHI. Leustek
Ljubljana, Resljeva c. I
zraven cesarja Franc Jožefovega jubil. mostu
priporoča ob sedanjem Času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže
Dorševo med. ribje olje EpSaT'
Ijivo. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano
Tanno = chinin tinktura za lase,
katera okrepčuje lasišče in preprečuje izpadanje las. — Cena steklenici z rabilnim na-vodom I K.	2700
Slovita Melusine ustna in zobna
VAflfl deh,ie 'zb°rno proti zobobolu In gnjl-VUUfl lobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K.
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpo&ilja po po&ti vsak dan dvakrat.
Stavbene parcele
na Bledu so z lepim razgledom in z gozdom vred, blizo jezera na prodaj; cena za seženj2 K 6 — in K 14 —.
1'roda se tudi
vila na Bledu
vsa meblovana, s sadnim vrtom blizu pošte tri minute do jezera, po nizki ceni. Več se izve pri gospe Ivani Pokorn, Ljubljana, Gradišče 17, I nadstr. 349 3-2

vinskih sodov
iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro ohranjenih in močnih v obsegu 150, 600,700,800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po primerni ceni tvrdka M. Rosner in drug, veležganjarna sadja, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne. 295 156—s
Ur«!
NilKo Krape!
Gramofoni!
urnr, LJubljana, Jurčičev trg itev. 3.
Priporočam svojo zalogo zlatih, areb. tula nikel. iepnih in različnih sten.kih ur, vsake vrste budilk, zlate veriiioe, prstane, uhane, bisere z dragulji. Srebrno in iz kineikega srebra orodje.
fiviimnfnnn in nainovei^e slovenske pio-UrUIIMUne šče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo,	2393 36
Staro zlato in srebro kakor tud' drago kamenje i kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto.
Uradnik
popolnoma zanesljiv, samostojen slovenski in nemški dopisovalec. Dobro vajen knjigovodstva, s primerno varščino se sprejme takoj ali začetkom marca t. I. v stalno službo (oženjeni ima prednost. Kje, pove uprava tega lista.	40g 3 3
tropinovoo kranjski brinjovoo
•dltkmii «Pariza.
i« dobi v lodlfa od M litrov naprti po prav primerni oo.i v zanesljivi kakovosti v
veležganjarni in rektifitarni sadja
M. Rosnar i Oo.,
LJubljana,
lp§4. ftlftka, pol«( Koslerjeve pivovarne.

Pral Kinematograf PatiiG
Prej »EDISON". DUNAJSKA CESTA. Nasproti
kavarne ..Eoropa!' Vsako soboto In sredo nov program! Predstave ob delavnikih: ob 4., 5., 6,J. in 8. url.
Predstav« ob nedeljah in praznikih i ob 10. in II. uri dopold. in ob 3., 5., 6.v 7., 8. in 9. uri popoldne.
"o samo iz pive svet. pariSke tvor. Pathe Fržr
Ravnateljstvo kinematografa „PatM".
fpflp flNKtnrnnr ,;pro9!or?Vn- »P™t0'?°Vp,T = Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure pred- 1 S,ilte 8e dobivai° ,arao ,z p,ve svet- PariSke tvor-Palhe ™res-IEHB prosiorom. Stor otrocl 40 v,iII ^o,tor otroci In | stave pQ znižanJ ^ , ^^ 2Q y ■ PQ y =_
2613 26
vojaki do narednika 20 v.
Za Jport in promet.
Zaloga koles
Puch. (Stvrio), Globus, Regent in drugih Jnecirlnlh znamk ter posameznih fltiov.
Izposojevanje koles
prejem koles za emajliranje, : ponikianje ter popravila :
solidno in oene.
Karol Čomernlh
Ljubljana, Dunajska c. št. 9,
^fVHi^iVf* »■IvVvV »
Gospodarsko društvo
v Bermu p. Pazin, Istra
posreduje brezplačno pri prodaji i n.aa svojih udov. Cena je nizka. Vino je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna.	362 (3)

13 o 11-10
C. gg. ženini In neveste
Največja ln najbogatejša tovarniška zaloga pravili švicarskih ur, zlatnine in srebrnine. — Razpošiljam na vse kraje sveta, kakor: ure, verižice, prstane, uhane, zapestnice, namizne oprave in okraske, šivalne stroje i. t. d. — Cene najnižje. : Se priporoča za obilni obisk in naročila z velespoštovanjem :
FR. ČUDEN, Ljubljana, Prešernove ulice
: urar in trgovec, delničar švicarskih tovarn ur „UNION". :
Naslov zadostuje
Fr. Čuden
LJUBLJANA.

Ceniki s koledarjem tudi po pošti zastonj.
Jy(ocini salon
p£|	Opozarjam velecenj. dame,
j da sem oivarila prvi, po dunajskem sistemu urejeni
- modni atelje. =
U upanju, da me častite dame 3 obilnimi naročili počaste, jih zagotavljam, da se bodo preproste, k,akor najelegantnejše toalete strofovnjaško izvrševale.
5 spoštovanem jV(arija 'are ~
Jfnaflove ulice št. 2, Ljubljana. ^
pa-«»(lsaj I**
vila z vrtom
v jako lepem kraju v Ljubljani, oddaljena od glavne poste 15 minut, pripravna za kakega vpokojenega gospoda. Cena jako nizka. Poizve se pri upravništvu „Slovenca\
306 (<>)
i v Ljubljani
naznanja cenjenim gg. trgovcem in slavnemu občinstvo, da je prevzel j od gospoda Jos. Kordina ::::
edino rszpošiljevdlno prodajo
Za nizke cene in točno postrežbo —sejama—
404 3-2
Podružnice Spljet, Cclovcc in Trst	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve niice 2	Podružnice
		Spljet, Cclovcc In Trst
	sprejema vloge na knjižice in na te- flj| 1/ 0/ koči račun ter je obrestuje po čistih /2/0 Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzn.	
- Delniška glavnica - K 3,000.000.		Rezervni lond K 300.000.