Izdaja zavod za gospodarsko propagundo Domžale. Ljubljanska 92 — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik MIlan Klerin
— Izhaja vsakega 15. v me. secu — Zlro račun 5042-3-252  —  Cen«   20 dinarjev
— Tiska  tiskarna »Tonete Tomšiča« v LJubljani
Leto V. št. 6 Domžule, 15. junija 1966
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
Zaposlovanje v novi luči
Ziirudi velikega družbenega pomena problemov mladine so delegati na zadnji izredni konferenci občinske organizacije SZDL Domžale obravnavali nekatere probleme mladine in jih osvetlili z raznih strani. Ker naslajajo najrazličnejši v/.jrnj-ni in življenjski problemi mladih ljudi zaradi družbenih protislovij, ki se v razvoju vedno znova porajajo, jili ni dolžna in jih ne more reševati mladina sama. Reševati vedno znova nastajajočo problematiko je dolžnost vseh družbenih t"- i ti i -teljev in seveda tudi mladine same. ki nastopu kot aktiven in odgovoren Faktor,
V mladih ljudi h poraja probleme tudi mladostna nepološenost. specifičen način reagiranju na sodobno stvarnost, ki se zrcali v neki stalni napetosti — sociulnih, ekonomskih in civilizacijskih problemov. Razreševanje vsega tega je prav tako kot mladinski tudi družbeni interes, kar pomeni, da so problemi mladine integralni del družbenih problemov.
Sami mladi ljudje imajo dovolj skrbi, kako se bodo prilagodili novim razmeram, kako se bodo vključili v okolje in v njem obstali, naloga družbeno-političnih organizacij in društev pa je. zagotoviti čimveč pogojev za integracijo mladine s celotnim družbenim dogajanjem.
Zadnja izredna konferenca je nakazala, da ima pri uresničevanju te odgovorne naloge pomembno in važno družbeno vlogo še vzgoja v naših predšolskih in šolskih ustanovah, ki ustvarjajo v mladem človeku preveč idealen pogled mi i svet. premalo pa družbeni in krilični odnos do stvarnosti. Zaradi tega pride mladina iz šole premalo pripravljena na ob-krožujoča jo nasprotja. Kot problem je bila nakazana dvojna vzgoja: šolska in privatna — družinska. Med (dietna včasih nastajajo različni vzgojni smotri, posledici tega se izražajo v raznih konfliktih med domom in šolo. najbolj negativen rezultat tega pa je. da zapušča šolo dvolično formiran mlad človek. V ta sklop spadajo tudi problemi materialne baze šolstva, predšolska vzgoja, celodnevno bivanje otrok v šoli. Stipendiranje in kreditiranje sposobnih in prizadevnih mladih ljudi - o čemer so se vodile razprave.
Posebej je bil prikazan problem vktjn čevanja in dela mladih ljudi v samo upravnih organih, prav specifičen način
Primerjava zaposlenih mesecu marca 1965 nasproti marcu 1%b nam daje indeks 93 — v lanskem letu je bilo prvič zaposlenih 106, letos pa le 50. kar nas opozarja na problem prve zaposlitve, ki jo
reševanja pa potrebuje mladina, ki ostaja po končani šoli doma na kmetijah, kjei ima največkrat prav majhne možnosti za nadaljnje strokovno izobraževanje, prav tako pa tudi skromne možnosti za družbeiio-politično. kulturno in športno življenje. Večkrut so v še težjem po-ložaju listi mladi ljudje, ki ne dokončajo osemletke.
Kot pereč problem je bil prikazan problem zaposlovanja mladih ljudi v čusu prehoda razvoja našega gospodarstva od ekstenzivnega v intenzivno, ki ga je pričela naša gospodarska reforma. V čusu ekstenzivnega gospodarjenja so se mladi ljudje večinoma lahko zaposlili brž, ko so končali šolo. V procesu intenzifikacije gospodarjenja pa se je v precejšnjih gospodarskih organizacijah začela uveljavljati »politika zaprtih vrat«. To povzroča med mladimi precej negotovosti, brezperspektivnosti in tavanja. Prepuicati mlade ljudi takim občutkom je zgrešeno.
Mladi ljudje si iščejo izhod po svoje, ki se izruža tudi v težnjah po odhodu v tujino. Prav v času. ko si prizadevamo s iknpnimi močmi reševati probleme mladih, nam pred tovarniškimi vrati ostaja mladina z zaključeno osemletko, srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Problem zaposlitve mladih dobiva drugačne razsežnosti, kot smo jih bili vajeni doslej. V Sloven j i i bo letos iskalo prvo zaposlitev okoli 22.000 absolventov raznih šol, od tega 4100 absolventov srednjih, višjih in visokih šol ter okoli 6500 absolventov poklicnih šol. Se poseben problem predstavlja okoli 10.000 mladih, ki ne bodo dovršili osnovne šole. (Delo št. 148 4. junija 1966.)
Precejšen del mladine je po končani OSnOVbi šoli postavljen pred dva težavnu problema:
kaj bo mlad človek postal in kje se bo zaposli), da si bo z lastnim delom ustvarjal družbeni in materialni položaj in s tem pripomogel k napredku celotne družbene skupnosti.
Intenzifikacija gospodarjenja in proizvodnje zahteva od našega gospodarstva večjo produktivnost, mehanizirano in avtomatizirano intenzivno proizvodnjo. Za našo občino, ki ima večinoma predelovalno industrijo, pomeni to ne' le stagnacijo, ampak zmanjšanje števila zaposlenih, kar nam kaže tudi gibanje števila zaposlenih v družbenem sektorju občine:
1964 1965 1866
predvsem predstavlja mladina. V letu 1966 predvideva družbeni sektor v občini 6%> zmunjšunje števila zaposlenih (kar predstavlja 45S delovnih mest).
Tako zmanjšan obseg zuposlovanja v
Padanje naše proizvodnje ni v skladu z načeli reforme
Ukrepi gospodarske reforme se bolj in bolj občutijo tudi v gospodarstvu naše občine. Točneje rečeno: »morali bi se občutiti«. Bolj in bolj se mi namreč dozdeva, da so nas dosegli le njeni obrobni dogodki in da se v pravi lok gospodarske reforme šc nismo uspeli vključiti. Rekel bi, da smo podobni pešcu, ki je prepričan, da ga nobeno moderno prevozno sredstvo ne more niti dohiteti niti prehiteti .. .
To so sicer trde, a resnične in zaskrbljujoče besede. Kako naj si sicer razlagamo, da je proizvodnja v preteklem letu padla za 5 "1* v primerjavi z letom 1964? Kako naj si razlagamo še bolj zaskrbljujoče dejstvo, da se omenjeni padec proizvodnje nadaljuje tudi v tem letu?
To zelo slabo in škodljivo usmerjenost domžalskega gospodarstva spremlja tudi stalno padanje storilnosti dela. Človek bi se še nekako pomiril, če bi se ob padanju proizvodnje vsaj ta najpomembnejši pokazovalec in barometer proizvodnje dvigal. To bi namreč pomenilo, da postajamo sposobni z dano udeležbo sredstev in dela čim več narediti. Usmerjenost takšne vrste bi poleg ostalega tudi zelo ugodno vplivala na ponovno rast proizvodnje. V naši občini se sučejo stvari ravno obratno.
Nameni in načrti naše gospodarske reforme še zdaleč niso tako zapleteni, da jih naš proizvajalec ne hi mogel razumeti. Ob ugotovitvi, da je polrebno prebojno in preširoko rast proizvodnje umiriti, zahteva gospodarska reforma predvsem povečanje storilnosti ali produktivnosti dela. Vsakdo si lahko predstavlja, da mora naraščajoča storilnost povzročiti najprej padec cen. nato ustrezno povečanje osebnega dohodka, s tem pa tudi rast kupne moči našega proizvajalca — potrošnika, kar ponovno poraja nove potrebe in novo povečanje proizvodnje. V tem krogu moramo iskati motor in gibalo vsega dogajanja prav v povečanju storilnosti.
Zdi se mi, da se v naši občini teh temeljnih načel reforme kaj malo držimo. V dokaz navajam samo dejstvo, da smo
najvišje število zaposlenih  ......   9081 8772 8181
najnižje število zaposlenih...... 8450 8085 —
primarni in sekundarni dejavnosti je v smislu reformnih prizadevanj za intenzifikacijo proizvajanja le ena stopnja, ki se mora odražati v večji produktivnosti. Za dosego tega cilju pa je potrebna sodobnejša organizacija dela, ki je pogojena z uveljavljanjem strokovnosti, kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev, ki bodo uveljavili specializacijo, razširili proizvodno sodelovati je. se vključili v mednarodni trg in aktivirali vse razpoložljive proizvodne zmogljivosti z uvedbo večizmenskega dela. Zalo si morajo druž-beuo-politične organizacije prizadevati za uveljavitev stališč, da pride na delovno mesto  lahko   vsak,  kdor   ima potrebno
strokovno izobrazbo in sposobnost in zavračati mišljenje, du mladi strokovnjaki nimajo prakse in jih zato odklanjajo. Mladim delavcem je treba ustvarili in omogočiti pogoje, da se bodo luhko čimprej vključili v proces proizvodnje in samoupravne odnose v kolektivu.
Drugo področje, kjer bomo iskali rešitev problemu zaposlovanja bo najbrž v tem. da ne bomo več iskali zaposlitve le v primarni in sekundarni de javnosti kot v času več alt munj ekstenzivnegu gospodarjenja. To so nakazale že mnoge razprave. Stanje aktivnih prebivalcev v občini glede na zuposlitev v dejavnostih je približno takole:
dejavnost zaposlenih
T.        II. III IV.
27,6 "/o   59,4%>    8,1 "/o    4,9 "A.
To nam kaže. da je bila večina zaposlenih v industriji, kamor je bilo tudi zaposlovanje usmerjeno. Zaradi tega sedaj v času intenzifikacije gospodarstva problem zaposlovanja še bolj izbija. V bodoče bomo morali najbrž iskati veliko več delovnih mest v terciarni in kvartarni dejav-
Dejavnost............
Zaposlitev v razvitih deželah .... Prizadevanja v razvitih deželah ... Zaposlitev v občini........
Prognoza razvoja naše občine do leta 2000 predvideva, da se bo število prebivalcev dvignilo od sedanjih 28.000 na 40.000, predvidena zaposlenost pa naj bi bila v:
I. dejavnosti približno taka kot sedaj, v
II. dejavnosti bi od sedanjih 5400 delovnih mest narasla na 8000. v
III. in IV. dejavnosti bi porasla od sedanjih 1200 na 1.000.
Ze ta primerjava nam kaže, da prinaša razvoj terciarne in kvartarne dejavnosti tudi dosti novih in prostih delovnih mest. Vendar o tem prevečkrat le govorimo kot o bodočem razvoju, problemi zaposlova-
nosti. ki v mnogočem še ne zadovoljuje občanovih potreb in že čutimo pomanjkanje nekaterih dejavnosti. Primerjava zaposlovanja po dejavnostih v občini z zaposlovati jem v razvitih državah in njihovimi prizadevanji je približno taka:
I. II. III. in IV.
10   »/o 20—25   «/o 65—75 »/o
10   "/o 10   »/o 80»/»
27,6 "/o 59,4 Vi 13 «/o
njo mladih pa se nam pojavljajo že danes. 0 razvoju terciarnih in kvartarnih dejavnosti so izdelane razne prognoze in resolucije dolgoročnega razvoja, premalo pa imamo kratkoročnih planov in programov kam in kako sedaj, ko so problemi tu. Razumljivo je. da je to odgovorno študijsko delo znanstvenih inštitutov, kot so Zavod za urbanizem, zavod za planiranje, inštitut za sociologijo in demografijo in drugih, ki bodo kompleksno nakazali smer razvoju in gibanje prebivalstva z njihovimi potrebami. Na podlagi tega bodo dobile lahko drugačno vsebino dela razne strokovne službe, kot so zavodi za usmer-
janje v poklice, za zaposlovanje, kadrov-sko-analitske službe pa tudi vzgoja V predšolski in šolski dolu.
V zvezi s temi premiki gre tudi za spremenjeno vrednotenje deta v terciarnih dejavnostih, ki z delom in poklici primarne in sekundarne dejavnosti doslej ni bilo enako vrednoteno. To bo verjetno Zahtevalo priprave že pri vzgoji zgodnjih otrokovih dispozicij, s čimer bo pomen in potreba raznih oblik otroškega varstva še večja in ne bomo mogli več tuko nuprej kot doslej občina je po zaposlitvi žena na prvem mestu, po številu otroško-var-stvenih ustanov pa šele na 15.— 20. mestu, vključenih pa je le 1,4%> otrok).
Skladno z razvojem bodo tudi razne strokovne šole. morale načrtno vzgajati mlade si rokovnjake, lomiti se bo morala začeti dosedanja praksu, da se upošteva le želja dijakov in kapacitetne možnosti poslopja (primer STUGb', ki imn 71 dijakov samo iz občine Domžale in s tem pokrite potrebe zn naslednjih 20 let).
Skladno z. razvojem terciarnih in kvartarnih dejavnosti gre tudi zn drugačno porazdelitev narodnega dohodka v tem smislu, du bi del sredstev, ustvarjenih z večjo produktivnostjo vlagali za hitrejše odpiranje delovnih mest v terciarni in kvartarni dejavnosti.
S tem smo skušuli vsaj delno prikuzati širino in povezanost problematike odpiranja delovnih mest in zaposlovanju mladih v terciarnih dejavnostih. Morda bi kazalo temu, ne le mladinskemu ampak široko družbenemu problemu posvetiti več pozornosti, da bi jasneje videli nadaljnje možnosti proučevanja in reševanja, da bi SZDL z mladinsko in drugimi organizacijami široko odprla problem, s sprejetimi stališči pa pripomogla k hitrejšemu razčiščevanju in reševanju problematike zaposlovanju mladih v čusu. ko prehajamo k uveljavljanju sklepov VIII. kongresa ZkJ in na intenzifikucijo celotnega gospodarstva z uresničevanjem reformnih načel.
Nadaljevanje s 1. strani umirjenost   proizvodnje   spremenili v njeno upadanje, dvig storilnosti pa zamenjali s stalnim padcem, ki je letos celo večji kot v lanskem letu.
Takšna usmerjenost seveda ne more roditi padanja cen, ki se nckon'.obrano in neupravičeno dvigujejo, da bi s tem pokrili neutemeljeno povečanje osebnih dohodkov in prispevali k dvigu lažne rentabilnosti. Na ta način ustvarjena »kupna moč« je samo navidezna in kratkotrajna, zato ne more vplivati na novo tealno večanje proizvodnje.
Kaj nam je res take prekleto vseeno, če nas uveljavljanje teh izkrivljenih načel ponovno vodi v stare vode, v obdobje tik pred gospodarsko reformo, ko so veljala naslednja tri nenapisana pravila.
»Cesar si Janez ne more privoščiti z osebnim dohodkom, si nabavi s kreditom«,
»česar gospodarska organizacija ni sposobna ustvariti z delom in proizvodnostjo, si ustvari z dvigom cen-« in
»česar celotna država ne more doseči s svojo celokupno aktivnostjo, doseže s prekomerno inflacijo«.
Nedvomno, da vseh napak in izkriv-Ijenj v samih Domžalah ne bomo rešili,
kajti precej tega se poraja tudi na ravni republike oziroma zveze. Prepričan pa sem, da bodo morali naši samoupravni organi marsikoga poklicati na odgo-
vornost, precej odločneje uporabljati načela reelekcije in rotacije in ne nazadnje tudi načelo ostavke.
C. Matičič
ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE PADLIM DIJAKOM BIVŠE MEŠČANSKE SOLE V DOMŽALAM
V letih 1943 in 1944 so iz šolskih klopi nekdanje meščanske šole v Domžalah odšli v partizane in darovali svoja mlada življenja za srečo in svobodno življenje generacij, ki prihajajo, naslednji dijaki:
ČOLNAR MIHA iz Trzina, DOLINšEK IVAN iz Mengša, HABJAN STANE iz Trzina, KAVKA FRANC iz Zahoršta, KOŠIR FRANCE iz Domžal, KURALT SREČO iz Domžal, LIPLIN MAKS iz Trzina, LOBODA DUŠAN iz Trzina, PANGERSIC ANDREJ s Podrečja, RAPE MAR I AN iz Zahoršta, VODOPIVEC MILAN iz Domžal, VRTACNIK IVO z Vira, ZORMAN JANEZ iz Bukovice.
Mestni odbor Zveze združenj borcev v Domžalah iim bo dne 28. junija 1966 oh 9. uri odkril v avli I. osnovne šole spominsko ploščo.
Ta plošča naj bo trajni opomin mladini, kako je treba ljubili svojo domovino.
K odkritju vabimo svojce in sorodnike padlih mladincev.
Mestni odbor ZZB Domžale
Materialni položaj učenca ne bi smel vplivati na njegovo odločitev za poklic
V interesu vsake družbe, ki želi čiru hitreje napredovati, je, da vsi njeni člani razvijejo svoje sposobnosti do najvišje mere, ker potem s svojim delom tudi največ prispevajo za njen razvoj. Ce je v neki družbi človek proklamiran kot najvišja vrednota, mora ta še bolj skrbeti, da se lahko posameznik v največji možni meri tudi ravna po svojih poklicnih željah.
V juniju se učenci, ki dokončujejo osnovno šolo. odločajo za poklice. Ta odločitev je velikega pomena za vse življenje, zato jim skušajo pri tem pomagati starši, pedagogi, poklicni svetovalci in vsa okolica. V letošnjem letu to odločitev še posebno otežkoča slabo stanje glede zaposlovanja, jemanja v uk in omejene kapacitete v srednjih šolah. Vedno in v vsakem primeru pa na i/biro poklica odločilno vpliva materialni položaj učenca: za nadaljevanje šolanja se odločajo mladi z urejenimi materialnimi razmerami, v večini primerov ne glede na sposobnosti, za takojšnjo zaposlitev ali uk pn se morajo odločiti vsi ostali, zopet ne glede na njihove sposobnosti. O tem, ali bo učenec nadaljeval šolanje ali ne, bi moral odločati njegov učni uspeh, ki je rezultat njegovega dela in prizadevanja, ne pa materialni položaj staršev, na katerega on nima vpliva.
Za urejanje materialnega položaja študirajočih bi morale služiti že poznane oblike družbene pomoči, predvsem štipendije. Toda kako. v kakšni višini in komu so se te podeljevale? Izdelana in dosledno vodena štipendijska politika bi lahko omogočila šolanje sposobnim, ne glede na materialni položaj in s tem bi družba dobila več dobrih strokovnjakov. Toda dosedanja štipendijska politika razen redkih izjem ni bila izdelana, niti dosledno vodena: mnogi sposobni mladi ljudje so se morali zaradi neurejenih materialnih razmer zaposliti ali ostati doma, družba pa ima mnogo manj dobrih strokovnjakov, kot bi jih lahko imela in nezavidljiv osip študirajočih na višjih stopnjah šolanja. Ce bi zadnji dve dejstvi preračunali v dinarje, bi bila vsota nedvomno mnogo višja, kot pa potrebe za ustrezne štipendije v pravem času.
Iz teh ugotovitev lahko zaključimo predvsem eno: tako ne sme iti naprej. Te probleme moramo pričeti reševati, če želimo izšolati več dobrih strokovnjakov, ki so nam v procesu reforme nedvomno zelo potrebni.
Sledeč zgornjim ugotovitvam se je grupa za vprašanja izobraževanja pri občinskem komiteju ZMS odločila za nekatere akcije (čeprav bo moralo akcijsko in kampanjsko reševanje tako občutljivih vprašanj
preiti v stalno skrb in nalogo bolj ustreznih organov kot je Olik ZMS). Osnovno vodilo pri njenem delovanju je: zagotoviti nadaljevanje šolanju sposobnim, toda socialno šibkim mladim ljudem, družbi pa dobre strokovnjuke.
Člani grupe, v kateri sodelujejo tudi člani komisije za štipendije pri skupščini občine Domžale, pripravljajo pravilnik o štipendiranju in kreditiranju, katerega nameravajo predlagati SOb Domžale takoj po sprejetju republiškega zakona na tem področju, predvidoma konec junija. Ta pravilnik bo
urejal vprašanja stipendiranja in kreditiranja SOb, medtem ko delovne orgunizacije tu vprašanja urejajo samostojno, s svojimi pravilniki. V predlogu pravilnika je uveljavljeno načelo, da so štipendije instrument kadrovske politike in sredstvo za urejanje material* negu položaja študirajočih na podlagi planu potreb po kadrih v družbenih službah, posojilo pa se kol sredstvo za urejanje materialnega položaja Študirajočih podeljuje zu vse šole in strokovna izpopolnjevanja, seveda v mejah finančnih možnosti.
Ce bo ta predlog pravilnika sprejet, bo SOb lahko že ob koncu junija razpisala nove štipendije in posojilu (posojil do sedaj ni podeljevala). Grupa za vprašanja izobraževanja je o predlogu pravilnika že razpravljala z. ravnatelji osnovnih
sol,  razredniki osmih razredov
in z mentorji aktivov ZMS na osnovnih šolah. buzpruvo pa namerava organizirali se z dosedanjimi stipendisti .SOb Dom-Žale (">?) in po možnosti v klubu odbornikov uli z odborniki-komiinisli. (lani grupe so mnenju, da bodo odborniki SOb v večji'ni šlevilu glasovali za pravilnik, če bo 0 njem razpravljal širok krog zainteresiranih.
Grupa za vprašanja Izobraževanja v tem času v vseli delovnih organizacijah v naši občini organizira sestanki' s predstavniki družbeno-političnih organizacij, predsedniki samoupravnih organov, nekaterimi vodilnimi uslužbenci, predstavniki SOb in komisijo za štipendije. Na teh sestankih se razpravlja predvsem o razpisih štipendij v letošnjem leta ter o smotrni uporabi namenskih sredstev za izobraževanje. Namen le akcije je predvsem v tem. da bi delovne organizaciji', ki nameravajo v letošnjem letu rnzpisali štipendije, objavile razpise vsaj do 25. juniju, torej v času. ko se mladi vpisujejo na srednje in visoke šole. Drugi namen nkcije pa je v leni. da bi delovne organizacije del namenskih sredstev za izobraževanje (če jih ne koristijo v celoli) dale v sklad pri SOb, iz katerega se izplačujejo štipendije in krediti, ker SOb verjetno ne
bo mogla zagotoviti vseli potrebnih sredstev.
Ker je pri vseh teh akcijah osnovno vodilo zagotovili štipendije in kredite (torej nadaljevanje šolanja) nadarjenim, a socialno šibkim učencem, bodo člani grupe in komisije za štipendije pri SOb zbirali predloge, ki jih bodo poslale osnovne šole. O teh predlogih bodo razpravljali profesorski zbori in mladinci v osnovnošolskih aktivih ZMS, lako da bodo izbrani po najbolj demokratični poti. Komisija za štipendije, ali drug ustrezen organ bo te predloge po opravljenem razpisu pri podeljevali ju štipendij in kreditov po določilih pravilnika     prvenstveno Upošteval.
Delovnim organizacijam, ki bodo letos razpisale štipendije, bo komisija poslala ustrezne predloge. Ker bodo ti oredlogi verjetno najbolj argumentirani, jih bodo delovne organizacije tudi upoštevale.
V mnogih  razpravah o pro-
blemih mladine, pa nuj so p□■ tekale med starejšimi ali miti dimi, so se vsi zavzemali za zagotovitev možnosti za nadalje vanje šolanja sposobnim, a so cialno šibkim učencem. Meuiln. da se je grupu za vprašanja izobraževanja pri Obk ZMs reševanja teh problemov v danih razmerah lotila po najbolj demokratični poli. Vsi občani imajo možnost vplivati na uspeli ali neuspeh teh akcij, zato nosijo tudi določeno mero odgo vornosli. O teli vprašanjih se bo razpravljalo v samoupravnih organih večine delovnih organizacij, o tem bodo razpravljali in odločali odborniki v SOb ter profesorji in mladinci v osnovnih šolah.
So možnosti, da bo zagotovljeno nadaljevanje šolanja vsaj petdesetim sposobnim in socialno šibkim učencem iz. osnovnih šol in to preko SOb in delovnih organizacij, v nasprotnem primeru pa bodo morali verjetno ostati doma na kmetiji ali se zaposliti. Odločali bodo samo upravljavci,
O uspehu akcije bomo poro čali.
Vida Dime
„Adam Ravbar" tudi letos
V sklopu kulturnih, športnih in turističnih prireditev, ki bodo organizirane v okviru občinskega praznika, bodo tudi domžalski jamarji organizirali vsakoletno turistično-gostinsko prireditev »Adam Ravhar« na gradu Kriimperk pri Domžalah.
l.elos bo prireditev 25. in 26. junija.
Sodelovali bodo: domžalska godba, pevska zbora iz Ihana in Doba s solisti Jožetom Lekanom, Miri Rahnetovo. Francem Prenarjem, Kokoin Lapom in Janezom Hribarjem.
Na tej prireditvi, ki ho letos dobila širše obeležje, bodo sodelovale tudi narodne noše in konjeniki.
Ob vsem tem ne gre prezreti vpliva, ki naj ga lake in podobne prireditve imajo za turizem in gostinstvo domžalske občine. Ce pogledamo dejstvo, da je v Sloveniji le še nekaj podobnih prireditev, moramo hotenje in delo domžalskih jamarjev samo pozdraviti.
Nekaj kulturnih prireditev v juniju in juliju
20.junija — Otvoritev obnovljene baročne cerkve z Jelov -škovimi freskami v Grohljah oh 20. uri.
Pri kulturnem programu bo sodeloval Zavod za glasbeno izobraževanje Domžale iu Pevski zbor »Svoboda« iz Domžal.
25. junija —    Na gradu Kriimperk prireditev »Adam Ravbar«.
28. junija — Ob V. uri na I. osnovni šoli v Domžalah odkritje spominske plošče padlim učencem bivše Meščanske šole in otvoritev razstave ob 10. uri v počastitev 2^-letnice vstaje v hali domžalskega razstavišča.
2.in "S. julija — Na Brdu tradicionalna prireditev Rokovnjaški tabor.
Za občinski praznik bo izšla posebna številka Občinskega poročevalca, ki bo obsegala razpravo o zdravstvu v občini, ker bo takrat odprt novi Zdravstveni dom, razpravo o slamnikar-stvu na področju Domžal iu Mengša, program prireditev za občinski praznik in še nekaj krajših sestavkov.
Dve vprašanji - dva odgovora
Odgovarja predsednik skupščine občine Domžale, Jože Pogačnik.
t, Vprašanje: O slabem stanju cest in ulic v Domžalah je bilo že precej napisanega, še več pa je negodovanja občanov, ki te ceste dnevno uporabljajo, V najslabšem stanju so Kidričeva cesta. Cesta talcev in Prešernova cesta. Ali so izgledi, da se bodo te ceste v doglednem času uredile in ali je že bil vzpostavljen kontakt s tistimi gospodarskimi organizacijami, ki so v največji meri zainteresirane na ureditvi teh cest, da bi skupno poiskali potrebna sredstva?
Odgovor: Problem slabili cest, ki ga načenjate s svojim vprašanjem, je bil že večkrat predmet razprav na Svetu za komunalne iu stanovanjske zadeve ter zadeve krajevnih skupnosti naše občine. Taka vprašanja so tudi pogosto vprašanju odbornikov nu sejah skupščine.
Stanje občinskih cest je po večini zelo slabo. Pretežno so makadamske; od 257 km cest IV. reda je namreč le 10 km utrjenih, tj. asfaltiranih. Zaradi skromnih sredstev sklada za ceste ni bilo mogoče« lo-teh trositi za rekonstrukcijo, ker ne zadoščajo niti za vzdrževanje. Za postopno rekonstrukcijo cest je treba zbrati več sredstev in to preko prispevka za urejanje mestnih zemljišč oziroma namenskih sredstev, ki so jih. oziroma jih bodo dale posamezne
gospodarske organizacije. Posebna strokovna komisija za izgradnjo komunalnih naprav za vplivni območji Domžal in Mengša je že postavila kriterije za prioriteto del, in sicer glede na obremenitev cest (tonska ali osna), dohod in odhod z dela, prometno varnost in ostalo frekvenco. Po predlogu te komisije in predstavnikov krajevnih skupnosti je predvidena še letos rekonstrukcija vseh navedenih cest, poleg te pa še rekonstrukcija ceste Vir—llelios.
2. Vprašanje: Poštno poslopje v Domžalah je na zunaj tdc pred dograditvijo, vendar že dolgo ugotavljamo, da so bil,, dela na njem ustavljena in da gradbišče že zarašča trava. Kakršni koli naj bi že bili argumenti, ki so narekovali ustavitev del ni gospoda rno. da objekt, v katerega je bilo vloženih mnogo sredstev, stoji nedokončan, posebno še, ker so sedanji poštni prostori pretesni in ne ustrezajo in pu ker vsi čutimo, da. posebno avtomatska telefonska centrala ne zadovoljuje več potreb. Kakšni so izgledi, da bi bil ta objekt izročen namenu, za katerega je bil grajen?
Odgovor: Za dograditev poštnega poslopja v Domžalah je bil sklenjen dogovor z direkcijo PIT Ljubljana, da navedeni objekt dokonča. Po predlogu Sveta za finance naj bi objekt prevzela PIT s tem, da ga dokonča do 29. novembra letos. Do tega roka bo izvršena tudi montaža nove avtomatske telefonske ceni rale.
V Mengšu in Trzinu so uvedli krajevni samoprispevek
Prvi maturanti ekonomske šole v Domžalah
Letos bomo prvič imeli v Domžalah maturante Srednje ekonomske šole. Pred tremi leti je Delavska univerza uu osnovi interesa delovnih organizcij in posameznikov v dogovoru z ESS iz Ljubljane odprla to šolo in sicer oddelek za odrasle. Letošnjih 28 absolventov te šole je vložilo mnogo truda in časa za to, da bi izpopolnili svoje strokovno znanje in dobili spričevala srednje šole. Program
Krajevna skupnost Mengeš. Trzin, Loka, Dobeno in Topole. V dneh od 22. do 25. maja so bili zbori volivcev-občanov, na katerih je predsednik Sveta krajevne skupnosti tov. Vidi.li podal poročilo o delu Svetu v letu 1965, prikazal dohodke, ki jih je dobila oziroma bo dobila krajevna skupnost v letu 1965 in v letu 1966, ter predočil pro-gram najnujnejših del. ki jih bo treba opraviti v naslednjih letih. Na vse zbore je prišlo nepričakovano veliko število občanov in volivcev.
Dohodki daleč zaostajajo za tem, da bi zadovoljili vse potrebe. Iz občinskega proračuna je krajevna skupnost dobila lani tri milijone dinarjev, enak znesek ji je zagotovljen tudi v
letošnjem letu. Po statutu krajevne skupnosti se mora prispevek iz občinskega proračuna porazdeliti po naseljih glede na število prebivalstva, bazen tega bo prispevala mengeška industrija letos iz prisnevka za uporabo mestnih zemljišč 21 milijonov dinarjev, ki pa se praviloma smejo uporabiti le na območju samega Mengša, kjer so nacionalizirana zemljišča. Toda potrebe so žc v samem Mengšu tako velike in nujne, da se jih ne dn več odlašali in se jih ne more zadovoljiti samo z omenjenimi dohodki. Ce omenimo na primer le vodovod, bo za dokončno ureditev in napeljavo potrebnih v nekaj naslednjih letih za vse območje krajevne skupnosti 155 milijonov dinarjev. Toda Mengeš rabi razen tega nujno še dokončno ureditev kanalizacije, asfaltiranje pločnikov, rekonstrukcijo nekaterih najvažnejših cest, cestno razsvetljavo na nekaterih obljudenih cestah in še celo vrsto drugih komunalnih naprav, če hoče veljati za sodobno mestno naselje.
Mcngšani so na zboru volivcev spoznali, da bodo morali za ureditev svojega naselja tuili sami nekaj prispevati iz svojega žepa in da se ne morejo zanašali izključno le na sredstva od drugod. Zato so soglasno sklenili, da se uvede na območju Mengša krajevni samoprispevek v višini 1,5 odstotka od osebnih dohodkov zaposlenih oz. pri kmetih in obrtnikih od davčne osnove. Krajevnega samoprispevka so oproščeni občani, ki imajo socialno podporo, minimalne po-
sole je enakovreden programu redne šole in je od slušateljev zahteval mnogo naporov, saj so to ljudje, ki redno delajo na svojih delovnih mestih. Pred dnevi je bila majhna slovesnost, ko so maturanti III. letnika predali ključ slušateljem I. letnika. Vsem maturantom mnogo uspeha pri delu z željo, da bi se še naprej strokovno izpopolnjevali in uspešno uporabili  pridobljeno znanje
kojnine, štipendije itd. Z uvedbo samoprispevka so Mengšani pokazali veliko politično zrelost, razumevanje za svoje krajevne potrebe, razumevanje, da v današnji situaciji ne morejo vsegu pričakovati od skrčenegu občinskega proračuna, in zavest
Skupnosti občanov na območju svojega kraja. Samoprispevek je namenjen izključno le za zgraditev kanalizacije, uveden pa je za dobo treh let oziroma do uveljavitve morebitnih republiških predpisov 0 komunalnem prispevku.
Enako politično zrelost in zavest o skupnem prispevanju za nujne komunalne naprave so pokazali (udi Trzinci. Njihov poglavitni problem je napeljava vodovoda po vasi. Sredstev zanj ni dovolj. Zato so se nu zboru občnnov-volivcev odločali, da se na območju Trzina uvede krajevni samoprispevek, namenjen izgradnji vodovoda, v isti višini odstotka kol v Mengšu. Od navzočih številnih občanov jih je le pel glasovalo proti samoprispevku. Trzinci se zavedajo, da je dandanes tako, da se javna sredstva mnogo ruje dodeljujejo tistim, ki so tudi sami pripravljeni nekaj prispevati. Samoprispevek bo veljal za isto dobo in ob enkih pogojih kot v Mengšu.
Zal pa ne moremo trditi o politični zrelosti in o zavesti skupnosti pri prebivalcih Loke. Ločeni imajo tudi kup krajevnih problemov, na primer ureditev ceste skozi vas, kanalizacija, obnova mostov čez. Pšato, ureditev zelenice pred spomenikom NOB itd. Loka je postala v zadnjih letih zelo zanemarjena vas. Kljub prepričevanju o nujnosti uvedbe krajevnega samoprispevku za ureditev Loke se občani na zboru volilcev-ob-čnnov niso izrekli za krajevni samoprispevek. Pričakujejo, da jim bodo pač drugi (to se pravi občinski proračun) prinesli denar za rešitev krajevnih problemov. Toda, kot smo že rekli, zagotavlja občinski proračun le pičla sredstva za krajevne skupnosti, Ločani jih bodo dobili le toliko, kolikor jim pripadajo po številu prebivalstva (nekako 300.000 dinarjev), kar pa še zdaleč ne zadostuje za njihove potrebe. Tako bo Loka zaradi neuvidevnosti svojih občanov ostala še nadalje zanemarjena vas.
Z. Gorjup
Vlagajte svoje prihranke pri Kreditni banki v Domžalah.
Vloge, vezane na odpovedni rok se obrestujejo po višji obrestni meri.
Nerazumljivo početje    Zbor kolektiva Sončnice
V naši občini it po objavljenih uradnih podatkih zaposlenih več žensk kot moških iu velik del leh žensk je ali poročenih ali pa imajo vsaj svoje gospodinjstvo. Vse le vsak teden komaj čakajo nedelje, da lahko opravijo v hiši vsa tista dela, ki morajo med tednom počakati zato, ker zanje ni časa. To so najrazličnejša gospodinjska dela, pranje, čiščenje itd. Ta dan pa imajo le žene ludi edino priložnost, da mimogrede še prisluhnejo dopoldanskim radijskim oddajam ali pa pogledajo na televizijski ekran.
Nedelja pa je tudi velik praznik za vse člane družine, saj je (o edini dan, ko so vsi skupaj, ko se nekako utrjuje marsikdaj že močno načelo družinsko življenje in ko se posebno gospodinja trudi, da bi tudi z dobrim kosilom dnin tej bridki priložnosti kar najbolj svečano obeležje.
Tu pa se prične potrošnikom električne energije v precejšnjem delu Domžal nerazumljiva Zgodba. Večina gospodinjstev uporablja v (eni letnem času električne štedilnike, marsikje, posebno v novih blokih, pa štedilnikov na trdo gorivo sploh nimajo. To pa zalo, ker je projektant računal z, evropskimi normami, namreč s tem, da bo oskrba z električno energijo redna in neprekinjena, pač taka kot je povsod po svetu. Na žalost pa v Domžalah temu ni tako. Ze štiri nedelje zapovrstjo se je zgodilo, da so gospodinje z veliko ljubeznijo, du bi družini vsaj enkiuI v tednu postregle z dobrim kosilom, pristavile na električne štedilnike juho, krompir in pečenko, ker jo ima mož najrajši. Komaj pa je po stanovanju zadišalo po prazničnem kosilu iu ustvarilo res prijetno domačnost, ko se vsi družinski člani zvrsle okrog štedilniku iu nn ves glas hvalijo prizadevnost in znanje gospodinje, prijetna pesem na štedilniku zamre, namesto nje pa se zaslišijo najprej pikre pripombe, nato pa prepir in stopnjujoča se jezu. ki takoj po-kvuri lepo nedeljsko družinsko idilo in razbije tako težko doseženo prijetno domačnost nedeljskega doma in uniči težko doseženo dobro razpoloženje, za katero so gospodinje žrtvovale poleg svojega časa tudi mnogo denarja. Zmanjkalo je namreč toka.
Ce bi se lo zgodilo enkrat, bi mogli lo razumeli, čeprav težko, ker bi bilo lo v nedeljo in to kot izračunano v času. ko se pripravlja kosilo, tj. od pol enajsti- do pol dvanajste ure dopoldne. Nerazumljivo pa je, da se to dogaja kur po vrsti nedeljo za nedeljo, vedno v približno iltem času. vedno takrat, ko gospodinjstvu električno energijo najbolj rabijo in so gospodinje ziiradi njenega izpada najbolj prizadele.
Sprašujemo se: kdo je kriv
za tako početje? Ali so gospodinje res postale objekt izživljanja neodgovornega človeka, ki zavestno druži njihove živce? Ali je res nedelja dopoldne, tj. v času od pol enajste do pol dvanajste nrc najprimernejši čas zn remonte v transformatorjih? Ali se to ne bi dalo opravili v času, ki hi bil primernejši in ki jim gn gospodinje, če ga odgovorni sami ne poznajo, lahko sporoče, ali je tudi pri razdeljevanja električne energije tako, da imajo potrošniki samo dolžnost, da redno plačujejo lokovino, in to tudi takrat, kadar jo dobavitelj podraži čez noč za 100 ali vec procentov, nimajo pa nobene pravice, da za svoj pošteni denar zahtevajo tudi solidno oskrbo? Ali res nn našem terenu ni potrebno, dn hi potrošnike o izpadu el. energije, kadar je to neobhodno potrebno, pravočasno obvestili, kakor delajo to druga distribucijsku podjetja? Ali ima potrošnik, ki je bil brez lastne krivde oškodovan, pravico, da zahteva povrnitev škode preko sodišča enako, kakor ima lo pravico distribucijsko podjetje, če potrošnik ne plača računa za dobavljeno energijo?
Pričakujemo odgovorn na naša vprašanja, obenem pa zahtevamo, dn nam dobavitelj v Domžalah razloži, znknj je potrebno energijo odklapljali vedno le ob nedeljah v poznem dopoldanskem času in koliko časa ho vse to še trajalo.
( e pa so gospodinje poslale objekt neodgovornega izigravanja s sirani posameznih uslužbencev, pa zahtevamo, da se jih pokliče nn odgovornost, njihova imena pa objavi.
Delovni kolektiv Sončnice je zahteval sestanek, ne da bi prej pojasnil, za kakšna vprašanja gre. Na zboru so sodelovali poleg vseh odgovornih članov kolektiva tudi predstavniki republiškega sveta Zveze sindikatov ter občinskega sindikalnega sveta. Vprašanje, ki ga je kolektiv postavil odgovornim in samemu sebi. je bilo: v našem podjetju imamo vse manj dela. ljudje odhajajo drugam, osebni dohodki se nam znižujejo, zuto Zahtevamo, da se tu odkrito pomenimo o naših problemih, lako zahtevo po sklicanju zbora, ki ga je sklicala sindikalna podružnica S()\'( N|( K je v pismeni obliki zahteval kolektiv, saj je lo zahtevo podpisalo 36 njegovih članov.
Trenutnu negotovost, ki je vladala pred sestankom, se je kaj hitro spremenila v dejstva, ko je tovariš direktor obširno opisal vsa prizadevanja vodslva podjetja, da se kolektivu prizna ekonomsku prodajna cena ali pa ekonomsku nabavna cena surovin. Ob tem je bilo izraženo očitno nesorazmerje, ki razmejuje prizadevanje kolektivu
po ustvarjanju in pn administrativnimi ukrepi, ki določajo surovinam neustrezne cene.
Ta boj za boljše gospodarjenje, iz. katerega še vedno ni izhoda, kaže. da bo najbrž, ostalo lako kot je. saj naša družba z, reformo ni imela namenu priznali vsake proizvodnje, temveč samo rentabilno proizvodnjo. Zuto je tudi kolektiv verjetno s lom računal in že dlje raziskuje možnosti za preusmeritev proizvodnje oziroma za drugačno koriščenje zmogljivosti. Prizadevanja, da hi našli izhod iz težav v sodelovanju z
Zavod za glasbeno izobraževanje Domžale
Obvestilo
Obveščamo sliirše. da bo vpisovanje novih učencev za šolsko leto 1966/6? v vse oddelke Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale v dneh od 25. do 30. junija 1966 od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure in to v Domžalah, Mengšu. Radomljah in Moravčah.
Na Zavod bomo v prihod njem šolskem letu vpisali na posamezne oddelke naslednje število novih učencev:
klavir........ 10
violina........ 20
čeh.......... 6
bas......... 4
flnvtn........ 4
klarinet....... 10
trobenta....... 8
pozavna ....... 4
rog......... 4
solo petje....... 6
harmonika...... 15
kitara........ 10
cicibani....... 20
Na oddelek za klavir se lahko vpišejo le olroci, ki imajo Instrument doma nli pa se nameravajo vpisati na pedagoško gimnazijo.
Učenci, ki se bodo vpisali na oddelek za godala ter pihala in trobila, si hodo lahko izposodili instrumente na zavodu.
Vse interesente opozarjamo, dn je vpisovanje novih učencev nn nnš zavod številčno omejeno, zato prosimo, da vpišete svoje otroke v določenem roku, ker v jeseni novih učencev ne bomo vpisovali.
Podrobnejše informacije lahko dobite na upravi zavoda v Domžalah, Ljubljanska cesla 61, telefon T2-249.
milarsko in kemično industrijo, niso do sedaj rodilu posebnih sadov, kajti preusmeritev bi zahtevala večja investicijska sredstvu, za kar pa se delavski svet ni mogel ogreti. Ostalo je še eno upanje, in sicer da bi jim uspelo lesno kooperirati s podjetjem Svit Kamnik, o čemer že tečejo pogovori.
Na očitke o nizkih osebnih dohodkih vodstvo Sončnice odgovarja s podatki, ki pričajo, da so poprečni osebni dohodki pri njih višji, kot so poprečni osebni dohodki v slovenski prehrambeni industriji (60.987: 57.600 starih dinarjev, to drži
— ni pa rečeno, da bo držalo tudi jutri.
Neposredni proizvajalci v Sončnici so izrazili delno nezaupanje v sposobnosti strokovnega kadra. Na zboru so padli tudi težki in konkretni očitki nn račun propadanja re-produkcijskt-gn materiala. Za občutno škodo, ki s tem nastaja, ne odgovarja nihče, pa tudi kolektiv sum oziroma neposredni proizvajalci nočejo prevzeti nikakršne odgovornosti in pretežno postavljajo le zahteve. Knž.e. da obstaja precejšnje nerazumevanje med delavci v uprnvi in delavci v proizvodnji, da ni prave enotnosti, temveč da se gredo »mi« in »vi«, ('.(■lotili sestanek je pokazal na razne neurejenosti, ki pa bi se z majhnimi napori in prizadevanji in enotnostjo kolektiva, to je slehernega člana, nedvomno dal« odpraviti. Čakanje, da bo določeno delo opravil nekdo drug mimo svoje dolžnosti, pa samo slabi tako moralno, kot materialno moč kolektiva. Izraženu prizadevanja — tak vtis daje sestanek — so zelo enostranska in povedo, dn si samo del kolektiva prizadeva, da bi podjetje dobro uspevalo, da bi ustvarili toliko dohodka, da bi Zagotovili ustrezne osebne dohodke in še kakšno naložbo za preusmeritev proizvodnje. Drugi del pn sloji ob strani ali pa je nezainteresiran.
Ce pogledamo zaključni račun zn lelo 1965. ugotovimo, da je kolektiv ustvaril 25 milijonov skladov in so morali od tega odvesti 10 milijonov družbenih obveznosti. Delitev med skladi in osebnimi dohodki je po pravilniku 70 : 30. v letu 1965 ustvarjena pn 83,5:16.5. V letošnjih štirih mesecih pa je ta delitev dosegla zgornjo mejo 100:0, kar pomeni, da dohodek ne Zagotavlja niti enostavne reprodukcije. Zaradi tega je bil sklep zbora kolekliva. da se formira strokovna komisija zunanjih strokovnjakov, ki naj v določenem roku prouči organizacijo podjetja, predvsem pa ugotovi, knj se Sončnici splača proizvajati, kaj pn ne. Morda je la sklep nn mestu
— o lem ne bi bilo še dobro soditi. Vseknkor pa obstaja prepričanje, da bo moral biti kolektiv Sončnice mnogo bolj enoten kot pa je bil doslej.
S seje skupščine in njenega zbora v mesecu maju
24. preteklega meseca so se odborniki obeh zborov občinske skupščine sestali najprej na skupni seji, zbor delovnih skupnosti pa je nadaljeval z ločeno sejo skupaj s predstavniki samoupravnih organov delovnih organizacij, /a sejo zbora je analitsko-planskn služba pripravila obsežno gradivo oziroma poročilo o gibanju gospodarstva v občini v letu 1969, nadalje v štirih mesecih tekočega leta in predloge izhodišč za izvajanje gospodarskega in komunalnega programa v občini za leto 1%u. Vsa poročila je nazorno s pomočjo diapozitivov obrazložil Slavko Mati-čič. načelnik oddelka za gospodarstvo in finance SOb. V razpravi je sodeloval predstavnik delovne organizacije, ki je postavil vprašanje deviznega sistema in odbornica boga In jeva.
Na dnevnem redu skupne seje obeh zborov, ki je bila istega dne, je bil sprejet program dela skupščine za leto 19M», ki je bil dopolnjen s predlogom odbornika Jožeta Zcvni-ka glede poročila stanovanjskega podjetja in s poročilom sveta za gradbeništvo in urbanizem. Nadalje je bila sprejeta dopolnitev, ki jo je predlagal odbornik Ivo l.ipar glede problematike vzdrževanja cest v krajevnih skupnostih. Andrej Drmal je v imenu izvršnega odbora občinskega odbora SZDI, seznanil odbornike s predlogom bodoče oblike in vsebine programov dela skupščine.
V naslednji točki dnevnega reda je obravnavala skupščina predlog za spremembo statuta občine, ki ga je pripravila komisija za statut in so ga prejeli tudi odborniki obenem z vabili. Poročilo o spremembah je podal odbornik Anton (ior-jup. Nujno potrebno je odpraviti nekatera določila v statutu, ki več ne ustrezajo oziroma so potrebna spremembe tudi zaradi vskladitve s predpisi, ki so bili vsklajeni z ustavo. V razpravi so sodelovali poleg poročevalca komisije, še pravnik Peter Primožič, ki je prav tako sodeloval pri pripravi sprememb statuta, nadalje predsednik skunščinp in podpredsednik Janez Kralj, odborniki Ivo l.ipar, Jernej l.enič, inž. .gor Papež. Marjan Kaliman. Janez Testen, inž. Janez Mc/.aii. .lože Zevnik. Janez Zihelnik. Albin Penič in Andrej Drmal. sekretar občinskega odboru SZDI.. Predvsem so imeli pripombe na predlog glede združitve svetov od dosedanjih 15 na H. Na-dalinja razprava se je razvila tudi v zvezi s predlogom odbornika t.iparja. da morajo biti predsedniki komisij, ki jih imenuje skupščina, odborniki, ker bi se s tem le poglobila odgovornost članov skupščine. Po zaklinčeni razpravi je bil sprejet sklep, da sp sprejmejo predložene spremembe občinskega statuta, kot jih  je pripravila
komisija, razen predlog za spremembo števila svetov, o katerem naj se odloči po javni razpravi. Sprejme se še dopolnitev, ki jo je prinesla razprava glede predsednikov skupščinskih komisij iu s predlogom izvršnega odboru občinskega odbora SZDI, glede bodoče oblike in vsebine vsakoletnega programa; določilo 0 tem naj vsebuje že sam statut. Pri pripravi prečiščenega besedila statuta naj se ta po potrebi tudi stilistično popravi, kar pa ne sme vplivati na bistvo besedila. Prečiščeno besedilo statuta je objavljeno v uradni prilogi tega >Poročevalcaf.
V imenu komisije za kadre, volitve in imenovanja je nato odbornik Franc, Sink seznanil odbornike z njenimi zaključki. Skupščina jih je v celoti potrdila, in sicer: potrdita se odločitvi predsednika skupščine o imenovanju komisije za pregled izvida javnega natečaja za oddajo mestnih zemljišč in imenovanje komisije za oddajo del za izgradnjo šolskega poslopja v Moravčah. Obe komisiji je imenoval pr.edsednik skupščine zaradi nujnosti še pred sejo skupščine. V prvo so bili imenovani: za predsednika Alfonz Avhelj, za člane: Jože Zevnik. Mirni Ravnikar, Janez Otrin, Jože Vodeh. V komisijo za oddajo del za izgradnjo šolskega poslopja v Moravčah pa so bili imenovani: za predsednika Milan Flerin. za člane: Maks Zaje, Francka Marinšek, Ivan Mrak in Lovro Korenčan. Nadalje je skupščina sprejela predlog komisije za volitve in imenovanja in za načelnika oddelka za skupne in družbene službe SOb imenovala Petra Primožiča, diplomiranega pravnika, že doslej zaposlenega v občinski upravi. Obenem je razrešila dosedanjega načelnika tega oddelka Štefana Horvata, ki mu je na lastno željo prenehalo delovno razmerje v občinski upravi. Janez Birk je bil nato na lastno željo razrešen dolžnosti tržnega inšpektorja, in sicer z dnem. ko mu bo prenehalo tudi delovno razmerje pri SOb. Bil je tudi član Kmetijskega poskusnega centra lablje, kjer mu je potekla mandatna doba. Skupščina je zato imenovala novega predstavnika v ta svet. in sicer Franca Pli-berška olninskega kmetijskega inšpektorja. Nadalje je bil potrjen tudi sklep te komisije, s katerim je zavrnila predlog obrtnega podjetja »Mizarstvo* Domžale, naj se dosedanjemu vršilcu dolžnosti direktorja tega podjetja podaljša veljavnost imenovanja.
Komisija za volitve in imenovanja je predložila skupščini v obravnavo obširno utemeljen predlog v zvezi s pritožbo Marjana Smolnikarja, ki jo je vložil zaradi sklepa delavskega sveta, po katerem je bil razre-
šen položaja direktorja obrtnega podjetja »Mizarstvo« Domžale. Skupščina je zavrnila njegovo pritožba in sprejela še druge zaključke navedene komisije v tej zadevi.
V nadaljevanju sejo je izdala skupščina na predlog sveta za finance in družbeni plan poroštveno izjavo Gostinskemu podjetju v Domžalah, in sicer za investicijsko posojilo, ki ga je najela Slaščičarna * Bi s t r i -ca« v Domžalah, ki se je priključila navedenemu gostinskemu podjetju.
Skupščina pa zaenkrat še ni potrdila predloga sveta za finance, da se podjetju Invalidske delavnice /Zlato polje« Domžale izroči v upravljanje stavba v Kolodvorski ulici 8 v Domžalah, ker še ni potekel rok za pritožbo zoper odločbo, s katero je pristojni občinski upravni organ ugotovil, da je
navedeno stavbo šteti za poslovno.
Na predlog sveta za finance je bilo odobreno znižanje stopnje' občinskega prometnega davka v času majskega sejniA, ki ga je priredil Zavod za gospodarsko propagando Domžale v tekočem letu.
Pri »vprašanjih in predlogih* je odbornik Ivan Cebulj na svoje vprašanje v zvezi z izidom natečaja za oddajo mestnih zemljišč dobil pojasnilo, ki mu ga je v imenu Stanovanjskega podjetja Domžale in komisije za ugotavljanje izida tolmačil odbornik Jože Zevnik. Na vprašanje odbornika Albina Peničn. kako je s sredstvi za socialne podpore, ker dosedanja kljub ponovnim revizijam podpor ne morejo zadoščati niti za sedanje podpiranje, se je pričela razprava, po kateri je bil sprejet zaključek, naj svet za finance prouči zadevo in najde v proračunu dodatna sredstva za reševanje socialne problematiko v občini.
Letos bo letovalo manj otrok
Komisija za letovanje otrok pri občinski Zvezi prijateljev mladine je pričela z organizacijskimi pripravami ž.c v aprilu. Za letošnje letovanje otrok je izbrala skupaj 24 vzgojiteljev, ki bodo vodili predvidoma 240 otrok iz, naše občine. Komisija je bila mnenja, da je lahko vzgojitelj le listi, kdor jc pripravljen čas letovanja preživeti z. otroki in zanje, in da je sposoben opravljati to odgovorno mesto oziroma dolžnost.
V letošnjem letu smo bili primorani zmanjšati število otrok v koloniji v Izoli, ker so planirana sredstva za 6()°/n manjša kot v lanskem letu. Pač pa za letovanje v Izlakah število ni
omejeno in tudi prispevki so minimalni, nO novih dinarjev.
Otroci, ki so se prijavili in bili zdravstveno pregledani, bodo odšli na morje 5. julija ob 7. uri zjutraj z avtobusi, letovanje otrok v Izlakah pa se bo pričelo t. avgusta in oo trajalo do 20. avgusta, v dveh izmenah po 10 dni.
Kljub vsem naporom komisiji ni uspelo, dn bi vključili v tO zdravo letovanje vsaj tisto število otrok kot lani. Ker so bili vsi napori brezuspešni, bo moralo letos pač ca. 100 otrok preži wl i svoje počitnice v domačem okolju, čeprav bi jim koristilo morje, kamor so si tudi želeli. F.R.
Ze v prejšnji številki smo objavili fotografijo z domžalskih ulir, ki so jih razkopali zaradi polnganja telefonskega kabla. Kol dokument objavljamo danes še eno z Ljubljnske ceste, ki kaže. kako so bili razkopani pločniki. Medtem pa so dela že zaključili in razkopana mesta lepo zasuli in tlakovali z novim
asfaltom
Problemi v Komunalnem gospodarstvu Mengeš
Na seji v mesecu marcu jc komisija za družbeno nadzorstvo pri občinski skupščini Domžale obravnavala razmere v podjetju »Komunalno gospodarstvo« v Mengšu.
Na podlagi prijave nepodpisanih članov kolektiva je predhodno ožjn komisija lani v decembru ugotavljala, nli so resnične tiste neprnvilnosti v podjetju, kakor jih navala prijava. Ugotovila je, da neknlere nepravilnosti v resnici so. Tako predsednik delavskega svetn in predsednik uprnvuegn odbora nista dosti seznanjena z. delom samoupravnih organov, ki jih vodita. Seje sklicuje upravnik sam, ne dn hi se poprej posvetoval z obema predsednikoma. Zapisniki o sejali niso nn vpogled članom delovne skupnosti. Upravnik popravlja zapisnike sej samoupravnih organov. Glede adaptacije upravnega poslopja je upravnik samovoljno naročil načrte zn adaptacijo, čeprav so bili delavci mnenja, da je bolj potrebno adaptirati delovne prostore. Pri volitvah v samoupravne organe je upravnik razdeljeval med delavce listke z imeni kandidatov, ki so bili nato izvoljeni. Problematična je izvolitev upravnega odbora, ker obstojn o tej izvolitvi samo list papirja brez. podpisov. Zaradi neizdelanega pravilnika o delitvi osebnega dohodka so delavci večkrat prikrajšani za večje zneske. Zaradi malomarnosti skladiščnika izknznje skladišče visoko izgubo oziroma velik lom stekla v enem letu. in sicer za 1,200.000 din. Poleg tega je treba omeniti še to, dn sindikalna organizacija ne izpolnjuje svojih nalog.
Na podlagi zapisnika o ugotovitvah ožje komisije so bili člani komisije za družbeno nadzorstvo na omenjeni seji soglasnega mnenju, dn gre zn nepravilnosti v samoupravlja« nju delovne organizacije, kurje pogosten pojav ravno v manjših podjetjih. V teh podjetjih je vse preveč fumilinrnosli in zaradi tegu ludi preziranja formalnih predpisov o delu samoupravnih organov. Prav manj-sim podjetjem naši družbeni organi posvečajo premalo pozornosti in prav v teh podjetjih opažamo pomanjkljivosti samoupravnih aktov, zaradi česar je vodilnim ljudem dnun široka možnost, dn ukrepajo po svoje.
V komunalnem gospodarstvu v Mengšu sicer ni bilo ugotovljeno osebno okoriščanje upravnika in tudi lic, dn bi namerno kršil načela in predpise o samo. upravljanju, pnč pn, dn je imel do njih precej mnlomnren odnos. Sklepi komisije so bili naslednji:
1. Nujno je treba izboljšati samoupravljanje v podjetju. Čeprav so bile volitve v delavski svet sicer formalno pravilne, je vendarle treba izvesti ponovne volitve. Upravni odbor prav-
no pravzaprav ne obstoji in je treba zato pravilno izvoliti nov upravni odbor. Občinski sindikalni svet naj pomaga delovnim ljudem v tej delovni organizaciji, da se izboljša samoupravljanje.
2. Organe upravljanja je treba opozorili nn to, da je treba nujno sestaviti pravilnik 0 delitvi osebnih dohodkov.
5, Nujno je treba izboljšali delo v skladišču, dn ne bo pri-hnjulo dO pretiranega Imun.
4. Organi upravljanja so dolžni nn prvi prihodnji seji razpravljati o ugotovitvah komisije in poskrbeti zu odpravo vseh ugotovljenih nepravilnosti.
Organi upravljanja v Komunalnem gospodarstvu Mengeš so ugotovitve in sklepe komisije za družbeno nadzorstvo vzidi resno in pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti v postavljenem roku odpravili.
V nadaljevanju seje so člani komisije izrazili mnenje, da se njihovi sklepi ali priporočila pri odločujočih organih premalo ali pa sploh ne upoštevajo. Mnogokrat povsem drugi organi obravnavajo problematiko, ki spndn v področje komisije za družbeno nadzorstvo,
V zvezi s pritožbo Čuture Slobodnim na razpisano delovno mesto nu Delavski univerzi v Domžalah so bili člani mnenja, dn bi bilo treba pregledali su-inouprnvljanje na tem zavodu. To dolžnost je prevzel tajnik komisije.
Končno so člani komisije sklenili, da je treba zadevo s kegljiščem v Domžalah vendarle spraviti z dnevnega reda. Zadeva je povzročila mnogo hrupa, komentarjev in govoric, vendarle javnosti vse doslej ni bilo pojasnjeno, kdo je investitor, koliko sredstev je bilo zanj investiranih in podobno. O kegljišču se še dunes na raznih sestankih pojavljajo vprašanju iu kritike. Komisiji se zdi čudno, dn odgovorni forumi oziroma investitorji še do danes nočejo ali ne morejo podati poročila o kegljišču, čeprav VIII. kongres ZKJ in tretji plenum CK ZKJ izrecno poudarjata javnost investitorja. Sklep komisije je bil. dn naj odgovorni forumi končno vendarle podajo poročilo o finančnem stanju v zvezi s kegljiščem.
Razstava Otona Petriča in Staneta Podsedenška
V času od 17. do 24. maju letos sta v mali dvorani Zavodu zu glasbeno izobraževanje razstavljala slikarja umuterja Oto Petne in Stane Podscdenšek. Oba sem zaprosil zu kratek intervju, zato naj nanizam nekuj biografskih podatkov, ki sta mi jih oba posredovala.
Oto Vetrii., rojen S. maju 19'i'J v Zireh, je sicer po poKlicu čevljar, vendar jc v Kranju napravil dopolnilni izpit zu trgovino in je sedaj zaposlen kot trgovski pomočnik. Osnovno Solo je obiskoval v Zireh. Veselje do slikanja je dobil že v tretjem razredu osnovne šole. Svoja dela je najprej razstavljal na šolskem slcn-času. K slikanju sta ga spodbujala in mu dajala strokovne nasvete njegov sorodnik, sedaj žc umrli slikar Dušan Pe-trič ter domžalskim učencem I. osnovne šole dobro znan pedagog na tem področju Milan Merhar.
Pol leta jc bil tudi član društva ljubljanskih slikarjev amaterjev »Klas« in sicer v letu 1957/58. Tu jih je v slikarsko umetnost uvajal profesor Akademije Klavdij Zornik.
Ko je služil vojaški rok v Beogradu, je tudi razstavljal in sicer leta 1959.
V okviru praznika žirovske občine leta 1903 je razstavljal na kolektivni razstavi žirovskih slikarjev, skupno s slikarji amaterji Janezom Scdejcm, Konradom Peternclom, Ivanom Gluho-dedovim in Davorinom Kogojem.
Njegova prva razstava v Domžalah jo bila leta 1904. Takrat je razstavljal v glavnem slike, ki so izdelane iz samih točk — pointilizem, medtem ko jc sedaj razstavljal olja.
V Domžalah živi že pet let. Njegova želja jc, da bi se tudi v Domžalah ustanovila likovna sekcija pod strokovnim vodstvom, ki bi združila slikarje amaterje in usmerjala njih delo.
Stane Podsedenšek, rojen 10. novembra 1942 v Oplotnici pri Mariboru je po poklicu trgovski pomočnik, sedaj zaposlen v trgo-
vini »BOROVO- v Domžalah. V Oplotnici je živel le nekaj let, kasneje se je s starši preselil v Mozirje. Tu je končal osnovno šolo in nižjo gimnazijo, triletno trgovsko šolo je pa dovršil v Celju.
Zanimivo je, da je v osnovni šoli in kasneje v gimnaziji imel iz risanja oceno zadostno. Veselje do slikanja je dobil šele v trgovski šoli v Celju, kjer mu je veselje vzbudil aranžer tov. Lah. zaposlen v »NAMI« v Celju.
Ze pred odhodom k vojakom jc precej slikal in to predvsem grafiko. V času službovanja v
.ILA je imel skupno s slikarji amaterji za tovariše v vojski tri razstave, eno razstavo pa so obiskali tudi drugi ljubitelji te umetnosti. V vojski je v glavnem slikar v olju in sicer brez čopiču, s pleskarsko lopatico. Tudi slike, ki jih je razstavil na tej razstavi so olja, delana z lopatico.
Stanuje v Domžalah in ima namen študirati slikarstvo, kot je sam izjavil.
Skoda le, da razstave ni obiskalo več obiskovalcev. Morda je bilo majhnemu obisku delno krivo tudi preslabo obveščanje.
Tone Ravnikar
Z delavske univerze
, Iz dosedanjih rezultatov izobraževanja nu področju občine lahko ugotovimo, da je bila letošnja sezona dokaj plodna. Na vseh sektorjih izobraževanja I j. nn sem ina r j i h. šola h in predavanjih je delo redno potekalo.
Na družbeno ekonomskem področju smo orgunizirnli:
večerno politično in mladinsko šolo, seminur zn novo izvoljene člane samoupravnih organov, sindikalno šolo za predsednike    sindikalnih podružnic,
ciklus predavanj za gospodarstvenike in seminarje s področju samoupravljanja v delovnih organizacijah, Programi za to izobraževanje  so  bili dokaj
stvarni in prilagojeni konkretnim potrebam mmoirpravljav-cev, saj so obsegali mnoge probleme gospodarjenja in samo-uprnvljnnjn. Nn strokovnem področju so redno tekle naslednje šole in seminarji: Večerna šola za odrasle, I. in III. letnik Kkonomske srednje šole. Srednja galanterijska šola, tečaj za tkalske mojstre, tečaj za tkalke, tečaj zn voznike motornih vozil in tečaji zu kvalifikacijo. Poleg tega so strokovni delavci DIJ sodelovali pri izdelavi statutov delovnih organizacij in pri elaboratih za prehod uu 42-
urni teden. Na tem področju
lahko opazimo vedno večji interes v samih delovnih organiza-cijuh. saj postaja strokovno izpopolnjevanje sestavni del pri prizadevanjih za večjo prodnk-I i vnost.
Na področju splošnega izobraževanju je bila največja skrb posvečena predavanjem v sklopu šol za starše«, »šol za življenje« in kmetijstvu. Preko 80 predavanj s teh področij je vzbudilo velik interes pri ob-čnnih. Vzgojna tematika zelo zanima starše in povezuje šolo in dom. Na področju kmetijstvu pa so bila osnovna vprašanja posvečena kooperaciji in nadaljnjemu razvoju zasebnega kmetijstvu.
Ob kane« sezone, ko analiziramo rezultate pošolskega izobraževanja, bo potrebno še natančneje proučiti interese in potrebe izobraževanja ter vlogo Delavske univerze na tem področju dela z odraslimi.
BERITE
OBČINSKI
POROČEVALEC!
Vesti z Moravškega
Sprehod po Moravski dolini
Človeku, ki je že bil kdaj v Moravčah, se rada porodi želja, da bi to dolino ponovno obiskal, posebno zaradi njene slikovite okolice. Tudi nekdanji partizani se posebno v času dopustov radi vračajo med ljudi, ki so jim med vojno mnogo pomagali. Toda vsi izletniki se razočarani vračajo domov, ker vidijo, da se Moravčam ne brigajo več za svoj kraj tako, kot je bilo to nekoč.
Ze na odcepu od zvezne ceste pri Zelodniku se obiskovalec razveseli nove asfaltne ceste misleč, da ga bo pripeljala prav do Moravč. Toda po enem kilometru lepe vožnje sledi zelo slaba makadamska cesta tako. da le vztrajen voznik nadaljuje pot. Pred Moravčami pade . ja-kemu takoj v oči zapuščena — neobdelana zemlja. 5 ha nekdaj tako lepo obdelanih njiv je Agrokombinat. ki je pred leti zemljo arondiral, popolnoma zanemaril. Hlevski gnoj, ki je bil že pred 3 leti napeljan na to zemljišče, je še sedaj na velikem kupu in nikogar ni, ki bi ga raztrosil in zemljo obdelal. Pogled na to zemljo je kot na Saharo, saj ne raste na njej nobena bilka več. Zadnji čas je. da nekdo Agrokombinat prisili, da bo prevzeto polje dobro obdelal, ne pa uničil.
Tudi pogled na pokopališče je dokaj žalosten. Zidna ograja se
je na dveh mestih porušila v dolžini nad 10 metrov. Kamenje se je sesulo na grobove in svojci neprestano godrnjajo, zakaj se to ne uredi, saj so plačali najemnino za 10 let vnaprej. Kolikor se to ne bo popravilo, se bo porušila še ostala ograja.
Cc nadaljuješ pot v Moravče, opaziš dve zanemarjeni in podirajoči sc hiši, ki grozita, da bosta zgrmeli vsak čas na cesto. Koli, ki že leta podpirajo te hiše, ne bodo več dolgo vzdržali, ker so že strohneli. V središču Moravč opozarja mimoidoče doprsni spomenik Jurija barona Vege na popravilo podstavka, ki razpada. Ze med zadnjo vojno je bil v boju z nami in po 23 letih bi mu rane že lahko zacelili. Nasproti spomenika štrle žalostno v zrak razvaline nekdanje Tomčeve trgovine. Na razvalinah že poganja drevje, f'emu se ne prisili lastnika, ki je že pred 20 leti zapustil ta kraj in se izselil v Dolsko, da odstrani ruševine ali pa jih proda, da bi kdo drug postavil na tem mestu stanovanjsko hišo.
V parku sredi Moravč, kjer je spomenik padlim borcem, ki je v ponos Moravčanom. stezice že kažejo rebra, ker že dalj časa niso bile posute s peskom menda zato. ker krajevna skupnost nima denarja. Ce so Moravčani bili sposobni pred 12 leti zbrati
ves denar za spomenik, se bo šc danes nekje našel denar za ureditev teh stezic. Ali je res v Moravčah vse zamrlo, ali ni nikogar več, ki so mu Moravče pri srcu in mu ni vseeno kako so urejene? Ko nadaljuješ pot okrog Moravč in prispeš na avtobusno postaju, si lahko ogledaš stalno razstavo gradbenega materiala, ki .je kar na prostem. Tu je samopostrežna trgovina brez prodaja'ca. čudno, da vnd-stvo podjetja »Napredek« lz Domžal to dopušča. Po vsej Sloveniji je gradbeni material v ograjenih prostorih, ne pa. na voljo neregistriranim kupcem. Toliko je v Moravčah skladišč, kjer bi lahko deponirali ta material. Izletniki, ki izstopajo iz avtobusov se temu čudijo.
Velika zanimivost v Moravčah so tudi šolska poslopja. Teh je v Moravčah kar pet in šolarjev je pred poukom po vsej vasi dovolj, ko se lovijo sem in tja. Kot nam je obljubljeno, se bo šolsko vprašanje resilo že v bližnji bodočnosti, ker se bo pričelo graditi novo šolsko poslopje. |)a tega še ni v Moravčah, so krivi Moravčani, ker so se morali 15 let sporazumevati za lokacijo.
Na kraju Moravč stoji lep nov »Partizanski dom«. Ta stavba Je v ponos Moravčanom. Dolgoletna želja domačinov po domu se je izpolnila. V njem je tudi knjižnica, ki jo s pridom obiskujejo številni bralci. Kaj pa kulturno življenje? To pa iz leta v leto bolj izumira. Ce ne bi razne igralske skupine iz drugih krajev poskrbele za prireditve, bi
dom sameval prazen. Le potujoči kino privablja enkrat tedenski kino obiskovalce. Dvorane se poslužujejo tudi razne organizacije za množične sestanke in zbore volivcev.
Nekdaj so prosvetni delavci v Moravčah stalno prirejali z mladino razne igre in druge kulturne prireditve v šolskih sobah in skoraj ni bilo večera, ko se mladina ne bi zbrala v kakem razredu. Bili so tamburaši, pevci, aktivna je bila tudi igralska družina, TVD Partizan itd., a sedaj je vse to izumrlo. Mladina pa ne ve ne kod ne kam. Skoda!
Tudi Turistično društvo je popolnoma zaspalo. Ze. štiri leta nI bilo občnega zbora in člani so se razšli. Nikogar nI več, ki bi jih ponovno zbral in navdušil za delo. Dela je v moravski dolini di)volj, kajti turizem bi glede na lepe Izletne točke in lepo okolico imel lahko lepe uspehe. Tudi z malimi fiiT.inčnimi sredstvi bi se dalo marsikaj urediti, samo če bi bila dobra volja. Te pa v Moravčah ni več. Kot izgleda, živi vsak le bolj zase in tudi politični delavci postajajo ves bolj pasivni. Ce bi si delo porazdelili in poklicali še vse tiste, ki jim Je kraj pri srcu, bi bil gotovo mneh in Moravče bi zopet zavele, kot, je to bilo prej, pred i.ekaj leti. Ce bodo Moravčani pokazali voljo do dela, lahko pričakujemo, da se bodo nekje le našla tudi sredstva za napredek moravske doline. Pri takem stanju kot je sedaj, pa tudi na no-moč od zunaj ni mogoče računati.
Krpan je zaman jezdil nad velikana, Brdavs pod tujim imenom v Moravčah
Saj poznale tisto zgodbo o Martinu Krpanu in Brdavsu Kako bi je ne. saj so jo vam — kratkohlačnikom — pripovedovali vaši varuhi, pozneje ste jo slišali v šoli in tudi brali sle jo gotovo.
Verjetno se še spominjate, da je bil Krpan velik in silen človek, pa tudi usmiljenega srca. kadar je bilo treba, seveda! Tudi Brdavs je bil velik in močan. In. če se zgodbe dobro spominjale, tudi veste, da je bilo nekoč Krpanove potrpežljivosti konec in obenem tudi Brdavsovega rogoviljenja po Dunaju
Mirno življenje živijo občani moravske dolini'. Tu so živeli (in živijo še danes) ljudje, ki so vdani napredku, omiki in i-obrazbi Teh j*, mnogo, do ne rečem skoraj vsi. Pa skoraj vsi. To so naprednjaki. ki želijo sebi in svojim potomcem čim lepš" in lagodnejše življenje.
Toda. ni vse zlato, kar se sveti! Med Ijuiimi sc najde tudi nekaj (malo. zelo malo) rogoviležev. ki motijo moravsko idi-liko Vedno nekaj najdejo, da lahko podirajo, kar so drugi zgradili. Hočejo biti v tern najmočnejši in v tem so povsem po-dou-ii Brdavsu Občasno se zberejo v kakšni krčmi in kujejo načrte, kako bodo najuspešnejše rogovilili tam. kjer se zida — podirati pa je bnje lažje kot graditi! *
Nekoč, že zelo dolgo je tega. so se občani (spet velika večina) spomnili, da bi Moravčanom pristajala nova, velika, svetla in lepo urejena šola.
Rekli so si: "V majhno razpadajočo zgradbo s temnimi učilnicami in klopmi, ki jih je dal narediti sam Franc Jožef v rajnui Avstriji, naši otroci res ne bodo hodili po učenost!« Hm, pa še vse bi bilo dobro, če bi se le lahko v šest učilnic stlačilo k "sodobnemu« pouku nekaj več kot 500 otrok. Tako pa — šola se je morala najprej spremeniti v realitetno pisarno, ki je posredovala (sebi seveda!) proste kmečke sobe.
In po dolgem iskanju se jih je našlo nekaj, vsako leto več. Danes so vse Moravče ena sama šola. saj je že težko najti hišo, kjer ne bi bil vsaj en razred, delavnica, mlečna kuhinja ali telovadnica v njej. t
Vendar, to je zgodovina. Vse to se je dogajalo že pred mnogimi leti. Pa so si rekli Moravčani: »Zgradili bomo šolo, nam v ponos, mladini za potrebo!«
Vsi so bili za to. Le zediniti se niso mogli, kje naj bi jo zgradili. Začeli so se kregati. Eni so bili za to. naj šola stoji na začetku vasi, drugi na koncu. Prvi so jo želeli graditi od temeljev navzgor, drugi pa od strehe navzdol. No, kaj mislite, kdo je zmagal? Nihče drug kot Radomeljčani, ki se niso imeli časa kregati —- složno so pričeli zidati in v rekordnem času oskrbeli svojim malčkom sodobno šolo. *
Moravčanom je še vedno godilo prerekanje okrog lokacije. Ta čas pa so se. odločili občani Brda, kreniti, po stopinjah Radomeljčanov. Dali so delati načrte in složno prijeli za delo. Kmalu je zraslo veliko, moderno in lepo šolsko poslopje, ki jim je prav zares v ponos.
Tudi to še ni izučilo nekaterih v Moravčah. Ljubše so jim bile razprtije, kot pa složnost. Za lokacijo so se sicer zedi-nili, z načrti tudi, zato so pogruntali, da bi se splačalo še za zemljišče »rukati«. Tako so modrovali nekateri, čeprav jih je bilo malo, vendar še vedno dovolj, da so pili kri vsem tistim, ki so želeli čimprej zgraditi tako potrebno šolsko poslopje. *
Na sestankih zborov občanov, roditeljskih sestankih, pionirskih skupnostih, s občani masovno zahtevali, da se razprtijam naredi enkrat za vselej konec. Vzdihovali so po novi šoli, kot riba po vodi. Se bolj kot vsi drugi pa so si želeli čistih, lepih in zdravih učilnic otroci in njihovi učitelji. Tudi staršem nI vseeno, kam hodijo otroci v šolo, zato so se odločili, da bodo po svojih močeh tudi sami pomagali — sprejeli so samoprispevek. S tem pa so pokazali, da so trdno odločeni pomagati pri gradnji šole — prav nji so pripravljeni dati del sredstev svojega življenjskega standarda.
V mislih že gledajo svoje otroke, ki obiskujejo novo šolo, kjer imajo najrazno-vrstnejšr možnosti, da se pri sodobnem pouku hitreje in več naučijo kot doslej. Z nasmehom, na ustnicah se vračajo iz prijetno urejenih učilnic, oboroženi z obilnejšim znanjem kot kdajkoli prej.
Pri vsem tem se je seveda najbolje odrezal minister Gregor, ki je preskrbel ne dosti manj kot pol milijarde starih dinarjev za gradnjo.
•
Maloštevilni Brdavsi — ali po vsem tem ne čutite, da je Krpanove potrpežljivosti — konec...??
Šolstvo v Moravčah je že lani doseglo častitljivo starost sto let in v tem dolgem časa so l>i 1 i včasih šolski prostori (udi kar sodobni. Zob časa In splošni napredek pa jih je že zdrav-naj nnčel, neprimerni pa so postali tudi zato, ker se je število šoloobveznih otrok močno povečalo in je že prešlo število 500. Staro šolsko poslopje je samo še spomenik preteklosti, ki nas vsak dan opominja, da mu bo treba zgraditi primernega naslednika. Nekateri Moravčani pa mislijo drugače!
Pionirji-prometniki tudi v Moravčah
Tudi v Moravčah iz dneva v dan narašča promet na cestah. Ker stoji naša šola ob sami cesti in križišču, smo se pionirji odločili, da priredimo tečaj o prometni vzgoji. Za pomoč smo prosili komandirja milice. V mesecu marcu smo imeli redna predavanja in to vsak torek in petek. Naučili smo se prometne predpise, spoznali prometne znake in slišali, kako se moramo vesti na cesti. Predavanja so bila zanimiva in so se jih z veseljem udeleževali skoraj vsi pionirji od 5. razreda dalje. Na zaključnem predavanju smo izbrali izmed nas 10 najboljših pionirjev za bodoče pionirje-prometnike. Od teh so bile štiri pionirke. Ti so imeli v mesecu aprilu še posebni tečaj na prostem s praktičnim delom. Tovariš prometni miličnik iz Moravč nam je nazorno prikazal naše delo. Ta de1
tečaja smo imeli na šolskem dvorišču, kjer pa nismo bili nikdar sami, saj je naše delo spremljalo mnogo pionirjev, ki so se zanimali za to. Kmalu je bilo tudi to za nami in za praznik OF so se že pojavili prvi uniformirani pionirji-prometniki tudi v Moravčah. Sošolci so jih z zanimanjem opazovali, nekateri pa so jim celo zavidali, vendar je sedaj že čisto normalno, če ureja promet v Moravčah pionir in opozarja uporabnike cest na morebitne nepravilnosti.
Ta akcija je izredno uspela in so jo pohvalili tudi starejši. Hvaležni smo vodstvu šole, kakor tudi predavateljema na tečaju, ki so nam omogočili, da tudi pionirji moravske šole lahko prispevamo svoj delež za varnost na naših cestah.
Nevenka Jesenšek
Priprave za letošnji občinski praznik
Letošnji občinski praznik — 27. julij — bomo proslavili v Domžalah. Prireditve se bodo zvrstile v dneh od 23. do 27. julija, na sam občinski praznik pa bo v kino dvorani svečana seja občinske skupščine, združena s kratkim kulturnim sporedom.
V dneh pred praznikom bo spominska svečanost na kraju, kjer se je na Gorenjskem začela vstaja proti okupatorju, tj. pri Bistriškem mostu v Radomljah, kjer bodo nastopile domaČe folklorne skupine, mengeška godba in štafete predvojaške vzgoje, taborniki pa bodo zakurili kres,
— v letnem gledališču v Mengšu bodo člani Svobode Iz
Mengša izvedli Jurčičevega Desetega brata,
— v Domžalah bo odprta slamnikarska razstava,
— v Domžalah in Moravčah bodo promenadni koncerti domžalske godbe,
— na predvečer praznika bo v kino dvorani v Domžalah slavnostna akademija, na kateri bo prvič izvajana kantata Karla Kušarja in Tomaža Habeta,
— ves čas od 23. do 30. julija pa se bodo vrstile tudi športne prireditve in tekmovanja, ki jih bo organizirala občinska zveza za telesno kulturo.
Ze sedaj vabimo občane, da se udeleže prireditev ob letošnjem občinskem prazniku.
Dolgo so sc prerekali, kje naj bi novo šolsko poslopje stalo in to že iakrot, ko še nihče si i vedel, odkod bodo zanj dobili sredstva. Morali so priti ljudje od zunaj, da so jih prepričali o nesmiselnosti teh prepirov in pa o tem, da je edino važno to, da šola bo, lokacija pa da je šele drugotnega pomena. Sedj pa že vemo, kje naj bi nova šola slaln, vemo tudi, koliko bo stala in kdo bo moral zanjo priskrbeti denar. Vemo tudi, kakšna nnj bi bila, saj so načrti že napravljeni in potrjeni. In vendar še ne vemo, če se bo šoln gradila! Ce se ne bo, ne bo smel nihče iskati vzrokov za to izven Moravč. Pri tako velikih rečeh kot je gradnja šole, je enotnost vseh ljudi nekega kraja poglavitna stvar. Tega pa v Moravčah samo zaradi nekaj ljudi ni mogoče doseči. Ali pa vendar? Nn sliki: maketa nove šole
Pevski nastop v počastitev Titovega rojstnega dne
Ze dvajset let prireja pevski zbor I. osnovne šole iz Domžal v počastitev Titovega rojstnega dne in v okviru praznovanj praznika mladosti pevske nastope na dvorišču šole. Kar čudno bi bilo, če bi tega nastopa ne bilo, tako tradicionalen je že postal.
Tudi letos je ta nastop zelo lepo uspel. Čeprav je popoldne močno deževalo in skoraj nihče ni verjel, da se bo prireditev lahko vršila, je nekaj pred osmo zvečer le prenehalo deževati in prostrano dvorišče je napolnilo skoraj tisoč gledalcev, ki še vedno radi poslušajo našo slovensko narodno pesem.
Poleg otroškega, pionirskega in mladinskega zbora I. osnovne šole, sta nastopila še otroška zbora osnovne šole iz Jarš in fhana, ter orkester Zavoda za glasbeno izobraževanje iz Domžal, ki že dolgo vrsto let spremlja množične mladinske pesmi.
Prvi je nastopil otroški zbor I. osnovne šole, ki ga je vodila in spremljala na harmoniki neutrudna Marjana Matičič in ki je ubrano zapel deset narodnih pesmic.
Pionirski zbor je ob spremljavi harmonike in pod vodstvom Romane Kvartič zapel skladbe slovenskih skladateljev J. Kuharja, S. Mihelčiča, C. Preglja in in K. Pahorja.
Nato je pionirski zbor podružnične šole Jarše, ki ga je vodila Cvetka Flajs, na harmoniki pa spremljal Stane Habe, zapel tri pesmice, prav toliko pa jih je
zapel tudi pionirski zbor osnovne šole iz Ihana, ki ga je vodil Anton Križaj.
Za poživitev pevskih točk, je godalni orkester Zavoda za glasbeno izobraževanje iz Domžal pod vodstvom Jakoba Cerneta dovršeno zaigral Havdnovo otroško simfonijo, s katero je nastopil tudi na republiškem srečanju mladih instrumentalistov v Ljubljani.
V drugem delu koncerta je mladinski pevski zbor I. osnovne šole pod vodstvom Romane Kvartič zapel tri pesmi, zaključil pa je uspel nastop mladih pevcev množični zbor, ki je ob spremljavi salonskega orkestra Zavoda za glasbeno izobraževanje zapel še šest množičnih pesmi. Številni zbor in orkester sta pod taktirko mlade učiteljice petja, Romane Kvartič, dovršeno zapela in zaigrala zahtevne skladbe, ki so jih poslušalci nagradili z dolgotrajnim aplavzom.
Komaj je množični zbor odpel Simonitijevo Pesem o Titu, ki je bila zadnja na programu množičnega zbora, je pričelo deževati, takoj nato pa se je ulila prava ploha.
Koncert je poleg kvalitete pokazal predvsem tudi množičnost glasbenega izobraževanja na šoli, saj je nastopilo skupno nad 550 mladih pevcev, originalnost organizacije in množični obisk pa sta tej prireditvi že dali pečat prisrčnosti, s katero mladina slavi svoj praznik in rojstni dan svojega velikega vzornika.
Tone Ravnikar
Tečaji prve pomoči
Grobeljska cerkev, nekdanji turški tabor in biser slovenske baročne umetnosti, hrani freske mengeškega mojstra Jelovška. S sredstvi, ki jih je dala na razpolago Komisija za spomeniško varstvo pri OhS Domžale je bila obnovljena zunanjost cerkvice in restavrirane so bile freske, ki so zaradi zumakanja delno že razpadale. Ko bo Jelovškovo delo dostopno javnosti, bo s tem na našem območju odprt tudi prvi umetnosino-zgodovinski muzej, ki bo zaradi svoje pomembnosti prav gotovo privabljal domače in tuje obiskovalce
Otvoritev muzeja baročne cerkvene umetnosti v (»robijah
O slikarju Fraaen Jelovšku, rojenem leta 171(0 v Mengša, ki je leta 1761 poslikal tudi gro-beljsko cerkev, je bil daljši članek objavljen že v tretji letošnji številki našega glasila, o muzeju cerkvene umetnosti v grobeljski cerkvi pa smo pisali v četrti številki Občinskega poročevalca.
Bralce smo tudi obvestili, da gredo obnovitvena dela v grobeljski cerkvi h koncu in da bo ta biser naše baročne umetnosti kmalu dostopen obiskovalcem.
In res bo restavrator tov. Mole v nekaj dneh restavriral še zadnjo fresko na zahodni
strani cerkve, s čimer bodo obnovitvena dela v cerkvi končana in ta kulturni spomenik končno izročen javnosti.
Formalna otvoritev obnovljene cerkve ho 20. junija ob 20. uri. Kratek nagovor s prikazom pomena Jelovškovega dela in fresk v tej cerkvi ho imel eden naših znanih umetnostnih zgodovinarjev, glasbeni program bosta pa izvajala Zavod za glasbeno izobraževanje in pevski zbor »Svobode« iz. Domžal.
Vabimo občane, da se te otvoritve udeleže, po otvoritvi pa bo ta kulturni spomenik odprt za ogled vsem, ki se zanj zanimajo. T. R.
V naši državi se samo v domovih in stanovanjih pripeti dnevno čez 300 raznih nesreč: ran, prelomov, opeklin, zastrupitev in najrazličnejših poškodb. Samo zaradi teh domačih poškodb potrebuje zdravnika v enem samem letu več kot poldrugi milijon ljudi, 50.000 od teh jih mora v bolnišnico, 2300 ljudi pa zaradi nezgod te vrste u m re.
Koliko pa se jih poškoduje v naši nenehno rastoči proizvodnji in na naših cestah, kjer drvi iz dneva v dan več motornih vozil ?
Število nezgod in nesreč strmo -raste, ne sumo pri nas, ampak po vsem svetu. Moderna tehnika, avtomatizacija, elektrifikacija in molorizneija terjajo čedalje več žrtev, dasi nam v veliki meri zmanjšujejo delovne napore in lajšajo vsakdanje življenje. Zato je nujno, da vsakdo obvlada temeljne pojme o pravilni prvi pomoči.
Prva pomoč naj postane v korist vsakega posameznika in vse skupnosti — obvezen sestavni del naše najosnovnejše izobrazbe.
Sporazumno s štabom za elementarne nesreče, oddelkom za narodno obrambo in civilno zaščito pri skupščini občine Domžale je »Center zn prvo pomor-pri občinskem odboru Domžale organiziral letos 20-urni in 80-urni tečaj prve pomoči za gospodarske organizacije in člane občinske zveze gasilskih društev. Istočnsno je potekal 20-urni tečaj prve pomoči zn podmladek Rdečega križa na Osnovni šoli Mengeš in Radomlje. Tako smo v tem letu za dajanje prve pomoči že usposobili 84 tečajnikov. Vsi tečajniki so prejeli nn krnju potrdilu, da so usposobljeni za dajanje ['P. Tečajniki pa, ki so opravili 80-urni tečaj prve pomoči, so do-
bili izkaznice 0 kvalificiranem bolničarju.
Vsi tečaji so potekali organizirano z, dobrimi predavatelji, ki so vložili mnogo truda, da je bil uspeli dosežen. Poleg tega SO tečaji imeli na razpolago dovoli sanitetnega materiala za praktično delo in vse ostale učne pripomočke. Na zadnjem 80-u rnern  tečaju  so videli tudi
20 ozko tračnih filmov, ki so bili vezani na predavano snov. zdravstveno vzgojo in III V službo v podjetjih. Tečajniki so bili izredno prizadevni in so na izpitu dosegli res dober uspeh.
Želimo vsem. ki so opravili tečaje PP, da svoje znanje ob potrebi s pridom uporabijo, seveda premišljeno, hitro in pametno!     Občinski odbor RK
Razstava slikarjev Iva Šubiča in Janeza Vidina
V soboto 4. junija je bila v mali dvorani Zavoda za glasbeno izobraževanje v Domžalah odprla razstava del akademskih slikarjev Iva Subica in Janeza Vidica, ki jo je pripravil Loški muzej v počastitev   23-letniee vstnje.
Pri otvoritvi sta bilu poleg mnogih drugih ljubiteljev likovne umetnosti prisotna tudi predsednik skupščine občine Kamnik tov. Vidcrvol in predsednik skupščine občine Domžale tov. Pogačnik, navzoč pa je bil tudi eden ocl razstavljav-cev in sicer slikar Ive Subic. Po kratkem kulturnem programu, ki stn ga izvajala gojenca Zavoda za glasbeno izobraževanje iz Domžal Janez (iabrič. in Marija Ravnikar, je direktorica Muzeja Kamnik tov. Zupančičeva razstavo odprla, slikar Subic pa prisotnim predstavil svoja delu in dela slikarja Janeza Vidica. T. R.
* e I e i o "
Ze od 1 ekdaj sem mislit, da je železo in vse kar je z njim v zvezi, preprosta reč. Z železom pač ne more biti komplikacij. No, vsaj mislil sem tako.
Zadeva z železom se je pričela kot v pravljici, pa tudi na tipično slovenski način.
V nekem kotičku naše prelepe zemljice sto. živela dva soseda. Sovražila sta se smrtno. Kakšna bi to bila soseda, prosim, če bi bila slučajno prijatelja, vas vprašam? Gradila sta hiši.
Prvi, pisal se je Cuckič, si je vtepel v glavo, da si zgradi hišo, boljšo, lepšo, večjo od tiste, katero bo zgradil sosed, predvsem pa si jo bo postavil hitreje. Po svojih zvezah in prijateljih si je priskrbel vse; (kako naj bi si pa, prosim, drugače) od lesa, cementa do opeke. Prišel je celo do železa, ki ga je res plačal po 400 din za kilogram in ki ga je sosed še vedno zaman iskal.
Spekulanti in mešetarji, ki jih je bilo tudi v tistem koncu naše male dom.ovini.ee precej, so mu na ves glas pritrjevali, da je 400 din za kg res nizka, najnižja cena; bagatelna skratka.
In mož je bil železa, čeprav je bil le jugoslovanski, vesel, neizmerno vesel v sladkem upanju, da sosed železa ne bo dobil.
Po stari lepi slovenski navadi je to železo napihnilo pri sosedu — pisaZ se je Backič — zeleno zavist. Kazalo je, da bo železo tisto, ki bo obrnilo tekmovanje obeh sosedov v Cuckičevo stran, če ne bi Backič prebral nekega dne v našem uglednem dnevniku spodaj nekje drobcen oglas: »Ves gradbeni material vam dostavi tvrd-ka Ferix — import-eksport, Trst, ulica ta in ta, telefon toliko in toliko.
Železo me že od nekdaj ni privlačilo kaj prida in za zadevo, ki je nasta.la okrog železa ne bi verjetno nikdar zvedel, če ne bi Backič dvignil velikega hrupa, češ, da bo njegova hiša stala na uvoženih, italijanskih temeljih, za razliko od sosedove, ki bo na žalost in v Cuckičevo bridkost in grenko zavist imela samo jugoslovansko obeležje.
Tako se je v pričakovanju tovornjaka zbrala vsa soseska in nestrpno pričakovala, kdaj se pojavi tovornjak z uvoženim železom.
Pripeljal je. Ljudjem se. je že sam tovornjak zdel čudovit. Krasen. Saj je imel registrsko tablico TS-toliko in toliko in ta-
ko čudovito poslikano ponjavo; res nenavaden tovornjak, prekrasen. Kakšen pa naj bi drugačen bil italijanski tovornjak?
Tudi sprejem je bil nadvse ganljiv. Šofer in spremljevalec sta stopila iz kabine in po radovedni množici okrog bi se dalo soditi, da sta se pravkar vrnila iz vesolja. Naposled so se lotili razkladanja tovornjaka. Backiču so se bleščale oči in nežno je božal, zamolklo svetlikajoče se železje. To je bilo železo! Italijansko železo!! Se bolj pa so se mu zasvetile oči, ko je zvedel za račun: 55 lir za kilogram, s prevozom in carina vred.
»Tovariši vidite, to je trgovina!« je kričal. »Italija, bravo, Italija.« Kričal, je, da so se mu napenjale žile na vratu, veseleč se ustvarjenega dobička.
Okrog stoječi ljudje pa so božali in ljubkovali uvoženo železo, ki je prišlo iz samega raja — Italije. Stali so ob njem. kot da izžareva neko odrešilno moč. Nenadoma se. je med ielezjem zasvetil listek. Nekdo se je sklonil in ga pobral: »Željezara Bukovica« Jugoslavija.
Presenečeni mož pa, ki je stal nekaj korakov stran, je tulil še kar naprej: »Štiristo din, petinpetdeset lir; to je trgovina tovariši, to je trgovina!!«
Matjaž Brojan
Posebna osnovna šola na Homcu
Marsikdo š-e danes M ve, da imamo v naši občini ludi Posebno osnovno šolo in sicer na HoiriCU. Teli vrst šol včasih ni bilo. V osnovnih šolah smo Vsepovsod naleteli nekdaj in dane« na otroke, ki niso bih dorasli vsem zahtevani redne šole. Zato so H bili največkrat v breme in povzročali so prave težave učitelju in ostalim otrokom. Ti otroci so zaostajali v razredih in dovršili v osmih letih šolanja včasih le enega ali dva faz reda. Za take ol roke smo začeli skrbeti šele v novejšem času s leni. da zanje odpiramo posebne osnovne šole, kjer jih uče posebej zanje šolane stro'<ovne moči-defoklo-logi. Pouk na teh šolah je individualen, učitelj se ukvarja z vsakim učencem poseliri, zato pa jih v razredu ne more biti več kot tO do IV Pri teh vrstah Sol so nujno potrebni internati, kjer najdejo ti mentalno prizadeti otroci svoj drugi dom. saj največkrat izvirajo iz neurejenih družin.
Domžalska pomožna šola je bila ustanovljena jeseni t<>6+ in ima svoje prostore v bivši osnovni šoli na I lomen. Šolanje v tem letu zajema le ?3 o /ko učljivih otrok iz domžalske in kamniške občine. Istočasno s šolo se je začela tudi akcija za ureditpv internata v nedovršeni stavbi zadružnega doma na Homcu. Ta dom je bil na pol zgrajen že v prvih letih svobo-
de, ker pa so nato vse delo opustili, je doin začel razpadati. Načrti za internat so bili že narejeni in dela bi se morala /.h rti že z januarjem 1%5. Zal pa je projekt naletel na težave finančnega značaja in vsa stvar je padla v vodo, Internat bi namreč stal ca. 300 milijonov S dinarjev. K tej vsoti bi prispevala republika 15o milijonov, domžalska občina 70 in kamniška 50 milijonov S dinarjev. Najprej je odpovedala republika, nato občina Kamnik, tako da je domžalska občina Ostala sama. Gradnja internata tla Homcu je morala počakali. Pouk na šoli sicer teče naprej in v jeseni l%5 so odprli &csti razred. Število učencev je v tem letu naraslo na "". šola pa je zajela s tem v obeh občinah komaj 28 °/n vseh otrok, ki bi bili potrebni vpisa vanjo. Na šoli poučuje sedaj 6 učnih moči, rabili pa bi jih 2-t. če bi hoteli vpisali vse. Otroci, ki danes prihajajo k |M>uku v to šolo. so iz vseh krajev obeh občin. Večina se vozijo z vlakom, avtobusi, s kolesi, ali pa prihajajo peš. (iradnja internata bo prej ali slej nujna, če bomo hoteli učencem te šole nuditi vse tisto, kar jim taka šola nudili mora in če bomo holeli v nji zajeti tudi tiste, ki danes zaradi oddaljenosti te šole ne morejo obiskovati, čeprav bi jo morali.
Nace Vodnik
Občinsko šahovsko prvenstvo osnovnih šol
Zveza prijateljev mladine občine Domžale je skupno s šahovskim klubom tudi letos organizirala občinsko prvenstvo v šahu. Tekmovanja se je udeležilo 25 ekip s I0K tekmovalci osnovnih šol iz Mengša, Brda, Moravč. Domžale I in Domžale TI in Ihunn kot edinega predstavnika nižje organiziranih šol. Najmočnejše zastopstvo je poslala osnovna šola Radomlje in Domžale II, ki sta nastopili t vseh kategorijah. Kot kaže, tudi ta organizacija stagnira, saj je nastopila samo ena nižja organizirana šola in s tem dokazala, da je možno to športno panogo gojiti tudi v nižjih razredih.
Tekmovanje je bilo razdeljeno na 6 skupin, katerih prvaki bodo sodelovali na seklorskerp in republiškem tekmovanju v mesecu maju v Ljubljani.
Enako kakor lani. so tudi letos šli naslovi prvakov v tiste šole, ki so že v lanskem letu prevzele vodstvo. To so šole Radomlje. Brdo, Domžale II in Domžale  I.  Vsekakor moramo
fiohvftliti osnovno šolo Domžn-e II. ki je zasedla pri deklicah vsa prva mesla in se s tem plasirala za nadaljnje tekmovanje. Vsein pionirjem želimo še obilo uspeha v nadaljnjem tekmovanju, kjer bodo zastopali ne samo šolo ampak občino.
Rezultati: Mlajše pionirke'
1. Domžal« II. 5 točk:
2. Domžale 1, 5 točke.
Starejše pionirke:
1. Domžale 11, 7 točk;
2. Domažle I, I točka.
Starejši pionirji:
I. Domžale 1. 17 točk;
. 2. Moravče, 16 točk;
3. Dob, II točk;
4. Mengeš. 6 točk :
5. -6. Domžale II. 3 točk;
5. 6. Radomlje. 5 točk.
Mladinke:
1. Domžale II. 7 točk:
2. Domžale I. 2 točke:
3. Radomlje. 1,5 točke.
Mladinci:
1. Brdo-Šentvid. 18 točk;
2. Domžale II. II točk;
3. Radomlje, 10 točk ; 5. Mengeš. H.5 točke:
*.—5. Domžale I, 8,5 točke;
6. Dob, 6 točk.
Mlajši pionirji:
1. Radomlje, H.5 točke;
2. Ihan. 12,5 točke:
3. Mengeš, 12 točk:
i. Domžale I. 10 točk;
5. Domžale II. 6 točk;
6. Moravče, 5,5 točke.
Praznik mladosti in rojstni dan predsednika Tiln je mladina Domžal iu celotne naše občine Indi letos prisrčno proslavila. Poleg zvezne štafele. ki je šla skozi Domžale, je bila organizirana tudi občinska štafeta, ki je obšla vse šole. v počastitev praznika so bile številne športne in kulturne prireditve in tekmovanja, prav posebno slovesen pit je bil sprejem zvezne in lokalne štafete v Domžalah nn Glavnem trgu, kjer je nosilce pozdrnvlia predsednica ZMS, Vida Dime
Dolga leta so prebivalci vse Moravski- doline nestrpno čakali, kdaj bo rekonstruirana cesta od /eloilnikn do Moravč, ki spada med najbolj obremenjene in zalo tudi med najslabše ceste v občini. Z velikimi težavami je občina lani zagotovila sredstva za modernizacijo prvega dela od Zelodniku do Krtine. Cesta je res solidno in sodobno grnjcnn in opremljenu tako, da se na njej promet lahko varno odvija. Neknterim pn menda ta cesta ni všeč. Precej časa je že od tega, ko so prav ti v eni noči uničili 28 obcestnih smernikov z mačjimi očmi. od takrat pa do danes še nekaj. To dejanje je grnje vredno ne snmo zaradi škode, ki je bila podjetju, tj. nnm samim povzročena, ampak Indi zato. kpr kaže. kakšen odnos imajo nekateri do vsega tistega, kar je skupna Insl. Zlikovcev še niso našli, vprašanje pa je, če jih res nihče ne pozna!
". maja je bil odprl novi otroški vrler v enem novih stolpičev ob Kamniški cesli v Domžalah. S leni je hilu izpolnjena dolgoletna zahteva zaposlenih mater. Vrtec je <>d prvega dneva dalje polno zaseden Do jeseni pa ho zgrajen tudi vrtec na Viru, kjer je potreba po njem prav tako velika
Uspeli seminarji
Godalni orkester domžalske glasbene šole, ki ga uspešno vodi Jakob Cerne
Srečanje mladih inslriimenlalistuv
Na srečanju mladih instru-mentalistov v počastitev 25-let-nice OF dne 17. maja 1966 v Festivalni dvorani Pionirskega doma v Ljubljani so med drugim nastopili tudi gojenci Zavoda za glasbeno izobraževanje iz Domžal. Prireditev je organiziral Zavod za prosvetno pedagoško službo Ljubljana I, v sodelovanju s Pionirskim domom in z Društvom glasbenih pedagogov Slovenije.
Na tem srečanju ie Breda Jati] na klavirju izvajala -Melanholični valček- Janka Ravnika, Božo Matičič na violini »Sicilja-no~ Marije Paradfes in »Rajanje- Pavla Sivica ter Miran Zupančič, ki je na klarinetu izvajal HaČaturjanov, -Andante«. Soliste je na klavirju spremljala Milka Vavpetič.
Od naših instrumentalnih skupin sn pa nastopili klavirski trio, zbor kitar in godalni orkester. Klavirski trio, ki ga sestavljajo
Ksenija Roglič — klavir, Božo Matičič — violina in Dušan Vidmar — čelo, je izvajal Haydnov Menuet.
Zbor kitar je pod vodstvom Tomaža Habeta dovršeno izvajal P. I, Cajkovskega Napolitansko pesem in Tomaža Habeta Romanco.
Najštevilnejša nastopajoča instrumentalna skupina pa je bil godalni orkester, saj šteje 30 članov, ki je pod vodstvom Jakoba Ccrneta izvajal Havdnovo Otroško simfonijo in z njo požel tudi največ priznanja.
Za uspel nastop ga je nagradilo tudi Društvo glasbenih pedagogov Slovenije s tem, da ga je izbralo za republiško srečanje mladih "instrumentalistov. To je doslej tudi največje priznanje Z8 mlade izvajalce katerekoli glasbene šole izven glasbenih središč Ljubljane in Maribora.
Tone Ravnikar
Mladi za pomoč Indiji
Čeprav se mnogo govori, du je današnja mladina v pretežni meri slabo vzgojena, da se navdušuje za huliganstvo ter dela marsikje slab vtis. tega za domžalsko peščico mladih, ki marsikdaj rešujejo kulturno-zabav-no življenje Domžal, ne moremo trditi.
To so dokazali tudi s tem, da so priredili večer zabavne glasbe, katerega čisti dohodek je šel v sklad za pomoč Indiji, kar je verjetno edinstveni primer. Sami so prireditev organizirali in jo tudi izvedli. Zal pa se je še enkrat pokazalo, da v Domžalah ni primerne dvorane in odra za kulturne prireditve, kajti v sedanjih pogojih je zelo težavno izvesti kakršnokoli stvar z uspehom.
Program, kakršen je bil. je zadovoljil stare in mlade, saj je bil pester in razgiban. Veli-
ko je pripomogel k uspehu pevec Frenkv Centa s svojim temperamentnim nastopom in prikupnim glasom ter pevka Mili Rosnik.
Instrumentalni ansambel, ki je tudi sodeloval na tej prireditvi, je potrdil, da se ni zaman usidral v festivalni dvorani, saj je pod vodstvom Habe Tomaža postal res kvaliteten in na zavidljivi ravni.
Tudi mali vokalni kvartet, ki ga sestavljajo dekleta iz VGŠ je prijetno učinkoval, žal pa sla zatajila mikrofona in njegova kvaliteta ni prišla do popolne veljave.
Prav je, da pohvalimo vse sodelujoče, ne samo zaradi njihovega prispevka Indiji, pač pa tudi za prijeten vokalno instrumentalni večer, kakršnih si občinstvo v Domžalah verjetno še želi.
Občinski sindikalni svet in Delavska univerza Domžale sta organizirala v mesecu aprilu v Izoli tridnevni seminar za predsednike, tajnike in člane izvršnih odborov sindikalnih podružnic, katerega se je udeležilo 39 članov iz skoro vseh sindikalnih podružnic delavnih organizacij. Za veliko zanimanje na tem seminarju je zaslužen predvsem program, ki je obsegal vse aktualne teme pore-formne dobe i sicer:
t. sindikalno delo in samoupravljanje;
2. sistem nagrajevanja kot merilo produktivnosti;
3. gospodarska reforma in naše delo;
4. vloga in aktivnost sindikatov.
Seveda so te teme imele podrobnejšo razčlembo in so bile za neposredno sodelovanje udeležencev seminarja tako konkretne in zanimive, da lahko trdimo, dn je seminar v celoti uspel. Ko smo nnpravili malo ustno anketo, so bili odgovori skoraj dobesedno enaki: dohrn organizacija, zanimive teme, odlični predavatelji in zadovoljivo zanimanje. Izražena je bila tudi želja, dn bi take seminarje še večkrat organizirali. Po končanem dvodnevnem intenzivnem delu, so si udeleženci ogledali zanimivosti Luke Koper, ki po svojem bistvu predstavlja drugačno obliko delovne organizacije in delovnega procesa kot smo vajeni drugod. Po ogledu luke je sledil še ogled tovarne motornih vozil lomos v Kopru. Predstavniki sindikalne podružnice so odgovarjali na postavljena vprašanja zelo izčrpno in prikazali
dejansko stanje v njihovi organizaciji.
Udeleženci seminarja so se vrnili v kolektive na svoja delovna mesta odločeni, da bodo sindikalno delo poživili, da bo sindikat spet postal borbena in dosledna organizacija s tistim ugledom, ki ga kot delavska organizacija med delnvci moro imeti.
V maju mesecu pa je bil organiziran štiridnevni seminar za predsednike in člane novo izvoljenih samoupravnih organov. V mnogih delovnih organizacijah so se zn udeležbo na tem seminarja odločili šele v zadnjih dneh, ker prej še ni bilo izvedeno konstituiranje novih delavskih svetov in upravnih odborov, vendar je bila udeležim kljub tema zadovoljiva, snj je sodelovalo 28 članov samoupravnih organizacij. Na seminarju so hilc obravnavane naslednje teme:
1. mesto in vloga delovne organizacije v pogojih uresničevanja gospodarske reforme,
2. samoupravljanje v delovni organizaciji — delovni enoti,
3. ustvarjanje in delitev dohodka v delovni organizaciji in delovnih enotah.
4. notranjo zakonodaja v delovnih organizacijah.
5. vsebina in metode dela samoupravnih organov.
Udeleženci seminarja so se pohvalno izrazili o vseh predavanjih in o strokovni sposobnosti predavateljskega kadra. Zanimivost seminarja je bile tudi ta, da je bila s prvo teme povezana tudi seja zbora delovne skupnosti Skupščine občine Domžale, ki pa ni dala tistega,
Krajevna skupnost Domžale Kidričeva 14
RAZPISUJE DELOVNO MESTO GOSPODARJA ŠPORTNEGA PARKA
Kandidat za to delovno mesto mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
— biti inorn vsestransko gospodnrsko razgledan in po možnosti kvalificiran v eni obrtni stroki;
— zaposlitev je za polni delovni čas;
— kandidat je lahko tudi upokojenec;
— dolžnost gospodarja ho upravljanje celotnega športnega parka ter vzdrževanje vseh naprav in objektov;
— oprnvljnfi bo moral razna manjša popravila na objektih in napravah.
Ponudbe z dokazili o zahtevani izobrazbi pošljite na naslov: Krajevna skupnost Domžale, Kidričeva 14. Razpis velja 13 dni po objavi.
Krajevna skupnost Domžale
Uspeli seminarji
kur je bilo predvideno in zamišljeno. O načinu in metodah vodenja take razširjene seje hi morali v bodoče temeljilo razmišljati.
Po tridnevnem intenzivnem študijskem delu je bil četrti dan porabljen za ogled tekstilne tovarne .Svilani! Kamnik, kjer so si udeleženci seminarja lahko ogledali organizacijo proizvodnje, ki že temelji na principih znanstvene organizacije iu mednarodne delitve dela. Posebno zanimiv je bil razgovor s predstavniki samo-upravnih organov, kajti v kolektivih domžalske občine še ni primera, da hi vodenje in samoupravljanje baziralo na takih osnovah. Direktor podjetja in predsednik delavskega sveta
sla obrazložila vse principe njihovega dela tako v upravnem kot samoupravnem pomenu in udeleženci so lahko pridobili marsikatero izkušnjo za svoje nadaljnje delo.
INamen seminarja ni bil, da bi udeleženci štiri dni preživeli samo v prijetnem okolju !n da bi poslušali predavanja, temveč da si med seboj izmenjajo izkušnje o metodah in načinu dela in organizaciji samoupravljanja o kolektivih, dn si programsko določijo način in smisel svojega dela. dn končno samoupravljanje poslane tisti osnovni činitelj iu tista gibalna sila v kolektivih, ki največ pripomore k dobremu gospodarjenju in razvijanju socialističnih odnosov pri delu.
Na Brdu pri Lukovici je le zraslo novo, moderno šolsko poslopje, (irailbeno podjetje Obnova', ki je prevzelo dela od domžalskega gradbenega podjetju, je resno /ustavilo in nobenega dvoma ni. da se bodo z novim šolskim letom. tj. s 1. septembrom letos učenci že vselili vnnj. Južna fasada je dobila svojo končno podobo, ki vpliva naravnost mogočno, obenem pa je tudi estetsko dovršena. Prebivalci šolskega okoliša te šole bodo nanjo upravičeno lahko ponosni. V notranjosti so sedaj v teku obrtniška dela, gradbeni odbor pa se trudi, da bi do pričelka pouka nove prostore opremil tudi z novim, sodobnim
pohištvom
Otvoritev Jamarskega doma na Gorjuši
Na prelepem prosloru v bližini Krumperškega gradu in v neposredni bližini Železne jame so prizadevni jamarji domžalskega kluba, ki nosi ime po pionir j i h-raziskovalcih podzemskega svetu v naši širši okolici, kaplanu Simonu Ribiču in domačinu Ivanu Sesku, v nedeljo 12. junija odprli svoj dom. drugi te vrste v Sloveniji in v Jugoslaviji.
Pri slovesnosti, ki je bila odlično organizirana in ki se je aje udeležilo zelo veliko število ljudi iz okolice in številni jamarji iz vse Slovenije, je s kulturnim programom sodeloval mešani pevski zbor domžalske Svobode, dom pa je izročil namenu zastopnik pokrovitelja kluba — Papirnice Količevo.
Slovesnost samo je pričel predsednik kluba domžalskih jamarjev. Slane Stražar, življenjsko delo veteranov, po katerih ima klub ime, pa je prikazal v zanimivem pripovedovanju prof. dr. Valter Bohince. K uspehu so domžalskim ju-marjetn česti tuli še njihovi tovariši iz Ribnice in Postojne ter predstavniki naših najvišjih znanstvenih ustanov. Slovesne otvoritve doma se je udeležil tudi predsednik občine s sodelavci.
Člani jamarskega kluba so dom zgradili popolnoma sami.
brez posebne finančne pomoči ali dotacij, včasih celo brez pravega priznanja z njihovo pionirsko delo na tem področju. Tisoči ur proslov olj nega delu. mnogo žrtev in odpovedi, pa tudi veliko iznajdljivosti je
bilo I reba. da je zrasel dom. k i bi bil v ponos tudi ma rs i k n le ri večji in množične j ši organizaciji kol so jamarji iu katerega
vrednost je že danes ocenjena na 10 do 12 milijonov starih dinarjev. Klub domžalskih jamarjev je danes ena najkompakt-nejših organizacij, kalere člani SO z vsem srcem predani ciljem in namenom organizacije in ka-terim Je delo zanjo v zadovoljstvo in ponos ter so zato pripravljeni vedno zanjo tudi žrtvovati tako svoj prosti čas kot tudi svoja  lastna sredstva.
Rivanje med temi navdušenimi ljudmi je bilo vsem. ki so se udeležili otvoritve, posebno doživetje, sproščeno razpoloženje pa je povzročilo, (In so se gostje le težko v poznih večernih urah poslavljali, Vsi. ki so sodelovali pri leni. da je doni zrasel, zaslužijo polno družbeno primanje — dom sum. krasen po a i h i lek I u ri in legi pa jim je v zadoščenje, Prepričani smo. dn bo ob nedeljah, ko je odprla tudi Železna jumn. dom poln obiskovalcem jame in ljubiteljev miru in lepe narave.
I'		
		
	M	
"ii-i!!!!!
1'mmm
Domžalski »Avloservis« se je iz majhnega obrlnega podjetja
razvil v veliko gospodursk.....ganizacijo. Ker pa ima svoje
obrate raztresene, so se člani kolektiva že pred časom odločili, ibi si zgrnile sodobne delavnice, v katerih bodo lahko združili vse svoje obrale in še razširili obseg poslovanja. Prva etaža novega objekt, ki ga grade nasproti bencinske črpalke v Dom-žaluh je že dograjena, dela na nadaljnji izgradnji pa tudi hitro potekajo. Ce DO šlo vse po sreči, se bodo v nekaj mesecih že preselili v lastne prostore. Izvajalec del je Gradbeno podjetje
Litija
Prvo in drugo mesto za naše strelce
Streljanje je poleg smučanja edina panoga, v kateri se tekstilci pomerimo vsako leto. Letošnje srečanje je bilo že deveto. Poleg tega, da je srečanje izrazito tekmovalno — vsaj mi ga jemljemo popolnoma resno — je to srečanje starih prijateljev, ki se vsako leto vidimo še enkrat in to prav na teh tradicionalnih tekmovanjih.
Prireditelj letošnjega IX. prvenstva slovenskih tekstilcev v streljanju z zračno puško je bila v nedeljo, dne 15. maja 196G, tekstilna tovarna Svilanit v Kamniku. Strelci strelske družine »Induplati« smo se doslej
udeležili še vseh prvenstev in to vedno uspešno. Leta 1963 smo v Škof j i Loki osvojili I. in III. mesto, leta 1964 smo bili organizatorji tega tekmovanja, na katerem je naša ženska ekipa osvojila II. mesto, lansko leto pa smo v Polzeli dosegli II., III. in V. mesto v ekipnem tekmovanju. Torej smo tudi letos pričakovali dobro uvrstitev. Na tihem smo pričakovali največ, to je I. mesto.
Optimistično razpoloženi smo se v nedeljo zjutraj zbrali" v Jaršah in se nato vsak s svojim prevoznim sredstvom — mopedom ali kolesom — odpe-
ljali proti Kamniku. Tekmovanje je bilo v telovadnici osnovne šole, ker tovarna Svilanit nima primernega prostora.
Tekmovanje so v tehničnem pogledu organizirali izkušeni strelci iz Kamnika tako, da v tem pogledu skoro ni bilo pripomb. Res, vse je potekalo v najlepšem redu in brez zamud.
Iz naše strelske družine se je tekmovanja udeležilo petnajst strelcev, tako da smo prirediteljem prijavili tri moške in dve ženski ekipi.
Prva moška ekipa, spet enkrat pravilno sestavljena, je že po prvih strelih dokazala, da je resen konkurent za prvo mesto, ko pa so vsi trije končali tekmovanje in so bili sešteti njihovi rezultati, je bila stvar jasna. V nedeljo v Kamniku ni bilo ekipe, ki bi nam mogla ogroziti prvo mesto, še več, še celo druga ekipa, ki je zaostala za prvo za celih 27 krogov, je prehitela vse druge nasprotnike. To je bil največji uspeh, ki smo ga kdajkoli dosegli na teh tekmovanjih. Prvo in drugo mesto!
Za ta uspeh smo od prireditelja prejeli prehodni pokal, poleg tega pa še enega v trajno last, posamezniki pa dragocena praktična darila, seveda v znamenju frotirja in kravat.
Rezultati naših tekmovalcev:
Molki:
t. ekipa Induplatl
krogov Zdravko Krajšek   .   . 171 Nlko Kržan    ... 167 Roman Andrejka   .   . 18J Skupaj ......501    I. mesto
II. ekipa Induplatl
krogov
Jože Zlherl.....162
Franjo Rlhtar . . . 156 Karel Postržin ... 163 Skupaj ...... 474   II. m*sto
Tekmovanja za
III. ekipa Induplatl krogov
Janez Zaje.....lil
Drago Krajšek . . . 181 Anton MlivelJ ... 147 Skupaj.......«9 IX. mesto
Ženske:
I. ekipa Induplatl
krogov Branka Srebotnjak    . 144 Mlnka Juhant    ... 124 Tončka Hlade    ... 88 Skupaj ...... 366  X. mesto
II. ekipa Induplatl
krofov
Draga Kožar .... m Ivanka Juhant   ... 82
Na tekmovanju je sodelovalo 43 moških in 21 ženskih ekip. Zmagovalna ženska ekipa Je bila iz Mariborske tekstilne tovarne (MTT) s 476 krogi. Med posamezniki je osvojil prvo mesto član I. ekipe Induplatl Zdravko Krajšek, Niko Kržan je bil četrti, Roman Andrejka pa peti.
Med članicami je osvojila Branka Srebotnjakova deveto mesto.
V ženski konkurenci so tekmovalke iz MTT osvojile prvo in drugo mesto, zato jim je poverjena organizacija naslednjega, to je X. prvenstva tekstilcev v streljanju z zračno puško.
Naša dekleta se zavoljo izostanka najboljše strelke in pa napačno sestavljene ekipe niso najbolje uvrstile, vendar pa so posameznice dosegle dobre rezultate in bile za to nagrajene.
Franc Rlhtar
praznik mladosti
Najlepši mesec, mesec: maj je za nami in z njim tudi praznovanja ob dnevu mladosti. Pester in obširen program je privabil na tekmovalne steze in igrišču mlade iz vseli krajev naše občine. Letos smo Inhko opazili množičnost, kot še nikoli doslej, športna tekmovanja so resnično uspela. Povsem nasprotna pa je podoba kulturnih prireditev. Tu bi omenil predvsem »Večer partizanske poezijer. ki je bil kvalitetno na visoki ravni, zelo skrbno pripravljen, a žal tako slabo obiskan, da se mi nehote vsiljuje misel: Kje je kulturna stopnja občanov — Domžalčanov. ali imamo res posluh samo še za cirkuške in podobne kičaste prireditve? Res lep. nepozaben in ganljiv večer za deset poslušalcev! Občinski svet Zveze kul tu rno-prosvet nih organizacij, ki je pripravil to prireditev, pa čaka precej dolgo in naporno   delo,   nuditi občanom
kvalitetne kulturne prireditve in jih zanje zainteresirati.
Povsem drugačna pa je slika športnih prireditev in tekmovanj. Tu se kaže precejšen skok. tako v množičnosti kol v kvaliteti. Nekatere oblike kot šah. namizni lenis, kros in mali nogomet bo morala verjetno občinska zveza za telesno kulturo v sodelovanju z drugimi organizacijami vključiti kot stalne (ddike dela z mladino. Kajti interes za te dejavnosti je resnič-uo precejšen.
Rezultati tekmovanj: Sah
1. Anton  Božić, aktiv ZMS »Trak« Mengeš
2. Viktor Hribar, aktiv ZMS osnovne iole Brdo
3 Negoslav   MUlčevlč    aktiv ZMS TSUGS Domžale
Tekmovalo Je 20 mladincev, orga-
nizator tekmovanja pa Je bil aktiv ZMS TSUGS Domžale.
NAMIZNI TENIS — posamezno Mladinke:
1. Nada Kralj, aktiv ZMS Radomlje
2. Mlja Požar, TVD Partizan Jarše S. Jelka Ertel, aktiv ZMS Radomlje
Mlajši mladinci.-
1. Zdravo Pirš, aktiv ZMS Radomlje
2. Jernej Šimenc, TVD Partizan Mengeš
3. Metod Zabnlkar, aktiv ZMS Radomlje
Starejši mladinci:
1. Franc Plntarič, aktiv ZMS TSUGS Domžale
2. Miro Pernar, aktiv ZMS TSUGS Domžale
3. Aco Brojan, Domžale Tekmovalo Je 82 mladink ln mladincev.
NAMIZNI TENIS — ekipno Mladinke:
1. TVD Partizan Mengeš (MallgoJ Zvonka. Golob Jelka)
2. TVD Partizan Jarše
3. Aktiv ZMS Radomlje
Mlajši mladinci:
1. TVD Partizan Mengeš II. (Sink Zdravko, Sršen Marjan ln Jernej Šimenc)
2. TVD Partizan Mengeš I.
3. Aktiv ZMS Radomlje
Starejši mladinci:
1. Aktiv ZMS TSUGS Domžale (Franc Piritarič, Miro Pernar in Millćevlć Negoslav)
2. Aktiv ZMS Radomlje
3. TVD Partizan Jarše Tekmovanje v namiznem tenisu Je
bilo v telovadnici TVD Partizan Mengeš. Organizacija tekmovanja je bila dobra, za kar gre vsa pohvala organizatorjem tega tekmovanja, članom TVD Partizan Mengeš.
KROS  — odprto prvenstvo za posameznike
Mladinke — tek na 800 m
1. Martina Zaje, TVD Partizan Domžale
2. Anica Starin, TVD Partizan Domžale
3. Marija Rode, I. osnovna šola Domžale
Mlajši mladinci — tek na ir,oo m
1. Miha Andrejka, aktiv ZMS osnovne šole Brdo
2. Marjan Kveder, aktiv ZMS Pre-voje-Sentvld
3. Bogdan Slovnlk, smučarski klub Ihan
Starejši mladinci — tek na 2000 m
1. Jože KovlC, smučarski klub Ihan
2. Miha Urbanlja, smučarski klub Ihan
3. Damjan Gostlč, aktiv ZMS Pre-voJe-Sentvid
Tekmovanje so uspešno organizirali taborniki OST Domžale v športnem parku v Domžalah. Udeležba na tem tekmovanju ni bila najboljša, saj je nastopilo le 44 mladink m
mladincev. Menim, da bi morala vodstva šol posvetiti tem tekmovanjem več pozornosti.
OBČINSKO PRVENSTVO V  ORODNI  TELOVADBI —
Troboj TVD Partizan DOMŽALE—JARŠE—MENGEŠ
Ciclbanke:
1. Cvetka Ulčar, TVD Partizan Domžale
2. Ivanka   Cencelj,   TVD Partizan Domžale
1. Danica   Mlkola,   TVD Partizan
Mengeš
Cicibani:
1. Jožko Sušnik, TVD Partizan Domžale
2. Srečko    Pernuš,    TVD Partizan
Domžale
3. Jožko    Tartara,    TVD Partizan
Domžale
Pionirke:
1. Frlda Zaje, TVD Partizan Domžale
2. Ivanka Zaje, TVD Partizan Jarše
3. Julijana   Jaševič,   TVD Partizan
Domžale
Pionirji:
1. Vinko   Opaškar,   TVD Partlstan
Domžale
2. Marjan Dime. TVD Partizan Domžale
3. Stane Kamer, TVD Partizan Domžale
Mladinke:
1. Marta Sme, TVD Partizan Domžale
2. Nuša Deržič. TVD Partizan Jarše
3. Nada Raspet, TVD Partizan Domžale
Mladinci:
1. Tone   Smolnikar,   TVD Partizan Domžale
2. Vinko   Grabnar,   TVD Partizan Domžale
3. Boris Grčar, TVD Partizan Domžale
Člani:
1. Miro Zule, TVD  Partizan Domžale I
2. Dimitrij  Lederer,  TVD Partizan Domžale
3. Blagoje   Nastran,   TVD Partizan
Domžale
Rezultat troboja:
1. TVD Partizan Domžal«
2. TVD Partizan Jarše
3. TVD Partizan Mengeš
Z zaključno prireditvijo >Mla-dost je kakor cvet« v dvorani Induplatl smo zaključili letošnja praznovanju ob dnevu mladosti, najboljši udeleženci teh tekmovanj pa so prejeli (lokale in diplome občinskega komiteja ZMS Domžale in občinske zveze za Udesno kulturo. Posebne praktične nagrade tovarne Induplali Jarše pa so prejeli zmagovalci tekmovanja, ki so odgovarjali na vprašanja o temah Hokej 66« in »NOB na domžalsko-kamniškem področju 1941 — 1945«.
Lojze Ručman
5 minut s predsednikom Krajevne skupnosti Domžale
V prejšnji številki »Občinskega poročevalca« smo bralcem obljubili razgovor s predsednikom Krajevne skupnosti Domžale, Alfonzom Pircem.
Kot je znano, je Krajevna skupnost Domžale pred nedavnim sprejela v upravljanje športni park v Domžalah. Obiskal sem tov. Pirca, ki mi je rade volje odgovoril na postavljena vprašanja.
Vprašanje: Ko ste sprejeli športni park v upravljanje, so bili objekti v njem v razpadajočem stanju. Kaj ste najprej ukrenili?
Odgovor: Zaradi bližajoče se kopalne sezone je bila ureditev bazena najbolj nujna. Popravili smo instalacije pri vodni črpalki, prepleskali notranjost bazena, popravili filtre, ki so bili dolga leta »problem«, prepleskali ograjo, ki je na nekj mestih že razpadala in uredili okolico bazena, da se nam tudi tujih gostov ne bo treba sramovati.
Ce vemo, da je objekt vreden več sto milijonov, nam mora takoj postati jasno, kakšna škoda se je delala na njem. S popra-
vilom in ureditvijo bazen, kar nas je stalo že več kot milijon dinarjev, lahko domžalski bazen danes uvrstimo med najlepše v Sloveniji.
Vprašanje: Kako boste uredili upravljanje športnega parka?
Odgovor: Krajevna skupnost je s prevzemom športnega parka sprejela tudi obvezo, da od dneva prevzema financira in ureja športni park z vsemi objekti. Seveda pa je razumljivo, da bodo tudi dohodki, ki nastajajo z uporabljanjem objektov, pripadli krajevni skupnosti.
Zaradi tega bomo že v bližnji prihodnosti sklenili z vsemi uporabniki najemne pogodbe o višini najemnin za uporabljanje objektov. Na sestanku s predstavniki klubov se bomo pogovorili tudi o urnikih in programu dela v prihodnje.
Vprašanje: Kakšni so načrti krajevne skupnosti, glede na športni park, v prihodnje?
Odgovor:    Tudi nogometno
igrišče, ki je eno najslabših, če že ne najslabše v občini, je nujno potrebno popravila. Sicer je
za nogometno igrišče predvidena nova lokacija, vendar pa za to verjetno še precej časa ne bo denarnih sredstev.
Po mnenju krajevne skupnosti bi bilo treba pogodbeno urediti izkoriščanje sedanjega nogometnega igrišča, saj je zemljišče, na katerem stoji, menda last STUGS.
V prihodnosti nameravamo postaviti tudi zaščitno ograjo okrog plošče za košarko in ko-talkanje ter vsaj začeti z urejanjem okolice kegljišča, nogometnega ter košarkarskega igrišča, ki nam taksna, kakršna je, res ni v čast.
Vprašanje: Kaj pa govorice o avto-kampu v Domžalah?
Odgovor: Glede na to, da bo
športni park v Domžalah imel vse rekreacijske in športne naprave, bi bili dani vsi pogoji, da se uredi v njegovi bližini tudi kamping. Lepa naravna okolica še podkrepljuje to idejo.
Načrti za ta objekt so že iz-gotovljeni in bomo v najkrajšem času začeli z delom. Kamping naj bi bil za plavalnim bazenom in kegljiščem, kjer je dovolj primernega prostora.
Prav bi bilo, da bi krajevna
skupnost v povezavi s Turističnim društvom naletela pri vseh organizacijah, ki so kakorkoli motivirane, da se ta namera tudi uresniči, na polno razumevanje, saj kumping ne bi koristil le gostinstvu, pač pa celotni gospodarski in turistični dejavnosti v Domžalah.
Objekt naj bi služil »predvsem« ali pa »tudi« tujim turistom, ki jih do danes zaradi pomanjkanja hotelskih storitev še nismo mogli zadržati. Gotovo je, da bi ob vseh športnih objektih tudi tuji turist našel v Domžalah še dovolj drugega razvedrila (razne turistične prireditve: Adam Ravbar, Rokovnjači ln drugo).
Z ureditvijo lepe okrepčevalnice nam bo namera, da bi tujega turista tudi obdržali, nedvomno uspela.
Vprašanje: Kaj bi si v prihodnje najbolj želeli?
Odgovor: Športni park je namenjen zlasti in predvsem mladini, ki je in naj bo njegov glavni uporabnik. V prihodnje si želim v športnem parku čim manj vandalskih početij in hkrati slik, kakršne je objavljal »Občinski poročevalec« že v več številkah. Športni park naj bo kraj za vse tiste, ki v njem iščejo športnih užitkov in razvedrila in ki imajo do skupne lastnine primeren odnos!
Stanovanjsko podjetje	Svilani t
Domžale	KAMNIK
ima svoje upravne prostore na	
KAMNIŠKI CESTI 12, pritličje desno. Za stranke uraduje;	nudi potrošnikom svoje priznane kvalitetne proizvode
ob ponedeljkih od H. do 12.	
ure, ob sreduh od S. do 12. ure in od 14. do 16. ure. ob petkih od 8. do 12. ure.	in se priporočal
ZDRUŽENA KEMIČNA INDUSTRIJA
PRVOVRSTNA KAKOVOST! SOLIDNA POSTREŽBA!
ZA POTREBE INDUSTRIJE IN ŠIROKE POTROŠNJE PROIZVAJAMO IN PRIPOROČAMO:
svinčene okside (mini j glajenko); svičeno belilo; temeljne barve in kite: oljnate barve in emajle za notranji in zunanji premaz; emajle DOM, LUMALIN, TESAROL, PIRATOL; nitro lake in emajle za les in kovino; premaze za avtomobilsko industrijo; kazeninske in kolodijske barve za usnje; HELIOPOL (poliester lake) in HELIOPLAST (s hladnim utrjevanjem); škrobe — krompirjev in koruzni — naravne in razgrajene; dekstrinska lepila
53
Kartonažna tovarna
LJUBLJANA, CUFARJEVA ULICA 16
poštni predal 38/1, telefon 313-755
Proizvaja:
Kartonažne izdelke vseh vrst
Izdelke iz papirja: serviete, toaletni papir, zvitke za blagajne in računske stroje, mape ter registra-torje, Tončke za živila itd. Cevke: mehke in trde za tekstilno industrijo Kartonske cevi, sode, steklenice, doze Litografirano embalažo v eno- ali večbarvnem tisku itd.
Embalažo iz valovitega kartona
Lični, sodobni, praktični in kvalitetni so izdelki tovarne
I N D U P L A T I
ki so zaščiteni z novim znakom
INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV JARŠE
UNIVERSALE
tovarna klobukov, slamnikov in konfekcije DOMŽALE
Izdelujemo:
Volnene tulce in klobuke, športne in druge kape, slamnike vseh vrst,
otroško, žensko in moško športno modno konfekcijo
Vsi naši izdelki so izdelani vedno v modnih barvah in desenih, ter po najsodobnejših krojih in modelih
Papirnica Količevo
POŠTA DOMŽALE
IZDELUJEMO RAZNOVRSTNE TANKE PAPIRJE, VSEH VRST SESTAVLJENE KARTONE IN SPECIALNE LEPENKE.
PRIPOROČAMO NAKUP NAŠIH IZDELKOV!
Nudimo vam
SVIT
Kovčke * Aktovke * Potniške in pisalne mape
* Damske večerne in potovalne torbice * Usnjene rokavice * Listnice * Denarnice * Etuije za cigarete, očala, nalivna peresa in podobno * Jermenčke za zapestne ure
* Damske in moške pasove * Nahrbtnike, opasače in druge športne potrebščine * ltazua tesnila in usnjena zaščitna sredstva
tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov
tovarna elektroporcelana, Kamnik    galanterijskih izdelkov
in izdelkov iz plastičnih mas
TOKO
DOMŽALE
Kamnik
SVIT
priporoča svoje priznane proizvode.
Rudarsko podjetje kremenčevih peskov
TERMIT
Domžale
z obratoma v Moravčah in Ihanu priporoča potrošnikom svoje kvalitetne izdelke:
KREMENČEV LIVARSKI PESEK, EKSOTERMNE MASE, TALILA IN DKUUA LIVARSKA SREDSTVA ZA CRNO IN BARVNO METALURGIJO.
Na potovanju, izletu, dopustu, v avtomobilu, povsod naj vas spremlja praktična potovalna apoteka, izdelek
Tovarne
sanitetnega materiala
VIR PRI DOMŽALAH