nseratl no sprejemajo in veljl tristopna vrsta : 8 kr., če se tiska lkrat, 12 n o M n ^ »» » n n n ^ Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. R ok o pl si se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. N iročnino prejema upravništvo (ailm nistraeija) in ek«| edicija na ri'8'em trgu h. St. 16. Politifcp list za slirasfci uril Po poŠti prejeman velja : Za celo leto . 10 gl. _ kr za polleta . . 5 ,, _ '■a četrt leta . . •> „ 50 „ V administraciji velja: Za celo leto . , 8 gl. 40 kr ' za pol leta. . . 4 ,, ao „■' za četrt leta . . 2 „ 10 „ ' V Ljubljani na dom pošiljau veljA 60 kr. več na leto. Vredništvo v llilšerjevi ulici štev. 6. Izhaja po trikrat na teden iu sicer v torek, četrtek in soboto Avslrijisko-turska konmioija. Razun Madjarov je le malo ljudi v naši monarhiji, kteri bi odobravali tisto konvencijo, ki jo hoče Andrasi-y s Turki narediti in vsled ktere bi ostal turški sultan vrhovni gospodar Bosne in Hercegovine, tako da bi bila Avstrija le vazal Turčije. S kakim občutkom bi gledali naši vojaki turško zastavo poleg naše cesarske vihrati? To bila bi nenaravna reč, ki bi žalila vsacega domoljuba. Da ta misel ni edino naša, kaže članek dobro nemško graške „Tagesposte" v večernem listu od Četrtka. Ta list odločno opo reka temu, da bi draga kri naših vojakov tekla za turškega sultana; pravi, kako Madjari vidijo v propadu Turčije svoj lastni pogin, in priznava, da Madjari kakor Turki ne poznajo ravnopravnosti. Priporočamo ta članek (kterega bi mi enako ostro pisati menda ne smeli) vsem tistim, ki pravijo, tla so vsi avstrijski Nemci zadovoljni z našo zunanjo politiko. Seveda se nekteri dunajski listi, kakor „N. fr. Presse," „Tagblatt" in „Morgenposf' besno potegujejo za konvencijo s Turki, češ, da ni treba toliko krvi prelivati, samo da se zmenimo s Turčijo, pa bo upor nehal. Ti turkoljubi pa radi žrtvujejo čast države, samo da rešijo svojega ljubega Turka in svojo lastno gospodstvo. Kaj bi pa svet rekel, če bi Avstrija zdaj začela s Turki pogajati se in priznavati njeno oblast čez Bosno? Ves svet bi rekel, da nismo zmožni, Bošnjakov in Turkov premagati, da smo se prepričali, da v Bosni nič ne opravimo. Ali ne bi bila to strašna sramota in velika krivica za našo hrabro armado po tolikih krvavih bitkah in zmagah?! Da hočejo ti listi res čast države tje vreči, je jasno, ker turško vojno silo slikajo grozno veliko ter Avstrijo z njo strašijo. Ali je to d t moljubje ? Pa ti listi smejo vse pisati, smejo celo cesarski hiši nasprotovati na korist Madjarom, Turkom in sebi! Od nekdaj smo mi nasvetovali prijateljstvo z Rusijo, ker potem bi se mi lahko vojskovali v Bosni, da bi nas ne strašili ne Lahi, ne Madjari. Vendar se je le Madjarom vedno prva beseda dajala; zdaj pa vidimo, kako daleč smo s to politiko prišli. Sedanje stanje naše je prav podobno onemu v letu 1849. Tačas smo imeli vojsko na Laškem, zdaj jo imamo v Bosni in Laška nam ksže zr.be; tačas so se puntali Madjari. tudi zdaj se ustavljajo--; tačas so prišli Rusi Madjare krotit, tudi zdaj bi prišli, ko bi Avstrija bila više cenila njih tačasno pomoč; ali nam bi po zadnjih skušnjah in pri tej naši politiki hotela še enkrat Avstrijo rešiti iz zadrege, — to je še dvomljivo. Vsakako je Avstrija v težavnem položaji, iz vzhodnega vpra šauja zrasti utegne avstrnsko vprašanje; kdo nam zamore povedati, kako bo rešeno? Tisti širokoustni ustavo verni preroki, ki so nam vedno usta mašili in le svojo modrost proslavljali, potihnili so zdaj in ne vedo pomoči, — mi tudi ne, mi nimamo besede in smo preveč oslabljeni. INi/iicjAi dANtiiTck. ,,Fremdenblatt" od nedelje odločno oporeka, da bi bila taka konvencija sklenjena, ali pa da bi sploh v dogovorih bila v tem smislu, kakor jo turkoljubni listi zahtevajo. Vradni list strastno napada „N. fr. Presse" in podobne liste, ki hočejo svojemu turkoljubju celo čast države žrtvovati. Pripoveduje iz gotovega vira, da so Turki hoteli omejiti okupacijo na šest mescev, hoteli so ohranjene imeti Vr e turškii postave in urade, in našega cesarja smatrati še za menj kot vazala, namreč za sultanovega namestnika, kakor je pri nas deželni predsednik. Da je Avstrija morala tako smešne in sramotne pogoje odbiti, je pač umljivo. Vradni list pravi nadalje, da se Avstriji nikakor ne mudi s konvencijo po naših zmagah na bojišči, ampak če Turčija hoče konvencijo, naj se sama za-njo potrudi. — To je govorjenje, kakor se nam dopada ! Veseli nas, da se politika na Dunaji več ne dela po željah Madjarov in papirnatih Turkov a la „Neue fr. Presse". Tedaj so se ti listi zopet enkrat debelo lagali, ko so pravili, da je konvencija že podpisana. 7, zadovoljnostjo in radostjo vidimo čast, in boljšo bodočnost monarhije v krepkem varstvu svetle cesarske hiše in hrabre armade, koja dva faktorja se za umuzane pisarije tur-koljubov ne zmenita. Iz llosne. Jovanovič je 28. t. in. zasedel brez boja Nevesinje (tam kjer se je pred tremi leti ustaja začela, zavolj ktere je potem toliko krvi teklo in toliko imenitnih reči dogodilo se). Pri Doboju je bil 30. t. m. zopet majhen boj. V dnevih 15., 10. in 17. je naših padlo mrtvih 7, ranjenih 81. Pri Sarajevu 19. avg. je bila naša zguba 50 mrtvih, 292 ranjenih, 2 zgubljena. Iz Dubrovnika se poroča: v Trebi nji se je punt vnel; ustajniki (t. j. vseskozi molia-medanske druhali,) se bore proti rednim turškim jakom, kteri nečejo grada (trdnjavice) predati. Jaroslava tfermaka smrt in pogreb v Parizi pa zopet pogreb v Pragi. Že pred nekolikimi leti so sč slavnimi duhovitci bogati Čehi v pismih slavili svojega najznamenitejšega slikarja Čermaka, naš Slovenec" pa je pred nekolikim časom popisal njegovo delavnost. Skoraj vsakega leta razstavlja slavni umetnik nove svoje prelepe proizvode v pariški umetniški dvorani..... Bog daj, da bi izradil še mnogo tega sebi in slovanskemu svetu na slavo!"— s temi besedami skleplje g. J. St. svoj popis o Čeunaku v 8. „Slovencu" letošnjega leta. A Jaroslav Čermak več ne živi ! J. čermak je blizo 3 mescev pred svojo smrtjo začel bolehati, a zboljšala se je njegova bolehavost. Pak predno je umeteljnik do cela okreval, jel je zopet pridno delati nekov obraz jioslednje rusko-turške vojske. Najgotovejše se je prehladil o tem delu, dvakrat je nenadoma kri vrgel iz sebe — in potlej je pokašljeval, čemur se je pridružila njegova stara srčna bolezen. Umrl je 23. dan aprila meseca v francoski prestolnici — Parizi. Pokopali so ga na mrtvišči, „Pere Lachaise" po imenu, kamor ga je spremilo mnogo pariških umeteljnikov in pisateljev, a tudi Avstrijcev, živečih v Parizu, največ izmed njih Čehov. Mnogo vencev je dičilo jiokojnikovo rakev , podarile so mu jih bilo znamenite osebe, grof Kufstoin v imemu avstrijsko-ogerskega pomočnega društva , pariški umeteljniki, ,,Ume.lecka beseda" praška, „Česki delnick)' spolek" v Parizi itd. Nagrob-nico mu je govoril grof Kufatein; žaloval je po njem, ker je pokojni bil izboren umeteljnik, ker je odlikoval se z izbomimi lastnostmi — duševnimi in srčnimi. Češki je govoril v imeni navzočnih Čehov Km. Bozdech, končal pa je žalobo Iiosenfeld, gorenjega društva odbornik. Ko so 23. dnd aprila meseca Pražanje bili dobili vest o Čermakovi smrti, — kedor je vreden narodnjak, vsakdo je ostrmel, prestrašil se. Praga ;e plakala, trjiko plakala! — Cer-niak je neizmerno proslavil Slovanstvo, posebno Češko. Vsemu omikanemu svetu je znano njegovo ime, znana njegova slava. Kakor rano solnce preganja megle, tako je ta umeteljnik pregnal in razgnal mnoge puhlosti o Jugoslovanih, — pregnal jih je svetu, ki je dosle črtil Slovana. Kako Krancozje častd J. Čermaka, to pričajo njih novine, to priča njegovega pogreba udeležba! A češki velikan ni dolgo časa počival na pokopališči „Pere Lachaise". Slavni umeteljnik je bil do svojega poslednjega dihljeja v svesti si. Umirajoč je razodel gorko željo, da bi rad počival v domači zemlji, in tej njegovi želji je „Umčlecka beseda" v Praži ustregla 7. dne julija meseca. To je bil slaven sprovod, zlata Praga redko kedaj vidi tak pogreb. O uuie-teljnikovi smrti je češki narod žaloval, — pla-kal je, pa ta žalost ga je do 7. julija nekoliko minola, a tega dne so Cehi bili polni vzvišenrga čut.ja in ponosa, razvnemal ga jim je v srcih mogočni sin domačin, ker se jo vračal v naročje domači zemlji, iz ktere je bil prišel ; za tega del je Praga 7. julija bila boljo priča slavnostnega, nego mrtvaškega sprevoda. Praga redko kterega svojih sinov spremi Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani, 2. septembra. Deželni zbori kranjski, gališki, goriški in tržaški so sklicani na dan 2. septembra; ostali deželni zbori pa , ki imajo zdaj še le zvoliti se, sklicani so na dan 24. septembra, ■foihče ne bo te novice bolj vesel, ko vrli naši nemškutarji ki so že tako željno pričakovali trenotka, kdaj bo odstranjen dosedanji narodni deželni odbor, ki je nemčurjem vsigdar trn v peti. Ravno tako otročje se veselijo večine v deželnem zboru, ki jo bodo po tolikih letih zopet enkrat vživali , če jim narodna stranka štrene ue zmeša. Volitve v deželne zbore se bodo ta in prihodnji tedeu vršile. Deželni zhori bodo v kratkem sklicani in voljeni (kar jih še ni). Občudovali bodemo zopet čudne prikazni našega volilnega reda. Tu bomo videli kranjski deželni zbor v rokah uemškutarjev, ko je vendar cela dežela z malimi izjemami slovenska; v deželnem zboru pa se bo glasila nemška beseda za nemške interese. Pogled na isterski zbor, kjer slovanska večina skoraj ui zastopaua, nas takrat ne bo dolgočasil. Na Stajarskem, kjer je tretjina Slovencev, bomo veseli, če vidimo desetino sloveuskih poslancev. Na Koroškem bo tretjina prebivalstva zastopana po enem, ali morda po nobenem slovenskem poslancu. Nič bolje menda ue bo v Šleziji. V Bukovini, kjer nič Nemcev ni, ampak le Rusini in Ilnmunci, vladala bo nemera še precej nemško - narodna ustavaška stranka. NaMoravskem, kjer so tri četrtiuke prebivalstva Slovani, videli bomo isto prikazen; tudi na Češkem potlačena bo brž ko ne slovanska večina. Tak žalosten obraz nam kaže avstrijski parlamentarizem, za kterega se celo nekteri Slovenci poganjajo, in Čehov ne morejo dosti grajati, da jim taka ustava preseda. Dokler ne dobimo bolj pravičnega volilnega reda, tako dolgo se naše ustave ne moremo veseliti. Vitanje države. Todclieit je dobil ukaz, da ni treba še na odhod misliti , dokler je angleško bro-dovje pri Carigradu. Proti n i h i 1 i s t o m hoče ruska vlada ojstro postopati in kliče vse stanove na boj zoper to zaroto. Znani Madjar K a 11 a y je imenovan za avstrijskega uda tiste komisije , ki bo turško vlado v izhodni Rumeliji nadzorovala. Še par Madjarov v komisijo, pa so Bolgari rešeni! Izvirni dopisi. Iz Iijuhljaiic 30. avg. Večkrat se je že o tem govorilo in tožilo, da vjetniki na Gradu nam poštenim obrtnikom iu delavcem jemljejo delo, pa vse nič ne pomaga. Še vedno se vidi povsod, da gostje hotela na Gradu opravljajo opravila po mestu in okolici. Se ve da so morda ti delavci bolji kup; pa treba je pomisliti, da davkov ne plačujejo, še mi, ki nam delo jemljejo, moramo za-nje plačevati. Ta je lepa : pošteni delavci morajo stradati, lumpi pa imajo hrano in stanovanje, nobenih skrbi iu kedar ven pridejo, še jim se zasluženi denar našteje; pošten delavec pri teh časih ne more nič pri-štediti, oni, ki je zaprt, pa lahko, ker je z vsem preskrbljen. Ali ne bo bolje, če se damo vsi zapreti? Jeden mestnih odbornikov (menda g. Ilorak) je predlagal, naj se da mojstrom pravica, najemati vjetnike iz Grada. Pa ta nasvet je dober le za mojstre, ki bi dobili bolj i kup delavce. Nepravičen pa je nasproti pošte nim pomočnikom (kselom), kteri bi potem službe zgubili ali jih težje dobili, ko zdaj. Srečna j osoda: pošteni pomočnik naj gre posvetu beračit , da bo vsak drugi dan zarad vagabun-diranja zaprt, — samo da bodo lumpi na Gradu delo imeli iu denar služili! Prav je, da vjetniki delajo in da ne posedajo brez dela, kar je tudi za zdravje škodljivo; pa v prvi vrsti se mora gledati, da bodo pošteni ljudje kaj dela imeli in da ne bodo glada trpeli, da jih ne obide skuušjava, vkre-niti na pot krivice in nepoštenja, ali pa ce'6 do siluostnih činov. 'it BIlok , 28. avgusta. (Svečanost). — Ni dolgo, kar se je Vašemu velecenjenemu listu „S)ovencul od neke straui poročala žalostna dogodba s fanti, ki so bili v vojake poklicani. A danes Vam hočem jaz sporočiti ve selo dogodbo, prelepo svečanost, ki se je vršila na Veliko gospojnico v tukajšnji podružnici M. B. Vnebovzetja na Velikih blokah. Lei>o okinčani maji iu premnoge zastave in zastavice so pričale tujim in domačim, da se ima vršiti imeuitna slovesnost. Pri uhodu v vas pozdravljal je prišlice kršanski pozdrav : Hvaljen bodi Jezus Kristus! Druga dva maja na sredi vasi imela sta napis: Češen, ki pride v imenu Gospodovem! in maja pred cerkvijo opominjala sta ljudi, komu naj velja vsa čast in hvala, z napisom: Slava Bogu na višavah t — Okoli '/iJO- ure naznanili so zvonovi in možnarji prihod visokega gosta milosti, g. prošta dr. Jarca in druge duhovščine; in precej potem se je pričelo blagoslovljenje cerkve. Po končanem blagoslovljeuji daroval je domači g. župnik, velečastiti g. Janez Kaplenek, tiho sv. mašo; potem so milosti, g. prošt v prav mični pridigi pripovedovali veliki množici zbranega ljudstva, koliko moč ima Marija pri svojem Sinu in kako rada ona pomaga ljudem, da se po vsej pravici imeuuje pomoč kristjanov; in jio pridigi so oni darovali poutifikalno sv. mašo. Razuu g. celebrauta je bilo pričujočih še drugih 8 gg. duhovnikov. Marsikako oko se je solzilo velikega veselja videti tako lepo izdelano cerkev. In kaj bi se pa tudi ne! Vsaj ako kdo pomisli osodo te cerkve , pač ne more zabraniti, da bi se mu ne vtruila solzica. Nad 13 let je že preteklo, odkar so podrli staro, priljubljeno, rekel bi romarsko cerkev. Na njenih razvalinah sozidala se je bila druga — a žalibog tako neugodno, da je bila bolj podobna kleti, nego cerkvi. (Lep dokaz, kake stavbe se postavljajo tain, kjer ne zidajo cerkvena predstojništva). Potrošilo se je bilo veliko denarja, a daritev sv. maše se ni mogla nikdar v njej opravljati. Zelo je bolelo g. župnika gledati cerkev — brez altarja, in domači soseščani so velikokrat prosili, naj se jim dovoli zidati drugo, novo, rabljivo cerkev. G. župnik in ljudje so storili vse dovoljene korake, a brezuspešno. — Lansko leto pak je vendar prišel zaželjeni trenutek, da se je pričela zidati nova cerkev. Pogodili so se z g. Jak. Belcem iz Št. Vida , ki je tudi prav okusno, moj-stersko sozidal svetišče nebeški Kraljici. Truda je bilo veliko, toda ljudje so z neverjetnim veseljem delali pri cerkvi, tako da je v kratkem času stal prelepi božji hram v križevi podobi, s kterim se smejo v resnici Bločanje ponašati. Gotovo se bode tudi preblaga nebeška kraljica hvaležno skazala svojim častilcem, veleč. g. župniku in soseščanom Velikih blok. - Naj mi bode pri tej priliki tudi dovoljeuo nekoliko omeniti vstrajne marljivosti in gorečnosti bloškega g. župnika, da tudi svet zve, koliko zamore eu sam vuet in marljiv duhov- na mrtvišče množuo tako, kakor je spremila J. Čermaka. Takoj po prvi uri po poldne so cele gruče naroda jele pomikati se pred sta-roslavuo Tinsko cerkev, kajti v tem svetišči je mrtvi Čermak ležal na dragocenem odru ; vsakdo je hotel videti, kako češki narod časti svoje verne sinove. Na rakvi in pred odrom je bilo mnogo velekrasnih vencev z dragocenimi trakmf, med njimi sta bila iz Pariza dva venca s črnimi trakovi , jeden je bil črnogorskega kneza venec , jeden kneza J. Czartori-skega itd. Na desni strani so na črni blazini počivali množni pokojnikovi redi, med njinu je bil tudi francoski red častne legije. Ko se je bližala tretja ura po poldne, polen je bil ljudstva prostor pred T;nsk im svetiščem, polna je občiustva bila tudi Celetna ulica, polen ga je bil Vaclavski trg , kodar je bilo odločeno, da pojde sprevod. Malo pred četrto uro so prišli pokojnikovi sorodniki, došlo je mesta Prage namestništvo, zastopništvo smihovsko, karlin-sko, višehradsko iu žižkovsko, — prišla so množna poslanstva okrajnih zastopuištev, — došli so vseučiliški profesorji, prišla poslanstva vseli praških zuaustvenih in umeteljniških društev, — došli so načelniki in množni udje oro-ženih mestnih praških zborov in prišlo je tudi mnogo drugih odličnih osob. Ob štirih se prikaže višehradski prošt Vaclav Štulec *) z obi-lim duhovskim spremstvom vred, slavnostno pokropi mrliča, o tem pa so zapeli pevski zbori, vseh pevcev je bilo blizo dve sto. Ko so se vrstili cerkveni obredje, o tem je narod vvrstil se in jel pomikati se po Celetnej ulici skozi Prašna vrata, po Prikopih in po vaelav-skein trgu, kodar so o vsem sprovodu gorele plinove svetiluice. Načelovala je sprovodu četa jezdecev se znamenji „Umčlecke besede", za to četo je jahalo 12 udov akadem. društva, nesli so k palicam pripeta znamenja]„Umelecke besede", — znamenja, zastrta sč žalovalnimi zavoji, — in lavorove vence, kteri so se z rakvo vred bili pripeljali iz Pariza iu ki so bili dar grofioje *) Znan tuli nam, slov. narod ima več njegovih lepili povesti poslovenjenih. Štulec jo pisatelj in siccr znamenit narodnjak. Kufsteinove, „česki-moravske besede v pariške in avstrijsko-ogrski ga podpornega društva v francoski prestolnici. Za temi dvanajstimi členi je šlo akadem. društvo, za njimi so šla različna dijaška društva , korakala je srednjih učilnic mladež, pomikalo se je sokolsko društvo, šlo je češko veslansko društvo, stopali so in vence nesli raznih društev in korporacij za-stopuiki, 80 je bilo vseh; 270 društvenih in korporacijskih namestnikov, častnih poslanstev je slavilo pogreb. Za namestniki z venci so stopali godci in pevski zbori, popevali so „Mi-serere." Za njimi je šlo 14 belo oblečenih družic s črnimi zavoji, nesle so v rokah palmove in olivove vejice. Za družicami so šli duhovni, za duhovniki pa je drkotal voz z rakvo , — voz, posut s prekrasnimi venci in z lavorovimi vejicami. Uineteljnikove rakve kisti (ijuasten) so nesli gospodje: dr. Ladislav Itieger, prvo-seduik „Svut.oboru"; malarske akademije načelnik J. Swerts; J. Neruda, podpredsednik društvu čeških žurnalistov; prof. S. Pinkas, ,,Umčlecke besede" prvosednik ; podpredsednik umet. društva sv. Luke, pa malar Lhota. Ob ■ven storiti v čast in slavo božjo, v prid in I blagor človeštva. V bloški fari župnije on 11 let, in kaj vse Be je v teh letih naredilo! Fara šteje 10 podružnic. Tri izmed njih je g. župnik na novo sozidal , ker se stare niso dale več popravljati, namreč že omenjeno cerkev M. B., potem cerkev sv. Duha, ki so jo tudi g. prošt Jarc pred 4 leti blagoslovili, in pa cerkev sv. Nikolaja na Iludem vrhu, ki je bila lansko leto blagoslovljena; vse druge podruž niče pak so zelo prenovljene. Pri farni cerkvi je bilo treščilo v zvouik, še predno je g. žup nik na Bloke prišel , in njegovo prvo delo je bilo popraviti ga, kar je g. župnik tudi storil; zdaj ima cerkev z bakrom pokrit zvouik. Ravno tako je tudi njegovo delo pokopališče; kajti prej je bilo bolj podobno groblji, kakor pa božji njivi. Ni bilo ograjeno, ni imelo mrtvaš niče , ljudje so imeli čez pokopališče pot do cerkve, akoravno pokopališče ni okoli , te-muč na strani cerkve. A zdaj je lepo poravnano in obzidano, tako da vsakega opominja, da je to sveti kraj, kjer trupla umrlih sobra-tov počivajo. Ako še dalje omenimo, kako si g. župnik še drugače veliko prizadeva za blaženje in pobožnost svojih faranov, mora biti vsakteri do dobrega »prepričan o vstrajni delavnosti g. župnika in o njegovi gorečnosti za čast božjo iu za duše sebi izročenih. — V/. Slovenj«';;« Jtrsuleu 27. avg. — G. uredniki Dovolite tudi meni mali prostorček v Vašem cenjenem listu in sicer za-stran bližajočih se volitev. Vsakemu človeku je znano — vsaj bi moralo biti — da ni mogoče Bogu in ob jednem tudi hudiču služiti; dvema gospodoma ne moremo dopasti, to je tako sveta resnica , knkar da je samo eden Bog! Kdor tedaj to ve, se tudi malo za ušesi popraska ter vpraša, kako neki bode v dežel, zboru mahrenberški g. Schmitt zagovarjal narodno verske Slovence in pa večidel brez-verne nemčurje? A to bode vsakako moral, ker ga je prvič že po zimi narodni cent. vol. odbor mariborski postavil za ponudnika, in drugič mu baje tudi nemčurji niso neprijazni! Sprava je sicer lepa reč, ali dokler bode človek, kakor je uedavno ,,Kikeriki" rekel, najhujša zver na svetu , dotle tudi ne bode mogoče z nemčurji paktirati; — ti si nemčur, jaz narodnjak — ti volk, jaz ovca, zato se te bodem tudi vsikdar varoval, in moj varuh ne smeš nikdar in nikjer biti, ake mi je življenje še le količkaj ljubo I Nadalje nas je tudi veliko takih, ki menimo, da bi tudi bodi si izmed 10 ali še več ponudnikov — če tudi samih narodnih — iz volili le najveščega za poslanca, kajti sedeti v Gradcu je lahko vsakemu človeku, ali govoriti — pametno govoriti — to je vse kaj druzega! Vredno je nadalje tudi ozreti se na preteklo politično življenje ponudnika. Kaj je že storil za narod? Kje'in kako mu je koristil? G. Schmitt menda v Mahrenburgu ni veliko nemčurjev spreobrnil, vsaj po izjavah nekterib mi prijateljev je Mahrenberg eminentno uem-čursko gnjezdo. Kje so tedaj njega zasluge, ki bi ga vreduega storile, Slovence zagovarjati ? Poglejmo si pa zdaj našega kmetskega narodnega kandidata č. g. dr. Josipa Šuc-a; kmetskega pravim zato, ker smo si ga kmetje izbrali , ne oziraje se na cent. volilni odbor mariborski, ter dobro vedoč, da je vox populi vox dei — glas naroda je glas božji! — Izmed mnogih zaslug č. g. Šuca za naš okraj mi bodi dovoljeno le nektere čisto ob kratkem omeniti. Kdo je vzrok, da je okrajni zastop sloveujegraški sedaj naroden ? Gosp. Schmitt bogme ue, ampak č. g. Šuc. — Kdo je posojilnico iztrgal iz rok nemčurskih ter jo spravil v poštene in pravične roke slovenske? Znabiti g. Schmitt ? To je goropadna laž, kajti vse reči še sedaj večidel vodi č. g. Šuc, dajoč nam kmetom v zadevah posojilnico marsiktere nasvete. — Kdo nas zagovarja v okrajuem šolskem svetu ter včasi hudo biča nemčurski „šulšviudel ?" Gosp. Schmitt menda ? Seveda, ko bi le resnica bila, ali ui ; naš zagovornik je č. g. Šuc. — Kdo je storil, da nekdaj mogočni tukajšnji nemčurji sedaj pobešeuih glav hodijo po svetu in se silno klaverno drže ? Gosjtod Schmitt že ne, kajti on sam — če morebiti tudi ne poseben prijatelj — vsaj sovražnik nemčurjev ni; dvema gospodoma se pa ue more služiti! Tedaj le č. g. Šuc jiin je toliko grenkih — seveda pošteno zasluženih — ur pripravil na največe veselje vseh nas naroduakov iu poštenjakov. Iu tako bi zamogli staviti še veliko vprašanj. čast. g. Šuc se je sicer kandidaturi od povedal, ali volili ga bodemo vse eno, znajoč, da Bogu in hudiču ni mogoče ob enem dopasti, vemo tudi, da bode č. g. Šuc izvrstno zagovarjal tudi verske in narodne pravice slovenskega kmeta, ker je tega tudi popolnem vešč in zmožen. Da nam hoče pomagati, tega skoro vozi po obeh straneh je stopalo 24 umetelj-uikov, nesli so voščene goreče sveče. Za vozom sta slikarske akademije dva gojenca nesla po kojnikove svetinje (rede) in lavorov venec na baržunastih blazinicah. Za njima so stopa 'i Čermakovi sorodniki in maogi pokojnikovi prijatelji. Za temi so šli namestniki in poslanci raznih društev iu „korporacij" pa praporščaki tistih društev, ki so bila prapore prinesla na pogreb. 50 je bilo žalostno zastrtih praporov. Za prapori in praporščaki so šla društva : podporno, gledališko, zabavno, gasilno , rokodelsko itd., njih udje so bili oblečeni ali društveno, ali pa so imeli svojo obleko z društvenimi znaki. Sprevod je na konec vaclavskega trga prišel še le ob šestih; pokropili so pokojnika še jedenkrat in izročili so ga Volšanskim duhovnikom. Društva in poslanci, ki so nosili vence, stopili so v dve vrsti, ki ste sezali prav za Pštrosko. Sneli so pokrivala raz glave in počakali so, da so mrliča oduesli mimo. Velika množica je pokojnika spremila na pokopališče , kamor so prišli blizo ob sedmih. Mestni svetovalci se županom Skramlikom in g. Štulceui vred so sprevoda čakali pri po kopališči. Devic , ki so nosile palmove in oli-vove vejice, pa tistih 80 mož, ki so vence nosili — in praporščaki so stopili v polukrog okrog rodovinskega Oermakovega mrtvišča; še jedeukrat so rakev pokropili in po ganljivem Štulčevem govoru so mrtvega umeteljuika spustili v jamo , o čemer so pevska društva za pela Zvonarjevi zbor „Spi v pokoji", pa „Mi-serere". Na gomilo so zložili ogromno število vencev. Vsled posebne zahteve kneza Czartoriskega so grobu oskrbeli ta-le napis: „Milovančmu bratru, slavnemu ministru Jaroslavu Čerma-kovi. Narozen l. zan (septembra) 1831 v Praze, zemrel 23. dubna (aprila) 1878 v Pafiži. Telesne pozustky jelio pfencšeny z Pariže peči rodiny. Slavuy pohfdb usporaiala v Pfaze 7. čce. (julija), 1878 „Učlecka beseda." V Pobrežji na Kupi, 22. avgusta 1878. Podgoriški. ni treba ni omenjati, ker ga vsi dobro poznamo. Tedaj slovenski narodni volilci kmetje, volimo vsi Č. g. Šuca. Č. g. dr. J o s i p Š u c uaj bode naš poslanec! Kmet. I« slovciiograSkc^ti okraja- 30. avg. Naša volitev za deželni zbor je prava komedija, ako celo situacijo pregledamo. Le čujte! V slovenograškem okraju so volitve vo-liluih mož končane. Iz mesta se je strašno agitiralo in res so v dveh občinah izvoljeni inožje, ki so vsikdar za usta\overnega kandidata glasovali. Kdo pa je ta ustavoverni kandidat, za kterega nemškutarji tako gorijo? G. Schmitt je, nihče drugi. Da, pa g. Schinidt je podpisal slovenski program, zna kdo reči! A, to je ravno naj veča ugaujka za naš okraj, kako more eden človek dvema gospodoma služiti: nemškutarjem in Slovencem. Ali je pa morebiti res narodnjak? Zakaj pa potlej ui desauviral svojih nekdaujih prijateljev ki ga še zmirom k svojimi preštevajo, kakor se vidi iz korešpondeuc, poslanih v liberalne dunajske časnike? Kako težko je torej resničnemu narodnjaku v tej sitni situaciji prav se obnašati. Volilni odbor v Mariboru je res g. Schmitta priporočal, pa okraj uaš za njega ue mara, iu bo druzega moža volil, z izjemami treh glasov. Kdo ima prav? Kje, na kteri strani so liberalci in konservativci, nemškutarji iu narodnjaki? Ali ui to komedija? It roti a ob Savi, 20. avgusta. Med drugimi mesti na slovauskem jugu je zadnji čas tudi Brod velikokrat imeuovan. Dii, to hrvatsko mesto ima med mesti ob turški meji zdaj velik pomen. Pri Brodu je Szapari z ža-libog do zdaj še ne zmagovalno armado prekoračil Savo. Sila veliko vojakov je skoz Brod šlo in jih še gre, od tukaj se jim mora pro-vijant, inunicija i. d. dovažati. Armida Sza-parija je obtičala v divjem gorovji iu neoblju-denih krajih, tedaj morajo z vsem, kar je treba vojaku za življenje in bran, iz Broda jo oskrbovati. Množina teh stvari pa je za toliko armado velikauska iu razume se, da je treba za prekladanje in prevoževanje vsega tega veliko rok in voz. Zato je v Brodu, prej neznanem mesticu, nastalo živahno gibanje. Bosenski in hrvatski breg Save pri Brodu most na pontouih veže. Ta edini most pa ue vstreza živahnosti prometa, zato se bo zdaj stavil drug stalni most. Neizrečeno veliko je že šlo čez ta most. Vozovi so hrvatski in madjarski; ker so slabi in le za piano , ni čuda, da v Brodu zmiraj čez tisuč voz stoji, ki so navadno brez enega kolesa. Strašni klanci na cesti med Brodom in Sarajevom, po kterih morajo ti vozovi proviant (kruh , cvibah , riž, kavo, vino itd.) iu municijo voziti, so uzrok, da v tako žalostnem stanji prihajajo nazaj. Marsikteri vozmk pa tudi brez konj nazaj pride ker hrvatski konj, sicer hiter in čil, po gine na boseuskih bregovih. Tudi kaka turška krogla najde pot v truplo konjičevo. Vlada vse na ta način končane konje plača. Ker je vožnja v Bosno še zmiraj nevarna, se vsak dan lahko vidi, da lastnik voza da voz in konje prvemu, ki jilfhoče vzeti, samo da -I venca" v Ljubljani jiismeno ali ustiueuo. (3) Izdajatelj in odgovorni vrednik: Filip jladerlap. J, lilaciukovi našlo miki v Ljubljani.