Leto 9. ■ — St. 25
Nekako na tiho je bil na zadnjem drugače, n. pr. skupina železokriv-®asedainju Delavskega sveta dne 23. cev, delavnica nekega obrata, ko-februarja t. 1. sprejet sklep, ki |K> munala itd.
^sej priliki pomeni revolucionaTeu Mi, ki poznamo gradbeništvo ve-^orak naprej v sistemu našega na- mo, da se tako odpirajo delavcem S rujeva n ja, to je ustvarjanje in raz- v gradbeništvu zelo velike možnosti uelitve osebnih dohodkov naših lju- zaslužka. Le poglejmo po gradbi-i'- Na tem zasedanju je DS namreč ščih, koliko materiala se uničuje in sklenil, da se začne s postopnim Prehodom na nagrajevanje po ekonomskih enotah. Delavskemu svetu Je bil predložen osnutek praviLnika tem nagrajevanju. Sklenjeno je, da se da ta: osnutek pravilnika v diskusijo pred kolektiv, upravi podjeta Pa je naročeno, naj pripravi predloge osnovanje prvih enot tako, kot ‘P predloženi osnutek predvideva.
prihodnjem zasedanju pa naj bi bde prve ekonomske enote s skle-P0|in DS tudi formalno ustanovljene.
. Kaj je ekonomska enota in kaj J® nagrajevanje po ekonomskih enotah? Pod »nagrajevanjem po ekonomskih enotah« razumemo na-®in nagrajevanja, pri katerem kolektiv, določen za izgradnjo nekega objekta, prejema v periodičnih iz-Plačilih doseženo razliko med poenoteno prodajno ceno in dejanski-materialnimi in z njimi izenače-
drugi. Vsakdo bo lahko na proizvodnih sestankih predlagal in kritiziral nepravilnosti, lenuha in škodljivca pa bodo lahko odstranili s stavbišča.
Dva problema sta osnovna pri ekonomskih enotah. Prvi je delitev
binii stroški.
seve po
odbitku
koliko bi se dalo prihraniti na najemninah za stroje. Po pravilniku hi 52 % vseh teh prihrankov šlo direktno na plače članov kolektiva ekonomske enote.
Ce po dovršitvi neke gradnje na koncu izračunamo, koliko je bilo za to gradnjo predvidenih ur v proračunu in koliko smo jih dejansko porabili, vidimo, da je vedno teh drugih mnogo več. To gre navadno na račun slabe organizacije in tudi slabega dela, zlasti pri zaključnih delih. Če bo kolektiv ekonomske enote znal ta dela bolje organizirati, bo vse plače teh odvečnih delavcev v celoti pospravil sam.
Z uvedbo ekonomskih enot se torej daje ljudem možnost povečati svoje zaslužke. To pa lahko narede le z večjo štednjo materiala in sredstev in z boljšo organizacijo dela. Osnutek pravilnika predvideva, da je gornja meja za velikost enote
ustvarjenega dohodka v okvira eno- mejo zato vsi drugi man|. In vendar te, drugi pa je problem odnosov do je običajen pojav, da imajo člani podjetja in drugih ekonomskih kolektiva pogosto neupravičene enot. Osnutek pravilnika predvide- zahtevke po zvišanju tarifne po-va, da bodo delavci delali po normi stavke ali terenskega dodatka ali pa in prejemali akordne presežke, pla- zahtevajo, da se zadrži sistem re-čane nadure itd. kot doslej, lam, gresiranja v cenah hrane in stano-
SPevkov za režijo podjetja, davšči F® in sklade podjetja. Namesto ko-jcktiva nekega stavbišča pa je lahko ekonomska enota določena tudi
pri- določena tako, da
„ :__i: ___x___.
mora vsak delavec imeti možnost pregleda in kontrole vsega delovišča. To je predvsem gradbišče »za eno ograjo«, kjer vsak lahko vidi. kaj delajo vsi
kjer ni normativov v akordnem ceniku, bodo norme določili pač sami. Tehniki in drugi na takih delovnih mestih, kjer je delo po normi nemogoče, bodo prejemali variabilni del plače na podlagi periodičnega ocenjevanja kot doslej. Doseženi presežek dohodka pa bi se delil vsake tri mesece v sorazmerju s prejetimi plačami za vse izvršene ure, z akordnimi presežki in nagradami vred. Če bo torej norma prenizka, bo dotični prejel iz skupnega lonca na račun ostat ih preveč. Kolektiv se bo moral zavedati, da je vsota plač pač določena in bo zato strogo pazila, da bo vsak nagrajevan res pravično in sorazmerno z vloženim delovnim naporom.
Bistvene važnosti je torej določba osnutka o velikosti ekonomske enote. Če je namreč ta prevelika, se tak pregled izgubi. Le poglejmo n.
Za boljše Jelo večji zaslužek
Ob sklepu delavskega sveta, da se akordne cene povišajo za nadaljnjih 5 odstotkov
Zaradi ugodnega gospodarskega Uspeha je osrednji delavski svet na Uedavnem zasedanju sklenil, da se akordni ceniki povečajo za nadalj-ujih pet odstotkov. Tako tvori skup-Uo povečanje s sklepom delavskega sveta že na enem prejšnjih zasedanj 10 odstotkov. Pri tem kaže °Pozoriti na to, da se časovni nor-uiativi niso spremenili. To pomeni, Ce je bilo prej neko delo tnrifira-s 100 dinarji, dobi sedaj delavec J-a isto delo 110 dinarjev. Da pa ne kakšne pomote, je treba povedati, da je delavski svet proti koncu lanskega leta že povišal akordne c®nike za pet odstotkov, torej gre ■sed a j za dejansko povečanje nadaljnjih pot odstotkov.
Hkrati je treba povedati, da poceni to povišanje akordnih cenikov z® dejansko delitev tako imenovanega dobička, ker so zaslužki-le del čistega dohodka podjetja. Če bi namreč izplačevali zaslužke po sta-r‘h cenikih, bi ostalo toliko več psebnega dohodka, ki bi ga lahko lzplačali kot dobiček. Ker pa šmo Povečali akordne cenike, smo s tem izčrpali precejšen del tega dobička.
Pravico
-----	-- tega povečanega
nkordnega cenika in do povečane-Sa zaslužka po normah pa ima vsak, Li akord ali normo preseže. To po-njeni, da tisti, ki izpolni normo ali akord samo z 99 %, nima pravice na povišanje. Pojasnimo to s primerom, da bo stvar jasnejša. Po starem ceniku bi dobil delavec za izpolnitev norme ali za izpolnitev akorda za določeno delo n. pr. 100 dinarjev. Normo doseže le 99 % b»rej dobi 99 dinarjev za tisto delo. Ce pa normo ali akord doseže s 100 odstotki* pa dobi 110 in ne 100 dinarjev. Če preseže normo ali a-kord za 10 %, bi dobil po starem HO dinarjev, po novem pa 121 dinarjev. Številko 100 dinarjev smo ^jzcli zaradi lažjega računanja in da bo stvar jasnejša, sicer pa se ti odstotki računajo na tarifno postavko, kadar je delavec nagrajevan Po normi, oziroma na akordni ce-aik, če dela na akord.
Zakaj se je delavski svet odločil za povišanje akordnih cenikov in za dodatek, če delavec normo doseže ali preseže? Zakaj se je delavski svet torej odločil za tako delitev tako imenovanega dobička? Delavski svet želi s tem doseči predvsem to, da bodo delavci sami pritiskali na vodstva gradbišč, sektorjev itd., da bi vsa dela normirali ali akor-dirali. Delavski svet želi spodbuditi slehernega delavca, da bo sam zahteval od gradbiščnega ali sektorskega vodstva, naj mu določi akord ali normo, še preden začne delati. Menimo pa, da ne bi bilo prav, če bi norme ali akorde določali šele potem, ko je delo že opravljeno kot so to predlagali na proizvodnem sestanku v Škofji Loki. Naknadno določanje norm ali akordov delavcev namreč ne vzpodbuja k večjemu učinku, k razmišljanju, kako bi delo organizirali, da bi ga hitreje in čim ceneje opravili, saj si ne vedo izračunati, koliko bodo dobili denarja, če se bodo posebej potrudili. Zato torej je treba zahtevati, da se norma ali akord določita še preden se delo začne.
Vendar to ne pomeni, da bi normirali ali akordirali le tista dela, za katera smo doslej smatrali, da se dajo akordirati ali normirati. Komisije po gradbiščih ali sektorjih so poolilaščene, da ocenijo tudi taka dela, ki jih doslej nismo normirali in že vnaprej komisijsko določijo normo ali akord, torej tudi za dela v naši komunalni službi, v menzah, stanovanjskih naseljili itd., seveda pa je razumljivo, da takih delovnih meril ne bomo postavljali pri takih delih, pri katerih bi preseganje norme ali akorda ne pomenilo nobenega finančnega uspeha za podjetje. Vsak dinar, ki ga prihranimo s tem, da delo hitreje opravimo, se mora pokazati tudi v končnem obračunu podjetja, vsak prihranek na času se mora pokazati tudi finančno. Le tako normiranje in akordiranje je smiselno. Takih del pa je v naši stroki malo.
Temeljni namen delavskega sveta je bil torej, da bi spodbudili sleher-
nega člana naših delovnih kolektivov, da bi sami zahtevali, naj se čimveč del normira ali akordira, da ho vsak nagrajen po tem, koliko je prispeval k uspehu podjetja in da njegov zaslužek ne bo odvisen zgolj od tarifne postavke po času.
Če torej pomislimo, koliko znašajo ta povišanja akordnih cenikov in osnov za izračun presežkov norm, bomo videli, da si s tem povišamo osebne dohodke zaposlenih približno za poldrugo plačo na leto. To pa je nedvomno že velika spodbuda za slehernega delavca in uslužbenca, da se bo res s srcem zavzel za tak način nagrajevanja.
Seveda pa je to nadaljnje izpopolnjevanje že obstoječega sistema nagrajevanja v našem podjetju, saj bomo kvaliteten skok v nagrajevanju po učinka dosegli z nagrajevanjem po ekonomskih enotah, ki smo jih že tudi začeli uvajati.
pr. naše podjetje kot celoto. To je v bistvu velika ekonomska enota, ki ustvari vsako leto določena, vendar precej natančno omejena sredstva, ki se lahko prelijejo v osebne dohodke. Tudi tu torej velja načelo, da če prejme nekdo preveč, prej-
vanja itd. In vendar jih pri tem drugi člani kolektiva nc vidijo, da bi z zadovoljevanjem takih zahtev bili njihovi lastni interesi prizadeti. Ekonomske enote, kot jih predvideva osnutek, pa naj bi bile tako velike, da bo ta medsebojna povezanost interesentov jasno razvidna. Zato bodo pa tudi ekonomske enote plačevale terenske dodatke, boleznine do 7 dni, doplačila na stroške naselij in menz itd. Ne bodo pa plačevale n. pr. nagrade vajencem prav zaradi tega, da bi jih bile zainteresirane imeti.
Glavni smisel prehoda k nagrajevanju po ekonomskih enotah je torej v tem, da bi bili delavci spodbujeni k boljši organizaciji dela in k štednji materiala in sredstev. Iz tega naj bi izvirali njihovi večji zaslužki. "Zato moramo že od vsega začetka onemogočiti vse težnje k ustvarjanju trgovskih dobičkov, ki bi izvirali iz poslovanja iz ekonomske enote navzven. Če bi to dopustili, bi se sistem hitro izrodil, mi bi pa morali razvoj ekonomskih enot ustaviti. Bojazen, da ne moremo vsega naprej predvideti, nam narekuje neko previdnost. Zaradi tega pristopamo k uvajanja ekonomskih enot postopno. Namen tega je predvsem v tem, da bi pri prvih enotah ugotoviti razne nezdrave pojave in težnje, ki bodo gotovo nastopile in jih nato pravočasno s pravilnikom in organizacijskimi ukrepi v kali zatrli. Ne bojimo se torej uvajanja ekonomskih enot v načelu. Ne! Stvar je v načelu gotovo pozitivna. Želimo le, da bi delali pri tem čimmanj napak in s tem pravzaprav končno dosegli najhitrejši rezultat.
V gornjih izvajanjih je bilo predvsem govora o stavbišou kot ekonomski enoti. Vsako naše gradbišče bi moralo že sedaj v začetku uvesti vsaj po eno tako enoto. Obenem pa bi morali tudi naši obrati začeti s pripravami za organizacijo ekonomskih enot na svojem področju.
Ing. Jože Uršič
Kaznovana malomarnost
Delavski svet našega podjetja je na zadnjem zasedanju ■potrdil inventuro. Pri tem se -je znova izkazalo, da je na .eni 'strani- veliko presežkov, da pa je bilo hkrati tudi precej -primanjkljajev, česar delavski svet kot dober gospodar nika-,kor ne more . kar tako samo ugotoviti in molče potrditi.
Skupaj gre za skoraj dva milijona dinarjev, ki jih bodo morali opravičiti odgovorni uslužbenci. Od tega je samo pri osnovnih sredstvih za dobrih 1,800:000 dinarjev takih primanjkljajev, ki jih ni moč opravičiti, pri drobnem inventarju in zalogah materiala pa gre za okrog 200.000 dinarjev, za katere delavski svet smatra, da so nastali po malomar-posti uslužbencev. Zalo je porušeni razumljiv sklep delavskega sveta, da morajo krivci te primanjkljaje opravičiti ali pa plačati. Doslej so le v celjskem ‘gradbenem vodstvu ostro postopali, drugod pa so najra-j‘je smatrali, da so primanjkljaji posledica objektivnih okoliščin in so se potem primanjkljaji ponavljali iz leta v leto.
Komisija, ki je pregledovala inventure, je sicer predlagala, naj bi skladiščniki plačali le pet odstotkov vrednosti primanjkljajev, delavski svet pa je bil odločnejši in je zahteval, da se ugotovi krivce za vse primanjkljaje in da jih morajo krivci tudi v celoti plačali. Tak sklep delavskega sveta je tudi edino pravilen, če hočemo doseči red o naši skladiščni službi in da ne bomo iz leta v leto ugotavljali samo primanjkljaje, pa čeprav ugotavljamo hkrati presežke, ki so celo večji od primanjkljajev.
Sklep delavskega sveta bo nedvomno boleč in dokaj rigorozen nauk osem, ki imajo opravili z materialom o podjetju, da delavski svet glede tega ne pozna nobene šale in da ne bo dopustil v bodoče nobene malomarnosti. Ves inventar, osnovna sredstva, material, je treba točno voditi, pa ne bo ob koncu leta ali ob inventurah nobenih preglavic.
Z GRADBIŠČA V RUŠAH
Udarniško urejeno naselje
V Rušah so nekajkrat premlevali in si belili glave, kako bi uredili stanovanjsko naselje. Vsakokrat pa so ugotavljali isto — ni denarja. In pri tem je tudi ostalo, dokler se ni skopala nanje celo inšpekcija.
Kako naj si uredimo naselje, ko pa ni denarja, so govorili, Nekdo je dejal:	»Sami si ga uredimo!*
Sprva so majali z glavami, toda enemu so se pridružili še drugi. Zedinili so se, da bodo delavsko naselje uredili udarniško in tako tudi storili. Pri urejanju naselja so opravili 1540 udarniških ur.
Danes imajo tako naselje, da so upravičeno ponosni nanj. Seveda pa je tudi uprava nekaj prispevala...
Lo-Jo
»Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški - odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. — Izhaja mesečno.
Ofenziva kadrov je lefos v našem podjetju sila močna, ker terja nagrajevanje po učinku tudi izobraz-. bo za delo na delovnem mestu, reportažo o tem berite na 4. in 5. strani
« Rlarinor — sinaiKalna podružnica je nedavno polagala obračun svojega dela. Poročila izvršnega odbora so bila zelo konkretna in življenjska. Poleg poročila predsedstva je podal obširno gospodarsko poročilo tov. ing. Borut Majster. Občnemu zboru je prisostvoval tudi predsednik Republiškega odbora tov. Bogo Pečan, tehnični direktor tov. ing. Uršič ter zastopniki lokalnih forumov.
■ Centralni obrati — Na zadnji seji upravnega odbora je predsednik inventurne komisije tov. Kopač poročal o popisu za preteklo leto. Iz poročila je predvsem razveseljivo dejstvo, da so z uvedbo zadolžitev posameznih mojstrov dosegli, da v preteklem letu ni bilo nobenih primanjkljajev.
Nadalje so razpravljali o vključitvi strojnikov in šofer-jec v akordno delo. Imenovali so tudi komisijo, ki naj prouči predlog o nagrajevanju in akordiranju šoferjev in strojnikov ter ga dostavi v potrditev centralnemu upravnemu odboru. Komisijo sestavljajo: Vinko Irman, šofer, Janez Hojkar, avtomehanik. Milan Kopač, šef avto parka, ter tov. Ravnikar in Martinšek.
O Jesenice — Upravni odbor gradbišča je na zadnji seji razpravljal o perspektivnem planu za leto 1960. Predvidevajo, da bodo letos izvršili za preko 700 milijonov dinarjev raznih del.
Razpravljali so tudi o bri-gadnem sistemu dela. ki se pa ni najbolj obneslo. Člani brigade so se vse premalo vključili v življenje kolektiva. Vso zadevo pa bodo v letošnjem letu temeljito spremenili.
Prav tako so sklenili, da bodo na gradnjo avtoceste poslali 4 mladince-brigadirje. Med drugim so sklepali tudi o delitvi tople malice na sektorju Javornik in Gorje. * v
1
1
1
Kako daleč smo prišli z našo stanovanjsko zadrugo
Naj kovačeva kobila ne bo bosa • • •
, Ker je v našem podjetju še veliko interesentov za stanovanja, že dlje časa razmišljamo, da bi si iz stiske pomagali z zadružno gradnjo stanovanj. Novi predpisi s tega področja — v mislih imam pred-vsem zakon o finansiranju stanovanjske izgradnje, nam omogočajo dobršen del sredstev za gradnjo iz družbenih virov, saj je družba zainteresirana predvsem za takšno gradnjo stanovanj, pri kateri se aktivirajo v določeni meri tudi sredstva interesentov, oziroma bodočih zadružnikov, upoštevajoč pri tem delež, ki ga za posameznega delavca plača podjetje.
Doslej sta bili dve možnosti: ali ustanoviti lastno zadrugo, ali pa se priključiti zavodu za zadružno stanovanjsko izgradnjo, ki je v Ljubljani okrajnega značaja. Ker do ustanovitve lastne zadruge za naše podjetje ni prišlo, se je 19.delavcev in uslužbencev našega podjetja že vpisalo pri Zavodu in sklenilo z njim pogodbo. Ker pa je vsepovsod slišati spodbudne glasove, da bi nas posamezna stanovanjska coota stala v lastni zadružni gradnji precej manj, kot če se posamezni interesenti vključijo v Zavod, je uprava podjetja sklenila pristopiti k organizaciji lastne zadruge in pretrgati s tradicijo, češ da je kovačeva kobila zmeraj bosa.
S tem namenom je komisija za stanovanjsko izgradnjo v podjetju predlagala na zasedanju delavskega sveta, naj bi ustanovili tako zadrugo. Delavski svet, ki dobro pozna naše stanovanjske probleme, je predlog pozdravil ter sklenil, da se ustanovi za naše podjetje posebna stanovanjska zadruga.
Organizacijsko je stvar precej enostavna. Iniciativni odbor, ki je že ustanovljen, bo takoj po anketi sklical občni zbor interesentov, ki bo tudi izvolil zadružne organe, t. j. zadružni svet, upravni odbor in upravnika zadruge. Hkrati bo sprejel tudi pravila, nakar se taka zadruga lahko registrira pri pristojnem okrožnem gospodarskem sodišču.
Naša zadruga bi imela v skladu s predpisi zakona o zadrugah značaj samostojne gospodarske organizacije z lastnimi skladi in več gradbišči. Gradbišče bi zadruga ustanovila povsod tam, kjer bi se pojavilo zadostno število interesen-tov, seveda vse to z odobrenjem podjetja, ki bo dobršen del zadružne gradnje finansiralo. Dana bo tudi možnost, da se zadružni interesenti priključijo tisti operativni enoti zadruge, kjer bi si želeli zgraditi stanovanje, n. pr. Mariborčan bi si želel zgraditi stanovanje v Ljubljani itd. Seveda bodo vsi pogoji in podrobnosti urejene z zadružnimi pravili.
Glede finansiranja zadružne gradnje veljajo določila Zakona o finansiranju stanovanjske izgradnje. Zakon določa, da lahko poleg lastnega pologa zadružnika in prispevka podjetja, kolikor vse to ne zadošča, zadruga za manjkajoči del sredstev licitira na javni licitaciji, ki jo razpiše kreditni sklad. Pogoji licitacije zdaj še niso znani, pričakujemo pa lahko ob sedanjem pomanjkanju kreditov, da bo vsa licitacija postavljena na povsem ekonomsko osnovo. To pomeni, da bo dobil kredit najboljši ponudnik, t. j. tisti, ki bo ponudil največjo obrestno mero ter največji lastni delež pri finansiranju. Tako bo licitacija v celoti sproščena in je naš uspeh odvisen predvsem od ponudbe, ki jo bomo sposobni postaviti. Možnost cenejše gradnje, ki jo mi imamo, bo nedvomno precej vplivala na končni izid tako, da bo višina kredita, ki ga bomo morali najeti na eno stanovanje, precej nižja. To pa nas bo prav gotovo uvrstilo med najboljše ponudnike in zagotovilo sredstva, ki so nam za gradnjo potrebna.
Se nekaj besed o kreditnih skladih. Ti so občinskega značaja in se oblikujejo pri občinskih ljudskih odborih. Za Ljubljano velja, da se ti skladi ne zbirajo pri vsaki občini, ampak se oblikuje enoten sklad za vse ljubljanske občine. Natečaj se razpiše enkrat letno, nakar bo-
Kegljavlce Gradisa - odlične
Gradis pred Branikom, Gradis — republiški prvak. Takšne laskave naslove smo čitali v zadnjih dneh februarja, ko so stekle zadnje krogle in bili podrti zadnji odločilni keglji za republiško prvenstvo ženskih ekip. Ženska ekipa Gradisa je postala že sedmič ripubliški prvak v kegljanju. Da so dosegle naše kegljavke ia naslov, so morale tekmovati v treh kolih na treh različnih kegljiščih. Po prvem nastopu, ki ni bil najbolj uspešen, in je bil
v Mariboru na kegljišču Branika, so vodile ke-gljaoice Branika. V drugem nastopu, ki je bil na Gradisovem kegljišču v Ljubljani, pa so naše kegljavke, pa čeprav zopet niso bile prve. ujele Branik tako, da je bila. po' tem nastopu razlika samo še 2 keglja med Gradisom in Brani-
kom. Vrstni red po drugem nastopu je bil naslednji:
Gradis 4593 Branik 4591 Triglav 4512 Fužinar 4274 Krilato kolo 4220 Ingrad 4048.
Z razliko in prednostjo samo dveh kegljev so se morale pomeriti še tretjič, in sicer v Kranju. Glede na to, da so kegljačiee kranjskega Triglava v Ljubljani zmagale, je bilo pričakovati najhujše borbe med ekipami Triglava kot domačinom, Branikom in Gradisom. Pravzaprav je bilo težko napovedati, kdo bo končni zmagovalec, saj je Triglav igral doma. Gradis pa je imel pred Branikom samo dva keglja prednosti.
Seminar za stavbovodie na Pohor u
Naše podjetje je priredilo lani tečaj za stavbovodje v Ankaranu. Tak tečaj so letos priredili na Pohorju.
Udeležilo se ga je 16 stavbpvodij z vseh naših gradbišč. Poglavitni namen tega tečaja je bil, da bi mlade stavbovodje uvedli v operativno delo. Tečaj je trajal en teden, od 15. do 21. februarja. Vsak dan je bilo po osem ur pradavanj. Po zaključku vsake teme je bila razprava, na kateri smo se s predavatelji pogovorili o aktualnih problemih referata.
Program predavanj je bil zelo obširen in smo se morali kar potruditi in zvesto poslušati predavatelje, če smo hoteli znati na izpitu, ki je bil ob koncu seminarja. Program predavanja pa je bil takle: operativno planiranje na začetku gradnje, preiskava betona, agregatov, cementa na gradbišču in splošno o preiskavah teh elementov, finančno poslovanje na gradbišču, normativi in akordiranje, težka mehanizacija, higiensko-telrnična zaščita, potrebna dokumentacija pri gradnji objektov iu obratovni obračun ter kalkulacije.
Predavanja so bila izčrpna ter zgoščena. Seznanili smo se z osnovnimi smernicami, v razpravah pa smo se pogovorili o posameznih primerih, ko se mora človek sam odločiti, pri čemer so predavatelji posredovali svoje dragocene izkušnje.
Po končanem seminarju so bili izpiti, in sicer ustni in pismeni. Kom;sija je vsakega točkovala. Pri izpitih je sodeloval tudi direktor ing. Hugo Keržan. Po izpitih jc bila skupna večerja, na kateri smo se
pogovorili o ekonomskih enotah, o novih problemih, ki nastajajo v zvezi z novim načinom dela in še o drugih zanimivostih. Seminar je vsestransko uspel, saj smo veliko pridobili in upam, da bomo vse pridobljeno znanje lahko koristno uporabljali pri bodočem delu. Želeti je samo, da bi bili ti seminarji vsako leto, ker se pojavljajo vedno novi problemi v gradbeništvu.
Za dobro počutje je skrbel upravnik doma, ki nam je zaradi bližnjih izpitov dajal ves teden obilno gmotno osnovo, da nam živci niso opešaj i.	— c
Josip Kovačič, železostrugar, za-poslen na stavbišču stolpnic v Ljubljani, si je v soboto 13. 1. 1960, ko se je ob 15.30 vračal z dela, pri |>ad-cu na cesti poškodoval nogo.
Zoltan Kalamar, delavec na stavbišču poslovne zgradbe ob Titovi cesti v Ljubljani, zaposlen pri pripravi malte, je šel 26. I. 1960 ob 10. uri po zidarskih stopnicah iz 1. nad-
šLEVILO NESREČ TO ED1NICAH V JANUARJU 1960
Ziup.	F. d i n i g «	S te vtdo	Nesreče pri		delu	Nesreče	P-
st.	zaposlenih		smrtne	težje	težje	na poti	l
1.	Gradb. v. Ljubljana	850	—	2	t' 4	i	7
2.	Gradb. v. Celje	791	—	—	3	2	5
3.	Gradb. v. Maribor	971	—	2	3	' —	5
4.	Gradbišče Jesenice	314	i	1	6	—	8
5.	Gradbišče Zalog	237	—	—	1	—	1
6.	Gradbišče Koper	224	—	—	—	—	—
7.	Gradbišče Ravne	283	—	—	1	—	1
8.	Gradbišče Podvelka	128	—	—		—	—
9.	Gradbišče Kranj	85	—	—	1	—	t
10.	C. O. Ljubljana	321	—	—	1	—	i
11.	C. O. Maribor	177	—	—	—	—	—
12.	Obrat, gradb. polizdel.	193	—	—	2	—	2
13.	Lesni obrat Škofja L.	141	—	—	2	—	2
14.	Projektivni biro	29	—	—	• —	—	—
15.	Centrala	79	—	—	-	—	--
Skupaj:		4.823	1	5	24	3	33
mo morali posebej paziti, da razpisa ne bi zamudili, s tem pa bi zaostala gradnja za vse leto. V Ljubljani bo natečaj razpisan v začetku prihodnjega meseca, zaradi česar se nam z ugotovitvijo zadruge že kar močno mudi, če nočemo ostati še eno leto brez vsega.
Trenuten finančni položaj pa je takle: Za prvo operativno enoto zadruge bi celotni predračun porazdelili v sorazmerju deležev na tri dele, od katerih bi od predračunske vsote 1,800.000 za stanovanjsko enoto (dvosobno stanovanje v bloku, ki ga zgradi zadruga) znašal lastni polog zadružnika 10 %>, pod-jetja 40 %. za ostalo pa bi se ude-Ježili natečaja. Seveda pa to ni dokončno, ampak le informativnega značaja, ker ne moremo že zdaj reči, da na licitaciji ne bo nikogar, ki bi ponudil ugodnejše pogoje od naših. Zato z nestrpnostjo pričakujemo objavo pogojev natečaja, o okviru katerih bomo formulirali našo dokončno ponudbo.
Upoštevajoč dejstvo, da je število kandidatov za zadrugo precejšnje, se bo treba tudi odločiti glede kriterijev za sprejem v zadrugo, oziroma za nekak prednostni vrstni red. Menim, da je to predvsem v pristojnosti organov zadruge, ki bodo skladno s pravili odločali, kdo naj ima prednost, kdo pa lahko še nekaj časa potrpi in počaka.
Naglasiti je treba predvsem, da podjetje vnaprej ne bo več gradilo stanovanj in jih razdeljevalo po dosedanjem sistemu, po katerem je dobil prosilec stanovanje brez lastne udeležbe. V bodoče bo moral vsak prispevati svoj delež pa naj gre v posameznem konkretnem primeru za pridobitev lastnine stanovanja ali samo za pridobitev stanovanjske pravice. Razlika v teh dveh primerih je le v odplačevalni dobi.
ki pa jo navsezadnje določajo pogoji razpisa in uspešnost na nater čaju.
Po dosedanjem sistemu se bodo delila stanovanja le še v primerih, ko bo šlo za stanovanja, ki jih izpraznijo zadružniki ob preselitvi v novo stanovanje. Zakon o stanovanjskih razmer j ili nam v 52. členu to enkratno razjjolagalno pravico v celoti zagotavlja.
Omembe vredna je še lastna udeležba pri zadružni gradnji z delom ali materialom. Vrednost lastnega dela se všteje v prej omenjenih 10 odstotkov lastnega pologa. Ocenjuje in izračunava pa se po veljavnih normah v gradbeništvu. Tako se nudi še ena možnost, da lastni prispevek ne bo tako občuten. Približni izračun pa je pokazal, da taka udeležba ne bo mogla preseči štirih odstotkov. V končni analizi bi se denarni del lastnega pologa zadružnika gibal torej v višini najmanj 6 odstotkov. Vse to pa je seveda, kot sem že prej omenil, odvisno od uspeha na natečaju za kredit, naposled pa tudi od proračunske vrednosti stanovanja. Ce želi imeti zadružnik večje stanovanje, narastejo seveda tudi stroški.
Pripomniti pa je treba, da je delavski svet že odobril potrebna finančna sredstva in da je zdaj samo od nas samih odvisno, kdaj bomo zadrugo spravili k življenju. Pri organizaciji in delu pa računa iniciativni odbor na pomoč vseh delavcev in uslužbencev kolektiva.
To je nekaj okvirnih misli in dejstev, ki zadevajo zadružno gradnjo stanovanj v našem podjetju. Ker vsi predpisi, ki urejajo te zadeve, še niso izšli, je namen tega članka, da člani kolektiva vedo, kako stoje stvari zdaj in da nekaj že delamo.
Toda Gradisovke tudi to pot niso zatajile. Igrale so požrtvovalno in zmagale. Igralke Gradisa so zmagale v zadnjem nastopu za 16 kegljev pred Triglavom, (ločim je Branik močno zaostal. Ker pa je Branik imel prednost nekaj kegljev še iz nastopa na domačem kegljišču v Mariboru, je zato ostal na drugem mestu pred Triglavom. Požrtvovalnost Gradisovih kegljavk moramo še posebej omeniti zato, ker so bile nekatere kegljavke še dan pred nastopom bolne, saj je gripa v tem mesecu močno razsajala. Kar tri Gradisove kegljavke so bile bolne. Kljub tem nevšečnostim pa so izpolnile svojo nalogo, zato jim tudi k osvojitvi naslova republiiškegia prvaka iskreno čestitamo!
Končni vrstni red:
Gradis 6810 Fužinar 6402 Branik 6747 Krilato kolo 6267 Triglav 6723 Ingrad 6157.
Tehnični direktor ing. Jože Uršič občuduje zimsko naravo na Pohorju ali pa trenira za odhod v Sovjetsko zvezo, kamor bo kmalu odpotoval skupno s še nekaterimi člani našega podjetja na študijsko potovanje
stropja v pritličje. Pri tem mu je spodletelo, da je padel in si zlomil desno roko.
Zvonko Hunjet zid. vajenec na stavbišču v Gospodinjski uh. Ljubljana. ;e v petek 26. I 1960 delal pri zidanju okenskih polic. Na kosili opeke pod nogam i se je spola k n il in padel ter močno poškodoval desno stran prsnega koša.
Anton Dolinar, je na stavbišču v Škofji Loki 15. 1. 1960 podiral zidarski oder. Odernik. ki mu je zdrsnil iz rok in padel na desno nogo ter mu jo poškodoval.
Štefan Hudjet, polkvalificirah miner, zaposlen na gradbišču Jesenice. ;e 7. I. 1960 delal na podvozu pri iz-kopu zemlje. Ker je zemljo izpodkopaval, se je od zgoraj utrgal kamen te/m e ca. 10 kg, mu padel na desno nogo in zlomil 4 prs’e
Janez Povšin, zidar, je 14. I. 1960 na stavbišču poslovne zgradbe na Jesenicah iz.sekaval s sekačem žlm-drin beton. Ker m uporablja! zaščitnih očal mu je padel d robec betona v oko. da je moral iskati zdravniško pomoč in boloval bo 10 dni.
Franjo Geri, priučen betoner, je 20. 1. i960 dela! pn jxx!iranju oeči v martinarnici železarne Jesenke. Ker pri delu ni ujaorab! jal zaščitnih očal. so mu oči zaradi prahu pordele, in je moral iskati zdravniško pomoč.
Anton 2eja, polkvalificiran beto-
ociva
ner, zaposlen na sektorja Qot.ie, gradb. Jesenice, je 23. 1. 1960 s sa-mok dnico odvažal izkopan niat-n-al iz rova (izkopan dolž. ca. 280 m). Ker plohi, po katerih se vozi, niso bili pravilni in pritrjeni, se je oloh skupaj s samokolnico in voznikom prevrnil. Vozač si je pri padcu poškodoval križ.
Peter Katušič, polkvalificiran delavec zaposlen na gradbišču lese-uice, je 17. I. 1960 delal pri razopa-pri tem stopil na žebelj. Zato, ker zevanju na sektorju Javornik iu žebljev ni takoj po razopaženjn izruval iz desk ali pokrivil. se mu je eden zadrl v stopalo desne noge.
Mijo Grudic polkvalificiran de-vec na stavbišču stanovanjskih blokov TE Šoštanj, je po delu 13. I. 1960 hotel čimprej priti domov. Šel je po bližnici. se spotaknil, padel v odvodni kanal in si poškodoval desno roko.
Anton Peternel, ključavničar v lesnem obratu Škofja Loka, je 5. I. 1960 stružil kolesa za smučna vrata. Pri struženju ni uporabljal zaščitnih očal. zato mu je drobec železa padel v levo oko
Ivan Mešič, miner, je v soboto 39. I. 1960 ob 23.30 na gradbišču Podvelka razkladal kamenje iz odprtega vagona. Spodrsnilo mu je. da je sknpno s kamenjem padel na že izloženo kamen ip in se pri tem teže tcles.no poškodoval.
To ni prvoaprilska
V	drugi polovici februarja so naši strokovnjaki imeli poseben praznik, saj so se zbrali pred novo dospelimi stroji, katere so obfiudovali in niso verjeli, da je to mogoče, ker smo bili vajeni le obljub.
V	preteklem letu je naš delavski svet najel posojilo v višini 193 milijonov din za nabavo mehanizacije m se udeležili tudi kumulativnih nabav, ki jih je organiziralo združenje gradbenih podjetij. Po tem čaisu smo sklenili pogodbe za dobavo teh strojev, pretekli so dobavni roki in končno so stroji polagoma začeli prihajati.
Najprej smo prevzeli v tovarni 14. Oktober 3 buklužerje TG 1&0. Vsak stroj stane 34 milijonov 260 tisoč, torej vsi stroji skupaj skoraj 103 milijone. Stroj ima 6 cilindrski 4 taktni Diesel pogonski motor jakosti 190 KM, znamke Vender. Poraba goriva je 190 g za KM in uro. Širina pluga 4,100 m, teža stroja 16 ton. Urna najemnina za stroj bo znašala za podjetje -1.400 din. Motor je novejšega tipa in je izvršena ^a njem rekonstrukcija tako, da je pridobil motor od prejšnje jakosti 160 KM 190 KM.
Nadalje smo dobili tudi bager Liebherr tiipe A 350. Bager je hitro prevozen, ker je na gumijastih kolesih in zelo pripraven za izkop kanalov, zato je opremljen tudi z globinsko žlico, ki pa se lahko uporablja tudi kot čelna žlica z majhno prestavitvijo vzvodov. Nadalje je bager opremljen z nakladalno žlico in se ga lahko uporablja tudi kot nakladač. Bager poganja 4 taktni, dvocilindrski Diesel motor, jakosti 50 KM. Cena temu stroju je 13,374.000 din. Urna najemnina pa bo znašala za naše podjetje 2.100 din.
Poleg teh strojev smo prejeli še 2 stroja za ometavan je»Liibeckc. Stroj stane 800.000 din. Tako imamo sedaj v podjetju 4 stroje »Liibeok«, 2 stroja Turbosol, ki služita istemu namenu, pričakujemo pa še dva stroja Liibeck in dva stroja Turbosol. Stroji se že uporabljajo v Ljubljani, Celju in na Jesenicah.
Transportna sredstva smo dopolnili z enim Dumperjem Chepel tipe D. Cena temu stroju je 5,515.000 din. Pričakujemo še 4 take, ki bodo izpopolnili vrzeli v našem transportu. Za komunalno službo smo
Malica tudi v Škofji Loki
Na prvi letošnji seji sindikalne podružnice obrala je bilo mnogo razpravljanja o uvedbi toplega dopoldanskega obroka. Ker je bil ta predlog pogostokrat na dnevnem redu raznih sej, so vzeli po novem letu vso stvar zares.
Že v začetku so nastale razne težave, ki jih je bilo potrebno odpraviti. Glavna skrb je bilo vpra-
Z lisloei m zsifovoljsn
V za-dnji številki Gradisovega ■vestnika iz lanskega leta ste pozvali bralce, naj povedo svoje mnenje o časopisu. Moram izreči pohvalo uredništvu in našemu vodstvu podjetja, da tako skrbe za delavce. Z listom sem zelo zadovoljen in zelo težko čakam dan, ko ga dobimo. Močno zanimivo je, da zvemo, kaj se dogaja po drugih gradbiščih iu v drugih kolektivih našega velikega Podjetja.
Ko že govorim o teh zadevah, naj omenim še to, da smo delavci sedaj zelo zadovoljni, ker dobivamo tople malice. Posebno je to prav prišlo meni, ker me že nekaj časa boli želodec. Odkar dobivamo malice, imam dosti manj težav kot prej, ko sem je-del samo suho hrano.
Aleksander Feher
Upoštevajmo hišni red v samskih domovih
Ob koncu februarja sem opazoval našega upravnika v samskem domu, ki je takoj po 21. uri pregledoval sobe samcev. Taka kontrola pa je precej naporna. Nekateri stanovalci so vinjeni in vedo ob taki priložnosti celo vrsto paragrafov, da upravnik ne sme v sobo itd. Upravnik pa je bil neizprosen. Zahteval je, da mu se odpro sleherna vrata. Seveda je našel precej tujih gostov, raznih sorodnic, sestričen itd.
Med stanovalci je nastal prepir. Vsak je skušal dokazati, da ima on prav, da upravnik ne bi smel po 21. uri v soho brez povabila in podobno. Ce imajo ti prav, tudi jaz ne
vem. Najbolj pa so se razburjali stanovalci brez stanovalk, ki jih je nočni obisk predramil iz spanja.
Vprašamo se, kdo je kriv tega nočnega nemira. Moram reči, da so stanovalci sami krivi, nekaj krivde pa leži tudi na upravniku, ki je izgubil živce. On bi moral prekršek samo zapisati, ne pa se prepirati z ljudmi, in predati spisek kršilcev hišnega reda disciplinskemu sodišču.
Vsem prebivalcem samskih domov pa naj bo to v opozorilo, da se morajo držati hišnega reda, saj ta ni napisan zaradi upravnika, ampak zaradi stanovalcev samih. Z. A.
dosedaj nabavili že 3 poltovorne avtomobile tipa Furgon Fiat 1100 Zastava, nosilnosti 800 kg. Cena za te avtomobile je 2,230.000 din. Dodeljeni so gradbenemu vodstvu Maribor, gradbenemu vodstvu Ljubljana in gradbišču Zalog, predvsem za prevoz hrane delavcem, po raznih sektorjih. Pričakujemo še en tak poltovorni avtomobil, namenjen za gradbeno vodstvo Celje.
Z uresničitvijo naših investicijskih programov pri izpopolnitvi mehanizacije in voznega parka bomo prav gotovo ustregli našim gradbiščem, ki že željno pričakujejo te stroje.	M. A.
Juhej, pust se že bliža juhej, krofe na mizo juhajsa-juhej — ploh pa za g nar, da pili ga bomo kmav.
Dečoa bo rajat šoa, janka bo frčaoa, fantiči bojo goadali, da si le ne bi oči skeglali.
Ženin je žaoasfn,
gnar bo spet morau dat,
neoesta se sladko smehlja,
glej ga no, an mao me pa le rad rna.
Kdor hoče veslu bit’ ta mora za pust na Koroško prit’ tam se da rajat in pet — povrh pa še dobiš pušoo deset.
adela
Važnejši sklepi osrednjega delavskega sveta
šanje prostora in dobava hrane. Sporazumno z upravo Gorenjske predilnice, ki v celoti kuba skoraj za vsa podjetja v Škofji Loki, smo prvič 15. januarja dobili 63 obrokov tople malice. Res da prostor ne ustreza, se vendar opaža, kako narašča število abonentov, saj včasih preseže tudi čez sto obrokov dnevno. Povprečna zaposlitev za naš obrat je 141 ljudi, iz česar je razvidno, da je delitev toplega obroka zelo pomembna posebno pa sedaj v zimskih mesecih. Upoštevati moramo, da je mnogo naših članov obrata na raznih montažnih delih po gradbiščih podjetja in lahko smatramo, da je prejemanje 93 % članov — abonentov toplega obroka lep uspeh.
Ker sedanja jedilnica služi tudi za vskladiščeinje gotovih mizarskih izdelkov, je v obratu zelo zaželeno, da bi čimprej uredili nove prostore. Razumljivo je, da je delitev toplega obroka že iz zdravstvenih razlogov bolj priporočljiva, kakor pa da bi delavci zauživati mrzle malice, v raznih primerih pa glad potešili kar z alkoholom.
Iz statističnih podatkov je razvidno, da je vedno nekaj delavcev, ki dlje časa bolujejo, vzrok je morda tudi v neurejeni prehrani.
Vsem članom lesnega obrata v Škofji Loki želi pisec dober tek.
Osrednji delavski svet podjetja je zasedal 22. II. 1960. in sprejel med drugimi tudi tele sklepe:
DS potrdi Pravilnik o delovnih razmerjih s spremembami in dopolnitvami, kot so navedene v zapisniku.
DS potrdi poročilo o poteku in uspehu inventure na dan 31. 12. 1939 in sprejme naslednje sklepe:
a)	da se poveča vrednost osnovnih sredstev in njih virov za inventurne presežke pri osnovnih sredstvih v skupni osnovni vrednosti din 4,945.967, oziroma skupni sedanji vrednosti 2,410.000 din,
b)	da se izknjižijo iz osnovnih sredstev inventurni primanjkljaji pri osnovnih sredstvih v skupni osnovni vrednosti 3,318.628 din oziroma skupni sedanji vrednosti 1,980.642 din s tem, da se sedanja vrednost teh osnovnih sredstev nadomesti v denarni del osnovnih sredstev in to 130.502 din na breme sklada skupne porabe in 1,850.140 din na breme odgovornih oseb,
c)	da se inventurni presežki pri zalogah materiala in drobnega inventarja v skupni vrednosti 9,525.524 din knjižijo v dobro izrednih dohodkov,
d)	da se od inventurnih primanjkljajev pri zalogah materiala in drobnega inventarja v skupni vrednosti 8,179.069 din knjiži v breme izrednih izdatkov 7,959.340 din, ostanek t. j. 219.729 din pa v breme odgovornih oseb,
e)	da je rok za razčiščenje osebnih zadolžitev dva meseca. V kolikor se ne razčistijo, ostanejo individualni krivci obremenjeni.
DS sprejme začasno osnutek Pravilnika o ekonomskih enotah s tem, da naj bo kot vodilo k pripravam za ekonomske enote.
DS potrdi predloge stanovanjske komisije, s tem, da se bodo sredstva dodelila za po zaključnem računu za leto 1959.
Sprejme in potrdi se poslovnik DS, s tem, da se ga razmnoži in dostavi vsem edinicam.
Družini pokojnega Brešana, ki se je ponesrečil na gradbišču Jesenice, se da podpora v višini 200.000 din bruto.
Volitve za delavski svet se razpišejo za 22. IV. 1960.
DS sklene, da se določi nova cena stanovanjem: v slabih barakah 700 din, v dobrih barakah 1.00(i din in v samskih domovih 1.800 din mesečno, brez kurjave.
Cen« hrani se določi vsaka edinica zase na podlagi kalkulacije. Za izdelavo kalkulacij cene hrani bo izdal navodila komercialni oddelek centrale.
Nove cene veljajo od 20. 11. 1960 dalje.
Ker gradi naše podjetje v številnih občinah, ki so predpisale dopolnilni proračunski prispevek v različnih stopnjah, dočim ga nekatere sploh niso predpisale in bi bili zaradi tega naši delavci neenakomerno prizadeti, sklene DS, da tudi v letu 1960 plača dopolnilni proračunski prispevek podjetja iz dela čistega dohodka, ki se nameni za osebne dohodke delavcev.
Reprezentančni fond se določi za šefa na 3.000 din mesečno, za direktorja podjetja pa 15.000 din mesečno, z veljavnostjo od 1. I. 1960 dalje.
Iz centralnega nagradnega fonda se za posebno zalaganje pri delu nagradi tele tovariše (v bruto zneskih):
din
1.	Ing. Žerovnik Janez
2.	Tov. Capuder Alojz
3.	Najuspešnejši slušatelj sem. na Pohorju
4.	Najuspešnejši slušatelj tečaja za pomožne delovodje
5.	Novak Otilija
6.	Kunej Peter
7.	Višner Niko
8.	Mavrič Anton
9.	Brank Alfred 10. Nipič Ivan
It. Gabrijelčič Ludvik
50.000
40.000
10.000
10.000
15.000
40.000
40.000
30.000
40.000 40.000 40.000
DS sklene, da se po kolavdacijskih komisijah korigirane obračunske situacije v znesku 21,474.991 din odpiše v breme denarnih sredstev posebnega rezervnega sklada za riziko.
Odobrijo se povečani stroški za Gradisov vestnik pri uvedbi hrvalske strani.
Predsednik DSP: Šinko Alojz
Važnejši sklepi upravnega odbora podjetfja
V zvezi z akordnim cenikom sklene UO: a) da se delo na gradbiščih in drugih deloviščih podjetja organizira tako, da bodo vsa dela, kjer je količnik opravljenega dela edino merilo za delovni napor, normirana in plačana po učinku,
h) v zvezi s tem se naroča, da uprava podjetja pripravi normative za čimveč del (zaključna dela na gradbiščih, transport, komunale, v delavnicah, strojniki) in jih predlaga UO v potrditev. Razen tega se upravi podjetja naroča, da pripravi navodilo edinicam za normiranje tistih del, katere je sicer nemogoče zajeti v akordnem ceniku,
c) delavcem, ki delajo in so plačani po učinku ter pri tem izpolnjujejo norme, se do začetka meseca t. 1. dalje dosedanji 5 % dodatek povečan na 10 % na zaslužek po učinku. Ta dohodek je za razliko od dosedanje prakse v obračunu akordnega zaslužka posebej izkazati. Dodatek 10 % velja za vse delo po učinku ne glede ali se isti vrši na podlagi normativov v akordnem ceniku aii pa na podlagi komisijsko določenih normativov.
Upravni odbor podjetja potrdi ocenjevanje v smislu Pravilnika o nagrajevanju za IV. tromesečje 1960.
Vodilnim uslužbencem centrale določi UO naslednje točke*
ing. Keržanu Hugu 19 točk, ing. Uršiču Jožetu 18,5 točk, ing. Petelmi Alfredu 18 točk, tov. Debevcu Božu 16 točk.
Tarifni pravilnik podjetja se dopolni s sledečimi delovnimi mesti:
šef ekonomske enote, administrator ekonomske enote, šef defektažne službe v SIP, vodja družbene prehrane, tajnik gradbenega vodstva.
UO začasno potrdi predlog akordnega cenika šoferjev in.strojnikov, s tem, da podajo Centralni obrati po preteku treh mesecev detajlno poročilo o rezultatih tega akordiranja. Akordni cenik šoferjev je po detajlni obdelavi priključiti k akordnemu ceniku podjetja. V veljavo stopi od 1. IV. 1960 dalje.
Upravni odbor vzame na znanje predlog racionalizacije ing. Petelna in ing. Štoka Alojza.
Potrdi pa izplačilo premije tov. Alojza Capudra v neto znesku 101.500 din za prijavljeni postopek prihranka pri spremenjenem temelju stopnice S-l in S-2.
Akordni cenik za nove strojne izdelke se začasno ne potrdi in se ga predloži v pregled upravi centralnih obratov.
Predsednik UOP: Stane Habat
4 'V.:



I V5
■#
M93

S
i


Kadri, kadri, kadri... Refren, ki ga ponavljamo m poslušamo dan za dnem. In povsod. V industriji in kmetijstvu, v šolah in ustanovah, v obrti, trgovini, prometu, gostinstvu ... Res bi težko našli področje, kjer nimajo težav s pomanjkanjem kadrov.
Toda kadri rešujejo situacijo, tako vsaj pravijo. Do kadrov moramo priti. A kako? Samo z rednimi šolami? Ta pot bi bila prepočasna. Torej — s šolanjem in izpopolnjevanjem na delovnih mestih, v proizvodnji. To je pot, na katero so zadnje čase z uspehom stopili že v marsikaterem kolektivu. Tudi »Gradis« je nedavno tega ubral isto pot. Pravzaprav bi lahko rekli, da se je v »Gradis« začela nekakšna »generalna ofenziva« na kadre. Saj končno res ni malenkost, če gre v pičlih dveh mesecih skozi vrsto najrazličnejših tečajev precej več kot 200 ljudi!
Kakšni pa so bili ti tečaji? In kje? In kako so uspeli? Je bilo morda kaj narobe? Na vsa ta in še druga vprašanja bodo tokrat odgovarjali tečajniki sami.
Koristimo podjetju in sebi
Nekoliko nerodno sta se presedala na širokem naslanjaču v direktorjevi sobi. Morda sta si mislila: le čemu je vse to potrebno? In kdo ve, kaj vse bo napisal ta novinar? Toda počasi se je nezaupanje začelo tajati kot sneg na spomladanskem soncu. Pogovor je postajal vse bolj in bolj sproščen, neprisiljen. -
Anton Jereb in Vjekoslav Blaži sta še mlada pripadnika velike »Gradisove« družine. Obema je komaj 23 let, približno leto dni sta zaposlena v betonarni. Prvi je doma iz okolice Idrije, drugi blizu Varaždina. Vjekoslav je bil sicer že pred odhodom v JLA pri »Gradis« — v Zenici, Krškem in v Grosup-Iju. Zdaj pa sta oba v betonarni. Delata kot nekvalificirana betoner-ja. Takoj po novem letu sta se prijavila za tečaj. Rada bi postala polkvalificirana betonerja. Vsak drugi dan obiskujeta po dve uri teoretičnih in praktičnih predavanj. Dvojica med 46 tečajniki, ki se želijo usposobiti za polkvolificirane betonerje.
»Kaj pa delata v tečaju?« vprašam Toneta.
»To, kar delamo vsak dan v podjetju. Največ se učimo pripravljati material. Pesek, gramoz in ..,«
»Pa vama je vse razumljivo?« mu sežem sredi stavka v besedo.
»O, kar dobro gre! Čisto po domače,« odgovori preprosto.
Potem se razgovori Blaži. Da je kar dobro, da se bodo čim več naučili, pravi. Tisti, ki ima več znanja, se mu pri delu ni treba tako mučiti. »Več bomo koristili podjetju in tudi sebi,« je enostavno in lepo zaključil svoje pripovedovanje.
»Torej zdaj precej več veš o svojem delu? Povej mi kaj o stvareh, ki so ti bile prej neznane?«
Spet ni v zadregi z odgovorom. Pravi, da je mnogo tega. česar prej ni vedel. Zdaj na primer ve, kaj vse betonu škoduje: kisline, lugi, sladkor in druge snovi.
»Kaj pa ob koncu tečaja — bodo izpiti?«
»Pravijo, da bodo.«
»Imaš že kaj treme?«
»Zdaj še ne«, odvrne. »Upam, da ne bo tako težko. Bomo že kako obvladali vso snov,« se nasmehne.
Sredstva, ki se bod^ bogato obrestovala
Prejšnji mesec so se zbrali na Pohorju. Šestnajst jih je bilo, ki so prišli v šestdnevni tečaj za mla-
de sektorske vodje; operativce — kot jim pravijo v strokovnem žargonu. Med njimi je bil tudi inž. Marko Kadunc, mlad inženir, ki dela v podjetju šele poldrugo leto.
»Kaj sodite o tečaju?« grem takoj k stvari.
Odgovor je zelo razveseljiv. Pravi, da je bil program tečaja zelo dobro sestavljen, predavatelji pa so bili sami »stari mački«, kot se temu pravi. Inž. Lah je predaval o kolavdacijah, Janžekovič o finančni službi, analitike Pukšič, obratovni obračun inž. Žerovnik iz Celja, o laboratorijski in konstruktivni službi inž. Treppo, o mehanizaciji Martinšek, o HTZ Škofič, več predavanj pa je imel tudi inž. Petelin.
»V čem je bila posebna prednost tečaja?«
Malo se nasmehne. »Veste, predavali so nam sami izkušeni strokovnjaki, vsi iz našega podjetja. Za mladega tehnika ali inženirja je neprecenljive važnosti, če sliši predavati starega strokovnjaka, ki ima obilico izkušenj.«
»Kdo pa vam je bil kot predavatelj najbolj všeč?«
Trenutek premišljuje. »Torej, osebno sem največ pridobil pri predavanjih inž. Laha. Zdi se mi, da je on povedal največ tako imenovanih »štosov«, ki so nam, novincem, še tuji,« se smeji.
»Vam na tečaju kaj ni bilo všeč?«
»Ne bi mogel nobene stvari grajati. Le to je škoda, da nismo mogli dovolj uživati lepot našega Pohorja. Saj veste, program je bil precej natrpan: štiri ure dopoldne in prav toliko popoldne.«
»Kaj pa ste počeli zvečer?«
»Malo smo razpravljali s predavatelji, včasih pa smo vrgli karte. Tarok. Vsi skupaj — tečajniki in predavatelji.«
»So bili predavatelji tudi pri taroku — profesorji?«
»Nekateri že. Vsi pa ne.«
»Torej mislite, da je tečaj dosegel svoj namen?«
»Vsikakor« prikima mladi inženir. »Prepričan sem, da se bodo sredstva, ki jih je podjetje vložilo v ta tečaj, slej ko prej bogato obrestovala.«
V tečaju za pomožne delovodje
Dva, ki se pripravljata
Potem sta prišla v sobo spet dva mlada tečajnika. Pravzaprav bodoča tečajnika. Ivan Ivanuša in Osman Palic. Oba sta zaposlena v drugi betonarni. Ivan dela pri betonskem mešalcu ali pa vozi konzolna dvigala, pa tudi Osman je zaposlen kot strojnik. Zdaj sta se oba prijavila v tečaj za polkvalificirane strojnike.
»Imaš kaj treme?« vprašam Ivana, ki je doma blizu Čakovca.
»O, bo že šlo«, odvrne. Pravi, da se za praktične stvari nič ne »sekira«. Da je že precej spoznan s svojim »Gigantom«. Pred nekaj meseci, ko strojnik ni mogel delati nadur in je postalo pereče pomanjkanje strojnikov, so ga pregovorili, naj poskusi delati na mešalcu. Imel je voljo pa je poskusil. »Zdaj gre že kar dobro,« se pohvali.
»lorej upaš, da boš kaj pridobil na tečaju?«
»Mislim, da mi bo koristil. Zdaj sem še mlad, zdaj se moram nekaj naučiti in boriti, da pridem z znanjem naprej,« se odreže.
Teoretično sem veliko pridobil
Na vrsti je spet nova dvojica: že-lezokrivilec Viljem Zrim in tesar Jernej Brenk. Oba sta že skoraj mesec dni v tečaju za pomožne delovodje. Vsega skupaj se jih je prijavilo za ta tečaj 56, potem pa so se nekateri premislili, tako da jih je prišlo z raznih gradbišč v Ljubljano 32. Tu je komisija naredila sprejemne izpite in na »rešetu« jih je ostalo samo 25. Tečaj gre zdaj h koncu in čez nekaj dni bodo opravili zaključne izpite. »Gradis« bo dobil v kratkem 25 novih pomožnih delovodij.
Viljem in Jernej sta že stara »Gradisovca« — prvi je pri podjetju 11, drugi pa 12 let.
»Zdaj delam na Jesenicah,« pripoveduje Viljem, »kjer je gradbišče zelo raztreseno. Gradimo na Bledu, v Bohinju, Soteski, Gorjah, Jesenicah.«
»Torej vam je tečaj koristil?«
»Seveda! Mnogo koristnega sem zvedel. Samo čas je bil prekratek.
Preveč snovi in premalo časa. Če bi hoteli vso snov podrobno obdelati, bi moral tečaj trajati vsaj še mesec dni.«
»Zakaj pa ga niste podaljšali?«
»To ni tako enostavno«, mi pojasnjuje. »Poglejte, sezona je pred durmi! Težko nas pogrešajo na gradbiščih. Morda bi kdaj drugič kazalo prej začeti s tečaji. Morda že v decembru?«
Vprašam ga, kaj mu je bilo na tečaju najbolj všeč, s katerimi predmeti je bil najbolj zadovoljen.
»Ja, teoretično sem nasploh veliko pridobil. Osebno sem največ pridobil pri gradbenem poslovanju,« odvrne. Potem še pojasnjuje, da je to poslovanje precej zapletena reč, ki obsega najrazličnejša obračunavanja, kalkulacije, licitacije, akorde in druge stvari.
Saj smo vsi ena sama družina
Zdaj je na vrsti Jernej, ki v Kranju gradi skladišča podjetja »Merkur«. Čisto sproščeno pripoveduje.
»Škoda je le to, da smo morali na tečaj tako hitro. Dobro bi bilo, če bi že prej nekoliko »povohali« snov. Tako pa smo prišli v tečaje kar na vrat na nos. Ne bi bilo napak, da bi prihodnjič tečajnikom razposlali skripta že vsaj mesec dni prej, da bi se nekoliko spoznali z gradivom tečaja.«
»lorej vam dela tečaj preglavice?«
»To ravno ne. Ampak — težko dohajam. In samo jaz, še marsikdo. Veste, sem tesar. Nikoli prej se nismo v šolah podrobno učili o teh stvareh,« mi pravi.
Potem se spet razgovori. Pripo-veduje, da ga je vedno veselilo, da bi šel v kakšno šolo. Da bi se še izpopolnil. Ampak zdaj že ni več tako mlad. Če bi bil mlajši, bi vsekakor skušal priti v delovodsko šolo.
»Torej je le precej težko v ieča-ju«. silim vanj.
»Hin, sprva je bilo res težko. Pomislite: od dela, ki smo ga vajeni že več kot 12 let. pa kar na lepem spet v šolske klopi, k zvezkom in knjigam. Lo ni tako enostavno. No, pa smo se že privadili.«
(Nadaljevanje na 5. str.)
Befoner Vjekoslav Blaži
GRADISOV VESTNIK * Stran 4
Inž. Marko Kadunc

(Nadaljevanje s 4. sir.)
Potem se spet nasmehne. >Veste, la.ie bi šel ven delat. Ampak, če Smo že tu, bomo vztrajali.«
In spet ga zapletem v pripovedovanje. sVčasih še kakšnih izrazov, ki sem jih bral v časopisih, nisem dobro poznal. Zdaj vem precej več. Jaz sem tesar, zdaj pa marsikaj vem tudi o delu zidarjev, be-tonerjev in drugih poklicev.«
»Kaj pa predavatelji? Ste zadovoljni z njimi?«
»O. zelo. Vse lahko pohvalim, kar Po vrsti. Če kaj ne razumemo, nam Jopo razložijo. Če je treba tudi dvakrat ali trikrat.«
Beloner Anton Jereb
»Torej vam bo tečaj koristil?«
»Kako da ne,« se preprosto odreže. »Saj imamo vsi interes, da se nekaj naučimo. In da čim več znamo. Saj smo ena sama družina.«
Da ne bodo rekli: »Kaj pa si delal?«
Tudi Avgust Belovič in Milan Majžir sta že stara »mačka« pri »Gradis«. Avgust je tesar in dela v podjetju že od leta 1948. Milan Pa je zidar pri »Gradis« sedem let.
Avgust pripoveduje o svoji stalni želji, da bi prišel v kakšen tečaj. DoOgo se je trudil, toda vedno je nekako »skozi padel«. Zdaj pa je le prišel y tečaj.
»Torej se vam je končno le izpolnila srčna želja?«
»No, delno,« odgovarja.
Potem pripoveduje o tečaju. Da je precej snovi in malo časa. Ni več vajen šolske klopi. Zato je zvečer precej utrujen. Toda zdržal bo. Veliko je pridobil. Morda bo lahko naslednje leto spet prišel v kakšen tečaj.
»Morda bom celo prišel v šolo za visokokvalificirane delavce? Če bodo dobili tako šolo v Mariboru,« se nasmiha Avgust in razkrije vrsto lepih, zdravili zob.
»V tečaj sem prišel kar s šilita,« pripoveduje Milan, ki dela v Ravnah, V torek so mi povedali, da bom šel v tečaj, v četrtek sem že bil v Ljubljani.«
»Ste veliko pridobili na tečaju?«
»Seveda, kar precej-več vem kot ■prej, ko sem prišel v tečaj. Povsod je glavno znanje. Saj nisem prišel sem, da bi tu sedel zastonj mesec dni. Če ne bi ničesar pridobil, bi moji tovariši na gradbišču rekli? »Kaj pa si delal v Ljubljani? Mar ni tako?« gg mi smeji.
Potem ga vprašam, kateri predmet mu bo največ koristil.
Zidar Drago Gergik
»Gradbeni elementi! In matematika!«
»Imate še kakšno pripombo?«
»Takšni tečaji so zelo koristni. To je pravilna pot. Ampak zdaj moramo še naprej. V nove tečaje. V gradbeništvu je vedno kaj novega. In s tem se moramo stalno seznanjati.«
Potem je še pripovedoval o predavateljih, ki so se zelo potrudili, in o obisku v betonarni, ki je ni šo nikoli videl. Pa o izpitu iz slovenščine, ki so ga menda kar dobro opravili pri prof. Peterci, čeprav že od leta 1948 niso drgnili šolskih klopi.
»In še to vam povem. Zdaj bomo tudi lože razumeli in zasledovali naš časopis. Včasih sem samo gledal tiste »cifre« in nisem dosti vedel, kuj pomenijo. Zdaj pa bo precej drugače.«
Zdaj bom marsikaj laže razumel
Tudi Janez Korpar in Drogo Gergik sta prišla v tečaj za pomožne ob ralo vod je. Janez Korpar iz gradbišča v Hrastniku, kjer je zaposlen kot tesar. Tudi on je na moč zadovoljen s tečajem in pravi, da je veliko pridobil, čeprav je snovi precej in se morajo v I i k o učiti.
»Spoznal sem tudi delo drugTTi poklicev,« pripoveduje zidar Drago Gergik. »Včasih sem delal samo na visokih gradnjah, zdaj pa imam precej znanja tudi o cestah, o vodnih gradnjah, o mostovih. In še o marsičem. Zdaj vem, da se na gradbišču ne bom več moral toliko mučiti. Marsikaj bom zdaj razumel veliko laže.«
»Kaj pa plača? Bo po tečaju kaj višja,« ponovim že nekajkrat zastavljeno vprašanje in postrani poškilim na zidarja iz Murske Sobote.
»O tem nam niso nič povedali. Morda bo kaj višja? Toda to ni najvažneje. Saj ne gre samo za-tistih nekaj dinarjev več ali manj.«
Da bo lahko zdaj še bolj napredoval, pripoveduje. To si je že dolgo na tihem želel. Napredek, znanje — to je nekaj. Vsak delavec si mora to želeti, da bi prišel do visoke kvalifikacije, do čim večjega znanja. Da bo lahko dobro delal. Potem bo tudi zaslužek dober. Vsak bo zdaj več vedel in bo lahko
Tečaj zn polkvalificirane cementarje v betonarni
tudi bolje delal. Podjetje jim je pri mnogi prišli v tečaj kar na vrat Res je. Kot ena družina so. tem veliko nudilo. Dobili so skripta, na nos z delovišč?«	S svojim prizadevanjem poveč-
imajo res odlične predavatelje.	.»N«, to je majhna pomanjkljivost, jCm znanju koristijo podjetju in
»In še nekaj je. Zdaj, ko bomo	tu jo bo moc v prihodnosti odpra-	juc]j	seijj,
prešli na delo po ekonomskih eno-	viti- Seveda bi bilo prav, če bi lahko	jn	skupnosti,
tab,« mi razlaga, »bomo lahko pred- tečajnikom že prej poslali skripta	Igor Prešeren
nost takšnega dela razlagali sezon-	na dom. Toda težava je v tem, da
skim delavcem. Stari sezonci samo	k skriptam ne moremo dobiti nstrez-
vprašajo: koliko bom imel na uro?	ne slike. No, skušali bomo tudi to	*	!p
Zdaj. ko imamo precej več znanja,	oviro nekako premostiti.«
pa jim bomo lahko razložili, da bo- Galerija portretov iz tečajev je s 3H||P'	1: '	gjl
do mogli še precej več zaslužiti, če tem zaključena. Anton in Vjekoslav, r||g|§|Pr	||||i|JsiAn
bomo v svoji ekonomski enoti delo Marko in Ivan, Osman in Viljem, bolje organizirali, če bomo znali Jernej, Avgust, Milan. In še in še. varčevati pri materialu in še marši- Več kot dve sto delavcev, tehnikov, kaj izboljšati.«	inženirjev. Mladi in že odrasli. V
tečajih na Pohorju, v betonarni, v r v	-	.	upravnem poslopju. In v tečaju za
lil S6 predavatelj inz. Sever kvalificirane zidarje, ki ga je organiziral Biro za gradbeništvo, pa še »Snov je res precej obširna,« je vrsta tečajev za polkvalificirane ob koncu »zasliševanja« dolge vrste zidarje na raznih gradbiščih. V St>-tecajmkov dejal predavatelj inž. štanju, kjer jih je 35, v Ravnah 22, bever, »vendar je tak program po- na Jesenicah 22. In kmalu se bo trebe n. Zdaj imajo tečajniki pre- začel še v Kopru, kjer jih bo tudi gled cez vse poslovanje, medtem več kot 20...
ko so prej poznali le svoje ozko V pičlih dveh mesecih nad 200 delovno področje. Ti naši kadri so ljudi v tečajih. Učenje in praktično zdaj nekakšni neoficialni kandidati izpopolnjevanje. Pri vseh prizade-za delovodsko šolo, v kateri naše vanje za večjim znanjem. Za na-podjetje štipendira precej slušate- predkom. In za večjo delovno sto-Ijev. Nasploh sem s tečajniki zelo rilnostjo.
zadovoljen Tudi ostali predavatelji »Saj simo kot ena družimo,« je so jih pohvalili, češ da so boljši dejal tesar Jernej Brenk, kot v prejšnjih tečajih. Z večjim »In s tem koristimo podjetju in zanimanjem so se lotili učenja.« sebi,« meni mladi betoner Vjekoslav »Kaj pa pravite k temu, da so Blaži.
Tesar Jernej Brank
Prispevek k razpravi o reformi strokovnega šolstva
V naši industriji prihaja zadnje čase vse bolj v ospredje potreba po obratnih vodjih — specialistih. Tu gre za vodje obratov, ki do najmanjših podrobnosti obvladajo tehnološki proces, torej, ki so predvsem odlični tehnologi in kot praktični poznavalci delovnih procesov tudi odlični organizatorji proizvodnje. Imenovali naj bi se obratni inženirji. Od obratnih inženirjev pričakuje torej naša družba večjo ekonomičnost in nenehno izboljševanje proizvodnih procesov, hkrati pa jim daje tudi večjo strokovno avtoriteto. Nedvomno bodo novo šolani obratni inženirji prinesli novega duha in poleta v našo industrijo ter ustvarili boljšo vez med inženirji — znanstveniki ali projektanti ter proizvodnjo.
Z GRADBICŠA STRAŽA — ROGATEC
PRESEŽEN PLAN
Zimski dnevi. Vreme hladno. Temperatura se vrti kar naprej okrog minus 15° C; dela stoje. Tako hladno vreme onemogoča, da bi hiteli z deli tako kot smo začeli septembra in oktobra.
Do danes smo vgradili že okrog 700 kubikov betona, i-zki pati im odvozili približno prav toliko zemlje ter zazidali okrog 34) m industrijskega zemljišča.
Čeprav smo dosegli v kratkem času, torej v troh mesecih dokaj lep napredek, še vedno nismo zadovoljni, ker smo predvidevali še večjo storilnost. Vzrok, da plana nismo še bolj presegli, je treba iskati v pomanjkanju materiala, transportnih sredstev in utesnjenosti gradbišča, ki ne dovoli, da bi si uredili večje zaloge materiala in s i (I el ov no pod roč j e razširili
Zn leto« je predvidenih del še za približno 30 milijonov dinarjev po predračunih, dejansko pa znašajo neizkoriščena sredstva še okrog 90 milijonov dinarjev.
Za vzgojo obratnih inženirjev imamo že danes v Zagrebu posebno šolo. Prav te dni pa je bila odprta taka šola tudi v Mariboru za obratne inženirje strojne in elektro stroke. Kot je videti, bosta strojna in elčktro stroka s tem že do neke mere zadovoljeni. Ne dvomimo, da bo to v korist tako proizvodnosti kot tudi ekonomike poslovanja, torej v korist vse družbe.
Kako pa v gradbeništvu? Tu ne mislimo le na razmere v naši republiki, temvpč v vsej državi. Je mar sedanji sistem šolanja prav gradbenih kadrov res že dosegel tako raven, da se ne bi dalo ničesar več spremeniti, dorlati ali dopolniti? Mar se naši kadri, tako inženirji kot tehniki, delovodje med študijem na fakultetah in v drugih šolah res že nauče vsega, kar bodo potrebovali v svojem poklicu? Neiskreni bi bili, če bi trdili. da je to že uresničeno. Na vseh teh šolali proučujejo le elemente in še te pogostokrat zaradi pomanjkanja časa le informativno. Kako dolga bi morala biti sicer študijska doba, če bi šola posredovala vse znanje! V sedanji dobi razvoja tehnike ni mogoče pričakovati. da bi bila ena sama oseba odličen konstruktor, hkrati pa tudi odličen tehnolog, odličen ekonomist in navsezadnje še odličen organizator proizvodnje. Že samo te zahteve daleč presegajo zmogljivosti ene, sicer temeljito in vsestransko izobražene osebe. Res so izjeme, geniji in prav ti potrjujejo to pravilo.
Gradbeništvo je stroka, ki ima vrsto posebnosti, je sila obsežno in je že tu potrebna precejšnja specializacija. Trdimo lahko, da ima od vseh proizvodnih vej najobšir-nejši register dejavnosti. Posebne so zahteve pri visokih gradnjah, drugačne pri nizkih, industrijskih, vodnih, in spet čisto drugačne pri proizvodnji gradbenih polfabrika-tov. Našteli smo nekaj najpoglavitnejših skupin gradbenega udejstvovanja, pa so že pri teh razlike sila velike. Vsak, že samo površen opa-
zovalec bo moral ugotoviti, da so ogromne, če ne že bistvene. Ne samo nemogoče, tudi nerealno bi bilo jiričakovati od povprečno sicer dobrega inženirja, tehnika, delovodje, da bi vse te panoge gradbenega udejstvovanja enako dobro obvladal in da bi mu bile vse enako pri srcu. Nujno je torej, da se v določeni panogi, ki »mu leži«, bolje poglobi v problematiko, jo skuša čim-prej dojeti in obvladati ter se na enem iz področij specializirati. Seveda je treba s tem delom na določenem področju nadaljevati pod raznimi okoliščinami in pogoji. Samo tako bo postal vsak izmed njih mojster svojega poklica.
Prav tu pa nastaja najveeja vrzel. S sistemom strokovnih izpitov in pooblastil, ki veljajo — mimogrede povedano — le za gradbeništvo že dolgo vrsto let, prav gotovo ne usmerjamo naših strokovnjakov na tako pot specializacije. Pomanjkanje gradbenih strokovnjakov, ki postaja že kronično, pa terja nadnormalno prizadevnost, skoraj redno pa tudi čez meje danih pooblastil. Ti primeri niso izjemni, ampak reden pojav in bodo verjetno tudi ostali, saj se je izkazalo, da je to v korist podjetju in skupno-
sti. Ti pojavi sc iz leta v leto večajo in nastaja vj^rašanje, kako te kadre, ki stopajo v ospredje, še tesneje navezati na pospešen napredek podjetja, kako njihovo pri-jDravljenost še racionalneje izkoristili v korist podjetja.
V gradbeništvu jih prav naša operativa najbolj potrebuje. To bi morali biti operativci, specialisti za določene vrste gradenj. Morda bi se dalo to uredili s postdiplomskini študijem kot v drugih strokah. Tako bodo operativni voditelji nedvomno, ko bodo zadovoljili svoje osebne ambicije po znanju, vnesli v operativo novega poleta, takega, kot ga pričakujemo od obratnih inženirjev v industriji. Ne teoretikov zaradi- teorije, temveč praktikov, ambicioznih in seznanjenih z našimi možnostmi, odločnih, željnih da v polni meri opravičijo večje zaupanje. To naj bi bili predvsem organizatorji delovnih procesov, organizatorji najsmotrnejše in naj-ekonomičnejše uporabe materialov, mehanizacije in delovne sile.
Kar pričakuje industrija od obratnih inženirjev, to bi morali bili v gradbeništvu operativni inženirji.
»GRADIS«RAVNE
pod drobnogledom
Gradbišče na Ravnali ima žele stalen značaj. To dokazuje dolgoletna dejavnost našega podjetja v tem kraju z letno realizacijo povprečno skoraj 400 milijonov dinarjev. Tukajšnja občina skupno z o-bema velikima podjetjima — Železarna Ravne rudnik Mežica pa podatkih zadnjih dveh let in letošnjega plana investira samo za gradbeno dejavnost okoli milijardo dinarjev. Poleg našega podjetja grade v občini Ravne tudi SGP >Dravograd«, »Stavbenik« iz Prevalja in režijske skupine pri podjetjih. Analiza našega gradbišča od leta 1953 dalje nam bo omogočila dobiti odgovor predvsem na dvoje vprašanj. Ali ima v perspektivnem razvoju našega podjetja edinica na Ravnali potgoje za svoj nadaljnji obstoj in uspešno de-
Leto:	1953	1954
Gradbena dela	276	312
Obrtna dela	119	108
Skupaj:	395	420
lo? V čem je vzrok za relativno dobro poslovanje te edinice skozi vsa leta?
V leto 1953 sem posegel zato, ker je to leto prelomnica za naše gospodarstvo. Sprostili smo se gospodarskega pritiska z Vzhoda in razvili smo tesno sodelovanje z drugimi državami. Sprostil se je sistem administrativnega vodenja in pozitivni rezultati gospodarskih organizacij so bili vedno bolj sad kolektivov in vedno manj raznih administrativnih posegov. Tudi statistična služba se poslužuje te letnice.
Najprej realizacija. V številkah (v milijonih din) so čiste gradbene storitve brez stranske proizvodnje, ki gre na Ravnah vsako leto v nekaj deset milijonov, brez prodaje materiala in storitve menz.
1955	1956	1957	1958	1959
302	114	139	237	335
64	44	69	117	322
366	158	208	354	657
Značilno je leto 1955. Že v letu obrtniških storitev, kar je vzrok 1955 se odraža zastoj v investicijski veliko število prevzetih del v letu dejavnosti v Jugoslaviji, ima pa po- 1958, ki so se lani zaključevala.
sledice tudi skozi leto 1957. V letu _ Vzporedno s tem je imelo pod- vzidava, betoni, armatura, ostrešja, teh del v 1959 pa je abnormalno visok nivo jetje sledeče število zaposlenih:	'	'	' 1	~ '
Leto:
Štev. zaposlenih
Panorama Raven, v ozadju Uršlja gora
za temelje, zasip, zidanje, ometi, skih del vzročno vezal na odstotek
dotičnem letu. Isto velja z,a
1953
437
1954
432
1955
368
1956
203
1957
200
1958
257
Ce zdaj pogledamo še produktivnost naše	edinice, je ta v tisoč din
Leto:	1953
Gradbeno	delo	631
Skupaj:	904
na zaposlenega takale:
1954	1955	1956	1957	1958
725	821	559	695	925
972	994	776	1040	1378
v letu nizkih			tstmmsmiism	
1959 341	sem dobil za vsako	leto določen ni-		indeks	100, v	ostalem	pa so	se cene
	vo s tem, da sem n.	pr. cene	zidar-	gibale takole:				
	Leto:	1953	1954	1955	1936	1957	1958	1959
	Zemeljska dela	100	107	99	101	120	120	128
	Zidarska	100	115	107	104	106	109	114
1959	Betonska	100	125	97	90	103	99	101
983	T e sa rska	100	129	109	112	97	103	114
1928	Skupaj;	100	120	103	102	104	105	116
cen (huda konkurenca pri malih investicijah), nekaj tudi zaradi držanja stalnega kadra. Taka politika je bila takrat pravilna, sicer danes ne bi uspelo edinioi poslovati tako pozi tivno. Posamezniki v našem podjetju najbrž vedo, kaj pomeni delati z novimi nepriučeninui delavci. ki poleg tega nimajo razvitega čuta za ves kolektiv, niso »GRADISOVO«. V letu 1959 niti ni realna proizvodnost na čiste gradbene storitve, ki je sorazmerno prenizka, niti na realizacijo, ki je previsoka. Kot rečeno: Lani je bilo veliko zaključnih del. Zelo pozitivno pa je dejstvo, da je kljub teinu proizvodnost pri gradbenih storitvah narasla v primerjavi z letom 1958. Seveda pa to ni popolna slika. Upoštevati moramo tudi gibanje cen.
Ko sem prišel do rezultata, sem se močno začudil. Vsi namreč vemo, da cene rastejo. Skok v cenah od leta 1953 do danes ni ravno majhen. Pri izračunu cen sem vzel 42 različnih najznačilnejših del — izkop
Porast cen je nekaj višji pri
Zaključek! Najbolj očitne so tri stvari:
1.	Dvig cen v šestih letih le za 16 %.
2.	Mirujoče cene v letih krize za investicije.
3.	Velik skok v letu 1954.
V letu 1954 smo obračunavali poleg terenskega dodatka tudi amortizacijo, ki pa ni bila niti v enotni ceni niti v faktorju; naslednjega leta pa se faktor ni povečal za obračunano amortizacijo, ki je znašala pri nas 70 % na neposredne plače.
meljskih delih zaradi strukture Zanimlva je morda udeležba posa-obračuna v zadnjih treh letih. Pri me;znih del. Tu je računana indu-zidarskih delih je porast cen nor- s,tri'ja ln družbeni standard približno malen, razen leta 1954., ki ga bomo enak? po 50 %. Odstotki se nanašajo posebej obravnavali. Velika nihanja cen pri betonskih delih je povzročilo gibanje cen cementa. Cena za en kg je znašala leta 1953 11 din, 1954 pa že 16 din. Leta 1958 pa je spet padla na 11 din, kar se odraža tudi v tabeli. Pri tesarskih delih se je leta 1957 z odredbo zavrlo stihijsko višanje cen lesa, s čimer so se cene teh del normalizirale.
za 7 let.
Zemeljska dela 13 %
Zidarska dela 28 %
Betonska dela 33 %
Tesarska dela 26 %
Ce zdaj pogledamo proizvodnost za gradbišče Ravne glede na cene, pa je bilo stanje sledeče:
Leto:	1953	1954	1955	1956	1957	1958	1959
Gradbena dela	100	96	126	87	106	139	135
Gradb. in obrtna	100	90	107	84	111	145	183
Delavsko naselje v Rušah, za katerega so žrtvovali mladinci 1550 prostovoljnih ur
RUSE-
iiaivec/i in naimoinejši sektor gradbenega vodstva Maribor
Pred tremi leti prav v tem času smo pričeli s pripravljalni- sel je, iz Ruš, naj večje slovenske vami deli na novem sektorju v Rušah. Tovarna dušika nam je si, raiS(te mesto. Po-tok, ki je stralio-zaupala po uspešni licitaciji zgraditev korund hale. Rok za do- val in poplavljal, so Gradisovi de-g ra d rte v tega objekta je bil zelo kratek, kajti strojna oprema lavci ukrotili in ga prisilili, da teče je ze čakala v tovarni, da dobi potrebno streho. Tudi vsa druga po strugi ki smo jo napravili in tlani oji tazna dela so bila pogodbeno tako določena, da je bilo od kovali z naravnim kamnom. V treh našega roka odvisno vse nadaljnje delo.	letih so tam zraLstle sodobne stano-
Nismo se ustrašili zaupane nalo- cev ln ustvarili smo za 160,600.000 J^^rčL51 dl^^evetorčk^^^V ^'e-ge, saj smo vedeli, da je od njene dinarjev gradbeno obrtniških del.	• m Vfn Knnin f|pi-nT - P -ri
izpolnitve odvisen naš'nadaljnji ob- Leta 1959 smo postali močnejši. Po- šestna“istanovauTke ^vhfslun-
vpreono smo imeli zaposlenih 144
To je najzaminivejši prikaz po- tiče vzroki drugje. Klasičen način rasla produktivnosti v indeksih. Ta gradnje stanovanj, ki ga žal naše porast v primerjavi s porastom cen projektantske arganizacije še vedno nam da precejšnjo razliko v prid nudijo investitorjem je cokla t proizvodnosti. Razen leta 1954, ko so gradbeništvu. Razumljivo tudi prebile cene visoke in število zaposle- jektant ni vsemogoč; industrija nih velJko in pa razumljivo spet v gradbenega materiala daleč zaosta-letu 1956, ko je bila nizka realizaci- ja z sosednimi državami v proizvod-ja, je edinica na Ravnah uspešno nji novih cenenih, polmontažnih in poslovala. Zelo zanimivo bi‘bilo vi- montažnih izdelkov. Upajmo, da se deti te številke v merilu podjetja, bodo kmalu vse edinice Gradisa Jasno je nekaj. Mnenja nekaterih poslužile obsežkov, ki jih je naše da smo dragi, niso utemeljena, podjetje prav tu doseglo. ,
Draga stanovanja niso po krivdi ali Na Ravnah so bile cene hašled-zaslugi gradbenega podjetja, temveč nje:
stoj v Rušah. Skupaj z vodilnim tehničnim vodstvom smo pred začetkom naredili podrobni terminski plan, po katerem je morala biti stavba pod streho od marca do 15. junija, to je v treh in pol mesecih. Ni še skopnel sneg, ko je na gradbišču postialo živahno kot v čebelnjaku. Pozno v noč so peli mešalci, vibratorji, žerjav je dvigal in se vrtel brez odmora, vmes pa so se cule bodrilne besede brigadirjev in
šestnajststanovanjske stavbe. Skupno smo do danes zgradili 90 dru-
delavcev in ustvmrili smo gradbeno žinskiU stanovanj in 8 garsonjer.
obrtniških dol za 193,000.000 dinar jev.
Tri leta so za nami in Za sabo smo pustili naša deta, ki so vsem v
katera so nam posebno družine tovarniških delavcev hvaležne.
Vsak Rušan pa je ponosen na lepo kinodvorano in sodobno telovad-
		1953	1956	1959 ,
Izkop za temelje z odvozom	m’	950.—	920,—	1160,—
Zidanje v cem. 1:3 s prenosi	m*	8510,—	8210,—	8870,—’
Omet zido v v am. nad 5 m2	mJ	220,—	240,—	360,—
Omet fasade — feranova	mJ	500,—	480,—	560,—
Armatura do & 12 mm	kg	126,—	120,—	137,—
Beton temeljev	m3	6200,—	5600,—	6000,—
Konstrukcijski beton	m3	9200,—	8000,—	8500,—
Ostrešje	m2	1800,—	2100,—	1800,—
Dvostranski opaž	ms	600,—	705,—	735,—
Fasadni oder	m2	240,—	300,—	330,—
ponos. Če danes prideš popotnik v nioo, kar je prav tako delo Gradiso- , v cfnail Zi\ 'sto ■ Ruše, kjer si zadnjič bil prod tremi vih delavcev. Kinodvorana s 330 se- tedenskega dodatka, ki
V cenah za leto 1953 je ca. 10 %
je po
leti, boš lahko videl naše. delo, naš deži in telovadnica sta objekta, ki trud, izpolnjene naloge »Gradiso- jih v Sloveniji smatrajo za ene izvili« delavcev. Na vzhodnem deln med najlepših. Dragi popotnik, še tovarne dušika stoji svetla dvora- veliko le drobnih del. ki jih je naš
napravil,
Za edinico na Ravnah je morda zanimiv še podatek o zaposlenosti
situacijah obračunaval posebej na tehničnega kadra. V tabeli je naj-koncu.	prej njihovo število, nato pa reali-
zacija na enega v milijonih.
se vrtijo zato, da pridemo do ko-runda, ki smo ga poprej za drag denar uvažali. Zraven stoji lepa zgradba, v kateri imajo delavci sa-
za
takrat boš imel kaj videti in znal nam boš, da smo slavo in renome naj večjega gradbenega podjetja v državi častno zastopali. Tudi v bodoče se bomo potrudili, saj vemo, da z delom gradimo sebi in tistim, ki bodo prišli za nami, lepše
Leto:	1953	1954	1955	1936	1957	1958	1959
Tehn. in ing.	9	8	9	7	5	4	4
Delovodje	7	8	9	7	6	5	5
Realizacija tehn.	44	53	41	23	42	89	164
na enega delov.	56	53	41	23	35	71	131
Da se vrnem k našim vprašanjem. Vsekakor imajo ravenski Gradi-
Zgradba je rastla kot goba po dežju Tu se vrti na stotine motorjev, ki ...................
m postavljen terminski plan je bil pravočasno izpolnjen. Zasvetila se je streha na objektu.
Slavili smo zmago, investitor je o_________,
bil navdušen, pota so nam bila od- nitarije, garderobe in prostor prta ln vedno nove naloge smo do- —1:-~	v 1 1	'	’
bivali, ki pa v primerjavi s prvo ni-
so bile talko težke, prav zato, ker je padno vodo v Dravo, bil začetek tako naporen. Z novimi nalogami pa je rasla tudi naša moč, večalo se je število ljudi, raslo je delavsko naselje, ki se je od začetnih lesenih barak spremenilo v le-	...	_ ____ ___________
po zidano delavsko naselje. ^Že v žgejo fluorescenčne luči najnovejše- čakajo naloge, še nekaj let bo lab- dis in za našo deželo v ožjem in rejeni in tako naprej.
ga tipa, ki dajo še bolj svečan iz- ko ostal ta kolektiv skupaj in se širšem smislu. Uspehe ima edinica ™ gded. Poglej še na desno od ceste: tudi v bodoče boril, da bo ostal med zaradi kadrov, ki jih ima od delav-
z našimi investitorji. Vodilni kader tja do brigadirjev je znal zaintere-
malico. Nedaleč od tu je položen življenje.
glavni zbiralni kanal, ki odvaja od- Že letos bomo pričeli z gradnjo sovci pogoje, da s svojim delom sirati delavce za izredne napore, dno vodo v Dravo.	_	apnenic, pri katerih znašajo samo	prav v tem kraju uspešno gradijo	Redki so celo delavci, ki bi bili pri
Obrniva se sedaj, popotnik, proti	gradbena dela ca. 70.000.00i0, priprav-	še naprej. Železarna na Ravnah v	nas neprizadeti pri delu. Delo je or-
železniški postaji, slabo cesto je za-	lja se pa tudi že investicijski pro-	celoti, topilnica za rudnik v Mežici	ganizirano vedno tako, da eventual-
menjala nova, široka, tlakovana, ki	gram za gradnjo tovarne fosfata,	in celo naselje Cečevje je sad na-	ni zastoj sproži verižno reakcijo:
se priključi v Selnici na cesto za	katere gradbeni stroški bodo zna-	porov, ki so jih naši ljudje skozi	ukrepa se hitro in kar ni v moči
Maribor. Ko pade prvi mrak, se pri-	šali več sto milijonov. Torej še nas	leta prispevali za ta kraj, za Gra-	podrejenega, mora to narediti nad-
>~v - ^	^ —	~	~	“	^»o Iz" o T nnl/v.rm c-«-» n/vlz-nC lr\4	J A	1 o V»	/T, 1	1 *-*	-» -	X	d ^ X	1	_ — X I ^__ t »	_IJGrii lil ko II cl I* C J
To leto imamo namen začeti gra-
delavcev in	ustvarili	smo	gradbeno	tam stoji obnovljena industrijska	najmočnejšimi in najboljšimi. Pre-	cev do vodilnih uslužbencev, način	čakuje, da bo delavski svet odobril
Oto tonskih	dei	za	150,000.000	dinar-	sola, ki je letos postala srednja teh-	pričani smo. da bomo vse naloge iz-	skupnega življenja in prirodne vezi	potrebna finančna sredstva, posebno
j'6y. iNiasil^ciiii j o leto jg riaisa moc SG' HiisJca tKGiriijKa. solci.	vrcfMmli +nV,n. ri 1-i.n.nin iimr<ac+i+./->nTii ■»>-> /-» ,-1 «-> j	,,„i.. xi— „ „!	x: _x „ x  i - i • iv t-»
prvem letu našega dela v Rušah smo imeli povprečno zaposlenih 112
narasla in povprečno število ,zapo-	., ,	t ____
slonih se je dvignilo na 1212 dela v- nemu Pohorju, tam raste novo na«!
,	- v	.	vrševali tako, da bomo investitorju, med delavci in uslužbenci — širše še zato ker je občina Ravne v svo-
oedaj pa se pogled proti žele- podjetju ki sebi v ponos.	vzeto dobri odnosi, ki so vzpodbud- jem planu tudi predvidela prav i
ni za delovni elan ter dobri odnosi ta namen denar za sodelovanje.
Oton Roškar
Ekonomske cene komunalnih uslug
Med vsemi točkami dnevnega reda na zasedanju delavskega sveta našega podjetja dne 25. II. t. 1. je dvignila največ prahu razprava o uvedbi ekonomskih najemnin za stanovanja v naših delavskih naseljih.
S prvim januarjem t. 1. so bile v naši državi uvedene ekonomske najemnine po znanem sistemu točkovanja stanovanjskih prostorov. V ta namen so bili regulirani tudi osebni dohodki vseh državljanov, ki se nahajajo v delovnem razmerju in tudi upokojencev tako, da se s t. januarjem 1960. zvišajo tarifne postavke za 4 % od bruto zneska ali za b'A % od neto zneska.
Iz navedenega torej sledi, da je ureditev stanovanjskih najemnin tudi v naših naseljih nujna in tudi v moralnem in materialnem oziru upravičena. Nevzdržno je namreč, da bi podjetje iz neekonomskih najemnin ustvarjalo izgube. Takšne izgube bi bilo smatrati za osebne prejemke v naturi in bi bilo na takšne izdatke potrebno odvajati še vse dajatve kot so družbeni prispevek, prispevek za socialno zavarovanje in dopolnilni proračunski prispevek kar bi izgubo le še povečalo in občutno bremenilo naš skupni plačni sklad.
Pomisliti je dalje treba, da bi takšno prekomerno črpanje plačnega sklada iz neekonomskih najemnin v naših delav-t skih naseljih in neekonomskih cen za hrano v naših delavsko-uslužbenskih restavracijah nujno naletelo na odpor in negodovanje tistih članov našega kolektiva. ki teh uslug naše komunalne dejavnosti niso deležni. S takšno politiko bi ustvarili neenak položaj za člane našega
kolektiva, kar bi v nemali meri povzročalo vročo kri.
Iz obrazloženega torej sledi, da je odločitev upravnega odbora in delavskega sveta podjetja, da se z 20. februarjem t. 1. uvedejo ekonomske najemnine, ki so bile pripravljene s skrbno analizo stroškov in realizacije v devetih naših delavskih naseljih in delavsko-uslužbenskih restavracijah v preteklih letih, pravilna. Bodoče najemnine naj bi torej znašale:
za ležišče v baraki slabše vrste 700 din mesečno
za ležišče v baraki boljše vrste 1.000 din mesečno
za ležišče v samskem domu 1.800 din mesečno brez kurjave.
Za kategorizacijo posameznih objektov v naseljih pa je bila imenovana posebna komisija, ki jo sestavljajo tov. Božo Debevec in tov. Janez Škofič ter po en član delavskega sveta prizadete organizacijske enote.
H gornjemu pripominjamo, da so druga podjetja zadevo okoli novih najemnin uredila že s 1. januarjem t. L, medtem ko veljajo pri nas šele od 20. februarja tako, da je bojazen glede fluktuacije delovne sile več kot neupravičena.
Da zadeva ni tako boleča, kot bi jo hoteli prikazati nekateri nepoučeni ali morda osebno prizadeti, ki skušajo s svojim ozkim gledanjem in negodovanjem negativno vplivati na nepoučene, naj jih opozorimo še na terenski dodatek. Terenski dodatek je poseben dohodek, ki ga prejemajo skoraj vsi prizadeti kot nadomestilo za večje stroške, ki jih morajo plačevati za komunalne usluge na terenu.
Ta terenski dodatek, na katerega funkcijo nekateri zelo radi pozabljajo in ga istovetijo s tarifno postavko, v večini primerov zadošča že sam po sebi za pokrivanje komunalnih uslug.
Da bi podjetje vzpodbudilo delavce za delo po normah, ki bi jim omogočilo boljše zaslužke in s tem v zvezi višji standard, je delavski svet sklenil zvišati tarifno postavko pri dosezanju norme od dosedanjih 5 % za nadaljnjih 5 %, to je na 100/o.
Mimo tega je sklenil delavski svet, da bo tudi v letu 1960 dopolnilni družbeni prispevek, ki ga je predpisala večina občin do 10 % od rednega proračunskega prispevka in bi ga morali plačati delavci sami, prevzelo podjetje. Pri tem sklepu je delavski svet podjetja vodila misel, da naj bi naši delavci za enako delo prejemali enake prejemke. To načelo pa bi bilo kršeno, ker so razni občinski ljudski odbori, na katerih teritoriju se odvija naša dejavnost, predpisali različne stopnje dopolnilnega proračunskega prispevka in z različno časovno veljavnostjo, medtem ko ga nekateri ljudski odbori sploh niso predpisali.
Poleg navedenega je delavski svet podjetja priporočil vsem prizadetim enotam in delavskim svetom po gradbiščih, naj izkoristijo vse notranje rezerve za znižanje stroškov komunalnih uslug. Marsikje bi se s pravilnim odnosom do družbene lastnine mogli prihraniti težki tisočaki. Pomislimo samo na to, kako posamezniki, ki žal niso redki, še vedno ravnajo z našo opremo in posteljnino, po nepotrebnem gorijo luči, uporabljajo električne
peči in kuhalnike, po nepotrebneni ločijv vodo, potratno se ravna s toplo vodo itd. itd. Tudi z boljšim vzdrževanjer.; snage in reda po naseljih bi morda mogli kaj privarčevati pri snažilkah in s tem znižali naše stroške. V delavsko-uslužbenskih restavracijah bi bilo potrebno prav tako uvesti delo po normah in morda tudi uvesti samopostrežbo. Z dobrim zgledom in prepričevanjem ter z vzgojo bi se dalo . še marsikaj prigospodariti. Vse navedene stvari se zdijo morda malenkostne-in ne-važne, toda s štednjo in pravilnim odnosom do skupne lastnine bi mogli znatno znižati stroške naših komunalnih uslug in na to tudi ceno zanje.	, ,
Za ceno hrane v delavsko-uslužbenskih restavracijah delavski svet podjetja ni predpisal enotnega cenika, temveč je to prepustil kolektivom samim in delavskim svetom posameznih enot. Razumljivo je, da nekje želijo preprostejšo, drugje zopet boljšo hrano, zaradi česar seveda ni mogoče določati enotne cene. Velja pa naj načelo, da zaradi delavske prehrane podjetje ne sme trpeti izgub.
Iz vsega navedenega sledi, da delavski svet podjetja pri reguliranju cen za stanovanje ni ukrepal administrativno, temveč je po temeljiti analizi stroškov in ob upoštevanju finančnih zmogljivosti naših delavcev ter z upoštevanjem koristi vseh prizadetih določil najemnine, ki so moralno in ekonomsko upravičene.
Na nas vseh pa je, da z razumevanjem sprejmemo te odločitve in vsak po svojih močeh prispevamo k zniževanju stroškov.
Božo Debevec
SE O OBČNEM ZBORU ABSOLVENTOV DELOVODSKIH IN MOJSTRSKIH SOL
^obrazna zd
mMm
l B Bi fj
' JLU w

iiim

Predvsem bi radi povedali, da je bila krilika občnega zbora delovod-skih in mojstrskih šol povedana javno, in sicer na plenarnem zasedanju Republiškega odbora sindikata kovinarjev Slovenije, kjer je o tem govoril predsednik Zveze delavskih in ljudskih univerz Slovenije. Pa tudi na plenarnem zasedanju so bila iznesena načela, ki smo jih zagovarjali v odgovoru na dopis tovariša IPeita. Potemtakem le lahko sodimo, da je našel omenjeni občni zbor od-tnev v javnosti, o čemer je bilo pisano med drugim tudi v časopisih.
Zlasti pa bi radi naglasili, da odgovor ni bil namenjen osebno tov. Weiiu, saj ni storil drugega, kot da je povedal to, kar so govorili na občnem zboru. Zato bi bilo napak, če bi te stvari jemali osebno.
Nedvomno je glede strokovnega izobraževanja še vrsto nejasnosti in prav sedaj smo v obdobju, ko se vse te stvari javno razpravljajo in razčiščujejo. Napredne socialistične sile se glede strokovnega izobraževanja zavzemajo za to, da je kvalifikacija bot jo zdaj še vedno pojmujemo v znanih štirih kategorijah od nekvalificiranih do visokokvalificiranih delavcev, že preživela in da ne ustreza razvoju sodobne industrijske proizvodnje. To ni morda neka naša
posebnost, posebnost naše družbene ureditve, saj so prišli do tega spoznanja tudi v kapitalističnih državah, kjer so te zadeve še bolj potencirane, saj delujejo stihijski zakoni blagovne proizvodnje o dosti bolj surovi obliki kot pa v našem družbenem redu, kjer računamo tudi z vlogo subjektivnih socialističnih sil. Gre torej za to, da tako izobraževanje, ki bi stremelo za pridobivanje papirnatih kvalifikacij, ne ustreza današnjemu času, da proizvodnja in njena ekonomika take razvrstitve delavcev na te štiri kategorije ne prizna, saj je vsak plačan po svojem delu, po svojem prispevku v dohodku podjetja ne glede na to, kakšna spričevala ima. Naj znova ponovimo tisto tezo, ki smo jo zapisali že zadnjič, da samo zalo, ker ima nekdo v žepu spričevali, še ni upravičen do večjega zaslužka in boljšega delovnega mesta. Prav to pa je tisto bistveno, kar je bilo kritizirano v razpravah o tem občnem zboru.
Potemtakem se ne moremo sklicevati na večletno tradicijo šole, še manj na to, da ima sedaj šola nižji rang, kljub temu, da je ostal program nespremenjen in čeprav imajo lake šole še v drugih republikah. Kdor tako razmišlja, še ni doumel vsebinskih sprememb o našem go-
spodarskem in družbenem razvoju, saj prav taki argumenti dokazujejo, da se bo treba še močno truditi, da bomo spremenili mnenje o strokovnem izobraževanju. Tega pa ni moč spremeniti čez noč, kot ni moč spremeniti čez noč sistema. To bo dolgotrajen boj, v katerem pa si moramo stvari nenehno pojasnjevati in si prizadevati, da bo tako mnenje zavestnih socialističnih sil prodrlo do slehernega delavca. Saj se danes delavci še kako prizadevajo za take kvalifikacije, ker jih sam sistem sili v to, ker je od tega še vedno odvisna tarifna postavka, ker je samo podjetje zaradi sistema minimalnih osebnih dohodkov še vedno stimulirano za papirnate kvalifikacije, saj je minimalni osebni dohodek zgrajen na teh štirih kvalifikacijah in je to temeljni instrument, po katerem se deli dohodek med podjetjem in skupnostjo itd. Cela vrsta elementov starega je še torej, ki temelje na kvalifikacijah. Toda mi se moramo zavedati, da to ni dobro, da je to treba spremeniti, vemo tudi, zakaj je treba to spremeniti, graditelji socializma imamo glede tega jasno postavljene cilje. Gre le za to, da jih uresničujemo, kolikor le moč v vsakodnevni praksi socialistične graditve, ne naenkrat, ampak postopoma.
T _ L
m
jr 1

C


dežotif
Neka naša edinica je uporabljala na delovišču diafragmo- črpalko s pogonskim Diesel motorjem »Aran«. Brez vednosti šefa gradbišča, strojnega referenta in oddelka za mehanizacijo pri CO je sektorski tehnik stroj posodil nekemu drugemu gradbenemu podjetju brez kakršne koli pogodbe.
S tem je bila zagrešena prva groba napaka. Stroj so uporabljali pri tujem podjetju brez pravega strokovnega nadzorstva. Druga napaka. Posledica? Ker tuji strojnik ni poznal tega motorja, ni mazal potrebnih strojnih delov. Strojnik bi moral od časa do časa priviti mazalico (stauferico) in tako do poškodbe motorja ne bi prišlo.
S slike, ki jo priobčujemo, je razvidno, kateri deli motorja so se poškodovali. Steblo ventila, ki teče po vodilu v bloku, ni bilo mazano, zato se je ventil zataknil v vodilu tako, da se ni mogel več povrniti v svoj položaj. Zato je bat udaril v ventil in ga odlomil v vratu (1). Odlomljeni del je padel med bat in glavo motorja, kar je povračilo nadaljnje poškodbe. Zgornji del bata (2) se je prebil in je nastala v batu luknja. Bat je torej uničen, razbila se je izgorevalna komora (3), deformiral nosilec vbrizgalne šobe (4), razbil sedež izpušnega ventila (5), zvila se je ojnica (6) in zaradi vsega tega prav gotovo tudi deformirala motorna gred.
Omenjeni deli se zaradi hudih poškodb ne dajo popraviti in je treba vse dele z motorno glavo vred nabaviti nove. Škoda, ki je nastala zaradi tega, ker ni bil samo en del stroja mazan, znaša ca. 100.000 dinarjev.
Krivdo iskati kje drugje, bi bilo nesmiselno. Komisija, ki si je poškodbo ogledala, je ugotovila, da je vzrok samo v tem, ker omenjeni ventil oziroma 'vodilo ni bilo mazano
Kolikor podjetje, ki si je stroj izposodilo, ne bi bilo pripravljeno poravnati nastale škode, bi lahko
nastal spor zaradi poravnave škode, ker ni bila sklenjena o posojilu najemna pogodba.
Podjetje, ki je poškodovalo omenjeni motor, ga je pripeljalo v popravilo v Centralne obrate v Ljubljani, kjer pa se je po naključju ugotovilo, da je to pravzaprav motor, ki je last podjetja. Šele na osnovi te ugotovitve smo začeli raziskovati, kako je ta motor prišel k tujemu podjetju.
Tuje podjetje, ki si je od nas izposodilo stroj, bi moralo, če bi poznali najemne pogoje in kolikor bi bila sklenjena pogodba o najemu stroja, obvestiti sektorskega tehnika, ki je posodil stroj, da bi pri-<■ javil okvaro referentu za zavarovanje (strojelom).
Iz tega primera se lahko naučimo naslednje:
1.	strojev ne posojevati drugim podjetjem brez vednosti šefa gradbišča, strojnega referenta gradbišča in oddelka za mehanizacijo CO;
2.	za stroje, ki se posojajo, se sklene najemna pogodba in priloži najemne pogoje;
3.	s strojem je potrebno posoditi tudi našega stroj nika;
4.	vse strojelome je potrebno prijaviti referentu za zavarovanje pri CO (tov. Mrakova).
Mislim, da je opisani primer dovolj poučen in naj služi predvsem našim sektorskim vodjem, ki posojajo stroje raznim podjetjem in s tem povzročajo zmedo o evidenci strojev. Ob zadnji inventuri osnovnih sredstev je bil ugotovljen primanjkljaj strojev, za katere smo prepričani, da niso bili ukradeni, temveč so jih posodili tujim podjetjem brez kakršnihkoli najemnih pogodb. Pripominjam pa, da reverzov za posojanje strojev sploh ni, temveč so edini dokument o posojilu stroja najemne pogodbe. S temi pogodbami so regulirani vsi odnosi v raznih primerih. Ce bomo pravilno delali, ne bo n»kakih nepotrebnih zapisnikov in s tem v zvezi tudi ne raznih sankcij.
M. A.
Skladiščna služba
Predpisi o finančnem in materialnem poslovanju so z dneva v dan sitrožji. Za vodenje evidence o gibanju materiala za celotno podjetje je potreben ogromen aparat. To terja posebno delo, saj je treba točno evidentirati ves prejem in vso porabo materiala po stroškovnih mestih.
Povečanje števila kadrov v materialni službi več ali manj ni utemeljeno. Delo bomo izboljšali le z enotnim poslovanjem, predvsem pa z dobro organizacijo dela ter strokovnim izobraževanjem kadrov v v skladiščni službi.
Centrala podjetja je izdala kratka navodila o vodenju evidence materiala in drobnega inventarja. Navodila so proučili s skladiščniki in materialnimi knjigovodji na enodnevnih seminarjih v Ljubljani, Mariboru in Celju. Seminarjem je pri-sotvovalo 92 skladiščnikov in materialnih knjigovodij vsega podjetja. '
Čas je bil kratko odmerjen, udeležba zadovoljiva in zanimanje je bilo veliko. S tem še ni rečeno, da smo nudili vse probleme materialne službe. Nujno je, da skladiščnikom v bodoče nudimo vsestransko strokovno pomoč. Pomoč bo uspešna le, če bodo gradbena vodstva in vodstva gradbišč ia kader nenehno inštruirala in nadzirala.
Dobro poslovanje je odvisno od sodelovanja med tehničnim in komercialnim sektorjem. To sodelovanje pa se zrcali predvsem na samem gradbišču. Delovodja in skladiščnik morata vsestransko sodelovati, vendar brez vsake familiarnosti. Skladiščnik je za zaupani material osebno kazensko in materialno odgovoren. Razumljivo je, da je disciplinsko odgovoren delovodji in sektorskemu vodji, v materialnem pogledu pa je popolnoma samostojen. Njegova osnovna naloga je, da gradbišču preskrbi potreben material, izposojuje drobni inventar m prilagodi celotno skladiščno službo potrebam gradbišča. V nobenem primeru pa skladiščnik ne more mani-pulira/ti z materialom, ne da bi imel ustrezne dokumente.
Za material, ki je vskladiščen v pokritem ali odprtem prostoru (les, opeka, pesek, betonske cevi itd.), naj bi bil delovodja soodgovoren, saj se material izdaja po njegovem nalogu. To je mišljeno v toliko, da
poskrbi za ograditev gradbišča, da daje skladiščniku sproti potrebne podatke o uporabi in sodeluje pri mesečnem ocenjevanju porabe množičnega materiala. Delovodja podpisuje dobavnice za dnevno izdano drobni material in množični material, ki ga mesečno razknjižujemo. Razumljivo je, da s podpisom dobavnice kot dokumenta za razknji-ženje ne potrjuje prejem tega materiala, temveč le potrjuje, da je bil material dejansko vgrajen v objekt. Glede tega ni odgovornost delovodje nič manjša od skladiščnika. Pravilni poslovni odnosi bodo odpravili marsikatero nepravilnost, materal-n*o poslova.naje pa bo vzorno : vodeno.
Skrb za pravilno vskladiščenje materiala ter varčevanje ni le pravilo, ampak dolžnost skladiščnika in drugih, ki rokujejo z materialom. Material smo dolžni pravilno vskla-diščiti, da ne izgublja uporabne in denarne vrednosti. Ogromne važnosti je, kako rokujemo z lesom, saj vsi vemo, koliko nas stane. Zato ga moramo pravilno vskladiščiti in racionalno trošiti, da podaljšamo njegovo uporabno dobo.
Našim skladiščnikom so zaupane denarne vrednosti kot blagajnikom, tudi pogoji dela so več ali manj težji. Ni dovolj, da pri izbiri skladiščnega kadra pazimo predvsem na poštenost. Skladiščnik mora poznati posamezne vrste blaga, način vskla-diščenja in tehniko poslovanja_ predvsem pa mora znati rokovati z materialom kot dober gospodar.
Inventurni popisi ob koncu leta 1939 so nas zatekli tehnično precej nepripravljene. Vsklajevanje knjižnega stanja z dejanskim nam bo dalo več dela kot sicer, ker na to med letom nismo dovolj pazili.
Brez dobre skladiščne evidence si ne moremo zamišljati točne evidence v materialnem knjigovodstvu, še manj pa v finančnem. Zaloge močno vplivajo na zaključni račun podjetja, tudi zalo je materialna služba tako pomembna.
Kot že rečeno, z izdanimi navodili za materialno poslovanje še nismo rešili problema. Zajamčili smo si le enotnost poslovanja in zakonitost. Tudi to je korak naprej. Občasna instrukcija in kontrola skladišč pa mora najti svoje mesto le v uspešnem in vzornem delu.
Niko Višnnr
Sistem »Rottinehuit« — montaža
Kot v mnogih drugih delolaR si tudi na Holandskem prizadevajo, da bi čimhitreje in čimeeneje gradili. K temu je pripomogel tudi razvoj novih metod gradnje.
V prvih povojnih letih je mnogo gradbenih podjetij in arhitektov pričelo poskušati okrog štirideset sistemov netradicionalne gradnje. Tako so v nekaj letih zgradili na ta način ca. 65.000 stanovanj. Izvedbe vseh teh sistemov niso bile najbolj ekonomične, vendar se je pokazala pozitivna stran nekaterih. Primanjkujoč gradbeni material, opečne izdelke in les so pretežno zamenjali z betoni z dodatki lahkih materialov. Iz ruševin še danes pridobivajo opečni zdrob, uporabljajo ga za enozrnate betone. Prednost teh sistemov je tudi v tem, da se je z novimi metodami znatno zmanjšalo število zaposlenih na gradbišču. Pri montaži glavnih elementov je bilo moč postopno zamenjati manjkajoče kvalificirane delavce z nekvalificiranimi.
Od navedenih prvotnih sistemov se jih je v konkurenci obdržalo in izpopolnilo le osem. Vsako večje gradbeno podjetje ali gradbena družba s svojim sistemom ali patentom še dalje izpopolnjuje in poenostavlja posamezne ali celotne konstrukcije, ki se delijo v montažne elemente, in tako z minimalnimi stroški spreminjajo betonarne v stanovanjske tovarne. Začetih objektov med gradnjo ni mogoče spreminjati. V zvezi s tem se izognejo nepotrebnim stroškom, ker so elementi v stanovanjski tovarni v glavnem že izdelani.
Nadaljnji važen činitelj industrijske gradnje sta točno normiranje in tipizacija. Pri tem zavzemajo važno vlogo tudi analitiki. Po predračunu in po pokalkulacijah
Nakladanje montažnih elementov
ugotavljajo dobičke in stvarne stroške gradbenih storitev. Da ne pride do nezaželenih podatkov, analitiki 14-dnevno ali tedensko ugotavljajo in primerjajo finančni in terminski plan po izvršenih količinah in izplačanih mezdah.
Po teh podatkih je možno prevzemati nova dela po vnaprej točno določenih cenah iste ali slične tipe. Omenil sem 8 sistemov gradnje, vsak od teh se razlikuje po načinu montaže, delno v osnovnem gradbenem materialu in tudi po razvrstitvi stanovanjskih prostorov.
Sodelovanje med arhitektom in izvajalcem gradbenih del je velikega pomena. Večletne pogodbe z investitorjem, izvajalcem in arhitektom omogočajo tesnejše sodelovanje. Arhitekt spozna kvalitete izvajalca, njegovo strojno opremo in organizacijsko sposobnost. Pri izdelavi detajlov za montažne elemente sodeluje z gradbenim vodstvom, s tem odpadejo razne pomanjkljivosti. Vgrajene instalacije vozijo po najkrajši poti do mesta uporabe. Zato odpadejo pri montaži neprijetnosti pri vezavi.
Industrijska gradnja že v večji meri izpodriva tradicionalen način. Saj je neprimerno večja produktivnost, tudi stroji so bolje izkoriščeni pri montažnem sistemu. Izvež-banost delavcev je na višku, ker določene brigade že leta opravljajo vedno enako delo.
Stanovanjska tovarna — sistema »Rottinghuit«
zato že poznajo v detajle celoten proces montaže. Tudi tehnični in delovodski kader daje zavidanja vreden doprinos na samih deloviščih z dobro organizacijo, sistematičnostjo dela, s treznim presojanjem in s sa-moiniciativo. Pravilen odnos do podrejenih harmonično povezuje delavce z vodilnim kadrom in ustvarja medsebojno zaupanje, zaradi česar tudi uspeh uspeh ne izostaja.
Cene stanovanj posameznih sistemov so se v zadnjem času že močno zbližale. Če vzamemo na primer normirano delavsko stanovanje s povprečno 100 m2 ali 260 mV'se giblje cena od 15.000 do 17.000 guld. Dober del te razlike odpade tudi na samo fundi-ranje in transport za oddaljena gradbišča od betonarn ali stanovanjske tovarne. Nadalje se v nekaj primerih ta razlika zalo izenači, če upoštevamo, da je gradnja pri nekaterih sistemih zelo hitra. S tem se skrajša doba zavarovanja objektu, ki je med gradnjo zelo visoka, amortizacija pa nastopi hitreje po vloženem kapitalu.
V primeru prodaje stanovanj, kapital hitreje kroži in se vrača nazaj investitorju. Tu je nekoliko faktorjev, ki upravičujejo trenutno razliko dražjih gradbenih storitev.
Nekoliko podrobnosti industrijske gradnje posameznih sistemov nam daje naslednjo .sliko. Dva 32-stanovanjska montažna bloka nam služita kot merilo za čas gradnje do III. faze. Izvzeti so temelji in temeljne plošče.
Sy$tem AIRIY: montažna gradnja z malimi bloki, zunanje lice tvori hkrati fasado, so votlaki. Mešanici betona dodajajo lahke žlindre. Po naročilu dodajajo fasadnim elementom tudi barvo. Strop tvorijo polne križem armirane plošče. Balkoni in stopnišča so montažni. Zaposlenih 14 delavcev, čas gradnje 2 meseca.
System B. B. B.: montažna gradnja z malimi elementi (votlaki) k mešanici betona dodatek lave in žlindre. Predelne stene so montažne, 10 cm debele. Stropna konstrukcija, montažne betonske plošče z zračnimi kanali, dodatek žlindre. Širina stropnih elementov 134 cm, spodnja ploskev oziroma stropna, gladek beton, kateri se pri izgo-tavljanju samo pobeli s kristalnim apnom. Balkoni, podesti in stopnišča so montažni. Fasada obložena s fasadno opeko. Čas gradnje 7 tednov, zaposlenih 18 delavcev.
System B. M. B.: montažna gradnja s srednje velikimi elementi. Višina elementov tvori polovico etaže. Osnovni material je eno-zrnat opečni beton. Zunanji elementi so s sidri vezani na strojno izdelani polopečni fasadni zid, z vmesno zračno izolacijo. Strop in podeste tvorijo montažne, gladko izdelane plošče z zračnimi kanali. Stopnišča in balkoni so montažni. Strop ostane neometan. Predelne stene so iz lava elementov debeline 5—10 cm. Zaposlenih 8 delavcev porabi za gradnjo 6 tednov.
System COIGNET: montažna gradnja z velikimi elementi. Tvorijo etažno višino, v širino pa po eno steno v stanovanjskem prostoru. Obodni elementi so sestavljeni oziroma vezani iz izolacijskega betona, plast trdnega betona in kot fasadni sloj, drobno zrnat prani prodec. Strop so montažne plošče z gladko površino brez ometa, med nosilnimi rebri je kot polnilo lava-beton. Stopnišča, podesti in balkon so montažni elementi. Čas gradnje traja s 6 delavci 5 tednov.
System KORELBETON gradnja in montažna. Prednost tega sistema od tradicionalnega načina je v dobro izdelanih montažnih opažih. Obodne stene in plošče za opaženje so v dolžini dilatacije ali celotne etaže. Tako zaopažene etaže zabetonirajo z enozrnatim opečnim betonom do plošče. Debelina opečnih zrn je v meji od 15—24 mm. Opaži se z betonom zalijejo brez vibriranja, zaradi česar imajo tudi dolgo življenjsko dobo. Pri 80—100-kratni uporabi je možno izrabljene dele elementov zamenjati z novimi. Amortizirajo se pri 15-kratni uporabi. Stropna plošča je zalita v dvoplastnem enozrnatem betonu. Prvi sloj debeline je 5 cm, v katerem je pozitivna armatura, je zalit z opečnim betonom granulacije do 15 mm. Drugi sloj debeline 15 cm iz granulacije, zrn 15—24 mm. Cena enozrnatih betonov je zelo nizka in tudi opaži so poceni pri mnogokratni uporabi. Fasada je obložena s fasadno opeko. Doba gradnje je nekoliko daljša in traja s ca. 36 delavci 3 mesece.
Skladišče elementov »Rottinghuit«
System MUWI: montaža z malimi bloki votlaki-. Po montaži sten in stropa-s prednapetimi T-nosilei se stene zalijejo z betonom. Stropna polnila med T-nosilci in montažnimi bloki so izdelani iz mešanice mivke, lave in cementa. Višino vsake etaže oblikuje betonski venec, ki služi hkrati kot podstavek za fasadno oblogo. Fasado je možno oblagati od zgornje etaže navzdol. Balkoni in stopnišča so montažna. Čas gradnje 16-delavcev, 7 tednov.
System ROTTINGHUIS: montažna gradnja z velikimi betonskimi elementi. Ti tvorijo višino etaže, v širino pa po eno steno v stanovanjskem prostoru. Podesti, stopnišča, balkoni in stropni elementi so montažni. Stropni elementi so iz nosilnega okvira,
*-
Sistem Korelbeton
dveh vzdolžnih reber in ene prečne vmesne vezi. Pri vseh elementih je dodatek k betonu določen del žlindre. Opečna fasadna obloga je ločena od montažnih elementov z zračno plastjo, vendar vezana medsebojno s pocinkano žico zaradi stabilnosti obloge. Montaža traja s 6 delavci 4 tedne.
System DURISOL: montažna gradnja z malimi bloki votlaki. Osnovni material je mešanica iz cementa in oblanja. Po montaži etaže in opažu plošče se stene napolnijo z betonom. Stropna konstrukcija je betonirana na licu mesta. Durisol elemente uporabljajo tudi kot polnilno zidovje pri skeletih. Durisol armirane plošče, v razponu dva do šest metrov, služijo kot kritina industrijskih objektov, nearmirane plošče pa kot obloga jeklenih ogrodij objektov, ki služijo v različne namene. Toplotna izolacija fasadne plošče 10 cm debeline z obojestransko strojno izdelanim ometom v tovarni ustreza toplotni izolaciji opečnega zidu debeline 30 cm z obojestranskim ometom.
K tej vrsti sistemov še nekaj splošnih podatkov. Kletni prostori betonirani na kraju samem ali iz montažnih elementov ostanejo vsi v surovem stanju (neometani). Ometa-vanje, kjer pride v poštev, je v večji meri strojno in v tankih plasteh. Za fino obdelavo sten in stropov služi mavčna prevleka. Stene v stanovanjskih prostorih so obložene s tapetami različnih vzorcev. V kuhinjah, stopniščih in sanitarnih prostorih že uporabljajo cenene betonske oljnate barve, ki dajo zelo dober videz. Tlaki v stanovanjskih in kuhinjskih prostorih so iz raznih podolitov ter lepljeni na podlago izravnalnega betona, ki mu dodajajo žagovino. Fasade niso dovolj pestre zaradi enakomernih opečnih oblog. Več skrbi posvečajo ureditvi okolice z izrazitimi nasadi.
Za. zaključek naj še dodam, da praksa, ki sem je bil deležen s strani našega podjetja, ni bila zaman. S pridobljenimi izkušnjami bo imel koristi naš kolektiv in tudi moji sodelavci.
A. Špindler
KRIŽANKA
n	2	3	4	5	6	u	7	s	9	40	44	<2
_							(4					
ti-						ts				17		
7»					(9				20		21	
		22		25						24	F”	
fis 1	26		27						it		mi	30
31		32		33			M	3h				
35			it				37					
35							39				_____	J
Vodoravno:	1. žamet, 7. glavno
mesto bratske republike, do katerega je več sektorjev avto ceste gradilo naše podjetje, 13. Vzhod, Jutro-vo (v imenu ekspresnega vlaka, ki vozi skozi Jugoslavijo), 14. sovražita, črtita, 15. domače žensko ime, 16.
sanje, 17. konec šahovske igre, 18. časovni prislov (... ko prej), 19. življenju nevarna snov, 21. kemični znak za nikelj, 22. naš delavec, ki je bil na podlagi Pravilnika o nagrajevanju v lanskem IV. tromesečju najbolje ocenjen, 25. različna
soglasnika, 27. veliko bolgarsko pristanišče ob Črnem morju, 28. okrajšano moško ime, 31. stvar, predmet, 33. drugo ime za udava, kačo velikanko, 34. kraj pri Ljubljani, kjer je naše podjetje zgradilo silos in hladilnico, 35. zelo trda kovina, iz katere so konice nalivnih peres, 37 jahališče, arena v cirkusu (množina), 38. kraj pri Kopru, kjer smo zgradili poslopje tovarne ključavnic »Lama< in sadna hladilnico, 39. oskrbovalec vrtov in nasadov.
Navpično:	1. borba s pestmi, 2.
ime velikega jezera v Sibiriji, 3. mera v glasbi, enakomerno menjavanje, 4. velik gradbeni stroj, kakršnega smo pred kratkim nabavili s Poljske, 5. pritok Save na hrva-ško-bosanski meji, 6. začetnici jugoslovanskega izumitelja, ki je deloval v Ameriki, 7. skromna, nezahtevna, 8. predsednik DS gradbenega vodstva' Celje, 9. različna soglasnika, 10. glavno mesto Italije, kjer bo letos olimpiada. 11. nevaren zemeljski'plin, 12; obstajati, 16. naslovna oseba čudovitega romana danskega pisatelja Andersena-Nexoja, po katerem je bil posnet tudi film (»Sirota...«), 19. mehanske naprave, ki omogočaj čjo storilnost v gradbeništvu, -o. dlakocepec, pretirano
natančen človek,23. judovski duhovnik, 24. moten, neprozoren. 25. korist, 26 enote za merjenje, 29. cvetlica, 30. drugo ime za Madžara, 32, cigaretni ogorek, 34. kratica za Združeno arabsko republiko, 36. priirdilnica, 37. začetnici starejšega slovenskega elektrotehnika in šahovskega velemojstra.
REŠITEV KRIŽANKE vodoravno; 1. Grintovec, 9. klas, 13. rekorder, 14. Drava, 15. as, 16. smet, 17. slikam, 18. dol, 20. atentator, 22. Irak, 24. ira, 25. nit, 27. srk, 29. apo, 31. kepa, 33. stolpnica, 36. nor, 37. smoter, 38. tete, 40. ŠN, 41. revir, 42. renegati, 44. brom 45. makaronar.
v p>t&S&ž.ki&
V
is. J.ka{Zj& očake
Najvestnejši vratar je prav gotovo vratar škofjeloškega lesnega obrata, ki hoče na prvi klic tuje sirene nemudoma »zasvirati« tudi
na obratno sireno, čeprav ne ve, za kaj gre. Vzrok je bil seveda »prva sobota v mesecu«. To pa je bilo v sredo 25. novembra ob enih popoldne.
Najtežje opravilo mladega tajnika iz Škofje Loke, kakor sam pravi, je priklicati po telefonu ljubljanski Gradis in dobiti solidno nagrado. Vse kaže. da je linija v obeh smereh »preozka«.
Najgospodarnejši je naš nabavni ki tako varčuje s pisarniškim materialom, da zapiše zapisnik zasedanja delavskega sveta tudi na za-vojni papir, v katerem si je prinesel malico, seveda, če ni kaj drugega pri roki. Vsa sreča, da ne no-si matice v polivinilnih vrečicah, sicer bi ostali še. brez zapisnika,
Najgospodarnejši je naš nabavni, občnega zbora sindikalne podružnice je pretekli mesec sklical sejo izvršnega odbora podružnice in kar med vrati odložil predsedništvo. Morda v strahu pred kritikp na bližnjem občnem zboru.
Opomba uredništva:	Naj,večji
»vic« tega pisanja pa je v,.tepi; da gre piscu toliko po glavi presežek, da je presežnik (tretjo stopnjo pridevnika — n. pr. 1. goreč, II. goreč-nejši, III. najgorečnejši) zamenjal z njimi