GLAS
LETO XXII. ŠT. 16 (1030) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 4. MAJA 2017
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Prvi maj in
politika
  dor je spremljal tradicionalne nagovore
ob mednarodnem prazniku dela, 1.
maju, je lahko slišal, da je šlo bolj za
pobožne želje kot pa za prepričljivo
govorjenje o pravicah do dostojnega dela in
pravšnjega ter pravičnega plačila zanj.
Morda je še najbolj umirjeno in trezno
spregovoril italijanski predsednik Sergio
Mattarela, ki je dejal, da bi se lahko in
moralo narediti več na področju
zaposlovanja in zaščite zaposlenih.
Več kot samo občutek je, da je čas
solidarnosti med različnimi v današnji
razdrobljeni družbi minil, čeprav so vsaj
najbolj vidni sindikalisti vseeno skupaj
govorili o solidarnosti, a so bili odzivi na
njihove posege zelo medli, če so sploh bili.
Dnevno časopisje je poročalo o tem, kako
veliko ljudi po Italiji meni, da je praznik dela
1. maj povsem presežen, da ga nima smisla
več praznovati, čeprav prav protesti v Evropi
in pa zelo hudi neredi v Turčiji in seveda v
Venezueli govorijo o drugem svetu, o svetu
tistih, ki nimajo ne besede in ne pravic, kaj
šele dostojno zaposlitev in plačilo zanjo.
Na nekdanjem mejnem prehodu Fernetiči
so se pred praznikom dela, 1. majem, srečali
sindikalisti Zveze svobodnih sindikatov
Slovenije in sindikata KS 90 ter treh
italijanskih sindikatov, povezanih v
medregijskem sindikalnem svetu. Srečanje
so posvetili prehodnosti mej v luči evropske
uredbe o sistematičnem nadzoru na
zunanjih schengenskih mejah. Tokrat so
opozorili predvsem na težave zaradi
“neživljenjske evropske birokracije”.
Napisali so skupno pisno izjavo, ki so jo
poslali v Bruselj s pričakovanjem, da bo
ukrep odpravljen, saj so čakalne dobe na
mejah zaradi poostrenih nadzorov, ki jih
zahteva Bruselj, postale neznosne. Srečanja
se je udeležila tudi deželna guvernerka
Debora Serracchiani, ki je sindikaliste
seveda podprla, tudi v luči svoje sedanje
politike, ki je danes drugačna, kot je bila do
sedaj.
Politika, da, ta je tista, ki bi morala upravljati
družbeno ureditev, ta je tista “umetnost
možnega”, ki jo danes vsi pogrešamo.
Najlažje je medije kritizirati, češ da ne
znamo več pravilno poročati o politiki, a
dejstvo je, da mediji nismo poklicani, da
ustvarjamo politiko.
/ str. 2
K
Foto 
www.noviglas.eu
Jurjevanje tržaških skavtov
  arija Kostnapfel je s pesniškim prvencem
Pesmi, ki ga je izdala založba Mladika, opo-
zorila nase z zgoščenimi lirskimi utrinki. Iz-
med dvaintrideset del zamejskih in zdomskih avtorjev
z letom izida 2016, je prepričala komisijo literarne na-
grade Vstajenje, v sestavi prof. Lojzke Bratuž, prof. Ro-
berta Petarosa, prof. Zore Tavčar, prof. Diomire Fabjan
Bajc, prof. Neve Zaghet, prof. Magde Jevnikar in ured-
nika Marija Maverja. Nagrado so ustanovili predstav-
niki zamejskih demokratičnih in katoliških organiza-
cij, revij in časopisov pred 54. leti, na pobudo duhov-
nika dr. Stanka Janežiča in jo podeljujejo v veliko-
nočnem času. Prejme jo lahko zamejski ali zdomski
pesnik, pisatelj ali znanstvenik.
Na rednem ponedeljkovem večeru Društva slovenskih
izobražencev je po glasbenem uvodu Sare Tence, go-
M
jenke Glasbene matice iz
razreda prof. Claudie Sed-
mach prebral utemeljitev
nagrade prof. Robert Peta-
ros: "Pesnica se izpoveduje
v izčiščenem jeziku, kjer ni
nobena beseda odveč. Bral-
ca nagovarja s subtilnim in
nekonvencionalnim slogom. "
Pesnici je denarno nagrado
izročil Adriano Kovačič, ki je de-
jal, da ji čestita tako upravni nad-
zorni odbor kot celotna ZKB.
Slednja prispeva nagrado že več
kot štirideset let in bo svoje par-
tnerstvo utrdila tudi v naslednjih
letih.
Marijo Kostnapfel je odločitev za
nagrado presenetila in razveseli-
la. Zahvalila se je vsem, s po-
močjo katerih je knjiga izšla. Nato je pesnico predsta-
vila prof. Marija Pirjevec, ki jo dejstvo, da je dobitnica
nagrade žensko pero, še posebej veseli. Nagrajenka je
objavljala v Mladiki in Sodobnosti, še prej v Pahorje-
vem zalivu. Njeno ime pa se je opazneje pojavilo med
sodobnimi pesnicami in pesniki jeseni leta 2016.
/ str. 8.
Metka Šinigoj
Letos nagradili sodobno poezijo
Nagrada Vstajenje
Mariji Kostnapfel
Sergij Pahor, nagrajenka Marija Kostnapfel
in Adriano Kovačič (foto damj@n)
Svet okrog nas4. maja 20172
Povejmo na glas
Nečastno podžiganje nerazumevanja
  času, ko ne manjka težav in se pojavljajo
vedno nove, je težko mirno pristati na iz-
jave, ki lahko prispevajo k takšnemu ali
drugačnemu nerazumevanju. Posebno če gre za
odnose med narodi ali, v našem primeru, med
dvema narodoma, in to iz ust visoke politike. V
tej zgodbi je vsekakor presenetila predsednica
Hrvaške Kolinda Grabar-Kitarović, ki je Slovenijo
z nedvoumnimi besedami obtožila, da je odgo-
vorna za najnovejše zastoje na meji. Še več, Slove-
nija naj bi z zamudnimi kontrolami neodgovorno
ogrozila hrvaško turistično sezono kot povračilo
za odklonilno stališče Zagreba do arbitražnega so-
dišča in njegove vloge. V tej točki se je seveda mo-
goče vprašati, zakaj je hrvaška predsednica nasto-
pila na tak način, saj je vendar vsem znano, da gre
za pred kratkim dogovorjeno poostreno kontrolo
zunanjih, se pravi schengenskih mej Evropske
unije zaradi terorizma in zagotavljanja večje var-
nosti. Kaj morda tega ne vedo hrvaški državljani
in so ali bodo obtožno izjavo svoje predsednice
sprejeli kot nekaj povsem utemeljenega? Kaj tega
ne vedo niti hrvaški mediji, ki bi morali postreči
z dodatnimi, v tem primeru resničnimi podatki?
Hrvaška žal še ni v schengenskem območju in za-
to je doživela sedanje neljube mejne težave. Ne
nazadnje jih je doživela tudi Slovenija, ki je zaradi
otežkočenega vstopa v območje bližnje sosede go-
tovo enako nezadovoljna. Pa da se povrnemo na
predsednico Kolindo Grabar-Kitarović. Od visokih
politikov pričakujemo, ali si vsaj želimo, da bodo
s svojim nastopom in izjavami delovali pomirje-
valno, pomirjevalno navzven in tudi navznoter.
V kolikor je v odnosu med dvema državama kar
nekaj odprtih vprašanj, in tukaj Slovenija in
Hrvaška nista izjemi, lahko politika ene in druge
strani ogromno prispeva, da se stališča zbližujejo
in ne oddaljujejo, da se medsebojno razumevanje
poglablja, ne pa spodkopava z nepotrebnimi in
povrh vsega še netočnimi očitki. Živimo pač v
času, ki probleme le kopiči in krepi, kar najprej in
v prvi vrsti stopnjuje splošno negotovost ljudi. Ne-
gotovost je ekonomska, negotovost je varnostna,
negotovost je v prisotnosti in v možnem nadal-
jnjem prihajanju pribežnikov, negotovost je v sve-
tu in ne nazadnje na nemirnem Balkanu - počutje
ljudi ob vsem tem nikakor ne more biti prijetno
in se kaj lahko nagne v razdražljivost, v veliko ne-
jevoljo in v obtoževanje tistih, ki so v bližini. Tukaj
si je želeti, da bi politika odigrala svoje temeljno
poslanstvo, ki je v tem, da ljudi pomirja in odpra-
vlja njihove tesnobe in da se toliko bolj zavzema
za razumevanje na vseh ravneh, tudi na ravni od-
nosa med dvema državama. Da odstranja
vsakršno možnost nesporazumov, ki nastajajo kar
sami od sebe, da ukinja razloge za zamere, ki se
rade hitro razraščajo, in da vedno išče nove skup-
ne poti in kar največ soglasij, vse to lahko ustvarja
politika. A kaj, če so vse to le lepe želje? Zelo mo-
goče, a resnica je, da prav njih potrebujemo vse
bolj in bolj.
Janez Povše
V
Umetniki za karitas v Rimu
Dober glas resnično seže 
v deveto vas
  a povabilo veleposlaništva Republike Slo-
venije pri Svetem sedežu v Vatikanu so
24. aprila likovna dela, ki so nastala v 22.
mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas
pod geslom Pogum vse ljudstvo v deželi, govori
Gospod (Ag 2,4), romala v Rim, na razstavo v cer-
kev Santa Maria dell'Anima v bližini Trga Navo-
na.
Predstavitev likovnih del, pa tudi Sinjega Vrha in
Vipavske doline je privilegij, obenem pa velika
skrb in obveza. Radi rečemo, da so Umetniki za
karitas projekt, ki prerašča v gibanje lepega in
dobrega. In tudi tokrat smo v večnem mestu to
pokazali in dokazali. Kar veliko priprav je bilo
potrebnih, da je 28-članska ekipa, v kateri so bili
umetniki ter strokovni in karitativni sodelavci,
že v nedeljo, 23. aprila, iz Ajdovščine z avtobu-
som romala v Rim, kamor smo prispeli pod
večer. Zanimiva je bila že dostava slik, stojal in
vsega ostalega iz avtobusa v razstavišče, saj je v
središču mesta veliko ulic in trgov zaprtih za pro-
met, vendar nismo se ustrašili in okrog polnoči
je bila razstava že postavljena.
Naslednji dan so se nekateri odpravili raziskovat
rimske znamenitosti, drugi pa smo v cerkvi, ki je
za korak oddaljena od znanega Trga Navona, šte-
vilnim obiskovalcem razlagali o slikah, o naših
umetnikih, o Karitas, predvsem pa o našem
koščku Slovenije, iz katerega prihajamo. Zvečer
so se nam pridružili škof Jurij, njegov tajnik Blaž
in ravnatelj Karitas oz. škofov vikar za pastoralo
Slavko. Začeli smo z mašo, ko jo je daroval škof
Jurij, ob somaševanju rektorja bazilike, ravnatelja
in številnih slovenskih duhovnikov, ki bivajo v
Rimu. Molitev v dveh jezikih je s petjem in igran-
jem obogatil Gianni Rijavec. Pozornosti številnih
sta bila pri darovanju deležna tudi Beti in Kri-
stjan, sinjevrška mlada moč, ki sta prinesla kruh
in vino. Poleg naše skupine so bili prisotni tudi
romarji in člani diplomatskega zbora kar desetih
držav, od Evrope do Japonske in Amerike.
Tudi program odprtja razstave je s slovensko pe-
smijo obogatil Gianni, v nagovorih Slavka Rebca,
Anamarije Stibilj Šajn, Jožice Ličen in evropskega
poslanca Lojzeta Petrleta pa se je prepletala be-
seda o umetnosti, karitativni dejavnosti in po-
gumu, ki ga vsi potrebujemo za dosego lepega
in dobrega med nami in v svetu. Razstavo je v
domačem jeziku in jezikih prisotnih diplomatov
odprl veleposlanik g. Tomaž Kunstelj. Po ogledu
razstave, kjer so nekatere slike že dobile svojega
posvojitelja, se je druženje nadaljevalo v knjižni-
ci. Dobrote s Sinjega Vrha, vino iz Vipavskega
Križa in domače pecivo iz Višenj so navdušili obi-
skovalce in idej za sodelovanje ni zmanjkalo.
Naslednje jutro smo se zbrali v baziliki sv. Petra
pri skupni maši, ki jo je daroval br. Štefan Kožuh,
generalni vikar kapucinov. Tudi ta dan smo bili
nekateri na razpolago obiskovalcem razstave,
drugi pa so odšli na oglede, med drugim so obi-
skali tudi Center Aletti. Zvečer
je spet sledila karavana slik iz
razstavišča na avtobus.
Pravijo, da vsak delavec zasluži
svoje plačilo in avdienca pri pa-
pežu Frančišku na Trgu sv. Petra
je bilo vsem največje poplačilo
za trud in skrbi. Med sto in več
tisoč ljudmi različnih barv, na-
rodnosti pa tudi ver resnično
začutiš svet v malem in papežev
nagovor človeku vliva pogum,
saj je kar nekajkrat ponovil: “Vsi
smo popotniki in Bog je vedno
z nami, zato ne bojte se”! Vstop-
nice za prisotnost na Trgu sv. Pe-
tra smo dobili vsi, za vstop v
prostor, kjer je možnost tudi ro-
kovanja s papežem, pa smo do-
bili le dve. Slikarko Miro Ličen
Krmpotić in likovno kritičarko Anamarijo Stibilj
Šajn smo izbrali, da sta v imenu nas vseh stisnili
roko papežu Frančišku in mu izročili darila: v ve-
liki škatli je bilo vseh dvaindvajset katalogov
Umetniki za karitas, v katerih so zapisana imena
več kot 1500 slikarjev in kiparjev, katerih dela so
bogatila kolonijo, in več kot 270 potujočih raz-
stav. Za vse pa je bil nepozaben dogodek, ko je
papež skozi množico ljudi, ki so mu hoteli stisniti
roko, zagledal v Mirinih rokah potico in vzkliknil
“slovenska potica” in kar sam poiskal njeno roko.
Ja, Marinka iz Višenj je s svojo potico navdušila
celo papeža. Preprosto, vendar srčno.
V istem času so bili, sicer na drugem koncu trga,
na avdienci tudi ministri prve slovenske vlade z
evropskim poslancem Lojzetom Peterletom, z na-
menom, da se zahvalijo papežu, ker je pred 25
leti prav Sveti sedež med prvimi priznal samo-
stojno Slovenijo.
Kot se za Slovence spodobi, smo se po avdienci
našli in na Trgu sv. Petra je zadonela slovenska
pesem, tudi Zdravljica.
Umetniki za karitas lepo in dobro potuje naprej:
prihodnji teden gremo v Novo Mesto, v juniju
pa v Mursko Soboto, obenem pa že potekajo pri-
prave na 23. kolonijo na Sinjem Vrhu, ki bo po-
tekala pod geslom: “Ljubezen je... ”. Prav v teh
dneh je prišla po pošti iz Japonske slika, ki jo je
daroval umetnik, ki bi sicer želel sodelovati na
koloniji, vendar ne more, ker je pot zanj predra-
ga. Resnično, dober glas seže v deveto vas.
Jožica Ličen
N
Simon Peter Leban izvoljen za podpredsednika
Štirje Slovenci v Deželni mladinski
konzulti FJk
  a sedežu Deželnega sveta Furlanije Julijske
krajine v Trstu je 20. aprila prvič zasedala
nova deželna mladinska konzulta (na foto-
grafiji z deželno odbornico za delo, izobraževanje
in mladinske politike Loredano Panariti). To je or-
gan, ki naj bi - po določilih deželnega zakona št. 5
iz leta 2012 - s predlogi in nasveti usmerjal deželno
upravo v načrtovanju in uresničevanju posegov v
korist mladih.
Konzulto sestavlja 25 mladih od 14. do 35. leta. Pet
je predstavnikov mladinskih društev (eno mesto je
zagotovljeno pripadniku slovenske skupnosti), po-
leg teh sedijo v konzulti po štirje predstavniki uni-
verzitetnih študentov, višješolcev, mladinskih sekcij
političnih strank in gibanj, ki so zastopani v Dežel-
nem svetu, po trije predstavniki mladinskih gibanj
sindikalnih organizacij, kategorijskih zvez in zbor-
nic ter dva predstavnika različnih poklicev. V novi
konzulti je tudi Goričan Simon Peter Leban; junija
2016 ga je imenovalo predsedstvo Deželnega sveta
v kvoti političnih strank (zastopa mladinsko sekcijo
Slovenske skupnosti). Vsi člani so bili uradno ime-
novani do januarja letos, ko je bila tudi uradno ime-
novana celotna konzulta, prvo zasedanje pa so imeli
šele pred slabima dvema tednoma. Na njem je bil
Leban imenovan za podpredsednika, saj je po Ga-
brieleju Bressanu, novem predsedniku, prejel največ
glasov. Čeprav je Slovencem po zakonu zagotovljeno
eno samo mesto, je zanimivo, da v novi konzulti se-
dijo kar štirje mladi rojaki. Poleg Lebana so še - kot
predstavnica slovenskega mladinskega združenja -
Martina Tomasetig (Beneške korenine), s tržaškega
konservatorija Matjaž Zobec in zastopnik goriških
višješolskih študentov Andrea Demetrio Winkler.
Leban nam je povedal, da konzulta sodeluje pri pri-
pravi triletnega načrta za mlade in deželne konfe-
rence mladih, ki poteka vsaka tri leta. Načrt želi se-
danja deželna uprava odobriti še pred koncem man-
data, konferenca pa bo potekala jeseni 2017. Ker je
mandat konzulte vezan na Deželni svet, bo tudi ta
zapadla spomladi 2018. “Pred sabo pa le imamo eno
leto dela. Upam, da se ga bomo kmalu lotili in da
bomo ta čas čim bolje izkoristili. Čeprav zakon do-
loča vsaj dve letni zasedanji, sva z predsednikom
načrtovala, da se bomo sestali vsaj šestkrat. Tako na-
meravamo nasloviti deželni vladi jasen političen si-
gnal, saj želimo, da nam prisluhnejo, in hočemo
prispevati k oblikovanju politik, ki se nas tičejo”, je
povedal Simon Peter Leban.
DD
N
Prvi maj in...
Morda je del naše krivde v tem, da smo preveč
prizanesljivi, da ne reagiramo dovolj ostro, ko gre za
izbire, ki niso v prid skupnosti, ampak bolj iskanje
lastnih koristi v sedanji družbi.
Da je politika izjemno pomembna, je povedal papež
Frančišek konec tedna v nagovoru predstavnikom
Katoliške akcije, ki je na Trgu sv. Petra v Rimu skupaj
z njim praznovala 150-letnico delovanja: “Tako tudi
sedaj čutite v sebi veliko odgovornost, da vržete dobro
seme evangelija v življenje sveta tako, da služite z
dejavno ljubeznijo, se politično angažirate, - vključite
se v politiko, toda prosim vas, v plemenito politiko, v
Politiko z veliko začetnico - tudi preko strastne vzgoje
in bodite udeleženi pri kulturnem soočenju”.
Sveti oče je govoril in govori o Politiki z veliko začetnico.
Prav gotovo današnja razdrobljenost slovenskih
kandidatov na bližnjih volitvah v Gorici to ni.
Navajeni smo bili razhajanj, tudi ostrih političnih
spopadov, a ko je šlo za pomembne stvari, smo
Slovenci znali potegniti skupaj!
Tokrat ni tako, žal.
In če zapišemo, da je to slabo in za vse nas velika
škoda, ni naša krivda!
S 1. strani
Aktualno 4. maja 2017 3
Slavnostni govor na Prazniku frtalje dne 25. aprila 2017
“Poguma je treba!”
  eliko poguma je treba.
Veliko poguma za pogled
na ta naš svet, Evropo, na
ožji bivanjski prostor, na naša
mesta, vasi, zaselke skozi lečo
humanizma, človeštva, srčnosti
in resnice, ki se hranijo z
ljubeznivo strpnostjo,
zavedanjem korenin in
prvobitnim izročilom
prednikov. Veliko poguma je
treba za poglobljen razmislek o
času, ki ga živimo in ki je
malemu človeku in malim
narodom vse prej kot naklonjen
čas. Kajti ta je čas kazanja mišic,
kričanja, sporov, zmerjanja, ta je
čas nezavedanja in površnosti, je
čas lažnega videza, ki megli
dejanskost dejanj, je čas
virtualnega, ki slepi in
zamenjuje resničnost in jo
spravlja v kot, da živimo v
čudnih okoliščinah, kjer je vse
dovoljeno, vse možno, kjer
resnica v hipu postane njeno
nasprotje, to je laž, ki postane po
perverznem procesu
sprenevedanja sprejemljiva
resnica. Močnejši vrže uničujoče
bombe z izgovorom, da gre za
nacionalno varnost, čeprav so
ZDA nekaj deset tisoč
kilometrov daleč od Sirije,
močnejši si prisvoji zajeten del
ozemlja Ukrajine, močnejši
izpelje navidezno demokratični
referendum, da bi na primer v
Turčiji utrdil enoumni
diktatorski režim, fanatiki pa se
v imenu ne vem kakšnega boga
znašajo nad malimi ljudmi, z
atentati sejejo smrt in vnašajo
strah kot povračilne ukrepe za
uničenje, ki jih vojaške velesile
povzročajo pri njih doma. To je
noro. Povsem noro! Človeštvo
izgublja svoj kompas, je brez
orientacije, civilizacija Evrope,
grajena na humanizmu,
umetnosti in kulturi se je skrila v
najbolj zatemnjen kotiček. Tam
čaka. Kaj in na kaj? Na novo
renesanso? Že Srečko Kosovel je
v ekspresionističnem zanosu
opozarjal, naj Evropa gradi na
človeku in njegovem
dostojanstvu, sicer bo postala
sod smodnika. Naj se človek
spremeni, naj zraste nova zavest
človečanske vzajemnosti.
Zaenkrat tega ni videti na
obzorju. Pa naj kdo reče, da nista
pesniška in pesnikova beseda
preroški, da ni umetnost najbolj
tvegajoče izpostavljen, resničen
in krvavo stvaren del našega
bivanja! A kdo dandanes še
posluša pesnike? Pa bi jih
morali!
Ta površna in še zdaleč ne
popolna slika našega časa kaže
na močno načeto človečansko
zavest. Človek je pred zloveščimi
pojavnostmi nemočen, brez
energije in možnosti, da bi se
uprl svetu, ki pada v lastno
pogubo. A padanje in brezup
lahko ustavimo. Moramo ju
zajeziti! Le poguma je treba in
največje pogumno dejanje je to,
da se zagledamo vase brez
političnih, ideoloških ali
strankarskih zavor, da se
premislimo, izprašamo, da se za
hip ustavimo in začenjamo
razreševati vozle, ki nas morebiti
stiskajo in davijo. Mali človek ni
brez moči, če moč poišče v sebi.
Mali narod ni brez možnosti
preživetja, če se zaveda sebe in
svoje enkratnosti. Ta zavest je
največji upor zoper
razčlovečenje. Oba, mali narod
in mali človek, nam lahko spet
posvetita z upanjem,
vztrajanjem, življenjskostjo in
V
dokažeta, da ni prihodnost v
moči in gospodarsko-finančnih
mišicah, marveč v ponovnem
poudarjanju in uveljavljanju
vrednot, za katerimi se je
izgubila sled. Ta in edinole ta je
tudi naša možnost obstoja! Naša
možnost je v sodelovanju in
združevanju moči na koreninah
naroda in narodnosti, le ta je
skupni imenovalec vizije
prihodnosti. Odpraviti pa bi bilo
treba premnoge ovire, zablode,
nedorečenosti in pasivno
sprejemanje asimilacije,
počasnega prehajanja v
anonimnost, počasnega
minevanja in hoje v pozabljeno
skupnost. Zavedati bi se morali,
da pripadamo narodu, ne pa
strankam in političnim
interesom!
Vprašati pa se moramo, ali
vodimo narodno politiko ali
politiko prilagojevanja, pri
čemer se nekateri največkrat
zatekajo k izgovoru, da so se časi
spremenili, da manjšina ni več
to, kar je bila. Da gre za politični
ne pa etični problem, kot da bi
bili enakopravnost in enako
dostojanstvo stvar strank, ne pa
normalna komunikacija med
narodi. Gre za neokusno
floskulo. Naša, slovenska
manjšina je vedno to, kar je bila
in bo, dokler bo: ni jezikovna
entiteta, marveč narodna
skupnost z vsemi lastnostmi, ki
jih ta pojem nosi v sebi. Se tega
zavedamo ali smo se res
prilagodili političnemu sistemu
te države in te dežele, ki ne
priznava narodnih manjšin,
marveč le jezikovne skupnosti?
Ta razlika v definiciji pa je
bistvena in ne razumem, zakaj
večkrat v formulacijah sami
uporabljamo reduktivno
terminologijo jezikovne
skupnosti in ne narodne, kar bi
bilo edino pravilno, resnično in
tudi zgodovinsko. Tudi ni
razumljivo, še manj razumno, da
smo čez noč in brez vsakršnega
razloga krstili naše vrtce in šole
za dvojezične ustanove, naše
občine in naše ozemlje prav
tako, čeprav nas nobena ne
božja ne človeška zapoved ni v
to prisilila. Smo za dvojezičnost,
večkulturnost, mnogomiselnost,
skratka popolno svobodo
enakosti, a to naj ne bo
enostransko! Žal smo le Slovenci
dvojezični, prostor, na katerem
stoletja živimo ne kot prišleki,
ampak kot avtohtoni prebivalci,
ni dvojezičen. Noče biti
jezikovno bogat, medsebojno
oplajajoč in pisan! Je vse zaman,
da se slepimo! Naši sodeželani
Italijani se, razen redkih častnih
izjem, našega jezika nočejo
naučiti. Res pa je tudi to, da v
vsakdanjem odnosu s prebivalci
tujega jezika uporabljamo prav
tisti jezik in ne svojega. Je to
dvojezičnost? In ni res, kot nam
pravijo naši predstavniki, da se
mora manjšina odpirati!
Odpirati se mora večina, ki pa je
še vedno zaprta v svojih
nacionalističnih samozadostnih
in vzvišenih držah. Manjšinske
skupnosti se morajo vedno in
povsod oslanjati na lastno trdo
zavestno jedro, sicer se zelo
kmalu asimilirajo, morje večine
jih posrka in jih nikoli več ne
naplavi na obalo lastnega jaza in
lastne identitete. Da je tako in
nič drugače, na to kaže tudi
projekt graške univerze v Avstriji.
Kot piše veliki slovenski pisatelj
Florjan Lipuš, tam znanstveno
raziskujejo, kako forsirana
dvojezičnost manjšino
pospešeno vodi v asimiliacijo,
pripadnika večinskega naroda pa
seveda ne. Zato naj se večina
odpre manjšinskemu vesolju,
naj ga spoznava, preučuje, naj se
mu približa in sprejme. Od
manjšine ne moremo
pričakovati kaj več od tistega, kar
že daje in daje veliko. Zakaj
skoraj vse naše prireditve
potekajo v obeh jezikih,
italijanske pa ne? Opravičujemo
se s tem, da nas ne razumejo.
Ampak nikoli se sosed ne bo
naučil te naše lepe dvojine, ko
sami poskrbimo, da se mu ni
treba potruditi, zakaj bi se, ko pa
je prireditev pol slovenska pol
italijanska, se pravi ne tič ne
miš.
Poguma je treba, da si priznamo
resnico. Naše šole postajajo
jezikovni tečaji za tujce in niso
več ustanove, ki naj vzgajajo in
utrjujejo narodno zavest. Naša
politika je vse bolj utopljena v
iskanje strankarskih zavezništev,
manj pa upošteva narodno
vprašanje. Krovni organizaciji
bolj skrbita za finančna sredstva,
kar je seveda prepotrebno in
hvalevredno, manj za izražanje
slovenske določenosti. Ampak
kaj nam bo finančno kritje,
komu ga bomo namenjali, če ne
bo več naših društev, pevskih
zborov, gledaliških skupin in
vsakršnih dejavnosti
narodnega značaja? Še
upravno avtonomijo nam
spodjedajo in vključujejo v ne
vem kakšne medobčinske
zveze, ki pomenijo začetek
konca upravljanja teritorija in
razpolaganja z njim, vzeli so
pokrajine, ki so kolikor toliko
jamčile slovensko prisotnost.
Zakaj? Za finančni prihranek?
Zaradi tako imenovane
racionalizacije in
reformistične ihte? Ali se ne
zdi čudno, da se je to zgodilo
le v Furlaniji-Julijski krajini,
kjer živimo Slovenci, drugod
po Italiji pa ne? Ali ni to
sumljivo? Res pa je tudi, da
vse sprejemamo kot
nespremenljive danosti. Že
res, malce dvignemo glas, a
ne preveč, potem pa
molčimo, šepetamo,
potrpimo in na koncu se
veselimo, da nismo ustvarili
in podžgali preveliko
polemik, da je mir v hiši, da
smo spet ponižno skromni in
mirna Bosna, da smo rešili
nekaj denarcev, saj je treba za
javni denar marsikaj požreti,
izogibati se prevelikemu
izkazovanju slovenstva,
pogoltniti tudi izgubo svoje
zemlje. Kaj pa duša? Kaj srce?
Kaj narod? Kaj jezik?
Poguma je treba, da si priznamo
resnico, da so besede italijanske
politike eno, dejanja pa drugo.
Naj kdo pove, zakaj nimamo
zajamčenega predstavnika v
parlamentu! Ker da tega ne
predvideva volilni zakon? Zakaj
pa ne predvideva tega? Kaj pa
zakon pravice, enakopravnosti,
enakega dostojanstva? In mi
sprejemamo vse to pasivno, ne
da bi označili kršenje in
neuveljavljanje popolnih pravic
za fašizem in vsak milimetrski
premik, denimo en cestni
smerokaz pozdravimo kot
planetarni dosežek, ko bi
moralo biti v demokratični
družbi vse to normalno, ko bi
morala biti vsa toponomastika
tudi v deželi, sicer je razglašanje
dvo ali večjezičnosti
gromozanska laž. Poguma je
treba, da si priznamo vse to, kot
je treba veliko poguma, da naš
človek, kljub vsemu, še vedno
deluje na mnogih vejah
kulturnega življenja, ustvarja,
nastopa, da še vedno govori in
hoče govoriti jezik staršev in
prednikov, da še vedno vidi v
sedaj mladi slovenski državi
svojo domovino. Je pa tudi
resno vprašanje, ali domovina še
vidi v nas ljudi narodnega telesa.
Ali niso tudi v Sloveniji
malomarnost, površnost,
nepoznanje manjšine in
nepoučenost vsakdanja praksa?
Veliko poguma je treba, da
človek še vztraja, ker verjame v
Utopijo, da bo vendarle zmagala
resnična solidarnost, da bo jezik
povezovalni, ne pa ločitveni
element, da bo drugačnost
bogastvo, ne pa strašilo.
Ohraniti moramo vero v večjo
odločnost, v tak jutri, kjer ne
sprejemamo trpno odločitve
drugih, marveč mi sami
odločamo o lastni usodi
obstajanja in obstanka, ne pa
kaki deželni in državni
funkcionarji, odborniki,
sodelavci sodelavcev
podministrov. Bo do tega kdaj
prišlo? Bo prišlo do tega, da nam
ne bodo določali kako živeti,
kako razporejati sredstva, kako
se moramo organizirati? Bo
prišlo do tega, da ne bomo
hlapci, marveč gospodarji svoje
biti? Bo, če bomo gojili svoj jaz,
to je slovenstvo ne kot vrednoto,
marveč kot normalnost, ki se
mora zgoditi in do katere smo
upravičeni in od katere ne
odstopamo niti za ped. Kajti od
narodnih pravic in značilnosti
ni mogoče odstopati. Če to
naredimo, se potujčimo in
prodamo. Življenje moramo
sami usmerjati. Smo tega še
sposobni?
Veliko poguma je treba, da si
odgovorimo na vsa ta vprašanja
skozi slovenske oči, kar ni nič
drugega kot volja po življenju,
ustvarjanju, sodelovanju na
demokratični in enakopravni
osnovi, kar ni nič drugega kot
živeti z lastno identiteto v veliki
družini evropskih narodov. Z
lastno trdno samobitnostjo in
razpoznavnostjo, ne brez njiju!
Veliko poguma je treba, da
ohranimo sebe.
Vsem nam želim veliko poguma
in pogumnega koraka v jutrišnji
dan!
Marij Čuk
  četrtek, 27. aprila, je ime-
la redni občni zbor Slo-
venska prosveta iz Trsta.
To je krovna organizacija, ki
združuje veliko število društev s
Tržaškega, po lastnem statutu pa
ima deželni značaj, saj se vanjo
lahko včlani katerokoli slovensko
kulturno društvo iz vseh štirih
nekdanjih pokrajin naše dežele.
Občni zbori so odlična pri-
ložnost za soočenje med najra-
zličnejšimi akterji naše kulturne
ustvarjalnosti in slovenskega
življa, tudi tokrat je bilo tako.
Marsikatero včlanjeno društvo je
bilo na občnem zboru prisotno s
svojim zastopnikom, nekatera pa
so ob neodložljivih obveznostih
predstavnikov poslala le pisna
poročila o opravljenem delu in
programu v prejšnjem letu. Po iz-
volitvi predsednika (Sergij Pahor)
in tajnika (Katja
Pasarit) občnega
zbora je sledilo
poročilo pred-
sednika Sloven-
ske prosvete Ma-
rija Maverja o
rednem delovan-
ju. Spomnil je na
nedorečenost
zadnjih deželnih
določil glede pri-
spevkov za slo-
vensko manjšino
v Italiji ter po-
sredno na nego-
tovost in nejasnost glede na deli-
tev finančne pomoči, ki bi je bila
slovenska društva deležna. Vse-
kakor je Slovenska prosveta iz
Trsta v letu 2016 porazdelila vse
prispevke, ki sta ji jih zaupala bo-
disi Dežela Furlanija Julijska kra-
jina kot slovenska država,
splošno delovanje (ob izplačilu
vseh obveznosti, zaposlenih in
V drugih dajatev) se je končalo zminimalnim deficitom. Poročilupredsednika so sledila poročila
včlanjenih društev, ki so pouda-
rila izredno razvejeno dejavnost
na teritoriju. Nekateri predstav-
niki društev so prebrali celotne
referate o lanskoletnem delovan-
ju, drugi pa so se omejili na ob-
novo vsega narejenega in orisali
krajši pregled bistvenih aktivno-
sti društva. Vseeno je poročanje
trajalo dolgo; predsednik občne-
ga zbora je z zadoščenjem ugota-
vljal, koliko energije in iniciative
imajo najrazličnejša društva. Na-
to je sledilo finančno poročilo
Slovenske prosvete, ko je pred-
sednik Maver natančno orisal vse
prihodke in izdatke v letu 2016.
Prof. Robert Petaros je poročal v
imenu nadzornega odbora in
predlagal, da občni zbor obračun
odobri, saj nadzorni odbor, po-
tem ko je pregledal vse račune in
skrbno preveril finančno stanje,
ni ugotovil nobene pomanjklji-
vosti. Udeleženci so soglasno po-
trdili lanskoletni obračun in ka-
sneje tudi proračun za tekoče le-
to, saj se številke ne razlikujejo
veliko od lanskih.
Na vrstnem redu so bili pozdravi
in debata. Besedo je prevzel pred-
sednik Sveta slovenskih organi-
zacij Walter Bandelj, ki je prisot-
nim natresel nekaj svojih pogle-
dov o stanju v slovenski
manjšini; dotaknil se je marsika-
terega argumenta, ki morda ni
bil v skladu s poročili in delovan-
jem članic Slovenske prosvete.
Razvila se je razprava, v kateri so
žal marsikateri prisotni obžalova-
li dejstvo, da je krovna organiza-
cija SSO morda nekoliko preveč
oddaljena od svojih članic oz. od
vseh društev, ki delajo na terenu
ter se spoprijemajo z mnogimi
birokratskimi in praktičnimi
težavami. Večja pomoč z nasveti,
s pravočasnim obveščanjem o
raznih zapadlostih ali priložno-
stih za določene prošnje, in vid-
nejša prisotnost bi bili za društva
res dobrodošli. Delovanje
društev, včlanjenih v Slovensko
prosveto, je izredno raznoliko in
bogato, sloni na že utečenem tra-
dicionalnem delovanju, a je
večkrat tudi inovativno in spod-
budno za mladino in za prihod-
nje generacije, ki marsikje res ra-
de pomagajo domačemu
društvu. Delovanja je
ogromno in je tudi
izredno kakovostno,
morda res manjka ne-
koliko boljša in bolj
poglobljena informa-
cija.
Redni občni zbor Slo-
venske prosvete se je
končal v poznih
večernih urah. Neka-
teri udeleženci so se
ob sproščenem pogo-
voru še nekaj časa
zaustavili v prostorih
v ul. Donizetti v
Trstu, da bi izkoristili priložnost
soočanja med predstavniki najra-
zličnejših društev. Ostaja dejstvo,
da so v Trstu in bližnji okolici de-
javna mnoga slovenska društva,
ki ohranjajo kulturo in naš jezik
ter so že zaradi tega nezamenljiv
del današnje multikulturne
družbe.
MAP
  Redni občni zbor Slovenske prosvete 
Bogato in tudi izredno
kakovostno delovanje
TRST 
foto dd
Kristjani in družba4. maja 20174
Bogoslužje, Marija, molitev  
Ljudska pobožnost šmarnic
v zgodovini Slovencev
  marnice so še vedno ena
najbolj priljubljenih ljud-
skih pobožnosti na Slo-
venskem.
Začetki šmarnične pobožnosti
gotovo segajo že pred leto
1815, ko je papež Pij VII. po-
božnost meseca maja potrdil
in obdaril z odpustki. S po-
božnostjo, ki so jo poimeno-
vali Marijin mesec, so začeli v
Rimu, od koder se je hitro
razširila po vsej Italiji, Nemčiji
in Franciji. V Nemčiji je nado-
mestila praznovanje ob po-
ganskem “majskem drevesu”
(Maibaum). Tudi v Sloveniji so
jo z veseljem sprejeli.
Med Slovenci se je majniška
pobožnost začela v ljubljan-
skem semenišču na pobudo
četrtoletnika Jerneja Lenčka
leta 1851, od tod pa se je hitro
razširila po vsej slovenski
deželi. Besedilo za to po-
božnost z naslovom Mesec
Marije je že leta 1842 iz fran-
coščine priredil Davorin
Trstenjak. Leta 1852 so to ma-
rijansko pobožnost obhajali v
ljubljanskem Alojzijevišču, le-
ta 1855 so pobožnost obhajali
že v romarski cerkvi na Kalob-
ju, leta 1860 v mariborskem
bogoslovju. Janez Volčič je le-
ta 1855 napisal knjigo z naslo-
vom Šmarnice, po cvetlici, ki
vzcveti v začetku maja, in pod
tem imenom se je pobožnost
hitro razširila med ljudmi.
Ljudje so to pobožnost vzeli za
svojo in so jo obhajali pri šte-
vilnih Marijinih kapelicah,
kjer so brali šmarnično branje,
Š molili litanije in peli Marijinepesmi. Še danes je ta navadamarsikje ohranjena, čeprav
imajo danes po cerkvah šmar-
nice največkrat med mašo.
Ker so v zadnjih desetletjih du-
hovniki šmarnice uporabili
tudi kot posebno katehezo za
otroke, je nastalo tudi poseb-
no šmarnično branje za otroke
in posebno za odrasle vernike
(Družina, 7. 5. 2006).
Marijino posebno češčenje v
mesecu majniku sega že v 16.
stoletje, redne pobožnosti pa
so se razvile šele v 18. stoletju.
Prve šmarnice so obhajali v
Ljubljani leta 1851 v bogoslov-
nem semenišču. Pobožnost se
je kmalu razširila po drugih
zavodih in župnijah, tudi zu-
naj Ljubljane, in se je ljudstvu
brž močno priljubila. Po-
božnost, ki so jo začeli imeno-
vati po majniških cvetlicah,
šmarnicah, so kmalu pričeli
opravljati tudi zunaj cerkve –
na vasi, pri kapelicah in zna-
menjih. Tako se je splošno
udomačila.  (dr. Niko Kurent,
Praznično leto Slovencev)
Z razmahom šmarnične po-
božnosti se je pokazala potre-
ba po šmarničnem branju in
primernih pesmih. Prav v času
razširjanja majske pobožnosti
je slovensko slovstvo dobilo
največ nabožnih pesmi. Res
niso bile vse umetniške, a so s
primerno melodijo vernikom
segle globoko v srce. Pesmi so
začeli zbirati v zbirke in jih iz-
dajati v obliki pesmaric. Prvo
takšno zbirko je izdal duhov-
nik Blaž Potočnik leta 1827.
Zaradi velikega zanimanja so
jo morali trikrat ponatisniti.
(Povzeto po katalogu razstave
Slovenske tiskane šmarnice od
začetkov do danes avtoric
Marjetke Tuš in Fanike Krajnc-
Vrečko ter spletne strani
Družina.)
Slovenski katehetski urad po
pooblastilu Slovenske škofov-
ske konference za leto 2017
skupaj s Celjsko Mohorjevo
družbo pripravlja šmarnice za
otroke z naslovom ČUDEŽ NA
SKALNICI avtorice Kristine
Tičar in šmarnice za odrasle z
naslovom NAREDI ME ZA
ORODJE SVOJEGA MIRU av-
torja p. Janeza Šamperla.
Letos praznujemo tristoletni-
co kronanja podo-
be svetogorske Ma-
tere Božje, ki že več
kot štiristo petdeset
let kraljuje na Skal-
nici in kliče Slo-
vence, naj na vseh
ravneh življenja
zaupajo v Njeno
priprošnjo ter mo-
lijo in delajo za edi-
nost tako med kri-
stjani kot tudi v na-
rodu. Z letošnjimi
šmarnicami za
otroke z naslovom
Čudež na Skalnici
nam želi avtorica
Kristina Tičar pri-
bližati nastanek
primorske božje
poti na Sveto goro
in nas povabiti k
iskrenemu češčenju Marije, da
bi Njenemu varstvu vedno
znova izročali sebe in svoje
bližnje.
Šmarnice za odrasle z naslo-
vom Naredi me za orodje svo-
jega miru so nastale v Assisiju,
napisal pa jih je slovenski mi-
norit p. Janez Šamperl. Sveti
Frančišek, njegovo delo za mir
in spravo, ter Slovenija, ki trpi
pod težo razdeljenosti, sta dve
zgodbi iste zgodovine. Avtor
ju je povezal ter vanju vtkal
svoje osebne spomine z
močno spodbudo k ure-
sničevanju dela za mir sredi
našega vsakdanjega okolja.
Razmišljanja v poslušalcih
vzbujajo željo po osebnem od-
govoru in dejavnem
vključevanju v življenje zno-
traj Cerkve in družbe.
  nedeljo, 2.4.2017, po-
poldan so se mnogi do-
mačini in znanci iz dru-
gih krajev zbrali v cerkvi sv.
Jožefa v Soči, kjer je bil začetek
molitve križevega pota vse do
slabe tri kilometre oddaljene
Korejnčnkove domačije v
Vrsniku – Soča 75. Tukaj je g.
Bogdan Vidmar, duhovni po-
močnik župnij na Bovškem,
blagoslovil križ, katerega je po-
stavil njen gospodar Jože
Eržen, po rodu iz Škofje Loke,
lastnik Korejnčnkove domačije
od leta 1976. Z ženo Daško stal-
no bivata v Soči, zato sta se
odločila, da v bližini hiše po-
stavita znamenje krščanske ve-
re, kateri pripadata.
V Kot je ob blagoslovu križaEržen povedal, je doma tam,kjer je veliko križev in težav ter
žrtev, ki pa še nimajo grobov -
znanih in obeleženih skladno
z njihovo vero - s križi. Ta križ
je postavil tistim, ki so bili
umorjeni brez svoje krivde in
ostali brez svojih grobov ter ne-
kateri barbarsko mučeni, tudi
brez ušes ali nekaterih drugih
delov telesa, preden so jih za-
kopali v grob. Obenem pa naj
spominja na težke čase med
prvo in drugo svetovno vojno.
Prav zaradi slednjega ni na-
ključno avtor v bronu odlitega
korpusa, ki je nastal na temelju
lesenega originala, kipar Peter
Jovanivič iz Gorenje Žetine
pod Blegošem. Njegov oče Ra-
dislav, po rodu Srb, je namreč
služil vojaški rok na bližnji ra-
palski meji, ki je med drugim
potekala preko Mangarta, Ja-
lovca, Triglava in Porezna. To-
rej, neposredno nad Vrsnikom
in dolino Soče sploh. Ob stoti
obletnici konca prve svetovne
vojne je postni čas prava pri-
ložnost za postavitev križa,
križevega pota do njega in nje-
gove blagoslovitve.
Marija Gasser, po poklicu
učiteljica, sicer pa znana kot ra-
ziskovalka in avtorica zgodo-
vinske knjige o življenju in
trpljenju ljudi v vaseh in zasel-
kih pod Ratitovcem “Vasi pod
Ratitovcem skozi čas”. Razme-
re v jav-
nosti in
nazori
mlajših
ljudi pa so
takšni, da dveh od
24. “izginulih”, za-
radi nasprotovanja
svojcev, ni smelo bi-
ti na leta 2015 po-
stavljeni spominski
plošči...
Po blagoslovitvi
križa pri Ko-
renjčnku je gospa
Marija Gasser pove-
dala: “G. Jože je po-
stavil križ v večni
spomin rojakom
Škofjeločanom, ki
jih je kot otrok videl, ko so jih
vodili na škofjeloški grad in za
njimi zabrisali vse sledi. Po-
dobna je zgodba o ljudeh iz-
pod Ratitovca, ko je po vojni
neznano kam izginilo 24 mož,
sinov, bratov in, ko so pred
božičem leta 1945 izgnali 90
ljudi iz teh vasi, od tega 62
otrok. Njihovo usodo sta zaradi
pomoči vdovam in izgnancem
delila duhovnika Filip Terčelj
in Franc Krašna. Bogu hvala za
neutrudne borce Resnice”!
Miran Mihelič
Križ razodeva človeškost
Nekateri ljudje bežijo pred znamenjem križa, ker
predstavlja trpljenje, misel na smrt in napor.
Kljub temu moremo reči, da je križ znamenje
človeškosti, kot nanj gleda krščanstvo. Sveti Pavel
je zapisal, da sta se v Kristusu razodeli dobrota
in človekoljubnost Boga. V času, ki tako zanika
dostojanstvo človeka in njegovo pristno podobo,
nam križ pomaga odkriti pravo vrednost in po-
men človeškega življenja.
Prečni tram križa kaže na naše človeške danosti,
da smo ljudje zemlje, minljivi in ranljivi. V tem
tramu je zaobjeta naša osebna zgodovina, tu so
drugi ljudje, svet. Pokončni tram predstavlja du-
hovnost, svobodo, odprtost v preseganje in lju-
bezen. V njem se srečujemo s spre-
jemanjem drugačnosti. Križ pove-
zuje oba trama, prečnega, da se ne
izgubimo v drugih, in pokončne-
ga, da ne pozabimo svoje človeške
stvarnosti. V križu moremo spre-
jeti mnoga nasprotja, ki jih
srečujemo v življenju, z njim
rešujemo notranje in zunanje kon-
flikte. Križ nas odpira v vedno no-
ve začetke, da se ne ustavimo pri
padcih in ranah, ampak gremo
vedno naprej. S križem se učimo
gledati na dogajanje v luči Jezuso-
ve velikonočne ljubezni.
Pot človeškosti vsebuje tudi spre-
jemanje smrti in minevanja. Zato
se ob križu spominjamo, da bomo umrli. Hkrati
nas spodbuja, da živimo polno v času, ki nam je
podarjen. Prav tako nas uči sprejemati težke tre-
nutke življenja. Križ prečiščuje našo preteklost,
uči nas živeti v sedanjosti in smelo gledati v pri-
hodnost. Tako se zlo križa spreminja v zdravilo,
v katerem se mnogi rešijo in ozdravijo, podobno,
kot je Mojzes dvignil kačo v puščavi in so ljudje
ozdraveli ob pogledu nanjo.
Križ je tudi naša pot do ljudi, ki podira zidove, ki
nas ločujejo. Za prve kristjane je bilo to veliko
sporočilo, da so mogli graditi novo skupnost,
kjer so bili Judje in pogani. Križ presega vsako
ozkost in je podoba sprave med narodi ter ljud-
stvi. Predvsem pa je podoba stvarnega človeka,
ki z ranami prihiti pred Gospoda in si želi po-
moči ter odrešenja. Res, da si sodobni ljudje želi-
jo samostojnosti in samo-odrešenja, toda življen-
je ne pozna
drugačne izpol-
nitve kot v
medsebojnem
darovanju in
pomoči. Kdor
se ne pusti rani-
ti, ne more lju-
biti. V križu se
pletejo novi od-
nosi in svet do-
biva njegovo
podobo. Zato se
ne bomo več
zatekali v nasil-
je in bežali pred
naporom, am-
pak v Svetem Duhu obnovili svojo človeškost in
jo z dostojanstvom živeli v različnih življenjskih
okoliščinah po Gospodovi volji.
ZNAMENJE KRIŽA PRIMOŽ KREČIČ
Blagoslovitev križa za vse “pogrešane” kristjane, ki še nimajo grobov 
Bogu hvala za neutrudne borce Resnice
Med križevim potom in ob blagoslovitvi križa
Luka, Tadej, Jakob, Daniele, Saša, Desiree’, Patrik,
Valentin, Ana, Ester, Gaia, Gabriel, Sara, Antonija in
Petra so v nedeljo, 30. aprila 2017, v cerkvi sv. Ivana
v Gorici prejeli zakrament svete birme. Na začetku
slavja sta birmance in prehojeno pot na kratko pred-
stavila katehistinja ene skupine Erika Mažgon in
msgr. Renato Podbersič, ki je v dveh veroučnih letih
in pol pripravil drugo skupino. Skupaj so spoznavali
Sv. pismo, bogoslužje in molitve, imeli duhovne ob-
nove in romanja, se pogovarjali o verskem življenju,
predvsem pa so doživeli to pripravo kot “čas Božje
bližine in pomoči”, ko so imeli možnost narediti
korak naprej na poti osebne vere. Župnik Marijan
Markežič se je obrnil na nadškofa msgr. Carla Reda-
ellija s prošnjo krščanske skupnosti, da bi fante in
dekleta potrdil v veri z darovi Svetega Duha. Nadškof
je vsakega birmanca in botra pričakal pred oltarjem:
potem ko je izgovoril njegovo ime, ga je v veliki zbra-
nosti mazilil s posvečenim oljem. V homiliji je po-
komentiral emavško pripoved in poudaril, da Go-
spoda lahko spoznamo v Besedi in evharestiji. Z za-
kramentom sv. birme pa prejmemo Sv. Duha, ki je
Božja navzočnost v nas, nam pomaga postajati po-
dobni Jezusu, ovrednoti naše talente in nam poma-
ga jih uporabljati, kot bi jih uporabljal Jezus.
“Sprašujmo se: kaj bi naredil Jezus”, je vse navzoče
pozval nadškof. Prositi ga moramo, naj nam poma-
ga ne samo to doumeti, ampak tako tudi živeti. “Da
bi imeli ne le Jezusove misli, temveč tudi njegovo
srce in njegove roke”.
Sv. birma v Gorici
Kristjani in družba 4. maja 2017 5
  Prvomajsko slavje … nekoliko drugače 
Jurjevanje goriških skavtov
z novim pomenom
GORICA 
  etošnji praznik goriške veje
Slovenske zamejske skavt-
ske organizacije se je v po-
nedeljek, 1. maja, v jutranjih urah
začel, kot veleva tradicija, z
žvižgom načelnika, Skavtsko pe-
smijo in klici vodov. In vendar je
bilo jurjevanje tokrat drugačno.
Voditelji so mu želeli dati “doda-
ten pomen”. Prvič se je zgodilo,
da v prisotnosti “velike skavtske
družine” noben mlad član orga-
nizacije ni izrekel obljube, kot
smo bili vajeni že desetletja.
Na letošnjem prizorišču, na trav-
niku za cerkvijo sv. Ivana v Gorici,
se je v ju-
tranjih urah
zbralo kar
nekaj sedan-
jih in sta-
rejših skav-
tov; kot gost,
ki je med go-
riškimi skav-
ti pravza-
prav “do-
ma”, se je
slavja ude-
ležil tudi Pe-
ter Lovšin,
ustanovitelj
in prvi
načelnik
skavtske or-
ganizacije
L ZSKSS v Sloveniji. Mašo je darovalmsgr. Renato Podbersič, ki je pou-daril, da je 1. maj hkrati praznik
sv. Jožefa delavca, začetek Mariji-
nega meseca majnika in tudi
skavtski praznik, ko se spominja-
mo zavetnika sv. Jurija, ki prema-
guje zmaja. Vitez sv. Jurij je dal
življenje za Kristusa, je povedal
med drugim. “Kristjani smo ga
vzeli kot zgled človeka, ki se bori
za to, da bi dobro zmagalo, in
upošteva vse naravne danosti, kot
so rast, cvetenje in dajanje sadov”.
S tem v zvezi je mašnik omenil
“lepe slovenske pregovore, ki nam
pomagajo razumeti, kaj je sv. Ju-
rij”. Poudaril je tudi, da “moramo
delo ceniti, spoštovati, ker nam ga
je Bog zaupal in ker je Jezus sam
kot Božji sin delal” v tesarski de-
lavnici sv. Jožefa.
Msgr. Podbersič je pri obredu tudi
blagoslovil skavtske rute, “zna-
menje pripadnosti svetovni skavt-
ski družini in stegu”, ki so jih oz.
jih še bodo prejeli vsi člani, ki so
že oz. še bodo izrekli obljubo v
tem letu. Sledil je svečan trenutek,
ko so vsi skavti skupaj obnovili
obljubo.
Praznik se je v prijetnem pomla-
danskem dnevu
za vse navzoče
nadaljeval ob
obloženih mi-
zah. Za to in za
program tabor-
nega ognja, ko
so - prek igre
‘Skavt ima ta-
lent’ - različne
skupine predsta-
vile skeče, druge
igre in pesmi, so
poskrbeli člani
noviciata rover-
jev in popotnic.
BESEDA
NAČELNIKU
O novosti smo
se na kratko po-
govorili z načelnikom Milkom Di
Battisto. Povedal nam je, da so se-
danji voditelji iz več razlogov žele-
li dati jurjevanju “nov pomen”.
Postalo naj bi praznik vseh skav-
tov, nekak skavtski “dan odprtih
vrat”, vezni člen med starimi skav-
ti, nekdanjimi člani, tistimi, ki so
danes dejavni, pa tudi tistimi, ki
še niso skavtje, pa bi to lahko po-
stali. “Jurjevanju želimo dati no-
vega duha, ki ni vezan samo na
obljube sedanje skavtske genera-
cije, ampak je neki most, vez med
več rodovi”. Letošnja izvedba je bi-
la še “prototipna”, z naslednjim
letom nameravajo prazniku doda-
ti še več vsebin, ki bi v organizaci-
jo morda privabile nove člane. Ko
se z začetkom maja bližamo kon-
cu skavtskega leta, smo načelnika
vprašali še za kratek obračun leta.
“Kar se tiče voditeljev, smo leto
speljali”. V zadnjih letih so v skup-
nost voditeljev sprejeli dva nova
člana, ki sta v skavtske vrste pri-
stopila “že zrela”. Z voditeljskim
kadrom je Di Battista “zmerno za-
dovoljen, res pa je, da je treba na
voditeljih stalno graditi”. Zaradi
študija opravljajo svojo vlogo
omejeno obdobje, z druge strani
pa v tem času sprejemajo preveč
bremen; tudi to ni najbolje. Po-
membno je, da voditelji, ki imajo
bistveno vzgojno vlogo, ne izgu-
bljajo energij in časa z opravljan-
jem tehničnih in birokratskih na-
log, ki jih namesto njih lahko
opravlja vodstvo. Ko bi imeli več
voditeljev, bi bili sedanji seveda
manj obremenjeni; predvsem pa
bi lahko postavili na noge več kra-
jevnih enot, stegov. Po načelniko-
vem mnenju bi to bilo še kako
mogoče v Laškem oz. v vaseh od
Gorice proti Vidmu, na Krmin-
skem.
“Skavtizem je vzgojna organizaci-
ja, ki ima v svojem DNK-ju Baden-
Powellovo metodo ‘programiraj-
izvedi-preveri’: to odgovarja ti-
pičnemu pristopu ‘program ma-
nagementa’ in gre zato za vzgojno
metodo, ki usmerja mlade v to,
kar svet danes potrebuje”. Di Bat-
tista je prepričan, da “nobeno dru-
go društvo v zamejstvu nima te
dodane vrednosti, ki jo imamo
skavti”. Organizacija ima torej
“prednosti, na katere je naša skup-
nost morda malo pozabila”. Tudi
zato je pomembno, da se z nano-
vo zamišljenim skavtskim prazni-
kom organizacija glasneje pojavi
v javnosti, da nastopi z novim za-
gonom.
DD
Skupno tržaško romanje v Maribor
Na dan svetega Marka, ko so nekoč prirejali in ponekod še danes
prirejajo prošnje procesije po poljih, se je 5 avtobusov tržaških vernikov
podalo na tradicionalno skupno romanje, tokrat v Maribor k blaženemu
škofu Antonu Martinu Slomšku.
Ob 11. uri se je približno 250 romarjev udeležilo slovesne svete maše,
ki jo je v stolnici vodil mariborski nadškof in metropolit Alojzij Cvikl s
sedanjim tržaškim škofovim vikarjem Antonom Bedenčičem in
nekdanjim vikarjem Francem Vončino. Ob njem so somaševali stolni
župnik Marko Veršič in številni duhovniki, med njimi sedem s Tržaškega.
Ubrano ljudsko petje, ki ga je na orglah občuteno spremljala Marija
Šturman, je dalo skupni mašni daritvi poseben pečat, še zlasti je segla
do srca zaključna pesem, Slomškova V nebesih sem doma...
Pred sv. mašo je stolni župnik Veršič v krajšem nagovoru vernikom
opisal mariborsko stolnico, njeno zgodovino in njene značilnosti. Tam
danes počiva blaženi Anton Martin Slomšek, kateremu je pred cerkvijo
postavljen spomenik. Ob njegovem grobu so se ob koncu maše k
posebni molitvi zbrali nadškof Cvikl z duhovniki, za njimi pa so se ob
grobu zvrstili vsi številni tržaški romarji.
Mariborska župnijska skupnost je za zaključek priredila romarjem res
prisrčen in topel sprejem, obogaten z domačimi dobrotami.
Posamezne tržaške župnije so za tem drugi del obiska Maribora
razporedile vsaka po svoje. Potniki posameznih avtobusov so odšli na
kosilo v razna gostišča v mestu in okolici. Nekateri so si kasneje Maribor
ogledali peš z vodičem, drugi pa so udobno sedli v turistični vlakec, ki
jih je popeljal na ogled mesta. Za tem so nekateri dušni pastirji
pospremili svoje župljane v Don Boskov center, kjer jim je gostoljubni
prof. Tone Ciglar razkazal veliko, moderno in nekoliko nenavadno,
okroglo cerkev in mladinsko središče.
Na poti domov je bil vsaj za nekatere obvezen postanek na Trojanah,
kamor so jih zvabili vsem dobro poznani krofi.
Ob vrnitvi so verniki po avtobusih še zmolili zahvalne molitve za vse,
kar jim je bilo poklonjeno v lepem in sončnem romarskem dnevu.
V piranski cerkvi sv. Jurija Križev pot slikarja
Jošta Snoja
V cerkvi sv. Jurija v Piranu so 8. aprila odprli 17. razstavo Križev pot po
piranskih cerkvah, na kateri Društvo Prijatelji zakladov sv. Jurija letos
gosti akademskega slikarja Jošta Snoja. Umetnik za postavitev meni,
da se jo "lahko razume kot Križev pot sočutja, sočutja kot poti ljubezni".
Obličja in geste figur Križevega
pota, ki so ga dobili na posodo iz
cerkve na Kalobju pri Šentjurju,
naj bi po umetnikovem mnenju
vzbudili sočutje do Kristusa in
zavest o njegovem sočutju do nas.
Struktura križevega pota je pri
nekaterih postajah dokaj
klasična, pri drugih inovativna. Pri
vseh treh padcih se pojavi okostje
ali lobanja, ki simbolizirata Kristusovo sočutje do žrtve in rablja ter
predstavljata bratomorno ubijanje v svetovnem merilu in v slovenski
zgodovini, piše v razstavni zloženki.
Snoj si je za podlago izbral zlato ozadje, s katero je želel ponazoriti
božji svet. Barve in figure se tako zgoščajo v dimenziji tega sveta, v
ozadju pa se prek zlate barve razpira božji svet. Napisi so spontani, od
citata iz Svetega pisma do verza iz poezije ali preprostega vzklika.
Pri 12. postaji napisi izginejo. “Prostor postane širši in svetlejši. Tonsko
se od temnejših postaje stopnjujejo proti svetlejšim. Zadnja postaja
predstavlja vstajenje. Kristus po svoji smrti in smrti človeštva ustvari
nekaj novega, novo življenje. Zarodek na sliki, ki se ga Kristus dotika,
predstavlja novo rojstvo človeštva in sleherne duše”, še piše v zloženki.
Jošt Snoj (1967) je leta 1993 diplomiral iz slikarstva na Akademiji za
likovno umetnost v Ljubljani, leta 1998 pa še na Teološki fakulteti v
Ljubljani. Med letoma 2004 in 2008 je študiral na Fakulteti za
zgodovino in sakralno kulturno dediščino na Papeški univerzi
Gregoriana ter pod mentorstvom patra Marka Rupnika končal
magisterij.
Slika pokrajine, portrete in slike s svetopisemsko tematiko. Eno
njegovih zadnjih del so ilustracije Pasijona, kjer je temeljna misel
absurd križa.
Kratke
Cerkveni in družbeni antislovar (36a)  
J kot JOGA (1)
  i treba najbrž posebej
poudarjati, kako
močno je razširjena ta
v naslovu omenjena praksa da-
nes. Kdor jogo prakticira, trdi,
da gre za povsem sprejemljivo
in neškodljivo zadevo, ki je
pravzaprav šele koristna.
Tako trdijo. Zelo stara
asketska in mistična teh-
nika z Daljnega vzhoda je
prišla na Zahod, potem
ko so jo odkrili zahodni
popotniki, vse bolj prilju-
bljena pa je postajala od
konca 19. stoletja naprej,
posebej se je razširila po
t. i. “kulturni revoluciji”
v šestdesetih letih
prejšnjega stoletja. Po
mnenju tistih, ki jo prak-
ticirajo, recimo “Hatha
Yoga” pripomore k večji
elastičnosti mišic in boljši
prekrvavitvi, zato pa k
boljšemu splošnemu počutju.
Podobno se trdi za nadzoro-
vanje dihanja s pomočjo meto-
de “Pranayama”, disci-
N pline dihanja, pa tudi drugihoblik nadzorovanja misli, fan-tazij in volje, kot je recimo
“Bhakti Yoga” oz. pot predano-
sti. “Yoga” pravzaprav pomeni
združenje ali zedinjenje. Izhaja
iz vedskih Upanišad iz 5. stolet-
ja pred Kristusom. Joga se ne
ponuja kot religija, temveč kot
psiho-duhovna praksa, ki pa je
povezana z določenimi religi-
jami, posebno s hindujsko. Pri
jogi je pomemben nadzor nad
“drobnimi energetskimi toko-
vi”, ki tako, da gredo skozi šte-
vilne energetske vozle ali
“čakre” (vsaka ustreza na-
tančno določenemu delu tele-
sa), pripomorejo k temu, da se
osvobodimo vsake zemeljske
želje (“nirvana”) in tako na
koncu pridemo do razsvetljen-
ja (“samadi”). To zadnje stanje
mnogi pisatelji duhov-
nih vsebin približujejo
združitvenemu stanju
ali celo blaženemu gle-
danju katoliške duhov-
ne teologije. Skupno
gledano, je joga skupek
zelo starih praks, raz-
deljenih na razne šole,
ki so močno zaznamo-
vale mnoge religije ali
religiozne filozofije,
zlasti hinduizem in bu-
dizem. Kot rečeno, že
kako stoletje jogo ceni-
jo tudi krščanske po-
svečene osebe in verni-
ki, ki pravijo, da v tem
najdejo duhovno polnost, ki jo
potem še dokončno izboljšajo
s krščanskim zakramentalnim
življenjem. Seveda smo tu po-
vedali bolj približno, za kaj gre,
zelo skrčeno in povzeto, tudi
zaradi prostora. Nam gre bolj
za to, da skupaj s Cerkvijo opo-
zorimo, da morda le ni vse tako
brez nevarnosti in neškodljivo.
Cerkveno učiteljstvo pravi, da
gre za prakso, ki je neškodljiva
le na videz, v resnici pa privede
do pravega pravcatega miselne-
ga in duhovnega onesnaženja.
Poleg številnih priložnosti, ko
se je cerkveno učiteljstvo izre-
klo glede joge in podobnih za-
dev, velja posebej omeniti do-
kument, ki obravnava pravza-
prav številne starinske nauke in
tehnike, ki so prišle skupaj v ti-
sto, kar poznamo danes kot
New Age. Ta dokument je “Je-
zus Kristus, prinašalec žive vo-
de”, ki je v slovenščini izdan
kot cerkveni dokument št. 104,
na spletu pa ga je mogoče do-
biti v “pdf” obliki. Natančneje
se bomo z načeto vsebino uk-
varjali v prihodnjem zapisu.
Podali bomo nekaj ugovorov
proti zavračanju joge s strani
kristjanov, da je torej ta praksa
v redu in neškodljiva, na to pa
bomo dali še nekaj odgovorov,
ki seveda trdijo nasprotno.
Andrej Vončina
Spoštovani gospod Ambrož Kodelja!
V članku Obmejni spomini (Novi glas, 27. 4. 1017, št. 15), ki
ste ga podpisali, omenjate tudi "prominentnega zgodovinarja",
ki zelo rad nastopa na obeh straneh državne meje in je bil
"zraven", ko so septembra 1959 razstrelili ostanke cekve na
Sv. Katarini (Kromberk). Kakšno vlogo naj bi imel pri tem
"herojskem dejanju" zgodovinar niste želeli povedati. Želim,
da to pojasnite in navedete tudi njegovo ime, da bodo zanj
vedeli tudi vsi, ki jim do objave Vašega članka to ni bilo znano.
Branko Marušič, Solkan
Prejeli smo
foto dd
Goriška4. maja 20176
Mladi Štmaverci na kratkem letovanju
Skupina otrok otroškega pevskega zbora, ki deluje pod okriljem KD
SABOTIN, se je od 21. do 23. aprila odpravila na kratko letovanje v
kočo sv. Jožefa v Žabice. Kljub bolj mrzlim temperaturam se
nadebudni Štmaverci niso vdali. V spremstvu treh odraslih društvenih
članov je 14 otrok preživelo tri čudovite dneve v druženju, petju,
pustolovščini, igri in skupnem delu. Dan se je začel že zgodaj zjutraj
z skupnim zajtrkom in telovadbo, obede so pripravljali skupaj, postavili
so telekamero za opazovanje divjih živali, fantje so si zgradili bivak,
skupina se je podala na bližnji hrib, večer pa so si s pomočjo
instrumentov popestrili s petjem. Po tej izkušnji bodo še bolj veseli
nadaljevali druženje in petje v zboru.
Letališče v Gorici spet odprto
Predsednik konzorcija Duca D'Aosta Ariano Medeot je 19. aprila
zvečer prejel dopis, s katerim so mu z ustanove za civilno letalstvo
Enac poslali še zadnji dokument, ki je bil potreben za ponovno
izvajanje letalskih dejavnosti. Ponovnega odprtja letališča se veseli
tudi direktor Pipistrela Ivo Boscarol, ki bo tako lahko začel z delom v
svoji tovarni. Že 20. aprila je na letališču pristalo prvo letalo - zelo
simbolno je bilo to Pipistrelovo ultralahko letalo, ki je priletelo iz
Parme. Ob pristanku so pilota pričakali goriški župan Ettore Romoli,
podpredsednik Trgovinske
zbornice za Julijsko krajino
Gianluca Madriz in
predsednik konzorcija
Duca D'Aosta Ariano
Medeot. Dan kasneje so
na letališču pripravil i
krajšo slovesnost ter tako
letališče tudi uradno
predali namenu. “To
letališče pomeni veliko ne
le za obe občini (Gorico in Sovodnje), pač pa za celotno območje,
tudi za Slovenijo. Nadejamo se, da bo ta točka res postala stičišče
številnih proizvodnih in tudi drugih dejavnosti, ki so vezane na
letalstvo, rekreacijo in šport ter seveda na vse proizvodne dejavnosti,
ki tukaj primanjkujejo. Verjamem, da bo to letališče postalo zelo
privlačno za marsikoga”, je za STA povedala županja občine Sovodnje
ob Soči Alenka Florenin.
Ajdovski podjetnik in direktor Pipistrela Ivo Boscarol je ob robu
letališča zgradil večjo proizvodno halo. V njej bodo še letos začeli
izdelovati električna letala Panthera. “Novica nas je zelo razveselila,
saj smo jo že dolgo pričakovali, in nam vliva veliko optimizma”, je za
STA povedal Boscarol, ki se odprtja ni mogel udeležiti, ker se je v
ZDA udeležil konference UBER Elevate. Povedal je še, da se bodo
lahko končno začeli pripravljati na to, da v novi stavbi začnejo s
proizvodnjo. V goriškem podjetju je Pipistrel lani zaposlil dva delavca,
sedaj pa namerava v Gorici prezaposliti še nekaj inštruktorjev, ki
bodo poskrbeli za zaposlovanje novih ljudi. Z delom naj bi v Gorici
začeli v roku dveh do treh mesecev.
Od Kluž na Brestovec: 7. maja sklepni del
Pod geslom Sabotinske družine poti bo od 4. do 7. maja potekal
planinski pohod od trdnjave Kluže pri Bovcu do Brestovca pri Vrhu.
Pohodniki bodo v štirih sklopih prehodili območje, kjer je pred sto leti
potekala soška fronta, in se v nedeljo popoldne zbrali na sklepni
prireditvi pri obnovljenih strelskih jarkih pod Brestovcem. Pobudniki
in organizatorji pohoda in zaključne prireditve so Slovensko planinsko
društvo v Gorici, v sodelovanju s PD Nova Gorica, PD Brda in goriško
sekcijo CAI, Skupina 75 in ZSKD. Priložnostni kulturni spored bodo
oblikovali pevski zbori Monte Sabotino, zbora Jezero in Skala ter
ženska vokalna skupina Danica; člani fotokluba Skupina 75 pa
pripravljajo fotografsko razstavo o vojni in njenih sledovih po sto letih
na prizorišču ene najhujših morij v tem delu Evrope. Za uspešno
izvedbo prireditve bodo poskrbeli tudi člani društva Soška fronta in
člani KD Briški grič ter Kraški krti. Dogajanje na Vrhu bo pod
pokroviteljstvom občine Sovodnje. Start nedeljskega dela pohoda od
Števerjana na Vrh bo na Bukovju ob 7. uri. Udeleženci se bodo usmerili
najprej na Kalvarijo, sestopili v Podgoro, prekoračili Sočo pri Stražicah
in se preko Rojc ob soškem bregu napotili proti Sovodnjam in Gabrjam
do Vrha, kamor bodo prispeli okrog 12. ure. Popoldne bo še podaljšek
pohoda na Debelo grižo in Martinščino in nato vrnitev na prizorišče
zaključne prireditve. Sledi planinsko druženje. Predviden je tudi
povratni avtobusni prevoz z Vrha v Števerjan. Pohodniki, ki se odločijo
za krajšo hojo, se lahko priključijo pred razstaviščem Espomego, pri
telovadnici v Sovodnjah in pri cerkvi v Gabrjah.
Pastoralno področje Soča Vipava / Šmarnice
Pastoralno področje Soča Vipava sporoča, da bo šmarnična
pobožnost v ponedeljek, 8. maja, ob 19.30 na Jazbinah, v ponedeljek,
15. maja, ob 19.30 na Prevalu (Moš), v ponedeljek, 22. maja, ob 20.
uri na Kostanjevici, v ponedeljek, 29. maja, ob 19.30 na Sveti Gori.
Vabljeni!
Kratke Županski kandidat Collini se je srečal s slovenskimi organizacijami
Kaj pričakujemo od goriške občine?
  komorni dvorani
Kulturnega centra Lojze
Bratuž v Gorici je
Slovenska skupnost
organizirala v četrtek, 27.
aprila, srečanje med županskim
kandidatom Robertom
Collinijem in predstavniki
slovenskih organizacij
oz. ustanov, ki delujejo v
mestu.
Julijan Čavdek, ki je
večer povezoval, je
kandidatu v uvodnem
pozdravu zaželel “zelo
prepričljivo zmago, da se
v Gorici končno kaj
obrne”, in dodal, da je
lepo končno govoriti z
županskim kandidatom,
ki razume slovensko.
Prav to je bila posebnost
večera: navzoči so lahko
govorili v svojem jeziku
in vsi so se razumeli!
Preden so kandidatu
iznesli svoja mnenja in
predloge, saj je za razvoj
in sploh redno
delovanje naših društev
zelo pomemben pristop
občinske uprave, je sam Collini
v krajšem nagovoru izrazil
veselje nad srečanjem v
Kulturnem centru, “svetišču
slovenske, še več, vse goriške
skupnosti”. Njegova koalicija
gleda na skupnosti, je dejal, da
bi lahko kaj ukrenila v mestu.
Društvom se ne priznavajo
zasluge, temveč ta prejemajo
priznanja glede na stopnjo
zvestobe politični pripadnosti
tistega, ki v nekem trenutku
upravlja mesto. To je
nesprejemljivo! “Umetnost,
kultura in šport namreč nimajo
ideoloških ali jezikovnih
meja”! V Gorici smo odprli
V mejo, zadnja zapreka jejezikovna: za preseganje telahko primerna uprava veliko
naredi. Collini je že z velikimi
volilnimi plakati jasno pokazal,
da prisega na trijezičnost
našega mesta, saj je prepričan,
da “Gorica potrebuje dialog”.
Vprašanja so mu postavili
Milan Jarc, Karlo Bresciani,
Božidar Tabaj, Franca Padovan,
Simon Peter Leban, Damjan
Paulin, Miloš Čotar in Aldo
Rupel. Posebno prisrčen je bil
poseg Marilke Koršič, ki je (v
slovenščini) povedala, da je
“zelo vesela, ker imamo prvič
županskega kandidata, ki
razume slovensko. Sanje so, da
bi vsakdo lahko govoril v
svojem jeziku in bi se vsi
razumeli”.
Govor je bil o decentralizaciji, o
ponovni vzpostavitvi rajonskih
svetov, o pobudah proti
nadaljnjemu obubožanju
mesta, o primernih davčnih
ukrepih, da bi naša podjetja
ugodneje poslovala, o zaprtih
trgovinah in kasarnah, o (ne)
potrebnosti občinske komisije
za kulturo, o klientelističnem
ravnanju uprave, o splošnem
skromnem zanimanju za
odlične dosežke slovenskih
kulturnih društev, o
premajhnem zanimanju
goriške občine za prireditve in
pobude naših društev ter za
mladinske problematike.
Razpravljali so tudi o nekaterih
vidikih zaščitnega zakona, o
vzpenjači s Travnika na grad, o
občinskem davku na
nepremičnine, kjer potekajo
kulturne dejavnosti, o
neizkoriščenih priložnostih, ki
bi jih lahko nudila Soča tudi z
razvojem kajakaštva, itd.
Collini je med drugim povedal,
da bi Gorico lahko revitalizirali
tudi tako, da bi pridobili še vsaj
tisoč univerzitetnih študentov,
kar bi bilo uresničljivo. Treba bi
bilo tudi zagotoviti pogoje, da
ljudje po študiju ostanejo na
našem ozemlju, da bi preprečili
“beg možganov”. Po njegovem
mnenju je “Gorica preveč let
molčala, predolgo ni
protestirala in
zahtevala tega, kar
bi ji pripadalo”.
Župan Brancati je
bil “pogumen, na
pameten način je
odprl novo pot”.
Zato Collini želi
prekiniti s tem, kar
so postavili na
noge v zadnjih 10
letih. Kot ga je
učila že mama, po
rodu iz Vipavske, je
treba vedno
ohranjati dialog in
soočanje z
drugimi. Sploh pa
je potrebno na
Goriškem gledati
ne zgolj na mesto,
temveč na širše
območje, ki
zajema tudi Brda in Kras.
“Treba je povezovati,
združevati, ne pa ločevati”!
Danes v mestu žal
primanjkujejo središča, kjer bi
se mladi združevali in formirali
ter - kot v preteklosti - zrasli v
osebnosti, ki lahko veliko dajo
mestu. To se dogaja, kjer je
župnik še sposoben ohranjati
trdne vezi z mladimi. Kar se tiče
načrtovane termoelektrarne na
biomaso oz. posegov v prostor,
pa je na vrhu Collinijeve
vrednostne lestvice oseba, nato
okolje in šele na tretjem mestu
poslovna logika.
DD
  Drugi del Praznika frtalje
Petje, mladi in pogum
RUPA 
  raznik frtalje, ki sta ga 23.
aprila na lepo urejenem
dvorišču pod cerkvijo sv.
Marka v Rupi uspešno uvedla tek-
movanje v cvrtju najboljše ze-
liščne frtalje in ples s skupino Trd
wreh, se je v vasici ob Vipavi na-
daljeval v torek, 25. apri-
la, na praznik vaškega
zavetnika. Kot je uvodo-
ma povedala odbornica
Prosvetnega društva Ru-
pa-Peč, Martina Gereon,
so se zjutraj poklonili
spominu padlih pri spo-
meniku na Peči in v Ru-
pi. Od tod je procesija
krenila do farne cerkve,
kjer je župnik msgr. Re-
nato Podbersič daroval
slavnostno sv. mašo za
farnega patrona.
P Vzdušje je bilo še bolj prazničnozaradi veselega pritrkovanja, zakar sta poskrbela mlada Štmaver-
ca. Pozno popoldne se je kulturni
program začel z nastopom
otroških zborov. Prvi je stopil na
oder OPZ Vrh Sv. Mihaela (na sli-
ki zgoraj desno) : pod vodstvom
Karen Ulian in ob klavirski
spremljavi Nike Cotič je zapel tri
pesmice. Maloštevilni, a pogum-
ni OPZ Rupa-Peč (zgoraj levo) se
je predstavil s štirimi pesmimi
pod vodstvom Zulejke Devetak.
Učiteljici Magda Nadlišek in
Adriana Devetti pa sta pripravili
malčke vrtca Živ Žav, ki združuje
otroke iz več vasi sovodenjske
občine in trenutno deluje na se-
dežu Civilne zaščite na Vrhu; ob
spremljavi Nadje Kovic so tudi oni
radoživo zapeli tri pesmice.
Slavnostni govor so prireditelji le-
tos zaupali Mariju Čuku (zaradi
njegove odmevnosti ga v celoti
objavljamo na 3. strani). V času,
ko “človeštvo izgublja svoj kom-
pas” in “resnica v hipu postane
njeno nasprotje”, je tržaški
književnik z injekcijo narodnega
ponosa navzoče spodbudil k te-
mu, da bi imeli pogum si priznati
resnico.
Po kulturnem spore-
du so na oder stopili
glasbeniki skupine
Mlade gazde (na sliki
spodaj) , ki jo sesta-
vljajo mladi s Krasa
od Doberdoba prek
Slivnega do Na-
brežine; v večernih
urah, ko se je začela
zbirati večja množica
ljudi, so razveseljevali
mlade in starejše ude-
ležence lepega praz-
nika. / DD
foto dd
Goriška 4. maja 2017 7
  knjigarni
Antonini v Gorici je v
petek, 28. aprila, Slo-
venski raziskovalni
inštitut v sodelo-
vanju z Narodno in
študijsko knjižnico
ter državno knjižni-
co predstavil knjigo
Una comunita' nel
cuore dell’Europa
(Skupnost v osrčju
Evrope). Pri delu je
sodelovalo kar 21
izvedencev: sociolo-
gov, časnikarjev,
zgodovinarjev. Knji-
go sta predstavili
urednici Norina Bo-
gatec in Zaira Vi-
dau, moderiral pa je
časnikar Roberto
Covaz. Podpredsed-
nik NŠK Livio Se-
molič je pred začet-
kom pozdravil goste
in povedal, da je go-
riška predstavitev ena od števil-
nih, ki so se zvrstile po Italiji,
med drugim v poslanski zbor-
nici v Rimu. V 80. letih je Slori
že izdal podobno delo z naslo-
vom La comunita' sommersa.
Nova knjiga se ne razlikuje le v
naslovu, ampak tudi v tem, da
kaže večjo zrelost in samoza-
vest, ki jo je dosegla narodna
skupnost v zadnjih desetletjih.
Semolič je poudaril pomem-
bnost takih izdaj, saj širijo raz-
poznavnost in posledično tudi
dialog.
Covaz je v uvodu na kratko
predstavil knjigo in povedal, da
je napisana za vse Italijane, ki
bi radi boljše spoznali sloven-
V sko skupnost. Spomnil je, da jetudi on, ko je iz Tržiča prišel vGorico, počasi začel odkrivati
slovensko stvarnost v Italiji.
Urednici sta nato orisali delo-
vanje Slovenskega raziskoval-
nega inštituta in povedali, da
med številne dejavnosti spada
tudi izdaja knjig, pogosto dvo-
jezičnih. Norina Bogatec je pri-
kazala način oblikovanja knji-
ge. Ta je razdeljena na tri dele.
V uvodu je opisana slovenska
narodna skupnost s socialnega,
političnega in demografskega
vidika. Drugi del, ki je tudi naj-
daljši, opisuje dinamike in raz-
voj narodne skupnosti v zad-
njih 25 letih. Knjiga se končuje
s štirimi razmišljanji: Furlana,
Italijana, Slovenca iz Slovenije
in Italijana iz Slovenije.
Predstavitev je zaživela, ko je
Covaz vprašal, ali so se imeli
zamejci bolje v času Jugoslavi-
je. Zaira Vidau je povedala, da
je bila Jogoslavija gotovo po-
membna pri obnovitvi kultur-
nega in društvenega tkiva, ki se
je razkrojilo s fašizmom. Po
drugi strani so se razlike v
mišljenju znotraj narodne
skupnosti zaostrile. Bogatčeva
je dodala, da je razlika tudi v
tem, da v času Jugoslavije ni bi-
lo zadostnega sodelovanja med
manjšinskimi narodnimi skup-
nostmi in italijansko večino.
Zdaj se je to spremenilo.
V nadaljevanju so se govorci
dotaknili dveh aktualnih argu-
mentov, in sicer zaščitnega za-
kona, ki je za Slovence zelo po-
memben, a še premalo ure-
sničen (npr. uporaba slo-
venščine v javnih ustanovah in
še marsikaj); drugi problem je
naraščanje števila italijanskih
otrok v slovenskih šolah in kul-
turnih ter športnih društvih. Ta
argument je kočljiv in pov-
zroča nasprotujoča si mnenja.
Nekateri menijo, da se na ta
način širita slovenski jezik in
kultura tudi med
večinskim narodom,
drugi pa, da se v slo-
venskih ustanovah
preveč prilagajamo
neznanju slovenske-
ga jezika nekaterih
članov. Omeniti je
treba, da je npr.
ZSŠDI v zvezi s tem
problemom uvedlo
nekaj zanimivih po-
bud, ki povezujejo
slovenski jezik s
športno dejavnostjo.
V knjigi sta seveda
obdelani tudi gospo-
darsko in politično
delovanje Slovencev
v Italiji. Opisano je,
kako so nekatere
ustanove in organi-
zacije nekdaj
doživljale podporo
Jugoslavije in kako je s tem da-
nes. Moderatorja je na koncu
predstavitve posebno zanimala
politična slika slovenske na-
rodne skupnosti, še predvsem
zastopanost Slovencev na
državni in deželni ravni. Ured-
nici sta povedali, da v parla-
mentu Slovenci nimamo zago-
tovljenega predstavnika, kot
velja v Sloveniji za predstavni-
ka italijanske in madžarske
manjšine. Na deželni ravni pa
velja olajšan sistem izvolitve,
kar je dovolilo stranki Sloven-
ska skupnost, da je v zadnjem
desetletju zastopana v dežel-
nem svetu.
MČ
Pianist Peter Soban v Lodiju
Suvereno in občuteno
poustvarjanje
  soboto, 8. aprila, je v
sklopu koncertne sezo-
ne Concerti Aperitivo
in Accademia, v organizaciji
umetniške akademije Gerun-
dia v Lodiju, nastopil mladi
pianist Peter Soban, učenec
Glasbene matice Gorica, iz ra-
zreda prof. Beatrice Zonta v
Doberdobu. Sedemnajstletni
pianist si je letošnji nastop na
koncertnem večeru prislužil z
osvojitvijo prestižne prve na-
grade na mednarodnem kla-
virskem tekmovanju Pietro
Montani junija lani.
Mladi Peter Soban, ki obisku-
je 3. razred klasičnega liceja
Primož Trubar v Gorici, je
občinstvu suvereno in
V občuteno podal skladbe Bee-thovna, Fielda, Chopina, Re-spighija in Rachmaninova.
Posebno zanimivo je bilo je-
dro nastopa, v katerem je pia-
nist predstavil evolucijo nok-
turna, od klasičnega sklada-
telja Johna Fielda, ki je to
obliko zasnoval, prek roman-
tičnega Chopina do moder-
nejšega Respighija.
Umetniški vodja omenjenega
tekmovanja, prof. Guido Sca-
no, ki je več let poučeval kla-
vir na Tartinijevem konserva-
toriju v Trstu, je v svoji uvod-
ni besedi posebno pohvalil
visok kakovostni nivo učen-
cev Glasbene matice in njiho-
vih mentorjev.
V Hiši okusov na Vrhu Sv. Mihaela
Delavnica velikonočne
ustvarjalnosti
  a Vrhu Sv. Mihaela je
istoimensko prosvetno
društvo na veliki petek,
14. aprila, po križevem potu ob-
novilo tradicijo barvanja pirhov
za otroke. Lepo število mladih
z Vrha Sv. Mihaela, iz Gabrij, So-
vodenj, Rupe in s Peči se je za
delavnico velikonočne ustvar-
jalnosti zaradi lepega vremena
zbralo kar v Hiši okusov, na
kmetiji mlade podjetnice Sare
Devetak. Tam so lahko v
sproščenem vzdušju dali duška
svoji igrivi domišjiji. Pod men-
torstvom Vesne Devetak, Julije
in Vide Cotič ter Daniela Čer-
nica je vsak otrok pobarval in
okrasil po tri pirhe, nanje nale-
pil rožice ali pisane trakce ter
svoj izdelek položil v košarico.
Organizatorji so košarice ošte-
N vilčili in na praznik Velike nočiposkrbeli za lepo razstavo pir-hov; ta bi morala potekati na
cerkvenem dvorišču, a tik pred
začetkom maše, ki jo je daroval
župnik msgr. Renato Podbersič,
so jo zaradi dežja prenesli v no-
tranjost cerkve. Po doživetem
velikonočnem bogoslužju, pri
katerem je pel domači cerkveni
pevski zbor ob orgelski sprem-
ljavi Nike Cotič, je bila na vrsti
težko pričakovana razglasitev
zmagovalcev. Veččlanska komi-
sija je tudi tokrat bila postavlje-
na pred težko nalogo, saj so se
vsi otroci zelo potrudili in bili
deležni uradne pohvale. Prvo
nagrado je prejel Matej Tomsič,
druge nagrade se je veselila De-
tini Morban Noel, tretje pa Bea-
trice Devetak.
Obvestila
Prijateljstvo bolnikov in invalidov
vabi na razstavo ročnih del v
župnijskem domu v Štandrežu.
Odprtje v nedeljo, 7. maja, ob 11. uri.
V Mladinskem domu je v teku vpis
k pošolskemu pouku v 2017/18.
Predvpisi s popusti do 31. maja.
Informacije na tel. 0481-280857 ali
366-6861441 oz. 331-6936603; e-
pošta mladinskidom@libero. it, www.
mladinskidom. it
Mladinski dom Gorica vabi otroke
od 6. do 14. leta na “POLETNOSTI
2017” z igrami, izleti, videodelavnico,
kopanjem, adrenalinskimi
pustolovščinami:
Šala po šoli - dnevno središče (15.6. -
7.7. / 6-13 let); Adrenalinski potepi -
dnevno središče (19. - 23.6. / 11-14
let); Avanture - igrivo letovanje v koči
(19. - 23.6. / 8-11 let); Zelenizziv -
pustolovsko letovanje v koči (25. -
30.6. / 11-14 let); Šola za šalo - igriva
priprava na začetek pouka (28.8. –
8.9. / 6-13 let); 1, 2, 3: Srednja! - uvod
v srednjo šolo (4. – 8. 9. / 11-12 let).
Predvpisi s popusti do 2. maja.
Informacije na tel. 0481-280857 ali
366-6861441 oz. 331-6936603; e-
pošta mladinskidom@libero. it, www.
mladinskidom. it
Narodna in študijska knjižnica
razpisuje ob svoji 70-letnici likovni,
fotografski, video in literarni natečaj,
namenjen mladim od 14. do 30. leta
starosti. Tema natečaja je BRANJE -
kako čutiš, vidiš, tipaš in si
predstavljaš branje. Razpisi so
objavljeni na spletni strani www.
knjiznica. it.
Društvo slovenskih upokojencevza
Goriško vabi članice in prijateljice, da
se pridružijo kot pevke društvenemu
Ženskemu pevskemu zboru. Prijavijo
naj se po tel.: 0481 531093 (Majda
M.) ali 0481 532092 (Emil D.). Prav
tako so članice in prijateljice vabljene,
da se vključijo v ekipo balinark in se
prijavijo na tel. št.: 0481 882213 (Ana
T.).
V ulici San Giovanni 9 v drugem
nadstropju, zraven cerkve sv. Ivana,
dajemo v najem trisobno stanovanje.
Za informacije tel. 0039 347
6921591.
Zgodovinska stavba na Placuti (št.
18) je že štirinajst let prazna in
zapuščena. Razpada in ustvarja
samo stroške za najnujnejša dela za
vzdrževanje in bremeni lastnika z
raznimi davki in zavarovanjem. Ker do
danes nobena slovenska organizacija
ali posamezniki niso pokazali
zanimanja za uporabo, je odbor
Katoliškega tiskovnega društva
sklenil, da objavi poziv za nakup
morebitnim interesentom, tako
ustanovam kot posameznikom. Za
pojasnila: tel. 0039 0481 531445 ali
e-mail societatipografica@legalmail.
it.
Kulturni center Lojze Bratužv okviru
Festivala Kogojevi dnevi in v
sodelovanju z Galerijo Rika
Debenjaka iz Kanala ob Soči
pripravlja za jesen 2017 spominsko
razstavo o slikarju Albertu Sirku ob
njegovi 130-letnici rojstva in 70-letnici
smrti. Zato se obrača na zasebnike,
ki imajo v lasti dela Alberta Sirka, s
prošnjo, da bi jih dali na razpolago za
obdobje razstave. Informacije na tel.
(+39) 0481 531445, pon. - pet. od
8.30 do 12.30 ali po e-pošti
info@centerbratuz. org.
Pri Združenju cerkvenih pevskih
zborov - Gorica pripravljamo projekt
Opera omnia Mirka Fileja. Vse, ki ste
ga poznali, sodelovali z njim pri
katerem projektu ali zboru,
naprošamo, ali bi nam posredovali
fotografije ali partiture in tako
pripomogli k boljši uresničitvi projekta.
Za dodatne infomacije: 0481 31817,
zcpz. go@gmail. com.
Zanesljiva in izkušena gospa
pomaga pri likanju in čiščenju
stanovanja ter pri varstvu otrok. Tel.
št. 00386 40153213.
20-letna študentka z izkušnjami
nudi lekcije slovenščine, angleščine,
nemščine ter varstvo otrok. Tel.:
00386 31 478807.
Urejena gospa išče delo za čiščenje
in likanje na območju Gorice. Tel. št.
00386 31 449311.
Resna gospa s petnajstletno
izkušnjo nudi nego in pomoč
starejšim osebam tudi 24 ur na dan.
Tel. štev. 00386 40 484339.
40-letna mati z večletnimi
izkušnjami in znanjem italijanščine
nudi dnevno nego starejšim na domu
(ne 24 ur dnevno) ali pomoč pri
gospodinjskih delih in kuhanju. Tel.
00386 41 729548.
Resna in odgovorna medicinska
sestra nudi nego in pomoč starejšim
osebam. Tel. štev. 00386 30 325
558.
Varujem starejše, pomoči potrebne
osebe, in sicer 24 ur ali pa samo čez
dan ali varstvo ponoči. Sem človek
dobrega srca in imam nekajletne
izkušnje! Sem upokojenka, vse ostalo
(vrednotnice) in vprašanja na štev.
040 621 424 (v poštev pride celotno
primorsko in goriško območje).
Gospa z večletno izkušnjonudi nego
in pomoč starejšim osebam za 24 ur
na dan. Tel. št. 00386 40 432304.
Sožalje
Ob smrti Vilme Braini, dolgoletne
društvene članice in pevke, izreka
sinu Sandru in ostalim sorodnikom
iskreno sožalje Društvo goriških
upokojencev.
Ob smrti Mirka Perica,
dolgoletnega člana in pevca, izreka
ženi Bernardi, sinu Borisu, hčeri Sonji
in ostalim aorodnikom iskreno
sožalje Društvo goriških
upokojencev.
Darovi
Za Novi glas: ob 75. letnici moje
sestre Rožice Terčon Pertot daruje
Marinka z Davidom 100 evrov.
Čestitke
V stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani
sta si v soboto, 29. aprila 2017,
obljubila zvestobo Matjaž in Katra.
Da bi ljubezen, ki ju je združila, nikdar
ne presahnila. To jima ob čestitkah
iskreno želijo Verena in Branko, Uroš
in Nada, Lavra in Simon, Marilka in
Iva, Danilo in Žarko, teta Bruna,
Miloš z Alenko, Tomažem in
Tadejem, Matevž s Karen, Blaž in
Jernej ter drugi sorodniki in prijatelji
iz Goriške. Vid, Jan, Maj, Teodor in
Ines jima podarjajo zvrhan koš
poljubčkov.
Člani društva Sedej iskreno čestitajo
Alenki Di Battista ob uspešnem
zaključku podiplomskega študija na
Znanstvenoraziskovalnem centru
Slovenske akademije znanosti in
umetnosti.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 5. 5. 2017 do 11. 5. 2017)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na
ultrakratkem valu s frekvencami za
Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo
103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko
dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu
www. radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan
razen ob sobotah od 20.00 do
21.00. Spored:
Petek, 5. maja (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z
naših kulturnih prireditev - Glasba iz
studia 2.
Nedelja, 7. maja, ob 21. uri (vodi Ilaria
Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v
benečanskem, rezijanskem in
ziljskem narečju.
Ponedeljek, 8. maja (v studiu Ilaria
Banchig in Carlotta Nanut): Prazne
buče močno donijo.
Torek, 9. maja (v studiu Matjaž Pintar):
Utrinki v našem prostoru - Glasbena
oddaja z Matjažem.
Sreda, 10. maja (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet: Potujčili
so nam imena - Izbor melodij.
Četrtek, 11. maja (v studiu Andrej
Baucon): Četrtkov večer z glasbo -
Zanimivosti, obvestila in humor.
  Predstavitev knjige v knjigarni Antonini
Skupnost v osrčju Evrope
GORICA 
foto mč
foto pd vrh sv. mihaela
Kultura4. maja 20178
  ataša Kramberger je krat-
ko zbirko pesmi in proze
Tujčice napisala po dvo-
tedenskem bivanju v beneški gor-
ski vasici Topolovo.
V okviru literarnega
projekta Koderjana
se je v slikoviti po-
krajini pod Kolovra-
tom ob druženju z
domačini poglobila
v samosvoje značil-
nosti kraja. Na po-
dlagi doživljanja lju-
di in pokrajine v
deževnem februarju
2016 je oblikovala
posebno literarno
publikacijo, ki je v
slovenskem izvirni-
ku in v italijanskem
prevodu Mihe Obita
izšla v dvojezični
obliki pri založbi No-
vi Matajur v Čedadu.
Projekt Koderjana, ki
ga organizirajo kul-
turno društvo Ivan Trinko,
društvo Topolovo in zadruga No-
vi Matajur, je nekaj posebnega. V
zadnjem desetletju je ozke grape
in strma zaraščena gorska po-
bočja pri Kolovratu obiskalo več
znanih slovenskih književnikov
od Draga Jančarja, Iztoka Osojni-
ka in Marka Sosiča do Barbare Ko-
run ali Mihe Mazzinija, ki so vsi
zapustili po obisku teh samotnih
beneških krajev literarne sledi v
publikacijah založbe Novi Mata-
jur.
Tako zdaj tudi leta 1983 v Mari-
N boru rojena Nataša Kramberger,ki se je v slovenski javnosti leta2010 pojavila z izvirno in živahno
napisanim romanom Nebesa v
robidah, ki sta mu sledila še ro-
man v rimah in slikah Kaki vojaki
in knjiga o avtoričinem sedanjem
življenju v Berlinu, ki je izšla leta
2014 pod naslovom Brez zidu.
Najnovejšo publikacijo, nastalo v
zvezi s projektom Koderjana, je
avtorica poimenovala Tujčice, kar
je narečni beneški ljudski izraz za
mačice. Te je v Topolovem zbirala
na pokopališču. Tudi mačkam
pravijo po domače “tujčice” ali
“tujce”.
V prvem delu publikacije, ki jo
dopolnjujejo izvirne fotografije
britanske umetni-
ce Phoebe Riley
Law, je objavljenih
pet daljših pesmi z
naslovi Od kod do
kod in Jutranje
zgodbe. Iz dežev-
nega hlada in sa-
mote se v pisatelji-
ci rojevajo prvi
občutki o nenavadni pokrajini in
njenih ljudeh. Iz kraja ob razko-
sani planini se širi razgled na do-
lino, na breg na drugi strani in na
mejo. V pesniško besedilo vedno
močneje pritekata posebni ritem
in melos kraja s štiridesetimi pre-
bivalci, čeprav je pred desetletji
tu živelo še 400 domačinov, ki pa
so se zaradi težkih ekonomskih
pogojev izselili v mesta in v tuji-
no.
Te Jutranje zgodbe Nataše Kram-
berger pripovedujejo o ar-
haičnem življenju v nekdanjih
časih, ko so domačini še kuhali
in jedli kostanje in ponoči pri po-
toku v gozdu na skrivaj žgali do-
mače vinsko žganje. V Tretji ju-
tranji zgodbi otrokom, ki so sami
doma, ugasne petrolejka in po-
tem, ko ob prižgani sveči zaspijo,
nastane požar.
V drugem delu knjige sledi vrsta
poetičnih zapisov o izseljenih do-
mačinih, ki enkrat ali dvakrat na
leto obiščejo svoj rojstni kraj, da
počistijo hišo in jo potem spet za-
pustijo. Toda pogled seže zdaj re-
trospektivno daleč nazaj v stari
svet z nekdanjim samosvojim rit-
mom, pretkanim z legendami,
bajkami in vraževerjem o škratih
in Krivopetah. Februar-
ski vsakdan z vetrom čez
strma pobočja poveže
pisateljica s sosedovim
pripovedovanjem o nek-
danjih posebnih dogod-
kih, na primer o lovu na
lisico, ki je domačinom
uničevala kokoši in zaj-
ce. Nataša Kramberger
se pomudi tudi pri starih
domačih receptih za pe-
ko kruha, toda v zgodbo,
ki je delno zapisana v ri-
mah, zaide zdaj arhaična
pripoved o hudih
dušicah, ki te lahko zva-
bijo v smrt: “ (Ena od
teh) je že pred mano sta-
la, me je v enem ugrizu
do kosti obrala, kosti pa
pustila na stolu sedet in
zjutraj je mož našel kruh
in skelet”.
Publikacijo zaključijo štiri pesmi,
delno zapisane v beneškem slo-
venskem narečju. Avtorica zapu-
sti Topolovo, ko ponovno dežuje.
Zapiše, da je potrebovala tri me-
sece, da je lahko končala knjigo.
Zadnji v knjigi objavljeni pesmi
je dala naslov Tujčice. Pripovedu-
je o depresijah sredi samote ob
“težkih sobah” in vratih, ki se že
dolgo zapirajo: “Strah obrača,
prag obrne, / smo mežnarji brez
ključa do zvonika”.
Lev Detela
  ulturni center Lojze Bra-
tuž in Zveza slovenske ka-
toliške prosvete, prirejata
v mesecu maju niz veseloiger
Iskrivi smeh na ustih vseh. Le-
tošnja izvedba bo 19. po vrsti.
Prva predstava bo v petek, 5. ma-
ja, s pričetkom ob 20.30. Nasto-
pila bo gledališka skupina M+ iz
Števerjana s predstavo Drakula
po motivih znanega romana ir-
skega pisatelja Brama Stokerja, ki
jo je za potrebe skupine priredila
in režijsko obdelala Patrizia Ju-
rinčič Finžgar, članica igralskega
ansambla SNG Nova Gorica.
Podmladek Dramske družine
SKPD F. B. Sedej, M+, se je poro-
dil jeseni 2016. Člani skupine M+
so se udeležili raznih gledaliških
delavnic. Pridobljeno znanje so
spretno uporabili že pri prvi
predstavi in jo s trudom in
požrtvovalnostjo postavili na
oder. Premiera predstave Drakula
je bila 19. februarja, ponovitev pa
20. februarja v veliki dvorani Se-
dejevega doma v Števerjanu.
Režiserka Patrizia Jurinčič je vse-
bino predstave črpala iz različnih
literarnih in filmskih virov, da bi
iz stare in znane zgodbe, ki jo pri-
poveduje roman irskega pisatelja
Brama Stokerja, nastalo nekaj no-
vega. Vsem je skupna poglavitna
tema: hlastanje po večnem
življenju. V naši različiči Drakule
pa je razlog za željo po ne-
skončnem podaljševanju lastne-
ga obstoja – ljubezen, pravi
režiserka. “Drakula se napaja s
krvjo živih, da bi našel svojo lju-
K bljeno zaročenko Elisabeth, ki joje pred štiristotimi leti ugrabil inumoril sovražnik. To je zgodba o
poglavitnih temah človeškega
življenja: o ljubezni, prijateljstvu,
sovraštvu, strahu, pogumu,
življenju, smrti – teme, ki se prvič
porajajo človeku ravno na raz-
potju med otroštvom in odraslo-
stjo: v mladosti. In tako kot je
Drakulova zgodba na razpotju
med realnostjo in domišljijo, so
tudi pripovedovalci te zgodbe,
člani novonastale Mladinske gle-
dališke skupine M+, na razpotju
med otroštvom in odraslostjo”.
Predstavo Drakula bodo za dijake
slovenskih višjih srednjih šol v
Gorici ponovili v soboto, 6. maja,
v jutranjih urah vedno v veliki
dvorani Kulturnega centra Lojze
Bratuž.
Naslednja predstava bo v soboto,
6. maja, s pričetkom ob 20.30.
Tokrat bodo nastopili člani
Dramskega odseka PD Štandrež z
novo komedijo Dohodnina, za
režijo je poskrbel Jože Hrovat,
član SNG iz Nove Gorice, ki že
nekaj let uspešno sodeluje z
dramskim odsekom iz Štandreža.
Igro je napisal francoski pisatelj
Jean-Jacques Bricaire z original-
nim naslovom Contribution di-
recte in jo je prevedel Aleš Berger,
pri nas pa jo najdete pod naslo-
vom Dohodnina ali pa Vsega je
kriva država. Kot je povedal
režiser Jože Hrovat “Gledališča in
še posebno amaterske gledališke
skupine precej pogosto posegajo
v samo vsebino teksta, ker je re-
snici na ljubo original precej
“razvlečen” in za naše slovenske
razmere ne najbolj zanimiv. Tako
smo tudi mi vsebino in osebe
“poslovenili” in jo poskušali pri-
lagoditi našim razmeram. Pri
tem nam je bila v veliko pomoč
priredba Edite Frančeškin iz
Ospa, ki je “spremenila” spol
osrednji vlogi v igri, eno osebo
pa je celo dodala”. Komedija opi-
suje prigode direktorja reklamne
agencije, ki se mora predčasno
vrniti s potovanja, ker se napove
davčna inšpekcija. Ker že leta sle-
pari državo z izmišljenimi
družinskimi člani, skuša zagato
rešiti s pomočjo služabnika, s ka-
terim poišče začasne družinske
člane. Publika bo gotovo uživala;
komičnih situacij ne bo manjka-
lo, saj gre za tipčno komedijo s
številnimi zapleti in grotesknimi
situacijami, ki bodo izzvali nene-
hen smeh.
Zadnji zmenek z nizom Iskrivi
smeh na ustih vseh bo v četrtek,
11. maja, ob 20. uri. Ob nagraje-
vanju natečaja Mladi oder, ki ga
razpisujeta Zveza slovenske kato-
liške prosvete in Slovenska pro-
sveta iz Trsta, bodo najprej nasto-
pili člani Mladinske gledališke
skupine SKD Hrast iz Doberdoba
z igro Franke Ferletič Pretep na
doberdobski gmajni. To je zgod-
ba o domačih živalih, ki se po
kraški gmajni podijo in igrajo.
Skozi poosebitev domačih lju-
bljenčkov - med njimi izstopajo
muce in pes Sultan- razkriva igri-
ca otroški svet, ki je poln nagaji-
vosti, igrivosti in prisrčnosti.
Vsak spor in morebitni “pretep”
med živalcami se vedno zaključi
s prijateljskim nasmehom. K
živalcam v pravljicah se otroci za-
tekajo tudi v trenutkih težav. Ka-
kor se spodobi za vsako pravljico,
ima Pretep na doberdobski gmaj-
ni srečen konec. Predstavo so pri-
pravile članice domačega
društva; pri postavitvi igrice so
sodelovale tudi druge članice,
srednješolke in višješolke. Za
režijo je poskrbela Chiara Bruz-
zechesse. Po predstavi bo sledila
podelitev nagrad. Priznanja prej-
mejo: Odrasle dramske skupine:
Dramski odsek PD Štandrež Ge-
orges Feydeau Pokojna gospejina
mama, režija Jože Hrovat. Mla-
dinske skupine: Skupnost družin
Sončnica Gledališka skupina O'-
Klapa – Gorica Andrej Rozman
Roza družinski mijauzikl Obuti
maček, režija Sanja Vogrič. Mla-
dinski dramski odsek PD Štan-
drež - Fran Milčinski Butalci,
režija Emil Aberšek. Mladinska
gledališka skupina SKD Hrast –
Doberdob Franka Ferletič Pretep
na doberdobski gmajni, režija
Chiara Bruzzechesse. Otroške
skupine: Skupnost družin
Sončnica, Otroška gledališka sku-
pina O'Klapica – Gorica Helena
Kraljič Miklavževo pismo, režija
Katja Terčič, Karin Vižintin, Sanja
Vogrič. Štandreška veroučna sku-
pina Franc Juvan Kdo bo zmagal?
Otroška skupina KD Sabotin –
Akademik Boris Pahor je Združenju novinarjev in publi-
cistov (ZNP) poslal pismo z denarnim prispevkom. V pi-
smu je napisal, da “Meškovi ekipi” poklanja dar v spomin
na “drago ženo Radoslavo Premrl, kot dvajsetletno sou-
rednico revije Zaliv”.
Pismo nas je presenetilo, pa tudi ganilo. Kot ob podelitvi
Meškovega priznanja na profesorjevem domu, ko je dejal,
da bo šopek tulipanov, ki smo ga bili prinesli, položil na
grob pokojne soproge.
Res je, Meškovo priznanje je bilo podeljeno tudi zaradi
obuditve spomina na vse sotrudnike revije Zaliv, na kate-
ro osrednji mediji tako radi pozabljajo, ko opisujejo slo-
venske borce za demokracijo in osamosvojitev v
svinčenih časih.
Upamo, da smo v slovenski javnosti tudi mi vsaj malce
vzbudili zanimanja za zamolčane in - žal - za mnoge slo-
venske medije obrobne probleme, na katere profesor Pa-
hor opozarja že desetletja.
Za dar se profesorju Pahorju v imenu vseh naših članov
iskreno zahvaljujem.
Tino Mamić,
predsednik ZNP
Javna zahvala
Štmaver Velika razlika med sto-
letji, priredba in režija Barbara
Devinar, Peter Devinar. Mala
dramska družina S. K. P. D. F. B.
Sedej – Števerjan Franc Juvan
Čudeži se še dogajajo, režija Ilaria
Bergnach, Nikol Dorni, Liza
Terčič. Otroška skupina PD Rupa-
Peč Pismo svetemu Miklavžu,
priredba in režija Martina Gere-
on. Otroški pevski zbor in mla-
dinska skupina PD Vrh Sv. Mi-
haela Nika Cotič Na to sveto noč
režija Karen Ulian.
Vse omenjene predstave bodo v
veliki dvorani Kulturnega centra
Lojze Bratuž. Za predstavo ob na-
tečaju Mladi oder je vstop prost.
Za ostali dve predstavi se za na-
kup vstopnic lahko obrnete na
Kulturni center Lojze Bratuž – tel.
0481 531445 e-mail: info@cen-
terbratuz. org ali na Zvezo slo-
venske katoliške prosvete – tel.
0481 538128 e-mail: zskp_gori-
ca@yahoo. it.
Nataša Kramberger, Tujčice, projekt Koderjana
Ritem in melos
slovenske Benečije
Bravo, dekleta!
V Corku na Irskem so dekleta vokalne skupine Bodeča Neža
pod vodstvom dirigentke Mateje Černic minuli konec tedna
dosegle več kot devetdeset točk in zasedle odlično drugo
mesto. Iskreno čestitamo!
Nov mednarodni uspeh vokalne skupine
Bodeča Neža
S. 1. strani
Nagrada Vstajenje ...
  e ob prvem branju lahko
ugotovimo, da gre za zrelo,
ponekod enigmatično pe-
sniško izpoved s pomensko in
izrazno intenziteto. Prof. Marija
Pirjevec je definirala njen pe-
sniški jezik kot izrazito oseben,
kot jezik posebne pomenske go-
stote in jezik nepredvidenega. V
njeni poeziji ni močnejšega stika
z barvitostjo mediteranskega pro-
stora. Narodna in družbena pro-
blematika je ne pritegneta. V
centru je eksistencialna tema,
notranje brezno, v katerem se
počuti brez moči. Medtem ko pri
Kocbeku besede jecljajo in se zvi-
jajo v krčih, pri Mariji Kostnapfel
bežijo in gomazijo v ustih, si ne
upajo ven in lezejo v molk. Čutiti
je zadušljivo tesnobo sredi
mučnih duševnih stanj brez
izhoda in rešitve. Molče govori o
bolečini izgubljenega. Tesnoba je
zelo izrazita, pesem se skrči do
skrajnosti, na šest skopih stihov.
To je askeza, ki jo je mogoče za-
slediti na primer pri Kosovelu in
njegovi Baladi, a je pri Mariji Ko-
stnapfel mnogo bolj intezivna.
Ž Na koncu zbirke vse izgubljenorazločno udari na dan. Iz globineprivre občutek varnosti. Prof. Pir-
jevčeva je sklenila svojo predsta-
vitev rekoč: “Pred nami je pe-
sniška zbirka, ki s svojo posebno
duhovno vertikalo ter pogu-
mom, pa tudi z osebno suvere-
nim slogom pomeni v sodobni
slovenski in še posebej tržaški
poeziji več kot opazen dogodek”.
Prisotne v Peterlinovi dvorani je
nagovoril predsednik DSI Sergij
Pahor in pozdravil predstavnico
Urada RS za Slovence v zamejstvu
in po svetu Ireno Vadnjal, nakar
je Lučka Peterlin prebrala nekaj
pesmi. Sledil je pogovor med
prof. Marijo Pirjevec in nagrajen-
ko. Slednja je glede jezika precej
pesimistična, saj so se časi zelo
spremenili. Kot profesorica na
višji šoli je vsak dan v stiku z mla-
dimi. Opaža, da narečje ni več ti-
sto pristno, staro, marveč
mešanica med italijanščino in
slovenščino. Navedla je nekaj
svojih pesniških zgledov, kot so
Murn, Novak, Sapfo, Saba, Leo-
pardi in Montale.
Gorica: KCLB in ZSKP / Niz veseloiger
19. Iskrivi smeh 
na ustih vseh
Kultura 4. maja 2017 9
Velikonočno obarvana revija Mladika, z uvodno velikonočno mislijo
repentabrskega župnika Toneta Bedenčiča, poglablja v Fokusu
problem samostojnega slovenskega političnega nastopanja v Italiji
in si postavi vprašanje, kakšna prihodnost se temu kaže. Ali bo
slovenska manjšina v Italiji zmogla moči, ljudi in seveda glasov, da bi
se tradicija tovrstnega nastopanja na političnem področju
nadaljevala? Na to vprašanje odgovarja časnikar in raziskovalec Ivo
Jevnikar, v preteklosti tudi deželni tajnik stranke Slovenske skupnosti,
v intervjuju, v katerem poudarja, da je določitev za slovensko etnično
stranko etična izbira, v pogovoru pa tudi spregovori o delovanju
stranke, o političnem sodelovanju manjšin v Italiji in o bližajočih se
občinskih volitvah v
devinsko-nabrežinski
občini ter v Gorici. V Fokusu
dobimo tudi zgodovinski
pregled po pokrajinah
delovanja Slovenske
demokratske zveze od
ustanovitve leta 1947, iz te
stranke je leta 1975
nastala enotna deželna
stranka Slovenska
skupnost. V Fokusu so še
pogovori s politikom
Južnotirolske ljudske
stranke (SVP) Michlom
Ebnerjem, aktivistom
stranke Slovenske
skupnosti Dimitrijem
Žbogarjem in z
zagovornikom samostojnega političnega nastopanja na Koroškem,
javnim delavcem Jožetom Wakounigom. O odnosu slovenskih
manjšincev v Italiji do italijanske politike piše tudi Mitja Petaros.
V rubriki Naš utrip Manica Maver piše o našem (tj. Slovencev v Italiji)
in »ljubljanskem« odnosu do slovenskega jezika in nastopi proti
mnenju, ki se uveljavlja tudi v slavističnih krogih, da je knjižna
slovenščina papirnata in nenaravna, neknjižna pa živa. Urška Petaros
piše o petdesetletnici slovenskega kulturnega društva Finžgarjev
dom s sedežem na Opčinah. V Anteni so zbrane novice iz zamejstva
in zdomstva,
V rubriki Literatura je objavljen cikel pesmi Marice Škorjanec Ko se
trave dotikajo zvezd, ki je prejel prvo nagrado za poezijo na 45.
literarnem natečaju revije Mladika in novela Jaz. Ona. Ti? ki je bila
nagrajena s prvo nagrado za prozo na istem literarnem natečaju.
Bruna Marija Pertot pa je avtorica liričnega zapisa z naslovom Zlata
renkloda.
V rubriki Prebrali so za vas Maja Smotlak piše o romanu Marija Čuka
Molk koloradskih hroščev, Rozina Švent pa o knjigi Stashe Furlan
Seaton Vojna vse spremeni.
V rubriki Ekologija se tokrat obravnavata odnos do hrane in problem
njenega odmetavanja, ki vsako leto doseže količino 1,3 milijarde ton.
V Kulturi Mojca Polona Vaupotič piše o slikarju Ivanu Vaupotiču,
avtorju prve jugoslovanske znamke (l. 1918) in znanega portreta
Dragotina Ketteja.
V Pričevanjih beremo razmišljanje zdomske Slovenke Mirelle Urdih o
športnem udejstvovanju pri tržaškem Sv. Ivanu po vojni in v nemškem
zdomstvu. V novicah Knjižnice Dušana Černeta izpod peresa Iva
Jevnikarja beremo o treh obsežnih knjigah o gledališkem delu v
zdomstvu, ki jih je izdala knjižnica, podpisal pa pokojni Marjan Pertot.
V mladinskem listu Rast je Nastja Slavec napisala uvodnik na temo
nedavnega manjšinskega arhitekturnega seminarja, ki je potekal v
Trstu v organizaciji MOSP-a, natančneje pa ga v sledečem članku
predstavi Ester Gomisel. Svetlana Brecelj poroča o bogatem
delovanju devinskega mladinskega krožka, Veronica Piredda piše o
modnih blogih, ki izpodrivajo modne revije, in v zvezi s tem anketira
slovenska dekleta v Italiji. Brina Bakhita piše o plahosti med mladimi
in o tem, kako jo premagovati, Mojca Petaros pa je avtorica proznega
prispevka na verze Srečka Kosovela, ki je prejel prvo nagrado za
prozo na literarnem natečaju Slovenskega kulturnega kluba v letu
2016.
IZŠLA MLADIKA 2-3/2017
  d 20. do 29. aprila je v to-
skanskem letoviščar-
skem kraju Montecatini
Terme potekal Pomladni festival
(Festival di Primavera), ki ga že
petnajst let prireja državna zveza
deželnih zborovskih združenj Fe-
niarco. Gre za najbolj odmevno
O glasbeno prireditev, na kateri sesrečujejo šolski zbori iz vse Italije,obenem pa je to dragocena for-
mativna izkušnja in pravi glasbe-
ni praznik.
Od 20. do 22. aprila je bil festival
posvečen osnovnim in srednjim
šolah, od 26. do 29. pa višjim. V
Montecatini je skupno
prišlo skoraj 2.200 ude-
ležencev oz. 64 šolskih zbo-
rov iz 15 dežel. Imeli so in-
tenzivne vaje in delavnice,
napolnili so gledališča,
večnamenske dvorane, trge
in ulice, priložnost je bila
tudi za trenutke razvedrila
in zabave. Na razpolago so
imeli 160 zborovodij in gla-
sbenikov, ki so jih vodili,
usmerjali in spremljali.
Festivala, ki je pred dvema
letoma presegel državne
meje in začenja imeti vedno
bolj mednarodne razsežno-
sti, se je letos prvič udeležil
tudi pevski zbor srednje
šole Ivan Trinko iz Gorice; gre za
sestav s slovito preteklostjo (v 80.
letih prejšnjega stoletja je uspešno
deloval pod taktirko nepozabne-
ga prof. Stanka Jericija!), ki ga od
letos vodi prof. Neda Sancin. Lepo
število mladih sta od 20. do 22.
aprila, poleg dirigentke, spremlja-
la še prof. Raffaella Brandolin in
prof. David Bandelj (slednji tudi
kot korepetitor). Kot so nam po-
vedali tudi sami udeleženci, je bi-
la izkušnja zelo navdušujoča.
Vsak zbor je prinesel nekaj svo-
jega, v skupnem petju pod
odličnimi glasbenimi mentorji
(za naše šolarje je bila gotovo ne-
pozabna karizmatična finska
zborovodja in glasbena pedago-
ginja Sanna Valvanne, ki je mla-
de presenečala z inovativnimi pri-
jemi) pa se nepričakovano
sproščajo pozitivne energije, ki
mlade pevce od vsepovsod
čudežno povežejo. ‘Trinkovci’ so
skupno z nekaj zbori iz različnih
italijanskih dežel in z zborovodjo
Sanno Valvanne preživeli na-
jlepše ure v atelieru z imenom
Sing&Shine (“poj in sijaj”). Zadnji
dan festivala so na odru mestnega
gledališča Verdi skupaj zapeli - in
‘zaplesali’ - tri pesmi: We are here,
Singin’ in the rain in Sessere eeye.
Prikazali so res to, kar je pomenilo
ime njihove delavnice: niso le peli
zelo dobro in poslušalcem pustili
dober vtis, ampak so od veselja in
navdušenja naravnost ‘sijali’.
Omenimo le, da je zveza Feniarco
organizirala 27. aprila v baziliki
Santa Maria Novella v Firencah
poseben koncert, “Zborovsko de-
lavnico prihodnosti”. Na njem je
- poleg 27 višješolskih pevskih
zborov - nastopilo dvanajst dežel-
nih mladinskih zborov, med nji-
mi tudi deželni mladinski zbor
Furlanije Julijske krajine, ki ga vo-
di Petra Grassi. Med 12 krstnimi
izvedbami skadb, ki so bile napi-
sane za deželne mladinske zbore,
pa je bila tudi skladba Patricka
Quaggiata (več v gornjem član-
ku).
Zveza Feniarco, ki je nastala leta
1984, združuje danes na apenin-
skem polotoku nad 2.600 zborov,
skupno s pevci in sodelavci okrog
150 tisoč oseb. Njena glavna vlo-
ga je ta, da - pogosto s podporo
rimskih ministrstev - spodbuja in
organizira tečaje, posvete, koncer-
te, festivale, založniške in druge
projekte v sodelovanju z deželni-
mi zborovskimi združenji, šolami
in drugimi javnimi ustanovami.
DD
JEZIKOVNICAVladka Tucovič
Knjiga od Ane, knjiga Ane ali
Anina knjiga?
V prejšnji Jezikovnici smo ugotavljali, da se
pogosto razumemo, čeprav jezika ne rabimo,
kot nam zapovedujeta pravopis in slovnica.
Eden takih primerov je raba svojilnega pri-
devnika.
Že v osnovni šoli so nas učili, da je v
knjižnem ali standardnem jeziku treba tvori-
ti svojilni pridevnik, če je to le mogoče.
Ustrezneje je torej reči in napisati mamin av-
to kot avto od mame ali bratov zvezek, ne pa
zvezek od brata. V vsakem primeru pa svojil-
nega pridevnika ne moremo narediti. Pove-
dati, da je na obešalniku obleka moje sta-
rejše sestre, pač ne moremo drugače, kot je
zapisano, torej brez svojilnega pridevnika. V
takem primeru se znebimo tudi nepotrebne-
ga predloga. Ne bomo torej rabili: svinčnik
od mojega dobrega prijatelja ali avto od Jane-
za Novaka, temveč svinčnik mojega dobrega
prijatelja in avto Janeza Novaka. Povsem od-
več je predlog, ko nimamo besedne zveze
(starejša sestra), temveč zgolj eno besedo (se-
stra), torej bomo ustrezno rabili: sestrina blu-
za, ne pa bluza od sestre ali bluza sestre.
Našteto je povsem jasno, kajne? Zakaj pa po-
tem neštetokrat preberemo ali slišimo dru-
gače? V nekaterih primerih se govorci po-
skušajo izogniti tvorbi svojilnega pridevnika,
ker niso prepričani, da ga bodo tvorili prav,
saj gre za tuje lastno ime ali domače ime, ki
ima kakšno posebnost. Če se npr. kdo piše
Slovenec, bo njegov avto Slovenčev (ne pa
npr. Slovenecov ali celo Slovenec-ov), če pa
je kdo John, bo njegov avto Johnov (ne pa
John-ov ali od John-a). Tudi podpis naročni-
ka bi lahko bil naročnikov podpis, življen-
jska zgodba Marije pa preprosto Marijina
življenjska zgodba. Prav nič zapleteno, kaj-
ne?
Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slove-
nistiko Fakultete za humanistične študije
Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pra-
vopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašan-
ja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lah-
ko pošljete na e-naslov:
vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo
Novega glasu.
11
Montecatini / V organizaciji zveze Feniarco 
Tudi šola Trinko na
Pomladnem festivalu
  etnajsto izvedbo pomla-
danskega pevskega festi-
vala je Feniarco (Federa-
zione nazionale italiana associa-
zioni regionali corali) obogatil
s pomembno novostjo, s projek-
tom Officina Corale del Futuro,
ki je stekel pod pokroviteljstvom
ministrstva za socialna vprašan-
ja- Ministero delle Politiche So-
ciali. Projekt vključuje mlade di-
rigente in pevce pod tridesetim
letom iz vse Italije
ter vzpodbuja usta-
navljanje in kako-
vostno rast italijan-
skih deželnih mla-
dinskih zborov. Od
22. do 26. aprila so
se tako v Monteca-
tiniju mudili pevci
dvanajstih
mešanih mladin-
skih zborov iz tri-
najstih italijanskih
dežel (Abruzzo in
Molise nastopata
skupaj). Med temi
je tudi letos usta-
novljeni Coro Gio-
vanile Regionale
del Friuli Venezia Giulia, ki ga
vodi uveljavljena dirigentka Pe-
tra Grassi iz Slivnega. V zboru,
ki združuje 33 pevcev od 18. do
30. leta, poje tudi deset Sloven-
cev, ki so se odzvali na javni raz-
pis in vabilo na avdicijo. To so:
Lara Černic, Ilaria Comelli,
Ester Gomisel, Majla Košuta, Ni-
ka Košuta, Carlotta Nanut, Joa-
him Nanut, Eleonora Pahor,
Štefanija Šuc in Jan Zobec. V
sklopu festivala so pevci v pro-
storih Montecatini Terme in-
P tenzivno vadili, imeli delavnices priznanimi dirigenti (z diri-gentoma Virginio Bono in Mi-
chaelom Gohlom) in imeli ne-
kaj koncertov.
V sredo, 26. aprila, so se pevcem
deželnih zborov v Montecatini-
ju pridružili še zbori višjih sred-
njih šol iz vse Italije. Srečanje so
26. aprila obeležili s prav poseb-
nim koncertom v cerkvi Santa
Maria Novella v Firencah. Večer
je s svojim krstnim nastopom
odprl Coro giovanile italiano,
zbor, ki na državni ravni pove-
zuje mlade izkušene pevce. Za-
sedba, ki se prenavlja na dve leti
in ki jo vsaki dve leti prevzame
drug par mednarodno prizna-
nih dirigentov, je prava roža v
gumbnici Feniarca. V prejšnjih
zasedbah sta iz naših zamejskih
pevskih vrst pri Coro giovanile
italiano peli tudi Mateja Černic
in Petra Grassi; v tokratno
državno reprezentanco pa je bi-
la sprejeta so-
pranistka Na-
da Tavčar.
Zbor bosta v
bieniju 2017-
2018 vodila
italijanska di-
rigenta, in si-
cer Luigi Mar-
zola, profesor
dirigiranja na Scuola superiore
per direttori di coro della Fon-
dazione Guido d’Arezzo, in Car-
lo Pavese, nekdanji asistent priz-
nanega švedskega dirigenta Ga-
ryja Gradena. Koncert se je na-
daljeval z nastopi deželnih zbo-
rov, ki so predstavili 13 novitet,
ki so jih za vsak zbor napisali iz-
brani skladatelji. Za FJK je to bila
skladba Vorrei Patricka Quag-
giata. Koncert se je končal s
skupno pesmijo Multi unum
corpus sumus (skladatelja: Gio-
vanni Bonato in Andrea Ventu-
rini) mogočnega tisočglavega
zbora, pri kateri so peli tudi vsi
dijaki višjih srednjih šol pod
taktirko umetnostnega vodje fe-
stivala dirigenta Lorenza Dona-
tija.
Festival pomladi je tako od 26.
do 29. aprila zvenel v zrelejših
barvah 500 glasov, 27 zborov
višjih srednjih šol. Šolski zbori,
med katerimi je Furlanijo Julij-
sko krajino zastopalo pet zborov
iz Trsta, Gorice, Valvasona in
Vidma (med njimi ni bilo nobe-
ne slovenske višje šole), so se
lahko prijavili na različne zbo-
rovske delavnice. Med temi je
atelier argentinske glasbe Misa
a Buenos Aires/ Misatango vo-
dila Virginia Bono (Argentina),
delavnica From Bach to Calipso
s predavateljem Michaelom Go-
hlom (Švica), ki je petje povezo-
vala z igralstvom, atelier s Pao-
lom Zaltronom in Isabello Aste-
giano “Rent - misura la vita in
amore”, ki je pevce popeljal v
žanr musicala, delavnica itali-
janske ljudske pesmi “Sapori
d’Italia”, ki jo je vodil Simone
Faraoni. Vodstvo ene delavnice
so zaupali tudi Petri Grassi, ki se
je posvetila dekliškemu petju in
figuri ženske ljubezni.
V repertoar pod naslo-
vom “A woman in lo-
ve” je vključila tudi no-
viteti slovenske sklada-
teljice Tadeje Vulc ter
Tržačana Roberta Bri-
sotta.
Muzikologinja Rossana
Paliaga, ki so jo minuli
teden pri Feniarcu izvo-
lili kot glavno urednico
državne zborovske revi-
je Choraliter, pravi, da
se je Feniarco s Festiva-
lom pomladi “strateško
odločil za okrepitev šib-
ke točke, ki bi z delom
mednarodno prizna-
nih strokovnjakov in z investi-
cijo v najbolj zanimive mlade
talente italijanskega zborovod-
skega področja lahko postala la-
boratorij dobrih zgledov in s
tem temelj za prihodnost itali-
janskega zborovstva”. Italijan-
skega pevskega preporoda pa se
veselimo tudi mi, ki se na
obronkih obeh kultur oplajamo
in razvijamo s pogledom na slo-
vensko in italijansko zborovsko
sceno.
LT
Foto Chiara Pepe
Ob pevskem festivalu v Toskani
Pomlad italijanskega
zborovstva
Tržaška4. maja 201710
Letališče Trst: Medministrski pečat na
novo financiranje
I ta l i janski  medministrsk i  odbor  za gospodarsko
načrtovanje (CIPE) je objavil sklep, s katerim bo dežela
Furlanija Julijska krajina iz državne blagajne dobila še
6,9 milijonov evrov za modernizacijo letališča v Ronkah
in njegovo neposredno povezavo z železnico. Novo
financiranje bo krilo stroške za postavitev nadhoda, za
ureditev druge etaže novega parkirišča in še za številna
druga manjša dela.
»Zdaj imamo vse elemente, ki jih potrebujemo, da naši
deželi zagotovimo strateško pomembno naložbo, « je
komentirala predsednica Furlanije Julijske krajine Debora
Serracchiani, ki se veseli hitrega poteka dogodkov.
Prvi sklop del se namreč že izvaja, in sicer od 23.
januarja, ko so v Ronkah položili temeljni kamen za novo
potniško središče ob letališču. Intermodalna postaja in
aerodrom bosta povezani s skoraj polkilometrskim
nadhodom nad državno cesto 14, s tem projektom pa si
v letališki družbi obetajo nove razvojne perspektive in
širjenje dometa na avstrijsko, slovensko, hrvaško in
beneško tržišče.
Intermodalno postajo naj bi zgradili do začetka prihodnje
pomladi. Letališče Trst bo tako razpolagalo z avtobusnim
terminalom, kamor bo stekalo do 16 linij, z dvema
parkiriščema s skupno kapaciteto 1.500 parkirnih mest
in s povsem novo železniško postajo.
Celoten projekt je vreden 17,2 milijona evrov. Financiranje
je v razmerju 14: 3 porazdeljeno med javnimi in
zasebnimi investitorji, pri čemer bo Dežela Furlanija
Julijska krajina prispevala 4,3 milijone. Dela bodo
izpeljala tri namensko povezana podjetja s sedežem v
Furlaniji Julijski krajini. / ARC/PV
“Slovenščina z empatijo” pri Sv. Ivanu
Naslednje srečanje na sedežu Sindikata italijanskih
upokojencev
Prihodnje dvojezično srečanje iz niza Slovenščina z
empatijo bo v petek, 5. maja, ob 18.00, na sedežu
Sindikata italijanskih upokojencev pri Svetem Ivanu, v
ulici San Cilino 40/2. Na srečanju bo možnost, da
udeleženke in udeleženci, preko aktivne dvojezične
participacije, v slovenščini in v italijanščini, sooblikujejo
večer ter se v duhu medsebojnega prijateljskega soočanja
pogovorijo na teme, ki so povezane z našo kulturno
stvarnostjo pri Svetem Ivanu, a tudi bolj splošno, na teme,
ki so jim najbolj pri srcu. Pomembna izhodišča bodo prave
“postojanke” naše prisotnosti pri Svetem Ivanu, Narodni
dom, Stadion 1. maj, Marijin dom. Srečanje se bo, v
sproščeni interaktivni modaliteti, odvijalo ob branju
poezij, povzetih iz najnovejše dvojezične zbirke “Meni je
lep ta svet – A me piace questo mondo”, ki vsebuje
poezije Toneta Pavčka, Marka Pavčka in Saše Pavček.
Zbirko je izbrala, prevedla in uredila Jolka Milič, izšla je
marca 2017 pri Založništvu tržaškega tiska. Sodelovala
bo z branjem poezij učenka III. razreda nižje srednje šole
“Sv. Cirila in Metoda” Thaisia Claire Funkhouser.
Nastopila bosta učenka in učenec Glasbene matice,
Valentina Jogan in Jan Kalc – duo flavt iz razreda
profesorice Erike Slama. Srečanju, ki bo pri Svetem Ivanu,
bo sledilo enkrat proti koncu maja ali na začetku junija
srečanje, posvečeno Alojzu Rebuli in njegovemu romanu
Senčni ples. Organizatorka srečanja Elena Cerkvenič vabi
mladostnike k sodelovanju ter vse bralke in bralce
Primorskega dnevnika in Novega glasa, da preberejo
Rebulov roman Senčni ples v izvirniku in v italijanskem
prevodu “La danza delle ombre”, ki sta ga izdelali
prevajalki Neva Zaghet in Martina Clerici; izšel je pri
tržaški založbi Mladika, leta 2015 – v uvodu je utemeljitev
podala Marija Pirjevec. Toplo vabljene, vabljeni k branju,
k sodelovanju in k aktivni participaciji.
Kratke
Boršt / Na predvečer dneva osvoboditve     
Vas je med vojno plačala visok
davek v boju za svobodo
  a predvečer dneva
osvoboditve je Sloven-
sko kulturno društvo
Slovenec v sodelovanju s kra-
jevnimi sekcijami Vsedržav-
nega združenja partizanov Ita-
lije v Srenjski hiši v Borištu
priredilo doživet kulturni in
pričevanjski večer. Osrednji
dogodek je bila predstavitev
knjige spominov domačina in
deportiranca Jordana Zaharja.
Knjigo je pod mentorstvom
Aline Carli napisal v itali-
janščini. Naslov dela v slo-
N venščini zveni nekako tako:Dnevnik življenja v senciželezne zavese.
Zahar je knjgo napisal v obliki
pričevanjskih spisov, v kateri
opisuje svojo pretresljivo
življenjsko zgodbo v času
fašizma. Doživel je krutost
vojnega dogajanja, mučenje
Colottijevih privržencev in
deportacijo v taborišče Bergen
Belsen. Po vojni pa si je kljub
vsemu ustvaril lepo življenje,
polno osebnih in poklicnih
zadoščenj. Kot ladijski inženir
je bil zaposlen širom Evrope,
nakar se je vrnil v rodni Boršt
in se vključil v tamkajšnje kul-
turno in društveno življenje.
Z avtorjem se je na večeru v
Srenjski hiši pogovarjal zgo-
dovinar Alekslej Kalc, ki meni,
da so taka pričevanjska dela
pomembna pri ohranjanju in
krepitvi zgodovinskega spo-
mina, in to zlasti za mlajše ge-
neracije. Veliko število padlih
je bilo tudi iz Boršta. Pretre-
sljiv je podatek, ki priča, da je
vojna vihra s seboj odnesla
kar 10 odstotkov prebivalcev.
“Boršt je bil podobno kot
ostale vasi vedno tarča
fašističnih in nacističnih sil
ter kolaborantov. Prebival-
stvo, ki je bilo v osnovi anti-
fašistično in antinacistično
ter večinoma angažirano v
osvodobilnih organizacijah,
je bilo posledično tarča prisil-
nih napadov in zavojevanja”,
je povedal Kalc. Mnoge so od-
vedli v koncentracijska tabo-
rišča, veliko jih je umrlo v
vrstah partizanov.
Bogat kulturni večer so soo-
blikovali še MePZ Slovenec-
Slavec in Folklorna skupina
Borjač iz Sežane, kateri je je ob
tej priložnosti pridružila slav-
na slovenska igralka in
večkratna dobitnica Borštni-
kove nagrade Jerica Mrzel.
Bogat program na praznik zavetnika
Jurjevanje skavtov
tržaške pokrajine
  nedeljo, 23. aprila,
prav na dan, ko godu-
je zavetnik skavtov sv.
Jurij, se je tržaški del Sloven-
ske zamejske skavtske orga-
nizacije zbral na Pesku na
tradicionalnem jurjevanju.
Praznik je bil letos v zna-
menju novosti: doslej je
namreč na jurjevanju pote-
kal obred obljub, letos pa je
v veljavo stopila sprememba
metodološkega pravilnika,
po kateri se obredi obljub
vrstijo v intimnejšem in
otroku bolj poznanem krogu
enote (krdela, čete). Jurje-
vanje ostaja, kot za večino
katoliških skavtov na svetu,
priložnost za skupno obnovo
obljube, ko se skavti spet za-
vežejo, da bodo “z božjo po-
močjo zvesto služili Bogu in
domovini, pomagali svoje-
mu bližnjemu in izpolnjeva-
li skavtske zakone”.
Dan se je začel s sveto mašo,
ki jo je daroval duhovni asi-
stent SZSO Trst g. Tone Be-
V denčič. Sledila je obnovaobljube, pri kateri so v
ospredje stopili otroci, ki so
letos prvič izrekli skavtsko
obljubo, zatem so bile na
vrsti skupinske igre. Po kosi-
lu, tradicionalni skavtski
pašti, je sledil program po
vejah: najmlajši volčiči in
volkuljice so se med sabo po-
merili v petelinjem boju, vo-
di izvidnikov in vodnic pa so
tekmovali v vozlanju. V za-
meno za vozle so v trgovini
dobili denar in napotke za
težje vozle, nasprotne skupi-
ne pa so lahko upočasnjevali
s skalpiranjem. Najstarejša
veja roverjev in popotnic se
je s travnika jurjevanja poda-
la po maši, se sprehodila do
vrha Kokoši in se preko obli-
ke parlamentarne debate
soočila s politično aktualno
temo evroskepticizma.
Dan se je za skavtinje in
skavte tržaške pokrajine
končal s tabornim ognjem,
ki ga je v zabavno zgodbo ko-
koške, ki najde čudežno se-
me, posrečeno po-
vezal kraški VKB
klan. Znani so tudi
datumi poletnih
taborov: volčiči in
volkuljice Krdela
črnih tačk bodo
taborili od 2. do 8.
avgusta, Krdelo
Rdeče rože pa od
23. do 29. julija.
Izvidniki in vodni-
ce kraške in
tržaške čete bodo
letos taborili sku-
paj, in sicer od 21.
julija do 2. avgu-
sta. Kraški VKB
klan se bo na poto-
valnem taboru po
Triglavskem na-
rodnem parku po-
dil od 15. do 21.
julija, tržaški Klan Lpu p'čase
pa si je svojo pot zamislil v
Liguriji 3. do 11. avgusta.
LT
  a sedežu stranke
Slovenske skupnosti v
Trstu je bila v petek,
28. aprila, žalna seja za
šolnikom, publicistom in
politikom Alojzom Tulom. V
dvorani Virgila Ščeka so se
od prijatelja, sodelavca in
somišljenika poslovili
predstavniki Slovenske
skupnosti. Z iskeno besedo
hvaležnosti so se spomnili
velikega Slovenca, ki so ga
odlikovali zvestoba narodu,
predanost slovenstvu in
krščanstvu, požrtvovalnost
ter nesebično delo za
stranko. Prijel je za vsako
delo, a nikoli ni želel biti v
ospredju, čeprav bi si to
povsem zaslužil, je
poudarila strankina tržaška
predsednica Maja Lapornik.
Tržaški tajnik Marko Pisani
pa je izpostavil Tulov zgled
premočrtnosti in
požrtvovalnosti ter
delavnosti, saj je bil na
strankinem sedežu dejansko
vsak dan, vse dokler so mu
N moči dovoljevale, njegovaosebnost pa je vlivala pogumavsem, ki so se vključili v
politično delo.
Deželni predsednik Slovenske
skupnosti Peter Močnik se je
zaustavil ob Tulovi predanosti
za glasilo Skupnost, saj je bil
njen odgovorni urednik od
vsega začetka. Skupnost je
rastla z njim, je poudaril
Močnik in dodal, da ga je
odlikovala izredna skrb
za časopis, ki je šla od
urejevanja in pisanja
člankov do sledenja v
tiskarni in celo
končnega lepljenja
naslovov ter
razpošiljanja po pošti.
Dolga leta je bil
Skupnosti
nedadomestljiva in
dragocena gonilna sila.
Dolgoletni tajnik
strankine dolinske
sekcije Sergij Mahnič je
opisal pot Alojza Tula v
dolinskem občinskem
svetu, ki se je začela leta
1965 in trajala dolgih
25 let. Ob vsakem
koraku ga je odlikovalo
predano delo za
slovenstvo, tudi v časih,
ko ni bilo lahko nastopati na
slovenski listi, je dejal Mahnič
in podčrtal še eno
pokojnikovo odliko: čut
za sodelovanje, saj sta se
vedno razumela in
plodno sodelovala.
Mahnič se je zaustavil
tudi ob Tulovem
bogatem publicističnem
delu bodisi pri snovanju
številnih publikacij v
Bregu bodisi na šolskem
področju.
Tržaški občinski svetnik
Slovenske skupnosti Igor Švab
je podal svoje spomine na
šolska leta, ko ga je na trgovski
akademiji Tul učil pravo in
ekonomijo. Švabu so najbolj
ostale v spominu njegove
preroške vizije o skupni Evropi,
saj je uvidel pomen skupnega
evropskega nastopa, na
političnem področju pa je Tul
zagovarjal politično delovanje
v okvirih umirjenih tonov.
Da je Tul vedno nesebično
postavljal na prvo mesto
strankino poslanstvo, je
poudaril Rafko Dolhar, ki je
navedel primer dolinske afere,
ko je stranka odločno stopila
na pot proti razlaščanju,
doživela pa je tudi hude
preizkušnje. Tul je takrat
dejansko rešil stranko pred
najhujšim, se je spomnil
Dolhar in navedel, da je Tul
želel za dobro stranke celo
odstopiti, znal pa jo je krmariti
skozi najhujši vihar.
Žalna seja / Alojz Tul
Predan slovenstvu, krščanstvu
in nesebičnemu delu
Foto DD
SSG/ Skupščina je odobrila obračun
Besedilo novega
statuta je v pripravi
  a skupščini
Slovenskega stalnega
gledališča so člani
odobrili obračun za leto
2016. Ta beleži presežek v
višini okrog 50 tisoč evrov,
ki ga bodo uporabili za kritje
izgub prejšnjih poslovnih
dob. Zanimanje glede naše
gledališke hiše pa je
usmerjeno v odobritev
novega statuta, na podlagi
katerega bo mogoče izvoliti
novo vodstvo. Pisanje
novega besedila pa je
potrebno zato, ker bo po
ukinitvi pokrajin treba na
novo razporediti pristojnosti
te upravne enote med ostale
člane skupščine. Pokrajina je
bila namreč svoj čas med
N ustanovnimi člani SSG.“V skladu z zakonskimipredpisi, ki je deželi FJK
dosodil vse pristojnosti na
področju kulture in
gledališč, bo odslej delež
nekdanje pokrajine slonel
na deželi”, je dejala
predsednica upravnega sveta
SSG Breda Pahor. Naslednjo
izredno skupščino naj bi
sklicali do poletja, ko bo
morala skupščina odobriti
statut. Besedilo je trenutno v
pripravi, o njem se bo moral
najprej izreči tržaški
občinski svet, nato še
deželna vlada. Sedanji
upravni svet, ki mu je
mandat sicer potekel, bo do
takrat izvrševal svoje delo.
Tržaška 4. maja 2017 11
Obvestila
Založbi Mladika in
Založništvo tržaškega tiska
ter Tržaško knjižno središče
TS360 vabijo v petek, 5. maja,
na kavo s knjigo pisateljice in
televizijske voditeljice Carmen
L. Oven “Tihotapci miru”.
Avtor ico in  roman bo
predstavila gledališka igralka
Saša Pavček.  Srečanje v
Tržaškem knjižnem središču
na Oberdankovem trgu 7 se
bo začelo ob 10. uri.
Marijina pobožnost s
šmarnicami v Mari j inem
domu, v ul. Risorta 3, bo v
nedeljo, 7. maja, kot vsako
pr vo nedel jo  v  mesecu -
vabljeni vsi Marijini častilci,
ob shodu članic Marij ine
družbe Marije Milostlj ive;
začetek ob 16. uri v domski
kapeli.
Društvo Rojanski Marijin
dom vabi v nedeljo, 7. maja,
ob 17.  ur i  na otroško
prireditev ob koncu natečaja
za otroške vrtce in osnovne
šole “Naš Kras je  lep”.
Nastopili bodo člani otroške
skupine Radijskega odra
“Telego” z igrico “Zlata ribica”,
otroški pevski zbor Ladjica iz
Devina in folklorna skupina
osnovne šole s Katinare.
Sledi lo  bo nagrajevanje
izdelkov.  Pr i redi tev bo v
Marijinem domu v Rojanu (ul.
Cordaroli, 29).
Mesečna maša v slovenskem
jeziku v domu ITIS, ul. Pascoli
31, bo v torek, 9. maja (kot
vsak drugi torek v mesecu),
ob 16.15 v cerkvi v 1. nad.  (z
dvigalom na oddelek
Margherita, nato levo); vabita
Področni svet Pastoralnega
središča in V incenci jeva
konferenca.
Vincencijeva konferenca vabi
člane, sodelavce in prijatelje
na občni zbor v petek, 19. 5.
2017, ob 16. uri, v Peterlinovi
dvorani v ul. Donizetti 3, 1.
nad.
Pri Združenju cerkvenih
pevskih zborov – Gorica
pripravljamo projekt Opera
omnia Mirka Fileja. Vse, ki ste
ga poznali, sodelovali z njim
pri katerem projektu ali zboru,
naprošamo, ali bi nam lahko
posredovali fotografije ali
partiture in tako pripomogli k
boljši uresničitvi projekta. Za
dodatne infomaci je :
048131817, zcpz. go@gmail.
com.
Darovi
Za rojansko glasilo Med nami
daruje L izeta Janežič  20
evrov.
Za cerkev na Pesku:
v spomin na pokojnega moža
Majota in sina Edvina daruje
Ivanka 40 evrov; v spomin na
pokojno Mari jo  Bernet ič
daruje Marica z družino 20
eurov.
Misijonski krožek Rojan je
prejel:
za slovenske misijonarje:
Franc Saksida 20 evrov, Ines
v spomin na Marka Udoviča
20 evrov, Marijanca Prosen
20 evrov, Zibarth Estell in
Pavlina 10 evrov, Marija Čurin
10 evrov, Aldo Peccia 50
evrov. Za misijon p. Ernesta
Saksido - Brazilija: N. N. iz
Boršta 10 evrov. Za p. Pedra
Opeko - Madagaskar: sestre
sv. Ivana 300 evrov.
Darove lahko nakažete tudi
po:
ZADRUŽNI KRAŠKI BANKI
IBAN: IT22 L089 2802 2010
2000 0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
via Cordaroli 29
34135 Trst
V spomin na drago Imeldo
Žerjal -  Decleva darujejo
Marica, Edi in Rok Dolenc 50
evrov za svetoivanski cerkveni
pevski zbor.
Čestitke
Pred nekaj dnevi sta
Aldo Štefančič in žena Neva
slavi la ž iv l jenjski  jubi lej ;
obema žel imo zdravja,
dobrega počutja in veselja v
krogu svojih dragih vsi pri
Vincencijevi konferenci.
Tržaško knjižno središče / Razstava Marine Deziderija Švare   
Morje je kraj, kjer se materija
preobliči v duhovnost
  ilo je takrat, ko je bil ma-
li Deziderij star poldrugo
leto. “Bilo je nekega dne,
ko me je mati držala v naročju.
Odprla je okno in v daljavi sem
zagledal nekaj posebnega, ne-
ke vrste lesketajočo se svetlo-
bo. Mamo sem vprašal, kaj je
to. Odgovorila mi je murje”.
Tako se Deziderij Švara spo-
minja prvega stika z morjem,
pardon, murjem, kot mu pra-
vijo v Ricmanjih. Morje je
umetnika spremljalo vse nje-
govo življenje, doma in v tuji-
ni. Postalo je osišče njegovega
likovnega izražanja, pa čeprav
je v svoji karieri obravnaval tu-
di druge vsebine. Teh se je lotil
z različnimi upodobitvenimi
pristopi, od figrativnega do ab-
strakcijskega oprijema.
V Tržaškem knjižnem središču
so do 19. maja na ogled ravno
te njegove morske krajine, ki
sestavljajo razstavo z naslovom
Marine. Postavitev so odprli v
B petek, 28. aprila, in umetnik sišteje v čast dejstvo, da so nje-gova dela prva, ki tvorijo za-
ključeno razstavo
v prostorih Sre-
dišča na Oberdan-
kovem trgu v
Trstu, odkar je
TKS začelo svojo
dejavnost pred
dvema letoma.
Pomen lokacije,
ki lahko postane
prikupna in pri-
jazna za sloven-
sko umetniško
sceno sredi Trsta,
je poudarila tudi
umetnostna kri-
tičarka Jasna Mer-
ku', ki je Švaro in
njegov opus pred-
stavila občinstvu.
Izpostavila je, da
je umetnik v razstavljenih de-
lih, ki zaobjemajo zadnja
ustvarjalna leta, še enkrat po-
trdil svojo privrženost oljnemu
slikarstvu. Tonski prehodi so s
to tehniko še bolj zahtevni,
Švara pa jih izvrstno izvaja.
Nežna sinjina obzorja v neka-
terih slikah, ki se ob sončnih
zatonih v drugih delih
razplamti v požar
močnih rumeno-rdečih
kromatskih izbir, navi-
dezno ohranja neko vi-
zualno geometrijsko ko-
herenco. A jo nato pre-
sega. Umetnik preko
sveta narave zrcali svoj
notranji svet, meni Mer-
kujeva. Za Deziderija
Švaro je morje potemta-
kem prostor, kjer se
umiri, kjer začuti vesol-
je. Je pojem neomejene-
ga, svobode in vabljive
neskončnosti. Je ekstaza, kjer
se materija preobliči v duhov-
nost.
List slovenskih vernikov v župniji sv. Jerneja
Izšla je Naša beseda
  a Opčinah je nekaj dni
pred Veliko nočjo kot
vsako leto (že petintride-
setič) izšla Naša beseda, list slo-
venskih vernikov v župniji sv. Jer-
neja na Opčinah, pri Banih in na
Ferlugih.
Letošnjo platnico bogati slika
mozaika patra Marka Ivana Rup-
nika “Glejte, Božje Jagnje, ki odv-
zema greh sveta” (Jn 1, 29), ki že
nekaj mesecev krasi krstni ka-
men v openski župnijski cerkvi.
O mozaiku, ki bogati opensko
cerkev, lahko v Naši besedi pre-
beremo prispevek, ki ga je napi-
sala Bruna Cijak. Andrej Štekar pa
je pisal o upodobitvah sv. Janeza
Krstnika.
Naša beseda se začenja z raz-
mišljanjem župnika Franca Poha-
jača o pomenu spovedi, nadaljuje
pa se s prispevki z različnih po-
dročij.
Njeno jedro so vsekakor prispev-
N ki o različnih društvih, ki deluje-jo na Opčinah, in raznoraznihpobudah, ki so se vrstile skozi le-
to. Med temi velja omeniti
Društvo Finžarjev dom, MeCPZ
sv. Jernej, MKS Stane Malič, pev-
ski zbor Veselo pomlad, Sloven-
sko zamejsko skavtsko organiza-
cijo, Sklad Mitja Čuk, numizma-
tično društvo Valvasor, šahovski
krožek, glasbeno skupino Love
Guns idr.; med pobudami pa pre-
davanja, ki jih organizira Društvo
Finžgarjev dom, in predavanja
Jožeta Bajzka, ki jih organizira
openska župnija.
Drago Štoka se je spomnil nedav-
no preminulega nekdanjega slo-
venskega ministra Petra Venclja,
ki je veliko pripomogel k restavri-
ranju knjig iz župnijskega arhiva;
Pavel Vidau pa na Ludvika Ficka,
sovaščana od Banov, ki ga je
življenjska pot prisilila, da se je
po vojni z družino preselil na
Norveško, kjer je delal kot korek-
tor za norveški leksikon, vedno
pa se je rad vračal v domači kraj
in poklepetal s prijatelji iz
otroštva. Zapis osvetljuje zanimi-
vo življenje in osebnost premalo
poznanega Banovca.
Župnik Franc Pohajač je počastil
petdesetletnico ustanovitve
Društva Finžgarjev dom s tem, da
je združil nekaj zapisov izpred
petdesetih let.
V publikaciji najdemo tudi nekaj
pesmi, ki sta jih napisali Majda
Artač Sturman in Srečka Černe
Artač, in nekaj intervjujev: Ro-
bert Petaros je intervjuval Zorana
Sosiča, Majda Artač Sturman pa
Stanko Sosič, predsednico
društva Sklad Mitja Čuk.
Naša beseda vsebuje tudi govor,
ki ga je imel Igor Pavel MerkĚ na
tradicionalnem božičnem kon-
certu v openski župnijski cerkvi,
in govor Jerneja Ščeka z openske
Prešernove proslave.
Na koncu publikacije je, kot vsa-
ko leto, Berta Vremec uredila Za-
kramentalno sliko župnije sv. Jer-
neja in rubriko Naši najstarejši
župljani. Sledi še Banovska kro-
nika, ki jo ureja Pavel Vidau.
Našo besedo je tudi tokrat izdala
župnija sv. Jerneja apostola na
Opčinah, založila pa sta jo
Društvo Finžgarjev dom in za-
ložba Mladika. Vsekakor je to pu-
blikacija, ki jo je vredno prebrati,
saj zvesto beleži dogajanje in kul-
turno prizadevanje naših rojakov
skozi celo leto v kraški vasici...
Urška Petaros
Ob izgubi 
dr. ALOJZA
TULA
se iskreno zahvaljujemo
vsem, ki ste ga pospremili
na zadnji poti in
počastili njegov spomin. 
SVOJCI
  edem let po prerani smrti
goriške radiotelevizijske
ustvarjalke Mirjam Koren so
v avditoriju tržaškega sedeža RAI
predstavili film Zemlja brez
države, ki ga je realizirala v Rimu
bivajoča Repenka Katja Colja.
Njen enourni - napol antropo-
loški, napol avtobiografski - fil-
mski zapis je nastal v produkciji
Pianeta Zero v okviru natečaja, ki
ga je deželni sedež RAI razpisal
skupno s Kinoateljejem, Sloven-
skim klubom, Skupino-Gruppo
85 za “ustvarjalno” obeležitev
spomina nekdanje odgovorne
urednice slovenskega program-
skega oddelka RAI v Trstu. Med
številnimi udeleženci so bili tudi
režiser Marko Sosič, Aleš Dokto-
rič, Poljanka Dolhar in Patrizia
Vascotto v imenu partnerjev
omenjenega natečaja ter Marija
Brecelj za deželno RAI, ki je vodila
predstavitev.
S Pred projekcijo je spregovoril rav-natelj deželnega sedeža RAI Gui-do Corso, med gosti je bila tudi
nekdanja odgovorna tržaškega
italijanskega programa RAI in
Mirjamina prijateljica Paola
Spinelli. Njena dolgoletna ko-
legica in prijateljica Ivana Su-
hadolc je orisala hvalevredno
pobudo sester Silvane in Marte
Koren, ki sta podarili velik del
Mirjamine knjižnice goriški
državni knjižnici in podružnici
NŠK Damir Feigel ter preko le-
te še goriški mediateki Ugo Ca-
siraghi in Slovenski kinoteki.
Gre za nad 1.500 knjig bogat
knjižnični fond, ki odraža in-
telektualno radovednost in
širino strastne bralke. Ne le
strokovna literatura iz sveta
umetnosti, spektakla, glasbe,
sociologije (diplomirala je v Tren-
tu), filma (bila je med prvimi čla-
ni Kinoateljeja), zgodovine,
manjšin, ampak tudi kla-
siki pripovedništva, poe-
zije in gledališča v slo-
venščini, italijanščini in
srbohrvaščini, ki jih je
zbrala skupaj z možem,
srbskim režiserjem Vu-
kom Babićem. Kot sta
ugotovili Giuliana De Simone iz
goriške državne knjižnice in Mar-
tina Humar iz NŠK (prisotna na
predstavitvi), gre za svojsko in
dragoceno ponudbo, ki bo ned-
vomno obogatila omenjene
knjižnice in na voljo vsem, ki jih
zanimajo tovrstne teme. Iz Ca-
gliarija je prišla njena prijateljica
iz tridentinskih let in pohodov v
Julijcih Clara Poddighe.
Sledila je projekcija občuteno po-
snetega igranega dokumentarca,
v katerem nastopajo lepi kraški
pejsaži skozi razne letne čase, a tu-
di bližnje morje in mesto, skozi
nostalgičen, a vendarle izzivalen
pogled daleč živeče avtorice. Zla-
sti spregovorijo glasovi več rodov,
mlajših in starejših Repencev, ki
vsak po svoje gleda na življenje,
na tej posebni “zemlji brez
države”, ob meji in meji
navkljub, kjer se vse meša,
sodobnost s prvinskostjo,
jezik z zgodovino, izkušnja
z nemirom, resignacija z
bojevitostjo...
Pravi Katja Colja, ki šteje
Mirjam Koren za svojo
“profesionalno mamo”
(skupaj še z Natašo Sosič),
ko je še delala na RAI v
Trstu: “Ko sem odšla živet v
Rim, sem se z Mirjam
večkrat pogovarjala o svo-
jem odnosu do lastnih ko-
renin. Zamisel o dokumen-
tarcu je nastala iz najinih klepe-
tov: kako bi bilo lepo, da bi s sliko
pokazala, kaj sem kot otrok
doživljala na Krasu, kaj sem pu-
stila, ko sem odšla, in kaj najdem,
ko se vračam domov”.
S svojo kamero je ujela zanimive
zgodbe, slike iz vsakdana, odkri-
tosrčne odgovore, dediščino od-
mirajoče in klice nove kulture, ki
jih z neposrednostjo izpovejo do-
mačini Erik Briščak, Aleš Grilanc,
Marija Guštin, Maruška Guštin,
Milko Križman, Haron Marucelli
in Ninko Škabar. Lepo zmontira-
no pripoved spremljajo arhivski
črno-beli vložki iz NOB, povojnih
veselic in plesov, prve Kraške oh-
ceti. Sugestivno glasbeno kuliso
bogatijo tudi ubrani glasovi
moškega pevskega zbora Kraški
dom pod vodstvom Vesne
Guštin.
Film po scenariju in režiji Katje
Colja bo na sporedu Rai 3 Bis v
nedeljo, 7. maja, in četrtek, 11.
maja, po slovenskem tv dnevni-
ku.
Davorin Devetak
Predstavili tudi knjižnični fond Mirjam Koren  
Filmski poklon Katje Colja
“Zemlja brez države”
Mirjam Koren (foto JMP)
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
z velikim veseljem vabi na
“zmešano lep” koncert mladinskih zborov
BODIMO PRIJATELJI
S privlačnim sporedom pesmi in priredb se bo predstavil
(Z)Mešani zbor Škofijske klasične gimnazije
iz Šentvida pri Ljubljani,
ki ga vodi Helena Fojkar Zupančič,
v pozdrav bosta zapela 
DPZ Igo Gruden in Fantovski zbor Devin-Nabrežina,
ki ju bodi Mirko Ferlan
Koncert bo v Kulturnem domu v Trstu 
v nedeljo, 7. maja 2017, ob 20. uri
Foto JMP
Aktualno4. maja 201712
  ipavski priimek Merku je zelo dobro
raziskan, kar ne preseneča, saj je bil
najbolj znani Merku verjetno naj-
večji slovenski jezikoslo-
vec doslej. Svojega priimka
se je lotil z obema metoda-
ma, ki sta nujni za pravil-
no razlago vsakega priim-
ka: zgodovinsko (rodo-
slovno) in jezikovno.
Gre za izjemno redek prii-
mek, izvorno vipavski, na-
tančneje izvorno žabeljski.
Nastal je namreč v Velikih
Žabljah. Žal je priimek v
Sloveniji praktično izumrl.
Ostalo pa je nekaj Mer-
kljev. Gre za zapis istega
priimka, ki je nastal v dru-
gi polovici 19. stoletja in
njih potomce najdemo še
danes. V Sloveniji jih živi še 32, večinoma
na Goriškem. Zaradi drugačnega zapisa so
tudi ljudje začeli priimku govoriti Merkel
in ne več Merku. Po domače se reče pri Mer-
kelčevih.
Preden je prišlo do te spremembe v zapisu,
pa so kar štirje otroci iz družine pri Palac-
kovih odšli v Trst. S seboj so ponesli prii-
mek Merku, kjer živi še danes. Eden od
njih, Jožef Merku (1855), ki ga bolj pozna-
mo kot Josipa, je imel sina Josipa Merkuja
(1896-1984), zgodovinarja. Vnuk je bil vse-
stranski znanstvenik in skladatelj akademik
Pavle Merku (1927-2014), pravnukinja pa
ilustratorka Ja-
sna Merku
(1958). Če se
omejimo samo
na znane Mer-
kuje, ki jih
omenja sloven-
ska wikipedija.
Priimek je na-
stal iz nemške
sposojenke mer-
kati, ki se še da-
nes na Vipav-
skem uporablja
v pomeni opazovati, paziti ali pazljivo gle-
dati. V nemščini sicer beseda merken po-
meni opazovati.
V drugi polovici 15. stoletja, ko so po Vi-
pavskem večkrat plenili Turki. Kriški kapu-
cini na hribu niso videli dobro proti vzho-
du, od koder so prihajale turške čete, zato
so za to nalogo zadolžili vaščane v bližnjih
Velikih Žabljah. Na odlični razgledni točki
na koncu vasi je to nalogo prevzela hiša, od
koder so nato “merkali”, kdaj se bodo po-
javil roparji. V tistem času so vaščani že
imeli svoje priimke, kljub temu pa so lahko
hitro dobili tudi nove priimke, posebej, če
so se kam izselili. To se je zgodilo tudi v
našem primeru. Pred letom 1500 je nastal
priimek Merku, ki so ga imeli prebivalci
hiše na kraju vasi.
Leta 1800 so v Žabljah živele štiri družine
Merku. Vse izvirajo iz istega prednika, kar
pa še ni raziskano. Glede na ugotovitve Pa-
vleta Merkuja so vsi iz iste hiše na robu vasi,
kjer se je že takrat reklo Pri Polackovih. Iz
ene od teh štirih
hiš so tako predni-
ki Pavleta Merkuja,
iz druge urednika
Jurija Paljka, ki
ima tudi prednike
s tem priimkom, iz
tretje pa je Rafael
Merkelj, korenika iz Velikih Žabelj, ki je fe-
bruarja 2017 praznoval 104. rojstni dan. Ob
zadnjem rojstnem dnevu je načitani Mer-
kelj razkril svoj slog življenja: “Preprosta
hrana, nič tobaka in kakšen glaž vina”. Po
podatkih wikipedije so od njega starejši sa-
mo dva Sloven-
ca in šest Slo-
venk. Ni pa edi-
ni stoletnik v
družini, saj je
“stotko” prese-
gla tudi njegova
sestra. Čeprav so tudi mnogi velikožabeljski
Merkuji in Merklji dosegali visoke starosti,
pa je pri omejenemu 104-letniku gene ver-
jetno dala njegova mama Elizabeta Bat
(1883-1980).
Čeprav na tem mestu opisujemo raziskave
predvsem primorskih priimkov in primor-
skih rodovnikov, pa naj za vsak primer ven-
darle z vso gotovostjo zatrdimo, da nemška
kanclerka Angela Merkel nima prav nobene
zveze z Merkuji in Merklji iz Velikih Žabelj.
Naj omenimo še, zakaj je Pavle Merku svoj
priimek zapisoval s krativcem (Merku'), ne
pa z ostrivcem (Merkú). Akademik je nekje
tudi javno zapisal, da gre za družinsko tra-
dicijo, ki jo spoštuje, čeprav današnji pra-
vopis meni drugače. Razlog pa je preprost,
da predvsem Italijani njegov priimek pre-
berejo z naglasom na zadnjem zlogu.
V
VIPAVSKI PRIIMKI (37)
MERKU
Pogled iz Velikih Žabelj proti Vipavskem Križu, ki so ga imeli pred seboj tudi
merklji, ki so merkali in zato dobili priimek Merku.
Merkujevi so po odhodu večine družine v svet postali Merkelj. Anton je bil Pavletov
praded. Knjigo hrani Škofijski arhiv Koper.
Predniki Rafaela Merklja iz konca 18. stoletja. Knjigo hrani Škofijski arhiv Koper.
Tino
 M
a
m
ić
Vpis rojstva Rafaela Merklja v družinski knjigi.
Slovenija 4. maja 2017 13
Proslavljanja Dneva upora proti okupatorju temeljila na spornih dogodkih
Cerkev še vedno prepoveduje
uradna romanja v Medžugorje
  ed pomembnimi do-
godki v prejšnjih dneh
je bilo zaznamovanje in
oživljanje spomina na 27. april, ker
naj bi bila na ta dan leta 1941 usta-
novljena Osvobodilna fronta slo-
venskega naroda. Omenjeni dan
in letnica že daljši čas veljata kot
Dan upora proti okupatorju. Toda,
kaj se v povezavi z Osvobodilno
fronto in 27. aprilom, dnevom nje-
ne domnevne ustanovitve, dogaja
v Sloveniji?
O Osvobodilni fronti in njenih
ustanoviteljih (tvorcih) ni na voljo
nobenega dokumenta, listine, to-
rej dokaza, da naj bi bila ustano-
vljena 26. ali 27. aprila
1941, v vili Josipa Vidmar-
ja, znanega kulturnika in
udeleženca ustanovnega
sestanka. Pač pa je ugoto-
vljeno, da je bila v enem
od obravnavanih april-
skih dni ustanovljena t. i.
Protiimperialistična fron-
ta, s katero je tedanja po-
litična levica pod vod-
stvom komunistov
izražala pomoč in solidar-
nost, pa tudi zvestobo
Sovjetski zvezi, ki je bila v
aprilu leta 1941 še tesna
zaveznica Hitlerjeve
Nemčije. Uradno se to dejstvo ko-
maj kdaj in zelo previdno omenja,
in tudi letos se je dogajalo enako.
V Trbovljah, kjer je bila državna
proslava Dneva upora proti oku-
patorju, se domnevno še mnogi
spominjajo, da so v tem sloven-
skem rudarskem središču domači
politiki in privrženci levice ter agi-
tatorji nacistične Nemčije skupaj
proslavljali tedanji 1. maj, delavski
praznik.
Slavnostni govorec na letošnji
državni proslavi Dneva upora pro-
ti okupatorju je bil dr. Milan
Brglez, predsednik parlamenta.
Izrekel je nekaj pomenljivih misli,
denimo, “da nam svoboda ni bila
dana, ampak da je bila izbojeva-
na”. Pa, “ko svoboda je, je treba
M zanjo sprejeti tudi odgovornost”.Pohvalil je delovanje krščanskoopredeljenega Edvarda Kocbeka v
slovenskem odporništvu, omenil
povojne poboje in jih obžaloval ter
opozoril na nujnost spoštovanja in
upoštevanja človekovih pravic.
Predsednik države Borut Pahor, ki
je prebivalce 27. aprila povabil v
predsedniško palačo, pa je v nago-
voru Slovence pozval k spravi, pre-
magovanju preteklosti, saj so
zločini revolucionarjev in protire-
volucionarjev, vključno s povojni-
mi poboji, v naši kolektivni zavesti
pustili močno sled.
Žal pa se je v svoji praznični posla-
nici najbolj sprenevedal predsed-
nik vlade, dr. Miro Cerar. Po nje-
govem “je upor Slovencev in Slo-
venk proti okupatorju pomenil tu-
di temelj ustanovitvi naše samo-
stojne države, pa preživetje sloven-
stva”. V ugovoru zoper takšne
trditve so kritiki poudarjali, da je
vodstvo revolucije zahtevalo in tu-
di doseglo ustanovitev nove
države, vendar Jugoslavije, ne pa
morda samostojne slovenske
države. O tej so posamezniki lahko
samo šepetali.
Sicer sta 1. in 2. maj, zaznamovana
kot praznika dela, bolj turobno kot
pa sproščeno in veselo potekala.
Največ pozornosti so sindikati tudi
letos namenili prvomajskemu
srečanju na Rožniku v Ljubljani,
kjer je med govorniki tudi letos bil
za mnoge sporni ljubljanski župan
Zoran Janković. Odgovorna ured-
nica Delavske enotnosti, glasila
Zveze svobodnih sindikatov Slo-
venije, Mojca Matoz, je v uvodni-
ku praznične številke nekoliko iro-
nično, a tudi resnično in kritično
zapisala naslednje: “Trgovke bodo
tudi v dneh okoli prvega maja de-
lale in nam z nasmehom tudi za
praznik prodajale kruh: policisti
nas bodo, tudi sami nejevoljni in
utrujeni, preverjali na meji; vozni-
ki avtobusov, sami naveličani, nas
bodo vabili, naj še malo potrpimo
za prečkanje meje; zdravniki pa
bodo
dežurali.
Delali bodo
tudi gasilci,
po večini
zelo slabo
plačani, in
preutrujeni
turistično-
gostinski
delavci,
mnogi var-
nostniki,
cestni de-
lavci”. V kri-
tiki razmer
je Mojci
Matoz pritrdila Mojca Inkret, pred-
sednica Delavske zveze SDS, ki je
v pogovoru za tednik Demokracija
dejala naslednje: “Med našimi
državljani prevladujejo malodušje,
razočaranje in vdanost v usodo.
Predstavljajte si, da delate več kot
40 let, garate, na stara leta pa vaše
dolgoletno garaško delo ni vredno
toliko, da bi prejeli pokojnino, do-
stojno za preživetje. Ljudje, ki so
gradili to našo mlado in lepo do-
movino, so oropani dostojanstva
in pravic”.
V isti sklop ugotovitev in raz-
mišljanj o razmerah v Sloveniji,
kot sem jih ocenil in zapisal, spada
tudi sporočilo dobrodelne organi-
zacije Karitas, “da je v letu 2016 v
celotni mreži Karitas, upoštevaje
tudi pošiljke hrane iz zalog EU, po-
magala 36.270 osebam po vseh
slovenskih krajih. Dodati pa je se-
veda treba tudi pomoč potrebnim,
ki jo zbira in razdeljuje druga do-
brodelna in človekoljubna organi-
zacija, Rdeči križ Slovenije. Ugoto-
vili so, da v Sloveniji že skoraj
400.000 prebivalcev živi v revščini
in pomanjkanju”.
Prav v teh dneh pa je slovenska Ka-
ritas že deveto leto zapored začela
novo vseslovensko dobrodelno ak-
cijo, z naslovom Pomagajmo
preživeti.
Velik del slovenske javnosti, zlasti
vernih ljudi, zagotovo zanima sta-
lišče Vatikana o Medžugorju, kjer
naj bi se prikazovala Marija. Kot je
v tedniku Družina v odgovoru ne-
ki bralki pojasnil msgr. Metod Pi-
rih, Sveti sedež katoličanom ne
prepoveduje romanj v Medžugor-
je, prepovedana so le uradna ro-
manja. Med Lurdom in Fatimo je
namreč ta razlika, da je Cerkev Ma-
rijina prikazovanja na prvih dveh
krajih potrdila za resnična in pri-
stna, o Medžugorju pa se še ni izre-
kla in odločila. V Medžugorju se
zdaj nahaja posebni odposlanec
papeža Frančiška, nadškof Henryk
Hoser iz Varšave. On je povedal,
da je prišel v Medžugorje zgolj za-
radi pastoralne oskrbe romarjev,
ne pa ugotavljat pristnosti Mariji-
nih prikazovanj. Glede teh prika-
zovanj meni, “da to še ni končana
zgodba, da se preiskava Cerkve na-
daljuje in da bo kmalu povedala
svoje mnenje. Cerkev ima za seboj
dva tisoč let izkušenj, ki obsegajo
tudi podobne primere, kakršen je
v Medžugorju, in bo na koncu go-
tovo našla za vse zadovoljivo
rešitev”.
In še naslednja pomembna novica
iz Slovenije. Arbitražno sodišče v
Haagu je sporočilo, da je končalo
obravnavo za določitev meje med
Slovenijo in Hrvaško. Svojo
odločitev bo objavilo v prihodnjih
mesecih.
Marijan Drobež
Ajdovsko podjetje se vse bolj uveljavlja
Pipistrel v partnerstvo z Uberjem pri
razvoju električnega letalnika
  jdovski proizvajalec letal
Pipistrel je z ameriškim
Uberjem, ki upravlja apli-
kacijo za naročanje prevozov,
sklenil partnerstvo pri razvoju
električnega letalnika z nav-
pičnim poletanjem za namene
prevozov v velemestih. Skupni
cilj podjetij Uber in Pipistrel je,
da bi prva demonstracijska plo-
vila poletela do leta 2020.
"Ponosen in navdušen sem, da
je Uber prepoznal naše znanje,
izkušnje in vodilni položaj na
področju električnega letalstva.
To partnerstvo označuje začetek
zanimive poti proti popolnoma
novim načinom potovanja, ki
uporabnikom ne bodo prihrani-
li samo časa, temveč bodo
predvsem prijaznejši do okolja,
" je ob sklenitvi partnerstva de-
jal direktor Pipistrela Ivo Bosca-
rol.
Pogodba z Uberjem predvideva
obsežen razvoj električnih plovil
VTOL (Vertical Take Off and
Landing - zračna plovila z nav-
pičnim vzletanjem in pristajan-
jem), so sporočili iz Pipistrela. S
A tem želijo izpolniti svoje poslan-stvo, to je zagotovitev varnega inzanesljivega prevoza vsem svo-
jim strankam, ne glede na to, kje
se nahajajo.
Cilj partnerstva je uporabnikom
bodočega omrežja, ki so ga poi-
menovali Uber Elevate Network,
omogočiti, da bodo lahko na-
ročili prevoz s Pipistrelovim
VTOL plovilom, so še pojasnili.
Uber namreč načrtuje vzpostavi-
tev stalno delujočega omrežja
električnih VTOL plovil za oseb-
ni transport in dostavo v vele-
mestih.
Pipistrel bo razvil letala za krajše
razdalje znotraj mestnega pro-
meta na podlagi specifikacij
zmogljivosti VTOL, Uber pa bo
sodeloval pri razvoju program-
ske in strojne opreme za nadzor
zračnega prostora in upravljanje
plovil VTOL znotraj mreže ter
zagotovil vmesnik, ki bo omo-
gočal povezavo s kontrolorji
zračnega prostora, še pojasnjuje-
jo v Pipistrelu.
"Pipistrel je edino podjetje na
svetu, ki danes serijsko izdeluje
in prodaja električna letala. Z
novo tovarno, ki bo povečala nji-
hove proizvodne zmogljivosti,
so pomemben partner, ki bo
omogočil, da Uberjeva mreža
plovil VTOL postane realnost, "
je ob podpisu partnerske pogod-
be povedal direktor letalskega
inženiringa Uber Mark Moore.
Ajdovsko visokotehnološko pod-
jetje, ki je lani s kitajsko družbo
Sino sklenilo 350 milijonov
evrov vredno partnerstvo na po-
dročju letalstva in tako vstopilo
v novo obdobje razvoja, je
usmerjeno v razvoj električnih
pogonov in drugih tehnologij za
trajnostno mobilnost v letalstvu.
V okviru projekta Hipstair je Pi-
pistrel skupaj z mednarodnimi
partnerji, med katerimi je
nemški velikan Siemens, razvil
hibridno električni pogonski
sklop za letala. V sodelovanju z
nemškim nacionalnim inštitu-
tom za letalske in vesoljske teh-
nologije DLR pa je Pipistrel na-
redil hibridno letalo s tehnolo-
gijo vodikovih celic, ki je lani je-
seni prvič poletelo z letališča v
Stuttgartu.
Boscarol je že večkrat izpostavil
tudi svojo vizijo množične upo-
rabe letalnikov na električni po-
gon pri vsakodnevnih prevozih
v velemestih.
Obisk veleposlanika Republike Italije, g.
Paola Trichila v Novi Gorici
Novogoriški župan Matej Arčon je 20. aprila, v mestni hiši sprejel
veleposlanika Republike Italije Paola Trichila. Veleposlanika je
spremljala generalna konzulka v Kopru Iva Palmieri. Veleposlanik
je pohvalil čezmejno sodelovanje med Novo Gorico in Gorico.
Izpostavil je zlasti odmevnejše dogodke zadnjega leta, in sicer:
- organizacijo druge plenarne seje Skupnega odbora Slovenija-
Furlanija - Julijska krajina,
- obisk Vlade Republike Slovenije, na kateri je sodeloval tudi župan
Občine Gorica,
- svečano odprtje spomenika v Doberdobu, kateremu je
prisostvoval predsednik Republike Italije,
- vzpostavitev in delovanje EZTS GO,
- aktivnosti za skupno prijavo pridobitve naziva Evropska prestolnica
kulture 2025, ki jo Nova Gorica pripravlja skupaj z Občino Gorica.
Veleposlaništvo podpira čezmejne aktivnosti in je naklonjeno
tovrstnemu sodelovanju. Ponudilo je svojo pomoč oziroma vso
podporo pri morebitnih projektih, ki temeljijo na razvijanju in
poglabljanju medsebojnih odnosov ter poznanstev.
Po sprejemu si je delegacija skupaj z direktorico Gospodarske
zbornice Slovenije, Območne zbornice za severno Primorsko, gospo
Nevenko Volk Rožiče ter direktorjem podjetja Ilmest d. o. o.,
gospodom Dariom Pericem ogledala proizvodni proces v podjetju
Ilmest. Program se je nadaljeval na sedežu GZS, kjer je bilo
organizirano srečanje z gospodarstveniki, namenjeno izmenjavi
informacij o slovenskem gospodarstvu, s posebnim poudarkom
na ekonomskih, tržnih in finančnih vidikih, ki se neposredno
navezujejo na italijanske podjetnik, prisotne v Sloveniji.
Čez 60 let naj bi bilo prebivalcev Slovenije
manj kot danes, starejših pa več
Glede na projekcije prebivalstva 2015 naj bi imela Slovenija leta
2080 približno 1.940.000 prebivalcev. Tedaj naj bi se v državo
priselilo 2400 več prebivalcev, kot se jih bo iz nje odselilo. To je
skoraj petkrat toliko, kot je znašal selitveni prirast Slovenije s tujino
leta 2015, so sporočili iz državnega statističnega urada.
Glede na rezultate projekcij prebivalstva 2015, ki so nastale v
sodelovanju med evropskim statističnim uradom Eurostat in
nacionalnimi statističnimi uradi za vse članice EU in Norveško, naj
bi se prebivalstvo Slovenije povečevalo do približno leta 2025 na
približno 2.083.000. Nato naj bi njihovo število začelo počasi
padati. Država naj bi imela 1. januarja 2080 1.938.000
prebivalcev, kar je šest odstotkov manj kot leta 2015.
V prihodnosti naj bi se celotna stopnja rodnosti v Sloveniji večinoma
enakomerno dvigala in leta 2080 dosegla stopnjo 1,85.
Pričakovano trajanje življenja ob
rojstvu se bo daljšalo in dečki,
rojeni v Sloveniji leta 2080,
bodo lahko pričakovali, da bodo
živeli 87 let, deklice pa več kot
91 let.
V naslednjih 65 letih naj bi se
zelo pomembno spremenila
starostna sestava prebivalstva.
Leta 2015 so stari 65 ali več
predstavljali 17,9 odstotka
prebivalstva, leta 2057 naj bil
bilo v tej starostni skupini skoraj
31 odstotkov, leta 2080 pa
nekaj manj kot 29 odstotkov
prebivalcev.
Delež mlajših od 15 let se bo
predvidoma nekaj let še
nekoliko zviševal, nato naj bi začel upadati in čez približno 20 let
dosegel minimum na ravni približno 13,4 odstotka. Sledila naj bi
počasna rast tega deleža in leta 2080 naj bi bilo otrok med
prebivalci 15,7 odstotka.
Projekcije prebivalstva so poskus napovedi prihodnjega
demografskega razvoja na nekem območju. Ker so sestavljene iz
vrste predpostavk, ki so pogosto zelo negotove, so le eden od
možnih scenarijev za prihodnost, so zapisali na statističnem uradu.
Omenjene projekcije prebivalstva temeljijo na predpostavkah o
rodnosti, umrljivosti in meddržavnih selitvah. Najbolj negotove so
predpostavke o selitvah, saj so te v veliki meri odvisne od
gospodarskih in političnih razmer in jih je zelo težko napovedovati.
V te projekcije prebivalstva je nemogoče zajeti kratkoročne
spremembe na posameznih demografskih področjih in prav tako
ni mogoče v celoti zajeti vseh morebitnih demografskih posledic
burnih dogajanj zadnjih let, denimo, gospodarske krize in
množičnega prihoda migrantov v Evropo.
Tudi tokratne projekcije prebivalstva temeljijo na predvidevanjih,
da se bodo socioekonomske razlike med državami, vključenimi v
pripravo projekcij, v daljšem obdobju zmanjšale. To pomeni, da si
bodo vse države po demografskih značilnostih sčasoma čedalje
bolj podobne.
Kratke
Aktualno4. maja 201714
NATUROPATSKI NASVETI (151)Erika Brajnik
Kako se črevesna mikrobiota
spreminja skozi življenje
V človeškem telesu imamo veliko mikroorga-
nizmov, predvsem na koži in telesnih sluzeh,
najpomembnejši pa je kompleks mikroorga-
nizmov v črevesju, imenovan mikrobiota. Čre-
vesna mikrobiota vsebuje približno 100 trilijo-
nov mikroorganizmov,
ki so se skozi stoletja
razvili z nami. Sedaj tu-
di vemo, da so oni naj-
pomembnejši v našem
telesu.
Ti mikroorganizmi so
nujno potrebni za naše
preživetje. V našem or-
ganizmu se nahajajo
biološke skupine, ki so-
delujejo med seboj, za-
to bi morali koncept
človeškega telesa v tej
luči drugače obravnavati.
Te milijarde mikroorganizmov neposredno
vplivajo na naše zdravje in naše bolezni.
Težko je opazovati in preučevati črevesno mi-
krobioto, saj slednja predstavlja kompleksen,
fleksibilen sistem, ki se odziva na okolje in se
skozi življenje spreminja, o čemer pričajo šte-
vilne študije.
Črevesna mikrobiota se je evolucijsko razvila
skupaj z nami in se spreminja gleda na to, kako
jo hranimo. Znanstvene raziskave so pokazale,
da se črevesna mikroflora korenito spreminja
pri mesojedih ali rastlinojedih živalih. Enako
hitro se spremeni v našem črevesju, ko spreme-
nimo prehranjevalni režim. Skratka, naš
življenjski stil izrazito vpliva na črevesno mi-
krobioto.
Izvedenih je bilo nešteto raziskav, ki potrjujejo
dejstvo, da se črevesna mikrobiota bolj spre-
minja pri ljudeh,
ki živijo v indu-
strializiranem sve-
tu, kjer je prehra-
na vezana na bele
sladkorje in
maščobe, kot pri
tistih, ki živijo v
naseljih sredi
ničesar, kjer so vir
prehrane predv-
sem zelenjavno-
sadna živila. Pri
industrializirane-
mu človeku najdemo v njegovi mikrobioti en-
cime, ki razkrajajo sladkorje, pri drugih skupi-
nah ljudi, ki živijo v naravi, pa so prisotni mi-
kronutrienti, ki favorizirajo fermentacijo ra-
stlinskih polisaharidov.
Tako razliko so raziskovalci našli pri prebival-
cih v mestnih naseljih Rusije ali pa na podežel-
ju. Tako so znanstveniki pomislili, da bi lahko
mikrobiota podeželskih ljudi služila za presadi-
tev v boju proti boleznim mestnih ljudi.
www. saeka. si
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (57) Mariza Perat
Milostna podoba
Kot že omenjeno, so ljudje na Trsatu, pa tudi
v drugih krajih, kar naprej žalovali, ko naza-
reške hišice ni bilo več med njimi. Začeli so
zato romati v Loreto, da bi tako bili v bližini
Marijine hišice, katero so tako radi obiskovali,
ko je še stala na Trsatu. Ob enem teh romanj
se je v Loretu, na poti iz
Avignona v Rim, ustavil pa-
pež Urban V.  (1362-1370).
Iskrena pobožnost
hrvaških in slovenskih ro-
marjev, kateri je bil priča,
ga je globoko prevzela.
Knez Frankopan je tedaj sv.
očeta zaprosil, naj bi trsat-
skim romarjem namenil
nekaj, kar bi njihovo žalost
zaradi izgube nazareške
hišice nekoliko ublažilo.
Sveti oče je tedaj sklenil, da
bo trsatskemu svetišču po-
klonil dragoceno podobo
Matere Božje.
Podoba, triptih, je naslikana na deski iz cedro-
vega lesa. V sredini je Marija z Detetom. Njen
obraz je izredno lep, prav tako obraz Deteta.
Ob Mariji so še štiri slike: na desni oznanjenje
nadangela Gabrijela ter sv. Jernej z dvema dia-
konoma, na levi Jezus na križu z Marijo in sv.
Janezom Evangelistom ter sv. Pavel z dvema
diakonoma.
Sliko, ki je v Rimu bila v velikih časteh in jo je
papež Urban pripisoval avangelistu sv. Luku,
je trsatskemu svetišču sv. oče poklonil leta
1367.
Romarjem se je podoba zelo
priljubila. Kmalu so tudi ugoto-
vili, da jim preko nje nebeška
Mati deli prav posebne milosti,
zaradi česar so podobo imeno-
vali “Slika Matere Milosti”.
Število romarjev se je zdaj na
Trsatu še pomnožilo. Glas o po-
sebnih milostih, ki so jih ro-
marji tu bili deležni, je dospel
tudi do kardinala Gregorija Bar-
bariga, škofa v Veroni. Ker se je
o tem hotel sam prepričati, je
23. marca 1709 obiskal Trsat.
Ob pogledu na dragoceno Ma-
rijino podobo in na globoko in iskreno po-
božnost vernikov, je frančiškanom predlagal,
da bi Marijo in Jezusa kronali, kar so ti z veli-
kim veseljem in hvaležnostjo sprejeli.
Kroni sta bili izddelani v Rimu in kmalu nato
poslani škofu Barbarigu, s
prošnjo, da bi podobo trsatske
Matere Božje okronal sam. Zaradi
kuge, ki se je v tistem času poja-
vila, pa je škofov odhod na Trsat
bi onemogočen. Škof Barbarigo
je zato kroni poslal senjskemu
škofu in ga zaprosil, naj bi on
izvršil kronanje. Škof pa mu za-
radi bolezni ni mogel ustreči in
tako je obred kronanja opravil
novomeški prošt in pomožni
škof, msgr. Frančišek Marotti.
Slovesnost kronanja je potekala
8., 9. in 10. septembra 1715. Trsat
je v teh dneh obiskalo približno
60.000 romarjev.
/ dalje
Papež Urban V.
Milostna podoba Trsatske Matere Božje
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Pravni zastopnik Marko Tavčar
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 2. maja, ob 16. uri
Pevma / Proslava ob dnevu osvoboditve
Ohranjanje spomina in
vrednot antifašizma
  omen ohranjanja spomi-
na, gojenja vrednot anti-
fašizma in boj proti brez-
brižnosti. S temi in podobnimi
poudarki je v Pevmi izzvenela
proslava ob Dnevu osvobodit-
ve. Letos je bila še posebno slo-
vesna in bogata, saj so na njej
obenem proslavili tudi 70-let-
nico postavitve vaškega spome-
nika padlim.
Spomenik je preprostega izgle-
da, izdelan je iz kamna v obliki
triglava. Vaščani pa so nanj zelo
ponosti, saj priča o visoki ceni,
ki so jo morali plačati med voj-
P no. Kot je na proslavi povedalprvi izmed treh govornikov, pu-blicist in raziskovalec Vili
Prinčič, se v vasi na desnem
bregu Soče – Pevmo, Oslavje in
Štmaver - po vojni ni vrnilo kar
46 mladih, kar je bilo za te ma-
jhne vasice ogromno. Zmanjka-
la je namreč cela generacija fan-
tov v najlepših in najbolj pro-
duktivnih letih – in to prav v
času, ko je bilo treba na novo
zgraditi ne samo porušene in
zapuščene zgradbe, pač pa
predvsem socialno tkivo, go-
spodarske, kulturne in druge
dejavnosti v vaseh.
Prinčič se je tudi spomnil vseh,
ki so zaslužni za postavitev spo-
menika: “Načrt je v Vipavi izri-
sal inženir Maks Stepančič, v
Pevmo pa ga je prinesel do-
mačin z Oslavja Anton Prinčič,
ki je dal tudi pobudo za ustano-
vitev odbora za postavitev spo-
menika”, je z nizanjem začel
govornik, ki je nato poudaril tu-
di veliko soudeležbo vaščanov
in prostovoljcev, ki so poskrbeli
za vse potrebno – od prostovol-
jnih prispevkov, do prošenj in
konkretnega dela. Gradnjo je
koordiniral zidarski
mojster Avgust Šuligoj.
A vrnimo se k proslavi.
Začela se je s povorko,
na čelu katere so vihra-
le zastave, donela je
pesem Katjuša v izved-
bi ženske vokalne sku-
pine Danica z Vrha Sv.
Mihaela in harmoni-
kaša Jarija Jarca. Ob
spomeniku je najprej
pozdravila senatorka
Laura Fasiolo, ki se je
spomnila tudi pred
kratkim preminule
partizanke Vilme Brai-
ni in poudarila pomen
ohranjanja spomina.
Zopet je zadonela pe-
sem, tokrat v izvedbi
domačega moškega
zbora Štmaver.
Nato je pred mikrofon
stopil Patrik Zulian,
član Vsedržavnega
združenja partizanov
Italije. Po njegovem
mnjenju ne sme 25.
april postati le pri-
ložnost “retoričnega
proslavljanja nekega
meglenega državnega
praznika in preračuna-
vanja možnih
večdnevnih povezo-
vanj dela prostih dnevov”, pač
pa ga moramo izkoristiti za vsa-
koletni obračun o tem, kar je
politika in družba dosegla v de-
lu za priznavanje popolnega
dostojanstva slehrnemu člove-
ku. Ko pa se je sam lotil to-
vrstnega obračuna, je moral
ugotoviti, da je porazen. Najprej
na krajevni ravni, ko se je
spomnil “nesramnosti, ne-
spoštovanja, protizakonitosti,
nepojmljivosti letošnjega urad-
nega januarskega sprejema po-
vratnikov in somišljenikov vo-
jaške enote fašistične salojske
republike v javni ustanovi, ki
ozemeljsko predstavlja tudi
kraj, kjer stoji naš spomenik, tu-
di kraj, kjer, če se omejimo na
pevmsko pokopališče, počivajo
naši borci! ”.
Potem še na vsedržavni ravni.
Zulian se je namreč spomnil tu-
di obletnice odobritve italijan-
ske ustave in izpostavil, da je ta
v mnogih členih in principih
antifašistična. Na primer tam,
kjer uzakonjuje enako dostojan-
stvo vseh ljudi, kjer poudarja
enakost kot temelj družbenih
odnosov. Po Zulianovem
mnenju je antifašistična tam,
kjer določa, da vojna ni sred-
stvo reševanja mednarodnih
sporov. In kjer določa smernice
družbeno-ekonomskih odno-
sov glede dela, ki naj bo takšno,
da ne krši človekovega dosto-
janstva. V tem pa Zulian
obžaluje, da Ustave ne spoštu-
jemo dovolj (dosledno).
Sledil je še nagovor goriške
občinske svetnice Marilke Kor-
sič. Ustavila se je ob počastitvi
spomina na ženske, ki so v kru-
tih vojnih razmerah in ob tre-
petanju za svoje drage vztrajale
na lastni zemlji, obvarovale do-
move, posestva in družine pred
propadom. Nekaj misli je po-
svetila tudi mladim in otro-
kom, ki so vedno soudeleženi
pri pripravi proslav ob 25. apri-
lu: “Oni so jamstvo, da se spo-
min na težke čase ne izgubi in
da polagoma dojemajo, koliko
so morali predniki žrtvovati, da
lahko uživamo mir in svobodo.
” Korsičeva pa je bila tudi kri-
tična: “Blagostanje in po-
trošništvo sta v povojnih letih
postopoma vedno bolj nado-
meščale prave vrednote. Gospo-
darska kriza je večino ljudi in še
posebno mlade vklenila v indi-
vidualizem in popolnoma za-
meglila pogled na skupno do-
bro. ” Zato je zaključila svoj po-
seg z odločnim pozivom po od-
pravi brezbrižnosti in – s pozi-
tivnim nabojem - po vzgoji k
družbeni odgovornosti.
Proslavo so obogatili še otroci
osnovne šole Josipa Abrama iz
Pevme z recitacijami in citiran-
jem imen vseh padlih.
Občuteno proslavo so sklenili
Lovrenc Peršolja z zahvalo na-
stopajočim v imenu Združenja
Gorica, povezovalka Barbara
Uršič s pozdravom in zbor Da-
nica, ki je nazadnje še z zborom
Štmaver ter harmonikašem Ja-
rijem Jarcem zapel Vstala Pri-
morska.
BS
Foto M. Koršič
Foto M. Vogrič
Aktualno 4. maja 2017 15
Dragoceni spomini in nemir
Usahla rastlina
  ekaj tednov se že
borim, da bi ponovno
spravila k življenju
lončnico. Pozimi je iz
neznanih razlogov, morda
samo zato, ker sem jo
premestila, da bi ji bilo bolj
toplo, začela počasi usihati.
Sedaj je že popolnoma suha,
nekaj življenja je sicer še čutiti,
a vse bolj kaže, da bo tudi to
zamrlo. Zalivam jo,
premeščam, pogovarjam se z
njo, a vse zaman. Mož bi jo
seveda že zdavnaj odvrgel.
Njemu je vse odveč. Moje rože,
prepolne omare vsakovrstnih
okrasnih predmetov in
spominkov, knjige na policah
in klet, kjer hranim
najrazličnejšo šaro. Celo star,
črno beli televizor, ki mi ga je
podaril oče, ko sem odšla od
doma v lastno, samostojno
stanovanje. Še zdaj se
spominjam tistega poletnega
dne. Vrnila sem se iz službe in
soseda me je pričakala na vrtu.
Oče je bil tu, mi je zašepetala,
televizor ti je prinesel, takega
lepega, velikega. Presenetiti te
je hotel, ti ne veš, kako te ima
rad. Ne vem, če sem bila tedaj
tega televizorja res vesela. Bili
so časi, ko sem bila vsak večer
zunaj s prijatelji in nisem
posedala na kavču. Kvečjemu
popoldne, ko sem tu pa tam
vzela v roke kako knjigo. Veliko
let pozneje, ko mojega očeta že
dolgo ni bilo več, pa tudi
televizijske programe smo že
zdavnaj gledali v barvah, sva se
z možem selila. Praznila sva
podstrešje in odločala, kaj gre v
koš in kaj bova vzela s seboj.
Črno bele televizije nisem
hotela odvreči, skrbno sem
N obrisala prah z nje in pomislilana očeta, ko se je s svojimstarim rdečim fordom vozil v
Sesljan, da bi me razveselil.
Danes bi ga močno objela in
mu rekla hvala. Tisočkrat
hvala. A ne vem, kje naj bi
iskala tisti stari
rdeči ford,
televizija pa je
že zdavnaj
onemela. Še
vedno jo imava
na podstrešju.
Spremlja me
ob vsaki selitvi,
kot dragocen
spomin na
mladost.
Takih
spominov
imam
pravzaprav
polne omare.
Ne vem, koliko
je ljudi, ki se
tako težko
ločujejo od
majhnih, sicer
neuporabnih
predmetov, kot
se jaz. Ne od
tistih, ki sem
jih kupila sama, ampak od
tistih, ki sem jih dobila v dar.
Kot bi bili polni besed, kot bi
ob dotiku še čutila ljubezen,
kot bi se preko njih vračala k
prijateljem in znancem, ki jih
že dolgo ni več ob meni. Ah, te
roke, ti obrazi, ta preteklost.
Lončnico, ki jo zaman
oživljam, mi je podarila soseda
iz Kostanjevice, ko sva se z
možem selila. Še zdaj se
spominjam rože in ostalih
daril, skrbno zavitih v najlepši
darilni papir. In objema se
spominjam. Tako močno me že
dolgo nihče ni stisnil k sebi.
Obup in ljubezen sta me tesno
prižemala h krhkemu,
sključenemu telesu. Manjkala
mi boš, mi je govorila in prvič
sem jo videla jokati. Tako težko
mi je, vedno, ko kdo joka
zaradi mene. Soseda pa me je
presenetila, ker sploh nisem
vedela, da ji z možem toliko
pomeniva. Preveč hitimo, da bi
se zavedali. Preveč zaverovani
smo v svojo pot, da bi videli
roke, ki nam mahajo v pozdrav.
Kako tesne so včasih, pa vseeno
nevidne, vezi med ljudmi.
Sprašujem se, čemu to moje
stalno odhajanje. Morda, ker
sem večni popotnik, kot mi je
danes napisal prijatelj na
Facebook, in vedno nekam
hitim, ne da bi vedela, kaj
iščem in pred čim bežim.
Nemir in iskanje so del mojega
življenja. In morda ni slučaj, da
sem si kot najstnica tako rada
prepevala tisto popevko, o srcu,
ki je cigan in gre, gre... Il cuore
e' uno zingaro e va, e va...
Pozneje vse to nenehno
poslavljanje ostane, nekje na
dnu srca, v mislih, ki jih
skušam zabrisati. Počasi prihaja
na dan in boli. Z leti vse bolj.
Včasih so ravno ti mali,
nepomembni predmeti vzrok,
da se spomnimo, da začutimo
trenutke, ki so že preteklost.
Tole zimzeleno rastlino sem
skrbno negovala in redno
zalivala. Vsakič, prav vsakič, ko
sem brisala prah z njenih listov,
sem se spomnila na tisti objem
in na tiste solze. Ljubezen
ostane, čutiš jo, greje te, ko te
najbolj zebe. In ko si najbolj
sam, sa zatekaš v spomine, da
grabiš po njej. Solz ne moreš
hliniti, solze niso kot besede.
Solze ostanejo.
Moj mož se večkrat jezi, zaradi
mojih spominov. Zaradi
predmetov pravzaprav. Veliko
je ljudi, ki ne marajo govoriti o
čustvih. Ki nočejo spominov.
On ne mara predalov, omar,
predmetov. Kot bi vse odvrgel
in na vse pozabil. In ne mine
dan, ko bi me ne grajal zaradi
vseh teh črepinj iz moje
preteklosti, ki nabirajo prah,
polnijo dnevno sobo in jih je
vsak dan več. Zanj so samo
predmeti, ki spadajo v koš.
O sebi vem, da se ne bom
nikoli ločila od njih. Vsaj
dokler mi bo mogoče. In
včasih, ko mi je hudo in me
duši občutek samote, odprem
omaro. Da se naužijem topline.
Rdeče rože iz keramike
prihajajo iz Ljubljane. Alojzija
mi jih je prinesla. Da te bodo
spominjale name, ko me ne bo
več, mi je rekla. Hotela je, da
imam vsaj en sam spomin
nanjo. Ko sva se prvič slišali in
sem jo vprašala, če mi lahko
razkaže hišo, ki jo prodaja v
Kostanjevici, me ni bila vesela.
Da sem Italijanka, da mi ne
zaupa, da se boji goljufije.
Potem sva se spoznali.
Hišo sem kupila in jo
pošteno plačala, ne da bi
se pogajala za ceno. Tako
prijetnih in poštenih ljudi
še nisem srečala, mi je
govorila vsakič, ko mi je
telefonirala iz visoke
stolpnice z razgledom na
Kamniške Alpe. Tam na
robu Šiške. Tako poštenih
ljudi tudi jaz nisem
srečala, sem ji odgovarjala.
Slovenci znamo biti
pošteni. In preprosti. Še
dolgo sva se obiskovali.
Zdaj si le piševa, ker sva
daleč narazen. In ona je že
v letih. Bojim se tistega
Božiča, ko ne bom več
prejela njene voščilnice.
Tedaj bodo ostale samo
rože iz keramike in
spomin na njene oči, ki so
me pozorno motrile, ko
mi je v solzah stiskala
roko.
Steklene police v omari že
pokajo zaradi teže. Nekje so
spominki, ki mi jih prinese
brat vsakič, ko pride iz Nemčije
in nato, ko odhaja, odnaša s
seboj objeme in neizrečene
besede. Vidim ga, kako se
smeje izpod brk, ko odvivam
keramično račko, goloba,
skrbno izbrane krožnike, za
katere me vedno, ko se slišiva,
vpraša, če jih uporabljam. Pa
jih ne, bojim se, da se kateri
razbije, in vem, da bi potem
pobirala črepinje in jih lepila
skupaj. Kot preteklost. Nekje na
dnu omare so še družinske
slike iz Kostanjevice,
Podnanosa. Da nas ne boš
pozabila, ko boš šla, so mi
govorili in še čutim toplino
objemov. Igrače, pliš, predmeti,
spomini, sanje, upanja, bližina,
objemi, besede. Predvsem pa
ljudje. Ljudje, ki znamo biti
tako kruti in tako nežni. In
besede, ki največkrat ne upajo
na dan in ostanejo nekje med
darilnim papirjem in plišem.
Kolikokrat, ko mi je hudo, jih
iščem po omari in se zatekam
vanje, da začutim bližino. Moje
poti in moja odhajanja. Za
seboj puščam srce, ko nosim v
neznano svoja upanja in sanje.
In vračam se, da bi zacelila
rane. A ni mogoče. Nekaterih
ran ni mogoče zaceliti.
Nekaterih črepinj ni mogoče
zalepiti. Ostaja praznina.
Praznina predmetov in
nedoživetega.
Ali boš odvrgla vsaj te rože, me
sprašuje mož, ko briševa prah
in je nekje na polici šopek
divjih rož. Že povsem suhe so,
ni več vonja, ki je poleti polnil
dnevno sobo. Gledam jih, vem,
da ne bodo več dolgo, cvetje se
bo usulo, pajčevin, ki jih sicer
odstranjujem, bo nazadnje
preveč. Šopek sem dobila lani
poleti, za Veliki šmaren,
ferragosto mu pravijo Italijani,
Rožinca tu v Benečiji. Dala mi
jih je mama Dora, ne samo
meni, tudi prijatelju Juretu in
njegovi ženi, ko smo bili pri
njih na kosilu. Molče, s tresočo
roko nam jih je ponudila,
nežno in nevsiljivo, kot zna le
mama. Ob Božiču bi jih baje
morala sežgati, ali ob novem
letu, ne vem točno kdaj. Morda
že poleti, da bi obvarovala dom
pred točo. A jih nisem. Zaradi
tistih nežnih, sanjavih oči, ki
tako skrbno spremljajo že
odrasle otroke prek vsakdanjih
tegob in razočaranj. In tistih
rok, ki še vedno obdelujejo
domačo njivo, tam pod
Kolovratom. Ravno pred dnevi
je mama Dora dopolnila 84 let.
Molče in neopazno, kot znajo
samo tu, v Benečiji. Ni me bilo
tam, a vem, da se je kot vedno,
tudi tistega dne, zazrla tja v
zelena pobočja, kot bi bilo
preko njih razgrnjeno vse delo,
vse garanje in vsa grenkoba
življenja.
Omaro zapiram, pozno je že in
počasi se bom odpravila spat.
Spomine bom vzela s seboj,
izgubila se bom v njih, iskala
poti in objemov. Ta preteklost,
te besede, ti preprosti, dragi
ljudje... Kako boli vse to. Z leti
vse bolj.
Suzi Pertot  ončne odločitve se v teh tednih v posa-
meznih športih kar vrstijo, med raznimi
poudarki pa smo tokrat izbrali obračun
pravkar končane sezone košarkarjev Jadrana
Ispem. Naša najviše postavljena peterka je pred
tednom dni naenkrat sklenila prvenstvo, v
play-offu državne C lige Gold je bila izločena
že po dveh tekmah prvega, četrtfinalnega kro-
ga. Proti Mestram, izjemno neugodnemu na-
sprotniku, so igralci trenerja Deana Oberdana
izgubili s 64:78 doma in nato s 70:75 po po-
daljšku v gosteh, ta-
ko da so Benečani
napredovali v polfi-
nale, Jadran pa je iz-
padel iz končnice.
V bistvu se je sezona
končala brez neke
grenkobe, pri oce-
nah nedvomno pre-
vladujejo pozitivni
občutki. Tako trener
Oberdan kot športni
vodja Vremec sta
ugotavljala, da so
med letom fantje do-
segli veliko več, kot bi od njih kdorkoli pričako-
val. Treba je namreč vedeti, da Jadran preko
svojega celovitega projekta za razvoj slovenske
košarke v Italiji udejanja korenito pomladitev
članske vrste, kar je bilo v ravnokar minuli se-
zoni posebej poudarjeno. S 16 zmagami in 10
porazi so jadranovci zasedli nenadejano
končno četrto mesto, ki je bilo za nekatere celo
pravi čudež, zagotovo pa velik rezultat. Po-
daljšana končnica za napredovanje je večkrat
neizprosna, kar se je izkazalo z izločitvijo po hi-
trem postopku, vendar je treba priznati, da je
združena vrsta vanjo stopila brez svojega prve-
ga centra Carla De Petrisa, ki si je mesec dni
pred koncem prvenstva zlomil kost v dlani.
Andrej Vremec je v komentarju ob koncu sezo-
ne omenil tudi davek neizkušenosti, ki ga je
mlado moštvo plačalo v tekmah z velikim pri-
tiskom in brez možnosti popravnega izpita. V
isti sapi pa je poudaril, kolikšen je bil med le-
tom napredek omenjenih mladih, ki so postali
že stebri prve ekipe. Noben drugi tekmec ali
skoraj nima v C skupini C lige Gold treh igral-
cev letnika 1998, ki so znotraj postave že tako
relevantni kot 18-letni Jadranovi hrusti Alek-
sander Daneu (že mož za prvo peterko), Samuel
Zidarič (odkritje prvenstva po začetnih zdrav-
stvenih težavah) in Simon Cettolo (koristen
vsakič, ko je trener potreboval njegov prispe-
vek). O njih smo se med sezono že enkrat raz-
pisali. Navsezadnje pa je še zelo mlad tudi no-
silec Martin Ridolfi (letnik 1996), ki se je letos
dokončno afirmiral,
prvi organizator igre
Matija Batich, letnik
1994, pa je tudi vse
prej kot star, četudi že
igra kot veteran. Če
dodamo še prvo violi-
no Boruta Bana in
omenjenega De Petris
(oba 1992) in upošte-
vamo, da sta Daniel
Batich in Stanko
Rajčić starosti ekipe na
robu tridesetih, potem
je jasno, da se za pri-
hodnost prve Jadranove ekipe srednjeročno ni
bati. Letos so po dolgih letih prvič igrali brez
Saše Malalana (1989), ki pa se bo morda prej
ali slej vrnil v matični klub, če mu bo služba to
dovoljevala. Z odliko je zrelostni izpit kot trener
po treh sezonah pri Boru v nižji ligi opravil De-
an Oberdan, ki je bil spreten režiser zgodbe o
uspehu s svojim znanjem, značajem in pokro-
viteljskim pristopom. Za velik dosežek je Jadran
poskrbel v ligi, v kateri je bilo veliko nasprotni-
kov z znatno višjim proračunom in številnimi
kakovostnimi tujci. Čestitamo, torej.
HC
K
  Košarka
Jadran presegel
pričakovanja
ŠPORT 
  ilm v režiji Mira Tassa in
Michela Favaretta, ki je
skrajšena oblika znanega
filma Un Onomasticidio di Sta-
to, je v petek, 28. aprila, pred-
stavilo društvo Jadro skupaj s
krajevno ANPI/VZPI v dvorani
del Bianco v Štarancanu. Pred-
stava je bila v sklopu 70-letnice
priključitve Tržiškega
h goriški pokrajini oz.
k Italiji in obenem
prikaz pričevanj o
zgodovini priimkov
oz. o tem, kaj se je do-
gajalo v tržaški pokra-
jini pod fašizmom in
v katero je od leta
1923 spadalo tudi
Laško z Gradežem
vred. Z radovednostjo
je publika prisluhnila
pričevanjem Jožeta
Pirjevca, Pavleta Mer-
kuja, Sama Pahorja,
Milana Pahorja, Piera
Purinija/Puricha, Sil-
vie Bon, Giannija Sla-
F vicha in mnogih drugih. Pravpo tem zadnjem je kratkome-tražni film dobil tudi ime. Ko
so v matičnem uradu njegove-
mu očetu (bil je znan tržaški
zdravnik) hoteli spremeniti
priimek Slavich, je predlagal
prav nov priimek Italijančič,
kar pa seveda ni bilo pripo-
ročljivo, in priimek je ostal ne-
spremenjen.
Prisotni iz Laškega so bili sez-
nanjeni, kako je fašizem poita-
lijančeval tuja imena, predvsem
slovenska in hrvaška, in kako se
je vse nekako začelo s požigom
Narodnega doma, hotela Bal-
kan v Trstu. Poitalijančevanje
priimkov se je začelo na tržaški
prefekturi in to na podlagi kral-
jeve uredbe iz l. 1927. Poitali-
jančili so priimke vsaj petdeset
tisoč osebam in to samo v glav-
nem mestu Jadranske pokraji-
ne. Po ogledu filma je sledla za-
res plodna in zanimiva debata.
Štarancan
Predstava filma
Italijančič
Aktualno4. maja 201716
  ne 21. aprila 2017 je naj-
večja dvorana na lju-
bljanski Ekonomski fa-
kulteti pokala po šivih, saj so prav
vse sedeže in teh je preko 450, za-
sedle magistrice in magistri ter
njihovi svojci. Na fakulteti so po-
delili diplome podiplomskega
študija diplomantom Ekonom-
ske fakultete Univerze v Ljubljani.
Zbrane je najprej pozdravila in
ob tem pomembnem življen-
jskem mejniku nagovorila dekan-
ja Ekonomske fakultete, prof. dr.
Metka Tekavčič. Poudarila je, da
je prav študij najboljša šola za
življenje: uči nas, kako se odzivati
na spreminjajoči se svet. “Veliko
priložnosti je še pred vami, da
svoje cilje in želje uresničite. Zdaj
se vam odpira pot iskanja, ustvar-
janja in posredovanja novih
znanj”. Dekanja se je ob tej pri-
ložnosti zahvalila tudi svojcem in
prijateljem, ki so diplomantom
stali ob strani tudi v zelo težkih
trenutkih. Ob študijskih in po-
slovnih uspehih, ki jih nizate, pa
ne pozabite, nobena diploma ni-
ma vrednosti brez sreče v oseb-
nem življenju, je še dejala.
Slavnostni govorec na podelitvi,
generalni direktor podjetja Aqua-
fil, gospod Edi Kraus je v svojem
govoru diplomante pospremil v
svet podjetništva z besedami:
“Dovolil si bom podati nekaj na-
svetov, ki vam bodo, upam, kori-
stili pri vaših prihodnjih odločit-
vah. Vsekakor je na prvem mestu
spoštovanje. Spoštujte sebe,
starše, partnerje, delovne kolege,
D prijatelje, sosede,... skratkaspoštujte vsa živa bitja, naravo,vse kar nas obdaja. Danes, jutri,
vedno razmišljajte o trajnostnem
razvoju, o naravnih virih, o
krožnem gospodarstvu in o no-
vih izzivih na trgu, ki so posledi-
ca oz. rezultat takšnega načina
razmišljanja. Pošten biti ni nekaj
samoumevnega. V delovnem
okolju imejte pošten odnos do
sodelavcev, do svojih podrejenih.
Dane besede oz. obljube nikoli
ne prelomite, tudi takrat ne, ko
in če bi vam bile lahko v škodo.
Bodite takšni tudi do svojih po-
slovnih partnerjev, kajti “delati se
poštenega” s “prebrisanim pisan-
jem pogodb, kar je na žalost, kar
pogosta praksa v današnjem go-
spodarstvu”, je nedopustno in na
“dolgi rok” prinaša celo vrsto
neuspehov. Bodite neskončno ra-
dovedni... vedno in povsod, na
vseh področjih, ki so del vašega
vsakdana. Vse je povezano in pre-
pleteno: politika, gospodarstvo,
kultura, sociala, zdravstvo, ekolo-
gija, skrb za starejše. Del vsega te-
ga smo, zato naj bodo vaše
odločitve pozitivno naravnane v
vse smeri.
Govor dr. Edija Kravsa
"Spoštovana gospa profesorica
Metka Tekavčič, spoštovane ma-
gistrice in magistri, spoštovani
starši, spoštovane partnerice in
partnerji, spoštovane gospe in
gospodje… prav lepo pozdravlje-
ni…
Moja osemdesetletna mama je
bila v svojem celotnem delov-
nem obdobju samostojna podjet-
nica. Svojo podjetniško pot je
začela na Opčinah pri Trstu, kot
trgovka pri svojem očetu oz. mo-
jem nonotu, v trgovini jestvin
Škabar; trgovina, ki jo je pozneje
prevzela in jo vodila skupaj z ne-
kaj zaposlenimi dolga leta. Pod-
jetniški duh ostaja v njej še danes.
Z mojima otrokoma, ki sta oba še
na univerzi, se o njuni “poslovni
bodočnosti” najraje pogovarja sa-
ma in posamično, vsekakor raje
brez mene. Tu pa tam jim pri-
sluhnem in prizna-
ti moram, da me
vedno znova prese-
neti, kako pogosto
vzdihne: “Hvala
Bogu, da sem stara,
kajti tega sveta ne
razumem in sama
res ne bi vedela ka-
ko naprej. Vam
mladim prav nič ne
zavidam”. Mama je
energična ženska,
polna življenja, za-
to se večkrat globo-
ko zamislim nad
njenim, tako pesi-
mističnim pogledom na bo-
dočnost in ga poskušam razume-
ti. Najenostavnejša razlaga njene-
ga ne zavidanja mladim je: “čas,
v katerem živimo, je čas, ko bo-
dočnost prehiteva sedanjost”. To
je dejstvo, ki je za starejšo gospo,
ki je bila celo življenje samostoj-
na, vedno sposobna sprejemati
pomembne osebne in poslovne
odločitve v zvezi s svojo prihod-
nostjo, popolnoma nerazumljivo
in nesprejemljivo.
Pri svojih šestdesetih letih jo ra-
zumem in verjemite mi, veliko-
krat se zalotim pri globokem raz-
mišljanju o tej naši prehitevajoči
bodočnosti, o načinu življenja, o
prehitrih spremembah, ki bodo
zagotovo vplivale na življenje
vseh nas, predvsem pa na življen-
je mojih dveh otrok, na vaša
življenja, drage magistre in dragi
magistri, pravzaprav na življenja
vseh naših mladih, zaradi česar,
se ob svojem vsakdanjem delu in
pri svojih odločitvah trudim, da
bi se pozitivno obrestovalo tudi
na širšem družbenem področju,
predvsem v korist mladim.
V enem dnevu doživimo več ra-
zličnih “pritiskov”, “turbulen-
tnih dogodkov”, kot smo jih še
pred manj kot desetimi leti
doživeli v mesecu ali celo daljšem
časovnem obdobju, kar je neiz-
podbiten dokaz hitenja - prehite-
vanja časa. Posamezniki in skup-
nost smo v nekem stalnem fi-
zičnem, psihološkem, kultur-
nem, socialnem in delovnem gi-
banju, ki nas neusmiljeno preme-
tava v prostoru in času.
Potrebujemo neke oporne točke,
ki nam bodo v pomoč, da osta-
nemo pokončni in sposobni ter
da s “svojimi rokami” v bodoče
zgradimo poslovni uspeh; opor-
ne točke, ki nam bodo pomagale
pri odločanju, s končnim ciljem,
da bomo uspešni in srečni.
Paradoks vsega povedanega je, da
je uspešno sprejemanje izzivov
sedanje bodočnosti odvisno od
“ozreti se nazaj v čas, ko sta bese-
di etika in morala imeli svojo
težo in pomen”.
Dovolil si bom podati nekaj na-
svetov, ki vam bodo, upam, kori-
stili pri vaših prihodnjih odločit-
vah.
Vsekakor je na prvem mestu
spoštovanje. Spoštujte sebe,
starše, partnerje, delovne kolege,
prijatelje, sosede, … skratka
spoštujte vsa živa bitja, naravo,
vse, kar nas obdaja. Danes, jutri,
vedno razmišljajte o trajnostnem
razvoju, o naravnih virih, o
krožnem gospodarstvu in o no-
vih izzivih na trgu, ki so posledi-
ca oz. rezultat takšnega načina
razmišljanja.
Pošten biti ni nekaj samoumev-
nega. V delovnem okolju imejte
pošten odnos do sodelavcev, do
svojih podrejenih. Dane besede
oz. obljube nikoli ne prelomite,
tudi takrat ne, ko in če bi vam bi-
le lahko v škodo. Bodite takšni tu-
di do svojih poslovnih partner-
jev, kajti “delati se poštenega” s
“prebrisanim pisanjem pogodb,
kar je na žalost, kar pogosta prak-
sa v današnjem gospodarstvu”, je
nedopustno in na “dolgi rok”
prinaša celo vrsto neuspehov.
Ne znam si predstavljati sklepan-
ja poslov brez »biti odprt in ver-
jeti«. Verjemite predvsem svoje-
mu notranjemu občutku, in ko
na drugi strani mize ne čutite
enake pozitivne energije, se take-
mu poslu raje odpovejte.
Bodite neskončno radovedni …
vedno in povsod, na vseh po-
dročjih, ki so del vašega vsakda-
na. Vse je povezano in preplete-
no: politika, gospodarstvo, kultu-
ra, sociala, zdravstvo, ekologija,
skrb za starejše. Del vsega tega
smo, zato naj bodo vaše odločit-
ve pozitivno naravnane v vse
smeri.
V tej hitro spreminjajoči se
družbi in v času, ko ima javni sek-
tor vse premalo denarja za razne
aktivnosti (kultura, šport, sociala,
zdravje itd.), usmerite nekaj svoje
energije in žrtvujte nekaj svojega
prostega časa za prostovoljne ak-
tivnosti, ki pomenijo napredek
vas in posledično celotne družbe.
Vsem vam, ki se boste odločili za
začetek ali nadaljevanje delovne
kariere v tujini svetujem: ohrani-
te domače korenine, ne izgubite
stika s starši, sorodniki in prija-
telji. Ne glede na težave, s kateri-
mi se boste mogoče srečevali; ne
glede na to, kako daleč od doma
boste, vam bodo domači in
družina vedno v tolažbo in opo-
ro. Spoštujte kulturo, jezik, vero,
navade države in naroda, kjer bo-
ste delali. Kjerkoli že boste, bodite
pozitivni in ponosni ambasadorji
naše Slovenije.
Razmišljajte odprto, kreativno in
elastično. Bodite del skupine. Tu-
di najboljši posamezniki sami ne
pridejo daleč. Bodite povezani in
razvojno naravnani. Postavite si
dosegljive kratkoročne cilje in
bodite zagovornik dolgoročnih
vizij.
Četrta industrijska revolucija, di-
gitalizacija in robotika vam ne
omogočajo v naprej znane poti.
Naj vas ne bo strah, sprejmite na-
predek kot izziv.
Napredna družba potrebuje do-
bre podjetnike. Razmislite o tem.
Če v sebi zasledite le kanček
“podjetniške žilice”, “korajžno”
zakorakajte na to pot. Uspeli bo-
ste, ogromno zadoščenje, ki ga
boste ob tem deležni, bo odteh-
talo naporen in težak začetek.
Današnji dan je dan, ki se ga bo-
ste z veseljem in ponosom vedno
radi spomnili. Hvaležen sem, da
sem tukaj z vami. Zdi se mi, kot
da ponovno podoživljam dan, ko
sem tudi sam sedel sicer med di-
plomanti tržaške ekonomske fa-
kultete. Občutki so nepozabni.
Bodite za vedno hvaležni vašim
staršem, učiteljicam, učiteljem,
profesoricam in profesorjem,
mentoricam in mentorjem ter
vsem tistim, ki so se v vseh teh
letih trudili in delali z vami. Tudi
zaradi vseh njih ste postali to, kar
danes ste.
Vsekakor pa, drage magistrice in
magistri, uspelo vam je in za ta
uspeh ste v največji meri zaslužni
sami. Iz srca vam čestitam in
želim vse najboljše na vaši
življenjski poti. "
Slovesnost na ljubljanski Ekonomski fakulteti v Ljubljani
Dr. Edi Kraus, generalni direktor
podjetja Aquafil, nagovoril mlade
Foto Boris Gomilar
Foto Boris Gomilar
Pomemben jubilej
Kipar Drago Tršar
dopolnil 90 let
  ipar Drago Tršar, eden naj-
pomembnejših in naj-
plodnejših predstavnikov
modernizma na Slovenskem, je
27. aprila dopolnil 90 let. Njegov
opus je tako po številu del kot tudi
raznovrstnosti - obsega ne le ki-
parstvo, temveč še risbo, slikar-
stvo, scenografijo, grafiko, kera-
miko, tapiserijo in knjižno opre-
mo - zelo obsežen.
Rodil se je leta 1927 na Planini pri
Rakeku. Po končani meščanski
šoli na Rakeku se je vpisal na
tečaje večerne risarske šole Fran-
ceta Goršeta in nato delal v atel-
jeju oziroma se učil pri Borisu Ka-
linu. Po osvoboditvi se je vpisal
na ljubljansko Akademijo za li-
kovno umetnost in študij kipar-
K stva končal leta 1951. Med njego-vimi profesorji so bili Zdenko Ka-lin, Karel Putrih in Peter Loboda.
Obiskoval je tudi kiparsko special-
ko pri Frančišku Smerduju.
Med letoma 1951 in 1959 je bil v
svobodnem poklicu. Takrat je do-
bil tudi prva naročila za v njego-
vem opusu sicer številne javne
plastike in spomenike. Med leto-
ma 1953 in 1955 je bil član Sku-
pine ali Grupe 53. Potoval je v Pa-
riz, s štipendijo Prešernovega skla-
da je študijsko potoval še po Italiji,
leta 1957 je bil v Egiptu, nato na
Nizozemskem in v Belgiji. V par-
ku Middelheim, ki je del Muzeja
Middelheim v Antwerpnu, še da-
nes stoji njegovo delo Manifestan-
ti iz leta 1957.
Pozneje je potoval oz. se študijsko
izpopolnjeval tudi v takratni Sov-
jetski zvezi, Nemčiji in Italiji. Leta
1956 je bil povabljen na svetovno
razstavo v Parizu. Leta 1958 je raz-
stavljal na beneškem bienalu in
leta 1959 na documenti v Kasslu.
Leta 1960 se je zaposlil na Akade-
miji za likovno umetnost v Lju-
bljani kot asistent za kiparstvo, le-
ta 1967 postal docent, leta 1974
pa izredni profesor. Bil je tudi član
Grupe 69.
Prejel je številne nagrade, med
drugim nagrado za kiparstvo na
mediteranskem bienalu v Alek-
sandriji (1955), na-
grado Prešernove-
ga sklada leta
1968, Jakopičevo
nagrado leta 1972
in Prešernovo na-
grado za življen-
jsko delo leta
1990. Od leta 1995
je redni član Slo-
venske akadaemije
znanosti in umet-
nosti.
Bogata je tudi nje-
gova razstavna
zgodovina, pri ka-
teri je treba ome-
niti zlasti njegove
mednarodne
uspehe in zazna-
movanost tako
slovenskega kot ju-
goslovanskega oziroma medna-
rodnega prostora z njegovimi jav-
nimi plastikami in spomeniki.
V teoretskem pogledu pa je Tršar
velikokrat izpostavljen kot najpo-
membnejši predstavnik svoje ge-
neracije v kiparstvu, zlasti v luči
odmika od polne plastike oziro-
ma tradicionalne obravnave člo-
veške figure, ki pri Tršarju zlago-
ma prehaja v stiliziranost, kot to
na prvem mestu razkriva Janica
(1953), in nato še v razvoju figu-
ralnih kompozicij, bolje množic
ali mas, ki se pozneje venomer
bolj gibljejo na robu abstrakcije.
Ob umetnikovem jubileju se je
Moderna galerija v sodelovanju s
šestimi javnimi zavodi odločila,
tako poroča Slovenska tiskovna
agencija, da se od aprila 2017 do
vključno druge polovice leta 2018
izjemnemu Tršarjevemu opusu
pokloni s serijo preglednih in te-
matsko raznolikih razstav v pro-
jektu Monument - Drago Tršar.
Kot prvo so v torek odprli pregled-
no razstavo njegovega dela v Ga-
leriji Prešernovih nagrajencev
Kranj.
V projektu bodo predstavil vse ni-
ti umetnikovega opusa, od monu-
mentalnega kiparstva, javne pla-
stike in spomenikov, male plasti-
ke, različnih ciklov, kot sta erotika
in portreti pa vse do del na japon-
skem papirju, slikarstva in moti-
vike morja.