Leto IV., štev. 302
V LfubifanI, petek dne 28. decembra 1923
Poštnina pavialIrana.
Cena 1*S0 Oln
|«h«l« o»» 4 »lutml.
Stane mesečno 12-50 Din ga inozemstvo 25-— m aeobvezno
Oglasi po tarifn.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta st 16/L Telefon it. 72.
l/A.).- M	■X .'SSi i*	
w		TI
a	'Ul; Sti ■	| m
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravnlštvo:
Llubljana. Irefcernov« Ol. st M. Telet (t 38.
Podružnice:
Maribor. B*j v »rt na ni L
TeL it 21 Celle. Aleksandrov« t
Račun pri poštu. čekov, zavodu itev. 11.841
Ljubljana, tff. decembra.
Ia naš božič je prodrl v javnost ta-lazvani načrt gosp. Voje Marinko vida o samoupravah in dekoneentraciji. I'o tem načrtu naj se na podlagi pooblastila čl. 9«. Usta ve (ii drugi poslovi mogu biti zakonom poverenl oblaspim mmoupravamaO prenese razun v tem členu naštetih predmetov še več in to tako, da se za državno upravo zndrže občepolitiCnl in občedržavni posli (di-plr.niaeija, voiska, sodstvo, policija, prosvetna politika, vere, državne obče finance) i posli, kier jo centralizo-vanoat potrebna pravilnosti našega »zvitka f promet, |iošta). Drugo gre na oblasti v prenesenem dolokroiru. Sikane samoupravo po eontrnlnih uradih nai se onemogočijo. Le preneseni delokrog se vrši neposredno po navodilih in pod nadzorom državnih orcanov. Realni davki in uprava ter prihodi iz državnih nepokretnosti (račun rudnikov premo<-a. -želez.) in soli) te premišljajo oblastim. Pole? teoia se provedo še vegia dekoncentraeija državnih uradov. Vso to v okvirn ustave in z jamstvom absolntneca in brez-poeoinesra državnega edinstva.
ČItajof4 ta načrt, ki pride v kratkem pred afilavni odbori, demokratsko -franke, moramo nri?.Tiati da odgovarja načelom, ki lih ie od osvobojen h sem zastnna'n plasti JDS v Slovoniii. In kdor ie fiitjil .Jutro, od n'P70ve-ga postanka, n«. ho v Marinki vieeveni načrtu' našel točke, ki bj !e mi pro-nnocrokrat ne pondarjali. 7:.ist! velia to tudi za pridelitev realnih davkov obli.tlm.
Mi »mo vedno rekli, da treba oh Suvnnjn državnega edinstva iti s sa-monnravnrni in dekoneentr.ieljo do skrajnosti. Mnrinkovičev rini5rt temu odgovarja v sdnvnpin s korekturo, da iržnvno prosvetne politike pač ni mo^no voditi bro/. dosledno movedene državne prosvetne nnrave.
Poroča se. dn. M^rinkovi-Vv načrt af.-a.ia. trosp. fnafin. To verjamemo in te teira veaePmo. Kleriktl"! 'i-no. da načrt ni rnvrodn eosn. P r i b i č e v i -č u. Ta laž ima ' krutVe nojre ker se da je eoso. Pribičevič bil vedno
Radič na Dunaju
VAŽNA POLITIČNA POSVETOVANJA V BEOGRADU. - .CE NE PRIDE V BEOGRAD. SME DOMOV.® — SENZACIJONAl.NE VESTI O OPOZ1CIJONALNKM BLOKU. — NEPRESTANE SEJE MINISTRSKEGA SVETA. — KOROŠEC IN RAD1C,
Beograd, 27. decembra, p. Na božič jc dospela vest, da Jo Sl.jepan: Radič zapustil London in pripel na Dunaj. To izročilo se je izkazalo za resnično. Isto-časn.o to se raznesle govorice, da so pogajanja za opozicionalni blok ie v za-vršnem stadiju in da so demokrati pristali na kooperacijo z Uadičem, ki bi imela za enkrat samo taktUSnl cilj v skupnem naporu etimoglaviti radikalski re-jRadltu sr glase tako le: zim.
Franci*a snule
sredn?cevropski blok
FRANCIJA, BELGIJA. POLJSKA. ČEŠKA. RUMUNIJA IN JUGOSLA-
ZVEZO.
VIJA NAJ STVORI.IO GARANCIJSKO Pariz, ST. decembra, s. Češko^lova-j je politike, ki vsebuje sistem delenilv. Ski zunanji minister dr. Beiie* se je nih dogovorov.
d-.uies vrnil v Prago. uTemps* poroča 3.) Zasiguranje vseh mednarodnih ob tej priliki, da sa pri razgovorih na . obveznosti, ki izhajajo iz obstoja Zve-
la vlada prehiteti njegovo detlnltlvno ustanovitev polom pakta r. Radlčem, kateremu bi se naj dale gotove koncesije v hrvatskih zadevah. Na danaSnjl M.-JI ministrskega sveta ee je zato obStruo razpravljalo o upravni razdelitvi Hrvatske In je bilo sklenjeno, da se ta zadeva ue prenagli.
Najnovejše polslužbene Informacije o i b0" nato januarja meteca zopet vrnil ka programa: Ouemogočenje vzposta
| v Pariz, ida podniše dogovor, S lično \ itve bohenzollernske dinastije iu ga-
Qtui d' Orsa.vu razpravljali o sklepu	ze narodov,
pogedbe med Francijo in Ceškoslova-	-t.) Sodelovanje za gospodarsko ob-
ško. Dr. Beneš bo predložil načrt te	novo livrope.
pogodbe predsedniku Masarj-Uu ln sc	«Teiups» objavlja še nastopne toč-
- - - - . Radič se nahaja s svojo ženo na Du- j pogodbo ho predlagala Francija tudi ruui 'ja lieodvisnosll Avstrije. Nadalje Ministrski svet hO je na božični dan naja. Dopotoval Je tja z ruskim (holjic- i Poljski, Belgiji, Rumuniji in Jugotda-; se mora preprečiti vzpostavitev habs-zvečer *estal_k seji, ki je trajala skoraj višklm) potnim listom. Njegov ze« dr. vljL Glavne točke pogodbe so:
do polnofL Tudi včeraj in danes jo vlada razpiavljala o političnem položaju.
KoSutlč je v posesti avstrijskega potnega lista. Na Dunaj je prispet direktor
Danos so so vršile kar tri seje mlnistr- i Ohzora dr. Dr/man, k| je konferiral z skega sveta. Glavni vprašanji, o katerih ' Radlčem ter mu poročal o položaju v "klepa vlada sta: kako stališče je zavze- [ domovini. Na Dunaj Ima prispeti tudi
ti napram Radlču, čo se vrno v Jugoslavijo in knj Je vladi storiti, ako se ob-Istinijo govorice o opnilcionalnom bloku.
Zatrjuje se, da se je vlada odločila Radiča aretirati, ako se vrne v domovino In sicer zaradi njegove protldržavue agitacije v Inozemstvu. Po drugI verziji bi vlada šele po povratku Radiča se dcli-nitivno odločila za postopek proti njemu. Ta verzija se v političnih krogih tolmači na sledeči zelo Interesanten način: »Če pride Radič v Zagreb In ne gre v Beograd, ostane svoboden, ako pa se vrne domov In gre v Beograd, bo aretiran*. V tem tolmačenju |e Izražena težka politična situacija režima, pa tudi ne-moralnost njegove politike, kl je z Istim in nič drugačnim Radlčem sklepala Markove protokole.
Kar se tiče opozlcionalnega bloka, ae med radikali širi nazlranje, da b| mora-
dr. KoroSec, ki hoče baje pridobiti Ra dlča za sodelovanje v opozlclonalnem bloku. Vlada nima nlkakega obvestilu, da Je prispel dr. KoroSec na Dunaj.
Danes dopoldne je min. predsednik Pašič konferiral t notranjim In zunanjim ministrom. Dospele So vesti, da se Radič r.ocoj odpelje v Zagreb, kar pa se zdi malo verjetno.
Zvečer se zatrjuje, da Je vlada odločena Radiča takoj na granlcl aretirati ter ga Izročiti sodiščem pod obtožbo ve-lelzdaje In rovarenja proti državi.
Beograd, 2<t. decembra. 1. «Po'!tika» javlja, da bi Radič v slučaju, ako bi mu grozila aretacija zaradi njegovega delovanja v Londonu zbežal v Italijo, kjer bi poskuJSal zainteresirati preko nekih ekstremnih fašistovskih voditeljev italijansko javno mnenje za »pravično ?tvar» mirotvorne republiko.
burške dinastije na Madžarskem. Vs«
1.)	Ohranitev povojnega stanja vlvliide so obvežejo sodelovati pri \>eb F\ropi In Izvršitev \seb mirovnih po- velikih evropskih vprašanjih ier pred-godb. | lotiti vse medsebojne spore razsodi
2.)	Izvrševanje mirovne politike, to ščit.
Priprave za rešifev reškega
spora
MUSSOUNIJEVA INTRIGA. Beograd. 37. decembra, rp. Iz poli-1 To avdijenci je general Jetmenič po-ličnih krogov sc širijo deloma si naspro selil predsednika vlade Mussolinija, ki je tujočo govorice o pripravah za deflniUv- tudi naglaSal potrebo dobrih odnošajev nI sporazum med Italijo In Jugoslavijo med Jugoslavijo iu Italijo ter izjavi!, da radi Reke. Medtem ko se ie nedavno po- bi bi! spora/.uui s Srbi>(!) signreu, upa ročalo, da je Italija sedaj pripravljena pa. da bo tudi z Jugoslavijo(t), ako ons priznati rapallskl dogovor in torej sa-. to želu
mostoinost Reke kot osnovo sporazuma.: ZA OBNOVITEV l'ROMl-T\ NA
trdi današnja »Politika., da Italija zali-	BRAJDICL
teva suvercniteto nad Reko, daje pa Ba- Beograd, 37. doeotnhre. r. Dane: do
Opozicifonalni blok?
STALIŠČE DEMOKR\TSKE STRANKE. — RAZBURJENJE PRI RADIKALIH RADI MA R1NK0 VI CE VE G V NAČRTA. — PRIBlCEVIČ IN
DAVID OVIC.
Beograd, 27. decembra, pr. Načrt dr.ia. Voje Marinkoviča se v radikal-
proti blrokrntfnemn renfraliz'ranln in	voJB mar.uKov.ca se v ruuiw
e ze leta 1010. v Saraievn proglasil =kih k.r»Slh koi!lc,.,tlra, kot 0?"0,va " ahtevo po dekoneentrael'1 in ie to "Stvaritev opozidjona nega bloka m zr.net unrav letos prav odločno rov,- "^razum demokratov s tekozvano
državopravno opozicijo. V demokratskih krogih se temu nasproti izjavlja: Marinkovičev projekt respektira ustavo
dni v slmnfčjfi in izven pie. Rpocrraj-tfkl 1I«H širilo, da je PT.es nelr«l;o /ndo-
volin.i z načrtom rosn. Marinkoviča in .	, ,	. __.
da je celo r-ioriivliena spleti ffa r, ^ ^ o&= cno^j-
hiiro onOTielVm;ilne !>k'-i;e nroti radi kalem. Klerikalci «o komedtinnt! in so sposobni iiitr! Al.t-inkovi^ev: snrnn-imravi mirno reči . «avtonomiin» in
edinstvo naroda in države. Ako ae državopravna opozicija odloči, da sprejme to načelno osnovo kot bazo
i	,„	„■.»,„„..1 za sodelovan e v parlamentu, potem
stvar le v re^n vendar na pošteno i	•' ' ,,
/ i ,, , ., y „ znači to ogromen po Uličen uspeh, 8
gptntdniistvo k!enkn1«pv ni^ee np more " . .. T... .___.. . „,,»'.,.»„„
,. .....	...... , „ katerim bi bili demokrat z obcedržav-
r.ičnnati. Nnbova politika ip dvoumna
in rlvo-ozna in stremi samo za formalno moSV) v floveni'1.
Prav je, da io JO^ stor,ila s svojo tkeiio v osnredie. Inletlntiva v vpra-Njnhi dr/nvnp orranlTaeiie jp bila potrebna. Ver je radikalska eFortwnr-stpl.-politrka snravi1«! ve« napredek države na mrtvo točko. <*P bo JDS •tvojo akeilo krenkn nadallevala in io na seii .CHavneca odborai novsem iz-UT'«tnliz5rala. bo- zonpt enkrat storila .'diočilno uslugo naši državi.
DV\ NOV\ P0«;i AN1KA NA NAŠEM DVORU. Beograd. 27. decembra, p. Kraljevska
nega stališča zadovoljni.
Danes dopoldne se je vršila v demokratskem klubu konferenca, katere
roS in Delto Jugoslaviji ter zahteva trgovinsko pogodbo tekom dveh mcseocv po zaključku reškega sporazuma. Točno je vsekakor da sc vršijo med Mussolinl-jem in Pašlčem direktni razgovuri, kl so že daleč dospeli.
Beograd, 27. docembra. r. Naš vojni odposlanec v Itimu general JeSme.nič. je pre.v/.e! posle svojega predhodnika gono-rala JuriSiča. Danes st? bila oba generala sprejeta v dolgi avdijenci pri italijanskem kralju, kl jo naglaSal potrebo dobrih odnofiajov med obema državama.
poldne so delegati snfcifkih privredni-kov posotili predsednika vlade Pa Uda iu ministra zunanjih poslov dr. Ninčiča v spremstvu delegatov zagrebfke. beo^ra.i-sko in ljubljansko rr;:ovinske zbornic-'. Delegacija jo njiproFila ministra, da sr. med Brajdieo iu Bakrom vzpostavi n« samo osebni, temveč tudi tovonii promet Šefinj sn tovorni promet vrJi na IS km dolgi črti sareo s konji, kar povzroča obi-utno podraževanje blaga.. Mini«tra sta, obljubila deputaeiji, da losta storil* v;e potrebno, <la so promet olajSa.
sta se udeležila tudi Davidovie in Pri-bičevič. Dosežen je bil sporazum, da se za 4. januar skliče seja ožjega odbora DS, katere se udeleži tudi posl. Pribičevič. Na tej soji se pripravi gradivo za sejo plenuma glavnega odbora in določi čas ter dnevni red kongresa stranke, ki se bo vrši! začetkom
marca. Svetozar Pribičevič je nocoj | ^ ^ v Qri|io dne 29. deccmhra. | skrbeh za njegovo oserao varnost. od]iotoval v Zagreb, kjer se udeleži sestanka delegatov demokratske stranke iz Hrvatske, ki se vrši 20. in 30. decembra.
Venizelos se vrača v Grčijo
NEGOTOVOST O NJEGOVIH NAMERAH. Pariz, 27. dcocmhra. g. Tukajšnje sr-1 »e bo v petek zvečer vkrcal ua parnil; bko poslaništvo sporoča, da jc Vcnl/,c- ter v soboto odpotoval v Atene. Tukajšnji 1 los Izjavil številnim grSklm dcputieljain,; prijatelji grškega državnika eo zelo v
MINISTRA JANKOVIČ IN UZUNO-VIČ PREKLICALA DEM1SIJ0. Beograd, 27. decembra, p. Ministra Jankovič in Uzunovič sta preklicala svojo demi&ijo.
Odgovor vlade na uradniške zahfeve
T IZPLAČILOM ZAKONITE DIFERENCE OD t. OKTOBRA DALJE NI
NIC. — MESTO TEGV MILOŠČINA TRI MESECE PO 100 DO 450 DIN MESEČNO. — RAZBURJENJE MED URADNIŠTVOM.
Beograd, 27. decembra, r. Finančni tul-' Pumi se, da vlada nalašč kopiči težkoče,
nister dr. Slojadinovifi je izdal sinoči da b! potem imela izgovor, češ, nemo-vsem finančnim delegacijam naredbo, da gočo je zakon izvesti. 3« Izplačajo državnim nameščencem na | Odgovor radikalov na neštete peticijo račun novih plač, ki po zakonu tečejo od iu manifestacije celokupnega uredništva
Vkrcal se bo v Marsclllu In prispel v J Atene, 27. decembra, j. Povratek Ve-Atene 2. januarja. Vendar pa izjavlja j nizolosa 5o vedno no l>o popolnoma rar-Venlzelos, da odklanja vsako aktivno po- j čistil zapletenega položaj,:, kor jo sle.v lltično udejstvovanje. Hoče samo sode-: koprej negotovo, kdo bo pravzapiav v I a, lovati z nasveti pri razvoju sedanjih po- dal. Po zadnjih vesteh ii Pariza namreč lltlčnih razmer.	Venlzelos ni pripravljen prevzeti vod
Pariz, 27. decembra, j. Venizelos je da- ft,-a vlade. V vrrMh negovib prijateljev
1. oktobra v treh obrokih: januarja, fe-
»lada Je dala agrement Japonskemu po- bruarja in marca sledeči predujmi:
oblaščer.cmu ministru v Bukarešti Ho tigbaiku, da zastopa japonsko cesarstvo tudi na našem dvoru.
Buenos Alres, 27. decembra, r. Ar-Rentinska vlada je Imenovala za poslanika na jugoslovanskem dvoru polkovnika g. Martina Bortu Garaya, bivšega prefekta v Buctios Alresu. Novi posla-eik bo te dni odpotoval v Beograd, da irročl akreditive svoje vlade.
ATENTAT NA JAPONSKEGA
PRESTOLONASLEDNIKA. Pariz, 27. decembra, j. Iz Tokija Javkalo, da Je bil na japonskega prestolonaslednika Hlrohita Izvršen atentat. 20-Ictnl mladenič je ustrelil na avtomobil
bila le okna avtomobila.
NOV VELIK POTRES NA JAPONSKEM. Newyork, 27. decembra, g. V Tokl-
1.) za prvi draginjski razred (Beograd, Zemun in SuSak) višjim uradnikom skupno 1500, nižjim 1200 Din.
ustvarja atmosfero velikega nezadovoljstva.
Beograd, 27. deceribra, r. Včeraj je de-putacija članov glavnega odbora zveze državnih nameščencev izročila minlstr-
2.) Za drugi draginjski razred (vsa skemu predsedniki! PaSiču, finančnemu ostala mesta) višjim uradnikom skupno ministru dr. Stojndlnovidu in predsedn!-1350, nižjim skupno 1050 Din.	I ku skupščine Ljubi Jovanoviču resolucijo
ne« dopoldno na Quai d' Orsayu napravil svoj poslovilni poset. Sprejel ga jo vodja političnega oddelka Berettl della Rocca. V zunanjem ministrstvu se je nocoj poudarjalo, da je ta poft le akt uljudnostl brez vsakega političnega pomena in da so vse vesti, da se namerava Francija vmešavati v grške zadeve, popoluoma izmišljene.
V pariških krogih Male antante izjavljajo, du so vesti, da namerava Venlzelos pristopiti Mali ontauri, vsaj za enkrat še zelo neverjetne. V teh krogih menijo, da je Uftanovitev grško .republike gotova stvar. Grški parnik <Andros> Je davi z grško delegacijo dospel v Marseilie, da odpelje Venizelosa na Grško. Venizelos
se trdi, da bo Venizelos kmalu po svo jem prihodu v Atonc izdal na greki narod proklamacijo, v kateri bo izjavil, da so bo brez vsake strankarsko politike dal edino lo voditi od misli, vsled katere ga jo poklica! narod nazaj, nainreS, da bi nad vsemi strankami ttnjeS skrbel pred vsem. za vzpostavitev roda. Republikanci pa trdiio, da jo Venizelos docela njihov pristaš in da lio kmalu odredil plebiscit gledo republike.
Kakor izgleda, bo Venizelos najprej nekaj tednov porabil za to, da prouči i:iid volitev in da dozna pravo žel'e prebivalstva. Pri tem se bo začasno naslanja! pa ministrstvo, ki ga bo dal sestaviti od onega svojih najožjih prijateljev.
Pre-rešen komun'sil-{en ouč v Sosniii
Madrid, 27. decembra, g. Policija je odkrila široko zasnovano komunistič-
Inozemske borze
27, derembra: CURIH: Beograd 6.45, New-York 572, London 24.84, Pariz 28-50, MIlan 24.75, Praga 16.6250, BudlnipeSta 0.09125. Bukn-
L-JUUI juvaaovicu reouiucijo	( . . . ... „_-• ■ n ) n.„i,n migu lo.oiuu,	nuninipesia o.ouizo. DU
8.) Za tretji razred (mala mesta in vasi s pismotn, v !{atereni pojasn uje glavno	"SJ?M L lm»V ,, i reSta 2 05>	W »""»i 0.008065. višjim uradnikom skupno 1200, nižjim zahteve državnih nameščencev. 900 Din.
Boiilni v harji v NemcS!i
Berlin. 27. decembra, e. V Nemčiji so divjali prvi božični praznik silni snežni
Za isto dobo se v treb obrokih izplača vnem zvaničnikom skupno 000, služiteljem pa 800.Din.
Bnograd, 27. docembra, p. Naredba finančnega ministra je izzvala v vseh krogih javnih nameščencev veliko razburjenje. Tako zvnni predujmi so malenkostno viharji, kl so pričeli ob 20 'otopi n j pod miloščine, ki so po svoi nezadostnosti ničlo v zgodnjih jutranjih urah in tr3-prestolonaslednlka, ki sc je tavno vozi! | (trlltrat p0 toO Din za sluge, 450 Din za ja|| ves dan. Na številnih ktajih je bil v parlament. Po dosedanjih vesteh pre-1 v)jje uradnike) pravi znsmeh uradniške. vsled snežnih žametov promet popohto-s.folonaslednlk ni bil ranjen. Razbita so be(j6i p„ lu(jj izigrav;mje zakonite obveze, J ma ustavljen iu prekinjene zlasti r. ino-
da pritiče uradnišlvn nova plača že od zemstvom vse telefonske zveze. Brzo-
1. oktobra. To kar sedaj radikalska vlada dajo je mišljeno kot odplačilo na difi> renče med staro in novo plačo, ki tečejo že od 1. oktobra, in sicer vse do
iu ie nov močen potresni sunek podrl i. aprila 1024. Med uradnišlvom so po-Cikoli sto provlzorlčnih stanovanjskih hiš. iovlja bojazen, da l oče vlada določbe no-Tudi mnogo ljudi Je zgubilo življenje,
vlaki to prihajali z velikanskimi zamudami. Na nekaterih vlakih so vagonska vrata tako močna zamrznila, da so mogli potniki prispeti samo skozi okna ua prosto. Celo pri kratkih postankih D-viakov na postajah so posamezni deli !o-
Bnanske in Portugalske in jo imela za cilj vstajo, ki naj bi izbruhnila dne TRST: Beograd 26 do 26.25, Pariz !la 25. t. m. V smislu načrta naj bi komv,- .do 115-50, London 100-50 do 10075, Neiv-nisti 2.5. decembra istočasno vrgli se-1 York 23.05 do 28.20, Curih 402 do 40S, danii vladi na Španskem in Portngal-1 Praqa 67.25 do 67.75, Dunaj 0.0822 deškem in ju nadomestili s komunistič- 0.0327, dinarji 28.10 do 26.80, službeui
no diktaturo.
Tz zaplenjenih dokumentov jo razvidno, da 60 se komunistične organizacije v Madridu, Sevilii in Sati Seba
kurz zlate liro 447.04.
DUNAJ: Beograd 800 do 804, Berlin 15.70 do 16.80, Budimpešta 3.67 do 3.77, Bukarešta 365 do 367, London 807-500 du
stianu skrivalo pod imenom športnih 308.500, Milan 8049 do 3001, New-York organizacij in izvrševale vojaško va- f 70.935 do 71.185, Pariz 8542 do 3558, Pra-je. Zlasti so ustanavljali komunisti no- Ra 20,57 2077. Sofija 501 do 506, V ar. gomotnp klube, denarna sreilstva pa snva w> do 98, Cnrih 12.885 do 12.485,
so dobivale organizacije baje iz Moskve.
Dosedaj jo bilo aretiranih v Valen-
dolarji 70560 do 70.060, liro 3015 do 303-5, dinarji 709 do 805. BERLIN: (V milijonih): Beograd 47.4*1
ciji. Biskayi, Astoriji in na Balearskih MUan ,8g740( ,,ariz 8un70< I/0ulj01J otokih nad 1000' oseb. Portugalski za- ia254.m Uo^-Tork 4.189.500. stopnik v Madridu jo dobil od span-j
ske policijo natančna pojasnila o od- NKW-Y0RKt Beograd t!4, London 434.fi
ve pragmnllke sploh Izigrali. Tudi raz- komotlv tako močno zamrznili, da »,.,. ,...,.	, . -
---- vrst itev je oMiMn In - kar je zelo po-: morali led najprej odtajati, predno so k. hib da nore tudi portugal ka pol;- ^''^Jlerlm aoOOOOO^ Mila
n j; ' menljivo - tudi redukcija, ki mora biti mogli vlaki naprej. V Berlinu samem io.cija ukreniti vse potrebno,	if^n0,1 ""'.K fHJt"
Bes mo SOBO SK TflDOr Cml O L lanuarla^adlo nad pol metra snega.	---Budsmpešta 0,5250. Bukarešta 51.50.
Prori naprednemu bloku
DR. RAVNIHAR SE JE UDINJAL RADIKALOM.
Ljubljana, 27. dccembra. Kakor smo Se poročali, jo JDS ponudila naSol-etvu NNS, da naj so začno razgovori radi združitve obeh strank. JDS sc je postavila na stališče, da je cepljenje škodljivo, da vrhu tega ni več razlogov za posebno stranko kakor so morda bili leta 1022. in da treba pro-ko vseh osebnih vprašanj iti na dnevni red. Včeraj je JDS od rnerodajno c.-.ebe imenom NNS preiela izjavo, da NNŠ tako akeijo odklanja in da je odloČila, da ima dr. Ravnikar, fini b! postni narodni poslanec, vvtopiti v radikalski k 1 u b.
Isto poroča tudi beograjsko Časopisje. S tem je kocka padla. NNS je prestala živeti samostoino.
Beograd, 2t>. decembra, r. Danes sc ju vršila- v radikalskem klubu konferenca. katere so se udeležil! tudi nekateri ministri, V razpravi jo bilo tudi vprašanje reorganizacije radikalska stranke v Sloveniji. V tej zadevi se je proSli teden mudil v Beogradu dr. Vladimir Ravnihar, ki je ponudil, da se politična grupa, ki jo vodita on in dr. Triller, angažira ra radikalsko politiko. Ta ponudba je hila sprejeta pod fiosrojem, da dr. Ravnihar vstopi v ra-ilikalsH parlamentarni klub čim pride v narodno skupščino. Na današnji konferenci so bile dr. Ravniharjev« propor.ici.je v načelu odobrene, pri če-tner se je 3 raznih strani poudarjala važnost Ravniharjevega pristopa v radikale, češ, da bo ž njim kot starosto Sokolskega saveza pridobljeno tu-1 ■M sokolstvo (!!). Manjša grupa se je j dobil državljanstvo SHS, in to češ da
«Le v eni stvari ne bomo In ne poznamo kompromisa — v nacijonalni misli.*
K tej. izjavi je treba dodati nokoli-ko zgodovinskega komentarja. Evo
ga:
Lotos v marcu je ista NRS pod vodstvom dr. S a j o v e a v Kočevju »-kle-nila kompromis s kočevskimi N e m c i, po katerem se je Nemcem obljubilo velike nacijonalne koncesije in vrhu njih razpust slovenskega občinskega odbora v K< fevju. Le čuječnosti JDS se je zahvaliti, da je kompromis mogel biti samo deloma izvršen.
Letos spomladi je sklenila NRS poseben pakt z Nemci za parlamentarno večino. Po tem paktu jo odredil minister prosvete nemško gimnazijo v L j ti b I j a n i, ki pa jo je spro-Cila nezmožnost Nemcev pravočasno postaviti fisto malenkostno število zahtevanih učencev.
Po pogodbi z Nemci ao radikali pustili marši ra ti vojaštvo v O c 1 j u zoper Slovence. V Ptuju '■o na sleno obsodili narodne ljudi, le ker so Nemci to zahtevali.
Nemcem se je zahotelo nemške tiskarne v Marihorn. Osnovali so v to svrho tiskarno »Helios. družba z o. z. To pogodbi NRS z Nemci imajo to tiskarsko koncesijo dobiti ln je minister Kojid to odredil.
Po sporazumu NRS z Nemci je g. Wiltschnig v Hrastniku, potem ko so mu vso dosedanje vlade to odklanjale.
zavzemala za to, da stranka poveri organizacijo takozvanim \;m radikalom. Razpust «Akcijskega odbori* se je splošno odobraval.
Blok gosjsodina Kamezia-rovica
— Slovenec, kl sme optiratl po son-fttefanovifo-1 Jermenski pogodbi! Naši Primorci, ki so zakasnili prijavo opcije, morajo vsi čakati na novi zakon o drž'ivlinnrtvu, | kl pride bogzna kodaj. Za g. Wiitsch-j riora je veljal višji zakon t. j. kom, ro-!mis med Nemci in gospodo, ki jc dala
Prispevki k p mera mu grupe Lenaril«. materijah,o zaledje Sajovdc-T^narčič-Derži8 . Urek - Ravnihar. | Deržič-Ravniharjevemu .Narodnemu.
Gospodje
dr. Ivan S a j o v I c iz Kočevja ter Jos. I, c n a r č i č iz Vrh-. t.ike. oba radikala; kmetijec Ivan
V rek
lfavnihar In Ivan Deržič, narodni sociialec, ki so vzeli na sebe nalogo. da dajo ime novi firmi, pod kate-
dnevnlktt.
^Ofenziva proti — demokratom.. Beograd, 2(5. decembra, p. »Vrcmo
Pi/.eljskega, dr.'Vladimir poroča v članku iz Slovenije, <1a se ie v Ljubljani stvoril blok proti demokratom pod vodstvom dr. Ravniharja.
.............................................Članek je očividno inspiriran '»d dr.
bo »Jadranska banka, vodila svo-1 Ravnihar ja. ki so je te dni mu iil v
Beogradu, in piše: «Dosei«"i s1>ora-znm r. radikali, da njihov organ v Ljubljani »Jutranje Novosti« preneha izhajati ob novem letu ...» O programu novega lista pravd članek, da ne bo vodi! kampanie proti radikalom ln kmetijeem, ampak »Glavna ofenziva je naperjena s to akcijo proti demokratom.. (Op. ur.: Glavna ofenziva Ravniharjevega bloka torej ne gro proti klerikalizmu in proti Nemcem, ampak proti — demokratom. Odgovor ne izostane!)
skrahirano časopisno podjetje na-pivi. <o objavili neke vr-to manifest, v katerem z bombastičnimi frazami sknSajo nitveziti narodu in napredni javnosti, da ho naslednik »Jutranjih v,"oro^ti» neko boljše vrste moralični in politični Tzveličar.
Celo akcijo vodijo gospodje radikali, s katerimi se ie sedaj pobotal dr. Ravnihar. ki je šc nedavno trdil, da kot narodnjak in na prod nja k S njimi ne more. Sedaj in ž njimi »kipaj pod-p;.-a! tudi to-le svečano izjavo:
Marinkovičev proekt
DEMOKRATSKA NAČELA O SAMOUPRAVI IN DECENTRALIZACIJI.
■nežnih važnejših določi) državnega za-konodajstva, z eno besedo: tudi v samoupravni ureditvi se ima izvesti načelo edinstva oblasti in eilinstva odgovornosti. Naravno, da sc vso to no nanaša na
Beograd, 26. decembra.
V smislu programa demokratske strcrko. ki izrecno naglasa, da je treba poskrbeti, da se funkcioniranje državne administracije pospeši in spo-;>olni z r a z b r e m e n i t v i j o min i- gadove delogiri s t r s t e v po principu a■'ministrativ-no d p k o n c e n t r a c i j e in da se mora ljudstvu osigurati najširji vpliv v s a m o u p r a v n i h e d i n i c a h, je posl. dr. V. Marinkovie izdelal projekt, ki naj b; bil v bodoče mero lajen za politiko demokratske stranke. Projekt. ki je bil odobren od ožjega odbora DS in ki bo predložen plen umu glavnega oiibora potem pa kongresu stranke v definitivno odobritev, se glasi v svojih načelnih točkah:
1.	01 se; "kompetence samoupravnih oblasti jo treba znatno razširiti popolnoma do mej, v katerih jo možno obvarovati načelo absolutnega in brezpogojnega (dinstva države. Pri tem morajo ofta ti pod enotnim državnim vodstvom splošni politične in splošne državno zadeve (diplomacija, vojska, sodstvo, policija. prosvetna politika, vere, državne splošne finance) in zadeve, pri katerih je centralizirana uprava potrebna za skladnost našega ekonomskega razvoja f promet, pošta, brzojav in telefon). Vse drugo zadeve je treba prenesti na Bamo-opravne korporaciie. Po termi ima preiti v kompetenco samoupravnih korporaclj večji del seda-njo kompetence centralne uprave ministrstev: trgovine in industrije, socialne politike, po!jede'«tva in vod in prosvete ter skoraj cela kompetenca ministrstva narodnega zdravja, javnih del ter šum in rud.
2.)	Nadzorstvo državne oblasti rad samoupravnimi korporaciiaml ostane v mo-jah, ki jih je postavil zakon zaradi za-fčltc državnih interesov in državljanskih pravic. V obsegu svoie kompetence so samoupravne oblasti popolnoma samo-ttalne. V nobenem slučaju se ne sme dopustiti državni oblasti, da odloke aamo-iprave zadržii*« od izvršitve zato, ker M bili — po njenem mnenju — ti odloki proti državnim ali oblastnim interesom. Vsako preventivno nadzor«tvi> (n. pr. potrebo predhodnega odobrena od neke vrhovne administrative) naj 88 ukine. Enako je treba ukiniti zakonske določbe, ki omejujejo samostalnost sklepov samoupravnih korporaeij, nimajo pa za eili zaščito državnih Interesov ln posa-
ano kompeteucc, kjer zakon izroča samoupravnim organom gotove funkcij'« državne oblasti, da jo za njo, mesto njo in po njonih navodilih izvršujejo.
8.) Samoupravne korporacije Je treba ustvarjati popolnoma na neodvisni finančni bazi. Za popolno samostalnost je neodvisno finansiranje neobhodni pogoj samoupravne oblasti. Zato se morajo gotovi dohodki popolnoma odstopiti samoupravnim korporacijnm io sicer dohodki teritorialnega značaja, v prvi vrsti oni, ki jih država po stanju svojo administracijo ni mogla in ne bo mogla šo cela leta s popolno koristjo eksploatirati, kakor so: gozdovi, rude, mineralni izvori, kopališča itd. Te finančno vire naj državna uprava izroči v izkoriščanje oblastem, razen rudnikov premoga, žoleza in soli, ki jih država z. uspehom izkorišča, ker to zahteva potreba države. Država naj Izroči samoup-avnim korpora-c.ijam tudi vse neposredne državne davke, prepuščajoč jim. da jih same po svojih potrebah zmanjšujejo »li povečavajo.
4.) V zvezi s temi reformami, potreb-nimi v vseh administracijah, ki bi morala ostati centralizirano, je treba izvršiti dckoncentracljo uradov, In eicer zato, da se z eno strani izogne nagomlla-vanju dela v ministrstvih, in z druge strani, da jo od njih odvisna odgovornost neposrednih izvršili'ev zakona in da se ojači nadzorstvo nad njimi.
Beograd, 27. decembra, g. Pribiče-vič izjavlja v »Pravili*: Strinjam se s projektom gosp. dr. Voje Marinkovi-ča, ki je popolnoma v mejah ustave. 2e leta 1019. sem na sarajevskem shodu govoril o potrebi širokih samouprav in o upravni dekonccntraciji.
Politični! beležite
-f Likvidacija ljubljanske pokrajinske uprave. Vel. župan g. Sporn ja dobil naročilo, da nemudoma izvede likvidacijo pokrajinske uprave v Ljubljani. Radikalska stranka sc je odločila, da provede delitev Slovenije v vseh podrob postih v trenutku, ko je za sebe angažirala ravno tiste ljudi, kl so se še nedavno kot junaki borili proti — izvedbi te razdelitve.
+ Hinavstvo h« dvoreznost. Piše se nain Iz sokolskih krogov: V Mariboru so bile te dni manifestacije zoper nemško tiskarno. Odobtavanto jih seveda v polni meri. Navdušenje jc bilo veliko. Vse kot priprava za nacionalni blok kl Ima v Mariboru nastopiti za prihodnje občinske volitve. Sodelujejo pa pri tej manifestaciji tudi radikali. Akcija jc obrnjena dozdevno proti Nemcem. A ti dejansko ne delajo ničesar, kar bi jim pameten človek smel posebno zameriti. Saj so oni raztresena manjšina, kl brez vlade ne more nič. Akcija je v resnici naperjena zoper vlado, kl edina je kriva, da na narodni meji Izdaja narodni Interes. Kdo pa jc ta vlada? To je radikalska partija In nihče drugI. Ako se torej v Mariboru javno zboruje sredi zlme-se godi to zoper radikalno partijo. Kako more biti pošten Slovenec pristaš te stranke? Ali nlen zaveznik? Kako more pa celo član radikalske stranke biti tako drzen, da sam proti sebi manifestira, to ni jasno. To je politično akrobat-stvo prvega reda. Manifestacije in protesti sam proti sebi so nečuveno hinavstvo In dvoreznost. Lahko se na lastni stranki ena ali druga taktična poteza postranske važnosti ne odobrava, a če radikalski govornik mora o lastni stranki priznati, da je narodna Izdajalka, ga moramo vprašati: kako moreš biti član take stranke? Ce Imaš kaj časti, ven iz nje! Biti pa naroden le na ulici, v resnici pa podpirati izdajsko početje radikalov, to ne gre. Isto velja na adreso dr. Ravnikarja, NSS In SKS, kl so se v LJubljani zvezali z radikali.'
+ Drang nacil SUden. Zadnje imenovanje oddclnili načelnikov nove ljubljanske železniške dirckclic nam kaže, da ss začenja v Sloveniji zopet staro protcžhanje Nctncev pri železnicah. Strojno stroko na dirckciJI prevzame inž, Ogrlnc, s katerim Je Imela naša javnost žc večkrat opravila, osoblto za časa njegovega načelnlkovanja v kurilnici v Mariboru. Namesto da bi se postavilo na to mesto moža, ki naj bo v državnem oziru naša opora, pa sc dovoljuje v šestem letu naše svobode, da ga zaseda mož, kateremu sc očita, da se Je družil s protiuarodnimi In ncnarodnlini elementi, da jc na vseh koncili In krajih zapostavljal domačine, samo da so Nemci ostali na svojih mestih pri Južni žclez-nlci. Mariborska delavnica jc še sedaj leglo protinarodnih elementov v Mariboru. — ln Inženirji po kurilnicah? Soško-raj sami Nemci ali pa posili Slovenci! —-Sedai ob stvarjeniu nove direkcijo dr-tavnili železnic pa naj se to nadaljuje? Iu naj sc pri lastnem državnem podjetju še nadalje zapostavljajo narodni, zavedni ljudje na ljubo tulcem?! O ccll zadevi, kako se namerava postopati in kako se je že delalo na »čiščenju. Južne železnice od narodnih ljudi bomo potem, ko bodo zbrani vsi podatki točno poročali naši javnosti, da se končno dvoj na Igra raznih gospodov proti našemu življu razkrinka In uniči.
— Ministrska kriza v Albaniji. Albanska vlada sc nahaja v krizi, ker ie zbornica predsedniku flamid Beju Zagu-lu Izrekla nezaupnico. Za naslednika sedanjega albanskega prcinlcrja se Imenuje profesor Ouracuccl, kl Je bil izvoljen za poslanca v Skadru z veliko večino sla-sov tamošnjega prebivalstva,
6 edališče
Liublinnska drama.
Petek, 28.: »Mogočni prstan.. F. Sobota, 29.: »Osma žena.. R. Nedelja, 30. oh 15.: »Peterčkove sanjc».
Izv. Ob 20.: »Hamlet«. Izv. Pondeljek, 31.: Zaprto. Torek, 1. ob II.: »Mogočni prstan.. Izv. Ob 20.: »Osma žcn?.». Izv Llublianska opera. Petek, 28.: »Notrcdamski zvonar«. C. Sobota, 20.: »Tosca«. D. Nedelja. 30.: »Zapečatcncl-Schicchl.. Izv. Pondeljek, 31.: Zaprto. Torek, l.:«Notrcdainski zvonar«. Izv.
Mariborsko gledališče. Petek, 28.: »Magdalena*. B. Sobota, 29.: Koncert In »Cavallcrrla Ru-stlcana«. D.
Barceloni fe bita Sparta zopet poražena (I I.
Bllbao: Častno pa Je praška Siavija zastopala na Španskem češkoslovaški nogomet v teknil prot A. S. K. Bllbao, ki ga ie porazila z 9 : 2 (6 : 1). Scortall so za Slavijo Capck 4, Stapcl 2, Vanlk, Kužel ln Kratolivll po 1. V rc-vanžni tekmi se je morala Siavija zadovoljiti z neodločnim Izidom 4 : 4.
San Scbastlan: Rapid (Dunai) jc doživel svoj drugi poraz proti Royal So-clcted z 1 : 2 ( 1: 2). Zmagonosnl gol je padel Iz enajstmetrovke. Za Rapid je seortal Wcsscly. DPC. (Praga) pa je porazil Royal Soclctcd $3:1.
Lizbona: Rapid : Bcneflclo 2 : 1 (1 : 1).
Saragosa: DPC. (Praga) : Ibcrla
7 : 0.
Turln: Wlcner Sportklub : F. C. Torino 2 : 1 (I : I).
Spozla: Makabl (Brno) : S. C. Spe-zla 0 : 0.
Legnano: Makabl (Brno) : S. C. Leg-nano 0 : 0.
Freiburg: Vlcnna (Dunaj) : Sp. C. Frciburg 1 : 1.
Na Dunaju, Pragi In Budimpešti so
bile vse Ukine radi snega odpovodane. *
Boličnl dnevi na smuleh. Prazniki so spravili lepo število naših smučarjev v planine, od kojlh je večina praznovala božični večer zunaj v kočah. Na Veliki planini je bil siccr precej jak veter, vendar so bili dnevi nepopisno krasni ter teren zelo ugoden. Snega ie bilo zadosti, smučarji so napolnili vse dni kočo, med njiinl tudi nekaj Zagrebčanov. Na Kriški planini jc bila manjša družba po večini Zagrebčani, ki so Imeli tudi krasen teren. Mnogo Jih je bilo v Kranjski gori in v Planici, osobito zadnja božična dneva, kjer so tudi imeli prav ugoden teren. Manjše Izletniške družbe in posamezniki pa sc bili v vseh naših zlmsko-sportnih krajih in tudi v gorah, deloma v bolj ali manj ugodnem terenu.
Zimski šport med ccljskimi športniki Je v najlepšem razvoju. Mi zlo vreme, kl Jc nastopilo, je Izvabilo zlasti v praznikih na drsališče pri g. Dlclilu množice vesele mladine In oddiha potrebnih od' raslih meščanov. Drsališče upravlja vod stvo ccljske Dijaške kuhinje, ki Je vstopnino znatno znižalo. Tudi sankarjl ln smučarji že težko pričakujejo trajnega snega, izhodišče za smučarje je ccljska koča pod Dostom.
Hajduk v Tunlsu. Splitski Hajduk )C v pokalnem tckmovauju s kluboma Avantgarde In Stadc Gaulois odnesel dve lepi zmagi. Avantgarde je porazil s 3 : 0, prvaka Tunlsa Stadc Oaulols z 1 : 0. Hajduk |c dobil krasen pokal.
Seia upravnega odbora LNP. se vrši danes, 28. t. in. ob 18. v lokalu Športne zveze. Narodni dom. Prosi sc polno-števiine udeležbe. Predsedstvo.
Drsališče Športnega kluba Ilirije pod Cekinovim gradom v Ljubljani je otvorilo svojo drugo sezono na Božični dan. Ilirija je zgradila to drsališče z velikim trudom In veliko požrtvovalnostjo svojih članov ter Je bilo lansko leto šc nepopolno, letos pa je znatno boljše ter se bo v nai krajšem času brezhibna ledena ploskev. Tenis prostor, na katerem stoji drsališče, se je v preteklem letu ustalil ter nudi sedaj tudi za drsališče boljši tcrcil Člani Ilirije so vneto na delu, da odstranijo še zadnje malenkostne nedostatke, tako da bo nudilo drsališče tudi primerni športni prostor za nameravane drsal ne tekme. Posebno prednost nudi to drsališče tudi zato, ker je grajeno na suhem prostoru ter ni nikake nevarnosti Drsalcem priporočamo najtopljejc to drsališče.
Smuški odsek S. K. Ilirije poziva
vse člane, da se sigurno udeleže sestanka, ki sc vrši v petek dne 28. t. m. ob pol 19. url zvečer v Prešernovi sobi restavracije »Novi svet«. Z oziiom na važnost In nujnost gradiva je udeležba vse! članov obvezna. Na sestanek so vabljeni tudi vsi prijatelji kluba In zimskega športa kakor tudi vsi smučarjl-začctniki ki hočejo vstopiti v to sckcijo. Načelnik
Kino cldeaU v Ljubljani predaj, od petka 28. t. m. do vštcvšl nedelje 30, t m. čudovito zgodbo «Divja kri» v 5. de. janjili v glavni vlogi Edltli Roberte. Fl|ra Je zanimiv ne samo po svoji vsebini in krasnih naravnih posnetkih, temveč je poln pustolovnih doživljajev, tako da bo zadovoljen z obiskom šc tako tazvajen kino obiskovalec.
PREDNAZNANILO! — Detektivski dvoboj. — Harry Hill proti Scherlock Holmesu,
Kdo bo zmagal? Uganka se reši v pondeljek 3t. de. cembra, v torek L ln sredo 2. Ja. nuaria 1924. v kinu «IDEAL».
Šport
Sodišče
Pokalne tekme v Zagrebu.
Za božične praznike so se 3 najmočnejši zagrebški klubi, Gradjanski, Hašk In Concordla, sporazumeli, da prirede medklubsko pi.kalno tekmovanje. Zmagal Ic Gradjanski. Pri prvi tekmi je zmagal Hašk nad Concordljo s 7 : 0. Gradjanski oa ie porazil oba svoja nasprotnika Haška In Concordljo, In siccr s 4 : 3 (2 : 1) In s 4 : 3 (2 : 2) ter si s tem izvojeval zmago v tem turnirju.
Dunajska Adinlra v Beogradu.
Dunajska Admira Je v dveh tekmah porazila dva najmočnejša beograjska kluba, In sicer BSK. s 4 : 2 (2 : 0), Jugoslavijo pa s 5 : 2 (1 : 0).
Božično nogometne tekme v Inozemstvu.
(Gostovanja dunajskih In čeških klubov.)
Barcelono: Pred 30.000 gledalci jc bila praška Sparta pri svoji prvi tekmi sedanjega turnirja na Španskem od P. C. Barcelona poražena z l : 0 (1 : 0). Najboljši Igralcc Sparte Je bil branilec Ho-Jer. Sodil Je sodnik VVatson iz Anglije. Pri v&ralšnil revanžni tekmi orotl F. C.
Kino
Star uzmovič ie 45 let stari Štefan Gaberl, mesarski pomočnik, ro.en v Kle-uovuiku na Hrvatskem. Bil jo radi raz nih deliktov, zlasti pa talvine že 21krut kaznovan. Ko je bil pred kratkim za-pcslen kot hlapec pri posestniku Jamnlku v Oliškem vrhu, je iz hleva svojega gospodarja ukradel velikega vola, ki so ga orožniki kmalu na to nnšll pri mesarju Zebrcku v Vuzenici, kjer jo hotel Gaberl vola zaklali, kar mu pa Zebrek ni dovolil. Ko je zaslutil, da so mu orožniki že za petami, je izginil. Šele 25. oktobra so gn zasledili pri posestniku Lamprelitu na Kumnu. Okrožno sodišča v Celju ga je obsodilo na 18 mesecev težke ječe.
Beguncu Jo dajal putiiho posestnik Pavel 1'levnlk v Bukovju. Ko jo 1'levnl-kov sin dne 17. jull a pobegnil iz svojega pešpolka, mu Je dajal hrano iil stanovanje, vsied česar ga Je obsodilo okrožno sodišče v Celju na en t"den zapora.
Razialjenjn službujočem orožnika. V gostilni Ferd. Škofa v Stražah pri St. Ilju pod Turjakom je prišlo med vinjenimi gosti do prepira. Ko Je posredoval na pomoč poklican orožnik, gn je Žagar Alb. Hudovernlk opsoval med drugim z besedami: »Kaj me boš hudič !zprašoval». Nato ga Je So udaril po licu. Kljub temu, da se je zngovrrjol s popolno pllnnosljo, v kateri je baje prijel orožnika radi ravnotežja, ga Je teljsko okrožno sodišče obsodilo na 14 dni zaooro.
Objave
X Sllvestrova noč pev»kega dmšt j «LJubljansUl Zvon» v zgornjih prostorih Narodnega doma. Koncertni spored, m«. čolov, šaljivi nastopi, ples, polnočna ale. gorija.
X Silvestrov večer priredi tudi leto« pevski zbor Glasbene Matice v Ljublj.v ni, in sicer v veliki dvorani Filharmonij, no družbe. Spored nad vbb zanimiv, c«. lo originalen in zabaven. Po 12. nrl plsi. Vabljeni so člani in članice pevskega zbora in po njih vpeljani gostje. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, vstopui. ne ni, sprejemali pa se bodo prostovoljni prispevki v prid zborovemu potovalna-inu skladu. Pričakovati je k veseli prireditvi tudi letos zelo obilne udeležbe!
X Sokol v Borovnici priredi na Bil. vestrovo v Sokolskem doiuu veseloigro 4 dejanjih »Šiviljo.. Poleg petja in proste zabave —• za prigrizek ln ikrop-čilo bodo poskrbele ljubeznive dame, Id so bo v lepem številu odzvala povabilu vescličnega odseka — bo ob polnoči alegoriji. Posebnih vabil ne bomo lazpo-Siljali. Kdor se hoče veselo posloviti od letošnjega leta in pošteno pozabavati, naj ne izostane.
X Na sporedu Sllvestrovega večera Ijublj.-nskega Sokola so, poleg koncertnih točk muzike Dravske dlvizijske obla. j-ti, tudi fe telovadne točke, mramornati kipi, komični nastopi, Silvestrov govor, alegorija in po polnoči ples. Natančen po red se bo objavil po praznikih. Začetek prireditve ob 20. uri (8. uri zvečer). Vstopnina: Zn člane, a le v predprorlaji 10 Diu, za ostalo posetnike po 20 Din. 0lati6t\ ^ se zategadelj posebej opozarja, la si pieskrbi vstopnice v preiprodaji. Vst .pnitf se bodo dobivale v preiprodaji v soboto dne 29. decembra od 17, lo 10. ure (5. do 7. nre popoldne), v n«-leljo dne 80. doeembra od 10. do t& ure' in v pondeljek 81. doeembra od IN do 17. ure (3. do 5. ure popoldne).
X Sokol v Kranju priredi v pond«. I jok dne 31. deccmbra ob pol 21. uri v lastnih prostorih običajni Silvestrov ce. čer. Spoied večera obsega zelo zanimive točke.
X Seja odbora Zveze slov. pevskih
zborov danes, v petek dne 28. decembra ob 8. uri zvečer v Glasbeni Matici.
X Izgubil sc Je na božični večer uhan s kamni. Pošten najditelj naj ga odda v upravi »Jutri, proti nagradi.
X Orjuna — LJubljana. Mes'na organizacija jugoslovensk h nacionalistov t LJubljani javlja svojemu članstvu, da se vrši redni občni zbor v petek dne 28. decembra ob 8. uri zvečer v Mestnem domu. Udeležba za članstvo obligatna. — Mestni odbor.
X Sllvestrova noč, katero priredi Ljubljanski Zvon. v gornjih prostorih Narodnega doma, bo nudila vsem, kateri so in hočejo postati dobre volje, zelo pestro in cen.) zabavo. Naj nikogar ns manjka.
X Vsem učiteljem - fcrialcem! Vaš« •borovan.o se vrši v soboto dno 29. de-embra v Narodnem domu v Celju. Udeležba za udeležence počitniškega izleta obvezna. Olavni dnevni tgčki: Stališče učit. P. F. S. ,ia zadnjo okr. pokr. pov in poč. izlet. — Za odbor Mrovlje.
X Gradbeni odsek Sokola in Zlrovnb 'iov zbor v St. Vidu nad LJubljano pri' edita dri" HI. deccmbra ob 6. url zvečer zabavni večer pri »Slepem Janezm v Zapužah. Vstop orost.
X Klub Primork v Ljubljani ponovno opozarja vse dame. Kl so se udeležile --eje dne 19. decembra v damskom salonu kavarne »Kmonav da se vrši le tam •adnja seja prieditvenega odbora za p.i morski ples. ki se vrši dne 5. januarja r korist Sokolskega doma na Taboru dno 28. decembra ob 5. url popoldne. Vso dame se uljulno vabi, da se te seje gotovo ude'ežo.
X Društvo zobotehnlkov za Sloverlj6 vabi svoje Člane na sejo, ki se vrši dne 28. decembra pri »Novem svetu, ob 8 uri zVefor. Udeležba nujna in obvezna.
X SMvestrov večer praznuje letos Se kol I v veliki Kazlnskl dvorani v I. nafl stropjn. 1'oleg drugih posebnosti bodi člani in drugi gostjo prvič vidoli pravo in zaključeno zunanje lice bodočega de ma na Taboru, ki bo glavni motiv pol noCnr alegorije.
X Predavanje v društvo «SoEa» 1 LJubljani. V društvu »Soča. predava, > soboto dne £9. decembra profesor na li ce.iu g. dr. Rudolf Mole ln slcor o polj skem pisntelju Ilo iriku Slenklevviczu Na to lopo In zanimivo predavanje vab odbor »Soče. člane, prijatelje in d:ug< cenj. občinstvo. Pričotek predavanja ol pol 9. uri zvečer v miluuu pri »Levu? VgtoD vsem prost.
Priloga »Jutru" it. 302, dne 28. aeecmora 1923.
Naši kraji in ljudje
Prazniki v Ljubljani
Nudili so običajno sliko, ki ji je pa fa bolj kakor druga leta vtisnil«'svojo turobno not.o beda, v kateri živi ogromna večina državnih in drugih stalnih nastavljencov, in Se hujša beda žal io tudi pri nas vedno števi'nej-sih rodbin hrezposelnih. Božična drevesca so bila mnogo manj razkošna, Boži5ek radodaren le v redkih premožnih rodbinah. Narava jo položila na skeleče bolečino hladeč obliž s tem. (la jo sveti dan odela z razkoSno zimsko krasoto; in tako so si tisoči jo tisoči iskali !n poiskali prazničnega razvedrila na prostem, na Posavju. Rožniku in dalje na okrog.
Na sveti večer je bilo mesto kakor (iiimrio. Kdor ima svojce, je ostal pri njili, drugi so sa zatekli, kdor je le. mogel, k znanim in prijateljskim rodbinam. Gledališča in kinematografi so bili zaprti, kavarne brez koncertov in prazne. V »Zvezdi* in »Emoni«, kjer drugače skoraj ne dobiS prostora, si lahko okupiral po pol iucata miz naenkrat. Šele o polnoči so ulice malo oživele. Ljudje so hodili k poln ični-ram, nekateri iz verske potrebo, drugi iz tradicije, tretji na — randevuje. In teh ni bilo najmanj.
flledališče si ni izbralo za praznike fiaš najsrečnejšega programa. Utirava bi morala upoštevati, da si ljudje ob takih dnevih ne Žele težkih problemov. Tako pa jc bila drama pri vseh štirih predstavah, opora pa tudi na sveti dan bolj slabo obiskana; šele »Aida« na Štefanovo jo je napolnila in izzvala zopet živahne aplavze« Pač ta so na oba praznika oživele kavarne in se polnili kini.
Praznike so zaključili na Štefanovo rvečer prostovoljni gasilci, ki so priredili v Unionu prav okusno ln spretno aranžirano božično zabavo. Otvoril jo je ob 9, podpredsednik »Gasilske Zveze« gosp. Josip Turk s kratkim nagovorom, v katerem je poudaril velik pomen prostovoljnega gasilstva zlasti za Ljubljano, obenem pa ugotovil, da nista zastopana ni županstvo niti vlada. Večer je bil sicer !epo obiskan, a naši požrtvovalni gasilci bi zaslužili, da hi bil še številnejšo. Navzoči, med katerimi je bilo tudi več občinskih svetovalcev in tajnik francoskega konzulata gosp. Findei-sen, pa so prišli v polni meri na svoj račun, kajti zabava je bila res neprisiljeno domača, skozinekoz demokratična.
Božični teden v Mariboru
Maribor, 23. decembra.
živimo v delavnicah, ročnih in dušev-fiih. celi dan, že davno smo zavrgli «8- i «rni> delavnik, ker treba V6e preveč kal- I srca po domih, kjer hodi življenje s svo-
načrte. Pesem jo velela vsom skupaj lahko noč, ko sc je razlivala visoko nad mestom jarka mesečina.
Nedeljsko jutro na« je pozdravilo z ledenimi rožami na oknih. Se ostrejše jo pihalo od Drave, na trgu pa je bilo vendar življenja, zdravega in kipečega in tako prijetno je dišalo in smrekovega gozdiča. Iz Pohorja so leskelo bole snežne jase. Hoče so mi lepote ln stopim v razstavo mladega umetnika Anto Trste-njaka, rojaka z Ijutomorskegu, polja, ki je pravkar dovršil akademijo v Pragi. In že je razstavil 100 slik, drobnih ljubkih pesmic svoj« mlade duše, zrcala svoje mislečo notranjosti, polne hotenja in razmaha, iskitija, ljubavi do naše zemlje, Lepote. Olje, akvarel, lesorez, risbe, Studijo, vse je nakopičeno. Seve, mladost, ki še kipi in vre, ki pa zna na svojih strunah v ubrani uri saigrati že tudi čiste tone, tako da sem obogatel med temi prvimi utrinki mladega slikarja in Se bora žel gledati njegove otroke, portrete, idilo iz stare Prage in njegovega Išknri-jota. Z zadoščenjem sem se pošlo vij in krenil i jaz na Slomškov trg — protestirat kot Jugoslovan proti jugoslovanski radikalni vladi, da nam ne restav-rlra v Mariboru renegatstva...
Popoldne sem bil povabljen na božič-nico »Društva za podporo revnih učencev« v telovadnici meščansko šolo. 400 otrok, dekHc ln fantkov z učitelji, pred njimi pa intimne jaslice, obložene z zelenim mahom in visoka smreka, posejana z lučkami. Komaj pred letom je ravnateljica 81 u p e a obnovila od Nemcev zapuščeno društvo in danes je mogel marljivi odbor že 400 otrok obuti In obleči. Ob stranoh so bile naložene mize s čevlji in oblekami, pa tudi zavoji s prigrizki. In prihajali so drobni, bledi, sirote brez očeta, zapuščenci brez mateie v copatah, ki so jih drobne ročke same sešile, v zevajočih, ali bolje rečeno, v ostankih nekdanjih čevljev, v tankih letnih, že stokrat zašitih euknjicah, pa so dobre roke položile v naročje gorkoto, vero v dobro. Mariborska občina je darovala 37.000 Din — menda prvi njen znatnejši socljalnl čin, od kur stoji. Podmladek Rdečega križa je prispeval 15 tisoč dinarjev in društvo samo je nar bralo velike vsote, tako da je moglo pokloniti doci voč sto tisoč kron vrednega božička. To je delo, vrodno imena, kot so vredni spoštovanja oni, ki v društvu delajo, nemška tovarnarka poleg slovenskega uradnika, bančnega ravnatolja in drugih, kakor tudi učiteljstvo, ki še nedeljski popoldan žrtvuje svoji 'ljubljeni šolski deci.
In tako mi je bilo mehko iu udobno pri duši, ko sem v mraku odhajal in so pobelile mestne strehe in ulice fina, drobne božično snežinke in prinašalo mir, ki so ga razlivala osrečona otroška
kulirati na vse strani. Hočeš biti trd. brez sentimentalnosti, ki stane denar, pa ti vnika prav iz cesto poezija skozi okno, pri vsaki Spranjici se vkrade v sobe, na pisalno mizo, na ognjišče, vstajajo spomini iz davnih dni, slišiš deco, gledaš očke in ne moreš odoleti. Pod večer so znajdeš na toli osovraženi promenadi. uied hitenjem in tisoči zavoji, zapeljivimi izložbami, jarka luč izvablja nove mehke misli in v očeh vrveče množice vidiš vse polno ljubkih načrtov za še teselejše presenečenje dragih. Ne uidejo ti pa tudi plahe sence, ki švigajo mimo brez leska v očeh, erc pa jim ne vidiš. Tak je bil saš sobotni večer v Mariboru; s poezijo in brez nje. Od Drave pa je vela od ure do ure ostrejša zima in kazala prozo. Življenje je šlo svoj normalni tek. Se politika ni mirovala. De nokrati so v hotelu Kosovo ustanovili novo gospodarsko politično društvo z novimi delavci. Vesel večer, poln optimizma in volje do dela za druge. V prvem nadstropju hotela pa so se zbrali Primorci v svojem »Jadranu* in pretresali svoje 6krbi in
jimi trdimi okovanimi čevlji.
Zeleno smrečje, prinosi uam vsem pravo, resnično pomlad.
Maribor, 27. decembra.
Božični dnevi —--Mesto 6e prazni, tu in tam ao hite zamudniki z drevesci, zavoji; mraz pritiska. Le ua kolodvoru se še tudi na božični večer gnetejo dopustniki, na vso strani hite in prihajajo — domov, k ognjišču, na gorko, k s vojcem.
V kasarni kralja Aleksandra jih jo ostalo dosti takih, ki jih je privezala služba, in takih, ki nimajo nikogar. A tudi njim so ria večer razsvetlili ze'eno drevo, komandant jim je voščil vesel božič, ki je s svojo poezijo proniknil tudi kasarniško zidovje. Vojna muzika je zaigrala »Tiho noč» — — —, gorkota se je razlila med momke. In bratstvo: vstala sta musliman in pravoslavni in sta čestitala katolikom, pa so zapeli vsi iz enega grla: »Slovenec., Srb, Hrvat — —» Dvakrat tečneje so dišale pogače. Kdo
bl bil še sedaj zakrknjen in ne čutit, da smo eno in tako ostane! Kjer govore nepokvarjena srca, tam je lahko nijti pravo bratstvo.
Na večer sem šel skoti ulice. Iz oken je lila svetloba, morje lučic, na trotoar-ju pa je sameval le stražnik in si pripenjal suknjo. Suhi zimski reter jo svi-ral po golih vejah ln odnašal sentimentalno sanje mimo službujočega... Za zagrnjenimi kavarniškimi okni so listali samci, kl jih ni povabilo nobeno čakajoče srce. Večni, prostovoljni in prisilni kandidati brez mandata. Pa tudi ta večer težke preizkušnje jo minul in minuli so prazniki z običajno prozo potic in pečenk, pomanjkanja in razočaranj.
Le gledališčo jo preganiulo vsakdanjost. Štirikrat so igrali za ljudstvo, kl seve zopet ni prišlo, za veseljake, ki pridejo, če jih klice »umetnost« in za inteligenco, vse je bilo lepo, dostojno, Talijioega, hrama, a kaj, ko pa minister financ gospoain štojadlnovit! ne moro pozabiti, da ga Maribor ni hotel Izvoliti poslancem In tako baš Mariboru ne more dati glodališke subvencijo. In še vodja drame mora delati na račun blagajno nepotrebne eksperimente z neprivlačnimi dramami, ki jih morajo obžalovanja vredni igralci pred naša! i praznim sede-žom in kopici negodne dece. Naj bolni Talijiri hram tjrej čaka, da izdihne in ae zbudi zopet oh novih volitvah, ko (če) bo Maribor poslal v Beograd radikalnega poslanca.
Veselejši popoldan je bil na Štefanovo v Narodnem domu. češka družina se je zbrala z deco in neugnano pridni predsednik češkega kluba je s pomaga-či predvajal srekano igrico v njihovem 5e boij srčkanem marljonetnem gledališču. Lahko smo ponosni Mariborčani: če nam radikali onomogočijo narodno gledališče, pa nam ostane v Mariboru vsaj češko, četudi !e »lutkovo«.
Hrate, nemoj se uzrujati, škoduje živcem!
BOZlČ V CELJU.
Božični prazniki so potekli letos za Celjane izredno mimo. Na sveti večer so pač za žarele Itigice na božičnih drevescih v bogatejših hišah v običajni razkošnosti, večina oken pa je zakrivala tema in tihota. Saj mnoge uradniško rodbine sebi in svojcem niso mogle privoščiti niti koščka boljšega kruha. Par luksuznih oblek se je pojavilo na božični dan po celjskih ulicah, proti poldnevu in ves popoldan pa so bile ulice kakor izumrle. Kdor jo !e količkaj mogel, se je zatekel pri precej ugodnem vremenu v prosto naravo ter iskal tu v svojih skrbeh uteho in tolažbo. Veselo je pa pokalo na Štefanovo po gričih in gozdovih okolice, kjer je bila zbrana vsa lovska družba polnoštevilno. Pra vi se pa, da jo imela več sreče divjačina, ki se je porogliivo muzala raznim nedeljskim lovcem. Seveda je kri vo slabemu uspehu le vreme in ra ti »nepoklicani! gonjači.
A'bert Sič: Kmečka hiša in soba na Gorenjskem
(Založila «Učitol%ka TIskarna«. Llt.Ce-mažar In' drug v Ljubljani.)
Kdor pozna pestre zbirke narodnih ornamentov, s katerimi nas je že obogatil prof. Sič, se mora Čuditi/ vztrajnosti in trudu tega moža, ki jo daroval svoji veliki ideji no sarno svoj prosti čas, temveč tudi lepo vsote lastnega pro-inoženja. Pa čo bi no bil dasegel načesar, ne;ro samo to, da nam je otel mnogo narodnega hlatra pogubi in pozabi, bi mu no mogli hiti nikdar dovolj hvaležni. Toda poznam ga, da mu ni bilo nikoli do hvale, še ninnj pa so ga kdaj mikali »maerni honorarji. s I a.i rimi je mož komaj mi-il oi'ron-i e i/.datko, kl so bili neobhodno združeni z nvogimi poti in ra^skavmjl. IvVno Imbe^cn do stvari ca j« gnala :n podpirala, 'ia ni opešal kljub mn giio nepriliknm, pa tudi kljub mnogim »polenom*. k' «o mu letela na pot.
Sičjvi najnovejše delo jo, rtkel bi,
sinteza njegovega neutrudnega ustvarjanja Jo to dvoje kolorlranih lltojrafij volikoga foririta (46:74 in 40:71j, koli ena nam prikazuje exterleur, druc:a pa intertetir tipično gorenjske hiše. /Maj šole imamo ed sabo nazorno podel i, kakšno jc pravo zun.tnjo in notranje licu nase klinike hiše, ki smo jo doslej videli v toiiko klavrnih kopijah, da no ročera grdih spaltah in brezokusnih zmašilih bodisi na podobi ali na tleh. Ce bi nam ne bil dal Sič ničesar drugega nego samo to dvoje vzornih podob, bi si že postavil dovolj trajen spomenik med vsemi pravimi ljubitelji narodno umet-nesti. Tisočera mu hvala!
In kolike zadrege nas je rešil! Ali smo mogli doslej, recimo v Ljubljani, kl jo častimo kot zibal narodnjaštva. pokazati tujcu vsaj en dostojen model našega narodnega sloga? Morda še edino hotel »Tivoli*, vse drugo pa je dokraja sramotna karikatura. N'a šieovih podobah, ki so dovolj poceni (30 Din komad), da si jih nabavi poslednji stavbenik, zidar, tesar, mizar in kdor ima še opravka pri gndhi ali izdelovanju pohištva, jo dovolj jasno začrtano, kaj je res naše in kakšno mora biti, da ima pravo narodno lice. Prav tako pa naj ne bo tudi nobenega ljubi-
telji naroane umetnostr, U D! ne frtvej val tega malenkostnega zneska, da si nabavi to krasoii delo, katero more biti 1
priruornem okvirju ponos vsaki steni. Ob sebi jo umljivo, da bi ne smelo biti nobene naioduo šole, ki bi pogrešala 'o vzorno učilo. Tudi v r.<akrm javnem lo-i kalu in v i * ki narodni hiši bi morale visoti te podoibe tor izriniti tujo, neokusno navlako, ki so £o vedno šopiri pr naših krčmah in, zal, tudi stanovanjih.
Litografično podjetje Ccroažar in drujf je pokazalo s tem izdelkom, da imami> doma upoštevania vreden zavod, ki mor« že uspošno tekmovati t inozemstvom. Domnevam pa, da je posnetek »kmočko sobe« nekoliko modo', dočim »o je pri • hiši: vrinilo nekaj neodgovarjaiočih barv (solnčnice pred hl*o!\ kar pa so le majhni nedostatkl. »Učiteljska Tiskarna, zasluži polno priznanje, da je založila to lepo delo, zlasti pu, da je nastavil« tako imemo ceno, s čemer jo pokazala, da ji ni šlo za bogvekak dobiček, temveč za plemenito intencljo. da se delo čimbolj razširi med ljudstvom. Čudno (e mi Ic vidi, di založnica do rdaj ni obvestila javnosti o tej izdaji, kakor je to običajno in bl bilo le v uieuoru interesu.
V. Mvil
Kulturni pregled
Mariborsko gledališče [
Maribor, 24. decembra. |
Ker ie g. Stagljar obolel, ic v soboto 1 mesto napovedane jLa Bohenie« prolz- i vajalo tukajšnje gledališče koncert In Mascagnljcvo »Cavallerlo rustlcano«. Vo- j Jaška godba Je pod vodstvom g. kapcl-nika Hercoga podala K. Adamičevo sulto i »Iz moje mladosti«. Slišali smo Jo prvič. Mehka, prijetna harmonlzaclja je splošno jako ugajala. Tudi izvajanje je bilo dokaj dobro. Nato je zapela gca Vladi-mlrovna par pesmi, med drugimi odlomek lz Smetanove »Llbuše«. Njen glas, ki Je posebno mehak v višini, vedno vnovič očara poslušalca. Kot zadnjo točko koncertnega dela jo podala godba Pre-mrlovo »Božično sulto>, moderno skladbo. v kateri pokaže skladatelj, da so dobro razume ua uporabo Instrumentov. Posrečila se mu ie posebno sestava barv. Vendar bi ves koncert dosegel v Očtzo-vi dvorani večji uspeli kot v gledališču, ker gledališče nima akustike, ki jc potrebna za orkestralno izvajanje.
Cavallerla rusticana: tu je treba s posebno pohvalo omeniti go. Mitrovlčevo v vlogi Santnzzc. Podala Jo Je pevsko In igralsko Izborno. To Jc res bila Santuz-za. O. Skrlvanič kot Tu.-iddu ic pel svoj part dobro. Le njegov glas nc pride po-polno-na do veljave, ker ga preveč, stiska v goltu. Inače pa se mu mora priznati, da le dobra moč. Alfio (g. Govorov) sc šele Išče. Vidi sc mu napredek v petju in v igri. Nagaja mu lo šc Izgovorjava. Ko pa se bo jeziku priučil, postane lahko uporabljiv pevec. Tudi Lola (gca Ko-gejeva) Je storila svoje najboljše. Isto moremo reči o Luciji (g. Petkove).
Zbor le pel v splošnem dobro; le, »Re-glna coell» se je sumljivo majala, toda vešči roki dirigentov! se je končno posrečilo spraviti ga v tir.
V nedeljo je podal skoro cclokupnl ansambel »Lumpaclja-vagabunda«. Gledališče je bilo skoro popolnoma razprodano in kar Je publika pričakovala to je dobila. Sveža igra, posebno zanikerne trojice Lini (g. Gromi, Klopčič (g. Ha-rastovlč) ln Knettra (g. Rasbcrgcr) je publiko zabavala od prvega nastopa do konca. Težko je reči, kdo Je bil boljši. Vsak je svoio nalogo rešil kar najbolje. Krojačev, kakršnega ;e podal g. Hara-stovlč, pa je malo. Vloge so bile dobro zasedene, posebno gca Petkova (Fortu-na), g. Skrblnšek (Stelarlj). Kamila (?a-vinova) ter Lavra (Lubcicva) so mnogo pripomogli k uspehu tega večera. Orkester ter pevske točke je dirigiral g. Parma z Izborno rutino.
Upajmo, da bo Se marsikdaj napolnila ta burka naše gledališčo ter mu napolnila blagajno. Potrebuje jo, kqjtl s to beraško podporo, ki jo je dobilo od vla-
de nikakor ne more izhajati. Ce potni« slimo, da jc vlada naklonila Osljeku 77S tisoč kron, Novemu Sadu 1,200 tisoč K In Splitu 1.300 tisoč K podpore, vidimo, da je za temi mesti Maribor kot obmejna kulturna postojanka neprimerno zapostavljen. Drobtina 200 tisoč kron pa5 ne more nadomestiti vsote, Ui jc potrebna tel naši nepogrešljivi kulturni ustanovi ob meji.	V. S.
Razstava umetniškega kluba uVcm na» v Olju. Otvoritev bi se morala vr-Siti že dne 20. decembra, a se je preložili vsled nepričakovanih ovir na 30. U m. Razstavna dvorana je v celjski Mestni hranilnici.
MIha Malefc, «10 originalnih lesorezov slovenskih umrlih«. Zopet novost na polju originalu« grafike. Mapa je zelo lično opremljena. Naslovna sttan r, ornanientalno kompozicijo je efektna iu bo krasila vsako mizo v salonih nailfi književnih gurmanov. Male« je izbral poitreto naslodnjih slovenskih veljakov; Prešeren, Vraz. Langus. Bloivveis, Ko-seski, Wolf, Janczič, Svetec. Ceguar in Valja ve c. Vzel si jo torej može iz literature, slikarstva in kulturne zgodovino. V tohničnom oziru sl posamezne slike ni-fo enake. Nekatero so izdelano v bolj široki tehniki, med tom ko so druge rezano z ubadačem (Sticbel). To jim d.» potrebno raznovrstnost. Olavna zaslugi Malofova je gotovo v tem, da ie pomagal s temi portreti popularizirati plomc-nito lesorezno nmetnost, ki dobiva povsod vedno več prijateljev. Cona 500 Uin jo z ozirom na malo naklado, vsled katere bo mapa postala redkost, skoraj bi rekli skromna
Nov Koncert opernega harltonlsta dr. Riga. Dr. Aleksander Rigo priredi v pondeljek dne 14. januarja 1!)24. v dvorani Fllha rmontčne dražbe svoj II. koncert v letošnji sezoni. Poleg pestrega klasičnega programa, se Ki na tem koncertu prvikrat izvajal celotni ciklus Jau-ko Ruvnikovih pesmi, 7 po številu, ki nosijo naslov <Sequ1dillc<> in so izšle v založbi Glasbeno Matice. Na splošno željo pa bo izvajal tudi celotni ciklus Mus-sorgBkega »Plesov smrtii. Na koncert, žo danes opozarjamo.
«JugoslavIJa», slavnostni napev zjv moški zbor, bariton šolo tn klavir. Zložil m nglashil Ivan Rozman. Cena 10 dinarjev Skladatelj koračnice »Srečni lo-več« je v dobrem in plemenitem namenu zložil slavnostno kantato -.Jugoslavija* katero je namenil proslavi 5-lotnieo naša-ga ujedin'onja. Skladba je lahka, preprosta, brez novih glasbenih misli in noče tekmovati z umetnostjo. Napisana jo z ljubeznijo in jo prav, da se tudi tako sprejme.
Igor V -c:
Vrt mladosti
Sanje mesečne noči.
. . . Z.imJ jc sanjala svetla noč. Te-Sek opojni vonj mladih rož je dihal skozi široko odprto okno. Mescc, velik hi bel, je sijal v mojo izbo. Sedel sem pri pisalni mizi, udobno naslonjen v star, baržunast naslanjač. Pred menoi je ležal Platon, Slmpozljon. Knjiga jc bila odprta, a moje misli so plavale daleč, daleč po vesoljstvu. Globoko zamišljen sem sedel dolgo, dolgo. Mesec je tkal srebrne bajke po logu ln polju, kl je blestelo v zelenosrcbrnl luči...
Zganil sera se. Nekaj je stalo za mano, moralo Je statL Vstal sem naglo in segel v predalček po samokresu. Sedaj jc bilo zopet tilio. Počasi sem sc okrenil s celim telesom... soba je bila temna. In prazna. Ne! Tam pri vratih je stalo nekaj.
«Kdo je?i>
o Jase Je odzvalo z veselim, mislim glasom.
■/Kateri Jaz?»
a Ali me ne poznaš?« In stopilo ie bll-?e. Tedaj je obžaril mescc postavo. V ijegovem svita Je stal mladenič, čil, radosten fant. Rjavi kodri so mu pokrivali čelo. Popotno palico je drža! v rokah. V njegovih očeh jo sijala solnčna mladost
•Cesa želite?«
»Glej ga, ali me res nočeš poznati? Jaz sem vendar tll»
«Kako?»
«No, Jaz sem ti, ko še tiisl bil tako star. Tvoja mladost sem!« Mladost moja! Gledal sem ianta in ga spoznal. Da, take so bile tedaj moje oči, takšen soj je žarel z mladega lica, tako lahek in prožen je bil tedaj moj korak. Od-kazal sem mu prostor.
»Sedi.«
Vsedel se Je in me gledal smehljaje s svojinil veselimi očmi.
»Pozdravljen, bratcc! Kako je? Ali nisi več zadovoljen? Mnogo skrbi? Ali ul več veselja v tvojem srcu?« *
Poklmal sem molče.
»ČuJ me, prišel sem, da te povabim na mal Izlet.«
»Sedaj ponoči?«
»Ne bodi siten! Kolikokrat svq rogo-vlllla v prejšnjih časih, ko Je mescc hodil svojo tiho pot, dokler nI zakrvavela zarja za gorami!«
Vstal je ln stal pred menoj, velik, vitek, z veselim obrazom tn z 2arečlml očmi. Tudi jaz sem vstal počasi hi mu pogledal v oči. Tam je sijala gorkoia, gorko čuvstvo.
»Gietit!« Poiskal sem plašč, klobuk In palico. Steno so se razširile In hipoma
sva stala v starem vrtu, kl Je obdajal ] hišo.
Mladenič je stopal naprej, glavo vi- j soko dvignjeno, komaj sem mu sledil skozi grmlčje. Noč Je sanjala, svetla ln bela Zelen, šumeč gozd nas je objjl s svojim košatim vejevjem.
Naenkrat sc jc razširila dolina, po kateri sva korakala, in prikazala se Jo široka kotlina. Krasno, temnomodro jezero je ležalo pred nama, mirno, veličastno. Vrbe so se sklanjale, ločje ie zapelo svojo melanholično pesem, če se ga je dotaknil veter. Kraj ie bil samoten In tih. Veliko vprašanje, neka neraz-krita tajnost jc ležala nad tem tihim krasom kakor uganka.
Mladenič Je stopil k produ In izvlekel iz ločja majhen čoinlč. »Vstopi,« me le povabil in vsedla sva se ter prijela za vesla. Colnlč je drčal mirno po gladini. Jezero se je zopet ožilo, temno drevje oh bregu je metalo svojo senco na gladino. Skozi vejevje se je tresla zelenkasta luč, mesec pa Je blede! In neka bajna luč Je naraščala v svetlobo. Ptice so pele v gozdih, k! so naju spremljali na poti.
Nema sva sedela v čolničku, nI z besedo nisva motila te bajne tišine. Kmalu je začelo Izginjati drevje, temno skalovje je raslo Iz vode, divje, slikovita Tu pa tam so sc prikazale živali, srn?, beli jeleni.
Mehke gozdne trate so vabile lz go-
stega drevja. Čudovito rože so sanjale na trati, cvct.iče drevje se je spenlalo bohotno v zrak. Ptice bajnih, neznanih boj so prepevalo iu obletavale našo barko. Zlale In srebrne ribice so se lesketale v slnjinl jezera, modrckrlle libclc so plesale nad natna.
Colnlč ic plaval dalje, jezero se Jc širilo, raslo v neskončnost. A čuj!.... Krasno, da!|ne harmonije so zcvetclc Iz sinjega vodovja. Bron je pc! večno pesem preteklosti, življenja, smrti lu neskončnosti, njegov glas sc je Jačal, množil; šumnl akordi so rasli iz zelene globine In ko sem pogledal na dno valov, sem videl bajno, razkošno mesto.
Palače, katedrale, ponosne patricljske hišo, bujni nasadi, bele ceste, temno zl-dovje ie raslo k meni navzgor, kakor sen davnih dni. A zvonovi so peli naprej, šumno In ubrano...
,'Vlneta,» ie dejal mladenič.
Pred nami ie Iz tihih vod rase! bujno-zelen otok. Nad njim se je bočll modri svod neha In beli stebri so gledali Iz zelenja. Kmalu sva ga dosegla. Fant je skočil urno iz čolna, jaz sem mu sledil.
Obal jo bila obrasla s svežim zelenim grmlč.iem. Bele, ozke steze, so vabi'e v daljavo. Molče sva stopala naprej. Gozd naju je objel z zelenim plaščem, lahen hlad ml je pobožal vročo glavo.
Zdajci so se zasvetili stebri, zažarelo Je zlato pročelje...
Mal tempcij se je pojavi! pred nami.
Kolo zornih dovojk lo Igralo krog Žrtve-nika. Dišeč, siv oblaček se Jo dvigal k nebu. Zlate strune so zapele, srebrne trombe zadonele in pele so mladenke:
»... Ko kraljlčna se zbudi, šine žarek lz noči. Pa prijezdi mlad junak, na konjiču, iskreni belcu, da premaga čarodeja, da kraljlčno nam otmfc. Ko bo svod zakrvavcl čar bo zmagan. A junak bo kraljlčno obudil. ZaJuhtele bodo rože gostolele bodo ptice, ko prišel bo mladi vitez iz dežele jutrove...«
Zamaknjen sem poslušal bamo pot.ie, Zvoki so sanjali v daljavo, mirno, nežno. Sveži mladi glasovi so udarjali ob sive skale, množili so sc, odmevali in rasli v veličasten koral...
»Clgav je ta sveti hram?» sem vnašal.
»HImeros,s> sc je nasmehni! fant.
... Himer'9! Hrepenenj*?! Torej tu sem našel tvoje svetišče, tu v deželi ba jk In sanj. Vendar te še časte, veliki človeške du«c, ti čarovnik pestrosojnili i sani. ti beli adept mladostnih skrivnosti! | Tvoj svet je vcsoUnost, tvoje sanje se-i gajo preko vsemirja. Tvoje zlate roke ' i!p!ic!o blagoslov, v tvojih globokih očeh
Socijalna politika
Alkoholizem in Slovenci
V nedeljo dne 23. decomhra 1023. Se je vršilo osmo predavanja Ljudsko visoke šole v Ljubljani. Predaval je g. dot. dr. 1. Robida o alkoholizmu. G predavatelj jo dosegel namen, kl si ga je stavil: botol je v čim širših krogih vzbuditi zavest o položaju, v katerem so nahaja naš narod. Zato jo začital glavne obriso našega tako tipično slovenskega problema, vprašanja o pijančevanju udanem narodu. Izvajal jo med-drugim:
Alkoholizem je umetno, oksogeno pro vooirano zastrnpljenjo, toroj bolezen, in se loči v akutno otrovanje, ki ni na Svojih težjih stopnjah drugega kot akutna toksična blaznost, in na kronično obo-Ijenje, ki okvarja pogosto neozdravljivo in smrt.no celo vrsto telesnih organov, kakor tudi duševnost pivčovo, kar se kaže v bolezensko izpremenjeni afoktivite-ti, intelektu, hotenju, osobito pa v etični depravaciji pivoevi. Kronični alkoholizem ogroža gospodarstvo in delozmoi-nost v najhujši meri, vodi do pavpori-zacije, uničuje rodbinsko srečo, izroča vzgojo otrok cesti in vodi na pot pote-puštva, prostitucije in /ločina. Kar je pa najhujša posledica alkoholizma jo to, da direktno ogroža zarod, ki je slaboten, za nikern, brez odpirne silo, bolehen in iivčno in psihično manj vreden. Izmed pslhopatij, ki so pročesto posledice alkoholizma staršev, je pa najnevarnejša, ki se pojavlja kot prirojen naklon k pijančevanju fsekundarni alkoholizem). Čigar prognoza je dokaj slabša kot alkoholizma iz miljeja, iz pivskih šeg in navad (primarni alkoholizem). Zarod sekundarnih alkoholikov kaže znake Se težje telesne in psihične degoneracljo.
Kar velja za posameznike in njihove rodbine, velja tudi za skupine in za na-rodo. Narod, v katerem jo alkoholizem tako razširjen, da skoro vso pije, in dober del celo pijančuje, izgublja na živ-ljenski moči, na iiiavosti, vztrajnosti, tunkovitosti, odpornosti, ne narašča nu-merično in propada telesno in duševno, etično in gospodarsko v boju ra življenje, katerega mora prav tako izbojevati kot vsak posameznik.
V Sloveniji se že toliko časa in toliko pije. da govorimo upravičeno, o toin, da je smatrati alkoholizem v nas za ljudsko bolezen. Tudi zarod ni žalibog več intakten, pojavljajo so vedno izrazitejšo in pogosteiše psihopatije, osobito pa prirojeni naklon k pijači, kar otvar ju jako temne perspektive za našo bodočnost, Naioo. ki pijaneuje, ki se rul-nira gospodarsko in zdravstveno, ki nima čvrstega Ir odpornega zaroda, mora propasti, o njem so govori kot o narodu ki umira. Alkohol .ie uničil necivilizirana plemena v nekaj desetletjih; a nc prizanaša prav take tudi ne civiliziranim. č'o "ti ta proces tudi vrši bolj počasi, pa se zato ne vrši nič manj zanesljivo.
Inteligenci ni prizanosti z očitkom, da stoji ob stisni aiitialkaliolnemu gibanju. Kar preostane, je mladina, katero si treba osvojiti in odgojiti jo v borbenem duhu neprizanesljivega boja proti pivškim razvadam in pivskemu zlu.
Da bi se v nas uvedla prohihicija po ameriškem vzgledu, ni nade, vendar jo pa, zadnji čas, da poseže vlada resno vmes. Žalibog ni v pobi>inju alkoholizma opaziti nikjer nobeno prave resnosti in ognjevitosti. Kai pa jo izšlo tu In tam naredb, se ne izvajajo, ostale so na papirju.
Boj bi moral biti sistematlčej; s polovičarstvom in navideznim, samo na vranji efekt proračunjonim delom se ne da ničesar doseči. Broz sistema so vse poslovalnice in posvetovalnice in vsi sana toriji brezpomembni. Sanatorij more ime ti v ostalem samo svoj pomen za zdravljenje alkoholizma poedincev, ne pa naroda: sanatoriji so za ljudi, ki »o navzlic temu, da se je vse drugo storilo, vendar lo še in posebno težko oboleli. Hiše se
so ros da daleč vidi, zavetja in MŠitve pa nikoli nuditi ne more.
Zolo živahna debata je Izvajanja gosp. predavatelja lo potrdila.
Žrtve a!koho'ne prepovedi
V Ameriki ie uživanje alkohola najstrožjo prepovedano. Toda boiba abstinentov proti zagovornikom zmernega pitja je vodno hujša. Zdaj se skliiujjjo zagovorniki alkohola na silno žalostno statistiko. Človek najbolj ljubi tisto, 1 ar mu jc najbolj prepovedano. Zato zdaj pijanci v Ameriki popivajo skrivaj, zapravljajo velike vsoto in se vrhu vwga 5e zastrupljajo z alkoholom, ki ga vtl-hotapljajo špekulantje. V Chleagu so lotos v septembru po »salonih* (pivnicah) aietirall okoli 1000 skritih alkoholikov. Od 1. januarja t. I. se je nad 150 oseb zastrupilo s ponarejenim viskijem in so
umrlf. Med 8000 zaplembami Je bilo Jed-va 1 odst. pristnega viskija, a 80 odst. zaplomb jo bilo naravnost strupenih.
Policija nastopa sila strogo in morajo tihotapci poleg globe aii zapora prenašati tudi javno sramoto. Viskij, ki ga najde policijo, mora« lastniki lastnoročno vpričo ljudstva uničiti. Nedavno izprazniti v kanale prod poslopji, kjer je moralo četvoro tihotapeev 18 sodov ja policija našla skrito žganje. V Pani (Illinois) je umrlo 5 oseb, a 4 so opas-no zbolele, ker so uživale strupen alkohol. Uradno jo dognano, da je lani v Zedlnenih državah umrlo nad 2000 oseb — tajnih pijancev.
Prepoved alkohola jc torej škodljiva, ne toPko za tihotapce, kolikor za osle-paijene alkoholike. Toda vlada vztraja na prepovedi, češ da se bodo ljudje alkohola odvadili, a kdor se posili zastruplja, ni vreden, da živi. Globe pa denašajo lepe dohodke. Uspeh prepovedi je vsekakor v moralnem in gmotnem ozira za Amerikance zelo ugoden. Uspeha brtz ž. tov pa sploh ni.
Gospodarstvo
Problem veleposestev v Vojvodini
Pričetkom tega meseca jo vlada sklicala na posvetovanje zastopnike produ-centov sladkorne pese. Tu so se čule pritožbo proti izvajanju agrarne roforme v Vojvodini, ki da bistveno škoduj« razvoju pesne kulture.
Slične pritožbe se čujejo v Vojvodini že vsa leta po osvobojenju. odkar «e jo pričela izvajati agrarna roforma. Sladkorno peso so sadili pretežno na vo,epo-sestvih, ki so se pričela potem deliti med koloniste, največ med dobrovoljce. Trdi se, da je za gojenje pese prikladno le veleposestvo. Bržkone pa je stvar taka, da bi tudi manjSe posestvo moglo gojiti ta sadež, vsaj v gotovi meri. Toda moro-dajni vzroki za nazadovanje kulture pose so predvsem v okolnosti, da »e agrarna reforma v Vojvodini izvaja polovičarsko, ila se naseljenci niso opremili z vsom potrebnim. radi česar ne morejo pričeti z obdelovanjem, oziroma se sploh niso mogli aklimatlzirati. Da bo novi poljedelec hotel pridelati v prvi vrsti sadože za lastno prehrano, potem šele peeo, je seveda nedvomno.
Gotovo .ie tudi, da bo intenzivnost in rentabilnost agrikulture v Vojvodini manjša na novih malih posestvih priseljencev, nego je bila dosloj na velikih veleposestvih, kjer se je delalo le s stroji, po najmodernejših racijonaln'h predpisih. Jisno je. da na manjših posestvih — tudi v najboljšem slučaju — ne bo mogoče obdelovanje s stroji v tako veliki meri, kot je na veleposestvih, ki predstavljajo velikanska agrikulturna industrijska podjetja. — najlepši primer: sedanje državno imanje Belje v Baranji.
In vendar ee na podlagi tega nikakor ne smemo odločiti za pridržanje veleposestev v Vojvodini in proti njihovi parcelaciji ter kolonizaciji. Zakaj ta problem ni le gospodarskega značaja, marveč v njem leži velika narodna važnost
Vojvodina je narodnostno najbolj mešana naša pokrajina. V njej tvorijo pripadniki naše državne narodnesti le relativno večino, kajti vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v Vojvodini je samo 38 % celokupnega prebivalstva, z ostalimi Slovani (Slovaki, Ruslni) pa 42 %. Madžari tvorijo sicer le 27-7 % prebivalstva, toda poleg njih so še Nemci, ki jih Je 23.8%. Najugodnejše je se razmerje v Banatu. kjer je naših 42 %, s Slovaki skoro 46 %, a manj ugodno v Bački, kjer tvorimo 35%, s Slovaki m llusini 40-5% celokupnega prebivalstva.
Tu zahtova tedaj naš narodni interes, da naselimo na veleposestvih toliko naših rojakov, da dosežemo absolutno večino v deželi. Stvar pa je enostavna tudi vzpričo tega, da Izkazuje Vojvodina razmeroma premajhno obljudenost, zakaj tu pride kljub temu, da je vsa dožela
manj nego v štajerskem delu Slovenijo, kjor znaša gostota 80. Prostora jo tedaj še obilo in to najboljšega; izroči so lahko novodošlecem brez škoda za dosedanje posestnike — seveda z i/.jemo veleposestnikov. V Madžarski čaka šo nad 15.000 naših optantov in tudi od drugod bi se nemudoma priglasilo dovolj kompetentov.
Več je vrodno, da je dežela zasigurana nacijonalno, nego da računann množino letuega pridelka pose; eelo eventualno zmanjšanje žita, razpoložljivega za oks-port, moramo vzeti v račun.
Seveda pa je predpogoj, da se kolonizacija vrši sistematično in e temeljito stvarno pripravo.
Tržna poročila
Dunajski živinski sejem (27- t- m.) Govilu živina: Dogon 789 glav, od tega je 445 domačih, 145 madžarskih, 102 jugoslovanski ln 97 rumunsklh. Za kg žive teže notlrajo v tisočih aK: voli (po kakovosti) 14.5 — 19, izjemno 21, biki in krave 14 — 18, slaba živina 10 — 13. — Svinje: Dogon 1910 glav. Za kg žive teže notirajo v tisočih aK: debele 25 — 28.5, mesnate 26 — 30. Napram prošle-mu tednu so ccnc mesnatim svinjam poskočile za 1000 aK pri kg, dočim so debele ostale nespremenjene.
ravna, brez gora In brez gozdov, na kva-vendar ne" prične graditi t dimnikom, ki | diatni kilometer le 70 ljudi, to je precej
= Naš Izvoz v Juliju ln avgustu. Me-
seoa julija l!)28. 60 je iz naše drža/o izvozilo za 233.032 ton blaga v vrednosti 547,108.572 Din. to je za 37.807 ton v vrodnosti 187,095.288 Din več r.ego v istem mesecu lanskega leta. — Misoca avgusta 1923. pa se .je Izvozil) 909.210 ton v vrednosti 700,850.717 Din, to jc za 93.494 ton v vrednosti 301,509.378 Din več nego avgusta 1922.
= Trgovinske vezi med Jugoslavijo ln Poljsko. Zadnjo nedeljo se je vršila na poziv zastopnika Poljsko - jugoslovanskega trgovskega društva iz Krakova v dvorani razredno loterije v Beogradu konferenca s Bvrho, da zainteresira naše industrijske in trgovske kroge za čim tesnejše gospodarske in trgovinske zveze s Poljsko. Na konferenci so bili raz«tavljoni razni vzorci tekstilne industrije iz Poljske.
— Kriza v Jadranski banki. Zaradi zlorab, ki so se zgodilo v Jnd-.anski banki, je član uprave g. Luka M 11 i š I č, trgovec v Beogradu, Izstopil iz tipravnoga svota banke Istotako jo dal ostavko g. Uskokovič, ki je skupaj z g. Kamo-narovičem vodil tkzv. Udeoničko -adiu-go v Beogradu. Tu so se pojavile zaradi ponesrečene špekulacije z zemljišči in nezaposlenosti opekarne Izgube, ki pre-sogajo 10 milijonov Din.
= Izvoz sena Iz Slovenije. Zadnje dni so se izvozile iz Slovenije manjšo količino sena v Avstrijo in Švico. Baje se je pridelalo letos v Slavoniji krme mnogo nad domačo potrebo. Kakor je iz podatkov ministrstva za poljedelstvo in vode razvidno, znaša letošnja produkci-
ja sena v celt arzavi nad 87,000.000 metrskih stotov ln se bo mogla od tega
brez škodo za živinorejo izvoziti večja količina.
= Konkurz nlške tvrdke. Iz Beograda
poročajo, da se od 21. decembra nahaja v konkurzu znana tvrdka brača Stanko-vič, ki je nedavno prevzela zgradbo velike tvornice usnja. S polomom te tvrdke je prizadeta tudi niška Prometna banka, kor jo omenjona tvrdka največji dolžnik to banke in najglavnojši njen delničat.
= Hrvatska banka v Zagrebu. Izredna glavna skupščina te banke je sklenila povišanje svoje glavnic« od 10 na 50 milijonov Diu
—	nPrager Pressc», božična številka, prinaša poleg leposlovne priloge celo vrsto člankov gospodarske in politične vsebine. Od zunanjih držav posveča Ii?t posebno pozornost Jugoslaviji, o kateri ima tri članke: Finančna in gospodarska politika Jugoslavijo (iz razgovora beograjskega dopisnika s finančnim ministrom g. dr. Milanom Stojadinovičem). Gospodarski in prometni položaj Jugoslavije (Izpod peresa g. Ivana Mohoiiča, tajnika Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani) tor Sedanje razmere v kraljevini SIIS (od vseučiliščnoga profesorja g. dr. St. Stanojeviča v Beogradu). Daljo ima o Rumuniji: Finančna in gospodarska politika Rumunije na pragu leta 1924. (od inž. P. N. Panaitescn, bivšega generalnega tajnika v rumunskem ministrstvu za Javna dela), Finančna in valutna politika Rumunije (iz rnzsovorn z guvernerjem rumunske Narodne banke M. Oromolu). Poleg člankov, nanašajočih se na gospodarske in politične razmere v Avstriji in Madžarski ima tudi o Poljski članek gledo prehoda k novi valuti Poljske (od poljskega ministrskega predsednika In finančnega ministra Vladislava Grabskega).
= Zabrana otvarjanja novih podjetij na Reki. Reške oblasti so izdale naredbo, po kateri se zabranjujejo otvarjanja novih trgovir, in Industrijskih podjetij na Reki. Samo osebe, ki so že Imele trgovine ali Industrije na Reki. bodo even Mialno dobile ponovna dovoljenja. Toda tudi v takih slučajih je zabranjeno otvoriti obrat pred dovoljenjem. Ta naredba velja tudi za otvarjanje podružnic.
= Izvoz madžarskega vina v Avstrijo Pri zadnjih pogajanjih glede sporazuma o izmenjavi blaga mod Avstrijo in Madžarsko se Je sklenil tudi dogovor, s katerim dovoljuje Avstrija uvoi 100.000 hI vina iz Madžarske.
= Izvoz lesa Iz Rumunije v Madžarsko. Med Rumunijo In Madžarsko je prišlo do konvencije, ki se nanaša na olaj-šanjo uvoza losa v Madžarsko. Madžarska pošilja dnevno tisoč vagonov v Rumunijo, da so vrši transport lesa hiti oje.
= Trgovinska pogajanja mod Češkoslovaško In Italijo se pričnejo zopet ?. januarja v Rimu. Pričakujo so, da se bodo zaključila do konca januarja. Pogajanja se no bodo vršila samo o cailn-sko-tarifni pogodbi, temveč tudi o konzularni pogodbi in nekaterih drugih zadevah.
—	Konlinrzl v Češkoslovaški. V Češkoslovaški je bilo meseca novembra otvorjenih 45 konkurzov. V 84 ugotovlje nih slučajih so znašala aktiva 2.38 in pasiva 5.77 milijona KČ. V istem meso-cu se je uvedlo 174 poravnalnih postopkov; aktiva so znašala 88.8, pasiva pa 78.3 milijona Kč.
= Ceškoslovaško-avstrljska pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe se bo-bo, po vesteh iz Prage, pričela koneom januarja ali pa pričetkom februar,'a,
= Četrti plavž Alplnske montanske družbe. Sredi dorembra je Alpinska mon tanska družba, ki je delala doslej z dvoma plavžema, postavila v obrat tretji plavž v Eisenerzu. V kratkem namerava otvoriti obrat ša v četrtem plavžu.
= 400 trilijonov mark v obtoku v Nemčiji. Po ravnokar objavljenem izkazu Nemško državne banke je v zadn em tednu novembra narasel obtok bankovcev v Nemčiji za 307.4 na 400.3 trilijona mark.
= Novi desetmllljonsUI bankovci v Poljski. Te dni so pričeli poljski držav-
ni grafični zavodi s tiskanjem novih milijonskih novčanlc. V kratkem 6as„ se prične s tiskanjem novčanio do 5(j milijonov poljskih mark.
=t Direktni blagovni promet med Nem. čljo ln Rusijo. Po vesteh I/. RIg« se otvo. ri dne 1. januarja direktni blagovni pro. met med Nemčijo in Litavsko na eni strani ter sovjetsko Rusijo na drugI stra-ni preko Lotske. Železniška konferenca prodvidena za 10. januarja v Varšavi, j« bo počala z načrtom direktnega želez, niškega promota Riga • Varšava - Rim tor Pariz-Basel-Dunaj-Varšavn-Riga
— Stanje zimskih posevkov v Zed|, r Jenih državah. Poljodelski biro v Wa. shlngtonu objavlja stanje posevkov zadnje josoni. Površina, posejana z ozimno pšenico, obsega 40,191,000 ekrov (aere ie 40 arov) proti 40.00(1.000 ekrov v je-seni 1022. in 47,611.000 ekrov v jeseni leta 1921. Rži je posejane 4,377.000 ekrov proti 5.508.000 v predhodnem letu.
= Zaloga zlata Zedinjenih držav, p0 vosteli newyorških listov se nahaja sodaj v Zedinjenih državah 4„168,001.021 dolarjev v kovanem ali nekovanem zla. tu, to je 46 do 49 odst. svetovnega zla. tega zaklada,
= Obtok bankovcev v Angliji Je zna-šal dne 14. decembra 126,270.000 funtov šterllngov. Proti zadnjemu izkazu n« je obtok nekoliko pomnožil.
Dopisi
TBEBELNO PRI MOKRONOGU. V
naši občini živi versko blazno dekle s priimkom »Knofnova Manca». ki je brez vsake zaščite. Nesrečnico pretepa vsak, komur se ljubi. Ali res ni nikogar, da bi zaščitil ubogo blaznico. Ako je ženska blazna, zakaj je ne spravijo v blaznico, Cemu pa imamo duhovščino? Najbrže n« zato, da vzgaja občine k taki surovosti. Skrajni čaa bi že bil, da bi se za ta slučaj pobrigale merodajne jblasti.
SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU. Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje. Naš ljubeznivi župnik pa na sveto noč ni bil dobre volje. Rekel je, da ne bo opravil službe božje, ako bo pel moški pevski zbor, kor so v njem večinvna naprod-njaki. Nismo se in se tudi nikdar ne bomo vsiljevali, storiti smo hoteli la svojo krščansko dolžnost, čeprav nag smatrajo za »brezverce*. Župnik in njegov pribočnik, nekdanji svobodomisleo, sedaj klerikalni agitator, sta hotela osramotiti nas, a sta osramotila sama sebe, ker sta imela za božične praznike velikanski pevski zbor s »tihim solom* in dvema povkama. I« tuko naprej in jabolka bodo hitro dezoro'a. Srečno novo leto žela vBcm Bolfenčanom, posebno gospodo župniku ir. njegovemu pribočniku z željo, da bi bila boljše volje, kakor na sveto noč — rapredni pevci.
VERZEJ. Dopisniku »Murske Straže* nekoliko odgovorni Razumem razburjenje. Ognjeno bol imate, ker se zavedate, da je dobila JDS pri prvih volitvah v ustavotvorno skupščino 4, pri drugih 24, pri prihodnjih jih dohi pa že do 80. So-trudnik »Murske Straže* »e gotovo še spominja, kako so mi obljubljali vse mogočo udobnosti, ako vstopim v klerikalne vrste. Kot značaj sem se seveda vsem matcrielnim dobrinam odpovedal in zato me napadate. Prehajam k drugemu delu, k šoli. Očitate mi nouspehe. Ali pa veste, v kakem demoralizlranem stanju je bila šola, ko sem prišel semkaj. Graditi sem moral popolnoma n3 novo iz temelja in dosege! kljub temu uspohe, ki jih pripoznava tudi ravnatelj moščanske Sole v Ljutomeru, g. Bankert. Ze kot Verženci bi n« smjli krivično sramotiti sami sebe in svojih otrok. Ocenjevalno pravico imajo samo šolski nadzorniki, ne pa ljudje, ki so pogledali v I. gimn. razred. SIcer pa je dovolj žalostno, ako se skuša s hujskanjem otrok oteževati učitelju delo. Sola in dom naj delujeta skupno in uspeh ne more Izo* stati. »Prizadeti starSi* naj si vzamojo za vzgled gg. Bunderla, Kožarja, mizarja Osterca in še mnogo drugih. Taki naj hi bili vsi in šola bo še bolj napredovala. Torej, nikakog* družmja šole in politike. — Ivan Mihelič, začasni šolski vodja v Veržeju.
sanja večnost. Od vzhoda do zahoda vi-1 hrajo praporjl tvoji, vsaka mlada duša ti je oltar in svetišče. TI, kl si kal In bistvo življenja, Alfa In Ornega naših sanj, ti Blaženi, Svetil, ti kralj duše — "iimeros!
Globoko ganjen sem slonel ob deblu, ki nas je zakrivalo mladenkam, tih in srečen. Zakaj, ko sem gledal lepe mladenke, se mi je zdelo, da rajajo pred mano moji mladi plahi sni, vsi v cvetju In brstju mladega hrepenenja, ln njihovi zlati svilnati laski predejo bajke, polne cvetja In solnca ..,
Mladenič me je prijel za roko in odšla sva počasi.
...Stala sva pred visokim zidom, ki Je zapiral pot. Mala železna vratca so nudila pogled na bujno zelenje, kl se je košatilo v okrilju visokega zidovja.
Ozrl sem se. MoJ spremljevalce je Izginil. Stal sem sam In čakal. Tajen nemir mi je polnil dušo. Vse krog mene ie bilo tako tiho, pokojno, le daljni spev devojk jc še donel kakor sčn..
«KaJ Iščeš tu?.
Te besede so me zbudile H tamnknlc-nja, V vrtu pred menoj je stal star mož. Bell lasje »o mu padali do ramen, dolga siva brada mu J« segala do pasu. Obložen !e bil v doigo belo haljo, l modrim trakom prepasano; v rokah je držal palico. Pogled mu ie bil resen, a blasc.
»Kaj iščeš tu?» je ponovil. Nekaj tajin-stvenega se mi le budilo globoko v duši, kakor pozabljena bajka. Tvorile so sc mi besede, nehote, brez moje volje in odgovoril sem:
»Svojo mladost!*
»Vstopi.. Počasi ie odprl vratca. In vstopil sem, plaho, boječe.
Pred mano jc zaduhtelo, zažarelo...
Tisoč In tisoč pcstrobojnlh cvetic ml je sanjalo nasproti, cvele so v neskončne, solnčne dalje ...
Starec je stopal počasi po beli, peščeni poti. Sledil sem mu s sklonjeno glavo. Zapustilo me jc bilo strupeno želo sarkazma, strup pereče Ironije. Samo ideali, ki so snivall zaprti, globoko na dnu moje duše, so vzcveteli bohotno, ža-rovito...
Prišla sva na vrh malega griča, kl je bil ves pokrit z belim cvetjem. Zvonček, marjetica, limbar...
»To so cveti prvih otroških sanj,* je dejal starček in pogled njegov je bil mehak, božajoč.
Globoko sem se zamislil. Gledal sem cvetje srečnih ziatiii dni in solze so mi »alesketale v očeh. Izgubljeni raj...
•Pojdi dalje!« Je velel spremljevalca.
In stopila sva navzdol. Vliollco trnjo-lice, bele rože so cvele or«ut -mojim po-i r'cdom, plaho, nežno cvetje. Chn dalje 1 boli živih boj sem našel, nageljni so
dulitcll v rožnatem svitu, rože so žarele ...
Zdajci sem zagledal cvctko, krasne, miljenc postave. Njen vonj Je bil opojno vabljiv In čaroben.
»Kaj je to?» sem vprašal z drhtečim glasom.
Resno me jc pogledal. »Ne poznaš? Prva ljubezen!«
Sklonil sem glavo še globlje. No poznam te, ti lepi cvet.. Nisi ml še vzcvc-tcl. Takrat, ko je žarel tvoj čar v mladih očeh mojih bratov, sem te pozdravljal z zlobno, strupeno besedo. In ti si se maščeval in ni tc bilo k meni...
Stisnil scin ustnice In stopal dalje. Rože so cvele ognjenordeče, bujno raz-cvele, bohotno so prcprcdle gredice, temne, zraščene so bile njih barve, zrela ujlli krasota.
...»Ženska ljubezen, krasna, a kmalu vcnljiva...» je dejal starec, kakor bi govoril zase.
Cvcll so cveti, ponosni Junaški, živih zornih barv. LJubav do domovine, do kralja ... Temne zakrite rože, a duhteče prežlahtno... ljubezen do vede, umetnosti, božanstva...
Zadnji višini sva se bližala počasi, trudno... Noge so neskončno pekle, telo Je bilo izmučeno, a v očeh Je gorela zstja lepših dni.
Na višini Je sta! majhen temnell.
»Ta čuva rožo najlepšo,* je tiho govoril starček In besede so mu zvenele Iskreno knkot molitev.
Pogledal sem v hram .. Tam je cvela roža, nadzemske, zvlšctic lepote. Tenko stehlo sc ie d-dgalo k nebu, nadnaturcn vonj Jc omamljal potnika ...
Tedaj sem te spoznal. Roža vseh rož, Cvetka vseh cvetk, ti najkrasnejša, najčistejša luč našega življenja. TI nisi zemska hči, vesolistvo tvoj je dom, nad tabo sanja večni blagoslov...
Zgrudil sem sc na kolena in zaplakal, kajti zagledal scin te, Resnica vseh res-nlc, Ljubav največja, najkrasnejša, nai-milcjša... Svetost Materinska...
...In spomnil sem se prcčutlh ur, pre-čutih noči, Mati, kl si Jih žrtvovala meni... In spomnil sem sc vseh dokazov t\oje vroče, svete Ljubezni, kl je krasila mojo mladost. Zlate rože si ml trosila na pot, ko sem stopil v življenje, mrzlo in brez solnca ..
Spomnil sem se tvojih oči, kl so sijale kakor dvoje solne, večne, žarke gor-kote... Tvojih žarkih oči, Mamica ...
Roka mi Je pogladlla čelo. »Vidiš, poznaš, ka) si Imel, kaj lmuš...?»
Mulče sem prikimal In nagnil glavo na velo, blago roko.
"Kadar so tvoje misli žalostne, kadar plaka tvoje srce, spomni se te noči. Lep-i še solnce svttl v tvoje sanje neeo ta
nudi svet. Čist je sol te luči, žarka nlena toplota, ki ogreva, ne da bi žgala Saj prihaja Iz sinjih daljav, odsev Je velike
neskončnosti, hči mogočnega Vsemira.i-•
...Sedel sem v svoji sobi pri pisalni mizi. Pred mano Je ležal Platon, Simpo-zijon. Knjiga Je bila odprta...
Moje misli so se vračale lz solnčnfll dalj vesoljstva, polne Jasne luči In zlate resnice.
Vstal sem In stopil k oknu. Pokrajina je zakrvavcla v mladi zarji, zemlla se Jc budila Iz sna. Nad gorami ie zagorelo solnce. Zlati soj Je napolnil mojo Izbo in ožarll s svetim ognjem tvojo sliko, Mamica...
Jasno mi jo bilo v duši, zlata resnica je snivala v mojem srcu...
... Da, za te moram živeti, Mamica zlata, to jc smoter mojega življenja. Brezplodne ne bodo moje tllie ure, dnevi mojega žltja, če pričaram le cn smehljaj v tvoje blage ;>či. Vodila si moj prvi korak, naj sedat, ko je žalost prcprcdla a srebrnimi nitmi tvoje lase In zarisala sledove prelitih solz v tvoje jasno lice, naj ti stojim ob strani, naj podpirata tvoje trudne korake, naj t« branim, nai te čuvam, Mamica...
Iz življenja In sveta
Izumitelj Edison
Ameriški Izumitelj Tomaž Alva Edison, katerega predstavlja naša slika, jc pred kratkim proslavil jubilej svojega 1000 patenta, kar zrmči tisoč iinnjdb. Edison se jo rodil 1. 1847. v ameriški drŽavi Ohio ter se je posvetu fiziki in kemiji kot samouk. Njegovo življenje in njogova karijera sta naravnost pravljična. 12 let star jc začel Izdajati časopis z imenom »Grami Trunk Ilcrald«. Z denarjem, katerega je iztržil za svoje glasilo, si je nabavljal knjigo o kemiji, kupoval je kemikalije In aparate za lastni laboratorij. Že v tej dobi jo imel Edison mnogo Rad jo eksperimentiral s kemikalijami, katerih pa ni temeljito poznal ter je radi tega večkrat zavozil v eks plozlje. To ga nI oplašilo. Nekoč je stal globoko zamišljen ob svoji postelji. Eksplozija s kemikalijami mu jo
kov In kemikov. Dela neprenehoma In neutrudno. Spi samo po tri <lo štiri ure. Še nodavno so je bavi] z idejo, kako bi se potom elektrike nadomestila hrana, Katero zaužlvamo ljudje. Mož jc tako delaven, da ne pozna nobenega počitka in je pri svojih visokih letih še vedno sveže razpoložen. Nekoč je rekel; »Nikoli ni treba gledati na uro.» In res so zdi, da pri njem niti smrt no pogleda na uro.
pravkar uničila vse imetje. Kaj storiti? Mimo pride postajni telegrafist ter ga vzame k sobi, da ga navadi telo-grafirati. Po dveh mesecih jo Edison že lahko nadomestoval svojega tovariša in kmalu nato je postal državni telegrafist. Takrat je bil star 13 let.
Iz te dobo datira njegov prvi izum. Uradniki pri oddelku, kjer je bil uslnž-ben Edison, so ponoči radi spali. Sef jih ni mogel nadzorovati vsak hip Osebno. Odredil je torej, da morajo telegrafisti vsake pol ure udariti črko a iz Morsejeve abecedo. Edison je podnevi mnogo čital, zato je bil ponoči truden. Ker mu pa služba ni dala miru. je pritrdil na zidno uro v svoji ho bici dva mala vijaka, katera je veliki kazalec na uri premaknil vsakih 30 minut. Ta dva vijaka je zvezal z elek iričnim tokom in z Morsejevlm telegrafskim aparatom. Aparat je avto-inaitično odbijal črko a. Tako je Edison lahko spal kolikor je hotel, ne d* bi šef vedel za njegovo početje. Pri godi se pa, da stopi Sef v Edisonnvo sobo baž v trenotku, ko je bil Edisonov aparat v funkciji. Sef zbudi Edisona, mu čestita k Irnmu ter mu odpove službo. Kam je hotel odslovljeni Edison? Vzel je pot pod noge, stopil kot telegrafist v službo pri nekem podjetju ter se izpopolnjeval v fiziki.
Pozneje je prispel v Kew York. Bil je brez službe in brez denarja. Slučajno je prišel v dvorano neke družbe, ki je imela monopol na električni aparat, ki je avtomatično p:sal borzne tečaje. Aparat pa se je baS tisti dan pokvaril. Inženjerjl in strokovni delavci so zaman iskali vzrok nedostat-ka. Edison molči, stopi k aparatu, si ga ogleda in otipa ter pravi: «2e vem kaj je!> Zaviha svoje rokave, sname malo spiralo, ki je padlo z mesta ter jjo pritrdi nazaj. Aparat začne takoj pravilno delovati. Edison hoče oditi, toda ravnatelj ga zadrži tor mu ponudi dobro službo. V tej službi je Ed! ion skonstruiral nov aparat, katerega je neka komisija odkupila za 50 tisoč dolarjev. Mož je postal čez noč bogat.
S tem denarjem si je Edison zgradil hišo in napravil laboratorij. Kma-lu je izumil aparate, ki so lahko po eni sami žici odposlali po več brzojavk naenkrat. Patent je drago prodat. To mu je vlilo novega noguma. Sledili so izumi fonografa, mikr ifona, mikrotazimetra, aerofona, megatona, fonopleksa ln podobnih aparatov. Največji Edisonov iznm, s katerim se je okoristilo človeštvo, pa je električna luč. Tudi kiuoaparat je Edisonova iznajdba.
Edison živi danes v svojem velikem laboratoriju v Menlo Parku, kjer nad-toruje celo armado inžonjerjev, flzi-
Prvi človek v Jugoslaviji
| Bilo je prod mnogo tisoč leti. V naSl domovini so Živeli takrat ljudje, ki so bili So prav m.alo pudobni današnjemu človeku. Niso imeli čelu, imeli pa po gobec, četudi lo zmerno razvit. Očosno votline ,«o bilo velike in rad njimi so se vile bujno obrvi k:ikor dve debeli pijav-j ki. Brada jo b"a Šole v razvoju in tudi nogo niso bilj povsem ravno.
To so bili, kolikor jo znano, prvi ljudje na naši zemlji. Dotlej so ilveli morebiti poluljudje, nekak prehod od opic k človeku. Nekateri so morebiti imeli človeško lobanjo, a opičjo spodnjo čeljust. Ni nam znano, je-li so sploh znali govoriti, kuriti, Izdelovati kako orodjo. To pa so umeli ljudjo, katero imamo v mislih tuk« j. Kosti takih ljudi eo nn Sli pri nas samo v onem kraju, v Krapini (v hrvatskem Zagorju). Te kosti pripadajo večjemu številu oseb (vsaj desotorici) razno starosti, od 1. do 40. lota. Po Številu jih je okoli &00 Jo-li ta <krapinski človek« živel tudi v drugih krajih današnjo Jugoslavijo, doslej Se ni dognano. Ostanko podobnih ljudi so p;i6 našli, mod drugim cclo cole okostnjake.
Nekako živali podobnemu »neandor-talskemu človeku«, kakor so to plomo navadno imenuje, so odgovarjalo tudi njegovo umno in duševno lastnosti in sposobnosti. Prehranjeval so jo pračlovek z lovskim plenom; živinoreja in poljedelstvo mu je bila neznana. Miši znal udomačiti nobeno živali, ni si znal zgraditi niti najpreprostejšo kolibo. Stanoval jo v jamah in duplinah ali colo pod milim nehom. Poznal pa je ogenj. V Krapini kjor so so naSii ostanki pračloveka so so našla tudi ognjiSča s pepolom. Skoraj gotovo si jo »krapinski človek, pripravil ogenj n* ta način, da jo suh los drgnil ob diugo di vo.
Krapinski človek je znal tudi izdelovati nekatero vrsto orodja. Kovino ni poznal; za svojo orožje in orodjo ni rabil no bukra, no železa. Niti iz ilovico si ni umcl napraviti posode. Lončarstvo je bilo v oni davni dobi popolnoma neznano. Gradivo, ki ga je rabil, mu jo nudil les, kost, zlasti pa kamen. Predmeti, ki si jih jo napravil iz losa, so tckoin tisočletij strohneli; ohranili pa so se v Krapini iz one dobe Številni predmeti iz kosti in kamna. Seveda je to orožje in orodje zelo primitivno. Iz kosti, zlasti iz kosti bizona in rjavega medveda so se naSle v Krapini sulico in sokire. Večinoma pa jo ncandeitalski človek izdeloval sv ojo oroijo in orodjo iz kamna. Zanimivo jo, da ni znal izgladiti kamna ter mu dati poti-ibno obliko — ni ga znal zašpičiti ali naostriti. Kamcnita doba je trajala mnogo tisoč let- Tekom časa je pračlovek izumil način, s katerim jo kamen obdelnl v toliko, da ga jc lahko držal v loki. ga uporabil za udarec in bod-Ijaj. Tako so nastali not, sveder, strugal-nica in colo pila. Bili so še na nizki stopnji kulturo.
Beograjski profesor Vulič dokazuje <• •Politiki«, da jo naš »krapinski človek« bil So ljudožroc. Razno ekolnosti govore za to, dokazano pa vendar le ni. človeško kosti, ki 60 jih našli v Krapini, so večinoma razklano. Nobena lobanja, nobena čeljust ni cela. Kako naj si razlagamo to? Verjetno je, da so je »kra-pinski človek« hranil tudi s človeškim mosom. Seveda ni znano, jo-li so bilo žrtve tujci ali tudi ojegovi soplemenjaki. To absolutno pomaujkan.o pijetete napram mrtvim, ki so nahaja pri »krapin-skem človeku«, jo tembolj čudno, ker se nekaterim njegovim sodobnikom v drugih deželah ne moie odrekati spoštovanje pokojnikov. Slcor jo bil, kakor vso kaže, ljudožroc tudi tedanji Belgijce, a on je kosti človoka, katerega jo pojedel, vsaj zakopal in pokril s kamnito ploščo. Francoz ona dobe pa je pokopal celoga mrtveca in z njim tudi razno predmete. Veroval jo najbržo v življenje onkraj groba ter bil mnenja, da bo pokojnik potreboval te predmete na onem Bvotu. Tako so v Franciji našli okostnjak Šestnajst letnega mladeniča, ki j« ležal z glavo na kupu kamenja, katero mu je služilo za podzglavj«. > pod glavo jo držal roko. Poleg njega je bilo kamnito oiodje in opražene tivolske kosti, skoiaj gotovo ostanki hrane, ki so jo dali pokojniku za pot na drogi svet.
Zivljenjo »krapinskega človeka« v oni dobi pač ni bito lahko, l.ov na živali, kakor so jamski medved in nosorog, je gotove težak poklic, združen z velikimi napori in opasnostmi. Za tak lov je treba mnogo poguma, a tudi zvitosti. »Kra-
pinski fTovctr« je opn».ar, rta trnu nosorog zolo trdno spanje; ubijal ga jo toroj kadar je spal. Zapazil jo gotovo šo neko drugo njegovo lastnost: da hodi vodo pit vedno po isti poti. Nedvomno jo torej na taki stozi izkopal jamo in jo pokril z zelenjem. Ko jo nosorog padel v tako jamo, ga ni bilo težko ubiti s kamenjem.
»Krapinskemu človeku« so so na lovu dogajale tudi nesrečo. Nekateiomu jo divja zverina odgriznila kos roko. Taki slučaji so bili pogosti. Iz kosti, ki so so ohranilo, jo tudi razvidno, da so ga trpinčila tudi razne bolezni. Nokntorlm so jo gnojila kost, drugo so boleli zobjo. ^odeč po gotovih znakih, so nekateri pa-loolitski Krapiuei trpeli na arthrltls do-foruians, to je na otrpnjenju sklepov. Ta bolezen jih je napadala pač zaradi vlažnega stanovanja v jamah In duplinah. Vlažno stanovanj" je pač Škodovalo tudi temu krepkemu stvoru, ki je živel v prosti naravi tot j« bil vodr.o ra, čistem zraku in so preživljal z zdravo in preprosto hiano. Ista bolozon jo v ostalem napadala Udi jamskega medveda.
A tudi življenje »krapinskega človeka« ni bilo brez vsako udobnosti. Med kostmi živali, ki so mu služile za hrano so je našlo mnogo kosti mladičev. Iz njih jo bržčas Brkal mozeg. Bil jo torej izbirčen v hrani, bil je gurman. Kor so so našlo tudi sežgane kosti, je jasno, da mu ogenj ni služil samo za toploto, marveč jo na ognju tudi cvrl in p"kel meso. Ni mu toroj manjkalo udobnosti gastro nomskega značaja. Ne smemo pozahltl, da to udobnost tudi Se danos visoko cenimo.
Naj končno So omenimo, da je nean-dortalsko pleme v Evropi popolnoma izumrlo. 0 ujein dandanes ui voč sledu.
llence pa zaprli. Posedal se nahaja pod
ključem v Trstu 10 oseh.
Obširno zasnovana preiskava pa s tem še ni končana. Policiji pa ic delo oleh-čano v toliko, da jc odkrila vsa) davno gnezdo (alsifikatorjcv. Pričakuje se seveda, da bodo dosedanjim arctacijam sle dilc šc nove, kl bodo končno razjasnile, kdo je ponarejal dinarje In kako sc Jc ponaiejcn dinar prenašal čez mc|o v našo državo, kjer sc ie vtlliotapljal v promet na škodo Javnosti. Odkritje ponarejevalcev na iniciativo bergrajskega policijskega ravnatelji Je zbudilo od Postojne do Trsta največjo senzacijo. I.Judje se vpr išujtjo, kio Jo Imela oči Italijanska policija, da ni Izsledila ničesar.
Sah
Ponaref evalnice dinarskih bankovcev v Italiji
Policijsko ravnateljstvo v Beogradu Jc žc dalje časa opažalo, da prihajajo v promet ponarejeni 10 dinarski bankovci. Falsllikatorjcm pa nikakor nI moglo priti na sled. Ponarejen denar se je od dne do dne bolj množil, in končno re jc policijski ravnatelj v Beogradu odločil I napraviti stvari koncc s tem, da jc po-; stal za storilci svoje najzinužnejše agente In detektive.
TI so kmalu aretirali več oseb, na katere Jc li:tcl suni, da razpečavajo ponarejeni denar. Vendarle tc arctacijc, katerih jc bilo po Številu 17, niso rodile za-žcljcncga uspeha. Policiji se jc zato začelo dozdevati, da morajo falslllkatl prihajati v državo od zunaj. Policijski ravnatelj v Beogradu g. 1'vgenlJ Popovlč sc le torej sam podal na IzslcdovanJe po-narcjcvaiccv. Peljal sc jc v Trst.
V Trstu se le zglasll na kvesturi ter Jc prosil za pomoč. K vcstura v Trstu mu Jc šla na roko in začelo se ic raziskovanje po vseh kraških občinah od Trsta do državne tnc.ie pri Postojni.
Policija je delala z vso paro v nedeljo 23. In v pondeljek 24. t. m. Preiskovala jc vas za vasjo, selo za selom. Na sveti večer se ji Jc posrečilo odkriti v lilšl Andrcia Gorjupa pri Postojni stroj za tiskanje bankovcev. Ko so stopili v hišo pi.llcijskl agenti, so našli doma samo 63 letno starko, Frančlško Oorjup. V hiši poleg stroja jc bilo 143 kosov papirja za tiskanje hankovccv In mnogo ponarejenih 10 dinarccv. Seveda nI v dc-lavnicl manjkalo kemikalij, črnil, barv, kislin in klišejcv. Frančiška Ciorjup jc bila takoj aretirana. Policijski organi so Jo vzeli s seboj.
Nato se jc policija podala dalic. V hiši 33 letnega Angela Košuta Jc odkrila drugo ponarcjcvalnico bankovcev. Na podstrešju sc jc našla ccla lltografijn. Pila je razstavljena. Očividno Je bila prenešena na podstrešje šele pred kratkim. Aretirani Košuta je izpovedal, da sc nekateri manjkajoči deli za ponarejanje bankovcev nahajajo pod zemljo. Policijski organi so jih izkopali, osum-
Življenjo na planetih
Trije pogoji «o pr-tr- lini, da na kakem svetovi!'m )e!<»<u more nastati »'vljorje, ki jo približno polnimo življenju na naši zemlji; na planetu se temperatura ro smo preostro hnreml-njiti, to je: ni.az ln gurkoti ne smeta prekoračiti mejne vrednosti p-'bližno 100 stopinj; ra planetu mora biti voda sli podobna rabi ji va tekočina In man!kat| ne smo ozračja, četudi jo sestavljeno morohit! drugače kakor je naše.
Na Marsu vlada glede teh treh pogojev ugodna konjunktura. Njegova temperatura jo lo za 8 stopinj nižja kakor povprečna temperatura naše j zemlje; ozračje jo ustaljeno In se na- j haja na njeni tudi nekaj vodi podob- j nega, ker dobiva v svoji zimski dobi j na tečajih neke vrsto ledenike, kl se spomladi stajajo In sc pojavi sistem ravnih kanalov, ki kaže glede barvo velike Izprememhe. Tudi nastajajo iz-premembe, kl jih smemo smatrati za snežni metež, ki v kratki dobi zopot prenshn. Kanale je iz raznih razlogov smatrati kot umetne proizvode. Znanstveniki ob pisalni mizi sicer vztrajno zastopajo teorijo, da so to naravni pojavi (ledene razpoke Itd.), k lor pa se je ob uporabi najboljših daljnogledov deli časa praktično bavil z astronomijo Marsa, prihaja do prepričanja, da so to umetni produkti, ki odvajajo tekočino, ki se spomladi odteka s pokrajin oh tečajih.
Slavni izumitelj rsdiotelografije je izjavil, da namerava v bližnji bodočnosti zgraditi tako ogromen anarat, da Imdo električni valovi segali do posameznih zvezd. Ako so na teh zvezdah kaki prebivalci in ako imajo morda tudi naši sosed! na daljnih svetovih že brezžične aparate, se bomo ž njimi morebiti sporazumeli. Vprašanje je lo, 6c bodo oni razumeli naaa znamenja.
-
X Mlečna In mnščobna drevesa.
i V vzhodni Afriki raste maščobno drevo Altanblachia Stulilmannl, kl ga domačini Imenujejo Alkanl Sad tega drevesa ! jc 30 cm dolga do 15 cm debela, zlato-! rumena jagoda s 3 cm dolgim semenom. Fna sama taka jagoda di pol kilograma masti! Drugo tako drevo Jc Butyrosper-mum v Zgornji Gulneil In ob zorniem Nilu. Samo ime nam že pove. da jc to drevo naravnost llfcrant surovega masla. Njegova maščoba, takozvano Qa-lam- alt Bambak-surovo maslo, Jc ze-lenkastobclo, zelo okusno, prijetnega duha In se zelo nerado pokvari. Temu, na surovem maslu tako bogatemu drevesu odgovarja v Venezueli takozvano mlečno drevo. V njegovo deblo napravijo zareze, Iz katerih priteče množina belega soka. kl ic prijetnrga okusa In ga domačini uporabljajo lako, kot pri nas kravje mleko. To drevo (Oalakti icn-dron utile, dobesedno »koristno mlečno drevo«) Imenujejo domačim kravje drevo. Njegovo mleko vsebuje 1.7 odst. beljakovine, 2.8 odst. sladkorja In 35.2 od stotka masti.
Rešitev »rovolvcrskcga« problemi*
(»Jutro«, z dne II. t. m.)
Peli: Kd5; TI4, g3; I.e5; SfS, h3; B.: g I, h4;
Črni: KaS; Lc5{
Bell postavi potom pcrmutaclje v 21 potezah črnega kralla mat na sledeči način: 1.) Sg5; 2.) Tll3| 3.) Sgl; 4.) TI5; 5.) 1.1-1; 6.) Te5; 7.) SI5; R.) Tg3l; 9.1 S'i3; 10.) Lg5; II.) S14; 12.) Tll3; 13.) Sg3; 14.) TIS; 15.) Kc5; 16.) Sd5; 17.) Kil; IR.) Pc5; 19.) KI5; 20.; Sf4; 21.» T: C5 šah-mat,
Samokrcsna kroglja (TI4) dospe s če. trto potezo na točko 15, s še«to ua c5, odskoči v 14. potezi vnovič na f5. da zapusti z 18.) (Tc5) In 21.) (Tc5) potezo cevko s polno silo, da usmrti sovražnega kralja. — Zares, simboličen problem! «
Celjski Šahovski klub lepo napre-dujo. Dokaz, kako se ie povzdignilo nlmanje za šahovsko Igro, le dejstvo, da sc Jc udeležilo rednesa turnirja 24 Igralcev. Vsak Je moral Igrati 23 partij. Zmago so dosegli sledeči zospi dje: 1. prof. Ludv. Vagala z 22 točkami; II. Cvetko Šrlbar 20 in pol; III. Avgust Cer-ne 20; IV. prof. SreCko Brodar IS; V. dr. Leon Brunčko 17; VI. Branko Dlcltl Ifi: VII. Karol Breznik 15; VIII. Cvetko Znideršlč 14; IX. Karel Plorlančič 13 iu pol; X. in XI. Konrad Fink In loslp Gra-šer 13; XII In XIII Ivo Metlika In Ivan Prckoršek z 12 točkami. Po kluhovlh pravilih morata gg. Vagaja ln Sribar Igrati tekmo za klubovo prvenstva. — Klub Jc naprosil šahovskega mojstra prof dr. M. Vidmarja za slmultansko igro Pričakovati Je, da se bn Ista vršila fe ta mcscc. In vlada z?njo že seda) veliko zanlmonlc. Mnogo Je tudi Izgleda, da priredi slov. šah. zveza prihodnje leto pokrajinski šahovski turnir v Celju. Slov. šahlstl si žele to prireditev, uspeli pa zavisi samo od odziva slov. šahovskih klubov. V.
Dijaška kuh'nja v Ceiju
DijaSka kulvnja v Celju jo imela v soboto dne 22. decembra svoj 8!). občni zbor. Iz predsednikovega in obširne.?* blagajniškega poročila je posneti Izredno valnost teaa humanitarnega društva, ki se jo Iz skromnih po^etkov razvilo do tako obširnega delokroga. Nastanjena v poslopju drt. realne gimnazije, kuha DijaSka kuhinja v lastni režiji ter jo nudila v Šolskem letu 1022,—23. po-vpiečno 70 dijakom na dan obed. CVo leto se je razdelilo 13.022 potcij po 2.20 Din. Celokupnih dohodkov v denarju In živilih je bilo 40.311.04 Din, ra okroglo 8000 Di.. vot kakor v preteklem letu. Izdalo se jo skoraj ravno toliko, taki, da rabi Dijaška kuhinja znatne podp>ire. ako ho'c bili kos svoji veliki nalogi. I rošn.iuov je bilo nad 100. Za enkrat mngei odbor vsled premajhnih prostorov iu tud; iz finančnih ozirov sprejeti .«mo 71 dijakov. Od teh je polovica gimnazijce/, drugI eo iz trgovske in meščanskih Sol.
Dijaško knhinjo podpirajo z .-ellklm ritriiniHvanj m denarni zavodi, občin«, okrajni c- '*.ri, pokrajinska uprivv odvetniški pihamo in uradi, pa tudi zas«t> niki vsoh siojev. Kot vzor mladinnljub-ji f« jo izkazal poduradnik v cinkarni, g. Korošec, ki jo naklonil Dijaški kuhinji (1250 Din.
Premoženje Dij. doma, ki ee upravlj* posebej od istega odbora, .(o naraslo n> 1-18.000 Din.
Pri volitvah bil izvoljen stari odbot iz sledečih gospodov: prof. Josip Koluh. predsednik; dr. Josip Scrnoc, podpredsednik' prof. Martin Mastnak, tajnik; profesor Kran Mravlja k, blagajnik in dr. Er-nest, Kaian tor prof. dr. Josip Kardinat kot odbornika. Razpravljalo s« je tudi vprašanja »g^sditvo Dijaškega doma,
	s
	
	■f
&	0
	o<
O	03
	
	(0
S	Ml S
•t	►t
0	
»s	N
	Cf)<
	M*
	*
	1
■HIBE!
Tovarniški prostori
v Ljubljani alt okoliol, obsežni, euo- ali dvonadstropni
se išcelo.
Lastnik se tudi lahko udeleži na vpeljanem in dubičkauosuein industrijskem podjetju.
Ponudbo pod ..Tovarniikl prostor" ua Aloma Cumpauy v Ljubljani.
Išče sb finar.cier j
ev»n»n"':i'i komp&n lo« <• parnemu m'lou v Slo. voaijt, kapaciivU 1 vagon 1'uirebui kupitni en do dva milijonailiimriev Veokrntnn Kritje in gai&nciia. [luaiiii iu Aloma Conipany, Ljub Itaua.	S878
Vclna
za jiimperje in obleke v najmodernejših liar.iih , »ui II
Toni 3aper-Csrns
Dvorni trg I.
ZajiimtVn usprh I
k šo neobstoječemu
KOMPAGNON
prvovrstnemu in zelo dobička v Ljubljani s 100.000 Din
Takoj*' n zasiutek I
nosnemu podjetju
Noben rizilto, velik taluiekl Stioknvne zmožnosti niso potrebne I
8o1e1ornnJe t pisarni se *»li, vendar ni pogoj. Priprsvno tudi za holjUfji penzijnn Bta. Ponudbe pol: ,,Redka priložnost" na upra<0 ..Jutra".	fililB
Jugoslovansko importno in eksportno podj*etje
i* ING. RUDOLF PEČLIN.
Stroji ta vsako todustrtjo, Iflntin lo knvtosko, polJsdsN ski stroji io orodje, (okorno-bllt id motorji; »»»b »rst stiskalnic«; veletrgovina telesa ss stavben* lo konstrukcijska svrhe Tovarna poljedelskih strojev, livarna sa fteleio In koviue F. Parit Isileluje vee predmete l> It-teKS telesa v vnuki mirnimi In velikosti toAno po modelih. srn.store U medi tn kovto ta vesko potrebo • •
MARIBOR
Trubarjeva ul. 4.
Telefon In ernrban ti«
jMBHj
O kritiki
Takoj spočetka jioudurjam, da. napv «ano ni nikako strokovna in urejena študija, nogo lo nokaj misli in pripomb k današnji gledališki kritiki.
Kritika ima na občinstvo, na ravnatelja, Sa režiserja in na igralce brazdvoinno i oliv, pa najsibo že posr.vleu ali neposreden, čeprav posamezniki to tajijo, oeS, da ee za kritiko ne menijo. In bi bilo škoda, če bi pametni tnožju to mogli vplivati ua igralce aii tudi na občinstvo.
Ker pa je poklic kritika resen in so njegove besede večkrat zelo dalekosežne — v dobrem ali slabem — sem malo premišljeval, kaj sine človek od dobre kritiko pričakovati.
Kritiko varne jc umetnost zase, ki zn-ttcva sploJno naobrazbo (v literaturi, zgodovini, dramaturgiji), razumevanje dela, pisal elja in igralcev, prirojenega Miiula Igralsko, ne za katerokoli), poznavanja Uatiskih razmer, fantazijo, dobrega stila in takta.
Kritik se mora zavedati, da v hipu, ko piše kritiko, piše kroniko teatra, zgodovino igralsko umetnosti. Ni t.nko kot pri dnig'h umetnostih. Uuotvo.i Kiparstva, slikarstva, glasbe, poezije nam ostanejo in potomci jih uživaj) tudi. oe bi kritiko 5 njih nikdar ne čitali. Drugače je z i.sralcL Ko umre on, umre z njim njegovo flolo. Iu kdo ne bo priznal, da je škoda.
I če utonejo v zgodovini Imena ino2, k! so j v isti meri pripomogli k zidanju kulturne 'stavbe narodov, da se pozabijo imena ka-| kor Garriek, Koan, Talma, CoqueIin, llossl, ^alvirii, Devrient, Mittervvurzer, Bassermnnn, Moskvln, Kačalov, Bo.-Stnik?
Zato je dolžnost kritika, da vestno in z ljubeznijo riše Igralčeva ustvarjanja; ker so te kritike obenem tud edini vir za Študenta dramske umetnosti) katerih pri nas sicer no mrgoli). Pri Nemcih eo to v polni meri opravili ROtscher, .lacobsobn, Iborlng itd, Priporočati jih je našim igralcem, ker so poučni.
Prva napaka danaSnje kritiko se mi zdi, da nima kar uič preveč stikov b teatrom, da premalo zasleduje potek skušenj iti da ima sploh premalo vpogleda v igralčevo (oz. režiserjevo) delavnico. Res je, da se pri drugih umetnostih presoja šole dovršeni umotvor brez ozira na umetnika, vendar igralske umetnosti ni primerjati z dragimi. Prvič je tmaj umotvor (materija!) umetnik sam, drugič je umotvor v teatru delo skupine .11 no posameznika. To hi lahko dokazoval na dolgo in široko, pa se bojim, da zaidem preveč od glavnega predmeta.
Zdi se mi, da je današnja kritika precej površna 111 da vse prehitro sodi. S hvalo in grajo meče povprek, umestno ali neumestno, ki je posebno nevarna pri začetnikih. Nestrokovnjaške kritike bo večkrat vzrok, da se mlad, v družbi verziran diletantek ali spreten posnemovalec tipov
alf -(Tektemsior:. z donečfrn organom v teatru razko-ačl ln nnpihno (o priliki tudi poči, kor za vso pride čas); ravuotako pa pošilja res talentirane mladeniče, kl jim je teater prirojen poklic, po so nekoliko okorni ali osebno nesiinpatični, k vragu. Takih slučajev poznam polno.
Igralec je skrajno občutljiv (kar ui ue-čimernost, kakor to nekateri imenujejo) in potrebuje ljubeznivo roke, ki ga pouči, posebno v krajih, kjer so režiserji bolj mirnega značaja in kjer ni dramatičnih Sol.
Večkrat jo igralec grajan po « zaslugi* režiserja, ki mu naprti (ker ga sam ne pozna) vloge, ki absolntio niso zanj. Drugi zopet no dobi vlog, ker režiserju ni simpatičen. Vso to bi moralo odpasti, če bi kritika poznale teatrsko razmere tudi od znotraj.
Tudi režiji de!a kritika krivico. Navadno hvali. Ce bi vpraša! kritika zakaj, bi prav za prav ne vede! odgovora. (Se ;e ?o zgodilo.)
Mislim, da režiserjevega dela niti publika, niti kritika še na pojmita dovolj jasno. »-Igra je ugajala, kaj nas briga režiserk Prav. Toda tako naj pravi publika, če hoče, kritika bi o njem vedela lahko malo več. In to ni mogoče drugačo, nego da poseča vaje. (Op. ured. Dandanes so kritiki izključeni celo od generalnih skušenj. Zato so vse dopisnikove zahteve naslovljene napačno.)
Režiser ustvarja pri vajah, tam in edi-
no tam Je videti jasno njegovo delo. Kes ja pač, da so ga. vidi tudi pri vprizoritvi, toda pri vprizoritvi je težko ločiti, kaj je njegovo in kaj igralčovo. S posečanjuiu vaj s strani kritiko bi izginilo tudi one večne zmote, da kritika hvali ali graja igralca kjer jo vzrok režiser in narobe.
Draga kočljiva zadeva je, da kritiki pišejo oceue Se tisti veečr, ko so videli vprizuritev. Priznali so mi kritiki v večjih mestih sami, da kritike, napisane v naglici pod vplivom prv ih dojraov, ne morejo biti dobre. Zakaj moia biti pisana kritika ravno za premiero ln mora biti tiskana koj drugi dan, ne vem. Premiera jo že itak neprikladna za merodajno oceno, ker igri še ui uglajena in umerjena. Nemogočo je tudi soditi igro tik po padcu zavese. Čeprav se misli o tem in onem bliskoma rodč, vendar 60 to le prvi dojmi; kritika pa naj bo strokovna ocena in ne uiz dojenov, ki bi jih za silo napisal marsikdo izmed publike.
Zato mislim, da bi bilo umestneje napisati daljšo oceno šele po reprizi in p premieri samo poročati. Med poročilom in oeeno pa js bistvena razlika. (Op. ured. Tako pri »Jutra* tudi delamo, ako je delo tega vredno.)
Za to sta se žo pred leti potegovala prvovrstna nemška kritika Jaeobeohn in Schlenthcr. Tudi Strudberg piše: «Ko sem bil v mladosti nekaj mesecev gledališki kritik, mi ni bilo nič kaj všeč, ker sem moral po vsaki predstavi sesti k
pisalni mizi in pisati improvizirane sodbe, lr bi jih, pri natančnem opazovanju, lahko stiiiairal tudi drugače.*
Strindberg jo tudi mnenja, da kritikov sploh ui treba, češ, kaj bi kritiziral režiserja iu igralce, ki igro itak bolje poznajo kot oni Jaz misli n, da kritik lahku mnogo koristi, dokler imajo režiser iu igralci zaupanje vanj, kar jo popolnoma odvisno od njega. Ce zaupanja nI, ja skoro vseeno, če kaj piše aii pa nič.
Razmerje kritiko do občinstva jo po. glavje zase. V splošnem: ljudje se rav. najo navadno po kritikah in so veseli, da jim ni troba misliti čjmim. Kritik na,' vpliva na občinstvo tako, da bo začele; misliti samo in Bi ne bo povsod izposci. jevalo njih mnenj.
V koliko naj kritika pojasnjuje občin, stvu delo pisateljevo, krožijo različna mnenja. Jaz za*f. pritrjujem Ruskimi; ■•Pojasnjevati se pravi zapravljati čas, Kdor jasno vidi, razume že uaznačbo; ne. jasno glave pa tudi po dolgih razpravah ne razumejo ničesar.*
Pisalni stroji, potrebščine
Vlthanltri delavnica
(popravljalniea)
LJUBLJANA
Selenbiirpa ulica BA
L. BARAGA.
»»anale t drinnim davtain ut mserste vred do 90 betedl Oi« 6'—, vestes nadallnla baaeda SO pa> P>{. — Plač« M »adn« naprej «lahko rudi « cnamkah'. Na vpralama odeovar a uprava t», ako lo vpraftentu »rtioJen* cnamka ca odgovor tor manlpuioolleka pristojbina (I Om).
SfiirfrMri Akademik:
instrukcije. event* kon-•cTsaclja Ik Htlu., Italijan., franc.. noto. !n ruskega }©-Ponudb* na upravnistvo ,»Jutra"' ped ilfro „Pollslott".
17S59
Akademik
tastrulral 8redu.1e«olcH prdruitiov. oiobito v matematiki. fizik!, dci.krlpH-v: ter laSčini In frau v-fr iul. — Cenjene ponudbe pod Slfro s.Inštruktor" na upr. ,,Jurra ' 179(32
(d o o )
Deklica
1 4— 7 0 le* st«m. i*, sprejme i k otrokom. Ponudbe sprejema I Hibeer Hurou, f.Jtoeraf. Valvasorjev trg V, Ljubljana.
■•7525
Vrtnarski pomočnik j
tračen, se sprejme. Poleg pla- | fle vsa oskrba v biSi. Ponudbe na A. 3ut:i . kolodvorska re-»tavracija (Juž. kolodvor) v Ljubljani.	1796-i
Kmetsko dekle [
vajeno domačih del in noko I liko Šivanja, irtčo primerne službe v LJubljani ali okolici. Naslov povo uprava ,,Jurra".
18001 j
Dohr^ vpeljan potnik j
J po celi Sloveniji, želi poleg j
evojaga zastopstva ae kako i , drugo, epeccrljo ali kaj dru- 1 geR/J- — Ponudbe na upravo 1 i ..Jutra" pod ..Dobro vpeljan" 1800-1
Absolventinja trg. šok
' z odličnim uspehom, čeli službo v privatnem podjetju, pri j odvetniku ali podobno. Zrnož-: na J.j slovenščino, erbohrv.. i nemftclne, čebčine, strojepisja ; in knjigovodstva. — Ponudbe pod ..filužba" na upravnistvo .»Jutra".	17901
Spccijalna zaloga
uim-.-kega blaga (double. pal
nierstoa, flaufi) tar Ugotov ljeuib zimnikov. raglauov. ul-.trov in vsakovrstnih oblek. Urago Scbwabt LJublJa na. Dvorni trg 8.	244
Plotihii stroji
v številkah 4, 5. 6 ln 10. vsi dobro utečeni, do kedaj v obratu, se radi velikih pre-naredb in pomanjkanja prostora, zelo ugodno takoj oddajo. Pletiloa Industrija Ci ril Vajt v Kranju. 1637
Primerne službe
v bolJSl hifci želi deklica * uicSfa^ako 5olo in \z dobre rodbine, da t-e izu.xi gospodinjiva. Ponudbo pod Plfro ,,Služba" na upravo ..Jutra".
17002
Dekle
v«J*co domače kube ln euo Uekif! k 31ctncinu ovroku, 80 t-prejme takoj ali pa po no-vem letu. Naslov pove uprava ..Jutra".	17945
Lep nov daljnogled
..Koncert" - harmoniko tnalo rabljena, leseno steno 8 In pol metra dolga in 2 in pol m visoka r 20 šipami (Matt-glaa), zraven duri in vratUh za blagajno, prodam po ugodnih cenah in dogovoru. — Naslov pod „SoCa" v upravi ..Jutra".	17383
Gatcrista
fzurjenega in zanesljivega, za polcojarmenik, sprejmem tekni Ponudba e prepihi Bprl-coval nu: Miii TomSič, Vrh-Cika.	17052
1 ključ, pomočnika
ti 2 vajenca sprejmem takoj br*./ brane in stanovanja. — RLA NOVIC ključa vh Ičarstvo, Ljubljana, Selenburgova ulica 91. 6,
Da se zmanjfia moja ogromna salona
perja in puha
dajem popusta v cenah 20 % C ]. Mm, IMna
Mestni t Q 8. «7* 1
Kuharico
fanealjlvo dekle, VI zna sa-caoatojno kuhati ali kuharico, kl opravlja v a. bišr.a dela, K spruejmc v dobro hiSo na deželi. Plača po dogovoru. — Kftstop 15. Januarja. Naslov povo uprava „Jutra". .18005
Lipov les
en vagop okroglega. 7dravo ; ga, po ugodni ceni. Vprašati J. Kocbek, Šoštanj. 1.070
Jlejers Leksikon
5. izdaja, 21 knjig, popolnoma nov in zlato vezan, prodam za 5000 Din. — LlndI6. Pesnica pri Mariboru. 17bl7
Sir
traplstovskl I a po 30 Din franko postaja ali po6'a Slovenijo. Bor. S b 11, Koč« v je.
17884
Najlepše darilo
za novo leto 1024. je. Če mladenič kupi in podari svoji izvoljenki otroSkl voziček, mati hčerki šivalni stroj, oče pa sinu novo dvokolo, k! se najceneje kupi pri tvrdkl Tribuna, F. B. L., tovarna dvokolea ln otročkih vozičkov. Ljubljana, KarlovSka cesta St. 4.
17722
Trboveljski premog
ln žagana drva Ima vedno v zalogi A. Strupi, Ljubljana. Vidovdanska cesta 14. 17973
Privatnega slugo
4osicJneg2, poštenega, ralal-eega moža. ki Je veSč domačih opravil tn e*? lahko Izkaže 7 referencami, se pprej-me Hrana ln vent. tudi stan , v biSi. Plača po dogovoru. — ! Javiti se je v upravi .Jutra'.
2 oblocniei
po 500 eveC (Standart), pe-ttolejake svetilke, skoraj novo, z bakrenim kotlom, skupne vifiine 65 cm, z vsemi deli in rezervami, se proda za Din 1250. — Naslov pove uprava ..Jutra".	17877
Trgovska organizacija
za vsako mesto ln trge v Jugoslaviji inteligentne, do Iživne ln agilne zastopnike, kateri so zmožni stopiti v stik b industrijcl, veletrgovci ln eki-porterji. Visoka provi7lja.
Ponudbe z referencami na »Slovenski Lloyd", Celje.
17077
Trgovski pomočnik
fci.ajaa moč. vojaščiue prost, ee sprejme v trgovino Specc-rije iu deželnih pridelkov. -— Ponudbe ua upravo ..Jutra" pod ..MlaJSa moo". 1798J
„K0MET"
tekoče čistilo za parket« in Hno-leum, je najt>oljše in najcenejae. Je brez »inha. anaženje znim otročju lahko in jako i^daluo. Dobi se v vseh.ho'i£ h trnovi »mh V Ljub'ja'»i Stacul. Rauhekar, I. Muo. Perdan, Vatovac & Svetina, K jlžek, Natnv-Ijaina isdruna javnih nameščencev Itd. Naroča se p* i .Komet', Wurn oa v Celju.	6875
i Vel. salonska kredonca
skoraj nova z marmornato 1 pioSčo, eo proda. Več ee izve v upravi ,,Jutra". 17035
Najlepši dar
ln gotovo t.udl najkoristnejši je. če kupIS za svoje stanovanje aparat Toplodar, ker ti greje stanovanje, brani dinar ln kurivo. Ima jih v zalogi Jugometallja. LJubljana. Kolodvorska ulica St. 18 ali R. Nlpič in drug v Mariboru.
17250
Staro železo
vsako množino, plača po najvišjih cenah I. K d n i g, Ko-flevjo 18.	17079
Bukove plohe
50—1- mm debele, 2 m naprej, ne ožamaue, kupila. — Ponudbo pod ..Uottonbols" na upravo ..Jutra".	17828
Prazne sode
tlobro ohranjena «d strojnica oi|a. irdilnaga olja, petroleja kupimo vsaico množino
MEDIC, RFi: OUC i ZHIiKl
tovarna olji In llrseža
Medvode. 6.5*
Trami
od 3/3—5/6. se kupijo takoi pod ugodnimi pogoji. Ponudbo pod ..TakojSno" na upravo ..Jutra".	17940
Konjsko seno
približno SCOO kg, ee proda-Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Seno".	17906
PohiStvo na obroke
dokler traja zaloga, nudita Erman & Arhar, mizarstvo v ftt. Vidu nad Ljubljano St. 4. Zahtevajte cenik! 17396
Nove spalnice
lz črešnjevega, hrastovega, orehovega ln mehkega lesa, Ima v zajogl ln priporoča Pavel Kosec, strojno mizarstvo, MengeS 50.	17861
Krasno posestvo
v Leskovca pri Ptuju, 2 in pol km od glavno ceste. 6C proda radi selitve z bogatim živim in mrtvim inventarjem po izredno nizki ceni. Obsega 85 oralov (18 vinograda, 25 travnikov, 12 njiv, 30 gozda: bukev, hrast, smreka). Gozd velik, ie za sekati. Ogromni aadonoBnlk. Pridela se 450 hI vina. 100 h! Jabolčnika. Ima 13 zgradb. Glavni stan Je gosposko opremljen. Vse potrebne gospodarske priprave in orodje. Velika klet, za 550 hI sodov, vse potrebne priprave za moderno kletarstvo. 140 hI vlua, 3 hi 2ganja» 30 hI Jabolčnika, 11 glav živine, 4 svinje. 2 konja. Redi se lahko 25 glav živine. 30 tivtaj. — Naslov: I. Nežlč, Ptuj, mestni mogletrat III. 18000

Mlin
oddaljen pol ure od meeta,
pri cest!, na 2 tamna, 1 bel! In 1 meSanl. s stanovanjem ln hlevom ter nekaj zemljišča, se proda za 40.000 Din. — Natančneje pove Alojzij Prah, pletarsk! mojster, Breg St. 39. CclJ?.	17987
Pekarijo
dobro Idočo, kupim v mestu ali na deželi za takojšnji ali poznejši prevzem. Eventualno bi Jo vzel tudi v najem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod „8l*'-rno plačilo".	17912
Prvovrstnega
6936
urednika
za politični referat, veščega stenografije In jezikov, Išče večje novinsko podjetje. — Oferte s kratkim curriculum vitae do 1. januarja na upravo „Jutra" v Ljubljani pod značko »Urednik 1924".
Kot sostanovalce
se sprejme na stanovanje gospod. -- Naalov pove uprava ..Jutra".	17938
Elektrotehnik
kot. konstruktor in delavec bil zaposlen pri več tvrdkah, Ifioe primerno zaposlitev pri večjem elektro-podjetju. trgovini Ju podobno. Cenjeno ponudbe pod ..Elektrotehnik" na upr. Jutra".	17930
Vso damsko konfekcijo
razprodajam pod lastDO ceno. dokler Je Se kaj zaloge. Fran Lukič, Pred škofijo fetev. 19.
17231
Moški Šivalni stroj
predvojno blago, se proda. — Skoraj nova frak-obleka in zložljiva postelja (Feldbett). Opleda se na Gosposvetskl cesti 6 pri g. Deržaj. 17900
Drva
ca 40 vagonov, bukove eepa-, nlco z 10 odst, okroglic l^s 1 spomladne sečnje, prodamo po 2750 Din za 10 ton franko vagon. Vprašanja na Graščinsko oskrbnlštvo BoStanJ ob Savi.	17984
Prej, ko kuoite obutev, ti oglejte
6594 cenile
pri tvrdkl
Or^gotan Hogiič
v Mariboru Kora ka cesta 19.
Na zalogi eo stalno vse vrste čevljuv. posebno za zimo pripTHvnn Marii,
knltnr gelzerot, ope-clja'Ei 1 o v a k l m športni čevlji Itd.
Vsa t> Izdela«: v ustni di-
lavricl i »6niin dilem.
B' žični in novoletui pih pust IU"/, .1» 10.1. ttfi4.
iSčo proti doliri odkupnini večje trgovsko im-portno podjetje po možnosti v pritliftju sli v I. nadstropju na prometnem kraju, najl uhSe na Dunajski cesti, Gospo-svet>ki cesti ali v bližini sodnije ozir. kolodvora. — Pripravljeno je tudi adaptirati ali preurediti že obstoječe prostore in honorirati, jako dobro take predloge, če so iz-peljivi. Nasloviti je ponudbe na šifro: .,3 do 4 soba" na upr. „Jutra'\
Čevljarski pomornik
Mar 16 lft. »Pe sluibe, noj-rt.J" nu d^etl. Naslov pnvr uprava ..Jutra".	170D7
Mesta išče
• t-lsaml, t.rjrovlnl ftll botelu kot. blapajnioarka. rrnvpoili^.nn « Trgovsko kolo. Vstopi takoj. Ponudbe ua upravo „Jutra". p<Ml ..A. M. 500". tSOlV
(TrbovoIJakl)
6317 I
trna iu mehk«, žagana in cepljena, stalno t zalogi Promigin drvadovniiamo tudi v vrečah. Narofila sprejema
H. Petrss
Ljubliana Gssposvetska cesta 16, Telefon 843.
Vrtalni stroj
na nožni pogon, porabljlv t.u-di za t. 7v. Krnft-Betrleb, se proda. — Kje, pove uprava ..Jutra".	18013
Hiša
s prostim stanovanjem ln vrtom. 5 minut od tramvaja, po uogdni ceni naprodaj. Pojasnila daje H. Prlvfiek, Miklošičeva cesta 18/1. 17927
Sobo
z dobro hrano z 2. Jan. 166o miren dijak obrtne šolo. — Ponudbe do 1. Jan. pod Šifro ..Priinoreo" na upravo .Jutra' 17734
Opremljena soba
z električno raaevetljavo ln posebnim vbodom na ZrlnJ-skega cesti, re odda s 1. januarjem častniku v najem. — Ogleda se od 10.—11. ln od 13.—14. ure. — Naslov pove uprava ..Jutra".	17942
Lepo opremljena soba
parket, elektr. razsvetljava, zraven univerze, ee odda. — K Jo, pove uprava „Jutra".
17047
Posojilo
20.000 Din, Je na razpolago za stanovauje v mestu. Ponudbe pod Šifro ,, Posojilo" na upravo ..Jutra". 17905
Opozorilo!
Za male oglase priobčene pod naslovom ..Dopisovanje", se računa »dvojna cena ..Malih oglasov". — Uprava ,,Jutra". ..
Sočustvujem, pripravljen na Izmenjavo medsebojnih misli, prosim za sliko ln direktni naslov pod ..Tudi tamotar" na upravo ..Jutra". 17443
Opozorilo!
Za male oglase, priobčene pod naBlovom ..Ženitve". ae računa dvojna cena ..Malih oglasov". — Upr. ,Jutra"
Zenitna ponudba.
Gospodična čedne zunanjosti, čiste preteklosti, se iell tem potom reznaniti z gospodom od 35—45 let.. Poseduje srednjo vsoto gotovine, trgovsko Izobražena, pri čemur imajo trgovci prednost. Cenjene ponudbe na upravo ,,Jutra" pod Slfro „Dobra gospodinja".
17068
Samo *Aikadont>
zobna pasta Vas more po« polnoma zadovoljiti. 15S9S
Gumbe is blaga
in usnja Izdelujejo najcenej« Be v trgovini pri Gorenjki, Pogafariov trg 8. poleg Diur-1
zollnlja.	17597
Dvokolesa
ee sprejemajo v polno popra« vo, ae poniklajo, emajllrajo t ognjem ln shranijo preko 2l-me. ..Tribuna" F. B. L., tovarna dvokole« ln otroSklh vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta 4.	17297
Doberman
č-estokrven, poldrugo leto stafj dober oseben varuh, co takr«1 proda za 500 Din. — Naslov pove uprava „Jutra". 18010
S51etna vdova
želi znanja e premožnim gospodom. Dopisi pod ..Svoboda" na upravo ..Jutra".
*	17078
Čevljarski mojster
dobro izvežban in trezen, na	Tlnntclrfk
deželi, z lastno hiSo, želi od	UaiHSKa ura
kakSnega podjetja ali tvrdke se Je naSla v bližini Juinepl
usnjarske stroke, večjo mno-	kolodvora od sobote na nu-žino blaga za povečanje svoje deljo. Dobi se pri gosp. nadp. obrti. — Naslov povo uprava čubertu. linijski urad, glavui ..Jutra". 17977 j kolodvor (mitnica). 17041.
Mesečna soba
se odda bolJSl gospodični, ki Je ves dan odsotna. — Naslov pove uprava „Jutra". 17059
Slavka!
Kartico sprejel. Hvala. Prosim za boljši naslov. JoSko.
17058
Buttcr!ly
Pismo Je dvigniti takoj. — S epoStovanJem A. M. 18011
Hrastov gozd
za posek, nad 1000 m" krasnega blaga, se proda takoj na deblu. I. Kdnlg. Kočevje.
1.487
Soba
a separatnim vhodom, elektr. razsvetljavo, parketl. t zajtrkom io vsem perilom, se odda za 500 Din. Predplačnlki za 6 mesecev imajo prednost. — Ponudbe pod šifro ..Mlrno" na upravo „Jutra". 17960
Zlata mucika
Srečno ln veselo novo leto TI želi vedno ln Samo Tvoj Publ.	18012
Šivalne stroje 6198 „EXCEIiIiA"
s desetletnim J ima tvora
k^U^nalotn1.«* II ZJ bOŽIČ In NOTO IttO aPpr*l WrdkTej8 1 10 Cfa pOpUSta
«J. GOREČ
Palača ljubljanske kreditne banke
LJUBLJANA.
Sobica
majhna, llfnn. n posebnim vhodom, eo odda 8 brano 2 gospodičnama. — Nafilov pove uprava .Jutra".	1800S
Zračna soba
i elektr. razsvetljavo, se od-da ca 2 boljfa dijaka ali 2 gospoda z vao oskrbo. Naslov pove uprava ..Jutra". 18015
I a bukovega oglja
volaneea. se kupi vsako mno-Slno. Oferte prosimo franko varon alt fco Postojno n« ..Stanlva", Celje.	17880
Majhno posestvo
nova hiša, tri sobe, kuhinja, shramba, klet, hlov. vrt, sa-donosnlk, travnik In njiva — prodam po ugodni ceni. — Sohnrlder, Devlna, Slovenska Bistrica.	17691
qoz j	I Na stanovanje in hrana
12 oralov, posekan, ra Itall- so sprejme dijakinja aH 41-jsnskl mrjl, se proda. Po- Jak pri bolJSl rodbini v hll-niidbe pod ..OoJd" na upravo f ini obrtne Sole. Klavir na Jutra".	17063 raspolago. Naslov pove upr.
Jutra".	18016
Kupim:
300 k(j zdravega »eloda, TeO
VrkutiuV jeZio in »čni«ii6kiu smrekovih storžev Ka izvoz v inozemstvo Ponudbe t eono na upravo ..Jutra' pod *'fro ..Zdravo Mam".	1301*
Obsežen vinograd
z moderno kletjo tn hl«o, eo proda po ugodni črni. Naslov po*o uprava ..Jutra". 17076
Majhno posestvo
IfSefo blizu postaje s dobre ohranjeno hiSo, kupim. Popie
or,6f.atvft ln pogoji vt-i ye pošljejo ra upravo ,,Jutra" pod I Slfro ..Primorla". 17BS8
Sobo
prazno ali opremljeno, ISfte s 1. Jan. 1024 banCna uradnica — Tonudbe pod „TakoJ" na upravo „Jutra".	17903
Soba e hrano
se odda dvema gospodoma. — Naslov pove uprava „Jutra".
17943
Reklamna naročila na
"■»"■RAMVAtJU v 1 ^^ R A D C U (AVSTRIJA) ^^ PREVZEMA ZA JUGOSLAVIJO
jSLloma Company
ANONČNA REKLAMNA D* Z O. Z.
LJUBLJANA
KONGRESNI TBO3
BEOGRAD
VASINA UL. 21
Popolna razprodaja
damskih klobukov. sUma kov, nakita, baržuna, svite, trakov, ovotk, pajSolaoa in zoodiatovskega blaga po tvor-niikih cenah.	mi
MINKA HORVAT, modistinja Ljubljana. Stari trg it. 2L
Samo še danes
Samo Se danes
NETO
X R !
KINO »LJUBLJANSKI DVOR
««
Domače vesli
PRVI SNEG.
Naj vas ne vara naslov, prvi sneg' *enci' " bo,l° vr6U' M	» Ue0B™-
• — ■ - - - .....a du, ta Hrvatsko v Zagrebu, ra Slovenijo
v LJubljani, ra južno Srbijo v Skoplju,
ra Črno goro pa na Celin ju.
hitro, niso nevarni, a veliki Škodljivci, | * Detomor. V Todbrdu so aretirali 33 vedno i moči o kopreno, kajti policija ker ribičem razganjajo ribe in trgajo lcl staro Marijo Valeiitlnfič, ker Je mese- j varuje najstrožjo tajnost In nadaljuj«
smo letošnjo zimo že odpravili, hvala Bogu. »Jutro, ga je menda registriralo. Kontrolirajte vseeno, gospod glavni, da se ne zgodi, kakor bo povedala pričujoča anekdota, resnična vseskozi do mojega podpisa.
Pred vojno je bilo, v blagi, mirni tjobi, ko so bile dnevne senzacijo tako redke, a_ vendar komaj po dva krajcarja
*	Mariborski veliki Iupan dr. Ploj sprejema stranke na okrajnem glavarstvu dnevno od pol 11. do 12. ure.
*	It poštne službe. Koncem tekočega meseca se opusti zveza med poŠtama Bled t ln Gorje pri Bledu. Z novim lo-
Prelepega "dne' zboli"'urednik ,om pa za{no temenava" P051" 0oriB Prl - °	Bledu skupne sklepe t ambulantno pošto
slovenskega dnevnika. Urednik v postelji, monsjS meter, ki uravnava. dnevniku požrešne svinčene jasli, pa v zagati.	I
»Fatalno!« telefonira metgr v pozni ari uredniku na dom. »Rokopisa primanjkuje!«
»Starecra materijaia še imate, zaostalih člankov, notic, je - li? Pol luta že plesnijo! No, torej! Le vkup, vso skup, da bo volk sit . . .» «... in koza celal* «ToČno!»
mreže. Da se lov na pllskavice ne vrši ca avgusta lela 1021. s pomočjo Karla I Sol, ki niso ne Srbi, ne Hrvati In ne Slo- |u|Bnzivneje, tiči vzrok glavno v tem, da Dnchskoblerja umorila svojega nezakon-i .. l- i.	—	-	jc n jj.ovo meso trdo la teinnordeče, ne-1 skega otroka.
okusno ter da ima neprijeten duh.	* Nevaren gost. V Slovenijo je pobeg-
•	Mariborski drolni. Mestni Uzlkat It- nil Sulj« / limngič, katerega zasleduje knzuji ra pretekli teden sledeče nalezljl- j varnostna oblast radi nekega roparskega vo bolezni: griži 1 ostal, 1 ozdravljen. | umora, v okolici Sarajeva. Osumljenec ja Skrlnliiika ostalih 5, nova 2. Norice 8 no-' okrog 20 let star, elegantno oblečen in vi. Dillerija ostala 2, nov 1. — Policijski nekoliko jeclja. Izdaja se pod tujim ime-l.omlsarijal Je izdal strogo nsredbo za dan nom ter ima pri sebi na tujo Ime se gii-Treh kraljev, s knlero se odločno prepo- šefe dokumente.
veduj« beračenje o!rok ■ prepevanjem * Roparski napad. Na cest! med Ptujem Treli kraljev. — Na božični dan je skočila in Pragerskim Je doslej nežnimi ilikovec okrog pol 23. neka ženska v Druvo. Ker nnpndel ln oropal trgovca 1'aslršlna ir je dotični moSki, ki jo to videl, stvar na- Maribor*. Vtel mu je inesek 80.000 di zanuil šele drugi dan, je preisknva ostala narjev ter potem pobegnil, doslej brci uspeha. — Polici a Je ovadila * Planinski koledar t« leto 1914. Se celo vrsto Solerjcv, ki so med prazniki mnogi niso plačali. Da ml prihranijo tako neprevidno vozili, da sa Je tgodilo stroške ra izterjevanje, naj to nemudoma v mestu več manjših nezgod.	store. Sredi januarja moram terjali
•	Izredna ribičeva srefa. Pred boiifnl-1 vse znmudnlke ter naj vsi, kl kolodarja mi prazniki jo potegnil g. MeJavšek, pod- niso sprejeli, vrnem opomin s pribombo: jetnik it Celjn, pri Rimskih Toplicah li <Nisem prejel>. S to itjavo zamorem prt Savinje 17 kg težkega solata, ki je vtbu- pošti urgirati priporočeno poslani kole-jal splošno občudovanje. Je golovo redka dar. — Z I. 1924. preneham z taloibo ko-prik:izen v Savinji.	| ledarja. Imnm ga Se nekaj na razpolago
•	Tragičen slučaj so je pripetil v rod- ter ga pošljem samo proti predplačilu bini upravitelja nekega zagrebškega1 pripadajočega tneska po denarni na-dnevnika. Ljubica Markovič, kl jo jo krznlcl.	Rotle. upravitelj poličeril, je pestovala v ku-! * Starši! Ali ste že naročili VnSim ma binjl upraviteljevo najmlajše dete. Pri lej Hm najboljši mladinski list »Zvonček«? priliki se Je dete močno opeklo, tako da I.epšega dnrila zn novo leto Jiin ne more-po zdravniški izjavi najbrže ne bo ostalo ta dati kot da jim naročite ta najboljši pri življenju. Ljubico Mnrkovičevo je ta slovenski mladinski list. Z novim letom
Zdravstveno stanje v LJubljani. Po (7,java t„ko pretresla, da Je izginila iz' dobi list novo opremo in začne prinnSnti
_.-,. —J..I.H. -- i-----«.. '-j— —« hijCi sp vrg]a p0l, voz CC9(ne leiemlce in nadnljevsnjs priljubljene povesti o »Kek-
ostaln na mestu mrtva. Se istega dne je cu». Naročila sprejema upravniStvo Zvonč-umrlo ludi upraviteljevo det« vsled tež- kn, 1'titeljska TIskarna. I. nadstropje, ki i opeklin.	vrr.tc 0.
•	Veliki sneini lamoli t Maccdonl.il. * Tečaji ra strojepisje in stenografijo. Glasom brzojavnega poročila iz Skoplja,1 Dne 3. februarja 1924. začnejo na državno je vsled snežnih žametov na progah koncesijonirnnem zasebnem učillSču I.«-Grndgko-Bitolj in Skoplje-Obrld ves žo-: itat v Mariboru zopet novi tečaji ta slro-l-inlški promet ustnrijeu za nedoločen 1 jeplsj« ter slovensko lit nemSko steiiogra-čas. Sneg Je nnd meter visok. V okrojju lijo. Tečnjl trajajo 4 mesec«. Vpisovanja Slrumica so skoraj vse brzojavne In telo-j in pojasnila v specijalnl trgovini s pisni-tonske žice potrgane. Promet z južno Srbi- niml stroji Legat, Maribor, Slovenska uli
Zjutraj, hojlA, je Ljubiiana na lepem imela ceneno senzacijo. Dnevnik je med drugim beležil ljubko notico: «— Prvi sneg. Sinoči jo zapadel prvi sneg. Pobelil je goro In dolino. V deviškem snežnem oblačilu sanja narava. Ljubljana pa zdaj lahko pokojno dremlle v prvem snegu.» Prvi sneg? Od kres 11?! Ko se s Kamniških planin do Ljubljane In dnlje smehlja prekrasna sinjl-na mladega jutra! Dnevnik pa o prvem snesm! Aha. »Ljubljana lahko dremlje>! Ali nas vleče, potegon! — Ljubljana je vsekako bila solidno presenečena.
Dežela se je čudom čudila, toda »crjeln.
Urelnik sam je skomignil 7, rameni: «Smonces!»
Zgodila se je ta stvar čestitemu »Slovencu«, čiTar tiTri so osorej krotko zobnli iz dunajskih lasli. Zato jim je bil tuli zapozneli »prvi sneg. dad-
ko odpuščen.	Pika.
•
*	Sctanek krajevne ortranlzaclje
JDS Ta S-ednjo vas bo v nedeljo 6 in-nnarja oh 8. popoldne v hiši št. 48. Na dnevnem redit sta poročili naM-iikn in blagainika, volitev novega odbora, vpisovanje novih članov in slučajnosti. Odbor poživlja somišlienike, naj se udeleže zborovanja polnoštevilno.
*	General Milenko Nedič Dne 23. decembra je v benorraiski vojaški bolnici umrl general Milenko Nedič. Pogreb se je vršil v pondeljek ob udeležbi vojaških dostojanstvenikov, zastopnikov vlade in vojaškesra oddelka. V svetovni vojni je Nelič poveljeval 10. pešpolku ter je bil dvakrat. ranjen 7. odprto rano v prsih se je tudi v Sloveniji nimamo niknldh tozadav-Nedič umikal s svoiim polkom skozi nlh zakonitih predpisov glede zborovanj. Albanijo in ko ie malo ozdravel, je R«di vzkllca mariborskega državnega prevzei zopet komando na solunski prnvdništvn se je vršila še enkrat vzklic-
72 v obeh smereh na postaji Podhom.
•	U literarnih krogov. Gospod Oton Zupančič, dramaturg Narodnega gledališča, odide Iz zdravstvenih razlogov na dopust ter se nastnul na Hvaru v Dal mticljl.
•	Smrtna kosa. V Leskovcu pri Krškem je umrl 23. t. m. posestnik, g. Karel liutkovič, star 55 let. Pred dobrim mesecem mu Je umrl njegov oče Franc But-kovič v visoki starosli 80 let. Pokojnika sta bila poznana med ljudstvom kot kremen ita značaja in sta bila povsod zelo priljubljena. — V Cerknici je umrl včeraj g. Andrej Sest, bivši okrajni Šolski nadzornik, oče režiserja »Narodnega gledališča v Ljubljani), g. Josipa šesta, navdušen narodnjak in vrl naprednjak. Pogreb bo jutri v Cerknici. Blag jima spomin, žalujočim naše sožalje I
•	Zdravstveno stanje v uradnih podatkih s« jo prošli teden rodilo v Ljubljani 21 otrok, med njimi 1 mrtvorojenec, umrlo pa je 11 moSkih in 8 žensk, skupaj torej 17 oseb, in sicer: 8 oseb za jetiko, 1 za škrlnlico, 1 za ra-strupljenjem rane, 1 za življenjsko slabostjo, 1 za srčno hibo, 1 za rakom, 7 oseb vsled druith naravnih smrtnih vzrokov, 2 pa vsled slučajne smrtne poškodbe. Na duSl ivem kaSlIu so obolele tri osebe, na Ikrlnticl 2, na dnvlet pa 1 oseba.
•	Nnvo telefonske ccntrale. Dne 21. t. m. jo bila otvorjena v Mengšu telefonska' jo je v nekaterih krajih popolnem ustav-ceutrala za krajevni in medkrajevni pro- |jen, v drugih pa močno omejen.
met. V kratkem se otvori lelelonska cen-1 * žganje t plamenu. V soboto ponoči trata tudi v Metliki.	| je v Predoru v Bosni izbruhnil v kleti
•	cSilvesterfcler* v Ma-ihoru lopet do- nista Kondiča, v kateri je bilo več vngo-voljcna. Radi pritožbe »Marburger-Mtln-1 nov slivovk«, velik požar. Gasilno dru-nergesangsvereina* je politična oblast stvo je sicer takoj prihitelo na pomoč, a prvotno prepoved nemSke Silvestrove pri- ni moglo pogasiti poinra. Vsa velika z,a-redilve razveljavilo in »e bo znbnva vrSl- loga žganja je popolnoma uničena. Skoda la na Silvestrovo v Gotzovi dvorani. | tnuSa vel milijonov dinarjev.
•	Odmev or unaške-a zborovanja t Slo-' * Komite ubili učitelja. Dne 24. decem-venski Bistrici. Včeraj se Je vrSiln zopot hrn ja v maleškem sreru naletela naša pred mariborskim okrožnim sodiščem leteča patrulja na bolgarske komite. Bor-rnzprava proti predsedniku Orjune inž.1 ba je bila ogorčena in Je trajala dolgo. Kranjcu in odvetniškemu kandidatu dok- Dva komilska častnika sla bila ubila, do-torju DrtiovSku, predsedniku Orjune v čini so se ostali umaknili v Bolgarijo. Slovenski Bistrici, ker sta sklicala znano Ponoči so razbojniki napadli va« v okoll-zborovanje OrjunaSev v Slovenski Bistri- ci Carevepn sela iu ubili učitelja Miro-ci, ne da bi isto prijavila oblastvu. Okraj- slava Conjiča. no sodišče v Slov. Bistrici je obdolženca na ovadbo državnega pravdništva oprostilo, češ, da slari avstrijski društveni zakon iz lela 1PG7. ne velja več, sicer pa
preiskavo z veliko energijo. Vso pa kale, da Je prijela samo glave te malopridne družbe, dočim so se ostali Slani razpršili, čim so tvedeli ia aretacijo obeh poglavarjev.
Vid in Pacle Cepin, kl sta bila aretirana v soboto prod pimln|>)eni Kmetijska druibe. sta Imela v nah btnlku najmodernejše vlomilsko orodje po vzorcu velemestnih apašev. Pri raslljovanju sta zanikala vsako vpraSanje, ki bi moglo odpreti policijskim organom vpogled v iedro njihovega zločina. Tndl doslej nista iidala nohenega svo;eg» sokrivca. Todn zasliševanje prič, s katerimi so bili vlomilci v »trgovskih, ali privatnih stikih, pa ustvarja ns vsak način gotovost, da ima drnf.bs na vesti še razne druge večje vlome, ki so se ?godili tad-njn čase v Llubljanl. In teh ni malo.
Vid Cepin se j« gibal večinoma po kavarnah. kje' je poskuSnl dobili posebno pri uplcdnejSih osebah potom spretnega irovorlčenja o trpoeskih radevah, rame informacije. Zanimal se je ilasti za pisarniške prostore, katero si je o priliki obiskov v trgo\ skih zadevah temeljit« ogledal. Pavle Cejiln je bil vedno r re-rervi in san-e čakal, da ga ju brat »povabil«.
Brata Cepina sta bila stalno v stikih t mehanikom Adolfom Prafikom. Zlasti Pavle je bil pri njem vsak dan in je Imel tamkaj tudi razmerje do Pračkove uslužbenke K. T. V petek zvečer, dan pred poskušenim vlomom v Kmetijsko drež« bo. s« je rrrlssil pri Pračkovih tudi sta. rejši brat Vid Cepin in pri njih prenočil.
Kakor ie rečeno, varuj« policija o skrivnostnih aretacijah najstroljo tainost in podrobnosti o ratvoju preiskavo S« nl mogoče irvedoti. Vsekakor pa bo stvar, ko bo popolnoma razvozljana, vrlo ta-nlmiva in takrat bo dobila naSa javnost tudi vpojled v način življenja ljubljanskih apaSov.
ca 7. ali pa v šolski pisarni, Vrazova ulica št. 4.	19« ♦ Ven 2 nJim, kar nl domačega, a le tedaj, ako imamo rlobro nadomestilo, kakor je lo naša cMlrim»-čokolada. 19.10
Barvne b arlne is pis Ine stroje Yost, Sun, Stnr, BilokenMlerfer
THE REX C0.. LJUBLJANA.1
Domaie borze
27. decembru ZAfiltEB. Na tržišču 1 efekti se Je na«
daljevnla slaba tendenca prejSnJega led-bili z majhnimi izjemami
Zupelevca pri Brežicah. Bil je smrlno ^ ' napravljeni na nespremenjeni bazi. 8«. 11	1 mo delnice Unlona so znatnejše poskočilo.
TragUna smrt , inl. Frana Prpme!2a
V noči od srede na četrtek je med vol njo iz Dobova v Župelevec pri Brežicah smrtno ponesrečil inž Fran Premeljč iz nn Tečaji so
....	I nntrnul mul nn
det v glavo. Pokojnik jo pravkar dokončal tehniko v Pragi. Slar Je bil komaj 27 let in mod prebivalstvom splošno priljubljen.
Kakor nam poročajo iz Brežič, »e je v noči od 26. na 27. t. m. vračala večja družba z izleta iz Dobova v 2upelevec z vozom. Ko je voz prispel v Kapele, ja zadel nn cesti na veliko gručo molkih, ki ao bili očividno v prepiru. To je sklepati
— Na tržišču z devizami je bilo dovolj blaga. Kljub temu so tečaji ostali napram prošlemu tednu nespremenjeni. L« Pariz Je padel, ker pada tudi na curiJkl in nev. jrorški borzi. Poslovalo so je največ v devizah na Londonu, Prago, Italijo In flvico. Promet Je bil srednji. Notiralo 80 de tire: Amsterdam 3342 do 3373, Dunaj 0.1237 do 0.1257, Bruselj 381.5 do
Masaryk našim štu-
na razprava pred mariborskim okrožnim sodiščem, kl pa jc bila preložena v svrho
6727
fronti.
* Pred-ednlk ______ _____
dentom. Predsednik češkoslovaške re- poizvedb o vellavl društvenem zakona, publike Masarvk je izročil o priliki j Včeraj se Je vršila ponovno razprava, pri božičnih praznikov' za naše študente 1 knteri sta bila inž. Krnnlec in dr. Drnov-v Pra"i prosvetnemu inšpektorju na- 'ek obsojena vsak na 150 dinarjev plo-ge"a poslaništva v Pragi, dr. Proliaz-; be radi prestopka društvenega zakona Iz ki" 5000 Kč	,e,a	fe5» <1a 5e vef!no ve|ia Blnrl
"vansko-riHlc! d'lnS'rl klub. 1 avstrijski zakon, kot izdaja to iz tozadev-	.... , ,, ,, ,
Ruski in iurroslovmski diiiki beo-1 ne nnredbe narodne vlade Iz leta 1910.,1 min na najnižjo stopnjo Človeške družbe, m •'"?0f,0vanBk'	katero |a znVonodainl odbor odobril. I je 25letna Natalija Cuk v Trstu Izpila v
* Stoletni koledar o letošnji zimi. Leta samomorilnem namenu veliko količino 1840. je izšel v Zagrebu »Stoletni kole- »Irupa. Čeprav so Ji zdravniki v bolnici
Klobase in prekaieno mosi
je zadet v glavo s samokresom. Nihče ni vedel, odkod je padel strel. Orožnika sta takoj intervenirala. Kmetje so odločno (zavili, da jo bil oddan strel z voza. Pre-
................. ....... ...... ....... * Žalosten konec .mladenke. V obupu f„Uavn je ,„ ,U(ii potrdlla, nakar so orož-
* Tntro-lovansko-riHlt! d'lafi klub. avstrijski zakon, kot izdaja to iz tozadev- nad svojo ncsrecno usodo ki Jo Je pah- l,k| n,|vzeli izletnikom samokrese in are-
«,U',uaiuvaiia»" 11. .1,1 « , . .....	1 „iln n^lni^in clnnnln Mnveš te ftl-llinft. ' .	, , -m. 1.1 ul!
. ■• I I • . J, ,1, hii, „ nennsrndni	Budlmpelta 0.45 do 0.48, Bukarešta
7.lasli iz de stva, da sta bila v neposreoni • ,.
1	- 1 lo 381.9 do 387.9, New-York ček 87.93 de
gra>ske univerze so ustanovili klub, ki bo imel osem sekcij. Glavna svrha kluba je medsebojno spoznavanje diiakov.
* Otvoritev nove železniške proge. Prošli pondeliek je bila na slavnosten način otvorjena železniška proga Tite! - Orlovac. Otvoritvi so prisostvovali minister saobračaja, mnogi višji železniški uradniki, novinarji in drugi povabljenci. Minister saohračnja jo v svojem govoru poudarjal važnost
te
železniške nroge za gospodarski razvoj Vojvodine.
dar», za dobo 1840. do 1910. Sestavil ga je Tomnl Mikloušič, župnik v Slenjevcu. Danes ko prihajajo vesli o snežnih zametih v južnih jiokra inah naše države, Je zanimivo pogledati, kaj prorokuje la stoletna modrost o zimi leta 1023. Tu pravi: »Zima terpi do 21. sušca dojdu-čega leta; z počelka je mokro z velikimi
takoj izprali želodec, jc nesrečnica vendar is čez nekaj ur podlegla zastrupijenju. K obupnemu koraku Je privedel Cukovo v prvi vrsti spor z 1 ubimcem, ki jo Je zlorabljal in Izkoriščal.
* Nesreča na lovu. Posestnik Alfonz Grmek iz Avberja je bil pred nekaj dnevi v bližini šljaka s svojim prijateljem
povodnjami; okolo 21. grudna pritisne Trnmpušem iz Branke na lovu. Ko je
zima vekša z snegom i neprestaje Ija do travna, odkud obsrkbetl se Je potrebno * Otvoritev prometa s Sušakom. Iz z zadovoljnimi krmuin za mnrhu i Šljaka se je predvčerajšnjim podala ovce, pokelidob se van goniti ovu ztmu v Beograd deputacija gospodarskih [ neburlu mogle, kak takuj zara<l vekše i
pridrvel mimo zajec, jo Trampuš sprožil, loda šibre so mesto zajca zadele Grmekn v noge, ki Je dobil več malih, vendar ue nevarnih ran.
• Samomor živčno bolnega. Brivec Ga-
krofov pod vodstvom žttnana v svrho ] dugše zime za derva ob doba skerb ima- lanto v Trstu, ki Je bil že dalje časa nosredovania za otvoritev železni- H se mora». To je prerokoval župnik n'oc„o živčno bolan, je skočil v ponedeljek
Mikloušič za zimo 19'3. Imeli smo res ve- skozi okno svojega stanovanja v tret,em like povodnji in zanimivo Je, da je v juž- nadstropju na ccsto in obležal mrtev, nlh' krajih naše države padlo mnogo * Nevarna latinska družba v eknllri snega baS onega dne, ki ga jo »plcbanuS Ccl;a. Po cel,ski okolici slraši že dalje stenjovačkU zapisal v svoj stoletni ko- časa vlomilsko-talinska tolpa, obstoječa iz ledar.	I treh ali štirih moJkih In ene ženske. Po-
•	Redka bolezen. Dr. Miloš Corič Je de-' javljajo se ponoči po raznih samotnih monslriral na seji Društva srbskih zdrav- k-ajih In imajo tia vesti ludi vlom dne nikov pacljentlco, na kateri se vidijo po- 12. decembra na gradu \Vlldhaus, o knte-javi zelo redke bolezni, doslej Se nežna- i rem smo že poročali. Odnesli so takrat ne v Jugoslaviji. To je tako Imenovana za okroglo 870.000 kron blaga in drago-Rekllnghausenova bolezen, katere slrnp- cenosli. Dan pred prazniki se Je posre-lom obolenja je organske naravi In v glo- čilo ornžuiški patrulji it Selnice, dn je bokih slojih kože karakteriziran istodobno z iluSevno oslabelostjo.
♦	Lov ra pllskavice. Veleluškl ribiči
posredovanja za Ske?a prometa s Sušakom.
*	Pre°ovedanl listi. Notranje ministrstvo je prepovedalo razširjanje dunajskega »Nenes Wiener Tagblutta« tn slovenskega fašistovskega lista «Nova Doba» v Gorici.
4 Koliko Ima Beograd prebivalcev? fo podatkih centralnega orlelenja uprave mesta Beograda šteje Beograd danes nad 150.000 prebivalcev. Najvoč prebivalcev Ima vračarski okraj — okrosrlo R0.000 ljudi.
•	Odlikovanje slovenskega šolnika. »Shižtiene Novine* objavljajo ukaz, s katerim se podeluje g. Luki Jclcncu, mo-IčanskoSolskemtt rnvnnteliit in poverjeni
llrall enega Izmed njih, ki je bil osumljen, iln jo streljal. Pri zasliševanju je are-lirsnec priznal, da Je v resnici oddal uso depolni strel, vondar pa Je z njim nameraval snmo prcplnSiti izletnike ogrožujočo gručo kmetov, pri čemer pa sc mu jo zgo-dilit nesreča ln je zadel Premcljča.
Inženjera Premeljča so njegovi tovariši spravili v Kapelah naprej v tamkajšnjo gostilno, nakar so ga odpeljali v Dobovo z vozom, nato pa z avtomobilom v bolnišnico v Brežice, kjer Je. dr. Choleva konSIallral smrlnonevarno pnSkodbo. Premeljč jo v resnici kmalu nato v Brežicah umrl.
bu UJU. v Llubljanl red Belega orla V. nn otoku Vtsu so v,iell le dni Sest pllskn-rnzreda, kl odgovarja redu bv. Savo III..vic (delfinov), težkih približno 000 kilo-
tf . _ _	ISA A 1 lin lr i
razreda. Iskreno čnstltnmo!
Iipli ta učitelje srcdn'ih šol. Uspe-lohlieuostui izpiti na nastavnike sredjiiih
It temne Uubliane
Zanimive arctacl'e. — Veliki vlomilski tolpi na sledu. Ljubljana, 27. dccembra. Ponesrečeni vlom pri Kmetiiski družbi na Turjaškem trgu v Ljubljani ima nedvomno zelo tajno ozadje. Vsa znamo-•>ia namreč kažejo, da je prišla ljubljanska policija pri tej priliki na sled skrivnostni tatinski družbi, kl je žo dolgo časa ogrožala lastnino Ljubljančanov. Do sedaj sta bila aretirana brata Cepina in sicer 35-letni Vid, «lesnl trgovec, in 30-letnl Pavle, ki je bil s eo je časno žo zaradi tatvine odpuSčen Iz železniške služ-naila del ukradenih Blvari v vrednos'ti I be. Oba sta bila nedavno tudi p-cd ljub-lri.coo kron tikopanl1' v nekem kraju Ijansko pnroto. Obtožena sta bila nena-v gozdu na Slemenu. Manjka pa Se veliko ] vadno p ebrisanih manipulacij, n sta bl-dragorennsll, knkor 1 r, t-ipestnic ln sploS-' la oproščena. Sp'ošno senzacijo pa Je uo naUItn ter drntrlh oblek v vrednosll vzbudilo dejstvo, da je bil aretiran tudi 240.000 K, s katerimi so vlomilci pobeg- mehanik in plostii učitelj Ad«lf Pračck
253.5 do 258.5, nngleSki funt 0 do 382, francoski franki 430 do 435, leji 42.5 do 0, lire 878 do 881; c.lckti: Hrvatska Of) do 05, Eskomptnn 155 5 do 156.5, Kreditna Zagreb 133 do 155, Hipotekama 98 do 95. Juposhivcnska 144 do 140, Ljubljanska kreditna 218 do 222.5, Obrlna 05 do 97, Prnštedlonn 970 do 975, Slovenska 107 do 109, Srpska 189 do 140, F.ksploa. (arija 220 In 225, Drava «70 do 080, Du-brovačka parobrodarska 925 do 9.10, Go. ranin 145 do 100, ftederann Oaijek 1850 do 1875, Nihag 175 do 182.5. Gutmann 1750 do 0, Slavonija 202 do 205, Trbovlje 915 do 925, Union 1275 do 1.375. Vevč« 175 do 180, 7 odsl. investicijsko 65 do 68.
Vreme
Dunajska vremenska napoved rt
28. t. m.: Razdelitev zračnega pritiska je zelo neenaka. Spremenljivo vreme z mnogimi padavinami In mrzlimi vetrovi
bo tralalo dalie
lastnik in l?d.ilatell Konzorcll »lutra«. Oitgnviirnl urednik Pr. Broiovlfi. risu Delniške tiskarne d d v I lubllanl.
gramov, Meso so prodajali po 4 Din ki- ... ~ bilo""mo"„oSe is-' na Sv Petra'c89tl, ki ie osumljen sokriv logram. Plisknvice so neka vrsta Kitov, se- nili in Uu dosed.ij a« m cuo mo6oi.6 is ^a cv.	__n ^
salci, dolgo 2 do 4 metre. Plavajo lalto, slediti.
Ida. Skrivnostna znde^a pa Je odeta šo
IZJAVA.
Na številna vprašanja, zakaj ne tožim dopisnikov, kl so vtihotapili v »Jutrov znani napad na mojo osebo, izjavljam, da nt nameravam tožiti, ker tilscm maščevalen in ker ml zadostuje, da sem dobil popolno zadoščenje. Da pa bo vedela tudi Javnost, kako je prišel oni ne-osnovanl napad v »Jutro., objavljam, da je po mojih Informacijah Izročila dotični rokopis urcdnrtvu gdč. M. Komnno-va, ki sedaj Izjavlja, da sa jc sestavil g učiteli A. Jeločnlk.
Komentar sc mi ne zdi potreben.
St. Vid nad L/ubllano, 23. decembra Jo slo Matlas
posestnik,
^Soviča ^ vit'
77
Zavedajoč so svojo nemoči, a boreS «e neuspešno proti njej, z odporom v duši, ki pa se ne pokori njegovi voiji, neskončno nesrečen, a pokoren tuji ^oiji stopi gospod Narbonno k električnemu prekinjali! in prižge luči, .-edo za pisalno mizo in vzame kos papirja in pero; iu roka, ki jo vodi neusmiljena in neodoljiva sila, začne pi--"ti mirno in trdno, kakršna jo bila v v'dno pisava gospoda Mathi.isa Narbonna, znanega milijarderja in dobro- j tvorca:
Moj testament.
Iz vzrokov, ki jih ne maram na- j vesti, sem sklenil izvršiti samomor, i Preden pa si poženem krogio v sen-. ci. izjavljam, da ravnam, v svesti si! usodnosti tega koraka, po lastni vo-' Iji in pri popolni duševni zavesti. | Vso svojo prejšnjo oporoko z njih ^ pripisi vred, ki so nahajajo pri mo-1 jem notarju gospodu I)n Breuilb, I tom potom razvolUvljam. Vse tvoje premoženje, premično kakor nepremično (kojega seinani to istotako nahaja v Breuilhovih rokah. ena ko-1 pija tega seznama pa v moji blaga}, i ni), izročam brez vsakršnih odbitkov j in izključno le gospodu E i g e r j u i N o 11 u. ki stanuje v Ženevi, rac j du Montblanc, št. 28 b. Ta moj to stament je koncDoveljaven in no preklicen. t'n izvod te oporoko poš Ijein v priporočenem pismu svojemu notarju, enega pa gospodu Eigerju Nottn.
Dano v Parizu, v mojem kabinet1! v ulici Orchampt, 20. maja 1021. mod šesto 3n sedruo uro zjutraj.
Roka se ustavi. »Podpiši!« ukaže glas.
/te«-.' o uizuvii-i
Tu gospod Mathias Narbonne podpiše svoje slavno povsod dobro znano ime.
• Napravi prepis!« ukazuje glas.
In gospod Mathias Narbonne napravi prepis pravkar spisane oporoke in jo istotako podpise.
Pokoravajoč se neslišnim ukazom v razsvetljeni sobi nevidnega fantoma prepogne nato gospod Mathlas Narbonne obe dragoceni listini, jih spusti v dva ovoja, zalepi, zapečati, napiše oba naslova, pozvoni svojemu sobarju in čaka, navidez miren, a v resnici mu v srcu in v možganih vlada vihar kakor v predoru, kjer se srečata dva vlaka.
Minute minevajo.
Vrata se odpro in Michel se prikaže na pragu.
»Dobro jutro, gospod!-
»Dobro jutro, Michel. Na, vzemi te dva pismi iu oddaj ju priporočeni na pošto!*
»A, gospod, ura ni se niti sedem, poštni uradi pa začno poslovati šele ob oi-mih.*
»Oddaj jtt na glavni pošti v Lutivru ski ulici. Počakaj tem, dokler ne odpro .. ••->
»Dobro je, gospod.*
».Te Andrč že vstal?«
»Že, gospod.*
»Sporoči mu, da hočem delati <lo enajstih sam. Naj porabi ta prosti čas s sprehodom. A ne govori mu o pismih!«
-•Ne bom, gospod!*
»Pojdi!«
Miche! odide.
Gospod Narbonne bi bil storil raje no vrtn kaj kakor to. kar jo pravkar storil. A peklenski sili, ki mu je uka-
zovala, su nl uilo mogoče up,-ali.
Navidezno miren, obvladan popolnoma — le podzavestno se fe fjogova duša upirala groznemu sovraži iku — od nevzdržno in strašne Lui lferjeve volje, trpco neizmerno muke, ki pa se niso niti najmanj odražalo na njegovem globoko resnem obrazu, stori gospod Narbonne k vratom i;i jih zaklene.
Nato sc vrne k mizi, odpro predal in vzame iz njega revolver.
Potem zapusti kabinet in stopi v spalnico.
V somraku se fantom zopet prikaže.
Gospod Mathlas Narbonne zaklone vsa vrata.
Kdo bi mogel zdaj še dvomiti o njegovem samomoru in o prostovoljnosti njegove smrti?
O, baron 016 von Wartee.k, veliki mojster okultnih ved, se je dobro zavedal, da mora v krajih, kjer so policijska in sodna oblastva zanimajo za življenje vsakega uda civilizirane družbe, biti silno previden. In seigneur Glo von Warteck je hotel, da bodi oporoka neoporečna,
Kakseu cilj mu je lebdel prod očmi? Počeinu si je hotel prilastiti bas premoženje gospoda Mathiasa, ko mu vendar ne bi bilo preveč težko, njemu, čarovniku s Schwalzrocka, dobiti st drugod toliko bogastva, kolikor bi si ga l'j zelei. s pomočjo tajinstvene moči svojega duhi? Poiiemu? ... To je njegova skrivnost.
Dejstvo je, da je vrgel oko na premoženje gospoda Narbonna in ia nikogar drugega, in ker mu je bil gospod Mathias brez dvoma napoti, je sklenil njegovo smrt, kljub temu, da mu jo sam stavil kot skrajni rok za izvršitev svojih želj dan desetega junija.
Gospod Mathias je torej obsojen in zdaj se pripravlja, da izvrši lastno obsodbo.
Zlekue na posteljo, prisloni cev revolverja ua desne senci in pritisne na petelina...
Pok...
lloke mu omahnejo, desnica pa krčevito drži smrtonosno orožje.,.
Na glavi so pokaže majhna luknja, iz katero brizga kri.
Gospoda M.ithlasa Narbonna nl več, i Fantom se razprši kakor dira... i Nekje bije ura sedem ...
V ministrstvu notranjih del je to jutro gospod Prillant še pred zoro na nogah. V mirnem zatišju svojega kabineta so pripravlja v somraku — kajti le ena z zaslonom omiljena žarnica razsvetljuje pisalno mizo, na kateri leže popisani listi — in ponavlja hi«t-vone stavke iz velikega govora, ki ga mori danos govoriti v zbornici. V tem svojem govoru hoče zagovarjati ukrepe, ki jih je podvzrl proti namenom nekaterih boljševiško navdahnjenih prenapete iev. ki so z ognjem in močem ogrožali Pariz, Lyon, Marseille, Toulouse in Bordeaux.
Gospod Prillant, ministrski predsednik, ki je slovel kot dober govornik, bodi po sobi gori in doli, brska po li-itih, geatiknlira in polglasno ponavlja glavne mioli svojega govora.
Zunaj se je začel že delati dan in solnoe je vzslo. Stenska ura odbijo sest, odbije sodem, in po parčkih tih eah je že začel odmevati ropot veliko-mestnega življenja. Toda niti solnčni žarki niti vrvenje ulice ni prodrlo do kabineta gospoda Prillanta. Vsa okna so zaprta in zastrta in v sobi vlada skoraj popolna tema, kajti le ena sama žarnica sveti nad njegovo pisalno mizo. In v sobi se ne čuje drugega kakor pritajen, v preprogah uduSen šum korakov in polglasno mrmranje Prillantovega glasu ... i Nakrat gospod Prillant umolkne in
j obstoji, obrvi so mu naajisijo Ja cA.-se zastrmi...
Tam na dosni, v najtemnejšem koto sobo se jo pojavilo nekaj nenavadnega ...
Iz sorar.ka jo začela vstajati bela. fina, polahno valujoča megla... Naenkrat sa jo začela širiti in zgorevati, valovanje jo dobilo določne oblik , oblike človeškega telesa, ki je bilo k kor obdano z neho mehko, prožno, bt;.i tančico, iz katero so se videli siv! e'.-. risi ... lahno prosojni... se vodno \.. lujoči.., kakor neskončno breztežn i, tekočina ... Glava jo bila sprva So • določna, ovalna ... A kiualu so se firt* ustalile iu pomirile... 'lahna prime; barve je telesu podelila večjo plasti?, nost... !z teiniiejšib črt 60 so razvilo oči, usta ... Naenkrat fantastični ob raj oživi, oči se mu zablešč-e, na ustnic-: ložo sardonski nameb, rdev-o-ogšjenj razmršeni lasje .,.
»Lnciforl* zavpije gospod Prillant, spoznavši obraz Oloja von Warteck. kakor n;u ga jo opisal Nyctalopo.
Povsem mirno in go.-podar nad sa. rnim sehoj potegne gospod Prillant \i sebi stol in sede nanj. nato se naslovi s komolcem tu mizo ia opaaujofl 'r.e■-. prestaio nenavadni pojav, mrmra z • mišljeno sam pri sebi:
Niti E isapia Paladiiio sama ud ni nikdar mogla pokazati r-iaterijalizaeln duha. kakor su bas pojavlja prod it-e-'-Kij. To kar pravkar vidim, oo mo:*; biti goljufija, kar sem vendar sam * tej sobi iu so vrata zaklenjona. Take •-e javlja le perisprlt velikega uia.. i Glfija WarteSkegaJ E, pa dobri)! Og" j. mo si ga natančno!*
lili pni
in
kopita u&joeaoje prt t;] Družbi ILIRIJA, Ljubljana.
Kralla Petra trn 3. - Tel. 330.
Nn mesečne obroke
mmm
PISOTSTROlBREZ
i BAR VM EGA TRAK A! a
LJUBLJANA, Sslsnburgova ulica št.6.. trto nadstr., desno.
Naznanilo preselitve.
t
6931
Vsem onim, ki so ga poznali, ljubili, spoštovali in sovražili, javljam, da mi je umrl oče, gospod
ANDREJ ŠEST
nadučitelj in šolski nadzornik v pok.
Vse prosim, da se ga spominjajo v dobrem.
Zemlji vrnejo njegovo telo v soboto dae 29. t. m.
Cerknica, 27. dcccmbra 1924.
Os'p Šest. Hna Šest, Rana Šest-Moia.
Mesto posebnega obvestila.
se je preselila v nove lokale
cesti 4 (v lastno stavbo)
kfer sne redno posluje
Bl®SSK2SaKaS3!H®3Si5aHBS
25 A H VAL A.
Vsem cenjenim spremljevalcem mojogs nepozabnega moža
Vlatlimirja Skrbniška
□a poti k večnemu počitku bodi tukaj izrazena, DajprisičiiejSa zah ala I-epSali in lajSali ste oj težko pot, oj zadnjo pot! Dlažili ste akeleču bol ialuio im svojcem Iskrena hvala čč. duhovščini, cenjenemu očiteljstvu, posebno pa Se obiezu nemn človekoljubu g. »n feaorju \reži za Djegnv tako tolerantni 111 toiažilni nagrobni govori Hvala tudi naži mu g nadnčitelju Couju, ki je blagopoki.jnika tako vzgojno-dv gaioče poslovil od uadcliudne Šolsko mladin", potom Sokolu, posebno še g. prufe-orju drju. Kovuiiču za tako v srce se ajo o nagrobne besede istotako g. framskeuiu naiiučitelju lvanu;u, ker je tako ginljivo vzel si vo od zelenega 1'ohoria — mladostuih spi>minov lilaeopokoju ka .., In pev sitemu zhi.ru, ki je zapel p"d vodstvom g nad učitelia t!onča tako pretresljive pesmi žalostlukel Da, Bočntua srca ztnaniSuejo gorje!
V Jftrenlni, dne 22. decembra 1923.
69S0 Ančika Skrbinškova, soproga.
Medioinal-Konjak
Medicina! - Kom j ak Jamaica-Riim Konjak'Rum Gitrono-Kum Medicina! -Pelink ova g Najfinejši kram-liker Slivovko in brinjevcc
J	san	10 B
z	modrim	križcem
z	mo Krim	križcem
z	modrim	križcem
z	modrim	križcem
z	modrim	križcem
z	modrim	križcem
z	modrim	križcem
M
Naročajte ,,Jutro"!
J

Ali že veš novico?
10-20% popusta
dobiš pri 2« t
H SnkovlcDasl.ll.Soss
1'ulll ni. Mestni tro 13.
Upravi za zaščito industrijske svo« jiu® v Boograda je potreben
ki je popolnoma vešč slovenskemu jezika.-Proti-no<t imnjo oni mašinske stroke, v nedostatku takih pa se sprejme tudi druge stroke.
Prošnje, ki morajo odgovarjati predpisom člena 12 novega uradniškega zakona, se imajo vlagati neposredno ali posredno (onih, ki so že v državni službi) pri ministrstvu trgovine iu industrije npravi za zaščito industrijske svojine v Beogradu, Krunska 14.	623C
L I
S Č E
ZA STROJEPISJE IN S T E N O S R A P I J O ANT. RUD. LEGAT,

Začetek novih tečajev dno 3. februarja 1024. Samoprcdaja pisalnega stroja „CONTINENTAL".
M A R I B 0_R Slovenska ul. 7, Tel. 100.
6790
J