(Večerno Izdanje.) 39. številka. V Trstu, v soboto dne 31. marca 1894. Tečaj XIX „KDINOtT« uhaja po trikrat na teden t Mestih i*-danjih ob torkih, ćetrtklh in aobotah. /.jutranje i«iltnje ii-kaja ob H. uri Jijutraj. Teturao pa ob 7. uri — Obojno izdan.j«* utan« : T.tk |epl»ga nAroda slo-venakega. Na avojo žalost smo se prepričali, da je politiško obsorje ie marsikje jako teano, in cel6 v takih krogih, kjer bi moralo biti najširje. No, ta nepričakovaoo-ialoatna prikazen nas ni oplaiila. Pogumno smo nadaljevali za pričeto delo, v trdni nadi, da slovensko rodo-ljubje Širiih mas popravi aamudo onih, ki menijo, da slovenskemu n&rodu se ni treba brigati aa Tržaške Slovence. Nismo se nadejali zastonj : kakor naa je oaupnila bresbriž-nost na oni strani, tako smo se od srca raz veselili podpore, došle od tiste strani, kjer sicer ni toliko visokih politikov, aato pa tem* več r o d o 1 j u b o v. Da: Med širšimi alojevi našli smo toliko podpore, da se smemo nadejati vspešnega raavoja našemu podjetju; a to le pod jedinim pogojem, ako bodo aedanji naši prijatelji in podporniki točno vršili avojo dolinoat na vse strani: točnim plačevanjem narodnine in priporočanjem mej prijatelji in ananci. Vemo in občutimo sami, da se oblika našega lista mnogim vidi še preskromna, ali dotičniki naj blagohotno pomislijo na alato pravilo: pričeti je s malim, ako hočemo, da doaežemo veliko. Ako nas bodo dosedanji prijatelji in naročniki podpirali iadatno, ako bodo vršili avojo dolžnoat do nas v vsakem pogledu, uverijo so kmalu, da bodemo napredovali tudi mi po njih želji, ki je menda v popolnem soglasju s načrtom, katerega amo si napravili mi za bodočnost. Ali to moramo zahtevati: točnoat in red pri plačevanju naročnine. Ako ni tega, je vapešen rasvoj nemogoč. Maraikomu ae morda niti ne aanja, kolike žrtve zahteva to naše, na videz preakromo podjetje. Tem bodi povedano, da naše potrebščine znašajo nad 200 gol d. na teden. To ni šala — to ao akrbi. Prijatelji in rojaki toraj — vsem Vam, kojim je na arou ras roj in napredek slo-venskegs življa v Trstu, vsi V^p, ki pojmite važnost Tržaškega Slovenstva sa bodočnost milega nam naroda slovenskega, in noaubno Vam, ki ne prezirate okolnosti, da j e naše glasilo tesno spojeno s probu- Olasov nebeskih Ti podala strune, V katerih žal, obup, in kos izginja! Jezeru v gori pesem Tvoja je enaka : Pogorja sneg, polje, na logu koče, Zrcalijo očine vrelci, reke se deroče, V ljubezni domovinski brez oblaka... Kot potniku hladeča sonca prija, Iz vej samaknon tiČji spov posluša, Takisto nam .rco se dviga, duša, Ko Tvojih strun zazvoni poezija! Posavskih si junakov peval boje, Mladonko a pesmijo satapljal v sanje ; Obajal spev naa Tvoj učen : Prorokovanje, Zapel krasno : Zakaj da Mirko poje ! Odsvetoval nakras cvetoč ob prti! Saj žil bres ovetja si življenje bedno ; V napis na grob zaprosil željo jedno: Bil domovini zvest je sin do smrti ! Dani strohnel sedaj si v jami tesni, Sred nikdar Ti ne vsehno izvori: Čuj, koderkoli stil belg se naših dvori, Poj« navdušen ae Tvojo pesni ! Na Tatro vsplaval duh Ti je gorato, Od tam nam z bratom nosita pozdravo, Pojoč na glas : Naprej zastava Slave, Za častni, sinci, krst, svobodo zlato ! S p i t i g n e v. janjem tužne naše slovanske Istre, in da je nAm vsem sveta rodoljubna dolžnost, pomagati tem narodnim trpinom t besedo in dejanjem — vsem Vam velja naša prošnja ob svršetku prvega četrtletja: ostanite nam zvesti podporniki, kakor hočemo ostati mi zvesti boritelji za pravice vsega naroda slovenskega! Bog s nami vsemi ! — Pomisleki o načrtu šolske postave za Trst in okolico. (Konec). Ved tem, ko drž. zakonodavstvo ustanov-lja in določuje splošna in javna načela o pouku, veljavna sa vro državo, baviti se je deželnemu sakonodavstvu s takimi naredbami, ki jih zahtevajo posebne šolske razmere in narodne razmere poaamičnih dežela. Deželno sakonodavatvo ne sme kršiti dotičnim narodnostim njih pravic, zajamčenih v členu 10. osnovne postave; deželno zakonodavstvo mora skrbeti sa to, da se osnuje taka šolska postava, ki zagotavlja vsaki na* rodnosti avobodni rasvoj in svobodno poslu* ievanje lastnega jej jesika v cerkvi in šoli, in to povsod, kjer bivajo državljani različne naroduosti. Da je pa v Tržaškem saprtem mestu sastopan v obilnem številu živelj slovenskega prebivalatva, da je Tržaška okolica skoraj povsem slovenske narodnosti, tega menda vendar ne more nihče tajiti. To nam je javno pripomal sam pokojni župan Bazsoni, ta bivši prvak napredne stranke italijanske in sicer v slovesnem trenotku, ko ;e zašel mesto župana, daai je tudi ta mož smatral slovensko prebivalstvo gostom italijanske narodnosti. Sploh pa se nam ni treba sklicevati na isjave in menenja posamičnikov, kajti najviše sodišče je v različnih razsodbah opetovano potrdilo, da je smatrati sa Trst in okolico slovenski jesik poleg italijanskega deželnim jezikom. „Trst in okolica — dejal je pri neki priliki jeden član mestnega za-stopa — kar mrgolita slovenskih društev in zavodov, malo da naa ne poplavijo". Strah, ki ga kaž« tukaj gospodujoča napredna stranka pri vsaki priliki pred razvojom slovensko narodnosti, je glasna avoJočba, da smo tu in da živimo tu kot narod, in da imamo kot tak pravico do naubrazbo in do narodnega razvoja kakor nam jo sagotovlja člen 19. znane osnovne postave. Kmetski upor. (8) Zgodoviii«ka povest neatiiajsteRa veka. Sf)imil Avgust Stnoa. Pttloiil I. /*. 1'hniiunki. (Dalje.) — Beži mi s svojim slavonskim pravom, zamahne Uadjar z roko, te nadloge so lahko iznebium. A ban ? Moj Bog ! Kdo je ban ? Knez Peter Erdddi. Mar ni prva žena banova bila Tahoga kči ? Kaj zato, če jo umrla, in pa, da je potem ban vzel Kano Alapićovo; tast in tet sta Bi ostala prijatelja, debela prijatelja. — Da, da, zamiali bo kanonik, ali He-ningovica ima na svoji strani podbana Ambroža (iregorjanca, silnega človeka. — Tega bo najmanj bojimo. Ambrož je bil kaštelan Nikolo Zrinjskega. Nikola in ban Peter se ne glodata lepo, odkar jo Nikotin sin pustil na cedilu banovo hčer, potemtakem Peter mrzi Ambroža, a mimo tega ne more ban podbana živega videti, odkar sta se zaatran samoborskih mej hudo sprla. Ban bo na Tahega strani, Alapići na banovi. No, ali vam je sedaj jasno, kanonik Y — Jasno, ali kaj je meni opraviti pri vsem tem P Kaj čuda, ako zahtevamo, da ae morajo vse šolske naredbe ozirati tudi na slovensko narodnost, da naj isto poštevajo in jej zagotovo svobodni razvoj v šoli, kjer so nam vzgaja naša mladež, naia nada, naia prihodnost y In kako poroštvo nam podaja vetkral omenjeni načrt deželne šolske postave, da sc bodo spoštovale slovenske šole v Trstu in okolici, da ae ne bodo preganjali slovenski učitelji, da se ne bodo uptivalo na slovenske stariše pri vpisovanju otrok v slovensko šolo, da so jim ne bode svetovalo zaradi gmotnih dobičkov vpisovati svojo otroke rajši v italijansko šolo P Na vsa ta vprašanja molče določbe šolskega načrta kakor grob, in niti ne dotaknejo se narodnostnega vprašanja, ki je pa odlr-čilno za vspešen napredek ali celo sa obstanek naših slovenskih šol. Okolica šteje 10 samostojnih slovenskih ljudskih šol, katere so več ali manj popolne. Kolikor je torej slovenskih ljudskih Sol, toliko šolskih občin, in ravno toliko k rajnih šolskih svetov bi nam morala vstvariti pravična deželna šolska postava. Ti krajni Šolski sveti pa naj bi nadzorovali in ču* va i delovanje učiteljev in učencev, skrbeli za sboljšanje šolskih odnošajev v vsakem pogledu in ščitili svobodno vzgojo otrok v materinem svojem jesiku. To pa je možno le tedaj, ako pridejo v krajni šolski svet pošteni, narodni zaupni možje, kojim bi ne bita vzgoja otrok v slovenskem jeziku poslednja briga. Znano je menda v obče, da je pred leti tukajšnja visoka vlada predložila Tržaškemu dež. zboru neki načrt Šolske postavo, kateri je obsezal skoro iste določbe, ka-koršne je vsprejel v letošnjem zasedanju Tržaški deželni zbor. Ta vladna predloga se je po obliki nekoliko razlikovala od letošnjega načrta, predloženega po deželnem odboru, ali po vsebini bila jo svobodni narodni vzgoji naših slovenskih otrok ravno tako nevarna, kakor šolska postava, vsprejeta letos po deželnem zboiu. Vladina predloga ponujala nam je sicer krajne šolske svete, kateri naj bi nadzorovali v I. instanci dotične šolo; ali kako poroštvo nam je bilo to za svobodno vzgojo slovenskih otrok in napredovanje slovenskih šol, ako je po drugi strani prepuščala imenovanje udov v krajni šolski svet skoro izkljuČ-Ijivo mestnemu z b o r u, t. j. oni gospodovalni stranki, koja smatra našo slovensko šolo kakor nepotreben trn v peti Y! Kake pojme imajo gospoda v mestnem zboru o slo- — I, gospodu Frančišku boste potuagali, da dobi posestvo. — Kaj jaz F odskoči kanonik za dva koraka. — Vi, vi ! P.»trpite, da so Uršula preseli na Stobicu. Od liatorja prejmete pogodbo, pokličite županijskega sodnika, katerega vato pozneje v pismu naznanim. Ko bo vso čisto, pride Tahi s četo svojih kanižkih konjikov v Zagreb, a ž njim nekoliko prijateljev. Pod noo pojdite v Sosed. Uvedite ga, nihče se ne bo protivil. Tahi zasede grad, nabaše lumbarde, zapre vrata, pa naj pride gospa Uršula, če so ji železna jabolka sladka. Pravda bo seveda, ali naj lo toče; mejteni lleningovica lahko umre, hrvatski ban je zet Tahega, a Androj Bator je kraljev Bodnik. Kanonik jo molčo stal prod Palifvjem, kateri je ostro uprl oči vanj, dočim je upravitelj Jurij Vsesvetski nekoliko vzravnal glavo in motril sedaj brata, sedaj zopet Mihajla Pallfyja. — Ne morem, deje naposled kanonik, posel je nevaren ; nikakor no morem. To bi bilo očitno kršenjo pravice. — Ne mislite vendar vodno na svoje suhe forumle, zakriči Mttdjar in udari z nogo; vedite, da vas mogočni ljudje, sa katere de- venski vzgoji i® o ptklicu slove iskih lol, •veduti uj*v* |udneg* neatnih obetov, katerega prifttevsjo najr.tnernejiia elementom v tržanki »liornfoi. Ak.i bi mi trpali — dejal je U mož — da ne nem vzgaja deca v tržaški okolici le v «lovenskem materinem je-ziku, potem bi si vzgojili »pravo divjačino*! Pri takih nazorih ni judo, ako ae v slovenskih šolah po okolici zahteva od slovenskih otrok, da ae učć laščine; med tem, ko je v italijanskih vzporednicah uveden slovenski jezik kut obligatni predmet ]e ta slovensku otroke, ki obiskujejo italijansko šolo. Le za italijanske otroke torej velja določba XIX. člena osnovne postave, da se jim ni treba učiti slovenskega jezika, a za Slovence je vedno druga mera ! — Pri takih razmerah je naravno, da je učiteljstvo vež ali manj pod uplivom gospodujoče stranke, da je lavirano njegovo vspešno delovanje v slovenski Soli, da je svobodna vzgoja naše dece v slovenskem materinem jeziku nemogoča ! Le pravičen šolaki zakon, kateri bi v prvi vrsti poitHvil meje tukajšnjim narodnostnim razmeram, odpravil bi toliko nereda in krivic, koje se godijo po iolah v tržaški okolici na kvar slovenske narodnosti. Deželni šolski zakon, da je pravičen, dati bi nam moral gledć na tukajšnje razmere poroštvo, da se bode spoštovala nafta narodnost v šoli in pospe* sevala vsestranska naobrazba dece na čisti podlagi materinega jetika. — V to svrho zahtevamo xa naie slovenske Šole posebne krajne šolske svete, sestavljene iz zaupnih moi naše narodnosti. Zahtevamo poseben okrajni šolski svet za vso ntige slovenske Šole, nahajajoče se v mestu in okolici. V izbiranju osobja za okrajni šolski svet bodi nam pa kakovost istega porok za vestno izvrševanje šolskega zakona v II. inštanci. Ta naša zahteva ni, kakor bi kdo mislil, osamljena, temveč popolnoma upravi-cena glede na tukajšnje narodnostne razmere in oduošaje, ki se popolnoma prispodabljajo onim krajem dežele Češke, kjer biva prebivalstvo mešane narodnosti. V našem smislu se n. pr. glasi § 7. postave i dne 24. febru varja 1873 št. 17, izdane za Češko, ki določuje, da se imata tam, kjer se nahajajo češke in nemške šole, ne da bi se moglo krajino omejiti šoluko okolico, ustanoviti poseben krajui šolski svet za češko, in poseben za nemško šolo. Občinski zastopniki, voljeni v dotične krajne šolske svete, morajo biti voljeni in pripadati k oni narodnosti, katero naj zastopa krajui šolski svet. Jednako se glasi § 21 iste postave gledć okrajnega šolskega sveta, ki govori o šolskih okoliših različnega poučnega jezika, in o ustanovljenju Šolskih okrajev po narodnosti. — Ako to velja na Češkem, zakaj naj bi ne veljalo tudi za Trst in okolioo, kjer so narodnostne razmere skoro povsem jednake — ne, pardon! tukaj j« slovenska narodoost ratmerno mnogobrojnejše zastopana, nego nemška na Češkem. Le tedaj, ko se nam osnujejo krajni šolski sveti, sestavljeni is naših zaupnih moi slovenske narodnosti, le tedaj, ko bode okr. šolaki avet sestavljen is osobja, kojemu bode late, ne pustć nikdar na cedilu. V imenu svojega gospodarja kneza Andreja Batorja vam dajem trdno vero, da ae vam nič ne zgodi. N&te roko. — Ali ni ta tista roka, katera je podpisala pogodba z Uršulo Heningovo P vpraša resno kanonik. Pallfy »repo pogleda svečonika, od jeze začne vihati brku in živahneje izpregovori: — Govorimo iskreno, kanonik. Clara paeta, boni amici. Ni me moj velemoini gospodar za šalo semkaj poslal. Njega trdna volja je, da se ta posel opravi, bodisi tako ali tako, pa če ne morete vi, dobi bo morda drugi, nn primero Frančišek Filipovič, čigar vest ni z jeklom okovana. No, ker žo poznam vašega brata Jurija, hotel sem vam izročiti ta posel. A zakaj P Naj le povem P Val brat ima polno otrok, ima ženo, govorimo iskreno, zapravljivo ženo. — V afio rojakinjo, zamrmra drhtečim glasom kanonik. — Kaj zato, odgovori hladno Pallfy. Zadolžen jo do vrh glave. Njegovi upniki se imenujejo knez Andrej Bator in Frančišek Tahi, baron Stettenberški. Glejte čudne slučaje ! Jurij Vnesvet^ki je torej živel oh milosti kraljevega sodnika, a ta milost je velika, morda celo prevelika. Moj gospodar je vzel m srca blagor naše slovenska dece in sbolj-šaaje slovenskih šol na podlagi materinega jezika, le tedaj nam boda dotična deželna šolska postava resnično in pravično poroštvo, da se naši narodnosti n« bodo kršile pravice, zajamčene v členu XIX. osnovne postave. To se pa more sgoditi le tedaj, ako se organi, poklicani k šolskemu nadzorstvu, ločijo po n&rodnosti, kakor je to ustanovljeno v dež. iolski postavi sa Češko. Mi se nsdejamo torej, da osnova lolske postave, vsprejeta v del. zboru Tržaškem, ne sadobi Najvišjega potrdila. In ako vlada sopet kedaj stopi pred deželni zbor s kakim drugim načrtom, tedaj naj ista upošteva tudi naše n&rodne težnje gledć na uredbo tukajinjega šolstva. Politiške vesti. Znamenito odlikovanj«. Z Dunaja brzo-javljajo, da je predsednik francoske republike, Carnot, ukazal frac. odposlancu na Dunaju, da se v njegovem imenu zahvali Nj. Vel. cesarju ns visokem odlikovanju. Štrajk v Dunajskih plinarnah. R«*ni po- močni delavci, v plinarnah so ae hudo opekli, ker niso vajeni delu. Štrajkujoči delavci zborovali so včeraj in sklenili ao, da se vrnejo na delo, ako plinarne sprejmejo sopet vse odpuščene delavce, v prvi vrsti Oa vodjo itrajkujočib, Nebla. Koiutovo truplo V Budlmpoitl. V nadaljevanje našega poročila v današnji sjutranji štev. omenimo, da je ielesniika uprava stavila na postaji v Čakaturnu Koiutovi obitelji na raspolaganje črno preprežen aalonak vos, v kateri ao posedli Koiutovi sinovi. Ko je vlak priiel do ogrske meje, izstopil je po« kojnikov najstarejši sin, Fran Koint, in po-Ijubivii rob najbližje ogrske trobojnice, vskli-knil je: .Poljubljam prvo tribojnico, katero vidim vihrati na svoji semlji I* Obroivii se satem k poslancu Polonyju, rekel je: „Sedaj želim iakreno, da bi v pričo te krste končali vsi strankarski prepiri*. Na postajo v Budimpeiti dospel je vlak ob 3. uri p.p. Na postaji je okolo več tisoč ljudij. Vlak je vsprejeta deputacija mestnega sveta; mestni svetovalci vzdignili so krsto, ter jo poloiili na mrtvaški voz.Deleg. Harkus isročil je Koiutovo truplo podiupanu Gerlocziju, kateri se je zahvalil pokojnikovi obitelji, ker je dovolila, da se Koiutovi ostanki prenesejo v Budimpešto. Sprevod se je satem pomikal do narodnega museja ; trakove ob krsti driali so predsedniki rasnih parlamentarnih klubov. Krsto so poloiili na pripravljen mrtvaiki oder. Krsti s ostanki Košutove soproge in hčere ostali sti na kolodvoru. Mir se ni kalil. Madjarska lojalnost. Dne 28. t. m. zborovali so v Budimpeiti rezervni in nedejan-•ko službujoči domobranski častniki, da se posvetujejo o udeležit vi pri Koiutovem pogrebu. Kakor smo bili ie sporočili, prepovedal jo namreč vojni sapovednik princ Lob« kovic rezervnim častnikom udeležitev, a .patrijotižki* (sadjarski častniki sklenili ao, iti k pogrebu kljubu tej prepovedi, in ker že vašega brata za sosedskega upravitelja; mastna krava je to, ali val brat ni samo molzel krave in z&se ohranil boljše mleko, on jo je izmolzel do krvi — on je varal svojega gospodarja. Kanonik vsdrhti, a zgrbljeni mu brat omahne še bolje in obupno zaječi. — Da, varal, ponavlja ardito Madjar. To vemo mi iz pisem gospe Uriule, kako je kradel, vemo celo ie več. Njega tovariii so ga izdali in so pripravljeni pričati zop r njega. Vi, domine admodum reverende, ljubite svojega brata, ljubite njega deco, z&nje vam bije srce ; to predobro vemo. Pa pomislite, kaj bi bilo ž njim, umislite se v vso bedo, vse nadlog", vso sramoto, katera ga Btre, ako kraljevi sodnik samo migne. Njega posestvo se proda, otroci mu bodo nesrečni, a ime plemenitaia bo pribito na sra-motišči. Ali hočete, admodum reverendu domine, da vam bo grb pred svetom pomazan z blatom, more li vaše srce preboleti jok ubogih otrok P — Pallfy je položil roke križem in ao ju naslajal na zadregi kanonika, kateri jo stal nem in upiraje pogled v tla pred njim ; naposled zašepeče svećenik : — Vi, gospod Pallfy, ste krvolok, ki nima arca. (Dalje prih.) ae smejo pokaaati ae v vojaški opravi, da pridejo v civilni, na katero pa pripnejo neko znamenje, po kojem naj bi ae jih spoznalo. Naravno je, da so vojaški krogi jako razburjeni vsled tega sklepa. Govori ae pa, da so napravili ti .patrijotiiki* častniki Srsčun brez krčmarja*, kajti brikona bodo morali na dan pogreba vsled višjega povelja sedeti vsi v Budimpešti navsoči rezervni in drugi neaktivni častniki lepo v vojašnicah, namesto da demonstrujejo o pogrebu toli .zaslužnega" revolucijonarca. — Višji vojaški krogi nadejali so se sicer, da bodo vendar častniki (četudi so v rezervi) tak6 pametni, da bodo rasumeli, kako bi smel .proslavljati* vojak, ki je prisegel neomahljivo zvestobo svojemu cesarju kralju, revolucijonarca, katori je proglasil Habsburško rodbino ob prestol, — toda varali so se. Madjari so v deliriju in Košut jim je nad vse; Koiut je ona ,bliščeča* svezdanad madjarskim globom, katera naj bi otemnila habsburško krono in postavila daleč daleč v osadje dolžnosti vernih državljanov. Kakor se spozna ptiča po perju, tako spoznamo Madjare po njih — .lojalnosti*. Srbija. Včerainja poročila iz Belegagrada javljajo, da je ministerski predsednik Simič vsprejel dnš 29. t. m. v Belamgradu nrvzoče diplomate. črnagora in Turilja. Is Četinj javljajo včeraj, da so se ob meji sopet sprijeli Črnogorci s Albanci. Več oseb je ubitih in ranjenih. Uitaja na Romunskem ? Poročila iz Bu-karei ta javljajo, da je sploina nezadovoljnost med seljaki na Romunskem prikipela že do odprte ustaje. Liberalna narodna stranka da podpira na skrivnem to gibanje. Ista stranka sborovala je v Bukareitu na Velikonočno nedeljo. Rasni poslanoi napadali so vlado v rezkih govorih, poslanec Dobrescu pa je kar naravnost izjavil, da mora pasti vlada, ako se hoče pomagati bddnemu ljudstvu. Posl. Epuresou napadal je v svojem govoru oel6 kralja. Rekel je, da je sedaj vladajoča konservativna stranka podrepnica kralj, dvora; sa sedanje odnoiaje da je odgovoren jedino le kralj. Sedanj« konservativne ministre da je treba pregnati in jih staviti na zatožno klop. Ta drsni govor odobril je zbor z velikim navduienjem. Konečno govoril je nek odposlanec kmetov, kateri je spominjal v svojem govoru na važno vlogo, ki so jo igrali kmetje o rasnih revolucijah na Romunskem. — Ministerstvo je vsled tega gibanja seveda v jako resnobnem, ce!6 nevarnem položsju. Italija. Is Rima javljajo, da nameruje vlada storiti potrebne korake, da zajamči mir in red dn6 1. maja. Vsem prefektom ukazalo se je, da sporočijo v prvi polovici aprila meseoa o odnoiajih v dotičnih pokrajinah. — V kratkem vrne se v Rim general Heusch. da poroča vladi o odnoiajih v Lunigiani. Is tega poročila hoče vlada ie-le posneti, da-li bi odpravila isjemno stanje v Lunigiani (Massa-Carrara) ali ne. RazT ične vosti. Coa. namsstnik vltoz Rlnaldlnl vrnil se je sinoč is Opatije v Trst. Naučni minister Madejski je včeraj obiskal srednje iole v Gorici. Izborni govor poslanca dr. Gregorčiča je morda vendar nekoliko pomagal, da se sedaj tudi merodajni krogi nekoliko sanimajo sa primorsko iolstvo. .Piccolov* goriški dopisnik je priporočal ministru, predno je došel v Gorico, da si dobro ogleda srednje iole, da vidi, kako iivo po-tieben je v Gorici italijanski gimnazij. Tem potrebnej e bi pa bile v Gorici slovenske paralclke, na katere so menda pozabili slo-veuaki Hohonwartovci, sadovuljivii se s obljubo, da se sopet ustanovi gimnazij v Kranju ter da se preštudira, ali ne bi kasalo osnovati slovenske paralelke tudi v Celju. Nedavno se je naučni minister pomudil tudi v Trstu ter si ogledal nekatere tukajinje iole — gotovo le nemške in laške, kajti 20.000 mestnih Slovencev še vedno zastonj prosi sa jedno slovensko ljudsko šolo v mestu. No, pregledovanja bi ministru ne manjkalo na Primorskem, ako bi se tu mudil dlje časa. Priti bi moral do prepričanja, da Be na Primorskem v šolskem pogledu deli pravica pred vsem Nomcem-naseljencem in potem pa Lahom, manjšini v deželi; Slovenci, ti svesti državljani, ki sestavljajo večino v deželi, se p* zapostavljajo ter silijo v tuje šole. Novi nadikof ZagreMki dr. Juraj P o s i I o v i ć se je rodil dne 24. aprila 1834 v trdnjavi Ivanić in je sin revnih stsriiev. Po ustanovljenju Fran Joiipovega vseučilišča predaval je na tem zavodu cerkveno pravo in biblijske vede. Leta 1876. je bil imenovan ikofom v Senju Zsgrebiki listi poadravljajo iskreno novega nadškofa, veseleč se, da nasede Zagrebško stolico pristen sin naroda hrvatskega. Po dolgem boju je vendar podlega madjarska vlada ob tem sila važnom vpraianju. Znano laiko druitvo „Banco operaio* že davno peia, menda sbok slabega gospodarstva. To druitvo se je porodilo is delavskega stanu in s namenom, pomagati delavcu in malemu obrtniku v slučaju potrebe ter ga vaditi v varčevanju. Kmalu je pa prežlo v roke snenih triaikih demagogov in kričačev, kateri so is zgolj gospodsrskega društva hoteli napraviti močno lahoniko posadko. Druitvo je s prva vedno naraičalo ter doseglo lepo itevilo 7000 zadružnikov. Rasiirilo je svoje delovanje skoraj po vsem mestu ter odprlo več konsumnih skladišč. Ali temu napredovanju ni bilo dolgega obstanka. GospdJa so računali se itevilkamt, realnosti pa ali niso videli ali je niso hoteli poitevati. Tako je prišlo do skorajšnjega poloma; le nekoliko .srčnejiih* se je zbralo, kateri so sklenili društvu pomagati sopet ns noge. Ali tudi tem se menda ni tponeslo, kajti le dva dni bob* najo in vabijo na občni sbor,ne da bi mogli zbrati zadostno itevilo udeležencev. Škoda le, da je pri tem druitvu bilo vpisanih tudi mnogo slovenskih delavcem, katere so privabili v v svoj krog s bogatimi obljubami. To bi jim pač moralo odpreti oči, da uvidijo, da ao vendar domača, čeprav skromno delujoča druitva najboljia in najsigurnejia. Druitvu slovonskih apostsljnov za dobrohotne namene. — Krokarji so Senožeški nabrati v druibi veseli — V vasi pod Nsnosom avoto kron sedem in vioarjev dvajset. — Slsva zavednim naj krokarjem klije, in Bog jih poživi! Za drulbo av. Cirila In Metoda. Makao na biljardu 1 krono. Za podružnico .Druibe ev. Cirila In Mo-tola* na Orotl •« je nabralo apri Pepotu" v Bazovici dne 19. t. m. 3 gold. 93 nvč. — Ista svota se prišteje pokroviteljici Barkov-Ijanske župnije. — Pri sekanju piruhov na* bralo se je v .Društveni krčmi* v Rojanu 340 stotink; preostanek pri igri na kroglje 20 stotink. Za epomenik pok. Ivana Sluge, učitelja na Tatrab, darovali so nadalje: A. Bunc, F. Jereb vsaki po 1 gold., J. Striinar, A. Metlika, M. Žagar, I. Sušek vsaki po 50 nvč„ A. Maslu 70 nvč., I. Andrejaiič 20 nvč., A. Furlan 10 nvč. N a b i r a Tn i odbor v Podgradu. .Trialka posojilnica In hranilnica*, re-gistrovana zadruga s omejenim poroltvom, ima jutri, (v nedeljo 1, aprila) svoj II. redui občni sbor v prostorih vDel. podp. druitva* Via Molin piocolo it. 1. — Ta nai denarni zavod napreduje letes ie bolj, nego v mi-nolem letu. V prvih treh mesech tekočega leta je imela posojilnica do 52.000 Q0ld. denarnega prometa. — Od zanimanja naiega občinstva in naših veljakov je pa zavisen i« večji razvoj tega nažega zavoda. — Na delo toraj 1 Iz 8elane se nam piie: Danea mi je poročiti o blagem činu poznanega naiega dobrotnika, gosp. Oskarja P o 11 e y e, c. kr. obrtnega nadzornika. Minolo leto eem bil prevzel na dražbi kopanje občinskega vodnjaka. Toda opekel sem se bil hudo. Ker je bilo na prostoru, namenjenem sa vodnjak, popred uapajaliiče za iivino, sodili smo, da ne bodo trda tla. V resnici pa je bila pod ilovico živa skala, siv kraiki kamen, tako, da je delo napredovalo le počasi in a velikim trudom in mi je bila gotova velika izguba. Kar pride k meni nekega dne — ko je bilo dolo Že dovrieno — nekdo ter mi pove, da dobiva jaz in moj družbenik 100 gld. podpore od neke strani. Jaz sem seveda na to debelo pogledal dotičnika; a čez par dni sva bila res poklicana k preblagorodnemu gosp. Osk. P o 11 e y u, kateri je nama izročil označeno svoto. Nekaj je dal sam, nekaj pa jo nabral pri dobrih ljudeh, kakor n. pr. pri g. vitezu Skaramanga. Gospodu nadzorniku pa isrekam tu na javnem mestu svojo zahvalo aa ajtgoim blagem ift Uiiakoljabiia tisa. Bog povrni 1 M. Ž. Proti pomanjkanju vodo. Ker trpi prebivalstvo na Kra*u v«ako loto na pomanjkanju vode, ketera ae mora sa ljudij in živino dovaiati celo po vać milj daleč, sklenil js dei. sbor Kranjski po dolgih razpravah, da posiaga tej skrajni potrebi, dovolivši podporo sa agra-denje vodoveda in vodnjakov na Krasu. Zajedno uaroćilo se je dei. odboru, da prosi tudi vladne podpore sa to velikanako podu-setje. Kakor poročajo is Ljubljane, doila je te dni naredba poljedelskega ministarstva, s katero isto dovoljuje sa tekoče leto v gori omenjeni namen državne podpore v snesku 8600 gld. in sicer sa vodovod v Šmihelju 3000 gld., v Knežaku 1850 gld., v Strmici 830 gld., na Rasdrtem 800 gld. in v Never-kih 120 gld. ; nadalje ta sgradnjo vodnjakov v Trnovem, Zagorju, Orehku in Zaganu po 500 gld., ta sgradnjo vodnjaka v Ilruievji 400 gld. in v Landolu ter Brinjah po 300 gld. To pa je le početek temeljite pomoči; seveda bode treba mnogo denarja, da se vaaj deloma odpomore primanjkljaju vode na Krasu. It Dekanske občini se nam piie: Pred nekaj tedni imeli amo v Dekanih občinsko sejo, v kateri smo raspravljali, ali in koliko naj bi tudi naia občina jamčila sa ielesnioo, katera sć ima graditi is Trsta v Poreč in dalje. Te seje se je udeleiil tudi blagorodni gospod okrajni glavar is Kopra. — Odkritosrčno povem, da kolikor nas je bilo občinskih odbornikov, nobeden ni bil poprej po-učeu o tej stvari. Res je, da sta se udeležila glavnih posvetovanj o tej stvari v Poreču in Bujah nai gospod nadžupan in ie eden obi. odbornik, pa vslie vsemu temu nista nam mogla stvar pojasniti, kak6 in kaj. V omenjeni seji se je bres vseh pojasnil ksr sahtevalo od nas, da naj jamčimo. No in mi, kateri v resnici želimo in pričakujemo ielesnice, glasovali smo sa garancijo, čeravno nismo vedeli in ie sedaj ne vemo, po koliko oditotkov in sa koliko let. — — Naia občina deli vsako leto ned ubožoe precejšnje svote, katero dobiva od konfraterne. Seveda se mora vsak uboiec iskasati s ubožnim listom, katerega mu je isdal farni urad. To se sahteva posebno od župljanov is Predloke, Kubeda, sv. Antona in Tinjana. Le Dekani dela iajemo. Tu ne trebajo ubožci nikakorinega ubožnega lista. Zat6 se je prigodilo, da ao bili od konfraterne obdarovani taki „ubožci", ki plačujejo po 3 in 4 gol. direktnega davka. Obdarovani pa niso bili tski, ki nimsjo ni toliko, kamor bi glavo položili, in jim moramo mi pieskrbevati vsakdanji kruh, posteljo in obleko. To menda ni pravilno. Iz dekansko občino se nam piie: Včeraj, na velikonočni ponedeljek popoludne podal aem se po aveji stari navadi na božjo pot v Emavs proti Dekanom. — Priiedii do mlina gosp. Ivana Hahniča ob reki Rižani, sagledam prokraaen prisor. Tu Vam je bilo abra-nega nebrojno ljudstva is vsi okolice. Opaši! sem: Pobožane in Čežerane, Antončane In Riianoe, Tinjance in Dekanco i.t.d. Premii-Ijujem, kaj bi to pomenilo; morda je to kak tabor, ali kaj t Približam ae in sliiim od anancev, da so vsi ti ljudje priili v Emavs, t. j. k osmioi gosp. Ivana Mahniča. Komaj prisedem, že sasliiim nas stari „Naprej sa-atava Slave!", katerega je sasvirala ondd zbrana dekanska gedba navdušeno in pra-cisno, kakor po navadi. Za hip potem sadoni a drugega brega Riiane, kjer so bili sbrani Pobeiani in Ceierani is sto grl: •Živi, živi duh sovenski !* Po dolincah se glaa\, »Živi, iivi duh slovenski I" „In nai Spinčič hrvatski !* (pa ariji „nella patria di . . . .). Seveda hitro priskočim in popraiam, kdo je to složil, a odgovori se mi, da je to že soana pesem po vsej Koperičini. (Jez nekoliko trenutkov so pesem nadaljuje in saslišal sem drugo kitico: „Po Primorskem, po Trisikem Se slovensko govori Po Primorskem, po Tržaškem, Se slovenski govori". Živi, živi.. itd. Glejte ga, nurodnoga pesnika, mislel sem sil Ko zopet prisedem k svoji družbi, začujem : „Pojmo pjesmu, hčerkam slavnim !., ozrem se in vidim pri dolgi misi zbrani močni pevski abor od Sv. Antona. Na dru- gi etrani ae jim pa odgovarjali D \aici elegično-veličastno: „Gje slobode sad su dani, Što jih Hrvat cienit sna, Gje li Zrinjski-Frakopani, Gdje su ona lava dva? ??u Tj Vam je bilo navduienja in radosti! Prepričal sem se, da je slovanska pasem prešla že v kri in meso naiega naroda in da jo na izruje nikdar več najkrutejša sila . . . — Mladi na se je začela vrteti, mi amo pa obsedeli pri kozarci izvratnega refoška, katerega nam je za ta dan preskrbe] gostoljubni gospod Iv. Mahnič. Veselje trajalo je še dalje v pozno noč. Bita je to v resnici prava ljudska veselica, pravi raj pod lipo pri dragih Ziljanih. Pri tej priliki opazilo se je opetovano, kakć splošno priljubljen je gospod Ivan Mahnič po vsej občini. Pa kaj bi ne I Saj je on pravi dobrotnik tukajšnjega ljudstva, katero ga tudi ljubi in spoštuje kakor svojega pravega očeta. Razšli smo se s željo in nado, da se še večkrat snidemo v tem kraji v takem veselju in radosti. Popotnik. IZ Gorjanekege se nam piie: Od neke ■trani isvedeli smo Gorjanci že v jeseni, da se naia jednorazredna iola vendar enkrst po tolikih proinjah rasširi v dvorasrednico, katere si želimo in prosimo že toliko let. Najbolj kaže se ta potreba tri leta sem, ktr so k naši ioli pridružili ie otroke is Ivanjega-gradu in Zagrajca. Seveda, mirni smo in zato dotične oblastnije rajii vstresajo žoljsm drugih občin, čeprav nimajo take potrebe. Povedati treba, da je violanih v to iolo letos 198 otrok, tako mi je povedal g. učitelj. — Te dni začel se je iiriti pa nov glas, da bodemo morali ie čakati, da se vstreže naii po državnem zakonu opravičeni želji. (Najbrž ne dela zakon isjeme sa Gorjansko .) Prosimo gospode pri okrajnem in deželnem šol-skem svetu, naj ae prepričajo o naii poiteni zahtevi ter pravično podelijo nam, kar nau gre. Težava je sedaj sa enega učitelja, za otroke pa silna gneča, zdravju in napredku ikodljiva. — S kratka : položaj te iole je proti cesarski postavi! Iznoverjenje pri trlaikl trgovinski banki je povod dolgim člankom in razmatranjem po trisikih časopisih. Pregledali so natančno vso blagajno ter našli, da je osleparil blagajnik Contento bsnko sa 63,284 gld. 24 kr. potem pa popihnil v deželo poStenjaknv, v Italijo ter od tam — Bog ve kam, kajti o njem do danes ni ie aledu. Časa je imel dovolj tri cele dni, kajti sleparstvu so prišli na sled stoprav v sredo, dočim je ptiček pobegnil že v soboto — v Genovo na velikonočne počitnice. To sleparstvo je tržaike krivonosce telo poparilo in znosili so se e tem, da so na borzi delnice padle za celih 16 gld. Kakor se misli, pokrije se ukradena svota s rezervnim zakladom banke. Od ev. Ivana se nam poroča: Veliko-nočni ponedeljek bila je pri nas v dvorani „Bralnega društva" predstava umetnikov skrivnih ved gg. Caldi-jev. Ne moremo si kaj, da bi ju ne pohvalili za resnično. |epi večer. Goip. Caldi (sin) je v lepi popd(Kmma umljivi hrvaščini predaval rea izvrstno. Posebno je ugajala občinstvu igra s pomarančo, jajcem in orehom kakor tudi ona sć solčnikom in urami. Mnogo smehii je provzročila šala se srebrnjaki. Po vsaki točki bil je g. Caldi burno pohvaljen. Žal da ni bilo toliko občinstva, kakor sta ga umetnika sasluiila. V ne deljo ob 7. svečer je druga predstava, pri kateri bodemo imeli priliko občudovati spretnost g. Caldija - očeta, o katerem so ljubljanski in zsgrebiki listi polni hvale. Domačini, ki ne greste na kako slovensko veselico, nikar ne zamudite te prilike ! Železniška proga Tržič - Červinjan se odpre prometu, kakor poročajo is Gorice, dne 20. prih. maja. Glavna dela so ie vsa do-vriena. Policijsko. Včeraj o mraku priili ao trije vinjeni, oboroieni finančni stražniki pred gostilno „Marienburg" pod Katinaro. Ker je ista gostilna odprta le ob nedeljah in praznikih, odkar je bil nedavno požar v poslopju, trkali so finančni stražniki s puškami na vrata, zahtevajoč vina. Gostilničar so je oglasil raz okno v I. nadstropju, da nima vina, a ker se stražniki niso hoteli pomiriti, pokazal jim je revolver. Na to ao udrli stražniki pri zadnjih vratcih v hišo, vzeli gostilničarju revolv«r in prestrašenega gostilničarja spra- vili na proato, čel, de ga odpeljejo v aapor. Ko so ga vodili po ulici Sutle Fontane, zasliši tam stoječi polic, stražnik strel, in pri-hitevši drugi polic, stražniki konstatovali so, da se je sprožil gostilničarjev revolver, katerega je nosil jeden finančnih stražarjev. Pol. stražarji so spremili vso družbo na policijo, kjer so, dosnavši vso stvar, takoj izpustili gostilničarja, a finančno stražnike pridržali so v zaporu. Isti bodo morali odgovarjati zaradi nevarnega pretenja, poleg tega pa isgubć še službo. — Ernest Schroepcl, katerega so zaprli, ko se je vrnil od izleta v Koper, kakor smo sporočili v današnjem zjutranjem isdanju, priznal je, da je ukradel v Hamburgu nekemu gostilničarju, pri katerem je ubiral glasovir, 583 marek in dve srebrni uri, — Avgust D., stanujoč v I. nadstr. hiše št. 16 v ulio Cattedrale, prenočil je sinoč v svojem stanovanju nesnanega človeka. Ko se je gost poslovil zjutraj, opazil je dobrosrčni D., da je z nehvaležnežem zginilo raznega oblačila, vrednega 20 gld. in 6 gld. 70 nč. v gotovem denarju. Sodnljoko. 31 letni izvošček Anton Mi-niussi iz Tržiča, stanujoč v Trstu, dobil je včeraj 4 mesece ječe zaradi hudodelstva javnega nasilstva in zaradi žaljenja javnih stražarjev. — 23letni brezposelni Anton Fiamin iz Veprimca pri Voloskem, obsojen je bil včeraj saradi javnega nasilstva in postopanja na 7 mesečno ječo. Umor. Po noči od 26. na 27. t. m. umorili so pred Josip Palikovo gostilno v Vel. Žsbljah (okraj AjdoviČina) kmeta Antona Patika. Na umorjenem našli so rasne rane na glavi in štiri rane na prsih, provzročene z noži. Umorjeni bil je večer prej v isti gostilni o plesni zabavi reditelj, po nalogu občinskega svetovalstva. O tej priliki spri se je s 5 mladenči iz bližnje vasi Plače. Iste mladeniče zaprli no orožniki, ker so na sumu, da so umorili Palika in res so isti deloma že priznali svoje hudodelstvo. Umorjeni zapustil je vdovo s sedmero otr6k. Lepi poolancl. Poslanca Hadjiegakls in Ghianoussis v poslanski zbornici Grški sta izvestno praktična moža, katera u au ta plodonosno uporabljati proste urice, ko jima ni treba vršiti težkih poslaniikih dolžnosti. Imenovana dva poslanca bavila sta se namreč, ko ni zboroval parlament, s „poštenim" rokodelstvom — roparstva. Zapovedovala "ta kar trem roparskim četam hkratu. Slednjič je pa sodiščo izvedelo o podvsetnoati teb dveh poslancev ter ju dejalo pod ključ. V njiju stanovanjih so našli mnoga ugrabljenih stvari in — zalogo orožja I Dotičnih volilcev, ki so taka moža izvolili avojima zsstopnikoma, pač ne zavidamo. Kolonizacija vetočns Sibirijo. „Pester Lloydu* javljajo iz Odese, da ruska vlada povspešuje kolikor le more naseljevanje v Vftočni Sibirji: To dni izselilo so je 700 kmetov is gubernije Črniguvske v vst. Sibirijo, ker obljublja vlada isseljencem brezplačno zemljišče in poteon mnogo olajhčav. Svetovna raztava v Carjemgradu vreo-nlfti 00 vendar le. Priprave za Zgradenje potrebnih poslopij so skoraj končane. Razstava bode ob Bosporu med predmestjima Pera in Chichli. Temeljni kamen poloii se takoj po turikih Beiramskih prasnikih, kakor smo bili to ie sporočili nedavno. Vrhovno vodstvo gradnje poverjeno je italijanskemu arhitektu Aroncu ia Mesine (Sicilija). Žaloigra v tlakami. V Lodi je umrl neki stavec jako žalostnim načinom. Mej rokopisi, katore naj bi bil stavil, jo bila tudi vest, da je njegov lastni sin saprt radi tatvine. Ko je nesrečui oče prečital to vest, zadela ga je kap in zgrudil se je mrtev na tla. 1100 milijonarjev. V New Yorku in Brook-lynu živi sedaj 1100 milijonarjev. 120 od teh „revežev* ima 100,000.000 dohodkov na leto. Književnost. „Kažipot" po pokneženi grofovini gori. ško-gradiščanski". I. letnik. Uredil in izdal Andrej Gabniček. V Gorici. 1894. Tiskala in založila .Goriška tiskarna" A. Gabrščok. Cena 1 gld., po pošti 10 nč. voč. Str. 123 v vol. 8". — S tem ukusno tiskanim in lepo urejenim „Kažipotom" ubogati! je g. izdavatelj slovensko opisovalno književnost. Knjiga prinaša poleg koledarja in pri koledarjih obi čajnega gradiva, kakor povć g izdavatelj v uvodu, „pota po deželi goriiko-gradiččanski na vse Rtrani. do zadnje vasice, do zadnje samotne cerkvice ; . . . objavlja v lepem redu vse cerkve in duhovnije v dnieli, koliko duš štejejo cerkvene občine, kdo pastiruje tamkaj, . . . našteva vse iolske oblastnije, vse šole z letnico ustanovljenja in koliko otnVc hodi letos v šolo, vse učiteljiiko osobje . . . jednako po politiških in sodnih okrajih razdeljeno vae županije, . . . našteti so rasni c. kr. in drugi uradi, društva in druge zna-menitonti .... zabeleženi so vsi volilci sa trg. in obt. zbornico in vsi veleposestniki v deželi. . , .* Knjiga priporoča »n stma ob sebi ie po bogati svoji vsebini in prepričani smo, da pridno posežejo po njej pol»g slovenskih rodoljubov, posebno si. županstva ns Goriškem in Primorskem sploh. 9l)r. Jos, Vuit\jakovi ;brani dramatični in pripovedni' spisi'. (Narodne knjižnice 3. zvezek). Celje 1894. Tiskal in založil Drag. Hribar. „Doktor Dragan", drama v petih dejanjih. Str. 104 v 8U. Cena 1 krono. „AJauk slovenskim gospodarjem, kako je zboljšati rejo goveje živine". Spisal Viljeltn Rnhrman, pristav dež. kmetijske šole na Grmu. Založila podružnica c. kr. kmetijske družbe. V Novem Mestu 1894. Tiikal I. Krajec. Str. 52 v 8°. Cena 15 nvč. Najnovejše vesti. Opatija 31. Namestnik vitez Rinaldini naznanja po plakatih, da mu je Njegovo Veličanstvo naložilo, izjaviti prebivalstvu Najvišjo zahvalo na prisrčnem in p a-trijotiškem vsprejemu povodom bivanja Nj. Vel. v Opatiji. Dunaj 31. Danes je novoizvoljeni župan Dunajski, dr. Grttbl, slovesno prisegel v roke namestnika grofa Kielmansegga, Dunaj 31. Uradna „\Viener Zeitung" prijavlja naredbo mininter -7«5, K* 5-65 - 5-75 j ovnu nori 8-95 -7"46. It'i'mun 665-9-25; proso 4—140. Slabe ponudho pšenice, tudi povpraševanju nine-jono. Prodalo m> jo 2.000 niet. nt., mirno, ali po Hta'nili cenah. Praga. Neratlniranl iliidkor : mulo pnida. /.a marc 16-70, april 16-70. /.>« maj lfl-<15. Nova roba n«p-tember 15-80. Budimpešta. Špirit, 16.50->7 -. Havrs. Kava Santo« good averiigs sa april 102-75, za avgusta 100 — mirno. Hamburg. 8anto* good averag« za maj 82-75, septomhor 78-75, mimo. Dunajska bora« 31. marea 1894. vieraj danes Drlavni dolg v papirju . . . . 98-30 98-45 . „v irubru . . . 9810 98'25 Avstrijuka rontn v zlatu . . . 119 55 119-60 . .v kronah . . . 97'95 97 90 Kreditnu akcijo .... ... 370 10 371 10 London 10 Lit..... . . . 124.55 124 55 Napoleoni ...... . . . »»(»V, 9 00'/, 100 mark...... . . . 61- 61* - 100 italj. lir..... . . . 43-40 43 50 Tršno oono. (Cene se razumejo na debelo In s carino vrsd.) 1'ena ud fur, ilo for. Km Mocca ...... , 100 K. 175. - 177.- Covlon Plant. tiiih , . 108. - 184.— . 1'orl .... „ IS»o.- 192,- Java Malatirf . . . „ 101— 165.— Portorioeo..... H 17« — 180— Uualeinala . . . . „ 164— 165— 8an Domlngo • . . „ 156- 58. - Malabar FUnt. . . . „ 17«. - 178— „ nutivu. . . „ 168— 169— Laguayra 1'lant, . . „ 172— 175.— „ nalivu, . . n —,— — - 8ai>toa najliii.,1 . , „ 159,- 100.- „ ureduju fini . . 153— 155— . in-dnjl . . . n 1*». - 151.- . ordinar . , , r 136. - 18S.— Itio oprani .... „ 168. 170— „ najfiniji . . „ 158— 159,- , arednji . , . . • - 'žP- 159 — BkladiHe: Mt. Sladkor Centrifugi l. vrnte ConeaHHĆ . . . . v glavah . . . razkosani .... Sl.Udii.-o : Mt Bit italijatmki lini .... „ »rodiiji ... „ JapHii lini ...... „ . »rudnji..... „ Kuk"ii extm..... „ I....... II....... Pstrolsj lUMki v sodih ... „ v zabojih od 29 kil ct. 79480. S* 100 K. 84.25 „ 38.— 37._ 3H.25 ct. 12100. 100 K. 34.75 38.50 18.75 19.2". 17 25 17.75 17.25 15.50 — ,— 13.75 11.50 —. -I H. 1,5 ft.85 — Olj* italijansko na jti ne j i . . 10<> K 5»,— R|. - „ srednjetino . > „ 4H. — 51.- hnmhažno. amnrik. ... „ 31. — .'Iti.— dalmatinsko...... » 35* - "6.— Limoni Mvsinski .....zaboj 'i.- 4.— Pomarinčj.......' V.— 5.- Jtacdeljni Dalmatinski . . . UM) K. »II.- rt».— H Kari ...... „ «7.— t (♦. - Pinjoli.......... . 80. - sjj.— Boiiei Dalmatinski..... „ —. - —.— Pulješki..............7.— 7,.*»0 Smokve Pulješko............11.— 11 25 , Orsko t vencih . . „ 12.'J5 12.75 Saltanins ........ „ 28.— :12.— Vamperli....................21.— 23.- ClTOBe.......... „ 21.— 2«. - PoUnovko srednje velikosti . „ 8.2"» — .— mešani, hrvatski .... „ 5.50 5.75 n štajerski .... „ «.50 li.75 Maslo lino štajerski..............92,— 9(1. — Ječmen it. 10........ „ 9.25 —.- „ 9........ . 9,75 -.- H 8........ „ 11.25 -.- Zelje kranjsko........ „ 5.—-- A0p& t* ^ "i— • Krompir, štaj.-rski ..... „ 0 2.80 Proso, kranjsko....... „ 9.— Leča, kranjska ......... 13..0 —.— Špeh odrski ........ 52. — 68 — Mast ogerska........ „ 57.50 58-50 Teden po praznikih je v občo znan po absolutnem pomanjkanju prometa, zbok česar tudi ni premcmh glede na stališče trga. Iz tega vzroka nam jo za danes poiočati le na kratko. Kava je na našem trgu stalna v cenah, le proste vrsti so popustljive. O parniku „llcllas" nam je javiti, daje popolnoma izgubljen; 22.0OO vreč kave pogrezuilo se je torej v morje. Zavarovalna društva trpe izgubo I', milijona goldinarjev. V teku tedna je prispelo v Trst 2200 vreč raznih vrsti. Sladkor. Vedno mlačen, brez povpraševanja, eene ho pn ostale iste od zadnjega poročila. Opomniti je le, da toliko blagi z bolelo, to je 12.100 met. Hlot.. /o dolgo nismo imeli v skladišču. Iti/.. Jedino za laško blngo vodno veliko za-nlmnnja valeil nizkih cen, med tem ko ho drugo vrsti popolnoma zanemarjene. Olje. Le albansko blago h« je kupovalo rado po gld. 34—115 8 carino vred. in to vrtcu zopetnih olajšav, d voljenih kupcem. Bombažno oljo so je močno ponujalo, uli ni bilo kupcev. .Ih/.iio sadje. 8 pomarančami, kakor omenjeno že zadnjič, jako slaba kupčijn v-led pomanjkanja naročil. A sedanjo blago treba hitro prodati, kajti sleherni parnik nam dnnaša veliko množine iz Sicilije. Prodalo se jo 4200 zabojev po gld. 2 5 kakor jo bila vrst. Limonov so jo prodalo 1200 zabojev po gld, 2—4. Z b-vnutinskim sadjem nikako premumbe. Med domačimi pridelki jo bilo nekoliko povpraševanja le po bohinjskem ližolu, zbok česar se je tukajšnja zaloga jako zmanjšala. Tudi za mešani fižol je bilo nekoliko več pozornosti, sosehiio za izvoz Druge vrsii zanemarjeno, vendar se je nadejati, da so oživijo zopet. Trgovina. Moka in »trobi. U o k a. Vsako leto pomiri se trg po Velikinoči valed tekmovanja o praznikih, toda letos jo ta mir že prekoračil skrajne meje, tako, da se niti stari strokovnjaki ne opominjajo kaj takega. Zaradi tega denes ne moremo zabeležiti niku-koršnih prodaj, katerih bi bilo vredno opomniti. Cene so popolnoma iste, kakor suo jih objavili v poslednjem poročilu. Misli se pa, da bi trpela setev vsled suSe, ako še nekoliko časa ne bode dežja. Otrobi in drobni otrobi so v istem položaju, kakor smo omenili poslednjič. Goved. Od 22. do 28. t. m. prodalo se je v Trstu klavne živine 288 volov in 143 krav in to: 127 volov is Kranjske, 135 iz Hrvatske, 21 iz Italijo in 5 domačih. Plačevali so se: voli iz Kranjske po for. 4"» — 46, i« Hrvatske po for. 44—44.50, is Italije po for. 45 — 40 in domači tudi po for. 45—4P»; kravo pa: domače po for. 44—44.50 in iz Italije po for. 44—45 kvintal mrtve vage. Selio lil slama. V tem tednu plačevalo se je Beno 1, vrste po fr. 4.45, II. v r. po IV. 3.40, slama I. vr. po fr. 3.30 in II, vr. po fr. 2.70 kvintal. Surovo maslo, jajca in kokoAi. V tem tednu prodajalo se kranjsko surovo maslo v partijah od 20 do 30 kgr. po 90 do 94 ni1., v part. od 30 do 5(1 kgr. po 81» do 90 nč.. furlansko surovo maslo v part. od 20 do 30 kgr. po fr. 1.04 do 1.08 in v part. od 30 do 50 kgr. pa po fr. 1 do 1.04 kgr. Tolminsko surovo uiaslo I. vr. po fr. 1.08 do 1.12 k^r. Jajca na debelo po fr. 2.25 do 2.45 sto komadov, K o k o s i po fr. 1 do 1,35 komad, pi-žčeta po IV, 1 do 1.50 par. Kl'oiujlil' navadni, na debelo po fr. 2.70 do 4, krompir iz Malte po fr. 7 do 7.50 kvintal. ,R. M.* Gostilna v Barkovljah. Slavnemu občinstvu naznanjam, da odprem jutri v nedeljo, dne 1. aprila gostilno „Pri lepem Trstu4' v Burkovljali (lastnina gospoda Matelanen), Točila se bodo izvrstna in pristna domača, črna in bela vina, kraški teran in svežo pivo. Kuhinja izvrstna. Oddati jo t ml i nekaj opravljenih sob. Priporočam se za obilen obisk. (i) Gabrijel Devetak. SVOJI K SVOJIMI Gostilna „Pri lepem razgledu" Oregdtjtt < ehovina pri sv. Alojziju se priporoča naj topleje slavnemu občinstvu. Toči se prav dobro Črno vino po 32 in SH nvč. in belo sladko po 40 nč. liter. (20) V novi prodajalnicTiiEJte AloJaa Veael r Trstu, ulica llarriera vecchia št. 2 je naprodaj najfineje blngo po ugodni ceni. Sladkor, kava, riž in moka vedno sveža. Olje najtinej, domače in tino. Testenina v velikem izboru kolikor napolitanska tolikor domača jako dobra. (20) Oo stilna „Al Tele^pafo", Piftzza Dogana št. 2 toči istrsko vino po 28 nvč. belo po 32 nvč. V družine po 26 nvč. od lednega litra višje. Izborna kuhinja. Sprejemajo se naročila na obede in ve čer j e po zmernih cenah. Podpisani se nniloja torej, da ga bodo gostje obi-skavati v velikem številu, L'dan'i 2«-5 V. Coracich Gostilna Ivana Trevna 29. ne priporoča slovenskomu občinstvu v obilen obisk. Točijo ho /mirom izvrstna istrska in okoličan-ska vina po najnižji ceni. Točna postrežba z gor-kirni in mrzlimi jedrni. 2-52 Inein Porfnt urnr v 'l'rstu. Via Muda JU3I|| r01 (Ul, Vecchia št. 1. prodaja In popravlja uro po nizki ceni. Priporoča sc »lavnemu občinstvu. 5-52 Ivflll nahplalf via Bsnvenuto it. I v Trstu ■ l/OUwlmll%j inia zalogo vsakovrstnega jedilnega blaga, kalero prodaja na drobno in dobelo kolikor v mostu toliko na deželo proti povzetju. Priporočajoč so si, občinstvu zagotavlja pošteno in vestno postrežbo. 2—52 Št ~~ (vpisana zadruga z omejenim poroštvom) naznanja slavnemu občinstvu, tla je preselilo svojo kremo iz sedanje hiše V hišo pri vodi, kjer je tobakarna. „Tržaška posojilnica in hranilnica" (rogistrovana zadruga z omejenim poroštvom) Via Molin Plccolo it. 1. J. nadstropje. Dajo posojila na menjico, na intabulaoijo in zastovo vrednostih papirj-v proti •"/„ obrestlm. Od hranilnih ulog plačuje po obresti. Uradni dnevi so: Vsaki dan od 9. do 12. uro dopoludne, in vnaki po-iiodcljok, sredo in četrtek od ». do 5. uro popolu-dne. Izplačuje so vsaki ponedeljek od 11. do 12. ure dopoludne, in vsaki četrtek od 8. do 4. uro popoludno. Glavni deleži veljajo po 200 kron. Zadružni deleži ho lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. tur znaša vsaki delež 10 gld. © Jak. Klemen TRST # W Via S. Antonio št. 1. priporoča častitim svojim odjomnikom in slavnemu občinstvu svojo veliko skladiščo blaga za prihodnjo apoiulail in poletje, to jo blngo za moško in gospo, perkaij, svilnate rute raznih vrst s franzami ali brez njih, srajce za turiste, „Jiiger"-porilo, bombažno in volnene jopice, možko in ženske belo in barvano srajco, možko ovratnike, bogato zalogo zavratnic na izbero, dežniku in soinčnike. perilo, platno, muaolin, .koto-tonino, bombažno, barvane tkanine, ki ho morejo prati, bombažno sukno za možke, rokavico iz »vedskega sukanca in nvilo za možko in go&pe, rokovicu iz aukanca po švedski šegi, tvarino za ohrobljonjo v bogati izberi, posobnosti za žonska šolska lAčna dola. Vsprejemajo se naročila v vseh teli predmetih tor ao zagotavlja točna in vestna postrežba. SVOJO VELIKO ZALOGO olja iz oliv priporoča 3-52 Enrico qm. Carlo Gortan via Caserma i Trst (naspr. pivarni Pilsen> Zdravnik 13~4R E Dr. M. Lukšić - Nižetić | ordinira od 3-4 popol. Ja via Madonna del Mare 2, II. ^ (V slučaj« potrebo tudi po noči), POZOR ! Podpisani priporoča svojo v via Nuova St. 27 ležečo trgovino z manifakturnim blagom (prej Ivan Milič) ter da v istoj prodajam raznovrstno volneno blago, kakor tudi iidane in volnene robce M s« M. MUič. Škropilnice in žvepljalke inžinirja Zivioa, Vsake vrste stroji za kmetijstvo in obrtništvo, motori (gonitelni stroji) na par in s petrolijern, pumpe (sesalke) zu rabo pri hiši in za vsnko dru^o potrebo, cevij iz železa, bakra, platna, kavčuka (gume), in pipe, vse kar se potrebuje pri strojih, med tem tudi olje za mazilo se dobiva zmiraj v zalogi tvrdke Schivitz &. Comp. i (Živic in ilmžb.) v Trstu, ulica Zonta S. Tinct. capsici compos. (PAIN-EXPELLER) se prireja v Rlchterjevi lekarni v Pragi f v zalogi odlikovane lekarne Praxmarer v Trst«, P. Ornnde) obče poznano bolečine ublažujoče drgajanje. dobiva se po večini lekarn v steklenicah po gld. 1.20. 7i> in 40 kr. Pii kupovanju treba biti previdnim in je VHprejeti le take stcklenice kot pristno, ki so previđene z .sidrom" kot varstveno znamko. Osrednja razpoiiljalnica: Richter s Apotheke z. Goldenen LAwen. Prag. 1-44 Naložitev kapitala. 4°/(, zastavna pisma zemljiškega kreditnega društva gališkoga. Pupilarno varna, nepodvrlena rasi jI, sposobna za kavcije porabna tudi za kavcijo o ženitvi vojakov. Hipotekovana na prvem mestu in le do polovice vrednosti, samo na ponestva. uknjižena na deželnih deskah. Na mestna poslopja in kmetijska posestva se ne posojajo. Hipotekama vrednost: na vsakih 100 gld. zastavnih pisem liipotekarno pokritje gld. 25H.»:i. VarnOSt prvo vrste, po posestvih, uknjiženih na de« želnili de kali do prve polovice njih vrednosti, po obvezi zemljiškega kreditnega društva r. vsemi njegovimi aktivi in rezervnimi fondi, in poleg tega kakor pri avstro-ogrski banki, po pravici do političko ekse-knoije. Ta zastavna pisma so dobivajo po vsukratnem (0) dnevnem kurzu pri menjalnici Delniške družbe „MERCUR" I., \Yollzeile 10. Wl«n, Strobelgafsn 'J. 2 zlati 13 srebralh kolanj. 9 častnih ia prliaalslh diplom. Kvvlsdlna restitucijska tekočina c. in k. pri v. pralna voda za konje. Cena steklenici avstr. velj. gld. 1.40. Rabi so 80 lot v dvornih litavih, v večjih vojaških in zaaehnih hlnvili kot kiepčilo pred težkim delom in po težkih delili, proti po-ditvam, iz v i nje nje m, otrpnelost kit itd. ter dajo konjem oosehno moč za hrzo tekanje. ^LAVNA ZALOGA: FWin Iv. Kwlzda c. in kr. avstvijHki in kr. riiinuuski dvorni založnik, OkroinTTek&r v h'ornrnbttrt/H pil HuhhJh. Dobiva ho v vsoh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogrske. Paziti je un zgornjo varstveno znamko in zahtevati jo izrecno: IT. Kwixdiu» restitncijako tekočino. Vozili listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod ,UEI) STRARN LINIK" h Antvcrpena direktno v Nev Jork & PMadelfljo kone.osijonovana «5rta, od c. kr avstrijske vlade. Nn vprušun ju odgovarja točno : knn-cosijonovani zastop 50— 1 „Iied Star Linie" na Dunaju, IV Weyringergnsso 17 ali pri J osi p-11 Strusser-ii Stadt - liureau & oommorcieler Correspon* dent der k. k. Oentorr. Staatsbalinon in Innsbruck. Izginila je razlika moj oeatini in ubogimi, odkar se izdelujejo moje eksportne snovij. ko dobi lahko vsakdo 3 met. 10 cm. Krnske volnene snovij za celo možko obleko za gld. 4.25 in treba le poskušati, da se uverite o izborni kakovosti teh snovij. Vsaka snov, ako ne ugaja, vsprejme so zopet in se povrne denar. Pri naročilih treba navesti le barvo, svitlo ali t»mno. (i ) fleHiard Ticho, Brno. •Kupuj pri kovbču in ne pri kovaSetu 1" pravi stari pregovor. To velja po vsej pravici za moj zavod, kajti 1« tak ) velika kupčija, kakoršna j« moja, ima zbok gotovega plačevanja velikanskih množin blaga, in drugih prednoati, cene stroške, kar je slednjič v korist kupovaleu samemu. Krasni vzorci zasebnim odjemalcem Krati« in franko. — Hogate zbirke nzorcev, kakor še nikoli, za krojače nefrankovane. Snovij za obleke. Pemrien in dosking za velečastito duhovščino, predpisane snovij za nnifnrmec, k. uradnikov, tudi za veterane, gasilce, telovadce, livreje, suknjo za biljard In Igralne mize, preproge za vozove, loden, tudi ne premoč-Ijiv za lovake suknje, snovij, ki se dajo prati, potni ogrtači od gld. 4 do 14 itd. Ceno, primerno, pošteno, trajno, čisto volneno sukneno blago in ne dober kup cunje, katere veljajo komaj odškodnino za kro-jnča, priporoča BRNO (RT8t- Maneheiter). Najveća zaloga tovarniškega sukna v vrednosti '/, milijona goldinarjov. — Pošilja se le po poštnem povzetju! Korespondencija v nemškem, češkem, ogrskom, poljskem, italijanskem, francoskem in anglež-kem jeziku. (24) pivovarne bratov Relninghaus v Stslnfeldu — Gradec pri lftff A. DEJAKU, junior, v TRSTU Vftflfc deglt Artisti it. S, zastopnik za Primorsko, Dalmacijo In Levant, ponuja p. n. gostilničarjem v Trstu in no okolici staroznano steint'eldsko eksportno (Export), ožujsko (Miirzen) in uleiano (Lager) pivo, tako v sodih kakor po steklenicah, pod ugodnimi pogoji. Gostilna „Ali' antico moro" v uliei Boliteplo Št. ia. toči izvrstna vipavska črna in bela vina ii prva-škili vinogradov in kraika iz Škrbine. Vipavska po »2—40 kr., kraiki teran po 40 kr. liter. Nadojam se, da me alavno občinstvo, ravnajoč so po izruku „Svoji k svojim" počasti v obilem itevilu. 4-su Anton Vodopiveo. G. kr. dvorna lakurna VIA CAVANA V TRSTU, Podpisani naznanja al. občinstvu, da j« prevzel gori omenjeno lekarno od dedičov pok. Uenodetta Vlach-Miniusaija, priporočajoč se najtoplejn in ob-Ijubljujoč natančno postrežbo t umerjenimi cenami. Članom „Dolalskega podpornega društva' pa naznanja še posebej, da mu je odbor istega dovolil sprojomatl recepte od niiii V slučaju, ako njim taksne društvena zdravnika predpišeta. Za slučajno lekarske potrebe ae priporoča I0l-a0 Ivan Htlzasan. Gostilna „Alla Citta di Vienna" Piazza Caserma h. it. 2. (zraven Tiskarne Doleno) toči teran I. vrsti iz prvih klotij iz Kazelj iu Avborja po 48 nč. liter, kakor tudi istrsko vino Hproti iu zu domačo vporabo. — Grafiko pivo, izvrstna kuhinja (italijanska in nemška) po jako urnostnili cenah. — Priporoča so si. občinstvu (101) Ant. Brovedatti. DROGERIJA na dubela in drobno G. B. ANGELI TRST Cono, Piazzu ddle L#